W:
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN 1 IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
91
CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, APRIL 18, 1941
LETO XLIV. — VOL. XLIV.
'ugoslavija se podala, pravijo Nemci
^rfina se javlja, da se bo vsa jugoslovanska armada danes opoldne podala. Nemčija bo sklepala premirje samo z armadnim poveljstvom, ker ne Prizna nobene vlade.
n£Mčija pravi, da je s tem konec
kraljevine jugoslavije
■h
li
n> 18. aprila. — Nemčija 0 ^znanja, da je jugoslo-^ armada kapitulirala in '^nehal boj na vseh fron-Jut'Oslaviji. Kapitulacija J^javo danes opoldne p h zjutraj clevelandski ' Potem bo
jugoslovanska |v formalno izročila svoje L" ^ogovori glede kapitu-^hS?.Se vodili izrecno z jugo-to. 'm armadnim vodstvom. V* namreč pravi, da v Ju-
'Vij;
^ J1 ne obstoja nobena vla-L.?n hrvatske, torej smatra ^ ' Qa je s predajo armade fg, f'ec Jugoslovanskega kra-' 'kakšna bo usoda Jugo-take, ni še nobenega
W ,1e naznanil konec 11 Pu «jev v Jugoslaviji kma-% či- Pred 24 urami J'e \ 2°VelJstvo javljalo,
se
t • Jugoslovanski kor pri Ostala armada je pa a v četrtek ob devetih ■ie pripravljena odlo-
.J nemško Vi
ar-lahko uda-
naznanilo'se \ i >Sa jugoslovanska ar-!kor jo je še pod oro-4t)fj|, ■'f Podala brezpogojno in odložila orožje. Ka-iVa stopi v veljavo 18.
frv^hnH
uo oproščene vse one ^	ki so zasledo-
^'kii jugoslovanske irbodo sedaj °'Jo. Nemški radio je vztrajnost in r<$ila nemŠke armade, ki je v i umik jugoslovanski ' ^ ei*Cegovske gore, kate-pot v prelazih in v sarajevskem sektor-
r Xfcl
4 Londona je komen-iiJf % ^ ^ega nemškega poro-
*Va °mil> ^ bi vsa jugo-% arrnada kapitulirala, /f,Na^jih par dni ni bilo
P }
■u P.°Sameznimi jugoslo j ivizijami, kot se je Berlina- Vendar tu-^izna, da se jugoslo-tlilada lahko šteje
Temelji sveta omajani!
V slovenskem komunističnem listu smo videli "pretresljiv" naslov: Pogodba med Rusijo in Japonsko je pretresla temelje sveta! In res, drugi dan je bil potres v Mehiki, v Floridi je padel nek fant s češnje in v Afriki se je nekemu kmetu strlo desno kolo pri plužnih kol-cah!
Nemci strahovito pritiskajo v Grčiji, kjer postaja položaj skrajno resen
Atene, 18. aprila. — Grški vojaki bojujejo eno najsilnejših bitk, kar se jih še bojevalo na Balkanu. Grška armada se je morala zopet umakniti pred vedno večjo nemško močjo. Tako se glasi danes vladno poročilo.
Zavezniki se obupno ustavljajo vedno večjemu pritisku nemške armade, ki je že dosegla železniško središče Kalabaka, 90 milj globoko na grškem ozemlju. Nemci napadajo na levem krilu, v sredini in na desnem krilu obrambene linije.
Zavezniško poveljstvo priznava, da je položaj jako resen in izid tega boja bo odločilen. Nemci zagajanjajo vedno nove čete v boj in dasi jih zavezniki kosijo kot travo, pa prihajajo vedno novi. Nemško poveljstvo ima očividno namen, da bo žrtvovalo na tisoče vojakov, samo da prodre zavezniško fronto.
S
iz
> J
^ Sii

% s
* Pri General M ,IyI°tors
k'la—Unija CIO je ^eneral Motors kor-a bo v petih dneh stavko v vseh tovar-<'U(j . Motors, ako ne bo JSo •8ana nova pogodba
korP°racij°- sta"
?[t W ^°teče v nedeljo :
C0' ki°V Se vrš6 P°^ajanJa
A & s° bila dozdaj brez
A 2 ral Motors kor
\ Posluje 175,000 de-{%[
^ homo zavrteli!
priredi agilno ^Mandski Slovenci ^^ Plesno zabavo v Twi °0lti. 6025 St. Clair \jt,es bo igral znani pester. Preskrb-^^jboljžo zabavo in reŽbo gostom.
Dem,okratje bodo plesali
Jutri večer bo imel demokratski klub 23. varde svoj običajni povelikonočni ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Za ples bo igral Sunny Ray orkester. Vardni vodja Johnny Gornik garantira, da ne bo nobenih političnih govorov, ampak sama vesela zabava v plesni dvorani in pa, kakopak, tam za baro se bodo sešli stari politični bojevniki in se pogovarjali o lepih časih, kako so temu ali onemu politikašu izpodnesli stolček. Pridite, bo prav prijetno.
škrjančki vas vabijo
V nedeljo popoldne ob 3:30 se bo pričel v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. spomladanski koncert, ki ga priredi mladinski pevski zbor Škrjančki. Mladina vas prav prijazno vabi, da jih pridete poslušat.
Revni ruski izseljenec je "pozabil" dati vladi $412,000 v davkih
New York.—Večkratni milijonar Joseph M. Schenck je bil spoznan krivim, da v letih 1935 in 1936 ni plačal ameriški vladi dovolj dohodninskega davka. Preti mu kazen 10 let zapora in $20,000 globe. Schenck, ki je star 58 let, je prišel kot reven izseljenec v Ameriko pred 48 leti. Najprej je delal v New Yorku v neki lekarni v kitajskem delu mesta. Prihranil si je $600, nakar je začel špekulirati z zemljišči. Pozneje je šel v filmsko industrijo in postal je večkratni milijonar.
Bil je obdolžen, da dolguje vladi $412,000 v davkih, toda federalna porota ga je spoznala krivim, da dolguje "samo" $253,692.62 za leto 1935 in 1936. V svojem poroččilu na vlado je navedel ogromne vsote, ki jih je izgubil pri igrah kot izgubo pri podjetjih, ravno tako je navedel ogromne vsote, ki jih je potrošil na ženskah in zabavah kot "izdatke pri podjetju," da bi tako zmanjšal davke. -o-
Pošteno razvedrilo pomaga, da otroci ne zaidejo v slabo druščino
Clevelandski policijski oddelek je pred nekaj časom začel z humanitarnim delom, ki ima namen, da se reši osirotele in zapuščene otroke pred vplivom slabe druščine, ki največkrat dovede na kriva pota zločinov. Največkrat so vzroki, da otroci zaidejo na kriva pota revščina, slabe stanovanjske razmere, bre^ldel-nost in pomanjkanje poštenega razvedrila.
Urad za preprečitev zločinov, ki je v področju clevelandske policije, je organiziral posebne klube, ki imajo nalogo preskrbeti zapuščenim otrokom pošteno razvedrilo. S tem se jih zmoti, da nimajo prilike zaiti v slabo družbo. Ti klubi preskrbijo za te otroke tudi, da gredo poleti v taborišča na deželo, kjer se navžijejo svežega zraka in si krepe telesa v zdravem športu.
Denar za take stvari preskrbi Clevelandska policijska bratska zveza in druge civične organizacije. V ta namen priredi ta organizacija 3. maja ples v mestnem avditoriju, h kateremu je občinstvo prav prijazno vabljeno.
Iz bolnišnice
S Zakrajškovo ambulanco je bil pripeljan iz bolnišnice Primož Laurič, 1110 E. 76. St. Prijatelji ga zdaj lahko obiščejo doma.
helence vas bodo lepo zabavale
Naše Helence, to se pravi članice društva sv. Helene št. 193 KSKJ imajo za nedeljo pripravljeno prav prijetno zabavo za vse, ki pridejo radi v veselo družbo. V nedeljo večer bosta namreč podani v Slovenskem domu na Holmes Ave. dve zelo komični igri :Težke ribe in pa Naš baby je bolan. Vloge so vse v izvežbanih rokah in garantiran vam je večer poln prešernega smeha, da vas bo vse bolelo.
Po končani predstavi bo ples v zgornji dvorani, kjer bo igral izvrstni Malovašičev orkester. Tam se vam bo tudi postreglo s raznimi telesnimi dobrimi deli Vstopnina za predstavo in za ples skupaj je 50c, samo za ples 25c.
Torej je vabljeno cenjeno občinstvo od vseh krajev, da pridejo v nedeljo večer na to priredi-
Kongres študira, kako bi dobil od naroda nove davke
Washington, D. C.—Zaklad-niški tajnik Morgenthau poroča, da so se sporazumeli vlada ter demokratski in republikanski voditelji v kongresu, da je treba zvišati za prihodnje leto dohodke za vlado v vsoti $3,-500,000,000, kar naj se dobi v davkih. Predsednik Roosevelt se strinja z načrtom za nove davke.
Kakšni novi davki bodo, se še ne ve. Toda najbrže bo vlada potipala vsak možen vir za nove davke, ki bo mogel dati kak dolar. Najbrže se bo vpeljal vladni prodajni davek, davek na tedenski zaslužek delavcev in drugo.
Vlada računa, da bodo znašali stroški prihodnje leto, ki se prične s 1. julijem $19,000,-000,000.
-o-—
Zavezniki bodo poraženi, trdi Lindbergh
Chicago, 111.—Letalec Lindbergh je imel tukaj govor, v katerem je izjavil, da bo tragedija za ves svet, celo za Nemčijo samo, če se bo zrušil angleški imperij, toda zavezniki so izgubili to vojno, še predno so jo začeli. Dalje je izjavil, da ni ležeče na Zed. državah, da bi dobile vojno za Anglijo, pa tudi če vržemo vso našo moč v ta konflikt.
"Z vso našo organizacijo in industrijo ne moremo prepeljati armade preko oceana, ki bi bila dovolj velika, da bi zasedla evropski kontinent, dokler so tam močne armade, ki ga branijo," je rekel Lindbergh. Anglija da se nahaja v brezupnem položaju, je zatrjeval Lindbergh, toda Zed, države se lahko branijo proti vsaki tujezem-ski sili. Toda zato pa ne smemo izpostaviti svoje mornarice v evropski vojni zoni in prenehati moramo pošiljati svoja moderna bojna letala preko morja.
-o-
Zed. države so vedno bolj obkrožane od neprijateljev
Washington. — Mornariški tajnik Knox je izjavil napram kongresnim odsekom, ki preiskujejo napredovanje narodne obrambe, da Zed. države stalno obkrožajo narodi, ki so nam neprijazni. V istem času je pa podal izjavo vojni tajnik Stimson, da se mora navaditi ameriška armada bojevanja tudi zunaj za hodne hemisfere, da bo lahko branila ameriške interese.
