TRST, nedelja 22. maja 1955 Leto XI. - Št. 120 (3049) okrajna studijska PhiHORSKI dhevm k Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93:808, 37 338 .1EDNISTVO: UL. MONTECCHI it. *, III. nad. — TELEFON 93-101 IN 94-83* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2* — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. tira ~ OGLASI: od 8.-12.30 m od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širim 1 stolpca: trgovski 60, finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zaiozDa omv _j , ^'fni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm iirine 1 stolpca za vse vrste ogiasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico 1-11., Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - Izdaja Založiti štvo tržaškega tiska - (beograjskem sestanku Miznji sestanek jugoslovan-^ [n sovjetskih voditeljev J, mednarodnem tisku bik . yr-to najrazličnejših ■■»anj in vprašanj. Ta ugi-3 « in vprašanja se nana-ba dejanske namene in ,;Je sovjetske zunanje poli-v z>asti po nespornem di-; .mu, ki označuje zad-it»,Case. Politiko Sovjetske cor i. Wstva drugih dežel, ki Z1* poti socialistične iz- ,.u Jei prispevajo svoj nuji,1® dragocen delež k bo-ifcj-v razčlenjenim oblikam W "Stičnega razvoja družin -1* Po zloglasnem napa-utrdilo in povečalo Porodni ugled in vpliv trvjstične Jugoslavije in Ji d' .“‘lo simjatijo svetovne-^"'mokratičnega javnega načela vodijo sovino Jugoslavijo v polt socializma in »ociali-j 5a razvoja? vh°dgovoru na vprašanja V,1. a danske revije «In: “Pale perspektiver«, ki • med drugimi, postavil C>rašanje. ali bi mogla tu., Vlja vplivati kot po-(iij . alec med demokratičen!!} avtoritativnim socia-V"1- ie tov. Kardelj pod-,* *«lo jasno ta načela. Sft ‘ v smerj kake meha-sinteze obeh tendenc K-j. tu j Ig p,-; tem za po-i;t „,.®nje v političnem snu- %j°0l'arja tov. Kardelj — 5 It-?1® bi mogel potrditi "ip, J takega nameravamo SS je socializem kot '•nj “ smer družbenega g>■ fi>liJte en. sam. pa so poti in 1 rL,.?jegopepa gibanja ze-? bi,! • Ne verjamem, da Sjj nJa prihodnost ta gi-%ru 1zenačila. nasprotno, Sn^n sem, da jih bo na-rittino B,e b°ii različna. Ce « mednarodnem de-L bi L. pihanju pretenzije, %j “tli kje posredovalec, J« ,n !c nanaša to edinole N w Načelo; v mednarod- V-, d®I( H, biti priznano za o- jhaii,.rmčelo mednarodnega ®ap to sodelovanja £ r«aiz da mogoča takš- »•01» TlOl;♦ •> nntoh ttl. 'c"ost v poteh in ob-1 )c 0J'lr,i'stičnega gibanja V“ od konkretnih n,-°r .....Posameznih dežel, t,°ceji dl to. da so vsi ti «tej,, . medsebojno usodno t! ttlojp ,n odvisni. To pa J? »robi ‘ mnenju pomeni, iieH« načelne enot no-l, Diba-?ar°dnepa delavske-A n h. A'1 n* mehanična sin- i,’!*tat- tendenc, ki se ju Vu' v svojem vpra- lo,'/1 elc,D|,r,Ued premagovanje k J c . z ionih dogem o V1* i-°®10lizem. ki sta se ji tej- teh tendenc in ki Wc'jc - 'Zbor pojavov sta-J' Brin , katerimi trpi so- \,0^nzem.v i Drer>°nltIetnib primerov VvPrau'aKlJVanja predstav-hfja, i, "°cialistična Jugo-t*k*5keo. Se ie osvobodila Ve* Dr, . buSmatizma, ne V fUrr_*®m zapadla v si-VslovaITa ne demokracije. r . 4Cila 'ai^m.m^dna demo' ‘»ia^tiounr Sl?tem delavske-t ®irrii avlJanja s proiz- S a ie S‘,edstv‘-1tilt:8tvair,„,,anes iugoslovan-6a sB v zunanji pu- :%rv obr^ , ,atvarnost od-jia s.frl11, načel miro-^ivr^^d 'ji111-!8 'n s°- kupu >dl- v načelu •d| 1 z'Asistence med dr- t^«n ja0dnos® ti Jrl^rektL m,ed "osedi. a,a ri 1 "'direkt- U ta™ice„? pZ’rT- ftlot/B člotešliB žitvB pri spopadih v Al/.iru in lllarokii - (iuiBrnnr SuusLbIIb priznai/a resnost položaja - likslrninni francoski priseljenci hočejo preprečili sporazum o notranji avtonomiji lunizijc PARIZ, 21- Resnost položaja v Alžiru je danes priznal tudi guverner Soustelle. ki ie je vrnil v Alžir s potovanja na področju Constantine. Iz--avil je, da se «v nekaterih področjih vodi močna akcija upornikov« in da se b°.d P°-navljajo skoro vsako noč. Dodal je, da je v velikem delu departmaja Costantine delovanje upornikov zelo razširjeno in da prihaja tudi do rekrutacije v njiliovp vrste, zaradi česar je položaj zaskrbljujoč. Soustelle poudarja, da je potrebno vzpostaviti red, ter je izjavil, da so ojačenja, ki so bila poslana, nezadostna Pripomnil je. da bodo proti upo. nikom nastopali brez u-smiljenja. »Priznati je treba, je nadaljeval Soustelle. da sta pod-icčji gorovja Aures in Costantine slabo upravljani. Neki okraj S 40 tisoč prebival-ci ima enega samega uprav-telja njegovega namestnika in nekaj šolskih učiteljev« Prav tako se izgredi ponavljajo v Maroku. V zadnjih 48 urah so bili v številnih krajih incidenti. Pri spopadih sta bila med varnostnimi !il»mi dva mrtva in štirje ranjeni Akcija upornikov se i® Približala samemu mestu Alžiru kjer so skupine podrle več telefonskih drogov. Policijske sile vo aretirale okoli 300 Iju- d*Tudi v Maroku so se preteklo noč izgredi in spopadi ponovili. Pri spopadih m napadih so bile štiri osebe ubite 18 Pa ranjenih. Vsi ti neredi so nedvomno do neke mere tudi posledica poostrene kampanje ekstremnih francoskih priseljencev v Tuniziji proti francosko-tum-škim sporazumom. Pogajanja o tunizijski avtonomiji, ki s« bila aprila prekinjena s spo-lazumom. ki določa notranjo avtonomijo Tunizije, se sedat v Parizu nadaljujejo. !• ranco-tki priseljenci so uspeli u-stvariti napeto ozračje tako v Tuniziji, kakor tudi v Alziru it, Maroku, kar neugodno vpliva na nadaljevanje pogajanj. Na drugi strani pa je tudi del Tunizijcev »Starega De-stura« in del ((Novega Destu-ra» nezadovoljen s sedanjo vsebino sporazuma. Tako vodijo francoski priseljenci borbo proti francoski vladi, pristaši «Starega Destura« pa proti tunizijski vladi in voditelju Neodestura Burgibi. Tu-dt glavni tajnik Neodestura Šalah Ben Jusef je znova napadel francosko-tunizijske sporazume in izjavil, da^ ne smejo biti podpisani, češ da »bo turiško ljudstvo preprečilo njih izvajanje«. Opazovalci so mnenja, da to še ne pome- ni dokončnega razdora med njim in Burgibo. ki eporazu-me, pri katerih je tudi sodeloval, odobrava in bi želel, da bi se začeli čimprej izvajati. Nekateri so mnenja, da bo skušal Ben Jusef doseči s svojo akcijo še ve* koristi za Tunizijo in da bo konec koncev na sporazum pristal. Aretacije v Argentini BUENOS AIRES, 21. — List »Democracia« piše, da je argentinska policija odkrila »obširno klerikalno zločinsko zaroto«. Danes zjutraj šo aretirali več zarotnikov, med katerimi so »duhovniki, katoliški civilisti in druge osebe, ki so zapletene v to prevratno kampanjo«. List dodaja, da ni še znano, koliko ljudi je bilo aretiranih, pripominja pa, da 50 vsi aretirani člani katoliške akcije. Sef argentinske policije pa je nocoj sporočil, da so včeraj aretirali 12 oseb, od katerih enega duhovnika, ker so širili odprto pismo predsedniku Peronu- Dodal je, da bodo proti njim uvedli sodni postopek «zaradi pomanjkanja spoštovanja« do državnega poglavarja. Eno izmed glavnih vprašanj v zvezi s konferenco štirih velikih, ki zanima zahodne kroge, so očitno glasovi o nev-tralizicijah raznih vrst, predvsem pa o nevtralizaciji Nemčije. Položaju Nemčije na bodoči konferenci velikih posveča na primer največjo pozornost ves današnji pariški tisk. Socialistični «Franc Ti-reur« se omejuje na ugotovitev, da se v Zahodni Nemčiji »kaže čedalje večje nasprotovanje nevtralizacji dežele«. Neodvisni socialistični »Combat« pravi, da bi ((Nemčija, izločena iz NATO, toda dobro oborožena, morda lahko načelno proglasila svojo nevtralnost« -in «iskala ravnatežje med Vzhodom in Zahodom«, dodaja pa: «Glavna utvara ki bi jo zahodni trije lahko gojili, je ta. da bo mogoče Vzhodno Nemčijo vključiti v Zahodno Nemčijo, včlanjeno v NATO. Vsekakor je Moskvo mogoče pripraviti do tega, da pristane na nevtralizirano združitev. Toda s podpisom pariških sporazumov je Zahod dal Nemčiji možnost, da se sama pogaja za to ceno, in se odrekel možnosti, da ureja nemške zadeve na najboljši način, v svojem interesu in v interesu miru«. Glasilo francoske socialistične stranke »Le Populaire« pa omenja predvsem, da je ((prva točka zahodnega programa v zahtevi, naj se v vsej Nemčiji izvedejo svobodne volitve in naj se na tej osnovi ustanovi vlada združena Nemčije. Tej vladi bo pripadala odločitev, ali naj sprejme nevtralnost ali ne. Do takrat pa je treba sovjetske predloge, kot vse prejšnje, imeti za navaden propagandistični manever«. Radikalni list. «Aurore« zahteva, naj tudi Adenauer sodeluje pri razgovorih štirih velikih, ker bodo govorili o usodi Nemčije. Navzočnost petega pri razgo- Številne aretacije v Južnem Vietnamu SAJGON, 21. — Južnoviet-namska vlada javlja, da bodo tri generale in enega polkovnika postavili pred sodišče zaradi izdajstva ali dezertira-nja Obtoženci so genenl Ngujen Van Vi, bivši glavni inšpektor južnovietnamskih oboroženih sil, ki je obtožen da je ;hujskal na državni u-dar od 1. maja, polkovnik Ngujen Tujen, bivši poveljnik cesarjeve garde, ki je obtožen, da je sodeloval pri tem državnem udaru, general Le Van Vien, voditelj sekte Binh Xujen, ki je obtožen izdajstva, ter general Ngujen Van Tanh, ki se je pridružil generalu Van Vie-nu. Poleg tega bodo postavili pred sodišče številne druge osebe, ki jih obtožujejo napada na notranjo državno varnost. Minister za socialno akcijo je danes objavil podatke a izgubah med boji, ki so lili v Sajgonu od 28. aprila do 8. maja. Bilo je 215 mrtvih, 1500 ranjenih, 8000 hiš uničenih, 35.000 ljudi je brez strehe. Med civilisti je bilo 60 mrtvih in 600 ranjenih. To so le približni podatki, ker niso vštete žrtve zaradi požara, ki je uničil skoraj milijon kvadratnih metrov saj-gonskega predmestja Solon. »Revolucionarni odbor« pa je medtem poslal brzojavke predsedniku francoske republike, predsedniku francoske vlade, predsednikoma francoske narodne skupščine in republiškega sveta, ameriškemu predsedniku Ejjienhoiverju, predsednikom ameriškega kongresa ter- vladam 41 drugih držav, v katerih med drugim izjavlja, da je sklep o odstavitvi Bao Daja in o podpiranju Diema «sprejelo vietnamsko ljudstvo, zato da se dežela pripravi, da se bo lahko ... ... , .učinkovito borila proti komu- !