ll22%mCAH IN. SPIRIT
rmmm-. in ian$ua@s mm
NO. 243
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 19, 1967

ŠTEV. LZV — VOL. LXV
Put v Graji zspusli bolečine dipiomaiom
Nadomestitev y tujino odi-sl'ega kralja Konstantina z regentom je povzročila pri zavezniških vladah nove pomisleke prati vojaški diktaturi.
WASHINGTON, D.C. — Diplomat j e tistih držav, ki so zainteresirane na usodi grške politike, so edini, ki že in še čutijo posledice ponesrečenega u-pora kralja Konstantina. V zadrego jih je spravilo stališče grške vojaške diktature, ki je postavila regenta na kraljevo mesto in s tem odstavila kralja. Človek bi rekel, da je grška vojaška diktattura napravila novo revolucijo, ki je prizadela le kralja Konstantina osebno in morda niti ne njegove družine. Ali naj tuje države priznajo to revolucijo proti kralju?
Odgovor na to vprašanje ni lahek, kajti lahko rodi nepričakovane posledice, naj bo pozitiven ali negativen. Ako bi šlo po želji diplomatov, bi nove “revolucije” grške vlade proti kralju nobena vlada ne priznala, kajti grška vojaška diktatura je v neprijetnem položaju, da jo marajo v Washingtonu ravno tako malo kot v Moskvi. Seveda bo s časom prevladala pamet, ki bo narekovala priznanje sedanjega stanja s primernimi rezervami. Tako je na primer med drugo svetovno vojno priznala Amerika Titov režim le pogojno, ker Tito ni izpolnil pogojev za ustavni prehod Jugoslavije na povojni režim, toda to je ni motilo, da je pozneje dala istemu Titu par bilijonov dolarjev daril in posojil.
Naša administracija se bo naj-brže morala sprijazniti s sedanjim položajem V Grčiji. Tam živi namreč nad 20,000 ameriških državljanov, tam je zmeraj nekaj naših turistov, zato pa nekaj več denarja naših podjetij; ne kaže torej gnati spora s sedanjo diktaturo na nož.
V podobnem položaju se nahajajo tudi druge svobodne države. Angleška vlada je na primer že izjavila, da se noče prenagliti in da hoče “razvoj opazovati”.
Pač pa so NATO krogi povedali atenski vladi, da jih dogodki zadnjih dni v Grčiji niso prav nič razveselili in da bi bilo dobro, ako bi režim čim preje pripravil vse potrebno za svobodne Volitve. Tak sklep so NATO zunanji ministri napravili na svoji seji v belgijski prestolici na predlog nemškega zunanjega ministra Brandta. Grški zunanji minister je pa izjavil, da si pridrži pravico, da svoje stališče še pojasni.
vww'A'Mr'*' *asss«w*'
Novi grobovi
Johanna Gubane
V soboto ob 11.35 ponoči je preminula Mrs. Johanno Gubane, stara 86, let in rojena v Jugoslaviji, v Portage County Home po dolgi bolezni. Živela je 23 let v Rootstown, Ohio. Zapušča hčere Mrs. Julia Mesojedec v Rootstown, Ohio, Mrs. Frank Miller, Mrs. Pauline Forbes v Cuyahoga Falls, Ohio, in Mrs. Cudder in sina Stanleyja, oba v Cuyahoga Falls, Ohio. Bila je 16-krat stara mati, prastara mati pa 14. krat. Pogreb se vrši jutri, v sredo, ob 10. uri dopoldne iz Wood pogr. zavoda, 703 E. Main St., Ravenna, Ohio. Pokropi se jo lahko danes, v torek od 7. do 9. ure zvečer. Pokopana bo na Mount Pleasant pokopališču v Genevi, Ohio.
Mary Nachtigal
Na svojem domu na 15241 Saranac Road je umrla 59 let stara Mary Nachtigal, samska, sestra Jennie, pok. Johna in pok. Franka, sestrična Michaela Casser-mana (Mentor, O.), hčerka pok. Franka in pok. Mary, roj. Železnik. Pokojna je bila rojena v Clevelandu in je bila članica Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.15, v cerkev Marije Vne-bovzete ob devetih, nato na Ali Souls pokopališče.
Andrew J. Kacsmar
Na delu pri Eaton Yale in Towne Corp. se je 63 let stari Andrew J. Kacsmar s 14701 St. Clair Avenue nenadno sesedel, v Euclid Glenville bolnici, kamor so ga prepeljali, so mogli ugotoviti le še njegovo smrt. Bil je mož Viktorie, oče Evelyn Benko (Lorain,O) in Anthonyja, 11-krat stari oče, brat Anne Brody, Jennie Batchko, Mary Mihelič (Maynard, O.), Michaela, Paula, Georgea in Stephena. Pokojnik je bil rojen v Maynardu v Ohiu. Pogreb bo iz Želetovega oogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.45, v cerkev sv. Jožefa na St. Clair in E. 144 St. ob 9.30, nato na All Souls poko-oališče.
Domači obrtniki
PITTSBURGH, Pa. — Domači obrtniki in popravljalci pokupijo povprečno sedaj za 225 milijonov dolarjev motornega o-mdja, 10-krat več kot pred 20
leti-	.Mi
Večinoma sončno in milo. Naj-višja temperatura okoli 50.
Najmanjši prirastek
WASHINGTON, D.C. — Najmanjši prirastek prebivalstva v naši deželi je bil leta 1933, le 18.4 novorojencev na 1000 oseb. Višek je dosegel leta 1947: 26.6 novorojencev na 1000 oseb, nato ie zopet začel padati.
General Moshe Dayan bodoči mož v Izraelu!
Na zborovanju stranke Rafi je proti odporu bivšega predsednika vlade Ben Gu-riona dosegel združitev te stranke s stranko Mapai, od katere se je Rafi prvotno odcepila.
TEL AVIV, Izrael. — Tudi Izrael skuša staro resnico, da je lažje doseči zmago, kot jo uspešno izrabiti. Izraelske čete so zmagale v zadnji vojni, izraelski politiki pa ne vedo, kako bi zmago izkoristili. Radi tega je med njimi nastal spor. Nekateri so za popuščanje Arabcem, drugi pa mislijo, da je treba osvojene vojaške postojanke zadržati, saj se ne ve, kaj pride.
V to debato posegajo naravno vojaki in politiki. Važno vlogo bo igral general Moshe Dayan, ki je bil glavni poveljnik izraelskih čet in ima zato pravico do naslova zmagovalca. Mož je pa bil že pred vojno tudi v politiki in je član izraelskega parlamenta. Njegova stranka je majhna, sama po sebi ne pomeni veliko. Zato je sedaj sklenila združitev z največjo stranko Mapai, od katere se je preje odcepila. Združena stranka bo imela v parlamentu 59 mandatov od 120, bo torej gospodarila v izraelski politiki.
Pri tem je sedanji ministrski predsednik Eshkoll star že 72 let in, vsi mislijo, da se,bo kmalu umaknil iz politike. General M. Dayan bi pa rad postal njegov naslednik, dočim ima Eshkol za svojega naslednika izbranega baje Yigala Allona. Za kulisami se že vrši hud boj, kdo bo zmagal. Zato do mirovnih pogajanj z Arabci še ne bo prišlo kmalu tudi takrat ne, ako bi bili Arabci zanje.
JOHNSON POLETI DANES NA POGREB V AVSTRALIJO
Taža¥® z “atnerflkiisii” iskrnim fetem ¥ Sl
CLEVELAND, O. — Za nas je sistem petih delovnih dni v tednu postal nekaj prirodnega, vse j	----------
naše življenje je nanj naravna-1 Predsednik ZDA L. B. Johnson bo odletel danes
opoldne na pogreb avstralskega ministrskega predsednika Harolda E. Holta, ki je preteklo nedeljo pri plavanju v morju nedaleč od svojega bivališča pri Melbournu utonil. Ni izključeno, da bo Johnson obiskal tudi ameriške vojake v Južnem Vietnamu.