Knox je zatrdil, da stojimo prav zdaj najbolj kritičnim ča som nasproti, odkar traja ev ropska vojna. Poudarjal je, da se mora nehati s presledki pri obrambenem programu, ki nastajajo radi stavk, če ne bo zelo trpel obrambeni program. Tre ba je ustaviti raketirje v dela v skem gibanju, ki hočejo izkoristiti obrambeni program dežele v svojo lastno korist, je rekel Knox. "Nočem sicer plašiti naroda," je rekel dalje Knox, "toda fakt je, da smo v sredi naj-opasnejših časov."
--o--
$100,000 za pomoč grškim in Jugoslovan- j skim beguncem
Washington.—Ameriški Rde-J či križ je poslal brzojavnim po-' tom $100,000 v Atene kot v po-' moč grškim in jugoslovanskim beguncem. Rdeči križ je odposlal tudi polno ladjo zdravil, živil in obleke na Grško. -o-
Note Glasbene matice
Clevelandska Glasbena matica je izdala in založila prve note, ki so zdaj na razpolago občinstvu. Prvi zvezek vsebuje j devet pesmi in sicer: Kje jej moj mili dom; Ko lani sem tam mimo šel; En šuštar me je J vprašou; Dober večer, ljubo de-j kle; Pred mojo kajžo; Lovec; Oj, večer je že; Nekje v Franciji; Škrjanček poje, žvrgoli.j Note so za samospev, dvospev,; ženski zbor, moški zbor in me-| šani zbor. Cena zvezku je $1.50, pevskim društvom pa znaten popust, če naročijo več j izvodov. Uredil jih je operni pevec Anton Šubelj. Naročajo se pri Glasbeni matici, 6409 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zvezek teh not je v posebnem omotu, za katerega je napravila krasno risbo narodnih slovenjih motivov ga. Johanna Mally.
Občinstvu, tako posameznikom kot zborom, prav toplo priporočamo, da si nabavijo te note, ki so prve take vrste v izdaji. Glasbena matica bo izdala vsako leto nov zvezek slovenskih pesmi, zato je priporočljivo, da si nabavite takoj prvega, da boste imeli potem popolno zbirko, ki bo velike vrednosti za vašo hišo ali za zbore.
Strahovito razdejanje po Londonu kliče maščevanje
London, 18. aprila. — V sredo večer in četrtek zjutraj je London doživel eno najstrašnejših noči, odkar je evropska vojna. Najmanj 400 nemških bombnikov je bilo priletelo nad London, ki so neprenehoma osem ur metali bombe nad mesto. Koliko oseb je bilo pri tem ubitih, se še ne ve.
Nad Londonom se še vedno vali dim iz pogorišč. Mrtvašnice so natrpano polne z mrtvimi in bolnišnice z ranjenimi. Bombe so razbile najmanj osem bolnišnic. Ognjegasci še vedno skušajo ustaviti ogenj v razvalinah, kjer so prej stale cerkve, trgovine in za!sebne hiše.
Ljudje so jemali ogorke in ž njimi pisali po stenah: "Bombardirajte še danes Berlin . . . pokažite jim, da znamo tudi mi moriti!"
Ogromen bazar pri sv. Vidu
V nedeljo popoldne in zvečer bo pa nekakšen semenj ali kakor pravimo tukaj BAZAR v spodnji cerkveni dvorani pri sv. Vidu. Za otroke bo od 2 do 4:30, od šestih naprej pa za nas odrasle, že ves teden vozijo s truki ogromno količino razne robe, ki jo bodo dajali na tem bazarju pol tako, pol pa zastonj. Najboljše bo, da pride vsa vaša družina, ker en sam ne bo mogel nesti vsega domov, razen, seveda, onega, kar si bo privoščil tam pri zidu.
Pa kaj dobitki, to še ni tisto, kar bo vsakega gnalo na ta bazar. Ampak tisto, tisto, kar se bo zgodilo okrog pol enajstih zvečer, ko se bo oddalo za $1,000 nagrad v gotovini. Prva nagrada bo 500 copakov, nič več, nič manj. Pomislite, ljudje božji, koliko denarja je to! (Naš ui-ednik, ki je kupil tudi nekaj delnic, se že ves teden krega z Johano, kam bosta "spravila" ta denar).
Seveda, tisti, ki ne bo imel delnic, tudi ne bo imel deleža pri tem tisočaku. In kuponi od tistih listkov morajo biti vrnjeni v nedeljo dopoldne. Kdor jih še ni vrnil, naj to stori še v nedeljo dopoldne pri cerkvenih vratih, kjer jih bodo pobirali.
Torej, v nedeljo pa kar vsi na bazar po lepe dobitke in po "keš"!
KEGLJAŠKI TURNIR SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE!
Zadnji trije dnevi tega tedna so odločeni za prireditve keglja-čic Slovenske ženske zveze. V petek večer se vrši plesna veselica v Slovenskem narodnem domu v Newburgu na 80. cesti, pri kateri bo igral Peconov orkester. Vrši se pod pokroviteljstvom kegljaških skupin od podružnice št. 15, ki se trudijo na vse načine, da bi bila veselica čim bolj domača in zabavna. Na poset se vabijo vsi prijatelji in prijateljice plesa kakor tudi starejši, ker zabave bo za vse dovolj. Članice št. 15 SŽZ bodo zelo vesele, ako bodo deležne naklonjenosti od naše strani, namreč, da se bomo prav gotovo udeležili plesa v petek večer ob osmih.
V soboto in nedeljo se vrši kegljaški turnir SŽZ. V soboto večer bo začelo pokati na Garfield Heights kegljišču, 4835 Turney Road, ko bodo metale krogle kegljačice Slovenske ženske zveze, ki bodo tekmovale za prvenstvo v tem športu. To bo peti kegljaški turnir naše ženske organizacije, pri katerem bo
Chicago. — Dne 8. t. m. je umrla Johana Nahtigal, stara 55 let in doma iz črnuč pri Ljublja ni. V Ameriki je bila 28 let in tev, zlasti pa so povabljeni naši I tukaj zapušča moža, dva sinova Collinvvoodčani.	I in hčer.
Manj avtomobilov
Washington. — William S. Knudsen, načelnik produkcije za narodno obrambo, je izjavil, da je avtna industrija privolila graditi za bodoče leto manj avtomobilov, da se bo tako posvetilo več moči za produkcijo v obrambni industriji. Za 20 odstotkov manj avtov bodo zgradili drugo leto, trdi Knudsen.
-o- ,
Na veselo zabavo Frank in Ana Kovačič, 4121 St. Clair Ave. vabita jutri večer na veselo zabavo v njih prostorih.
-o-
Gilbert, Minn. — Dne 8. apri la je v zavodu za jetične umrl John Zadnik, star 33 let in ro jen tu. V Gilbertu zapušča starše, brata in štiri sestre.
prisostvovalo 14 skupin ali tako-i-ekoč 70 kegljačic, ki bodo zastopale svoje podružnice iz države Ohio. V soboto večer se bo šlo za posamezne nagrade v "doubles" in "singles" in v nedeljo popldne ob eni uri se pa prične bitka med skupinami.
Vabi se vse ljubitelje tega športa, da pridejo pogledat naše spretne kegljačice. Vstopnina prosta. Po tekmi se pa vrši slavnostni banket v S. N. Domu na 80. cesti, katerega bodo pripravile članice od podružnice št. 15 SŽZ. Vstopnice za banket lahko dobite pri Albini Novak, 1135 E. 71st St. in pri Antoniji Glavič, 3536 E. 82nd St. Po banketu bodo razdeljene kegljaške nagrade vsem zmagovalkam in nato se nadaljuje s plesno veselico. Vse te lepe prireditve so namenjene za vse, ki se radi zabavate v dobri družbi in ki se radi pošteno razvedrite zato ne zamudite lepe prilike. Predsednica odbora je Rose Urbančič iz Orleans Ave.
Poznavalec razmer trdi, da Nemci ne bodo zavzeli Egipta. Svetuje U. S. držati se proč od vojne.
Cleveland, O. — Pred Zvezo clevelandskih inženirjev je govoril polkovnik Furlong, katerega smatrajo kot strokovnjaka glede razmer na Bližnjem vzhodu. Ta je zatrdil, da bodo Angleži ubranili Egipt pred Nemci in da se bodo umaknili iz grškega polotoka le, če bi pretila resna nevarnost Sueškemu prekopu. Nemci so prav zdaj naleteli na slabo vreme v Egiptu, kjer se je začela poletna vročina; primanjkovalo jim bo vode in ovirale jih bodo slabe prometne zveze.
Polkovnik Furlong je zatrdil, da je cilj Nemcev Sueški prekop, zatem pa Gibraltar in otok Malta. To troje dominira Sredozemsko morje. Glede Turčije misli polkovnik, da ne bo šla v boj, dokler ne bodo ogrožane Darda-nele.
Končno je posvaril Furlong Zed. države, naj ne napravijo iste napake dvakrat namreč, da bi šle zopet v vojno, ki je samo nadaljevanje prve svetovne voj | ne. Kot v tisti vojni so tudi v (današnji isti imperialistični fak-
torji v vojni, ki gledajo le za svoje lastne koristi. Kadar govorimo o evropskih demokracijah, je rekel polkovnik, imamo v mislih samo Švico in Finsko, ki sta edini demokratski državi v Evropi.
Končno je rekel, da bi morale imeti Zed. države besedo pri mirovnih pogajanjih, če bo ameriška pomoč Angliji odločila vojno. Da ne bo zopet tako, kot po prvi svetovni vojni, ko ni imela Amerika nobene besede, ko se ni več potrebovalo nje pomoči.
-o-
Seja lovcev
V	nedeljo dopoldne bo v Sir-kovih prostorih seja Rainbow Hunting & Fishing kluba, ob navadnem času. Seja bo važna, ker bo treba vse potrebno ukreniti za bližajočo se strelsko sezono. Zato: pridite vsi!
Seja SMZ
V	soboto večer ob sedmih se vrši seja podružnice št. 10 SMZ. Apelira se na članstvo, da se udeleži v velikem številu in tako pokaže zanimanje za to mlado organizacijo.

"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
1117 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
(4a Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 187a.
No. 91
Fri., April 18, 1941
Kakšna bo bodočnost Slovenije?
Kaj ima usoda namenjeno za našo Slovenijo? Seveda, tega danes ne ve nihče. Toda lahko pa ugibljemo o raznih možnostih, ki bodo določale nadaljni ustroj naše stare domovine. Lahko rečemo, da naj se zgodi in uredi zdaj tako ali tako, to ne bo stalno, dokler ne bo sedanja vojna v Evropi končana.