>Lk.aL,Pri-i! " Ji. den' ^a y , nizmu v Jugovzhodni Aziji«. Nato je rečeno v brzojavkah. da ne bo priznan noben mednarodni akt o Južnem Vietnamu, pri katerem ne bodo sodelovali južnovietnamski predstavniki. Tudi madžarska vlada je danes odobrila varšavske sporazume in jih predložila narodni skupščini, ki se bo sestala v sredo. Adenauerje priprave BONN, 21. — Kancler Adenauer je imel danes dolg razgovor z voditeljem demokristjanske poslanske skupine Clemensom von Brentanom, s katerim je govoril o pripravah za konferenco zahodno-nemških veleposlanikov v Parizu, Londonu in Washingto-nu, ki bo prihodnji teden v Bonnu. Obenem je Adenauer danes ponovno sprejel komisarja za nemško varnost Blanka in se z njim zadržal v dolgem razgovoru. Blanka sta spremljala bivša generala Heusinger ,n Kpeidel, navzoč pa je bil tudi državni podtajnik v uradu zveznega kanclerja Glob-ke. Sklenili so, da bodo načrti zakonov o novačenju prostovoljcev pripravljeni do prihodnje seje vlade, tako da jih bo mogoče predložiti Bun-destagu v diskusijo in odobri- dobritev teh zakonov v parlamentu zadostuje navadna večina. no in človeško, zavzamejo za ohranitev miru.« Na kosilu, ki ga je njemu na čast priredilo poveljstvo I. proleterske divizije v jamski restavraciji je predsednik republike govoril o mednarodnem položaju, opozoril na nevarnost atomske vojne in poudaril potrebo, da vse napredno človeštvo združi svoje moralne sile za ohranitev miru. V zvezi s predpostavkami o vrnitvi Jugoslavije v sovjetski blok Je predsednik republike poudaril, da Jugoslavija ne bo pristopila k vzhodnemu bloku, temveč da bo vedno vodila neodvisno politiko kot doslej. Na glasove, da bo Jugoslavija pravilno ocenila, kaj je boljše; dobivati zahodno pomoč ali vrniti se v svojo družino, Je predsednik republike poudaril: »Nam je potrebna pomoč. Toda reči moram, da se mi zaradi pomoči ne bomo odpovedali svojemu načelnemu stališču v zunanji politiki, prav tako kot se ne bomo odpovedali svoji poti v notranjem družbenem razvoju. Ko gre za I pomoč,vojaško ali kakršnokoli j drugo, nimamo dveh alternativ, temveč samo eno: ne spre-| jemamo pomoči, če postavljate 1 pogoje.« Predsednik republike je nato poudaril veliki mednarodni politični ugled in vpliv Jugoslavije v svetu, veliki ugled Jugoslavije zlasti v azijskih državah in Burmi. «še več, je poudaril maršal Tito, Jugoslavija uživa ugled tudi pri tistih, ki je ne ljubijo zelo. Toda morajo jo spoštovati in ceniti zaradi njenega dostojanstva, odločnosti in trdnosti, ki jo jugoslovanski narodi kažejo v zunanji politiki in v uresničevanju srečnejšega življenja.« Maršal Tito je ugotovil, da pripada velika zasluga za ugled Jugoslavije Zvezi komunistov. Zatem je predsednik republike govoril o vlogi ZKJ v izgradnji socializma in razvoju blaginje v Jugoslaviji. Poudaril je nadalje, da je položaj danes taksen, da ni več potrebno zadrževati toliko ljudi v -vojski. Nekateri pripadniki armade, zlasti starejsi in bolehni. bodo upokojeni, drugi pa bodo dobili odpravnino in bodo premeščeni v civilne službe. Popoldne je predsednik republike s svojim spremstvom prispel v Ljubljano, kjer je obiskal Lovsko-ribisko razstavo in novo strelišče. Pričaku- jejo. da bo predsednik republike jutri ali najkasneje v ponedeljek prispel v Beograd. Napetost v odnosih med Grčijo in Anglijo LONDON, 21. — V odnosih med Grčijo in Veliko Britanijo je te dni zopet prišlo do napetosti, ker so britanske oblasti na Cipru v četrtek zabramle skupini grških letalcev, ki so se vračali s Koreje. da bi zapustili letališče v Nikosiji, kjer so pristali z letali, in da bi odšli v d’lž-nje mesto. V Atenah je ta ukrep ciprskih oblasti izzval veliko o-gorčenje in zunanji minister Stefanopulos je sporočil, da je grška vlada protesiinla pri britanski vladi in pri Združenih narodih. Pozneje je Stefanopulos na tiskovni konferenc izjavil, da so morali grški letalci prespati ob svojem prihodu na letališče v barakah RAF, da so bili zelo trudni in da so v štirih dneh preleteli 9.090 milj. Zunanji minister je pripomnil, da je o ravnanju britanskih oblasti na Cipru obvestil ameriškega poslanika :n ga zaprosil, naj to sporoči svoji vladi. Tudi grški poslanik v VVashingtonu je dobil nalog, naj stopi v stik z državnim departmajem Predstavnik Foreign Officea je na obtožbe grške vlade odgovoril, da so bile »ciprske oblasti prisiljene prepovedati grškim letalcem vstop v mesto, zato da preprečijo nerede, ki bi lahko nastali zaradi hujskaške politike grške vlade glede Cipra«. Obtožil je grške oblasti, da se niso držale ((diplomatske vljudnosti«, ker niso «ob pravem času zahtevale dovoljenja za pristanek teh letal na tujem ozemlju«. KAIRO, 21. Egiptovski predsednik Nasser je danes pozval prebivalstvo, naj javno izraža svoje mnenje glede načrtov vlade o vzpostavitvi parlamentarnega življenja v Egiptu na podlagi načrta, ki ga je vlada objavila in ki izključuje obnovitev političnih strank. Danes je Naser podpisal ukaz, s katerim se odpravlja cenzura nad tiskom v zvezi z notranjimi političnimi vprašanji, zlasti pa v zvezi z omenjenimi načrti vlade. DEBELOKOZCA Resnično odkritosrčno in i* skreno obžalujemo, da nam v včerajšnji eUnitas niso znali ali hoteli ali pa mogli odgovoriti drugače na predvčerajšnji članek — ePotreben napor« kot z zaključkom: »Hote jalccu, kulakov, gestapovcev, fašistov, krvnikov, hlapcev ameriškega imperializma, vojnih hujskačev (se spomnite karikatur, ki ste jih objavljali v svoji m ‘ "vi- li po tržaških zidovih?!). h smo torej pouedati, da ne | skratka: zmerjali sle nas z vidimo, da bi se ta objektu’-! agenti tiste izdajalske klike, ni položaj spremenil .. -s, po- j ;cj ]e delovno ljudstvo v Ju-tem ko se prej ponovilo vpra-1 goslaviji že pognala v nesre-šejo: «Kaj naj bi se torej nor-j (0 sedaj pa hoče s pomočjo maliziralo?» in »Kaj imamo j nas storiti isto tudi z delov-popravljati? ...» mm ljudstvom Trsta, ter da Resnično je potrebna za ' je sreča, velika sreča, da je takšne trditve in vprašanja močno debela koža, zlasti spričo lastnih čitateljev. od katerih prav gotovo ne morejo zahtevati, da bi pozabili pse, kar so morali v istem in v njemu sorodnih listih sedem let iz dneva v dan m iz tedna v teden citati. Pustimo ob strani dejstvo, da so uredniki teh listov odstranili iz saoje-ga slovarja vse one psovke o izdajalcih, titlerjih, gestapovcih. fašistih, špijonih itd. (to spuda menda med one unapa- v Trstu še kak Vidali, ki je to preprečil itd itd. A danes? Danes trdite s «Pravdo». da v Jugoslaviji prevladuje družbena lastnina (kar je osnovna značilnost socializma), da so na oblasti delavci in delovni kmetje in — logično — zato tudi priznavate, da so Tito, Kardelj. Ran-kovič in drugi jugoslovanski voditelji šol na Tržaškem, nam mora tinari ^ ustanovljena 30. nov. J biti pred očmi prav to dej-1803 in da je bil pouk na j stvo, da bomo toliko bolj zna-njej 22. dec. istega leta po- j li ceniti našo šolo sedaj, ko ver jen katinarskemu kuratu. I smo jo obnovili za ceno’ Icr-Dodatni viri pa pravijo, da ; vavih žrtev in ko moramo v se je takrat začel pravzaprav I borbi za njen obstoj in njeno le pouk nauka. | zakonito priznanje žal še ved- Na osnovi vseh teh podat- ( no vlagati velike napore, kov je torej skoraj povsem gotov o. da je rojstno leto ka-tinarske šole 1804 in da potemtakem slavimo letos 151. obletnico. Generalni vladni komisar ie podpisal ukaz št. 159, s katerim se ureja vprašanje izgonov iz stanovanj. Drugi člen omenjenega ukaza določa, da se podaljša izvršitev roka za izvedbo sodnih izgonov do 30. junija 1955. medtem ko določa tretji člen ukaza, da se bodo od 30. junija sodni izgoni lahko pričeli izvrševati. Vendar določa omenjeni člen, da se bo sodni izgon lahko izvršil samo v točno določenih pogojih. Lastnik stanovanja mora tako imeti v rokah razsodbo o sodnem iz-genu in mora vložiti pri pre-terju vlogo Za izvršitev sodnega izgona. Pretor v tem primeru zasliši obe stranki in določi datum izgona. Pri tem pa mora pretor upoštevati predvsem, če bo dobil najemnik stanovanja drugo stanovanje ali zadovoljivo namestitev. Poleg tega mora pretor upoštevati tudi dejanski stanovanjski položaj obeh strank ;n različne pomembne vzroke, zaradi katerih lahko ne odobri izvršitve izgona Clen št. 3 tudi določa, da veljajo ta pravila tudi za stanovalce ljudskih hiš. za stanovalce hiš državnih ustanov in hiš sličnih ustanov Posebna komisija, ustanovljena že 28. julija 1952., pa bo na osnovi četrtega člena ukaza proučila vsak posamezni primer, določala zasilna zatočišča m izrekala na zahtevo pretorja svoje mnenje o dejanskem stanovanjskem stanju prisilno izgnanih. Novi ukaz št. 159 vladnega komisariata ie ugodnejši od strogega izvajanja sodnih izgonov, saj določa vrsto upravičenih razlogov in okoliščin za izvedbo sodnih izgonov. Vendar pa bo tudi ta ukaz težko prizadel številne najrevnejše tržaške družine, ki se bodo po 30. juniju znašle v zasilnih stanovanjskih barakah, v silosu ali v paviljonih velesejma. Ukaz namreč določa uveljavitev izgonov v casu. ko v Trstu stanovanjska kriza še zdaleč ni rešena in ko komisariat predvideva zgraditev okrog 2.000 stanovanj v dveh letih. Zaradi tega bi mnogo bolje rešili to vprašanje. če bi podaljšali rok sodnih izgonov za daljšo dobo, dokler ne bi bila zgrajena obljubljena stanovanja in tako vsai za silo rešena stanovanjska kriza. Kongres Irgovcev Mije V prostorih trgovinske zbornice so včeraj otvorili kongres trgovcev Italije, kateremu pri-• ostvuje okrog 120 delegatov. Otvoritvene govore so imeli y - Jutri zvečer ob 19. uri bodo na Fnrn Ulpinno odprli a-tomsko razstavo, ki si jo bodo Tržačani lahko ogledali vse do 2. junija merl 9. in 13. ter med 15. m ?2. uro. p i ti;« prireja ameriška in 'ormacijska služba. Namen razstave je prikazati uporabo atoniske energije v miroljubne namene, kar bodo dokumentirali številni poskusi, ki so jih doslej napravili v Kanadi, Švici, Belgiji, Nemčiji, Italiji, na Holandskem. Norveškem, Švedskem, v Argentini, Braziliji. Avstraliji, Indiji in Mehiki. Razstava bo na posebnih vozilih, ki jih vidite na sliki in ki merijo p dolžino 14 metrov, ko pa stranice odprejo. lahko okoli vsakega vozila pridobijo 4'J kv. m razstavnega prostora. predsednik združenja Togni. i ti v bolnišnico, kjer so jo tržaški župan in predsednik | sprejeli s prognozo okrevanja združenja voditeljev trgovin | v nekaj tednih na ortopedskem -Negri. ’ ’ " Popoldne ob 15.30 ie kongres nadaljeval z delom. Zasedanje sveta Delavske zveze 20. t. m. se je sestal glavni svet Delavske zveze, ki je po obravnavanju raznih vprašanj izdal tudi resolucijo, katero