WASHINGTON, D.C — Sinoči je Bela hiša objavila, da bo danes opoldne odletel predsednik Združenih držav Lyndon B. Johnson z Andrews Air Force Base v Melbourne v Avstraliji na pogreb preteklo nedeljo utopljenega predsednika vlade Harolda E. Holta. Pokojni predsednik vlade H. E. Holt je bil osebni prijatelj Johnsona in trden podpornik njegove vietnamske politike. Preteklo nedeljo opoldne je izginil, ko je plaval v morju južno od Melbourna nedaleč od svojega bivališča. Njegovega trupla doslej še niso našli, vendar so Holta proglasili za mrtvega in bodo opravili zanj v petek v anglikanski katedrali sv. Pavla v Melbournu
običajne pogrebne obrede in molitve.______________
Mel- !=--------------1--------
no, nihče se nad njim ne pritožuje. Ni pa tako v Moskvi, kjer ga vpeljavajo že od lani. Pokazalo se je namreč, da mehanično presajanje ameriškega delovnega tedna dela velike sitnosti moskovskim konsumentom.
Najbolj pade v oči, da manjkajo brrivnice. Število brivnic se je preje prilagodilo 6 delovnim tednom v tednu, sedaj jih je le pet. Zato je pa v brivnicah večna gneča, ki seveda ne koristi razpoloženju ne brivcev ne klij en tov; Podobno je stanje v trgovinah z mešanim blagom, slaščinarnah, kopališčih itd. Koristi od novega tedna pa imajo tovarne za vodko, pravijo, da so se prodaje dvignile kar za 25%. Zato pa zastaja prodaja knjig in obisk knjižnic. Zelo se tudi čuti pomanjkanje avtomatskih pralnic.
Mestna uprrava ve, kje tiči zlo, toda ga ne more takoj zbrisati. Bo trajalo morda par let, da se življenje privadi novemu tednu ž 5 delovnimi dnevi.
V 44. volivnem okraju volijo naslednika Stokesu
Republikanci napredujejo v Teksasu
AUSTIN, Tex. —- Republikanski vodniki v državi Teksas upajo, da bo mogoče stranko v tej državi okrepiti do take mere, da bo lahko igrala vidno vlogo v državni zakonodaji, pa tudi v zastopstvu Teksasa v Kongresu.
Pri nadomestnih volitvah v državno poslansko zbornico pretekli teden so republikanci dobili kar 4 od petih poslanskih mest v Houstonu, Dallasu in v Austinu. En demokratski poslanec iz Houstona je istočasno prešel na republikansko stran.
Zmago v Austinu smatrajo posebno za pomembno, ker so jo dosegli v nekdanjem Johnsonovem volivnem. okraju.
Pred temi 'nadomestnimi volitvami so imeli republikanci v
od 181. Sedaj jih imajo 9 in je primernega
CLEVELAND, O. — Sedanji župan Stokes je bil preje član ohajske poslanske zbornice. Ker je postal župan, je odstopil, za danes so pa razpisane v njego-; torej dolgo pot do vem (44.) volivnem okraju na- vpliva”, dornestne primarne volitve. Za zaupanje volivcev se potegujejo trije demokratski kandidat j e.
Zanimanje volivcev je majhno.
Vseh skupaj je nekaj nad 47,000.
Opazovalci pravijo, da bo le-
Let iz Washingtona bourne v Avstraliji bo trajal z vmesnimi pristanki nekako 30 ur. Po avstralskem času bo predsednik L. B. Johnson v Melbournu v četrtek zjutraj. Tam ga bo sprejel dosedanji namestnik predsednika vlade John McEwen, ki bo danes zaprisežen za začasnega predsednika vlade. McEwen bo ostal na čelu vlade, dokler ne bo liberalna stranka, najmočnejša v vladni koaliciji, izvolila Holtu naslednika.
Pogreba pokojnega predsednika vlade Holta se bodo udeležili tudi vodniki drugih zavezniških držav, gotovo tistih, ki sodelujejo v vietnamski vojni. McEwen je dejal, da bodo priložnost porabili za razgovor o vietnamskem vojskovanju. Kot znano ima Avstralija v Južnem Vietnamu v boju 6,000 mož, ki so se v vojni z rdečimi gverilci prav odlično izkazali. Pričakujejo, da bo novi predsednik avstralske vlade nadaljeval v pogledu Vietnama dosedanjo politiko, četudi je proti njej doma precej opozicije.
Iz krogov blizu Bele hiše prihajajo vesti, da ni izključeno,
Teksasu le 4 državne poslance <^a se k° predsednix L. B. John
son na povratku iz Avstralije ustavil v Južnem Vietnamu, da ■ pozdravi ameriške vojake in jim vošči praznike.
po, ako se bo primarnih volitev
udeležilo dobrih 10,000 volivcev. Primerna za gozd Volivni boj se je vršil v glav- WASHINGTON, D.C. — Nad nem med kandidatoma Delai- eno tretjino vse površine ZDA nom in Franklinom.	je primerno za rast gozda.
Iz slov. naselbin
Slovenci na TV v Chicagu CHICAGO, 111. — V soboto, 23. decembra, bo ob 11. uri dopoldne, bo čikaška javnost imela priliko videti na televizijski postaji 26 skupino slovenskih otrok predvajati plese na slovenske narodne pesmi. Na programu z naslovom “Christmas is Everywhere” bo nastopilo 14 narodnosti.
Posebna vrednost tega programa je, da vsako narodnost za-
Iz Clevelanda in okolice
Kdo je našel—
Na seji Društva Ribnica št. 12 ADZ preteklo nedeljo je bilo izgubljenih nekaj listin. Kdor jih je našel, je prošen, da jih odda v SND na St. Clair Avenue pri bari (v klubu).
Asesment—
Društva, ki zborujejo v SND na St. Clair Avenue, bodo pobirala asesment v petek, 22. dec.
Žalostna vest—
Mrs. Marijana Rolich, 18132 Marcella Road, je dobila sporočilo, da ji je v Marinu pri Št. Petru na Krasu umrla sestra Marija Ovcin, stara 85 let. Tam je zapustila pet sinov in eno hčer, tu pa omenjeno in več drugih sorodnikov.
Barvni TV—
V Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Avenue imajo odlične ZENITH barvne televizorje po ugodnih cenah.— Več v oglasu!
Odbor isti, $200 za Slov.
kapelo—
Društvo Ložka dolina je na letni seji izvolilo za leto 1968 ves stari odbor. Sklenilo je tudi darovati $200 za Slovensko kapelo v Washingtonu, D.C.
Odbor za 1. 1968 —
Društvo Glas clevelandskih delavcev št. 9 ADZ ima za 1. 1968
stopajo in izvajajo otroci. Slo- sledeči odbor: prtdsed. Joseph vence bodo zastopali Edy in Lausin, podpredsed. Louis Erste, Johny Burjek, Lydia Erman, taj. Andrew Champa, 1874 E. Vanda Gregorich in Magda in 225 St., tel. 481-6437, blag. Ro-Herman Simrauh, pod vodstvom
Mrs. Metode Fišinger.
bert L. Menart, zapis. Joseph Ponikvar; nadzor, odbor: Frank Ahlin, John Orazem in William Hočevar, zastop. za mladino Eugene Lausin, reditelj Florijan
Senator F. J* Laasohe se
pripravlja M kaRdidat^rO' MocRnTkVr" poročevalec za liste CLEVELAND, O. — Senator Louis Erste, zastop. za konf. in F. J. Lausche je bil pretekli te- klub društev SND Frank Ches-den v našem mestu, da pripravi nik. Društvene seje so vsako i. vse potrebno za svojo kandida- nedeljo v mesecu ob 9. dopoidm.
turo za senatorja. Hoče namreč še tretjič kandidirati za senatorja. Po letih spada namreč med mlajše senatorje, saj je komaj 72 let star, v senatu je pa veliko senatorjev, ki ga v tem pogledu visoko prekašajo. Lausche je zaenkrat uredil le teh-
SND na St. Clair Avenue.
V republiki Čile bodo nadomestne senatne volitve
Senatorji in kongresniki so se morali sami pohvaliti
CLEVELAND, O. — Pretekli petek je 90. Kongres zaključil svoje letošnje zasedanje. Konec ni bi ravno zmagoslaven. Le nekaj senatorjev in kongresnikov je bilo navzočih, ko je bila zadnja seja končana. Kot se večina članov kongresa ni brigala za zadnjo sejo, tako se tudi naša politična javnost ni preveč. Le redki so bili članki v časopisih, ki bi hvalili delo letošnjega zasedanja. Praviloma je bilo pa v poslovilnih premišljevanjih o kongresnem delu več kritike kot hvale.