Trenutno je Slovenija zdaj pod dvema gospodarjema: na severu pod Hitlerjem, na jugu pod Mussolinijem. To ne bo ostalo dolgo. Tudi če se primeri, da bi Hitler zmagal na Balkanu, bo najbrže sam pobasal velik del ali- pa vso Slovenijo. Če ima Mussolini kakšne skrivne želje po slovenski zemlji, bodo najbrže ostale samo želje, ker Hitler gleda na Jadransko morje, pa naj bo to že Trst ali Reka. In s tem bo šla tudi slovenska dežela za doto.
Sliši se tudi, da si Hrvatje laste Slovence in slovensko zemljo. No, vse te želje se bo uravnavalo v Berlinu.
Gotovo je,/da nečaka Slovenijo nič kaj vesela bodočnost, če bo ostal Hitler gospodar v Evropi. Zato je edino upanje 7.a Slovence, če zmagajo Angleži in, seveda, Zed. države. Tedaj bo moral dajati Hitler nazaj, kar je vzel v teh par letih, če ne tudi še sekaj od svojega. Dala bo pa nazaj tudi Italija, ki se bo morala umakniti z našega Primorja precej daleč, najbrže tje za Videm (Udine), iz Istre in iz Dalmacije.
Hrvatska, ki se je proglasila za samostojno državo, bo toliko samostojna, kolikor ji bo to dovolila Nemčija. To se pravi, da bo čisto navadna sužnja nacijev. Kdo bi mogel namreč pričakovati, da bi Nemec priznal kako pravico Slovanu? To je kombinacija kot olje in voda, ki ne gresta nikdar skupaj. Treba se je ozreti samo v dežele, ki so pod Hitlerjevo peto, pa lahko vidimo, kakšno svobodo uživajo.
Isto bo doletelo tudi Slovenijo, ne da bi imela pri tem kako besedo. Navadna sužnja bo in molčati bo morala, pa dajati Nemcem vse, kar bo dežela premogla. A narod doma bo stradal.
Edino, kar je pri vsej tej turobni situaciji nekoliko to-lažilno je to, da so zdaj vsi Slovenci združeni. Zdaj ne bo treba reševati samo enega dela naših Slovencev, ampak bomo reševali vse skupaj. Slovenci, ki so bili po zadnji svetovni vojni ločeni z mejo v Postojni, na Koroškem in Štajerskem, zdaj niso ločeni več. In kadar bo napočil dan svobode, ne bo napočil samo za en del Slovencev, ampak bo napočil za vse hkrati dan odrešenja. Kadar se bo delalo nove meje po sedanji vojni in če bodo imele Zed. države glavno besedo, tedaj ne bomo dopustili, da bi tekla meja čez slovensko telo. In smelo lahko trdimo, da bodo želje Slovencev tedaj upoštevane.
Na to moramo računati in tudi računamo s polnim zaupanjem. Ker še vedno trdimo, da je ni sile na svetu, ki bi mogla premagati Zed. države. In te, kot vidimo, ne bodo odnehale, dokler ne bo zadnji diktator strt na tleh.
Zato pa, če imamo še količkaj ljubezni do svoje rojstne zemlje in če ji želimo, da bi ne izginila naša slovenska govorica v nemškem in italijanskem morju, moramo zvesto stati pri vladi Zed. držav, ki si je začrtala nalogo, da bo dala svetu zopet nazaj mir in to na podlagi pravice in človečanstva.
Morda bo še huda borba za to, morda bo še dolga vojna, predno se bo govorilo o stalnem miru in težke žrtve nas še čakajo vse skupaj, toda omagati ne smemo. Tudi če bi ne bili sebični in bi želeli demokracijam zmago samo radi odrešenja naše rojstne domovine, pa moramo želeti in pomagati doprinesti zmago demokracijam tudi zaradi bodoče varnosti naše nove domovine Amerike. Kajti, ne bodimo slepi in ne varajmo se, da diktatorji ne bodo posegli tudi sem čez morje, če bodo zmagali v Evrčpi. Zato pa, če jih pomagamo poiskati v njih samem brlogu in jih tam zadušiti, si bomo prihranili to delo pozneje na našem lastnem obrežju.
Za čast in za svobodo
Kot je videti, je imel Hitler dobro pripravljen načrt, da bo udaril preko Balkana na Sredozemlje in z naglim pohodom pregnal Angleže z Grčije in potem prodiral dalje proti Palestini in Egiptu. Kakor operirajo danes nemške čete kaže vse na skrbno narejen načrt. Edino, kjer se je Hitler uračunal, je bilo to, da je upal na pomoč Jugoslavije, pa je metso pomoči naletel na nastavljene bajonete. To je Hitlerja zadržalo na času in mu vrglo ovire v sistemu ia dobavo potrebščin.
'Jugoslavija bi bila Hitlerju v veliko pomoč pri pohodu proti jugu in vzhodu. Zato ji je pa tudi obljubil vse mogoče, če mu bo pomagala. Razume se, da ji ni obljubil nič svojega, ampak samo to, kar bi vzel drugim. Tako je obljubil Jugoslaviji grški Solun in kot se zdaj zatrjuje v zanesljivih diplomatskih krogih, je obljubil Jugoslaviji tudi vso Bolgarijo.
Toda Jugoslavija ni hotela prodati svoje svobode za tako ceno. Ni hotela, da bi pisala zgodovina o nji, da je prodala sebe in svoje sosede za skledo leče. Raje se je postavila proti vsej nemški silni moči, skoro bi rekli, z golimi rokami, dobro vedoč, da ne bo zmagala. Toda hotela je pokazati svetu, da se zna boriti za čast in svobodo, pa tudi če v tej borbi podleže. Zgodovina se bo spominjala Jugoslavije z zlatimi črkami.
Življenje včasih človeka pripelje do navideznega nesoglasja. Na primjer med tem, ko smo praznovali veliki dan Vstajenja, so pri Volčanšekovih imeli mrliča v hiši. Smrt je dan poprej pokosila Volčanšekovega očeta, Jakoba. Res so dočakali precej visoko starost, 76 let. Vendar pa bi bili radi let še lahko šli vsaj nekaj let dalje. Toda, človeku je odločeno enkrat umreti in kadar pride tisti odločen dan, pride smrt z enim vzrokom ali pa drugim. "Telo naj v miru počiva, duša pa naj raj vživa . . ." tako nekako je pel g. Zorman pri pogrebu, in to mu želimo tudi mi.
Ostalim pa naše sožalje.
, '.■ * * *
Velika noč je bila po vsem velika. Za enkrat je celo vreme pomagalo in sodelovalo, da je bil praznik tem lepše praznovali. In zopet smo videli vsakovrstne barve na klobukih, na oblekah, in celo na obrazih. Naša društva so počastila praznik z pohodom in godbo. Prav lepo so naredili in godba je izvrstno igrala. Hvala godbenikom, zlasti pa njih voditelju, Frank Bečaju. Pevci so se tudi vsi potrudili, da so lepe velikonočne pesmi donele zmagovito in ubrano |v zgodno jutro.
Hvala vsem!
* * *
Kar pa je še prav posebno pospešilo praznovanje, so bila pa obilna obhajila. Pri vseh šestih mašah so se ljudje pomikali, vrsta za vrsto, k mizi Gospodovi. Upamo, da se nekateri ne bodo zopet držali stran celo leto. Kdor gre le enkrat na leto k obhajilu, tanima pravega pojma glede tega angelskega kruha. Sv. obhajilo--nam je bilo dano kot hrana. Hrano pa človek ne zavživa samo enkrat na leto. Zveličar išče ljubezni, ne samo mlačno navado—enkrat v letu.
* * *
Pa še nekaj moramo omeniti. Kolekta za Veliko noč je bila izredno dobra, znaša $2,123.07. Ne vem, kdo je dal tistih 7 centov. S to svoto smo zamašili precej luken. Hvala iskrena vsem darovalcem, in Bog plati tisočero.
* * *
Pa tudi obiske smo imeli. Veliko ljudi je prišlo iz raznih krajev k sorodnikom na obisk. Iz Fort Wayne iz šole Sacred Heart Academy sta prišla John Miklič in Louis Grden. Iz Detroit University je prišel Filip Blenkush. Naš mežnar je imel obisk iz Pennsylvanije in nekateri drugi so pogostili obiskovalce iz Chicaga. Nekaj naših, ki so po raznih krajih, pa so se oglasili pismeno. Floyd Fink pozdravlja iz Great Lakes, 111., kjer je pri vojakih. Iz Texas se je oglasil Lawrence Blatnik. Ladie Turk je prišel iz Indiane in še nekateri iz drugih krajev. Sr. John Vianney Snyder piše, da je srečna v samostanu in iz Lemonta, iz Mount Assisi, pišeta dve Jozefini, Josephine Lindič in Josephine Hrvatin, da sta zadovoljni in iz Tillmasok, Oregon piše Sr. Marie Adele, da je popolnoma srečna z učiteljskim stanom. Sr. Maureen iz Little Falls, Minn., ima pismo polno dogodkov, ki se vrstijo v vsakdanjem življenju okoli njenega poklica. Da bi se le vedno vsi ti mladi počutili tako srečne v njih poklicu. Noben poklic pa ni brez oblačnih dni, katere moramo vzeti z son-čnatimi vred in jih obrniti sebi v korist, pa naj smo v samostanu ali pa med svetom. Vsem želimo zdravja in nadaljnega veselja.
Dennis Rudolph je ime male- \ mu prestolonasledniku, katere- j ga so krstili na Veliko noč pri I pravi v svojem srcu, ni Boga.
družini Rudolph Papesh Rudolph je bil rojen .en mesec pred krstom. Sv. Alfons pa pravi, da se starši močno pregrešijo, ako čakajo s krstom več kot deset dni, ker izpostavljajo otroka v veliko nevarnost, da zgubi nebesa. Za botra sta mu bila Anton in Cathleen Ku-hel.
* * *
Oče: "Johnny, ako boš tako poreden, ne pojdeš v nebesa."
Johnny: "Saj nočem iti v nebesa. Jaz bom šel s teboj in mamo."
* * * '
Arthur Compton, velik in prizan znanstvenik naših časov piše: "Mi smo popolnoma zakopani v iznajdbah in raziskovanju, katera so nam dala aeroplane, ki vozijo 400 milj na uro, radio, katero nese človeški glas 10,000 milj daleč, in še veliko drugih reči. Zadnjih 50 let smo v materij alnem oziru napredovali dlje, kot poprej skozi dva tisoč let. In vendar, kakšen dobiček imamo iz vsega tega? Polovico sveta je pahnjenega nazaj v džunglo, v divjaške razmere, in drugi polovici preti ista nevarnost. Kako jasno nam to kaže, da znanstvo in veda samo ne zadostuje .... Vera v Boga je ogelni kamen,
na katerem sloni civilizacija."
* * *
To so besede znanstvenika, kateri ima še toliko vrlosti v sebi, da spozna in ima toliko poguma, da se ne boji povedati svetu, da brez Boga človek ne pride do kaj koristnega in dobrega, ne tu, ne tam.