na kratko povzemamo. Glavni svet je proučil po- ložaj, ki je nastal v podjetjih s sistematično kršitvijo sindikalnih svobpščjn ip.,delavskih pravic sploh. Proti kršitvam teh pravic, odpuščanju delavcev, represalijam, izsiljevanju z odpusti, strokovni de-klasaciji, samovoljnemu vsiljevanju tarif akordnih do-1 datkov, protistavkovnim na- gradam, paternalizmu, omejevanju pravic in delovanju tovarniških odborov ter sploh proti protidelavskim ukrepom, kakršne je izvedlo ravnateljstvo CRDA, se morajo združiti vsi delavci in enotno nastopiti. Delavci morajo zahtevati u-resničenje pravic, ki jih jamčijo Memorandum, ustava, zakoni in delovne pogodbe ter se upirati proti zlorabam in vsem poskusom omejevanja svoboščin in poniževanja njihovega človeškega dostojanstva. Delavci se morajo tudi zavedati, da je napad delodajalcev na njihove pravice hkrati napad na tržaško go- ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Predstave v Prosvetnem domu na OPČINAH Danes 22. t. m. ob 15. uri mladinska igra Oskarja Wuehnerja »PASTIRČEK PETEK IN KRALJ BRILJANTINI! Danes 22. t. m. ob 1*. uri igra Eduardja de Filippa »FILUMENA MARTURANOn V torek 24. t. m. ob 20.30 v SKEDNJU igra Eduarda de Filippa »FILUMENA MARTURANO* Danes zborovanje o ^integralni prosil coni» Kot smo že poročali, bo da-skoraj vsem področju nepo-, „es ob 9.30. uri v dvorani Ki- sredne tržaške okolice (dejan- na ob morju zborovanje o Toda to je seveda postransko. Važno je, da se je na sko v sedanjih neposrednih predmestjih) že pred 150 leti vršil šolski pouk izključno v in icintegralni prosti coni«. ki ga sklicuje Zveza pristaniških delavcev Delavske zveze (CGIL) oddelku. Nekateri očividci pa so si , __________ ___ zapomnili številko evidenčne pomeni, da so šole predlože- slovenščini in da je bil na j Na zborovanje so povabili teh šolah od l. 1848 dalje tu- predstavnike delavcev, gospodi uradni jezik slovenski kar I darskih ustanov in organiza- taonce skuterja in so o zaatvi obvestili patruljo karabinjerjev, ki so začeli iskati povzročitelja nezgode. Moža so hoteli izslediti tudi agenti prometne policije, vendar se je sam oglasil na poveljstvu in se predstavil za 36-letnega Dui-lija Zulianija iz Pendice Ško-ljeta ter obrazložil, da je on podrl Pitaccovo vendar se nezgode ni zavedel, zaradi česar je nadaljeval pot. Zuliana so prijavili sodišču zaradi povzročitve telesnih poškodb in ga izpustili na začasno svobodo. vale uradne spise višjim šolskim oblastem v slovenščini. To je bilo za takratne oblasti popolnoma naravno, saj je na pr. 28. avgusta l. 1849 naročil šolski nadzornik okoliškim učiteljem, naj predlo-že uradne spise v slovenskem jeziku, češ da nje to samo po sebi umevno, ko so pač šole tega okrožja slovenske in njihov učni jezik slovenski». Iz iste dobe izvirata tudi dva razpisa za učiteljski službi na ljudski šoli v starem mestu in v Ul. Acguedotto, v kate- cij, predstavnike odbora za prosto cono, župane področja in druge osebnosti, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem. IZGUBLJENO Zlata broška-zaponka, ' ki je bila izgubljena v petek pri predstavi SNG v Avditoriju, je lastniku na razpolago na sedežu SPZ v Ul. Roma 15-11. O Občina obvešča, da bo od 25. t. m. dalje zaradi cestnih del zaprta za promet Ul, Cartaccio v odseku med Ul. Bazzoni in Ul. Daurant. USPESNO NADALJEVANJE STAVKE V LADJEDELNICI Solidarnost vseh delavcev CRDA s stavkajočimi varilci v Sv. Marku Dijaki slovenskega klasičnega liceja bodo igrali danes v Avditoriju Connersovo veseloigro v 3 dejanjih >(ROXI“ Predstavo bodo združili s spominom 10-LETNIGE OBNOVITVE SLOVENSKEGA ŠOLSTVA NA TRŽAŠKEM Besedo o desetletnici bo spregovoril prof. Vinko Beličič, igro vodi prof. Jože Peterlin. Vabila so na razpolago na sedežu Sindikata slov. šolnikov, v Ulici Machiavelli 13-11 in sicer dopoldne od 10. do 12. ure, popoldne pa od 15. do 17. Začetek prireditve ob 17. ( GLEDALIŠČA ) SNG Nedelja: ob 15. uri « Pastirček Peter in kralj Briljantina. Ob 18. uri «Filumena Marturano». VERDI Torek: ob 21. uri VII. koncert orkest-ra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Paula Van Kem pen a in s sodelovanjem violončelista Maurica Gendrona. Program obsega VVe-ber.ievo uverturo «Eutyan.the», Schumanov koncert op. 129 za violončelo in orkester ter Mahlerjevo Simfonijo št. 1. Poskus ravnaleljslva da s suspenzijo večjega šlevila drugih delavcev zaseje med delavce razkol • Zaostritev stavke poldržavnih nameščencev Včeraj se je nadaljevala stavka varilcev v ladjedelnici Sv. Marka. Zaradi stavke varilcev je ravnateljstvo ladjedelnice suspendiralo več desetin drugih delavcev, češ da so spodarstvo sploh, saj so mo- ostali brez posla, ker je nji-nopolitični krogi tudi hudi ] hovo delo povezano z delom nasprotniki proste cone, okre-1 varilcev. Zdi se, da za te su-pitve prometa v tržaškem pri- i spendirane delavce ne bodo stanišču in vsakega napred-1 veljali pogoji sporazuma, ki ka. Zato morajo delavci svojo borbo v obrambo sindikalnih pravic in demokratičnih svoboščin v tovarnah povezati z veljajo za delavce, ki so bili suspendirani lani, ko je zmanjkalo dela. Ta sporazum je namreč se precej ugoden, saj borbo za rešitev nerešenih dobivajo redno suspendirani vprašanj stva. tržaškega gospodar- Včeraj ukinjeni izredni prekvalijikacijski tečaji Včeraj so pristojne oblasti zaprle prekvalificirane tečaje, ki so jih odprli novembra lani za pobijanje brezposelnosti in blažitev krize, ki je nastala ob odpustu okoli 4000 delavcev in nameščencev an-gloameriških vojaških sil. Razumljivo je sicer, da tako izredni tečaji ne morejo trajati v nedogled, toda slabe razmere, zaradi katerih so jih ustanovili, še vedno trajajo in bi jih morali zato ohraniti. Z ukinitvijo teh tečajev bo ostalo brez dela okoli 1.100 delavcev, ki so večinoma družinski glavarji. Pomagali niso torej vsi protesti na uradu za delo in pri dr. Palamari. Vsem delavcem so že včeraj vrnili delavske knjižice in nimajo zato nobenega upanja, da se oblasti premislijo. Proti ukinitvi tečajev je protestirala tudi Delavska zveza, ki je obenem izrazila svoje nezadovoljstvo, ker ni hotel dr. Palamara sprejeti njenih zastopnikov in razpravljati z njimi o tem vprašanju. Delavska zveza je v svojem protestu tudi poudarila. da imajo delavci pre-kvalifikacijskih tečajev enako pravico, biti sindikalno zastopani kakor vsi ostali lavci. de- Podrl je žensko in se peljsl naprej Okoli 9.30 je 78-letna Cateri-na Desardo por. Pitacco iz Ul. Monte Cengio hotela prekoračiti Ulico F. Severo in je zato stopila s pločnika. Prav tedaj pa je privozil mimo z motorjem neki možakar, ki je zavil na stran in 'kljub temu, da je žensko le dregnil, je zadostovalo, da je padla na tla, je nemoteno nadaljeval vožnjo proti Ul. Marconi Pitaccovo so morali odpelja- dclavci 43 ur mezde na teden. Stavke pa so oproščeni varilci v Tovarni strojev, ker o-pravljajo drugačno delo in dobivajo tudi različne prejemke. Jutri bodo na sedežu Zveze industrijcev razpravljali o sporu v zvezi z varilci. Hkrati pa bodo razpravljali tudi o svarilnih pismih, ki jih je ravnateljstvo CRDA poslalo delavcem ladjedelnice Sv. Marka, ki niso opravljali nadur, dokler ni Delavska zveza podpisala zadnjega sporazuma. Jutri ob 9. dopoldne pa bo na sedežu Delavske zveze v Ul. Zonta 2 tudi skupščina lavcev, ki so bili suspendirani zaradi njihove stavke. V torek ob 19.30 bo sestanek plenuma kovinarjev, na katerem bo tajnik Tominez govoril o sedanjih borbah delavcev, o stavki varilcev in o tem. kako bodo ostali delavci pokazali solidarnost z njimi. Solidarnost z varilci je izrazil tudi glavni svet Delavske zveze, ki je 20. t. m. imel svoje zasedanje. S stavko varilcev se strinjajo vsi delavci CRDA, ki ne bodo nasedali poskusom ravnateljstva, da bi jih razdvojilo s suspenzijo drugih delavcev ter jih tako nahujskalo proti varilcem. Vse delavce je suspenzija določenega števila delavcev Sv. Marka še bolj razburila in so zato še bolj odločeni, podpreti varilce v njihovem pravičnem boju. Tudi včeraj se je nadaljevala stavka poldržavnih nameščencev, ki se je celo zaostrila. ker so začeii stavkati tlrdi uslužbenci sanatorijev INAM. V Rimu so sicer pristojna ministrstva skušala rešiti spor s polovičnimi ukrepi, ki bi lahko zadovoljili le majhen del vseh varilcev Sv. Marka in de- I uslužbencev, za ostale pa bi MESEC PRED OTVORITVIJO TRŽAŠKEGA VELESEJMA Osem držav udeleženih z uradnimi razstavami Jugoslavija bo tudi letos sodelovala pri razstavi lesa • Prvič udeležena podjetja s Koprskega Osem držav bo uradno sodelovalo na letošnjem sedmem mednarodnem tržaškem velesejmu. ki se bo začel 19. junija. Jugoslavija, Avstrija, Madžarska in Nemčija spadajo v vrsto držav neposrednega zaledja, medtem ko Sirija Libanon, Jordan in Grčija predstavljajo najvažnejše prekomorske kliente tržaškega pristanišča, saj je Sredozemlje zastopano v tržaškem prometu s 36 odstotki. Jugoslavija bo tudi letos sodelovala na mednarodni razstavi lesa in so s to uradno vestjo odpadli vsi dvomi, da se te razstave letos Jugoslavija ne bo udeležila. Jugoslovansko razstavo lesa, ki bo v paviljonu «F». bo organiziralo podjetje «Export-drvo» *iz Zagreba v sodelovanju s podjetjem «Slovenija les« iz Ljubljane. Zanimivo novost jugoslovanske kolektivne razstave, ki bo na istem prostoru v Palači narodov, kot je bila pretekla leta. bodo letos predstavljali izdelki znanega industrijskega podjetja «Rade Končar«. Na dober sprejem bodo pa prav gotovo naletela tudi podjetja iz Kopra in Buj. ki bodo letos prvič na tržaškem velesejmu ne samo razstavljala, temveč tudi v posebnem kiosku prodajala na drobno znana tipična istrska vina in druge dobrote. Poleg uradnih razstav tujih držav bodo zastopane seveda tudi številne druge države s svojimi tipičnimi proizvodi. Uprava velesejma sicer še nima dokončnih podatkov, Vendar se računa, da bo znašalo skupno število tujih držav zastopanih na velesejmu 23. Po vsej verjetnosti bo to število tudi letos nekoliko nižje, kot je bilo 1951. in 1952. leta, ker južnoameriške države izvoznice kave zaradi izredne konjunkture nimajo interesa razstavljati in se ne udeležujejo več mednarodnih velesejmov. pomenili le odlaganje korenite rešitve spornih vprašanj. Zaradi tega so vsi sindikati poldržavnih uslužbencev sklenili, da bodo nadaljevali stavko, ki traja pri INAM že od 2. maja. * * * Tudi spor med profesorji srednjih