Zakaj se je Kongres tako slabo odrezal v naši javnosti? Bil je prepočasen v svojem delu, se je preveč pečal z malenkostmi, je gledal, da izglasuje le zakone, ki morajo biti izglasovani, ker to zahteva u-stava; na njegovo pobudo niso prisili v debato nobeni pomembnejši zakonski osnutki.
Pri tem je bilo njegovo delo izrazito negativno. Je samo kritiziral zakonske predloge federalne administracije, je samo črtal v njih, kar se mu je zdelo napačno; ni pa vlival v osnutke novih idej. Bil je torej v svoji taktiki sterilen, akoravno je skušal biti neodvisen od Johnsona, kar je tudi praviloma zmeraj bil.
Kot smo večkrat povdarili, je letos vladala na Kapitelu konservativna koalicija južnih konservativnih in republikanskih kongresnikov. Ta koalicija je vtisnila pečat vsemu kongresnemu delu. Zato je tudi ona, ki se najbolj hvali z uspehi letošnjega zasedanja. Pravi na primer, da je izglasovala kar 57 važnih zakonov. To je res, toda dodati je treba, da je Kongres moral med njimi izglasovati celo vrsto zakonov, ker to zahteva ustava, na primer proračunski in nakazilne zakone. Da so bili
izglasovani ti zakoni, ni nobena zasluga koalicije, izglasovati bi jih bila morala vsaka kongresna večina.
Kongres se radi svoje počasne delavnosti tudi ni obnesel kot voditelj naše politične javnosti. Tako v notranji kot v zunanji politiki so bili drugi politični elementi, ki so u-sm er j ali tokove vsakodnevne politike. Med njimi je seveda prednjačila Bela hiša, ki je o-čitno stalno potiskala Kongres v ozadje političnega odra.
Johnson je zopet pokazal svojo politično spretnost. Lahko bi bil sledil splošnemu ne-razpoloženju napram Kongresu in udrihal pa kongresni počasnosti, pa je izbral drugo pot. Hvalil je senatorje in kongresnike in ni zabavljal nad njihovo zakonodajno taktiko. Podčrtal je z veseljem vsak slučaj, ki ga ni spremljal spor s Kapitelom. Seveda s tem še ni rečena zadnja John-
sonova beseda. To bomo slišali šele ob koncu zasedanja Kongresa v prihodnjem letu ob začetku volivne kampanje. Takrat bo morda predsednikova beseda pobarvana čisto drugače.
S kongresnim delom naravno ne morejo biti zadovoljni liberalni senatorji in kongresniki. So bili celo leto v manjšini, le redko so se jih nekateri nevtralci v konservativni koaliciji usmilili in glasovali z njimi. Z uspehi se torej ne morejo pohvaliti. Zato pa kongresnega zasedanja niso nič hvalili, skušali pa so ga objektivno razložiti. Kar jih je pa najbolj bolelo: vedo dobro, da bo tudi prihodnje leto sedanja konservativna koalicija kongresnikov prevladovala v kongresnem delu in pokopala mnogo njihovih političnih načrtov. S čem naj se pa potem v jeseni pokažejo pred volivci?
SANTIAGO, Čile. — V osmem čilenskem volivnem okraju so nične priprave za volitve, ne pa bile včeraj nadomestne volitve političnih. Te šele pridejo na za svobodno mesto v senatu. Na vrsto. Tehnične priprave bodo videz je to malo pomemben do-seveda morali v glavnem opra- kodek, pa vendarle ga ni treba viti njegovi prijatelji. Stranka prezreti.
mu pri tem poslu le nerada po- y senatu se ne bo dosti spre-maga, pa Lausche tudi ne misli, menilo, naj bo izvoljen ta ali oni da bi jo s svojimi prošnjami kandidat, važno pa bo, da se bo motil.	| pokazalo, kaj mislijo volivci o
Politični opazovalci mislijo, da p0btiki predsednika Freva. Pri bo Lausche imel tekmece tako volitvah so nastopili trije kandi-pri primarnih kot pri glavnih datje:	krščanske demokracije,
volitvah. Tekmecev med demo- radikalov in nacionalne stranke, krati se mu ni treba preveč ba- Radikalnega kandidata podpira ti, imel jih bo pa vseeno. Med vsa levica, nacijonalnega pa des-demokratskimi politiki že kro- nica Rezultat še ni znan. žijo imena morebitnih tekme-
Znanost odkrila “tajno življenja”?
STANFORD, Calif — Biokemikom Stanford univerze se je
cev.
Na republikanski strani se bosta za Lauschetovo senatno mesto potegovala ali Taft ali pa Saxbee. Saxbee je sedaj republikanski ohajski državni pra- posrečilo umetno producirati vobranilec, je torej med republi- “primitivno obliko življenja”, ne-kanci znana politična osebnost, ke vrste virusno molekulo, ki se Vendar bo kandidiral le takrat, je sposobna v živi celici repro-ako se Taft ne bo hotel potego- ducirati.
vati za to mesto. Taft je sedaj Kemika, ki se jima je ta po-kongresnik v Washingtonu in se skus posrečil, zanikata, da bi bije moral pošteno potruditi, da je la to res znanstvena stvaritev lani zmagal v Cincinnatiju. Pra- življenja, v njem vidita le zače-vijo, da ga ne mika, da bi se tek uspešnega dela v tem na-
boril z Lauschetom.
— Glavno mesto Japonske Tokio ima že preko 10 milijonov prebivalcev.
poru. Znanstveni uspeh obeh biokemikov, dr. A. Komberga in dr. M. Gouliana, izredno hvalijo in kažejo na njegov izreden pomen za bodočnost.
AMEKIsKA DOMOVINA, DECEMBER 19, 196Y
2 ^

i—' ■	—,


8117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
&s Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
.United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83
No. 243 Tuesday, Dec. 19, 1967
Ob koncu kongresnega zasedanja
Prvo leto zasedanja 90. Kongresa je bilo končano sicer pretekli petek, toda pogrebni govor bi mu lahko napisali že na Zahvalni dan. Že takrat je bilo namreč jasno, da Kongres ni bil tak, kot smo vsi pričakovali-
Ko je Kongres v januarju začel zasedati, mu je predsednik Johnson predložil dosti obširen program in seznam potreb, ki jih ima dežela. Obenem je povečini povedal tudi svoje mnenje do posameznih perečih problemov. Lahko je bil človek predsednikovih misli, lahko jih je tudi kritiziral, toda nujnosti jim ni mogel odrekati.
Kongres ni bil takih misli. Ni zagrabil za delo. Kot vsako leto se je obiral in pečal z malenkostmi, čas mu je pa tekel. To ga ni dosti brigalo. V predstavniškem domu so na dolgo mlatili prazno slamo o slučaju kongresnika Adama Powella, v senatu so pa do kosti obrali senatorja Dodda. Vse kaže, da sta res velika grešnika, naj jih človek ogleduje s katerikoli strani, toda Kongres ne bi smel zgubljati toliko časa s takimi zadevami in jih nazadnje zaključiti še z manj kot nič: ni mogel sestaviti pravilnika za moralno oceno političnih del članov našega Kongresa. Tak pravilnik zahteva naša dežela že desetletja. Zadevi Powell-Dodd sta dali Kongresu zlato priliko, da pove, kaj razume pod besedami dostojnost, poštenost itd., pa jo je zamudil. Bog ve, kdaj se bo vrnila
V Kongresu je dalje nastal nov položaj, ki ga nihče ni hotel dosti globoko presojati. V Kongres je prišlo 47 novih republikancev, ravno toliko demokratov je pa zmanjkalo. S tem je bila v predstavniškem domu omogočena obnova stare konservativne koalicije republikanskih in konservativnih južnih demokratskih kongresnikov. Ta kooli-cija je kmalu zavladala v predstavniškem domu in dobila svoj vpliv tudi na senat. Zato je pa demokratska večina v Kongresu ostala brez pravega vodstva. Predsednik predstavniškega doma McCormack je znova pokazal, da ni do-rastel svoji poziciji, v senatu se pa senator Mansfield ni tako uveljavil, kot bi se moral- Ni vodil senatne večine, se je pečal rajši z zunanjo politiko, kjer mu je pa senator Fulbright hodil v zelje. Oba skupaj pa pri vsej svoji kritiki Johnsonove zunanje politike nista našla nobene primerne alternative.
To je dalo omenjeni konservativni koaliciji možnost, 'da je vtisnila vsemu kongresnemu zosedanju pečat konservativnosti. Kongres je Johnsonu samo oponiral in svojo opozicijo utemeljeval z nasprotovanjem vojskovanju v Vietnamu, kaj pozitivnega pa proti Johnsonovemu delovnemu programu ni postavil.