* *' *
, Velikega znanstvenika, Edisona je vprašaj njegov prija telj: "Kaj je elektrika?" Edi son je odgovoril: "Jaz ha vem. Jaz samo vem za nekatere reči, ki jih elektrika povzroča." — "Toda, kako pa potem razlagaš elektriko?" je dalje izpraševal prijatelj. "Ne morem je razložiti," je dejal Edison. "Zdi se mi, da je Bog elektriko dejal v naravo zato, la je s tem pokazal svojo moč. Jaz verujem to in delam dalje z njo." Tako veliki znanstveniki. So pa drugi,, zlasti danes jih je vsepolno po raznih naših javnih šolah, laži učenjaki, kateri Boga naravnost zasmehujejo pred dijaki. Ali se je potem čuditi, da iz dijakov postanejo divjaki? Vzemi človeku strah božji, pa imaš najhujšo zverino.
*	* sS
Kako resnično je, kar je rekel Francis Bacon, velik modroslo-vec: "Malo učenosti rodi athei zim-brezbožstvo. Globoka učenost pa vodi k veri in Bogu." Vsi največji znanstveniki so bili verni ljudje. Le oni, kateri sp maloveč, kot pogledali v vedo in znanost, se napihujejo, kakor ona žaba, ki je videla bika in je hotela postati tako velika kot bik, pa je prav kmalu počila od napihovanja. Take žabe so sta-rokrajski falirani študentje in nekaj ameriško vzgojenih potvo-ric, ki hočejo Boga odpraviti s zasmehovanjem, pa ga ne bodo. "Nebo in zemlja bosta prešla," je dejal Bog, "moje besede pa ne
bodo prešle."
*	* *
Pomlad je tu. Kdor more gre ven na ppsto in tam dela kaj, ali pa samo vživa sonce in sveži zrak. Farmarji so na polju, se-jejo in rahlajo njive, da bo žito bolje rastlo. Z nova se je oživela vsa narava. "Narava!" Kako radi naši naprednjaki govorijo o njej in jo častijo mesto Boga, samo, da bi se Boga izognili, ali vsaj radi bi se ga, pa se ga ne. Narava ni nič drugega, kot skupina zakonov, kateri pa se niso sami uredili, ampak jih je dal Bog,, in Bog jim je zapovedal kaj in kako naj delujejo. "Neumnež pa
Stenografinja: "Kaj pa vendar delaš?"
Druga stenografinja: "Svinčnik ostrim (špičim)."
Stenografinja: "Pazi, da te kedo ne vidi. Saj bi morala vedeti, da je to delo za karpentar-ja." Na tem je več resnice, kot šale.
Ko smo delali cerkev, je moral karpenter priti iz drugega konca gradbe, da je zabil žebel, ki bi ga bil v dveh trenotkih zidar sam lahko zabil, samo da je
dvakrat zamahnil.
* * ♦
Ali ste videli sliko, katero je neki slovenski list prinesel za Veliko noč? Vrata, par zajcev in svečnik. To naj spominja bralce na vstajenje Kristusa. Zajci so menda pomenili rimske vojake, ki so Kristusov grob stražili, odprta vrata so pomenila odprt grob in svečnik je pomenil Angela, ki je v praznem grobu sedel — vsaj jaz sem si to "nepristransko" sliko tako razlagal.
* * *
$1,450 bodo stale naše "Brezje." Tako pravi izvedenec, ki nam je tudi narisal pravi posnetek (repliko) oltarja v Marijni kapeli na Brezjah. Denarja imamo na rokah šele $265. Smo torej še daleč od Brezi j. Tu pa tam pride kak krajcar v ta namen, pa zelo počasi seveda, ker je to postranska zadeva. Kapela pa, ko
bo izdelana, bo zelo krasna.
* * *
Obiskala nas je mati predica naših sester iz Adrian, Mich. Prišla je pogledat kaj delajo "otroci." Mother Gerald je bila vedno naklonjena sv. Lovrencu in nam je zadnja ' leta poslala vsako leto zadosti sester učiteljic, zakar smo ji hvaležni kajti so fare, ki prosijo za sestre, pa jih ne dobijo, jih manjka. Mother Gerald pravi, da bi rada še več deklet iz naše fare, katere bi se posvfetile Bogu in božjemu kraljestvu v samostanskem življenju. Od vseh strani pridejo pritožbe od semenišč in samostanov, da je čim dalje menj poklicev. To ne kaže ravno dobro za Ameriko.
* * *
Zdaj pa vam povem hekaj prav lepega. Poslušajte. Godba sv. Lovrenca prireja zelo lep koncert v nedeljo 27. aprila. Povem vam, da je malo godb, katere bi naše fante posekale v kon-testu. Tega ne pišem iz kake bahavosti. Kdor jih sliši igrati, ta bo rad priznal, da igrajo skoraj bi rekel perfektno. Dobro. Fantje se trudijo in učijo in njih vodja se trudi in jih vadi teden za tednom, če se pa človek žr-tuje, kot se naši godbeniki, je pa že kar človeško in nič več, da pričakuje kakega priznanja za svoj trud. To priznanje dajmo v nedeljo 27. aprila vsi s tem, da se udeležimo njih koncerta. Godba je v kredit celi fari in vsej naselbini. Zato P>a naj ne bo človeka tako zakrnjenega v svoji sebičnosti in tako negentel-manskega, da bi tisti dan ne kupil vstopnice in prišel na koncert St. Lawrence Band, če hočemo, da bodo imeli fantje še za naprej veselje do vaj, potem ne smemo izostati v nedeljo 27. aprila od koncerta. Storimo tudi ta svoje.
* * *
Birma se bliža. Vsi otroci in drugi kandidati za birmo morajo do torka, 22. aprila, prinesti listek, na katerem imajo zapisano svoje ime in priimek, ime staršev in ime botra kakor tudi ime fare, iz katere prihaja boter, pa naj prihaja iz domače ali pa katere druge. Ali pa vsaj naslov botra. Mi ne moremo vedi-ti samo po imenih, če prihaja boter iz. domače ali pa iz druge fare. Vsaj naslov botra ali pa ime fare mora biti označeno na listi-ku. Vsi botri iz nedomače fara morajo imeti spričevalo, da so PRAKTIČNI katoliki.
Od fare Marije Vnebovzete
Rev. F. M. Baraga
Veselili smo se in bili smo dobre volje za velikonočne praznike, samo prehitro so minili. Tu v Ameriki morajo vsi na delo že na velikonočni pon-deljek in prazniki so pri kraju.
Velikonočni dan je bil krasen, cerkvena udeležba v polnem številu in farani so bili radodarni. Kolekta v cerkvi je znašala $3,239.07. To je zelo lepa vsota in pri tem se vidi, da naša fara zelo lepo napreduje in da ste farani res navdušeni za napredek collinwoodske župnije.
Lansko leto smo plačali $8,000 na dolg in $2,000 za popravila. Letos upamo ponoviti finančni uspeh lanskega leta ali pa ga bomo mogoče še prekašali. Le tako naprej, zanimajte se za farni napredek in vsi bomo zadovoljni, ker z sodelovanjem se bomo prepričali, da je v slogi resnična moč. Prav lepo se zahvaljujemo vsem faranom, ki ste tako velikodušno prispevali v velikonočni kolekti. Lepa hvala odbornikom, ki so skrbeli za tako lep red v cerkvi in pevcem za tako lepo petje (Ilirija in Ilirija Hi), pod vodstvom Mr. Rakar-ja. Hvala dobrim ženam, ki so posnažile cerkev in šolskim sestram, ki so tako lepo okrasile oltarje.
Monsignor Hribar, naš župnik pa so dali pozlatiti svečnike in dva križa, kar ste lahko videli, kako se je vse svetilo na oltarju. To je velikonočni dar monsignorja naši fari. Gotovo smo mu vsi hvaležni za ta spominek.
V	nedeljo ob pol treh pa bo slovesen sprejem v "Young Men's Holy Name Society." Father Čelssnik vabi tudi starejše člane društva Najsvetejšega Imena, da se udeležite in sploh pa ste vabljeni vsi farani, da pridete v cerkev. Po cerkvenem opravilu pa bo malo prigrizka za vse fante in može, ki ste člani društva Najsvetej šega Imena in sicer v leseni šoli. Torej pridite v nedeljo.
V	nedeljo, 4. maja imajo pa dekleta, članice Marijine družbe, skupno sv. obhajilo in vabijo tudi svoje matere, da se tudi one udeleže, to bo pri osmi sv. maši. Po maši pa bodo imela dekleta "Communion Breakfast" v počast materam. Zvečer ob sedmih pa bo slovesno kronanje Majniške Kraljice. Vsi, ki se spominjate te slavno-sti preteklega leta, boste gotovo prišli.
Glavni vzrok tega poročila pa je gotovo 35-letnica obstoja naše župnije. Že 35 let je minilo, odkar so se bili zbrali col-linwoodski pionirji pod vodstvom Father Pakiža in usta novili so slovensko faro in jo izročili v Marijino varstvo. Križe in težave, žalosti in veselja, vse to je fara doživela v tem času. Polnih 35 let se tu deli sv. zakramente, nadnaravni čudeži so se godili v dušah vernikov, sveta vera se je ohranila. Mnogi so tu našli središče božje milosti in bili so tu potolaženi v Očetovi hiši. Bog nam je bil milostljiv in zato smo Mu hvaležni. Pojavili so se bili tudi krivi preroki, ki so rekli da bo v župniji Marije Vnebovzete vse propadlo. Ko bi pa ti preroki kdaj prišli v cerkev in videli ljudstvo, ki se drži vere svojih staršev, potem bi šele videli, kako so se varali in motili. Kar je nadnaravnega in zidano na božji podlagi, obstoji za vso večnost. Tako bo ostala tudi vera, ki smo jo prejeli od naših pradedov iz davnega časa.
Za proslavo 35-letnice je bilo sklenjeno, da bo slovesna sveta maša za vse umrle fara-ne na praznik Vnebohoda Gospodovega, 22. maja ob devetih. V nedeljo, 25. maja, pa bo ob 11. slovesna zahvalna sv.
maša. Na to pa bo Slovenskem domu na Ave. Vstopnice za bank^ v predprodaji in jih l®1"j bite v župnišču ali P1'' c nih odbornikih. Te vstW boste lahko dobili tudi v t» ni John Trčeka in Frank richa na Holmes Ave.> jj Turek's na Waterloo Vstopnice so po $1.50 za Na razpolago je sa» vstopnic in zato ste Pr°s
tisti, ki se nameravate
tega banketa, da si jih ^ bite čimprej, ker sedaj, -lahko postrežemo z nji®1, dar bodo vstopnice razP^ vam ne bomo mogli P0' njimi.