sol in ministrstvom za prosveto se še ni razčistil. Tajnik tržaškega sindikata profesorjev prof. Cumbat, ki je bil na zasedanju osrednjega sindikata v Rimu, se je vrnil v Trst s slabimi novicami, ki nič ne kažejo na poravnavo spora. Vlada je namreč ponudila profesorjem le neznatne poviške, tako da bi nad 80 odstotkov profesorjev dobilo komaj 3.000 lir poviška na mesec. Pogajanja se nadaljujejo, v ponedeljek pa se bo videlo, ali bodo sploh dosegla kak rezultat, ali pa bodo profesorji ze tretjič stopili v stavko in s tem tudi odložili redovanje in razne izpite. Potrjevanje bikov Obveščamo živinorejce, da bo v juniju redni spomladanski pregled za potrditev bikov. Zakon ne dovoljuje rediti nepotrjenih. nad 10 mesecev starih bikov, za katere ni Vložena prošnja za potrditev. Za bike, ki bodo prihodnjega junija dosegli starost 10 mesecev, se morajo vložiti do konca tega meseca prošnje na kpmisijo za potrditev bikov, pri področnem kmetijskem nadzorništvu - Ul. Ghega štev. 6-1. Prošnja mora biti poslana po občinskem uradu. Ravnotako se morajo vložiti prošnje za že potrjene bike, katerih potrditev poteče junija. Vsa potrebna pojasnila se dobijo na sedežu komisije ali telefonično na številko 38673. S pomola ob železniški vagon Med delom v pristanišču je 45-letni težak Danijel Kert iz Stare istrske ulice včeraj kmalu po poldnevu nerodno padel s pomola in priletel ob železniški vagon. Možakar se zaradi udarca v kolenu ni mogel niti dvigniti na noge, zaradi čeiar so ga morali odpeljati z rešilnim avtom. Ker so mu v bolnišnici izgotovili hud izpah kolena, so ga pridržali na ortopedskem oddelku. Okreval bo v 15 ali 20 dneh. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN AlFAlabarda, Ul. Istria 7. Bar-bo-Carniel, Trg Garibaldi 5 a; De Leitenburg, Trg S. Giovan-ni 5: Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Mizzan, Trg Ve-nezia 2; Vielnretti, Trg della Bcr-si 12; Croce Azzurra. Ul. Com-meirciale 26. Danes 22. t. m. bo ples v BAZOVICI Začetek ob 19. uri. - Igral bo orkester »Rosandra«. Ljubitelji plesa so vljudno vabljeni. Avtobusi iz Trsta vozijo vsake pol ure. TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOSIH«. Opozarjamo člane kluba na osebno razstavo člana tov. Srečka Merlaka, ki bo danes od t. do 12. ure. Poleg ostalega bo razstavljen tudi objekt, ki je bil nagrajen na razstavi JU-FIZ II, v Ljubljani. ( Š0I,SKE MllHtiMTIlK ) Danes 22. maja 1955 ob 17. uri bo v Šolskem poslopju v Devi mi šolska prireditev. Vabljeni starši in vsi prijatelji mladine. * Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «L. Košir«. Na današnjem sestanku za zamenjavo znamk se bo delila brezplačno vsem članom revija «Nova filatelija« štev. 11-12. ki prinaša, sicer z zamudo, ob.lo zanimivih člankov. Izlet SPDT v Beneško Slovenijo. Odhod na izlet na Staro goro, Tcfimun in Landarsko jamo v nedeljo ob 7. uri zjutraj s Trga Garibaldi. Darovi in prispevki V počastitev spomina 1. obletnice smrti sina in' brata Željka daruje družina Milkovič 1GO0 lir za Dijaško Matico. ----------------o—-------------- Od včeraj do danes ROJSTVA. SMRTI IN POltOKE Dne 21 maja 1955 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 6. POROČILI SO SE: težak Fran-cesco Vesna ver in gospodinja Graziella Zorzenoni, mehanik Eti o Bon in uradnica Luciana Predonzan, uradnik Giovanni Lonzar in šivilja Miranda Pe-riani, zidar Olivio Bolsi in gospodinja Santa Gandusio. šoler Bruno Dekleva in vezilja Nella Plettersech, kmet Guido Lodo-vich in gospodinia Liiiana Veha. UMRLI SO: 76-1 etni France- sco Bresica, 76-letna Maria Ger-bin vd. Sponza, 5-letna Luisa Verdabasso, 73-letna Erminia Pecite vd. VVanderber, 63-letna Margherita Divo por. Gerin, 31-letna Anna Poropat por. Gioit-ti, 47-letm Marcello Pečar. Fla-vio Pouch. star 2 dni. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 17.8. na.i-nižja 12.9, ob 17. uri 16.00, zračni tlak 1016.9 v upadanju, veter 28 km vzhod-sever-vzhod, sunki vetra 55 km, vlaga 48 odst., i e-bo 6 desetin oblačno, morje razgibano, temperatura morja 14.8. LOTERIJA Rossetti. 15.00: »Okno na dvorišče«, J. Stevvart. G. Kellv EJicelsior. 14.30: «Da te spet najdem«, B. Crosby, C. Dauphm. Femce. 14.00: «Dekle z dežele«, B. Crosb.v. G. Kellv. Nazionale. 15.00: »Človeška zver«, G. Ford, G. Grahame Filbdrammatico. 14.30: «Pred orkanom«, V. Heflin, A. P a.v Supercinema. 14.30: »Zdravnik norcev«, Toto. Arcobaleno. 14.00: «Sedem nevest za sedem bratov«. J. Povvell. H. Keel. Astra Rojan. 14.00: »Italija K-2«. Capitol. 14.00: «Svet pripada ženskam«. L. Bacail. J. Ailysoi Crištallo. 14.00: «Bobnenje bob-nov«, A Ladd Grattacielo. 15.00: «Stiri ženske v noči«, M, Petacci, G. Cai-1 vet. Mladoletnim prepovedano. Alabarda. 15.00: »Bosa grofica«, A. Gardner. Mladoletnim prepovedano. Ariston. 14.00: «Si jaina zaskrb-1 ljenost«, J. Wyman, R. Hudson. I Armonia. 14.00: »Za staro zasta- { vo», R. Scott. L. Barker. Aurora. 15.00: «Madame Butter-1 fly», Kaoru Jachiguša. Nicola j Filacuridi. Garibaldi. 14.00: »Ljubezenska pesem«. M. Fiore. Ideale. 14.00: »Tunika«, R. Burton. Impero. 14.30: «G-ospodičnia s štev. 04», A Luald:. Italia. 15.00: «Senca», M. Toren. S. Marco. 14.00: «Hiša Ricordi«. Kino ob morju. 14.00: »Dnevi ljubezni«. M. Mastroianni. Mladini izpod 16 let prepovedano. Moderno. 14.00: «Mogambo«, C. Gable, A. Gardner. Savona. 14.00: «Dcgaja se na komisariatu«. A. Sordi Viale. 14.30: »Skrivnosten, pevec«, L Taioli. Vittorio Venelo. 14.30: «Divizija Folgore«. F. Tozzi. Azzurro. 14.00: »Mambo«, S. Manga no. Belvedere. 14.00: «Bagdadske tančice«, V. Mature. Marconi. 14.00: «Rihard Levje- srčni«. R. Harrison. Massimo. 14.30: »Njegovo v i to- ča ns: v o je reklo: Ne!« Elena Giusti. Novo Cine. 14.30: «Sužnja greha«, S. Pampamni. Odeon. 14.30: «Prevarana», P. Cressoy. Rad 'o. 14.30: «Honduraški uporniki«. G Ford. Secolo. 14.00: »Na bojni stezi«, Don Hall. Venezia. 14.00: »Konjenik v puščavi«, R. Scott. Skedenj. 18.00: »Odkar si moja«, M. Lanza, D. Marrovv. Kino na Opčinah. 15.00: «Beli napadalec«, Guy Mad.son, J Weldan. Danes, NEDELJA 22. ma'* Helena. Boža ^ Sonce vzide ob 4.28 m z-19.36.. Dolžina dneva 15.0». vzide ob 4.35 in za»ne °bmI,a Jutri, PONEDELJEK 23 maj* Deziderij. Miloraa izvedba); 18.12 Rr om e n ^ Zvedrila oert; 20.00 60 JhUtul iz radia Zagreb - l‘‘- - 21.15 Večerni operni koncert. !'».!,KV l*IJA 10.15 Kmetijska “J* ‘peruH* sebno poročilo o Guu. jVe. 17.00 Al lan Langdon Mart ^ rige», telev. igra; Ska revija to varirte. denar„ čemi pomenek: »Oh, w 221* vmes nekaj g.laube m P ■ rs. Marino Moretti ‘7 BARI 46 64 76 14 45 CAGLI ARI 86 58 2 25 3 FIRENZE 16 90 21 35 13 GENOVA 16 35 72 24 49 MILANO 81 67 88 46 M NAPOLI 68 12 65 88 45 PALERMO 62 49 4 75 71 ROMA 15 10 61 60 69 TORINO 29 8 78 39 64 NEDELJA 22. maja 1955 Tit M t’ POSTAJA A 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Domači motivi: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Lahke melodije: 11.10 Vesela glasba; 11.45 Boccherim: Godalni kvartet; 12.00 Oddaja za najmla.iše: «Mizica pogrni se«! 12.30 Iz francoskih oper; 13.00 Zabavna glasba; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Glasba iz revij; 15.00 Slavni violinisti; 15.30 Parada lahkih orkestrov; 16.00 Malo ža šalo - malo zares: 16.15 Havajske kitare; 16.30 Glasba za godbo; 17.00 Poje barkovljanski mešani »bor; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Hansom Simfonija št. 2; 18.30 Sekstet Jankovič; 18.50 Vesela glasba; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Spore; 20.05 Počasni ritmi; 20.30 VVagner: «Lohengrin», opera v 3 dejaojh - 1. in 2. dejanje. Po 1. dejanju pribl, ob 21.30: Športni komentar; 22.50 Večerni ples. '1' It ti T I. 9 15 Iz del velikih mojstrov; 13.00. 14.00 in 17.00 poročilo o kolesarski dirki; 14.30 El cam-panon; 15.30 Operna glasna; 18.00 Simfonični koncert dirgira Herbert von Karajao; 19.la Športna poročila; 21.05 Pasquale Frusta-ci; »Kako krotki so ti možje!« i« «! r k it Slovenska poročila: 6.30, 7.45 13.30, 14 30, 19.30 in 23 30 Hrvaška puručila: vsak dan ob 20.20. Italijanska poročila: 6.15 12.30. 17.00. 19.15 in 23.00. 7.45 Jutranja glasba; 8.15 Veselo majsko jutro ob slovenskih narodnih motivih; 8.40 Za naše kmetovalce; 9,00 Tekmovanje šolskih akitvov - gimnazija - Bovec; 10.00 Glasbena matineja; 10.30 Zena in dom; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Tekmovanje prosvetnih društev . PD Tolmin; 16.00 Nedeljski promenadni koncert; 17.00 Harmonika v ritmu; 17.15 Jules Renan: «Užitek slovesa«, slušna igra v ital.; 18.00 Ir opernega sveta; 20.00 Glasba po željah v hrv.; 20.35 Jurina i F rabina; 21.00 Slušna igra v hrvaščini; 22.00 Nedeljski šport. H !. O V 1. S . .1 A 327.1 m, 202.1 m, 212.4 m Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00. 12 30. 13.00. 17.00 In 22.00 8.15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro: 9.00 O; roška paedstava: «OsU'žck», I. del, radijska igrica N'ka Kureta oo Lorenzinijevi povesti; 10.10 Dopoldanski simfonični končen; 11.20 Opoldanski spored lahke glasbe; 12 00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Venček siovenskih narodnih pesmi: 13.00 Pol ure za našo vas; 13.30 Želeli ste — poslušajte! 15.30 Branko Popovič; Nad Beko Kotorsko (potopis iz črnogorskega Primorja); 16.00 Zaplešite z nami; 16.30 Zgodba za nedeljsko popoldne . K. Kovič: «Poet», sanira; 16.45 »Pod vaško lipo« (pisan spored domačih pesmi in napevov v izvedbi ansamblov, zborov in solistov); 17.30 Radijska igra: Dušan Radovič: Ladja «Maščevanje» (prva THSi Ul. sv Frančiška 20/111. tel. 37-338 sprejema in- serate. male • rUg0 oglase, osmrtnice m 0 ^ od 8. do 12.30 in od *»• 18. ure. KOLESA, moška in jen btM!, 8.000 lir, kolesa za prev« koles» po 24.000 lir, motorni c0n, po 50.000 lir. na obroke. Ul. Pieta 3. voV evf«?; MNOGO KANADČANOV {d, skih narodnosti se zeii ^ jet z Jugoslovankami no n«. Interesentke naj Jav J -astopn1* slove generalnemu * pufr znanega nemškega in-ti jK Rau-ner za Kanado: Mr. tir ter, 117 Hunter St " milton-Ontario, Canad<- vešč> URADNICA S PRAKSO - p^. vseh uradniških del - jtjiija^ dence v slovenščini ‘Ljjv č* ščini, išče zaposlitve. -,-^čiJKJ: upravi lista Ul. sv. ^ ot GUVERNANTA išče ba u‘ slovenski družini, nas! fsCEMO 'MIZARSKEGA de. CA in pol delavca, miz? lavnica Ul. Zovenzoni ju gO>". H1SO OB CESTI 1R= jn ot>r' pripravno za stanovali..