Zaverovanost v opozicijo in pomanjkanje lastnega delovnega programa je seveda onemogočilo Kongresu vsako sistematično in konstruktivno delo od začetka do konca zasedanja. Najlepše se je to pokazalo pri obravnavanju proračunskega zakona. Kongres ga je po dolgih debatah končno izglasoval. Ko je bil zakon izglasovan, so ga pa začeli popravljati v nakazilnih zakonih. Nakazilni zakoni bi bilo morali le dopolnjevati pooblastilne, v resnici so jih pa spreminjali. Pa ne samo to. Ko se je administracija končno odločila — po našem za par let prepozno — za nove davke, je pa Kongres rekel, da je treba najpreje izdatke omejiti, potem šele misliti na nove davke. Tako so prišli celo nakazilni zakoni pod nož in bili reducirani v raznih postavkah brez vsakega pravega sistema. Seveda je pri tem akcija za nove davke bila pokopana v Millsovem odboru. Tako je u-stvarila finančna politika letošnjega kongresnega zasedanja sliko prave zmede in cirkusa. Posledice pa čutimo v stalno naraščajoči draginji.
Slično se je godilo tudi drugim zakonom- Naj navedemo samo enega, ki ga bralci najbolj poznajo: zakon o povišanju pokojnin v sistemu Social Security. Zakon je potreben. Če kdo ni, niso gotovo upokojenci krivi za draginjo, so njena žrtev, pa vendar so nekateri politiki hoteli porabiti zakon za sredstvo, kako bi se ognil zvišanim direktnim davkom. Človek je pri tem dobil vtis, da v Kongresu mislijo, da je treba zavoženo davčno politiko sanirati s primerno “prikrojeno” socijalno! Ko je bila ta ideja pokopana, so se pa v Kongresu zopet obirali in šele prav zadnji trenutek izglasovali povišanje pokojnin, seveda ne v takem obsegu, kot je to predlagala Johnsonova administracija.
Kot zakonu o povišanju pokojnin se je godilo tudi drugim socijalnim in prosvetnim zakonom. Izglasovani so bili zadnji trenutek zasedanja izmaličeni zakoni o boju proti revščini o podpiranju šol, o podpiranju tujine, o kontroli mesa in mesnih izdelkov itd.
Pri vsem tem je Kongres zanemaril svojo glavno nalogo: v nrejšnjih 2 letih je izglasoval celo vrsto zakonov na hitro roko. Vsi ti zakoni so potrebni revizije, tega ne tajijo
Ijenje veže . . . Pri tej maši smo marquettske škofije v Gornjem odkrili: starost in mladost, ki je ' Michiganu, katere sedež je bil življensko nihanje tako pri po-| najprej pri Sault-Ste. Marie, do-samezniku kakor tudi pri skup-' kler je ni sam prestavil na se-nosti . . . Pri tej maši narodne ] dan j e mesto. In prav tako je nedelje smo njujorški Slovenci znano, da je bil Baraga od svo-
sestavljeni zakoni iz prejšnjih let vlekli Še naprej v nedo- kaj nas lahko v še dolgo živ- vencu, je Baraga ustanovitelj gled.
Kongres je pomanjkanje odgovornosti pokazal posebno glede vojskovanja v Vietnamu. Brez obotavljanja je izglasoval vse izdatke za vojskovanje, da ne bi zadel ob patriotizem vse dežele. Ko je pa bilo treba misliti na to, da je treba te izdatke pokriti z novimi davki, se je očitno izmikal svoji dolžnosti. Posledico take kongresne politike čutimo že celo leto. Še nikoli ni v enem letu draginja tako naraščala kot ravno letos. In bo še, kajti nihče nima poguma, da bi napovedal, kdaj lahko pričakujemo stabilizacijo cen.
Kongresnikov in senatorjev se je prijela naveličanost in nezadovoljnost. Samo gledajo okoli sebe, na koga bi lahko zvalili odgovornost, ki pada prav za prav na njihove rame.
Srečni bi bili, ako bi upali napovedovati, da bo zasedanje v prihodnjem letu boljše in odgovornejše. Pri sedanji sestavi Kongresa ni mogoče pričakovati kaj boljšega- Morda bodo volitve dale kaj več upanja na 1. 1969.
BESEDA IZ NARODA
d
i
fjmm
IjjiJorški srenjoatii smo narodne nedelje začeli
1 NEW YORK, N.Y. — Včeraj,
10. decembra, je bila v New Yorku nedelja s sivo nebovino.
Precej mrzel veter je hitel od strani Hudson proti East River-ju. Za njujorške Slovence pa je bil to dan, katerega lahko naš župnik Father Richard vpiše v farno kroniko kot mal — toda lep — praznik naše narodne srenje.
Včerajšnja nedelja je bila prva, ko se je druga nedelja v mesecu — kot materinsko — mladinska — razširila v narodno.
Mirno lahko rečem, da ob svojem začetku je dobila vprav takšno svojo podobo. Začutil sem v pogledu po cerkvi osnovno tkanino biti naše narodne skupnosti. V prvih klopeh so bili naši najmlajši, ne vsi, ampak številni učenci slovenske sobotno-po-poldanske šole na “Osmi”. Za njimi sta bili obe učiteljici, gdč.
Cirila Saksidova in gdč. Tončka Burgarjeva. Kar pa nas je bilo ostalih, smo bili: visokih, srednjih in starejših let, staro in novo naseljenci, preprosti in študirani. Z eno besedo, tu je bila oblikovana zares prava podoba našega narodnega naselja v New Yorku. Pokazalo se je, da nas nič ne ločuje, ampak da nas verska in narodna misel vežeta v posebni valček razgibanega življenja neštetih narodov našega mesta.
Mislim, da, ko popisujem svoje včerajšnje dojemanje, podajam občutje nas vseh, ki smo sodelovali pri mašni daritvi ob priliki prve naše njujorške —
Narodne NEDELJE. Saj je bila darovana in tolikokrat izvene-vala težnjo namena, ki ji naj da posebno obeležje, ker ta nedelja mora za nas postati naša narodna posebnost in naša stalnost notranjega doživljanja in izživljanja. Ona bo s tem postala močno notranje hranivo ne samo slovenske fare sv. Cirila, ampak vse njujorške narodne skupnosti. Ti dve sta zdaj tako usodno življenjsko povezani, da, če zamre narodna beseda, molitev in pesem v cerkvici sv. Cirila, bo temu sledilo izginotje slovenske skupnosti v našem mestu. Imamo pa še precej pogojev ter možnosti, da temu ne bo tako.
Seveda vsakdo izmed nas pa se ' venskega naroda, mora zavedati te dvojne dolžno- J «... ža poin0; plodno in dolgo sti, ki jo mora — včasih z malo življenje naše narodne skupno-zrtvijo — opravljati.	'sti njujorške fare sv. Cirila.
V cerkvi nas je bilo okoli 60 “Prosimo Te, usliši nas!” smo in na koru nekako 15 pevcev, zares ponižno in iskreno prosili Po prvem mašnem delu, nič po- Vsemogočnega, sebno opaznega, samo lep po- j Zvonček je naznanil trenutek gled, ki si ga dobil iz ozadja v i Darovanja. V prvih klopeh sta cerkvi. _Zdaj je župnik Father ' vstala: Lizika Ravnikar in Pe-Richard stopil pred govorilni, ter Jenko. Pristopila sta k mi-pult na strani in začel podajati! aici pred stranskim oUtarjem,
šo materinsko vzgojo in jo bomo dajali naši mladini. Prosim vas, starši, pomagajte mi, da to lahko storimo . . .”
V	izredno vzdušje so padale te župnikove besede na srca in v duše nas vseh, zbranih, da začnemo in utrdimo novo narodno navado njujorških Slovencev. Če nas bodo druge narodne srenje posnemale, bomo tega veseli. Tako bomo na mnogih krajih sveta, na isto nedeljo zbrani: z istim namenom in isto gorečnostjo v duši in volji. Naše skupnosti: ne smejo umreti!