Vabljeni ste vsi, da »e žite te slavnosti, tako niča ne bo odšla brez ^ na tiste, ki so se trudili
to.'
vali v preteklosti za imamo mi danes. Naj a goslovi trud vseh; trU . ki so delali v preteki^ sedaj že v velikem vajo v večnosti in tudi n ki nadaljujemo njih "e -Bog blagoslovi far0 Vnebovzete, da bo še la v spomin Slovence«1
t* li
linwoodu, kar bo kaz; bili verni ljudje in
;alo.' do"
rod, ki je ohranil ver° staršev.
Že "Škr]ančkT" žvif
(Velika noč je min'1* na, kakor tudi stareJ^, vesele pomladi, čep18 malo več dela z otf« J vrtov. Tudi naši ' ^JMp se z veseljem pripra
nam bodo zažvrgole" M
certu, ki nam ga P° deljo, 20. aprila ob p popoldne.
Prav vljudno aP ] naše rojake v naši be (»J ni v Euclidu, da P°sf'0« cert, da tako Pok.a5f malim, da se ™n[rClLj <1 Dajmo vsaj mi ^ ^ Ljubljani skrbeti, nela naša slovenska P ^ itak ne vemo, kaJ . Ljubljano v dom°vin'|^ vsaj tukaj skrbim0' govorica ostala še ne Naša mladina se f
1
zato pa je naša do tudi mi starejši z8 jf svoje zanimanje ^ bolj pokazali s. tefr> čamo koncerte in ditve, ki nam jih
VfC

rojena slovenska rej pridite v nedeu- ^ popoldne v Slovel p ^ dom na Recher Av J/ certu pa bo ples 111 , l^,0' bava. Na svidenje. v o, L. Godec, Pre 3
DemokratsW
23. var«1
K
K
--, V ■
Kakor vsako Iet%%| tos priredil	1
v 23. vardi pom* $ veselico in sicer yj> .V ,'t,
19. aprila, v avd^/^ skega narodnega J^ j,
Clair Ave.
Veselice našeg* jiM^i» skega kluba so ^JM; dobro obiskane, nično zabavne. v ^jefi0' ima že vse
vsem najboljše P0^ ^
la bo fina godba ' s'1" J„ u„_____„af.rez®1 J
S
:Y
I

1
da bo vsem ustrezni in mlajšim.	^
tudi vsakovrstnih v-s« j t,, ve
Tem potom v^/. * krate in
prijateUe' v/ft na svidenje v s
žite te veselice* ^jMj niči ne bo žal, če P^ 1
plesu.

es
V severnem dfl Vjf ^ j klatijo velika	* > \
plenijo živino & * J 'k*
Bivši avstro-^iy« Ji, Danki je pred * „jp Inomsotu, rojen J


IHIIIITirtTtITITIHIHITHIItttlllHIIir
rt
SATAN IN 1SKARI0T
Po nemSkem izvirniku L Maya EXSXXIXXXXXXXXXXXTXXXXXIIIXXXXXXXrXXXIXIXXXi
"Težke ribe"
genoma je pripovedoval ' '^imbrenjo, da nam priha-lla pomoč njegovi ljudje. ,er bi naj zvedel, da smo rao-
>olj.
e'" sem odgovoril. "Ne bo JJ^Almadenu."
še —_? gaj go vendar z Vred odpotovali in nimajo "aleč kakor mi. In tudi spo-Nh nič ne zadržuje, mi pa še zajeti dve straži Yu-
"ma šetar naj ne pozabi 1 ne smejo ničesar pod-- morajo počakati na '■vetoua in na mene!" ^J^Pa ce bi le prej prispeli V.'
Il utegnejo, pa ne bo-' cisto k rudniku, skrili se ^ pridemo mi. Če bi jih URie, bi jih takoj napad-Pasti pa se ne smejo, do-. e Prispeva z Winnetouom.
'•p1 nam pokvarili."
Tistim tri st0
L bodo stotine naših ju-^ojevnikov gotovo kos! dvomi Old Shatter-
!»!>biti
A
l\v -
lig mc ne dvomim. Saj jih 1 ,enl{rat toliko ko Yumov.
eSa so Mimbrenji vsi o-jj 1 s Puškami, Yume pa gotovo ne. Podlegli bi." «|j bi jih torej naj ne na-j. • Zakaj morajo čakati iii„ ^"attet-handa in Winne-
Vi m0j' brat' kaj' name"
|t' PHjeti moramo Melto-^ oba Wellerja, obraču-ai*>o z njimi. In jih bo-
1 dobili
žive v pest, če se
iiM

Da/^renji ravnali po mo-Če napadejo sami ^ & Prispemo, pa nam bo-^ až«ejše osebe ušle!" |>j: ,od°! Mimbrenji jih bo-
njtv, "i mislil, da bo tako
'Jeli t«
5	m
0P^vi moj brat. Pa ni ve. 0(jo leti trije belokožci se ijo udeležili boja, ker se t^jj^ajati v nevarnost. .. 86 bodo in od daleč, iz P h; . *čka opazovali boj.
^deli, da slaba prede ii^j zbežali, mi pa bi z \vnos°vi gledali^a njimi!" ,tako pa se lahko tudi bi bila poleg Old ;and in Winnetou!" )sib° Se! Kajti z Winneto-
6	jj^ °Vh belokožce zagotovi-»^'"ijela, še preden se bo P)0 ' slutijo še, da pri-Lne bodo se skrili, slepo W 0 PHšli v pest.
seiu
naročil Mimbre-
^Se ne Pokažejo Yu-
li
Počakajo kje v bli-bo^na, da pridemo. Za-'	prispemo."
je bil pri kraju. n^ en sem bil, ali je de-Playerja. Opazoval
Jak
^Je strmel pred sebe, }} 11 ^edal, zelo zamišljen 2(^el. Nisem ga nago-
J bi naj začel.
treba dolgo ča_
/i (Nte P° angleŠk°-
yu^ ' master, ali razume V^i\Šetar angleški?"
°iit morebitL" \ a 6 torej, da govorim
P'ilKSf1" Nožem, da bi
K v*lt,

Čemu nas prav za ete in preganja-
-? Ne zame-
l^te
mh.r flayer, pa mislil
J duhovite j ši -."
jaz kaj storil?" vpa z vašimi tovariši
v f "r jCten° obračunati. )/ i m boi
4 K
. fj ^to. Ser« govoril odločno kz -
v	Kaj pa namera-
* v J' * menoj?"
še- Zvedeti moram
In kro-
prej, kolik je vaš delež na hu dobijah, ki so jih zagrešili vaši zavezniki."
"In če bi se našel kak tak de-lež —?"
"Bi bilo tudi vaše plačilo dobro pomerjena krogla."
"Vraga —! Kdo pa vam da je pravico, da me sodite in kaznujete —?" "Sam si jo bom dal. Sicer pa vobče ni treba, da bi jaz vas sodil in kaznoval. Izseljenci so tisti nesrečneži, ki ste se nad njimi pregrešili, njim vas izročim in prepričan sem, da se ne bodo mnogo obotavljali z vami.
Ali pa mar mislite, da bodo prav vam prizanesli —?"
"Če me izročite izseljencem, sem seveda izgubljen —." Mrko je molčal. "Kdo pa vas sili, da me morate izročiti —?" je spet začel.
"Nihče. Se tudi ne dam siliti. Sam, iz lastnega premisleka in nagiba storim, kar hočem."
Spet je pomolčal ter dejal zamolklo: "Prosim vas, izpustite me!" Grožnja je zalegla —. Pa naredil sem se zelo začudenega.
"Da bi vas izpustil —? Kaj vam hodi na misel ?"
Zakrilil sem z rokami, kot bi hotel reči, da je njegov predlog vobče največja blaznost.
Grizel se je v ustnice, temno gledal pa dejal:
"Master, mnogo sem že čul o vas in vsi so pripovedovali o vasi človekoljubnosti —. Tudi najhujšemu sovražniku odpustite —.
Kako pa da prav v našem slučaju ne marate pokazati svoje lepe značajne lastnosti? Zakaj pa prav meni nočete pri-zanesti?"
"Hm —! Vaši pojmi o mojem človekoljubju so zelo čudni — i z bližnjim ravnam tako, kakor si zasluži, z dobrim dobro, s hudobnim pa pravično. Zakaj bi moral hudobnežu pri-zanesti radi svoje človekoljubnosti ?"
"Mislite, da sem hudoben človek?"
"Mislim tako." "Mo$te se, master! Nisem hudoben, rad pa priznam, da sem bil lahkomiseln."
"Tako —? Iz gole lahkomiselnosti ste se pridružili Mel-tonu?"
"Naglo bi bil rad obogatel. In pri Meltonovem podjetju sem mislil, da bom."
"Na račun nesrečnih izseljencev?"
"Tistikrat še nisem vedel, da bodo morali vaši rojaki vse življenje prebiti v rudniku, pod zemljo."
"Hm —!" sem podvomil. "Verjamite mi, da je res! In če nisem točno vedel, kak zločin namerava Melton, — ali to dejstvo ne zmanjšuje moje krivde? Ali sem odgovoren za Meltonov zločin —?"
Naredil sem se, kot da verjamem, pa še podvomil.
"Hm —! Nevednost vsekakor olajšuje vašo krivdo. Ampak lahkomiselni ste pa res bili, da ste se vezali na podjetje, ki o njem niste vedeli, s kakimi sredstvi dela —. Težko vam verjamem, da bi bili res tako lahkomiselni —!"
"Verjemite mi v božjem ime nu, master, verjemite mi!" je pravil vneto. "Prisegam, vedel sem sicer, da bodo vaši rojaki nastavljeni v rudniku za delavce, da jih bo Melton za vse življenje zakopal pod zemljo, t& ga pa nisem vedel. Še sanjalo se mi ni o tem!"
"Pa pozneje ste zvedeli za Meltonove namere?" "Seveda." "In kajpada niste ugovarjali —?"
Ali veste, kaj so težke ribe, no da marsikdo bo rekel, da so karpi, ščuke. Da in tako jih imenujemo v navadnem pomenu, kaj pa so težke ribe v širšem pomenu besede, pa boste videli v nedeljo, 20. aprila v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer bo vprizorjena veseloigra "Težke ribe." Igra je pod pokroviteljstvom društva sv. Helen, št. 193 KSKJ. Kadar vam Helence kaj prirede, tedaj veste, da je vedno veselo, a tako kakor bo na belo nedeljo, pa še ni bilo. Zato ste pa vsi prijazno vabljeni, da si pravočasno preskrbite vstopnico, ki stane 50 centov. Ce pa hoče kateri kaj več pomagati in postati podpornik za $1.00 in taki pa imate proste vstopnice. Vsi tisti, prosim, pokličite tajnico po telefonu POtomac 6362.