^ v »o- -a in poioeiavt«. _, lavnica Ul. Zovenzoni A-gOBM RISO OB CESTI 1R, T. ot>rl stanovanje ,nv K■ tankim perescem na našo polo najprej letnico izida serije in v kakšen namen je bila izdana (frankovna serija, letalska serija, počastitev obletnice. konferdficč, itd), kot je pač napisano v katalogu. Drugo vprašanje, ki smo si ga že v začetku zastavili, kaj naj mladina zbira, je pa bolj težavno, ker ima pač vsakdo svoj okus. Da bi se dijaki — ki imajo po navadi malo denarja — lotili zbirati načrtno znamke kake države, je skoro nesmiselno, saj — če dobro pomislimo, niti vsi sta- To je star znanec! Najbrž ga vsi poznamo. Kjer so ljudje, tam prihaja tudi ta čudni gost na obisk... Pa se je nekega dne kar. na vsem lepem pridružil tudi Janku. Takrat je bil v družbi sošolcev. Pripovedovali so si doživljaje s taborjenja. Tudi Janko je bil na taborjenju. Pa ut znal nič velikega povedati o sebi. Kar mu začne nekdo šepetati v uho: «Kar izmisli si nekaj in govori, govori, kar ti bom jaz šepetal v uho...* Od takrat je znal Janko pripovedovati velike, že kar strašne doživljaje. V vsaki zgodbi pa je bil le on sam tisti veliki junak, ki je znal rešiti vsako uganko z junaštvom ali zvijačo... Tovariši so ga poslušali z velikimi očmi... čudni gost ga je torej odslej pogosto obiskoval. Tako lepo izmišljene, nabuhle besede je znal Janku vlivati v ušesa. Toda vselej, kadar se je Janko ozrl. je izginil... Te besede je Janko spretno povezal v zgodbe in jih nato pripovedoval vsakemu, kdor ga je le hotel poslušati. Brez teh izmišljenih in olepotičenih zgodb sploh ni znal več živeti... Toda kmalu so ga tovariši prepoznali. Tudi sam se je večkrat ujel na laži. Vedno bolj so se ga izogibali. Janko je nekega dne ostal sam... Pač! Čudni gost ga je še enkrat obiskal, šele sedaj v samoti se je Jdnku predstavil v pravi podobi... Možicelj je bil podoben veliki nabuhli repi, glava pa prav tako... A brez oči je bil njegov obraz in brez ušes. Imel je le ogromna usta, ki so se ves čas sladkobno držala na smeh. Iz vratu so mu kot repni listki štrleli na vse strani veliki, pisani trakovi... Janko ga je vprašal s srdom v srcu: tZaradi tebe sem izgubil tovariše! Kdo sl pravzaprav?> Možicelj pa se je le sladkobno nasmejal, si od- trgal pisari list, gp položil pred Janka in izginil... Janko je nato na listu prebral njegovo ime: GOSPOD NAPUH SLOVENCI SPADAJO glede izobrazbe med prve evropske narode Zanimivo bi bilo morda prikazati, kako je v Sloveniji skozi desetletja padal odstotek nepismenih: 1880. leta 45.9 odst., 1890. leta 28,5 odst., 1900 leta 18, 2 odst. in 1910. leta 10,8 odst. Seveda tu ni všteto Prekmurje, ki je imelo 1910. leta samo 37,7 cdst. nepismenega prebivalstva (všteto prebivalstvo od 1. leta). In če upoštevamo, da je bila petina prebivalstva stara do deset let, je v tem letu imelo samo Prekmurje še vedno skoraj dvakrat več nepismenih, kot pa je bil odstotek, ki je odpadel na celotno Slovenijo. Po zadnjem popisu izpred vojne je imela Slovenija leta 1931 še vedno 5,6 odst. nepismenih, po popisu 1948. leta pa še komaj 2,43 odst. ali 27,477 prebivalcev starih od deset let naprej (k pismenim pa so prišteti tudi tisti, ki znajo samo citati). In če upoštevamo, da problem nepismenosti v popolnosti nikoli ne bomo mogli iztrebiti, kajti vedno' je določen odstotek telesno in duševno defektnih prebivalcev, ki si tega znanja ne morejo osvojiti, potem lahko ugotovimo, da sodimo Slovenci po izobrazbi danes med prve evropske narode KO SE V POLETNI VROČINI ZNOJIM, V SENCICO HLADNO PRAV RAD POHITIM KADAR DEŽUJE. DRŽIM PA NAVPIK NEKAJ — In TEMU SE PRAVI... (NlNZ3a) Komaj se porodi, že v daljo lahko odleti. Ne rabi ne kril, ne peroti na svoji daljni poti. (l»*M) rejši filatelisti ne morejo dopolniti svoje zbirke kake države, ker je pač vedno kaka znamka, ki je zelo draga in je ne morejo kupiti. Vzemite za primer znamke Svobodnega tržaškega ozemlja, ki so bile v prometu borih sedem let. od 194" ho’ 1954. Kompletna zbirka coni: A velja danes več kot luO.OOO lir, cone B pa skoro 50.0000 lir. In to je znesek, ki je potreben za znamke države, ki je obstajala — vsaj ha poštnem področju — borih sedem let. Kako bi šele bilo, če bi se kak dijak lotil zbirati znamke Italije, ki izdaja znamke že skoro sto let (1861 je izšla prva italijanska zngmka), #}i Avstrije, da omenimo samo najbližje dežele, ki je izdala svoje prve znamke leta 1850?" Kako bo dijak zbiral znamke tistih držav, ki izdajajo dandanes po 70—80 znamk vsako smo videli kratek film o tem njegovem poizkusu. Čeprav so znane te težave, se je število filatelistov v svetu razširilo, posebno še v zadnjih desetih letih, in to zlasti med mladino. Kako to? Nekateri vzgojitelji so videli v znamki močno vzgojno sredstvo, ki pritegne ucenca bolj kot suhoparna šolska knjiga. V mnogih šolah Združenih držav Amerike so začeli tako poučevati slovstvo, zgodovino, zemljepis, rastlinstvo. živalstvo in Le mnogo drugih predmetov s pomočjo znamk. Ta sistem učenja ni ostal omejen samo na Ameriko, temveč ga uporabljajo tudi ponekod po Evropi. V Italiji je učitelj Riz-zo v neki italijanski vasi poučeval vse predmete na ljudski šoli s pomočjo znamk. O njem so časopisi mnogo pisali in tudi v kinematografih smo videli kratek film o tem njegovem poizkusu. Da se povrnemo k naši temi. Po navadi se mladi zbiralec ne zanima samo za znamke samo ene države, posebno. če je treba v zbirko vključiti znamke, ki so bile izdane v preteklem stoletju in ki prikazujejo le grbe in glave vladarjev in so zaradi tega za šolarja več ali manj nezanimive. Vzemimo za primer današnje fraiikovne znamke Italije in Jugoslavije. Italijanske frankovne znamke prikazujejo stari sicilski kovanec. jugoslovanske pa razne gospodarske panoge. Otroka to ne bo zanimalo, bolj ga bo zanimala kakšna znamka. kjer bo videl nogometaša ali smučarja, kako žival, ali cvetlico, zastavo ali kak zemljevid, portret vojskovodje, o katerem je že slišal ali pa slika kake bitke. Kot smo že zgoraj omenili se je filatelija v zadnjih letih izredno razširila med mladino in to prav zaradi teh tematskih zbirk. V Ameriki imamo že celo mrežo «Topical klubov« to je klubov, kjer se zbirajo samo tematski zbiralci. Tudi v Italiji se že vidijo prvi poizkusi v tej smeri, a sta- ri, konservativni način zbiranja po državah še vedno prevladuje. Z druge strani pa so . državne uprave uvidele veliko korist, ki jim prinašajo takšne «temat;ke» znamke, in izdajajo večkrat po nepotrebnem celo vrsto tematskih serij z najrazličnejšimi motivi. V tem prednjačijo male države (San Marino, Monaco. Luksemburg, itd) in pa južnoameriške ter vzhodnoevropske države. Tudi založniki so uvideli začetek novega obdobja in seveda novih koristi, ter izdali celo vrsto tematskih albumov ter tematskih katalogov. (Se nadaljuje) kakor prvomajski izlet v Beograd. S pomočjo oblasti smo ga, lahko rečemo, zelo lepo organizirali. Krenili smo iz Ljubljane z orient-expressom ob 7 zvečer in bili zjutraj v Beogradu. Sprejeli so nas prijazni beograjski študentje povečini študentje romanistike, ker so pač mislili, da bi sc v srbščini težko menili Mi pa smo se v teh mesecih, kar smo v Jugoslaviji in posebno starejši kolegi, ki so tu že nekaj let. še kar dobro naučili srbohrvaščine, da smo se z n.iimi lahko menili v njihovem jeziku. In tako smo se namestili v j domovih in se nato počasi po- ; razgubili po mestu, da si o- j gledamo največje zanimivo-1 sti. Nisem si predstavljal, da je Beograd talco živo mesto. Sicer sem tu že bil leta 1948, toda samo nekaj dni, tako, da sploh nisem imel nobene j jasne predstave. Ne glede na j to, da je bil prvi maj in za- | radi tega pač večja gneča in in živahnost, ima res pravi videz metropole z neverjetnim živžavom avtomobilov in pešcev. Najbolj pa se mi je vtisnilS v spomin slika zgod-; njega jutra, ko so bili že v mestu kmetje s svojimi pridelki. Vsi v narodnih nošah, in ob moderno oblečenih meščanih so tvorili res pestro sliko. Na splošno se pa Beograd močno razlikuje od Ljubljane in moram reči. v dobro za Beograd. Začenši z Beograjčankami. Poleg tega, da imajo lepo postavo je še bolj privlačno kako se oblačijo ssrbno in se tudi rirugačp negujejo. V tem smo se vsi J strinjali in moram priznati, da nas je drugo jutro kar bolel vrat, zaradi... Na predvečer smo se nekateri pridružili bakladi. Zdelo ravno tako praznično razpoloženje in zavedel sem se kaj pomeni, če ljudi druži ena in ista misel. Se dva dni smo hodili po mestu in okolici pri 25 stopinjah v senci in neverjetnim številom ljudi na ulicah. Pogovarjali smo se z beograjskimi študenti o njihovih šolskih sistemih in programih in zdi se mi, da so oni še večje žrtve od nas v Ljubljani, pač. v-liko jih ie in šole se morajo na kak način braniti. Zadnjega dne popoldne smo šli na Avalo, k spomeniku neznanemu junaku. Zapustili smo avtomobilsko cesto, ki pelje na vrh in se vzpenjali po bližnjicah in si dobro uro «grizli» kolena po strmini. Pač, izkazali so se pri tem planinci in dolgopetniki, ki so bili najmanj izmučeni. Vendar se je plezanje izplačalo. Spomenik stoji čisto na vrhu hriba, ves iz črnega marmorja in arhitektonsko govorjeno, mi je zelo ugajal. To je gotovo ena naj večjih Meštroviče-vih mojstrovin. Skoda, da se še sedaj poznajo poškodbe od nemškega obstreljevanja v zadnji vojni, vendar k sreči hujših poškodb ni bilo. Istega dne ponoči smo se z brzovlakom vrnili v Ljubljano. Konec je oddiha, treba bo začeti znova vsak svoje delo. Ostal pa nam bo prav lep spomin na Beograd in na prijaznost naših beograjskih kolegov. Za sedaj novih večjih podvigov ni na obzorju, ker se pač, na žalost, bliža čas izpitov. Sodelovali bomo le na primorkem festivalu študen tov, kjer bo nastopila dram f!,a «Vup*na p-še«; Kalca. O tem pa še prihodnjič. DARKO JAGODIC OB DEBETI OBLETNICI ZM TRI GLAVE IMA IN ENO TELO, LE BRZ UGANITE, KAJ JE TO? (AV3D1H1) ZJUTRAJ VSTANE. ZVEČER SE SKRIJE. SE SKRIJE ZA NAS, DA DRUGIM SIJE. <30NOS) se mi je, kot bi se vrnili nazaj v leta, ko so tudi po našem mestu na ta dan bile baklade in vse je bilo tako praznično in svečano, kot je bilo sedaj tu na Terazijah in na Kalemegdanu. Na čase. ki se mi zdi skoraj neverjetno, da bi se še kdaj vrnili.. Na sam prvi maj smo si ogledali najprej vojaško parado. Ta je bila pa res ena najbolj zanimivih stvari, ki smo jih videli. Pred nami so se vrstile cele tri ure nepregledne vrste