V	pridigi nam je župnik podal še nekaj globokih misli, ki so delale to mašo vprav praznično v njeni posebni preprostosti in intimnosti. V razmišljanje nam je podajal tole:
“Z lastno pridnostjo so si Slovenci ustvarili svoje domove in cerkve, jih uredili po svoji sposobnosti . . . Naj večja skrb pa je za naše otroke, da bi rastli v starosti, modrosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh . . . Nas vse pa skrbi, kdo bo lahko prevzel duhovno dediščino, kdo bo lahko tudi v prihodnje razvijal duhovne talente med nami. Pomagati si moramo sami . . . Kjerkoli je bogoslužje v slovenščini, smatrajmo to za svoj ponos, da se ga udeležujemo redno, da pomagamo pri ureditvi, da bo lepo: Bogu v čast in korist vašim dušam. Brez pomena je tožiti o slabem obisku sv. maše, ki se daruje v slovenščini, ako sami ničesar ne storimo zanjo . . .”
Zares, spet bi rad poudaril že zapisano misel: “če nam je slovenstvo in narod nekaj več kot izgovorjena beseda ali mrzla stena, postavljena nekje, potem se bomo zavedali svoje dvojne plemenite dolžnosti skupnega narodnega izživljanja tudi takrat, ko Bogu izkazujemo svojo čast.
Po pridigi smo doživeli nekaj silovitih trenutkov močnega doživetja. Kakor g. France Gorše zmeraj z resnobo opravi vlogo bralca pri slovenskih mašah, je vprav s srčnostjo odmolil dopolnilni del prošnje, ko smo mu vsi potem s srčnostjo odgovarjali z besedami: ‘Prosimo Te, u-sliši nas!” Na dodatne prošnje: za zmago koncilske misli krščanskega bratstva med jugoslovanskimi narodi,
za srečno bodočnost slo-
‘spet svojo cerkev posedli’, pri nasledji, pa upam, da jo bomo čisto napolnili; čisto napolnili, če bo vsakdo izmed nas, ki smo bili včeraj navzoči, ogrel in pripeljal za prihodnjo NARODNO NEDELJO, 14. JANUARJA 1968 v srenj sko središče, v domačo cerkvico sv. Cirila na “Osmi”.
Obrazi nam bodo še bolj razžarjeni kot včeraj, ker novo življenje se bo med nami začelo, ki bo vsakemu pregnalo vsak pomislek na smrt naše skupnosti. V to nam Bog in si sami pomagajmo!	Tone Osovnik
Lešsia sefa fOuk slovenski upokojencev za Senfklersko okrožje
CLEVELAND, O. — Letna seja Kluba slov. upokojencev za Sentklersko okrožje se bo vršila v četretek, 21. decembra, začetek točno ob 1.30 popoldne, v navadnih prostorih SND na St. Clair Ave. Na dnevnem redu je ureditev važnih zadev kakor tudi izvolitev odbora za prihodnje leto. Po seji bodo servirali brezplačno večerjo, po večerji bo pa prosta zabava. Vabim vas, da se udeležite seje in večerje, pripeljite prijatelje in jih vpišite v našo prijetno družbo.
Vabi in pozdravlja,
Joseph Okorn, predsed.
oznanilo:
Danes je druga nedelja v me-
vzela z mizice na dveh malih pladnjih pripravljeno vino, vo-
secu in hkrati materinska —mla- do in hostije ter odnesla k glav-dinska in narodna nedelja naše nemu darilnemu altarju. Naši
Pokojni dr. Franc JakSi
MILWAUKEE, Wis. — Kot je Ameriška Domovina že sporočila, je na Marijin praznik 8. decembra umrl v Milwaukee, Wis. rev. Franc Jaklič, doktor bogoslovja in nekdanji ugledni profesor ljubljanske klasične gimnazije. Pogreb je bil pretekli torek 12. dec. Pogrebno mašo je opravil mihvauški pomožni škof Atkielski ob asistenci župnika dr. Mateja Setničarja in prof. dr. Jožeta Goleta. Pogrebni govor je imel dr. Pavle Krajnik. Pokojnik je pokopan na Mt. Olivet pokopališču tik za grobom msgr. I. Gabrovška.
Prof. dr. Franc Jaklič je bil zelo izobražen slovenski duhovnik, ki je pred leti veliko pisal. V dvajsetih in tridesetih letih je za razne slovenske tednike in mesečnike napisal nešteto vzgojnih člankov, po škofu Tihameru Tothu pa priredil vzgojno mladinsko knjigo “Svetla pot”. Za zbirko Mohorjeve družbe “Življenje svetnikov” je napisal nad polovico vseh prispevkov. Skupaj z prof. dr. Vrečarjem je pokojnik sestavil “Liturgiko”, učno knjigo za slovenske srednje šole. Častilcem sv. Rešnjegaa Telesa je dr. Jaklič poznan po svojih globokih “Urah češčenja”, ki jih je izdal v posebnem molitveniku.
Predvsem pa je dr. Jaklič postal znan s svojima knjigama o misijonarju Knobleharju in o škofu Baragi. Na sto in sto slovenskih dijakov in drugih Slovencev je z navdušenjem prebiralo ta dva življenjepisa. Pri branju knjige o Knobleharju smo v mislih hodili po Sudanu pa ob Belem in Modrem Nilu tam v srednji Afriki. Z Baragom pa smo v mislih hodili po spodnjem in zgornjem Michiganu — kdo si ne bi zapomnil kraja “Krivo drevo” (Arbor Croche) — pa ob Michiganskem in Gornjem jezeru, pogled pa je pri Sault-Ste. Marie silil na kanadsko stran. Pri tem seveda nismo ve-
jega prihoda v Ameriko pa do svoje smrti predvsem misijonar Ochipwe Indijancev, katerim je sestavil slovnico in slovar. Danes sta to silno dragoceni knjigi. V svoji misijonski gorečnosti se je Baraga tako odlikoval, da je, kot najbrž vsakdo ve, resen kandidat za svetniško čast. In pokojni dr. Jaklič je bil eden najboljših poznavalcev tega velikega misijonarja in ameriškega pionirja.
Naj nanizam nekaj dr. Jakličevih življenskih podatkov. Rodil se je 1. 1892 pri Sv. Gregoriju na Dol. Po končani ljudski šoli doma in po odlično opravljeni maturi na II. drž. gimnaziji na Poljanah je stopil v ljubljansko bogoslovje. Novo mašo je pel 1. 1915. Po dveh letih kaplanske službe v Sostrem pri Ljubljani ga je škof Jeglič poslal v Innsbruck, kjer je 1. 1921 Jaklič postal doktor bogoslovja. Po vrnitvi v Ljubljano je postal vzgojni prefekt v zavodu Sv. Stanislava, obenem pa na škofovo željo tudi profesor verouka, fili-zofije in jezikov na škofijski gimnaziji pod isto streho. Kljub toliki zaposlenosti je dopolnjeval svoje filozofsko in pedagoško znanje pri prof. Vebru in Ozval-du na ljubljanski univerzi. Eden bivših gojencev škofovih zavodov je rekel: “Prav za prav je dr. Jaklič tedaj delal skoro za tri.” L. 1931 ali 1932 je postal prof. verouka in filozofije na državni gimnaziji, najprej nekaj mesecev v Celju, nato dve leti v Kranju, 1. 1935 pa je prišel na ljubljansko klasično gimnazijo, kjer je ostal do maja 1945, ko se je z drugimi Slovenci u-maknil pred komunističnim režimom na Koroško in vzhodno Tirolsko.
Pokojni dr. Jaklič je bil znan kot strog profesor, ki je od dijakov veliko zahteval. Pa tudi sam je bil v svojih predavanjih zelo temeljit. Primer njegove temeljitosti je njegov daljši članek v Ave Maria koledarju pred 10 leti, v katerem dr. Jaklič dokazuje Jezusovo božanstvo. Večkrat sem imel priliko opaziti, da je dr. Jaklič zaradi svoje izobrazbe in zaradi svojega intelektualnega dela užival velik ugled v profesorskem zboru te najbolj znane slovenske gimnazije. Sam liberalno misleči, a za ugled zavoda tako prizadevni ravnatelj dr. Lokar je pri šolskih oblasteh dosegel, da je bil po odhodu kanonika dr. Zupana dr. Jaklič prestavljen na ta zavod. To veliko pove.
V začetku 1. 1946 je dr. Jaklič zapustil Tirolsko in na povabilo odšel v Gorico, ki je bila tedaj pod angleško-ameriško zasedbo. Tam je bil dve leti profesor verouka na novo ustanovljenih slovenskih srednjih šolah. V zač. 1. 1948 je odšel v Argentino, kjer je po začetnih težavah in razočaranjih končno postal kurat v bolnišnici. Ko si je za silo uredil življenje, je nadaljeval z raziskovanjem Knobleharja, predvsem pa škofa Barage.