Poleg te igre pa bo predstavljena tudi še ena kratka in sicer "Naš baby je bolan." To vam bodo pa predstavili naši mladi član in članica. Prepričana sem, da vas bo že takoj prva igra razveselila. Pomnite pa, da se bo pričelo točno ob sedmih zvečer.
Med dejanji pa bo tudi več pevskih točk, da ne boste imeli prav nič časa za dolgočasje. Kakor hitro se bo zastor dvignil, potem se bodo vrstile točka za točko in da ne boste kaj zamudili, zato vas že sedaj opozarjam, da ste točno na mestu.
Po končanem programu v spodnji dvorani, se pa vsi podamo v zgornjo dvorano, kjer se bo lahko vsak po svoje in prosto zabaval. Imeli boste tudi priliko se veselo zavrteti ob zvokih Malavašičeve godbe, ki nam bo igrala vesele in poskočne komade. Kdq bi pa ne bil vesel, saj smo se vendar že vso zimo kislo držali. Sedaj imamo prav lepo priliko, da se skupno razveselimo.
Kaj pa je lepšega kakor vesela družba za človeka, zato pa vabim tudi našega Jakata, pa če verjamete al' pa ne, da ga prav posebno vabim, da pride in naj se nikar ne izgovarja, da nima časa, saj je šel že večkrat celo v Kanado ribe lovit, pa še vedel ni, če bo sploh katero videl. Prav dvomim, da je videl kakšno ribo, ki bi tehtala toliko kot bodo tehtale te, ki bodo na odru Slovenskega doma.
Vabljeni pa ste tudi vsi tisti, ki imate veselje do ribolova. Sedaj si jih boste ogledali brez vsakih težav in jih boste potem v zgornji dvorani lahko zalili, da se ne bo katera izmed rib poškodovala, saj veste, da riba ne živi dolgo na suhem. Zato bo pa v zgornji dvorani poskrbljeno tudi dovolj mokrote za vse in ne samo za ribe, katere bodo na odru. Bojim pa se, da bi se dotične ribe ne iz-premenile v rake, kaj pravite, kaj bi bilo potem storiti. Jaka, zopet moraš priti na pomoč, ker take probleme znaš le Ti reševati.	•
Igrovodja je g. Lovrenc Les-kovec in pomočnik pa je g. J. Pezdirc.
Vse ljubitelje vesele zabave prav vljudno vabim, da pridete od blizu in daleč, da se skupno razveselimo v veseli družbi. Članice, posebno pa uradnice društva vam bodo iskreno hvaležne in ob vsaki priliki tudi pripravljene povrniti vašo prijaznost.
Margit Kogovšek. .-o-
Naroča več besednjakov
Na podlagi dejstva, da je an-gleško-slovenski besednjak potreben vsakemu društvu pri njegovem poslovanju, je Ameriška bratska zveza na Ely, Minn., zvišala zadnji teden svoje naročilo Novakovega besednjaka na 225 iztisov.
Ce se bodo vse druge naše bratske organizacije ravnale po tem razsodnem ukrepu Ameri-
ške bratske zveze, bo ustreženo veliki potrebi pri njih društvih in ta koristna pa potrebna knjiga bo prišla prej na svetlo za splošno uporabo med našimi ljudmi.
Mrs. Agnes Novak, 25Q6 N. Clark St., Chicago, 111. -o--
Kdo je gospodar?
V Indiji se je oče pričkal s sinom o tem, kdo da je splošno gospodar v hiši, ali je to mož ali žena. Sin je menil, da je to seveda mož, vendar je bil njegov oče drugačnih misli.
"Potuj skozi deželo! Dam ti voz s par konji in pa sto kokoši. V tistih hišah, kjer boš dognal, da ima žena vso oblast, pusti po eno kokoš. Kjer boš pa videl, da je mož gospodar, pa enega konja."
Sin je storil, kakor mu je bilo rečeno, in se je odpravil na pot. Kmalu je bil jako presenečen, ko je videl, kako se mu število njegovih kokoši manjša, medtem ko ni bil imel še nobene prilike, da bi bil podaril enega od obeh konj. že zdavnaj je bil sprevidel, da je obveljalo očetovo mnenje. Tedaj pa, ko je bil razdal že devet in devetdeset kokoši, je prispel na osamljeno kmetijo in je tudi ondi vprašal, kdo da je gospodar v hiši.
"To sem seveda jaz," je odvrnil plečat možakar in se je zasmejal.
"Dckaži to!" je rekel prišlec.
Kmet je poklical svojo ženo, ki je s skromnimi besedami potrdila, da je v tej hiši seveda le njen mož gospodar.
"V redu," je zadovoljno odgovoril obiskovalec, "izberi ši enega mojih konj!"
Kmet si je ogledoyal konja in je dejal: "Dajte mi rjavca!"
Komaj je bil to izustil ko ga je žena prijela za rokav, ga potegnila v stran in mu je nekaj odločno dopovedovala.
Nato je krnet spet'pristopil k tujcu in rekel: "No, dajte mi rajši belca!"
"Kaj še!" je ogorčeno vzkliknil prišlec, "samo kokoš dobite!"
Potem je osupli zakonski dvojici vrgel poslednjo kokoš pred noge in se je s par konji in praznim vozom odpeljal domov.
(H. B.)
SPECIALS
Friday — Saturday
7 A.M. Coffee, lb.....15c
Best Quality Noodles,
lb.................10c
Fresh Cookies, lb.....10c
Jell-o, 3 Boxes.......14c
Gold Cross Milk,
3 Tall Cans........20c
California Peaches, 2 Big No. 2lA Cans. .29c Dole No. 1 Pineapple,
2	Big No. I1 A Cans. .35c Campbell's Soups,
3	Cans............25c
SPECH FOOD STORE
1100 E. 63rd St. HE-0674
Sobo išče Dekle bi rada dobila sobo v okolici Norwood Rd. Kdor ima kaj pripravnega, naj pokliče HEnderson 5731.	(91)
Ignac Slapnik, st
CVETLIČAR . !T~! 6102 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1138
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdlcott 3113
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo | tudi po poŠti.
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd., Cleveland, O.
Kdor želi
Lepe grahaste piščance od 3 do 4 funte težke, po 32c funt, kokoši od 4 do 6 funtov težke po 28c funt, pot roast 24c funt, teletina za pohat 30c funt, sliced bacon 27c funt. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave.
FRANK IN ANA K0VAČIČ 4121 St. Clair Ave. vabita na
VESELO ZABAVO
v soboto 19. aprila. Servi-ralo se bo okusne spomladanske piščance in dobro pijačo, pivo in vino. Igrala bo "pleh muzika." Se priporočamo vsem prijateljem in znancem za obilen obisk.
IZ DOMOVINE
—Tri smrtne žrtve požara v kmečki sobi. V Slokovcih pri Ludbregu se je pripetila huda nesreča. V hiši posestnika Funt-ka so na peči sušili konopljo. Zraven peči se je tisti čas igral dveletni Ivica in v zibeli je bil še njegov osem mesecev stari bratec Jurek. Nenadno se je konoplja vnela in plameni so zajeli oba otroka. Na pomoč jima je prihitela 65 let stara babica Magdalena, ki pa se še sama ni mogla obvarovati ognja. Ko so na krike prihiteli ostali domači v hišo, je bilo že prepozno. Vsi trije so dobili take opekline, da so za poškodbami kmalu umrli.
MALI OGLASI
Naprodaj
Prodajalna žganja, na voga lu, blizu cerkva in to varen, cena $5,600.
Mesnica in grocerija, dela preko $4,500 na mesec; cena $3,250.
Restavracija in Beer Garden; cena $650.
Vse to je dober kup ter se nahaja v sredi slovenske in hrvatske naselbine na St. Clair ju. Oglasite se pri
Mihaljevich Bros. Co.
6424 St. Clair Ave.
(92)
Lepa priložnost
Hiša 8 sob za 2 družini, 4 garaže, v dobrem stanju, najemnina $55 na mesec, cena $4,800.
Hiša 6 sob, 2 garaži, velik lot, cena $4,300; gotovine $700 in drugo kot rent.
Hiša pet sob, vse spodaj, z garažo, cena $4,500.
Hiša 8 sob, 2 garaži; cena $6,-800.
L. Petrich
18613 Kewanee Ave.
KEnmore 3198-W (Po 4. uri popoldne) Ali pa vam eno sezida!
Hiša v najem
V najem se da hiša sama za se; 7 sob, dvojna garaža; peči na razpolago; kopalnica in vse druge udobnosti. Vprašajte na 5605 Carry Ave.	(92)
CXIXIXXIXXXXISTTTTXXTTXTTTI
BODITE PREVIDEN VOZNIK
Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi.
Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru.
EDWARD A. HISS
lekarna—farmacija In optometrističue potrebščine 7102 St. Clair Ave.
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE.
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2878__
M
M H
N
• 4
,1 ;S
MM
„ -t
>1
Hiše naprodaj
Dvodrilžinska hiša, kopališče, rent $38, cena $2,250.
Dvodružinska hiša iz trdega lesa, 2 furneza. cena $5,200.
Hiša 12 sob. v .najboljšem stanju, 2 furneza, rent $70," cena $6,200.
Hiša 12 sob z vsemi udobnostmi, lot 60x120. samo $5,500.
Hiša 6 sob, garaža, furnez (lepa prilika), $3,500.
Hiša 7 sob v dobrem stanju, udobnosti, $3,600.
Trgovina in stanovanje 6 sob, St. Clair Ave.. $4,600.
Hiša 7 sob, furnez. 3 garaže. 40x183, cena $3,600. Za vse informacije se obrnite na
MR. JOSEPH LUSIN, 7113 Myron Ave.,
kjer boste informirani v vaše zadovoljstvo in korist. Telefon HEhderson 6054.	(Apr. 11, 18)
vse
lot
%2f
V tej ledenici ni treba sekati trdega sirovega masla. Pridite in poglejte, kako se obdrži sirovo maslo, da je takoj za na mizo.
GENERAL ELECTRIC
i-i
OBLAK FURNITURE CO.
6612 St. Clair Ave.	HEnderson 2978
P'L'T-nJTrtJTLJTJT^
I Velika razprodaja
ELEKTRIČNIH PREDMETOV IN
Dekle dobi delo
Želi se dobiti izkušeno dekle za splošna hišna dela; nič otrok v družini; dobra plača; dober dom. Pokličite ACademy 1134.
-(91)
Delo išče
Starejša ženska bi rada dobila delo za splošna hišna opravila in-kuho. Naslov: 6516 St. Clair Ave.	(91)
Hiša naprodaj
Proda se hiša za eno družino, 6 sob, garaža; v dobrem stanju, blizu katoliških in javnih šol; v bližini St. Clair, Euclid in E 140. St. ulične železnice. Primerna ponudba jo kupi; takoj $1,500. Proda s,e tudi lot 50x 150 na 232. cesti v Euclidu. Vprašajte na 825 E. 141. St.