pehote v bojni opremi, konjenice in spremnih enot, medtem ko je godba igrala koračnice in baio-neti in gole sablje oficirjev so s» svetlikale v soncu. Nato so sledile motorizirane enote, težki topovi in tanki, na nebu pa so brneli lovci na reakcijski pogon; mislim, da sem naštel 10 eskadril. Za vojaškimi brigadami :,o prikorakali telovadci in te-lovadkinje s svojimi športnimi zastavami in znaki, v nepregledni vrsti in nato delavci in ljudstvo v povorki do neskončnosti. Kot sem rekel, znova in znova so mi vstajali v mislih spomini na ravno tako velike množice in Zanimivosti Ko je pri nas poldan, je v Angliji komaj enajsta ura, v Indiji je pol peta, na Japon skem pa osma ura zvečer ir v Argentini sedma ura zjutraj. Štiridesetletna bukev zraste letno do 40 centimetrov, jelka pa zraste v istem času do 50 centimetrov. Deblo mamutovca lahko doživi starost pet tisoč let, hrast p? Živi povprečno okrog 500 let, v posebnih okoliščinah pa lahko doživi tudi tisoč let., V znanosti je znanih več kot milijon vrst živali. Izmed teh jih je okrog 800.000 insektov, 13.000 jih je sesalcev, 28.000 vrst ptic, 20.000 rib. Pred 250 leti so vedeli samo za okrog 210 vrst sesalcev, 2090 vrst ptic in okrog 10-300 vrst insektov. Velikanska želva lahko doživi več kot 250 let, papiga pa lahko Živi okrog 100 let. slon 70, govedo do 30 let. zajci 5 do 7 let. KRASNOREPEC Naša partizanska bolnišnica je stala v Kanižarici, sredi pota med Črnomljem in Dragatušem. Kanižarica je belokranjski premogovnik in ranjeni partizani so ležali v veliki svetli hiši, kjer so bili včasih rudniški uradi Okoli in okoli rastejo borovi gozdovi. Na drugi strani so šotorili cigani. Na jasi ob tenkih brezah so kurili ognje in si kuhali. Pri ciganih so živeli trije prijatelji, vsi trije prijazni in zgovorni: osliček, psiček in petelin. Osličku so cigani rekli Sivko, psičku Rjavko in petelinu Krasnorepec. Lepo so se razumeli med seboj. Sivko ni nikoli izmaknil Rjav-ku nobene kosti, Rjavko ni maral Krasnorepčeve piče in nikoli se niso spraskali, nikoli si rekli hude besede. Tiste pomladi je v kani-žarski bolnišnici ležal ranjen partizan, ki mu je belokranjska ženica, niegova mamca, prinesla kokoš. — Skuhajte mu .in so rekli mamca — kurja juha je krepka in pomaga k zdravju. — Kokoška pa je bila čisto bela in ljubezniva, kot je najbolj, vedela in znala. Vse na nji je bilo prijazno, od rdeče čopke do črte, ki je tekla od glave proti hrbtu in se zavihala v rep. Bila je kot gibčna bela ladjica na zelenem morju, ko se je sprehajala na travi pred bolnišnico. — Nekaj z belko ni v redu; mislim da kloči in bi hotela imeti piščančke — je rekla partizanska zdravnica. In ker je belka res klo-čila, so ji nabrali jajc ter jo posadili nanje. Potrpežljivo je sedela v gnezdu tri tedne, potem j'e iz lupine prikukal prvi piščanček. Tako je partizanska bolnišnica pridob|la dvanajst piščančkov. Rumene in bele in tri črne piške in petelinčka je izvalila koklja belka. Tistega jutra je partizanska zdravnica zgodaj vstala in slonela na oknu. V grmovju je rahlo šuštelo. Pa ni šumel vetrc skozi vejice in dežne kaplje niso padale iz jasnega neba. Razmaknil se je grmič’ kraj steze in prikazal se je — ciganski petelin. — Krasnorepec je — je pomislila partizanska zdravnica, čina ga je zagledala. Krasnorepec je prijazno pokimal zdravnici za dobro jutro, nič hi dejal, nič povprašal. — Zdravnica pa je vedela, kako je zadovoljen. Saj je varno prehodil vso dolgo pot od ciganskega taborišča do bolnišnice, srečno se je izmikal lisici po-žrešnici, ki je morda prežala nanj v grmovju, o-prezno je razmikal vejice in varno pristopical po travi med praprotjo čez čistine. Belka se je obnašala, kot bi že dolgo čakala. — Kok, kok, kok, tak si le prišel — je rekla. — Civk, čivk, čivk — so zadrobili piščančki. Ves dan je Krasnorepec ostal pri kokljini družini. Se preden je sonce zašlo se je Krasnorepec spet odpravil na pot nazaj k ciganskim ognjem. Večer za večerom sta ga čakala tam psiček Rjavko in osel Sivko. Tisto jutro pa se je še navsezgodaj pričelo drugače kot druga jutra. Najprej je pomladansko sonce pokukalo izza hribov v Belo krajino, potem so ga kmalu zagrnili oblaki. Krasnorepec se je v soncu odpravil na pot. Nato je potegnil hladen vet"r in usul se je droban dež. Popoldne so se o-blaki razmaknili in ko so ciganske šotore obsijali ugašajoči žarki, je postajal Rjavko bolj in bolj nemiren. Pogovarjal se je s Siv-kom, mu skušal nekaj dopovedati: Hov. hov, hov — a Sivko ga ni razumel. — Pa nič — je dejal psiček in jo ubral s smrčkom pri tleh po sledeh za Kra-snorepcem. Naravnost proti partizanski bolnici. Veter mu je pihal nasproti. Potem se je vse zgodilo od sile hitro Lisica je prežala v grmiču na desni. Krasnorepec je poskušal smukniti skozi praprotje na levi strani stezice. Takrat je zalajal Rjavko močno in pretresljivo, kot še nikoli do tiste ure: «Hov, hov, hov!!» Lisica se je prestrašila, kot bi zalajal črn volčjak in izginila. Krasnorepec in Rjavko sta pa ubrala družno pot domov. Zvečer, ko je voda brbotala v razgretih kotličih nad ciganskimi ognji, sta na dolgo in široko povedala Sivku, kako je bilo. To si dobro napravil, Rjavko, — je kimal osel Sivko. — Rešil si našega prijatelja. — — Hov, hov, imeniten nos imam — je dejal Rjavko. Mama, le kaj se pogovarjajo nocoj Sivko, Rjavko in Krasnorepec? — je vprašalo cigansko dekletce svojo mamo. Sedelo je ciganki v naročju kraj ognja. — Oh, najbrž pravijo, da bo kmalu konec te strašne vojne — je po cigansko rekla mama, ki ni razumela živalske govorice, in res je bilo vojne konec še tisto pomlad. Kristina Brenkova SPOMM« se naših padlil IVAN SOSIČ rojen 5. 2. 1924 na Opčinah padel 7. 11. 1944 v Pliskovici AVGUST SMOTLAK JO?IPiS?3l.1 rojen v Mačkovljah 2, 12. 1912 rojen v Mačkovljan. ^(1 umrl 25. 8. 1944 v Mauthausenu padel 20. 4. 1944 p ALBIN SEVER rojen v Trstu 2. 1. 1928 pogrešan od oktobra 1943 IVAN TUL rojen v Mačkovljah 1. 4. 1920 padel 28.2.1944 v Velikih Laščah ETr s A rojen AvLfvZKj«Jj> n. 8.1.1946 na P°sM^ 1 TULLIO TINTA rojen v Trstu 23. 8. 1926 pogrešan od 3. 11. 1944 LINO CAC rojen v Miljah 9. 11. 1923 pogrešati od leta 1944 m m 1944 ? rojen . — atnrl 19.10.1*** IVAN STERGAR rojen' 10. 4. 1910 pogrešan v nemškem taborišču ADOLFINA SAMARIN rojena v Trstu 6. 11. 1923 n. 25. 11. 1944 v Auschvvitzu ALDT%f«^ rojen v Tr ^ 5. pogrešan »o LllIGI ROCC1A rojen v Trstu 22. 5. 1926 padel 24. 12. 1944 pri N mestu METOD SLAVEC ______________________ VINCnra! rojen v Mačkovljah 4 7. 1910 rojen v Dr lp{l -umrl 14.3.1945 v Mauthausenu padel 7.2.** IVAN UKMAR rojen na Proseku 1. 2. 1926 padel 3. 4. 1944 na Opčinah DANILO TENCE rojen v Sv. Križu 7. 11. 1926 padel 13. 1. 1943 pri Škrbini |SSSiJKSS2KiJaSSSSaSSSgSSgSaSgSgSaSHgSSSSSSgSSSSgSSSSSSSSXSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSKSSSSSSS I K v m -m . m m o -mm m m g li « s M Vasi kraji in ljudje ^ •*» 5? K £3 ^ S5 M ’! »sv ?QS * * «2? *£ !<2f *2S *2? r? r* jo* »s»* ** k* xr r* %» v«! *? J? t? w V RS J? t» v? r; 12» r» w t» r* r* w i» t# »? i/ ^ t* « ^ v< w m ^ r» t? v r; r? * «» rt ^ «1 M «i •» «a «U •*«* r5 mJk •>' -» rt »i ni *č» rt *l rt »t *» »A «) f t •> «J >t •! »* *» KI *» «* «0» «) *« »'S «C* -* »» «č* *• L O N J E R Zanimiva dogodivščina nekaterih naših deklet V naši vasi se marljivo pripravljamo na proslavo 151. ■etnice ustanovitve naše slovenske šole na Katinari, ki bo junija v Lonjerju. zato ker na Katinari ni bilo najti primernega prostora. Naš domači pevski zbor se že marljivo vadi, sliši se pa,' da bodo nastopili tudi drugi pevski zboli iz okolice in baje celo folklorna skupina iz Brega. Ta-itp bomo tudi letos imeli v r-aši vasi lepo kulturno prireditev, ki je že vsi vaščani nestrpno pričakujemo. V naši vasi smo imeli kar tri tečaje za mladinke: dva sta bila slovenska, ki sta imela prav lep uspeh, tretji pa e bil italijanski, ki je kljub temu. da je naša vas izključno slovenska, bil na žalost se precej dobro obiskan. Vzrok temu je v tem, ker so dekletom in mladim ženam obljubili, da jih bodo po zaključenem gospodinjskem tečaju peljali na izlet v Benetke in v Padovo. Seveda je bila to za naše nerazsodne zenske velika vaba. Toda zadeva je imela za-nie kaj poučen konec. Res so.vjih peljali v Benetke :n Pričakovali smo kako se bodo drugi dan hvalile po vasi saj vse so videle. Na nemajhno začudenje pa tega ni bilo in So se po povratku držale nekom muhasto. Kljub temu pa smo zvedeli kaj se jim 'e rgodilo. V istem avtobusu s katerim so se peljale nase oo-“oče gospodinje so bila tudi nekatera druga italijanska dekleta iz nekega drugega gospodinjskega tečaja. Ko so te slišale slovensko govorico na-sm deklet je takoj padla Psovka «sc'avette» in baje je malo manjkalo, da ni prišlo °elo do pretepa, kar je preprečil vodja skupine. Cim so Paše hotele zapeti katero po slovensko, so one druge ta-°j navile radio in kričaie, samo da bi jim nagajale. Tajo _so prišle naše domov razdražene in razočarane, čeravno so dobile «odpustke» sv. Antona Padovanskega. Jaz mislim, da je bil lahko 1° zanje dober nauk in da odo odslej vedele v kakšnih l*eajih je njihovo mesto. VASCAN ' VIŽ OVL I E smrt uglednega vaščana V soboto 14. t. m. smo pokojni J9-letnega Ivana Klariča *l.lub vsem trdotam proletarcema življenja in ' rle ravno Psklonjeni usodi njegovi dru-‘ln' je njegova trdna naia-u* vzdržala in prenašala tež-Jp sunke Svoječasno je bil ,“vski čuvaj, kar mu je kot ljubitelju prirode zelo pri- Mogoče se javnost še Jpouiinja lovskega razgovora ii5d njim in njegovim še i '‘m 82-letnim bratom, tudi ckdanjim lovcem — zanimi- vega kramljanja, ki pa ga je skrivoma registriral magnetofon in sta se naslednji dan slišala po radiu. Je že tako. da se mirni in dobrosrčni značaji cenijo šele, ko jih ni več med nami. Tako je tudi s pokojnim Klaričem. Pri nas je že stara navada, da se v primeru smrti člana gospodarsko slabo stoječe družine nabirajo med domačini prispevki za pogrebne stroške. Tako smo smatrali za svojo moralno dolžnost tudi v tem primeru. Policija pa je smatrala to za ne vemo kakšen prekršek in je zaslišala nabi-ralko — 86-letno samaritanko Lojzo Metlikovec iz Sesljana. Zena je policiji objasnila to že staro navado in ogorčeno obsodila ravnanje policije in odkrito povedala, da nam takšno čuvanje javnega reda prav nič ne ugaja. Odklonila je njihovo ponudbo, da jo odpeljejo (iz Devina) domov. Sele po pogrebu je policija vrnila nabrane prispevke. Ljudstvo se je upravičeno zgražalo nad tem. Naj pokojnik mimo počiva v domači grudi, svojcem pa izrekamo svoje sožalje. SESLJAN CEROVLJE Še vedno pod vtisom orožnega zločina Se vedno nas muči vtis grozote. Takšni pojavi so našim krajem in naši krvi tuji in ne poznamo čustev iz vročega lonca prekipevajočih strasti, ne razumemo kako se more človek zaradi tega spremeniti v takšno maščevalno zver in pretrgati življenje ljudem, ki so cenili svojo dolžnosti nasproti družbi. Kot takšne smo poznali pokojne Hoefele in njeno nečakinjo. Vsi smo ju spoštovali Ohranili iu bomo v dobrem spominu in zato tudi toliko bolj pomilujemo od nesreče skrajno prizadetega in potrtega moža pokojne Hoefele. BAZOVICA. Snaga naših ulic Da so naše ceste in poti u-mazane in zanemarjene, smo že neštetokrat poudarili bodisi v člankih bodisi z zahtevami in ustreznimi vlogami pri pristojnih oblasteh. Toda vse naše prošnje so naletele na gluha ušesa. Pometač pride v našo vas, ki je znana po tujskem prometu, le enkrat na teden, in sicer v nedeljah dopoldne, potem ga pa do prihodnje nedelje ne vidimo več. Kaj vse se v tem, času nabere na cesti, si lahko vsakdo zamisli. Naši klanci so pa ta-k,. da si bo še kdo nogo polomil. Res bi bil čas. da se že končno uredi vprašanje čistoče v naši vasi, saj plačujemo davke prav tako kot vsi ostali tržaški meščani. Tudi klance bi lahko vsaj malo popravili in očistili, tako da bo hoja in vožnja varna. Pred kopalno sezono Smo tik pred kopalno sezono in če bo vreme količkaj ugodno, bo naša obala zaživela v živžavu tržaških kopalcev in tujih gostov ter inozemskih turistov. Zal pa ne moremo reči, da bodo letos deležni kaj več tujsko prometnih ugodnosti kot jih imajo v krajih, kjer je za to več smisla in razumevanja kot pa ga ima naša občinska uprava. Saj pogrešamo najosnovnejše naprave, ki smo jih javnosti že večkrat prikazali. Vprašanje pitne vode, javnega stranišča in kopališča čakajo rešitve. Takim zadevščinam se naša uprava le ironično smeje, ker so preveč daleč od Nabrežine. Čeprav je bila občina že opozorjena na napis iz fašistične ere, ki «krasi» svisli Gabrovčeve hiše, smatra leta te Mussolinijeve fraze za malenkostne. Pomeni, da uprava prav nič ne čuti svoje dolžnosti nasproti volji ljudstva. demokraciji in spominu na ono dobo, ki nas je zmrcvarila materialno in moralno. Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti Takšno hlapčevstvo se nam upira. Pozivamo občino, da zabriše gornji spomin, kar ne bo prav nič pretreslo občinskega računa. Nova cesta, ki pojde nekako po sredini med sedanjo cesto in železnico, bo precejšnja ovira lokalnemu in ostalemu prometu. Tako bo del Sesljana stisnjen med dve glavni cestni žili. Stroji in razno orodje kažejo, da bodo cestna dela skoro v polnem teku. Naglo se dviga na odcepku ceste Sesljan-Trst novo poslopje «Cassa di Risparmio«. Poslopje bo precej veliko in takšne zunanjosti, da ne bo kršilo načela o moči in ugledu novca. To lahko razberemo tudi iz obcestnih stavb nekaterih trgovcev in obrtnikov. Vendar je med bančno in njihovimi stavbami velika razlika. Ta razlika bo žal vedno bolj vidna in občutna. DEVIN Skrb za tujski promet ? Ze lani smo povedali, da bi Devinčanom pritikal vsaj skromen kos obale za nemoteno kopanje. V ta namen smo o-menili za to prikladni kotiček na vzhodni strani grada. To bi ne zahtevalo posebnih izdatkov, ker bi bilo treba napraviti le primeren dohod (stezo) do obal«, Ker si občina razlaga tudi takšne naše želje za drzne, bomo morali tudi letos loviti prostor in čas za kopanje ob okoljih v portiču. kjer postajamo vedno bolj tuji svojemu morju. Razen nas bodo tudi tujci naslovili na občino marsikatero kritiko na račUn zanemarjenih del v koriet tujskemu prometu. C ZA KMEČKE i GOSPODINJE Navodila za vlaganje jajc Jajce je zaradi svoje hranil-nosti dragoceno živilo. Zametovati ne bi smeli niti lupine, ki je iz čistega apnenca- Naj bi jo posušili in pokrmili kokošim. Beljak je čista, lahko prebavljiva beljakovina, ki ju rabi ciovesKo telo za zdravo -rast in obstoj. Rumenjak pa vsebuje maščobo in lecitin, zelo pomembno hranilno snov, ki je silno redka v živilih, je pa za delovanje živcev nujno potrebna. V prehrani otrok in bolnikov so sveža jajca, zlasti še rumenjak. velikega pomena. Lahko prebavljiva so mehko kuhana jajca, teže prebavljiva pa trdo kuhana. Po najnovejših navodilih za zdravo prehrano bi morali porabiti v vsaki kuhinji na dan in osebo približno pol jajca. V kmečki hiš! porabijo poleti mnogo jajc, premalo pa jih uživajo pozimi, ko kokoši manj nesejo. Jajca se razmeroma hitro pokvarijo, vendar jih je mogoče z različnimi načini in sredstvi ohraniti tudi leto dni. Namen shranjevanja je. da preprečimo izsuševanje vsebine in vdor škodljivih bakterij skozi luknjičavo lupino. Jajca. ki jih mislimo shraniti, morajo biti zdrava, kar najbolj sveža, čista in cela- Ko pobiramo jajca iz gnezd, napišemo # 9 Mod. z jeki. dnom 10.508 Mod. pozlačen 11.500 Mod. ves jeklen 13.008 Mod. vodotesni 15.300 Mod. zlat 18 k 36.000 Na slovenski mandrji neposredno za obalno cesto. Bar-kovljani Jo dobro poznajo: to je Gregoričeva mandrja, ki se v polkrogu razprostira pred podolgastim poslopjem. Le nekaj dni Je tega. kar je policija v svoji poklicni vnemi dala pred njihovimi očmi požeti «blede», da se morda ne bi skrival v njih kakšen... tank. No, pa to le mimogrede. V levem' krilu poslopja je sedež barkovljanskega prosvetnega društva, ki spada med najbolj številne in tudi med najbolj aktivna slovenska prosvetna društva na Tržaškem. Ne da bi Jih hotel hvaliti: sami «fejst fantje In dekleta...» Na mandrji je dela od zore do mraka. Treba je sejati, o-kop»vati,: žiti pa škropiti,, itd. Le poglejte tega pašega gospodarja kako resno opravlja svoj posel. Seveda bi se dalo z večjimi sredstvi tudi drugače urediti namakalne naprave, toda kdo se bo danes v tej gospodarski krizi lotil takih izboljševanj, ko manjka denar tudi za najnujnejše potrebe? /jff 22 f 111 vil n I hn bv'i tv TRST, ul. K. VENEZIAN 5 — TEL. 24-197 ZASTOPNIK ZA TRST, VIDEM, GORICO IN FLRJ SCHIRATTI vinarska kemična sredstva za ohranitev in nego vin VERMOREL škropilnice — naprave za žveplanje — razprsilniki CINGANO tovarna vinarskih strojev N A R D i kmetijski stroji »KARSOLJNEn proti vsem rastlinskim boleznim (uporablja ea tudi nadzorništvo /.a javne nasade v Trstu) GORILNIKI na nafto in sanitarni predmeti To so najmlajši Barkovlja-ni — učenci slovenske osnovne šole. Poglejte njihove vesele, nasmejane obraze. Ali se vam ne zdi. da so podedovali vso vedrino starejših barkovljanskih rodov? Na njih sloni bodočnost. Upamo in želimo, da bo vredna borbene preteklosti naših ljudi, iz katerih sta morje in borba za narodni obstanek izklesala značaje, da malo takih. Ce bodo tako držali kot so držali dosedanji rodovi in prepričani smo da bodo, tedaj se nam ni bati, da bi Barkovlje menjale svoje stoletne gospodarje. — en — ie (Foto Magajna) GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK predvaja danes 22 t. ®. ob 15. uri Metro film: Igralci: MARIO LANZA in DORETTA MORROW V ponedeljek 23. t. m. ob 18. uri film: DON CAMILLO Igralci : FERNANDEL, G. CERVI in SYLVIE V Jugoslaviji odobravajo pogumno Tirnaničevo potezo Asufrijev boljši od Kutsa Velika lahkoatletska prireditev v Los Angelesu z udeležbo olimpijskih in svetovnih prvakov Italijanski reprezentanti prosti do Jutri zvečer MOSKVA, 21. — Anufrijev Villoresi (Lancia) 1’43”7; Mus-se je dobro osvetil Kutsu v te- so (Maserati) 1’44"3; Trinti-ku na 10.000 m. V Minsku so gnant (Ferrari) 1’44”4; Simon namreč tekmovale lahkoatlet- (Mercedes) 1’45”. Slede Perdi-ske reprezentance Ukrajine, sa (Maserati), Hawthorn (Van-Bele Rusije, Moskve in Lenin- wall), Manzoni (Gordini), Fa-grada. Anufrijev je potolkel rina (Ferrari). Taruffi (Ferra-Kutsov rekord 29:21,4 in po- ri), Bayol (Gordini). Rosier stavil novega z 29:10.6. Kuts (Maserati), Schll (Ferrari), je bil šele četrti. Sedaj je Chiron (Lancia). Anufrijev tretji v svetovni -------- lestvici za Zatopkom (28:54.2) r\. , l. . n. l in Madžarom Kovacsem (29:09). L lStrCUlCTGll 111 uirOld KI\Q V KKIŽtJ Danes, 22. t. m. ob 15. uri Opereta - Gevacolor LOS ANGELES, 21. Ob navzočnosti 55.000 gledalcev in ob precej hladni temperaturi je bila v Los Angelesu lahkoatletska prireditev, katere so se udeležili številni olimpijski in svetovni prvaki. Rezultati: 100 yard: 1. Golliday 9”6; 2. Smith; 3. Pollad. 400 yard: 1. Gosper (Avstr.) 46”9; 2. Jones 47”2; 3. Lea 47”2. 880 yard: 1. Delaney 1 ’50”5; 2. Spurrier; 3. Stanley; 4. Whitfield. Milja: 1. Santee 4’05”5; 2. Tidtvell 4’7”4; 3. Coleman 4’08”. 120 yard zapreke: 1. Thomson 14”; 2. Jimball; 3. Youkers. Krogla: 1. 0’Brien 17,747 m. Disk: 1. Koch 51,93 m; 2. Drummond 50,10. Kopje: 1. Young 78.33; 2. Mi'!er 76.86: 3. Long 70.93. Višina: 1. Shelton 2.082 m. Troskok: 1. Adhemar Da Silva (Brazilija) 15.48 m. Palica: 1. ex aequo: Bob Richard in Don Laz 4.52 m. 4x110 yard: Univerza Houston 40,8. 4x220 yard: Univ. Houston 1:25.0. 