Toda vedno bolj ga je prevzemala želja, da bi Baragu posvetil vse svoje moči. Ta želja pa vabilo Baragove zveze iz Mar-quetta sta ga pripeljali iz Argentine v Marquette v Gornjem Michiganu. Na željo tamošnjega škofa Noa je dr. Jaklič raziskoval Baragove svetniške kreposti, ki morajo biti kar najbolj vestno raziskane in dokazane za svetniški proces. Zbral je veliko gradiva za potrditev teh krepo-
deli, koliko truda, študija in raziskovanja je dr. Jaklič vložil J sti. le žal, da dela ni povsem do-v ta dva življenjepisa. Po več j končal.
fare. Pri tej maši je namenjeno! mladi so sodelovali pri sveti da-petih pa smo počasi zvedeli, daj Po štirih letih bivanja ob Gor-skupno obhajilo. Danes je prva rit vi na način, ki smo ga prvič je pokojnik zbiral podatke in; njem jezeru mu je zdravje po-
— izmed mnogih prilik, ko se doživljali. In skupno obhajilo je bomo tukaj zbrali za skupno slo- bilo vsled tega še mogočnejše.
gradivo za ti dve knjigi dolga le- j vsem odpovedalo. Že v Argen-ta. Predvsem mu je bil pri srcu, tini in delno že prej se je boril
vensko liturgijo. Kaj je lepše —( Pri tej maši smo odkrili nove škof Baraga, največji slovenski s sladkorno boleznijo, ki je po ne demokratje ne republikanci, pa vendar ni Kongres v tem!kakor pa slovenska molitev in lepote v bogoslužju . ... Pri tej misijonar, obenem pa ameriški svoje vplivala na živce. Temu pogledu storil prav nobenega koraka. Tako se bodo slabo pesem? Tukaj bomo ohranili va- prvi narodni maši smo odkrili, pionir. Kot znano vsakemu Slo- se je pridružila še samota dol-
gih zim ob Gornjem jezeru, k! jo je pokojni težko prenašal. Hudo bolan je poleti 1960 prišel iskat zdravja v Milwaukee. A kmalu po svojem prihodu sem je doživel hudo in grenko razočaranje, ki ga je dr. Jaklič smatral za najhujše v 'svojem življenju: marquettska škofija mu je uradno sporočila, da ona ni plačnik za njegovo zdravljenje in da naj se glede tega obrne na svoja dva sponzorja. Tedaj je dr. Jaklič dejal: če bi mi katerikoli druga škofija to naredila, bi na kak način razumel. A da mi je to sporočila Baragova škofija, ko sem toliko let žrtvoval za raziskovanje življenja in dela njenega ustanovitelja, tega ne morem prenesti . . . Res, da je bil dr. Jaklič samo gost marquettske škofije, vendar bi bili morali v Marquettu to zadevo kako drugače urediti, ne pa tako po mačehovsko. In ko ga je tudi vodstvo sanatorija spomnilo, naj se obrne na svoja dva sponzorja, tedaj je dr. Jaklič odgovoril: jaz služim katoliški Cerkvi ... že 45 let, ne pa bratu ali sestrični . . . Hudi bolezni se je zato pridružilo izredno duševno trpljenje in popolna negotovost. Prepričani pa smemo biti, da je v tistem res hudem položaju ;anj posredoval pri Bogu sam ikof Baraga: ko je kancler mil-.vauške nadškofije msgr. Brust, ki je tudi študiral v Canisianu-sau v Innsbrucku kot nekoč dr Jaklič, zvedel za hudi dr. Jakličev položaj, je sporočil: Bc lite prepričani, da vas ne borr ; pustili umreti na cesti. Po ter: ?poročilu se je dr. Jakliču začd-o zdravje boljšati, spet je dobil zaupanje vase in po nekaj mesecih prevzel službo kurata v Trinity špitalu v Cudahy, obenem pa po malem spet delal za Barago. A ker se je sladkorni bolezni pridružila še arterioskleroza, se je po treh letih preselil v St. Camillus, kjer je precej osamljen čakal na svojo smrt. Bog ga je rešil telesnega, še bolj pa duševnega trpljenja. Velike bolniške stroške je vsa tri leta olačevala milvvauška nadškofija, čeprav dr. Jaklič ni bil tu liti povabljeni gost. Je prav, da Slovenci in drugi po svetu zvedo za to milwausko velikodušnost.
Prepričan sem, da je ob smrti gorečega duhovnika in slovenskega kulturnega delavca dr. Fr. Jakliča na mestu samo takle realistični prikaz. Naj nam vsem služi za meditacijo in za memento. Vsakemu na svoj način.
Prepričani pa smemo biti, da je usmiljeni Oče nebeški bogato poplačal dr. Jakliču njegovo gorečo duhovniško službo, prav tako pa njegovo vzgojno in kulturno delo; zlasti pa ga je obilno nagradil za njegovo zgodovinsko raziskovanje obeh velikih slovenskih misijonarjev, Ignacija Knobleharja in slovenskega preporoditelja (prof. Prijatelj!) pa ameriškega pionirja — svetniškega škofa Barage. Enako pa mu je obilno poplačal njegovo pomoč živečim slovenskim misijonarjem, ki jo je pokojnik dajal prav do svoje smrti.
Janez Grum
tesf a s,
Nocoj gre vsaka pot domov, steze do doma razpeljane, so s svitom belih zvezd postlane;
kako je lepa pot domov!
Ob Savi vas počiva v snegu, za njo se belijo planine, in cerkev na položnem bregu
okras vasi je in doline.
Nocoj so misli svetle, čiste, kot igle na samotni jelki, pozabljam zgodbo o pepelki,
ko svojih dni obračam liste.
Nocoj gre vsaka pot domov, do src speljane so stezice, v ljubezni sklenjene desnice;
kako je topel rodni krov!
M. Jakopič
AMERIŠKA DOMOVINA,
K)(><c=>oo<ir^o<c=^o<ir^
Maks Metzger:
Monika potuje na Madagaskar
>00<rz>00<c=>00<cz>00<z>0(^^
to blago na koži kot pa praska-
Mamka Rancavelo je bila razočarana. Če le ne bo nazadnje tudi z železnimi lonci tako in bodo morda ‘le’ nekaj drugega?
Slednjič jih je Arabec vprašal, kaj žele, in jih pozval, naj stopijo gor k njemu. Vsa trgovina je bila prav do stropa napolnjena s pisanimi blago vi, na tleh pa je stalo brez števila loncev. Mamka Rancavelo je morala s silo odtrgati oči od blaga. Na obiskovalcih iz ravnine je bila pač tu in tam videla košček sličnega blaga, a da je toliko in tolikanj različnega, to ji je skoraj sapo jemalo. Pa — blago sem, blago tja, prišla je zaradi železnih loncev.
Izbrala si je enega, ki se ji je zdel pravšne velikosti, in ga dvignila. No — teža je že mnogo obetala. Toda v trgovini je bilo pretemno, morala ga je natančno videti. Z integnj enima rokama je nesla lonec na verando. Teta je šla z njo. Tam sta ga sukali na vse strani in trkali s členki po njem. Čeprav Rancavelo še ni poznala železnih loncev, ji je zven vendar razodeval, da ni bilo razpok. Torej, kar se tega tiče, je bilo v redu. A le eno sredstvo je, s katerim ga moreš natančno preizkusiti, moral si videti, kako se zadrži lonec, če mora požreti vodo. Arabec se je smehljal. Spoznal se je že, kajti pri njem je bilo že več takih mamk, kot je bila Rancavelo. Poklical je malega sluga, da je nalil v lonec vode iz že pripravljenega bambusovega trsa.
Pol ure so sedeli vsi štirje v napetem pričakovanju okrog lonca: količina vode se ni zmanjšala in na rdečkastorjavem lesenem podu ni bilo opaziti nobene kapljice. Preostajala je le še pre-skušnja z ognjem. Potrpežljivi trgovec jim je tudi pri tem šel na roko. Peljal je trumico kupcev skozi trgovino prek ozkega dvorišča, kjer so bili neredno razmetani zaboji, vreče in zavoji in so se rjavi ženski in otroški obrazi plaho skrivali za polodprtimi vrati.