(92)
VSEGA POHIŠTVA ZA VAŠ DOM
$53 $39 $79 $64 $149 $137 $159
CONLON ELEKTRIČNI LIKALNIK,
prej $89.50, sedaj .............................
MAYTAG PRALNI STROJ,
aluminast čeber, reb.........................
GRAND PEČ, prej $119.95, sedaj samo.
GRAND PEČ, prej $89.95, sedaj samo.....
FRIGIDAIRE 1940, prej $204.50, sedaj
,50 95 .95 .95 ,.50 00 50
Išče se stanovanje
Mlad par išče 4 ali 5 čistih in modernih sob. Oglasite se na 1162 Addison Rd., ali pokličite HEnderson 0695.	(92)
FRIGIDAIRE, Cold-Wall, družinska
velikost, sedaj samo..............................
ELECTROLUX LEDENICA, na plin,
6 čevljev velika, samo.........................
Na električnih šivalnih strojih si prihranite do $60.00
Na vsem drugem pohištvu dobite do 50'/< popusta, kot modroci, fedri, železne postelje, komadi za spalno sobo, za sprejemno sobo.
Naše cene bodo tako nizke, da vam nihče ne more nuditi nižjih cen.
Vse pohištvo dobite na lahka mesečna odplačila.
N0RW001 APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Ave. 819 East 185th St.
irtnTLJTJTrirLnjTjTnjnLT^
Hiša naprodaj
Na 8713 Kenmore Ave. za 2 družini, 5 in 5 sob, furnez, garaža. Prejšnji lastnik je pri vojakih. Primerna ponudba jo kupi. Vprašajte F. E. George, 1527 E. 82nd St., telefon: CE 8350.	(92)
MOLLY'S TAVERN
75(18 St. Clair Ave.
PIVO—VINO—ŽGANJE —DOBRA JEDILA— Se priporočamo
VSAKOLETNI
povelikonočni ples
priredi
DEMOKRATSKI KLUB 23. VARDE v soboto 19. aprila 1941
V SNI) NA ST. CLAIR AVE.
Ples se prične ob osmih zvečer in bo trajal do ? ? ? Za ples bo igrala godba Sunny Ray orkester

if unimnniniimmimnm
raimuiBULiHinmiiDiiiiamfflUBuniiiiiinniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiC«
Sigrid Undset:
KRISTINA - LAVRANSOVA HČI I
I
III—KRIŽ
S
9 :iiiiiiiuiX2iiiiiiiiiiiiciiiii!iiiiiiii:2imuniKiiaiiuiiiiniuaiiiiiiifii^
Naslednjega dne je prijezdil j stina odjezdila doli k sestri, na formsko dvorišče Gyrd Dar- Kristina je
re. Po potu semkaj je tako podil, da mu je konj poginil. Že doli na Breidinu je zvedel za bratovo smrt, tako da je bil sprva še dosti miren. Ko pa se mu je sestra jokaje vrgla okoli vratu, jo je pritisnil nase, potem pa se je moral še sam razjokati kot otrok.
Ramborg Lavransova, je pravil, leži na Dyfrinu z novorojenim sinom. Takoj po prihodu Gauteja Erlendssona je na ves glas zavpila; zdaj ve, da je to Simonova smrt. Nato se je v krčih zgrudila na tla. Otrok se je rodil šest tednov prezgodaj, vendar pa upajo, da ga bodo ohranili pri življenju.
Simonu Andressonu so priredili lep pogreb in lepo sedmino in pokopali so ga tik za prezbiterijem poleg Olafove cerkve. Ljudem po dolini je bilo močno pogodu, da si je tukaj izbral svoje počivališče. Stari formski rod, ki je na mošfki strani izumrl s Simonom Sae-mundssonom, je bil nekoč mogočen in ugleden Astrid Simonova se je bogato omožila, njeni sinovi so imeli viteški naslov in so bili kraljevi svetovalci, na dedni dvor svoje matere pa so le redko prihajali. Ko se je Astridin vnuk nastanil na For-mu, se je ljudem skoraj zdelo, da se je stari rod obnovil; popolnoma so pozabili na to, da bi Simona Andressona imeli za priseljenca, in hudo so bili žalostni, da je moral tako mlad umreti, kajti dosegel je samo dva in štirideset zim.
j*	V.
Teden za tednom je mineval in Kristina se je v srcu pripravljala na to, da pojde k Erlendu in mu sporoči rajnikovo željo— a zdelo se ji je zelo težko. Medtem je bilo doma na dvoru toliko opraviti. Dan za dnem se je borila sama s seboj, ali bi mogla še dalje odlašati —.
Okoli bele nedelje je prišla Ramborg Lavransova na Formo. Otroke je bila pustila na Dyfrinu. Dobro se jim godi, je odgovorila, ko je Kristina vprašala po njih. Deklici sta bridko jokali in hudo žalovali zaradi očetove smrti. Andres pa je premlad, da bi kaj razumel. Najmlajši, Simon Simonsson, dobro uspeva in je upati, da postane kdaj še velik in močan.
Ramborg je šla nekajkrat v cerkev in na možev grob. Sicer pa se ni genila s svojega dvora. Kristina pa je prihajala k njej, kadarkoli je mogla. Zdaj ji je bilo o dsrc ažal, da ni bolje poznala mlajše sestre. Vdova je bila videti še cel otrok v svojih žalnih oblačilih — njeno telo se je zdelo v težki temno modri žalni obleki drobno in nedoraslo; njen mali, trikotni obraz je bil rumen in mršav v platnenih ovojih pod črno volneno kopre-no, ki ji je v togih gubah padala z glave skoraj do roba kri-Ja. Imela je temne kolobarje pod svojimi velikimi očmi, iz katerih (so zenice zdaj vedno strmele ogljeno črne in velike.
Med košnjo se Kristina teden dni ni utegnila oglasiti pri sestri, Od poslov je zvedela, da ima Ramborg na Formu gosta — Jammaelta Halvardssona. Kristina se je spomnila, da je Simon nekoč govoril o tem človeku ; bil je posestnik zelo velikega dvora nedaleč od Dyfrina, in s Simonom sta bila prijatelja že od mladih nog.
Med/ žetvijo je nekoč ves te-jflen deževalo —, tedaj je Kri-
ravno sedela pri njej, govorila o slabem vremenu in o mrvi ter spraševala, kako je kaj na Formu — kar je Ramborg iznenada rekla:
"Zdaj bo moral tujkaj Join vse opraviti — jaz grem čez nekaj dni na jug, Kristina."
"Seveda, gotovo ti je dolgčas po otrocih, ubožica," je dejala Kristina.
Ramborg je vstala ter začela hoditi po sobi.
"Nekaj ti bom povedala, da se boš čudila," je rekla mlajša čez nekaj časa. "Ti in tvoji sinovi boste kmalu povabljeni na zaročno slavje na Dyfrin. Dala sem Jammaeltu, preden je odšel odtod, svojo besedo, Gyrd pa bo uredil vse potrebno za poroko."
Kristina je molče sedela. Sestra je stala pred njo in jo sre-po gledala, črnooka in bleda. Končno je starejša odgovorila: "Vidim, da ne bi rada dolgo živela kot Simonova vdova. — Jaz pa sem mislila, da hudo žaluješ za njim. — Sicer pa si sama svoj gospodar —"
Ramborg ni odgovorila na to, zato je vprašala Kristina čez nekakj časa:
"Ali Gyrd Darre ve, da se hočeš tako hitro spet omožiti?"
"Ve." Ramborg je spet začela hoditi po sobi. "Helga mi je prigovarjala — Jammaelt je bogat." Zasmejala se je. "In Gyrd je tako pameten človek, gotovo je že zdavnaj opazil, ka-
ko slabo sva se razumela s Simonom."
"Le kaj govoriš! — Prav gotovo ni nihče opazil, da sta se slabo razumela," je pristavila čez nekaj časa. "Ne verjamem, da bi bil kdo pri vaju dveh videl kaj drugega kot prijateljstvo in lepo soglasje. Simon ti je dovolil, da si vse delala po svoji volji, dobila si od njega vse, kar si želela, vedno je mislil na tvojo mladost in skrbel za to, da si jo mogla uživati in da si bila rešena dela in truda. Ljubil je svoje otroke in ti je vsak dan pokazal, kako ti je hvaležen, da si mu rodila ta dva —"
Ramborg se je porogljivo nasmehnila.
Tedaj je Kristina burno odgovorila:
"No, če upravičeno misliš, da se nista dobro razumela, potem tega gotovo ni kriv Simon."
"Ne," je rekla Ramborg, "bom pa jaz kriva — če si ti ne upaš."	i
Kristina je bila vsa zbegana. "Mislim, da se ne zavedaš, kaj govoriš, sestra," je končno spravila iz sebe.
"Pač," je rekla Ramborg. "Jaz pa mislim, da ti ne veš. Ti si tako malo mislila na Simona, zato rada verjamem, da je vse to nekaj novega zate. Dovolj ti je bil dober, kadar si potrebovala zavetja, kadar si bila potrebna pomočnika, ki bi tebi na ljubo z veseljem prenašal razbeljeno železo — nikoli pa nisi toliko mislila na Simona Andressona, da bi se bila kdaj vprašala, koliko ga vse to stane —. Lahko sem uživala svojo mladost, res je — veselo in prijazno me je Simon dvigal v sedlo in me pošiljal, kjer je bilo kaj veselja in zabave, prav tako veselo in prijazno me je sprejemal, kadar sem se vračala domov — božal me je, kot je božal svoje pse in konje — ni me pogrešal, pa naj sem bila
kjerkoli —"
Kristina sef je medtem vzdignila — stala je molče ob mizi. Ramborg je lomila roke, da ji je pokalo v členkih, ter neutrudno hodila sem ter tja:
"Jammaelt —," je rekla nekoliko mirneje. "— Pred dobrim letom dni sem spozn£fla, kako misli o meni. To sem videla že tedaj, ko je njegova žena še živela. Nikar pa zato ne misli, da bi se bil izdal s kakšno besedo ali kretnjo. Za Simonom tudi on sam močno žaluje — zelo pogosto je prihajal k meni, da bi me tolažil — to je res! Helga nama je rekla, da bi bilo po njenem mnenju zdaj prav, ako bi —
— Sicer pa ne vem, česa naj čakam. Nikoli ne bom bolj ali manj potolažena, kot sem zdaj. Zdaj se mi hoče poskusiti, kako bi se živelo z drugim možem, ki je že leto in dan name mislil in molčal. Le predobro vem, kaj se pravi živeti z možem, ki misli na drugo in molči —"
Kristina je še vedno molče stala ob mizi. Ramborg se je z žarečimi očmi ustavila pred njo.
"Sama veš, da je res, kar sem rekla!"