220 yard zapreke: 1. Stan-f;eld 23,3. V sredo, 25. t.m. WIESBADEN, 21. — Pietran-geli in Sirola sta se danes zopet krasno uveljavila; premagala sta namreč Američana Seixasa in Flama. Tako bosta jutri igrala v finalu. Današnji rezultati: Pietrangeli - Seixas 6:3, 6:3; Sirola - Flam 6:3, 6:3. V dvoje pa sta Američana Seixas in Trabert premagala Sirolo :n Pietrangelija s 6:4, 6:4. Nadalje sta v dvoje še Larsen in Stewart (ZDA premagala Drobnega in Flama s 6:4, 6:2. Huda kazen za tihotapca Goriško sodišče je obsodilo na zapor in visoko denarno kazen dva Tržičana, in sicer 40-letnega Giuseppa Francija in 30-letnega Luigija Poz-zattija. Obsodili so ju zaradi obsežnega tihotapstva ameriških cigaret s Tržaškega. Ze pred časom so finančni organi prejeli obvestilo, da se nekaj oseb iz Tržiča ukvarja s tihotapstvom cigaret. Pričeli so s temeljito preiskavo ter pri preiskavi Franchije-vega stanovanja našli 46 kg ameriških cigaret znamke «Philips Morris« in icCamel«. Pri zasliševanju je Franchi dejal, da mu je cigarete prinesel neki 30-letni Lino. Menil je, da mu bo prinesel manj cigaret ter dejal, da je prepričan, da jih bo prišel tudi iskat. Organi so se postavili v zasedo in čakali, kdaj bo Lino prišel po blago.. Ni jim bilo treba dolgo čakati, kajti Lino je sam prišel v past. Odpeljali so ga na sedež, kjer so ga temeljito zaslišali in so ugotovili tudi njegovo pravo ime, in sicer, da se imenuje Luigi pozzati. Med drugim je izjavil, da Franchiju ni prinesel samo 46 kg, ampak kar 95 kg cigaret. Pri nadaljnji preiskavi fi-nanca ni mogla izslediti še preostalega blaga. Oba je prijavila sodnim oblastem, ki so ugotovile, da sta obtoženca kriva tihotapljenja 46 kg ameriških cigaret, in ju obsodile na sledečo kazen: Franchija na 20 dni zapora in 1,932.000 lir globe, Pozzatija pa na 25 dni zapora in 2.400.000 lir globe.. Pozzattija so obsodili na tako hudo kazen zaradi tega, ker je bil zaradi tihotapstva že enkrat obsojen. Zaplenili so jima tudi blago. WALLACE BERRY Zadnja predstava ob 21. predvaja danes 22. t. m; ob 19. uri barvni fi,m: tRSA EVA S 4 afriškimi igralkami, TEBLEZ - LETE’ -MAKAI - HASMARINA Odgovorni urednik STANISLAV BENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst večina jih je odšla na svoje domove, nekaj pa jih je raje ostalo v Firenzah. Zopet se morajo zbrati v ponedeljek zvečer. V torek bo na stadionu zopet atletski trening, v sredo pa bo zadnja trening-tekma na dva gola med reprezentancama A in B. RIM. 21.. — Carlu Galliju, ki je vezan z vojaškimi obveznostmi. so odgodili na 1. junij dolžnost prijave pri vojaških oblasteh. CORSO. 14.30: «Svet pripada ženskam«. cinemascop. C. Webb in V. Hiflin. VERDI. 14.30: «Dekle iz San-frediana«, A. Cifariello, R. Podesta. CENTRALE. 15.00: »Sirota iz geta«. F. Marži in R. Baldini. VITTORIA. 15.00: #Huda vročina«, G. Grahame. MODERNO. 15.00: »Ujetniki močvirja«, J. Peters in J. Hunter. 5. junija ustanovni občni zbor SGKZ V nedeljo 5. junija ob 9. uri bi v Gorici ustanovni občni zbor Slovenske gospodarsko-kulturne zveze, katerega se bo udeležilo veliko število delegatov iz mesta in vasi, ki bodo zastopali gospodarske in kulturne ustanove. , Gordon Pierie na 2000 ra ! drugi najboljši na svetu MANCHESTER, 21. — Gordon Pierie je danes dosegel v teku na 2000 m čas 5:9,8, kar je. drugi najboljši rezultat na svetu, za 2.8 sek. slabši od svetovnega rekorda, ki ga ima Belgijec Reiff. Dolgo je vodil Ibbotson in pri 1000 m sta tekla vštric s časom 2:34. Končno je Ibbotson zaostal, vendar ie njegov čas 5:12.8 četrti na svetu, kar je gotovo tudi lep uspeh. Margaret Francis je pretekla 100 yard v času 11”. na 80 m z zaprekami pa ie dosegla rezultat 11,6. Nadalje je na 120 yard z zaprekami postavil Shaw čas 14.8. PERNAMBUCO, 21: — Hum-berto Tozzi. glavni strelec moštva Palmeiras iz Sao Paola (Brazilija) je izjavil, da je odklonil ponudbe, da bi šel k rimskemu Laziu. Dejal je, da je bila zadnja ponudba Lazia csem in pol milijona kruzeiro-sov, kar je približno 100.000 dolarjev na svobodnem trgu (ali okrog ■ 62 milijonov lir). Od tega bi bilo šest milijonov za Palmeiras in dva in pol za Tozzija. Za nobenega brazilskega igralca še nikoli niso toliko ponujali. Razen tega so Tozziju nudili še stanovanje, avto in mesečno plačo 40.000 kruzeirosov ter še vozovnico za Rio dvakrat letno. Tozzi pa je dejal, da je še premlad za take »pustolovščine« in da o-stane raje pri Palmeirasu. Tozzi je že dve sezoni na čelu strelcev prvenstva v Sao Paolu. Zaradi brezposelnosti skočil pri Zagraju pod vlak Včeraj stavka uslužbencev bolnišnice Vittorio Venelo Stavki uslužbencev INPS so se včeraj pridružili tudi u-službenci iz bolnišnice Vittorio Veneto. Da bi ne prišlo do zastoja, je posredovala prefektura in poskrbela za nujno zdravniško pomoč. predvaja aanes 22. t. m. z začetkom ob 15. uri in jutri 23. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film: Danes v Ronkah letalski miting Danes popoldne bo na letališču v Ronkah velik letalski, miting, katerega organizira letalski klub iz Ronk ob sodelovanju klubov iz Padove, Benetk, Gorice in Vidma.. Dopoldne bodo poskusni leti' popoldne ob 14.30 pa bodo poklicni letalci na turističnih letalih lovili balončke; sledile bodo akrobacije, nastop reakcijskih lovcev iz Tre-visa ter skoki s padalom. Italijanski prvak Miani bo skočil iz višine 2.000 m ter odprl padalo pri 200 m. Vstopnina je 400 in 140 lir. AUTOGARAZA „Roiano TRST-ROJAN — UL. MORERI ST. 7 — TEL. 35-1 Partizan-Triestina 46:33 TRST-ROJAN — UL. MORERI ST. 7 — TEL. 35-608 privatno tel. 27-240 — (Zadnja postaja filobusa št. 5) Prostori za parkiranje avtomobilov in motornih koles — Odprto tudi ponoči — Prevoz potnikov z osebnimi avtomobili na vse kraje, tudi v inozemstvo BRUSELJ, 21. — Prvo mesto na mednarodnem ženskem košarkarskem turnirju v Bruslju je pripadlo ekipi A7.S Varšava, ki je premagala Ant-werpen s 74:43 (33:24). V tekmi za tretje in četrto mesto so košarkarice beograjskega Partizana premagale Triestino s 46:33 (28:14), peto mesto pa si je osvojila ekipa 01ympic iz Bruslja, ki je premagala Hamburg BV s 63:18 (30:7). Na zadnji seji odbora prefekture so odobrili prispevek za namestitev brzojavnih naprav v podgori ter reflektorja v UL Roma. Rojstva, smrti in poroke V gorSki občini je bilo od 15. do 21. maja 11 rojstev, 13 primerov smrti, 5 oklicev in 8 porok. Rojstva; Lorenzo Ottogalli, Dario Costantini, Mario Can-deloro, Giovanni Ughi, Mauri-zio Migliori, Giovanni Bres-san, Edda Colcergnan, Maria Cavessago, Dianora Simeoni, Laura Zulli, Tiziana Bregant. Smrti: 82-letna gospodinja Carolina Marussich, vd Periz, 75-letna gospodinja Giovanna Romanutti, vd. Randel, 87-let-na gospodinja Giuseppina Stani, vd. Pieri, 49-letni mizar Emilio Miani. 73-letni upokojenec Giovanni Draghin, 54-letni bolničar Bruno Marti-nuzzi, 65-letna gospodinja Albina Zavadlav, vd. Bandeli, MOTOM 48 DELFINO 160 CCM Čudoviti ni“" torček, ki v* pelje povsod. Prodaja na od-roke do 18 ® setev. Pritisne in nadomes ni deli 13hitra motorje, n"ra popravila # Zastopstvo m. Zaradi bolezni se je obesila V petek opoldne so stanovalci s Placute štev. 8 našli v podstrešju obešenko. v kateri so spoznali 53-letno Marijo Gorjup, ki je stanovala v pritličnem stanovanju istega poslopja. Obesila se je na podstrešni tram. Takoj so poklicali zdravnika Galliamja, MONTECARLO, 21. — Po tieh poskusnih vožnjah današnjega dopoldneva za jutrišnjo veliko avtomobilsko dirko so bili zabeleženi sledeči najboljši rezultati: Fangio (Mercedes) 1’41"1, povprečno 111.989 km; Ascari (Lancia) 1'41’T; Moss (Mercedes) 1'41”2: Castellotti (Lan-čia) 1’42”; Behra (Maserati) 1' 42”5; Mieres (Maserati) 1 '43”1; SJ> Vc ' J/»|||.]iMHWll tel. 23-475 Postaja za usluge v Nabreiini .- FRANC SlBl-LlA ZNIŽANE CENE _____ Nov vozni red Družina Pavletič Danes 22. maja začne veljati nov vozni red vlakov, ki bo imel razne spre- -MM Vladimir Bartol. MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PRAVLJIC IN ČAROVNIJE Peto poglavje. JOSIP GODINA IH DON LORENZO Vrdelskl, se je takoj marljivo spravil k pisateljskemu delu. Začel Je dopisovati »Novicam« in drugim takratnim slovenskim listom. Spočetka Je omejil svoje delovanje ha domače zadeve, kjer v Koseskem ni imel tekmeca. Zdi se, da se j* Koseski, potem ko je prenehal biti predsednik Slavjanske čitalnice, odtegnil aktivnemu poseganju v tržaške kulturne zadeve, verjetno tudi zato, ker se je zdelo lokalno področje »prvaku slovenskih pesnikov« preozko. Nanj so se, kot »e vidi iz nekaterih Godinovih opazk, obračali slovenski tržaški kulturni delavei za nasvet kot na nekakšnega arbitra litera-rum samo v odločilnejših zadevah Zdi se, da Je Godino vse bolj vznemiril prihod drugega »kranjskega literata« v Trst, moža, ki je bil malone dvajset let mlajši od Godine in ki si je kmalu prisvojil prvo besedo ne-le v kulturnih zadevah tržaških Slovencev, marveč se Je povzpel tudi do njihovega političnega voditelja, saj je celo vrsto let kot vodja politične skupine tržaške Slovence celo zastopal v tržaškem občinskem svetu! Ta moz. ki je prizadejal Godini, kot sam pripoveduje, marsikatero bridko uro, Je bil pesnik, prevajalec in politik Fran Cegnar. Tudi Cegnar je bil Gorenjec. Rojen je bil 1. 1826 pri Sv. Duhu pri Stari Loki, ljudsko šolo je dovršil v Škofji Loki, gimnazijo in licej v Ljubljani, postal časnikar, sourednik in urednik pri «Sloveniji» (1849 50) itd., dobil 1. 1851 službo pn posti v Ljubljani in 1. 1853 v Trstu, prestopil tu 1854. v brzojavno službo, postal 1856 višji telegrafist v Pazinu, od 1809 služboval zopet v Trstu (od 1857. kot kontrolor), kjer Je šel 1. 1880 kot višji kontrolor v pokoj ... (Po Slov. biogr. leksikonu). Delovanje in uveljavljanje obeh Kranjcev, zlasti še mlaj- «... Ko ga (Koseskega) je bil 1. 1850. (Bleiweis) povzdignil za »mojstra pevcev«,» pravi dalje Levec, «je potem zapisal o njem tele ditiramlične stavke ... ; »Naš slavni Koseski... on, ki nam je pervi razodel veličanstvo slovenske poezie in pred njim nepoznano mogočnost in krasoto jezika našiga kteriga «Slovenia» je začela novo dobo pesništva slovenskiga, — kteriga poezije so še le prav vnele serca nadepolnih naših mladih pesnikov. Naj nam bo dolgo dolgo ohranjen v slavo in korist domovine!« . . » «Ali se je ob takih razmerah čuditi«, nadaljuje Levec, «da je spričo Bleiweisove avtoritete in neoporečno odloče-valne besede »Novic« v vseh knjižnih stvareh Koseski zaslovel in do leta 1868. brez ugovora slovel kot največji pesnik slovenski? .. .» Na tega moža. ki je takrat slovel kot najsvetlejša zvezda na slovenskem Parnasu, je Josip Godina naletel v Trstu, ko se je leta 1851 vrnil v svoj rojstni kraj in se je leto nato sam začel poizkušati v slovenski literaturi. Josip Godina je bil v Trstu okoličanski domačin, Janez Vesel pa je bil - Kranjec z Gorenjskega! Koseski je bil takrat, in prav takrat, splošno priznana veličina, on sam pa Godina, v slovenskem slovstvu še nepopisan list. Bil je deset let mlajši in kaj Je bilo bolj naravnega, ko da je začel hoditi po stopinjah »mojstra pevcev« in si je od njega najprej izposodil obliko pisateljevega imena: kot si je Ivan Vesel Iz svojega rojstnega kraja Koseze vzdel nadimek Koseski, tako si je Vrdelčan Godina dodal ime Vrdelski. Cegnar, vulgo «naš pesnik*, je ni našel spisano P® _rjš]a-okusu, in pa oznanil je tudi prčcej, ko je na svetio ^ v' jo bo rešetal. Mislil si je gotovo, da je ravno ona us jcakor na njegov mlin — za neko nerazumno maščevanje, bo koj videlo Pn nmopt ohširnpm nlstrem, P Clan okolicanskega bataljona s «ferkindišein» na glavi Ko si je Josip Godina našel tako svoje pisateljsko ime 22. maja 1955