V kuhinji je plapolal svetal ogenj. Pristavili so lonec z vodo in čez čas, ki se je zdel mamki Rancavelo izredno kratek, je že zavrela voda in kipela prek roba. Drugi pregled je pokazal, da se tudi sedaj lonec ni nič spremenil, razen da je imel poštene sajaste lise. Nesli so ga spet v trgovino nazaj in postavili na njegov prostor, toda prej je še mamka Rancavelo potegnila iz svojega krilca slamnato vlakno in mu ga navezala okrog ročaja, da ji ne bi mogel biti na kak zloben način zamenjan. Nato sedli teta in nečakinja na verando in se prav temeljito poraz-govorili. To je trajalo najbrže zelo dolgo, kajti moža sta imela medtem dovolj časa, da sta se s trgovcem domenila glede kavčuka. Arabcu ni bilo treba delati ne preskušnje z vodo ne z ognjem. Hacindrano je poznal, saj ga je preživljal. Poduhal je klobčiče, jih malo razpraskal z nohti, vlekel za konce navite niti in jih spustil, da so odskočili nazaj, tehtal, preudarjajoč vrečo najprej z eno potem še z drugo roko, jo postavil na mizo in rekel prijazno se smehljaje: “En velik in en majhen lonec in zraven še šest sežnjev silimene •—ognjenordečega blaga za rute opasnice.” Beloha ni trenil z očmi, čeprav je bil kratkomalo Prevzet. Dva lonca! Nikdar ni bil upal dobiti več kot enega. In šest sežnjev silimene! Rdeča barva je naj ljubša barva Mal-gašov in tako mehko, voljno ruto mu je bila nekoč podarila mati, ko je bil še deček. Nikoli ni pozabil, koliko prijetneje leži
joča slama. Zdaj se je usedel še on s stricem v drugi kot verande in tudi njun razgovor je moral trajati precej dolgo, kajti sonce je že stalo navpično nad pločevinasto streho, ko sta se dogovorila. Nato je vzel Beloha svojo vrečo s hacindranom mize, Rancavelo je še enkrat ošinila lonec z očmi in si natančno zapomnila, kje je stal. Potem so vljudno rekli trgovcu, naj ga dobri duh čuvaj da si pa vendar morajo vso stvar še malo premisliti. — “Eh — eh — ne dolgo —samo en dan ali pa dva!”
Tudi tega je bil Arabec že vajen in se je smehljal. Nato se je vsa družba podala v stričevo kočo in premišljevala. To pa jih ni oviralo, da ne bi jedli, spali in šli proti večeru malo na sprehod. Pri tem so od daleč videli komisarja v njegovi filanjani. Daši bi bila mamka Rancavelo tako rada videla pravega Vaca-ha prav od blizu, je stopila vendar z ostalimi vred za neko kočo, ko so tekli nosači z njim mimo. Videla je le toliko, da tudi on ni bil tako bel, kot si je bila ona predstavljala Vacaha— barva njegovih lic je bila prej podobna barvi oskubljenega kokošjega bedra, če je bil po vsem telesu tak, ji je bil pa že Beloha bolj všeč. — Prvi Vacaha, ki ji je ugajal, je bila Monika. Tega ni prav nič prikrivala in včasih jo je prosila dovoljenja, da se sme dotakniti njenih lic in las.
Plašno so pokukali tudi v hišo,.kjer ima misijonar dobrega duha ujetega, kot on trdi. Morda pa je to povsem drug Zana-hary, ne njihov? Kako bi mu mogli ugajati ti neudobni sedeži, ko je vendar vajen počivati na oblakih in drevesnih kronah?
Drugo jutro pa je res prišel nepozabni trenutek, ko je držala mamka Rancavelo svoj prvi železni lonec kot lastnino v rokah. Rdeče je ležalo v njem, vse skupaj pa je kronal pokrov. Teta je smela nesti mali lonec in Beloha je prejel v dar nebeško dišeče žganje, ki je bilo že samo vredno tri dni dela s hacindranom in štiri dni napornega veslanja.
Mamka Rancavelo je spet enkrat imela prav — kot še vedno. Povratek domov je bil kaj vesel in, če bi točno izračunali, je trajalo skupno samo tri leta in dva tedna, da je Zanahary izpolnil Rancavelino željo po železnih loncih.
Atek je poslušal babičino pri-povanje z naj večjo pazljivostjo. Čeprav ni povedala vse tako natančno, kot je tu zapisano, je vendar lahko iz svoje skušnje izpolnil pomanjkljivosti. Ko je bila pri kraju, jo je vprašal, če so tu v gozdu še hacindranove rastline. Več kot preVeč, je odgovorila, in zdaj potujejo njuni sinovi z ženami kdaj pa kdaj v Vangaindrano, da dobe tam v zameno za hacindrano lonce in druge stvari, ki jih tu v gozdu primanjkuje.
Ko sta se starca med zahvaljevanjem in blagoslavljanjem poslovila, je hodil atek po koči in žvižgal. Ko je to opravil, je dej al:
“Veš, Monika, zdi se mi, da, ima mamka Rancavelo prav, dobri duh je v Tengenali doma! Po njenem opisu sodeč, ni hacindrano nič drugega kot kavčuk, ki ga jaz iščem!”
Spodaj na slavnostnem prostoru je bilo še vedno glasno, ko sta šla spat, in Bevave to pot ni bilo na sprehod, da bi zataknil atkovo mrežo.
Preden sta zaspala, je atek še rekel:
(Dalje prihodnjič	■
Rojak piša o davsiik in nedavnih dogodkih
SHELTON, Conn. — Vsako poldne okrog desetih sva se vr-leto za praznik Vseh svetnikov, mi uhajajo spomini na konec
prve svetovne vojne, čeprav je od takrat preteklo že 47 let.
Spomladi leta 1918 sem bil premeščen k madžarskemu Hon-vedu št. 2, k drugi stotniji. Bil sem edini Slovenec pri kompa-niji. Komandant stotnije je bil dobričina, kakršnih je bilo malo. Nikoli ni nikogar kaznoval, dopusti so bili razdeljeni redno po skupinah. Bil sem šele par mesecev pri kompaniji, že sem dobil 14-dnevni dopust. Ko sem se v začetku junija 1918 vrnil z dopusta, je bila naša stotnija že pripravljena, da odide na Piavo v trinajsto, zadnjo ofenzivo.
Po nekaj dneh smo že odšli proti Piavi. Vse od Gorice in skoraj do reke Piave smo hodili peš. Prav blizu Piave smo se ustavili v vasi Villa Ema. Ker se nisem dobro počutil, sem se javil bolnega. Zdravnik me je pregledal, ugotovil visoko vročino in me poslal v začasno bolnico, odkoder so me z drugimi bolniki odpeljali z vlakom Rdečega križa v bolnico št. 405 v Udine.
To je bilo 15. junija 1918. Dne 16. junija zjutraj pa se je začela trinajsta in zadnja ofenziva na reki Piavi. Kako je končala kompanija, pri kateri sem služil, nisem nikoli zvedel! Morda je bila moja sreča, da sem zbolel in tako ostal živ, kajti ranjenci, ki so prihajali v našo bolnico, so pripovedovali, kako hudi boji so se vršili pri Piavi. Od tam se je tudi slišalo močno grmenje topov in drugega strelnega orožja, da se je bolnica kar tresla.
Na drugi strani Piave so bili Amerikanci, Angleži, Francozi, Italijani in prostovoljni Poljaki, na tej strani pa Avstrijci in Nemci. Točnega poročila s fronte ni bilo, tudi časopisi niso
nila z voznikom z nabranim mlekom, katerega sva oddala v oficirski kuhinji. Voditeljica ku hinje je bila priletna učiteljica Železnik iz Ljubljane. Meni je rekla, ker že delate za kuhinjo in nakupujete, boste kar tu na hrani. Hrana je bila odlična, veliko boljša od tiste v navadnih kuhinjah.
Vsak večer sem se odpeljal z voznikom v vas Collogno, blizu Udin k Petru Gobotu, kateri nam je dobavljal zelenjavo in razno povrtnino. Vsa ta zelenjava je ležala v šoli na cementnih tleh, skoraj v vodi, samo, da je več tehtala. Polkovnik mi je rekel, naj vse pokupim, kar morem dobiti, saj je bilo denarja dovolj na razpolago, ker so ga sami tiskali.