Kristina je odšla iz sobe, tiho, s povešeno glavo. Ko je stala v dežju zunaj na dvorišču in čakala, da ji hlapec pripelje konja, je stopila Ramborg na prag — strmela je v starejšo sestro s črnimi, sovraštva polnimi očmi.
Šele naslednjega dne se je Kristina spomnila, kaj je bila obljubila Simonu za primer, da bi se Ramborg spet omožila. Zato je znova odjezdila na Formo, čeprav ji ni bilo lahko.
(Dalje prihodnjič)
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
*

POLICIJSKO VARSTVO JE TAKO BLIZU KOT JE BLIZU VAS TELEFON
Brzina radijske in telefonske zveze prinese protekcijo za življenje in imovine v teku nekaj minut v vaš dom, ne glede kje prebivate v Clevelandu. Ako ste v sili in pokličete policijo, se to takoj naznani potom radija policijski patrulji v vaši bližini in pomoč je na potu skoro že tedaj, ko obesite slušalo telefona.
Vaš telefon vam da to varstvo za vašo družino 24 ur na dan vrhu zabave in udobnosti, ki jo nudi dnevno v družabnem oziru ali pri gospodinjstvu.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
TUNE IN "THE TELEPHONE HOUR" EVERY MONDAY 6 P. M. WTAM. WIW AND WSPD
*
1882
1941
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnim in globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijate-I jem in znancem prežalostno vest, da je Bog poklical k sebi in so izdihnili svoj" blago dušo naša preljubi jena in nikdar pozabljena draga mati
Pauline Lekse
ROJENA BERJAK
ki so po dolgi in mučni bolezni prevideni s svetimi zakramenti zatisnili svoje m»® oči in za vedno v Bogu zaspali dne 18. marca 1941 v starosti 59 let. Doma so bi" iz Žužemberka. Po opravljeni sveti maši zadušnici v cerkvi sv. Vida so bili p0' loženi k večnemu počitku dne 22. marca 1941 na Calvary pokopališče.
Tem potom se želimo v globoki hvaležnosti prisrčno zahvaliti msgr. Rt. Rev-B. J. Ponikvarju za obiske v bolezni in podeljene svete zakramente, za molitye ob krsti, za spremstvo iz Fr. Zakrajšek pogrebne kapele v cerkev in na pokop®' lišče ter za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede in za ganljiv t°" lažilni govor v cerkvi. '
Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so jih obiskovali v bolezni ter vsem, j*1 so nam bili v tolažbo in nam pomagali na en način ali drugi v teh najbolj težk|" in žalostnih dnevih, kakor tudi vsem, ki so jih prišli pokropit, vsem, ki so culi ,n molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba.
Naša prisrčna zahvala naj velja vsem, ki so v blag spomin položili krasnf vence ob krsti v zadnji pozdrav pokojni in sicer: Mr. in Mrs. John Winter, druZ>' na Mr. in Mrs. Anton Jancigar, družina Mr. in Mrs. Joseph Boldin, Mr. in M«* Frank Winter, Mr. in Mrs. Joseph Winter, Mr. in Mrs. Frank Fabian, Mr. in M«^ Mike Poklar in družina, Mr. in Mrs. Andrew Sturm, Mrs. Kenick in Sintich drU' žina, Dr. in Mrs. M. R. Beljan, Mr. in Mrs. Joseph Perpar in družina, Mrs. Caroline Boyce in družina, družina Globoka^ 74 St., podružnica št. 25 SŽZ, dru»1' vo sv. Ane št. 4 SDZ, društvo sv. Neže št. 139 C. K. of O. Prisrčno se želimo z»' hvaliti sledečim sosedom, ki so darovali krasen skupni venec in za svete ma»e: Mr. in Mrs. Urbiha, Mr. in Mrs. Louis Strauss, Mr. in Mrs. Engert, Mr. in Mrs. K 0-drich, Mr. in Mrs. Charles Kikel, Mr. in Mrs. L. Zupančič, Mr. in Mrs. WalteJ5' Mr. in Mrs. Piks, Miss T. Berislavic, Mr. in Mrs. L. Brezar, Mrs. Kleindiest, M«"' in Mrs. Zadnik, Mr. in Mrs. Jevnikar, Mr. in Mrs. Znidaršič, Mr. in Mrs. Lange*' fus, Mrs. Skully, Mr. in Mrs. Metlika, Mrj in Mrs. Turk, Mr. in Mrs. Andy Turk' man, Mr. in Mrs. Podrzaj, Mr. in Mrs. B0govich, Mr. in Mrs. Zbacnik, Mr. in Mr{-Tony Bavec, Mr. in Mrs. Paik, Mr. in Mrs. Legan, Mr. Cevka in družina, poz«1' nik družina, Mrs. Sire in družina, Mr. in Mrs. Widmar, Mr. in Mrs. Sustar, Mr. ^ Mrs. Markolia, Mrs. Mary Strauss in družina, Mr. in Mrs. A. Hannibal. Posebn" pa še lepa hvala onim, ki so nabirali za darove za venec in svete maše za njih trtftf'
Iskreno se želimo zahvaliti vsem, ki so darovali za svete maše za mirni P0' koj blage duše, in sicer: Mr. in Mrs. John Winter, Mr. in Mrs. Frank Winter, in Mrs. Joseph Winter, Mr. in Mrs. Anten Jalovec, Mr. in Mrs. John Novo«®-1' Mr. in Mrs. Certalic, Carl Ave., Mr. in Mrs. Frank Pacek družina. Mr. in Mrs. ■>• Jalovec, Mr. in Mrs. Michael Skufca, Mr. Mike Skufca, Sr., Mr. "in Mrs. Josep" Skufca, Mrs. Jennie Dular, Mr. A. Debevc in družina, Mrs. Julia Debevc, Mr. Debevc, Mr. Edward Debevc, Mr. in Mrs. E. J. Debevc, Mr. in Mrs. John ' Mr. in Mrs. James Podboy, sestrična Rose Janik, Mr. in Mrs. Anton Boldin, Mr-,p Mrs. Joe Boldin, Mr. in Mrs. Joseph Pugel, Mr. Andrew Jancigar, Mr. in M'®* Anton Matos, Mrs. Anna Zakrajsek, Mr. in Mrs. Presecan, Mr. iA Mrs. An^jj Ogrinc, Mr. in Mrs. Kodrich, Mr. in Mrs. Arko, Mr. in Mrs. Anton Prime, M«-- ] Mrs. Baznik, Mr. in Mrs. Hrovatin, Mr. in Mrs .Matt Ivanc, Mrs. Knapp, Mr. 1 Mrs. Albin Fabian, Mrs. Lucy Baznik in družina, Mr. Joe Jalovec, Mr. in Frank Majtašič, Mr. Frank Boyce in družina, Mrs. Mary Jeric, Mr. in Mrs. A"' drew Poklar, Mrs. Laurich, E. 58th St., Mr. in Mrs. Andrew Sturm, Mr. in Mf5' Frank Stokar, Mrs. Frances Orazem in družina, Mr. in Mrs. Louis Zakrajšek, ^Y. in Mrs. Mike Zele družina, Mrs. Mary Bradač, Mr. in Mrs. Anton Kastelic, Mr- ,n Mrs. Iskra, Mr. Math Zulich, Mr. in Mrs. Zupančič, Mrs. Schmuck, Mr. in M'' Stranton, Miss Jennie Stitch, Mr. in Mrs. Nadrah, Mrs. Pisek, Mrs. Ann TerboVf*' Mrs. Ahlin in družina, Mr. in Mrs. Brezar, Mr. in Mrs. Mervar, Mrs. Jaklic K-0* kal, Mr. Benno B. Leustig, Mrs. Frances Germek, Mr. in Mrs. Glavan, Mr. in Mr ' Anton Opalek, Mr. Frank Cevka, Mrs. Mary Bencin in družina, Mr. in Mrs. C- Me har, Mr. in Mrs. Louis Srpan družina, Mr. in Mrs. John Melle, Mrs. Frances K«'®' Mr. in Mrs. Jos. Piks, Mary Pečjak, Miss Rose Glavan, Mr. in Mrs. J. Gerb«c' Mr. in Mrs. H. Zalokar, Beck in Augh družine.
Nadalje se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezp^' no na razpolago pri pogrebu, in sicer: Mr. Louis Winter, Mr. Frank Fabian, J®' John Novosel, Mr. Mike Poklar, Mr. in Mrs. Frank Segulin, Mr. Anton Prime, ^ ■ J. Mervar, Mr. Michael Skufca, Mr. Frank Cevka, Mr. Alois Sustar.
Ne*?
Prisrčno zahvalo želimo izreči članicam društva sv. Ane! št. 4 SDZ, sv. 1. št. 139 C. K. of O. in podružnice št. 25 SŽZ, ki so se udeležile skupne molitve 0» krs^i pokojne in jo s tako lepo udeležbo spremile do groba. Posebno prisrčna la pa članicam omenjenih društev, ki so nosile krsto in pokojno spremile in P? , žile k večnemu počitku. Enako želimo izreči prisrčno zahvalo članicam St. t Cadets št. 25 SŽZ za častno stražo na večer pred pogrebom. Obenem tudi ^ f hvala uradnicam omenjenih društev, ki so vse točno uredile za hitro izplačilo P0' smrtnine.
Iskrena zahvala naj velja pogrebnemu zavodu Zakrajsek Funeral Home vso postrežljivo naklonjenost in za lepo urejen pogreb.
Če se je slučajno pomotoma kakšno ime prezrlo, prosimo oproščenja ter * jim želimo ravno tako prisrčno zahvaliti.
Preljubi jena in nikdar pozabljena draga mati! Žalostna so naša srca, Vas med nami več ni in smo izgubili ljubljeno mater. Ko smo zadnjič gledal« v® mili obraz, nas je tolažila le misel, da se je končalo Vaše mučno trpljenje »n ' gli ste izmučeni k zasluženem večnem počitku. Bog Vas je poklical k sebi «n 6.gi daj z očetom skupaj Boga prosita za nas in vajina ljubezen naj nad nami čuj'' V ljubezni in hvaležnosti vas bomo ohranili vedno v sladkem spominu in za/rti Vaša dela in skrbi prosimo ljubega Boga, da naj Vam bo dober plačnik ter v5 podeli večni mir in nebeška luč naj Vam sveti.
Žalujoči ostali:
LOUIS LEKSE, sin	4 ^
PAULINE por. Debevc, ANNA por. Poklar in MARGARET por. Boldin,
HERMINE, sinaha	LOUIS, ANDREW in RUDOLPH, zetje
Louis in Raymond Debevc, Dianne Lekse, Norman in Paulin Poklar, Richard, Marjorie in Marcia Boldin, vnuki in vnukinje Zapušča v stari domovini žalujoča brata Franc in John in sestro Johano
Cleveland, Ohio, 18. aprila 1941.