Ob 12. ofenzivi je pobegnilo iz Udin več kot 20,000 Italijanov, cele ulice so ostale prazne. Bolnica je okupirala v ulici Via P’rancesco Tomadini — zavod usmiljenih sester. Na drugi strani ulice je bila cerkev. Vsi nameščenci smo imeli stanovanja v hišah z vso opravo, vsak je imel svojo sobo. Če pomislim, da je to že nekaj, da vojak stanuje kot civilist, med tem ko se drugi borijo na fronti in ležijo v blatnih in mokrih strelskih jarkih.
Večkrat sem šel v pisarno, kadar so prišli transporti z ranjenci in povpraševal, če je prišel kateri Slovenec, pa ni bilo nobenega. Ko tako ponovno po-prašujem, mi nekega dne reče uradnica, da je prišel neki Šibenik iz Postojne. Povedala mi je sobo in št. postelje na kar sem ga šel takoj obiskat. Ko zakričim Šibenik, se je zelo začudil, kdo neki ga pozna. Nato mu rečem: Ti si iz Postojne. S Tvojim bratom Lojzetom sva bila
v Postojni sošolca. Povedal sem
mu, kdo sem in od kod. Vprašal j na svojo rqkg^prgti Sv. Luciji, smeli pisati resnice, poročali so j sem ga, če bi hotel ostati v bol-'Za polkovnika in nadporočnika le, da zmagujemo. Če so jih ujeli niči, ko ozdravi. Dejal sem, da sem pustil poslovilno pismo na deset, so pisali, da jih je bilo (bom jaz izposloval, da bo prišel vozu. Nadporočnik je bil Čeh, sto, če je bilo naših ubitih sto,'v oficirsko kuhinjo. Ni mogel polkovnik pa Poljak, pismo se so pisali, da jih je padlo deset. ^ verjeti, da bi se kaj takega u- je glasilo kar na kratko. Avstri-Če bi bili pisali resnico, bi bila Uresničilo, ker glasom' ukaza bi,ja in Nemčija sta zgubili vojno, morala med vojaštvom še bolj moral po ozdravitvi nazaj na padla, ker si je vsak vojak želel Piavo k svoji edinici.
Vas se je imenovala Sovanje, je-majhen osel. Vozili so strojnico, bila visoko na hribu.
V kolikor je meni čas hitro potekal, je bilo na fronti čedalje slabše. Sovražnik je bil v premoči, Avstrija in Nemčija izčrpani, bližal se je konec vojne.
Zadnje dni oktobra me pokliče polkovnik in mi da naročilo, da moram poskrbeti, da se vsa hrana iz skladišča zvozi na postajo v vagone, da bomo v par dneh zapustili Udine in šli na Mad žarsko v rezervo. V bolnici smo imeli 10 voz. Da bi peljali na Madžarsko z njimi, ni bilo mogoče. To je bilo vsakemu jasno.
K meni je prišel poročnik Slo venec, ves čas mojega bivanja v bolnici sem ga le dvakrat videl in mi rekel, naj mu naložim iz soda škaf masti. Nato je šel, nisem ga videl več. Mislim da si je lahko kar dobro zabeli, žgance.
Na prvega novembra so me poklicali v pisarno, da sem pomagal napisati odpustnice za ženski personal, katerega je bilo precej nameščenega v bolnici.
Proti noči smo se odpeljali našimi vozovi proti Kobaridu.
Ko se je naredila noč, smo zavili s ceste na travnik, tam postavili šotore in kuhali večerjo.
Drugi dan smo nadaljevali vožnjo proti Kobaridu. Polkovnik in nadporočnik sta se vozila na prvem vozu, takoj na drugem sem bil jaz. Kar zagledam, kako po cesti koraka skupina vojakov irez orožja, na kapah so imeli slovenske kokarde namesto znaka F. J. L, kot je bilo po predpisu. Vojaki oficirjev niso pozdravili, kot običajno, oficirja nista nič reagirala. Takoj sem si mislil, tu nekaj ni v redu, gotovo so fantje že prišli od Piave fronte. Pri našem transportu je bil poleg Šibenika še en Slovenec. Opolnoči sem jima rekel, da bom pobegnil od edinice, ker mislim, da je konec vojne. Oba sta soglašala. Tako smo odrinili
le konca!
Po mojem ozdravljenju sem ostal nameščen v bolnici do konca vojne. Vsako jutro sem se z vozom odpeljal po mleko v pet okoliških vasi mesta Udine. Kmetje so morali prinašati mleko vaškemu županu. To je moralo biti zavreto, da se zaradi poletne vročine ni pokvarilo. Pri vsakemu županu sem zabeležil količino mleka, ob mesecu sva pa odpeljala z nadporočnikom plačevat mleko. Vsako do-
Posrečilo se mi je, da sem dosegel, da je ostal in bil nameščen v kuhinji. Njegov brat Alojz se je takrat tudi nahajal v Udinah in ko ga je prišel obiskat, mu je Tone postregel z zrezki, katere je spravil, ko je zvedel, da pride! V oktobru sem hodil kupovat kostanj v Čedad in še dalje v hribe. Tam živijo Beneški Slovenci. Ko sem prišel na hrib je drla skup vsa vas, kostanja je bilo na ponudbo več kot preveč. Z voznikom sva v vasi prespala.
jaz sem postal jugoslovanski državljan. Ne veže me več dolžnost nadaljevati vožnjo z vami. Zahvaljujem se vam za pozornost in želim da tudi vi srečno pridete v svojo domovino Češko in Poljsko.
V začetku smo hodili skrivaj ob strani ceste med grmovjem. Po cesti sta prijahala dva Madžara in ko sta nas videla, sem razumel, da sta rekla: Oni tudi le gredo domov. Nato smo šli kar po cesti. Prišli so še drugi od Piave. Par Poljakov je imelo majhen voz. Vanj je bil vprežen
PREDMET SLIK IN \KRAJ RAZSTAVE h- Slavne “španske stopnice’, 'ki vodijo v cerkev :v Rimu, \ki jo '{kaže \slika, so \vedno znova predmet slikarjev, enkrat na leto pa ,so tudi razstavišče njihovih slik. Slika kaže posnetek te razstave.
če bi jih slučajno kdo ustavil.
Na postaji Sv. Lucije se je trlo vojaštva. Nekateri so se napili na postaji ruma, ki je bil v sodih namejen za fronto. Vozili so se celo na strehah vagonov; kako so jim je godilo, ko je vlak peljal skozi tunel, mi ni znano.
Omenjeni vojak in jaz sva šla kar peš. Jaz sem šel z njim na njegov dom na Dobravo pri Vrhniki. Žena je bila zelo vesela, da se je mož vrnil. Ni imela nič razen suhih hrušk, s katerimi nama je postregla. V vasi sem najel kočijaža, da me je peljal na postajo Verd. Oba sva imela orožje pri sebi. Iz Lebringa je prišel vlak z begunci s Krasa. Na ta vlak sem šel tudi jaz in se peljal domov. Peš sva hodila iz Udin do Dobrave 7 dni. Prav nič več se ne spominjam, kje in kako sva prenočevala. Hrane sem imel poln nahrbtnik, lačna nisva bila. Vem, da je bilo vseh 7 dni slabo vreme tudi dež.Do-mov sem prišel 8. novembra 1918. 9. novembra je prišel prvi vlak Italijanov. Ti so okupirali naše kraje in bili v njih 25 let, do zadnje vojske.
Naša pokrajina pod Italijo se je imenovala Venezia Giulia. Italijani niso nikomur nič hudega storili ob prihodu. Vsi bivši vojaki smo se morali vsako nedeljo zglasiti na komandi pre-zidio. Z aneksijo naših krajev so imeli Italijani veliko korist. Pri nas so veliki gozdovi, mnogo lesa, okroglega in žaganega, so stalno vozili v Italijo, tudi je nastalo več parnih žag v naši okolici. V Idriji so močno izkoriščali rudnik živega srebra.
* * *
V	prvi polovici oktobra je bila pri nas na obisku ga. Marija Delič s hčerko Zdravko. Pred 10 leti se je družina Deličeva preselila iz Argentine v Kanado. Marija je hčerka — dobro poznanih Mihe in Roze Lesnika. Razen sina Vinka, kateri je v Argentini, so vsi člani družine v Kanadi, za kar se morajo zahvaliti očetu, da jih je poklical iz Jugoslavije in jim pomagal, da so se naselili v Kanado.
Ko se je Marija vračala v Kanado, smo jo spremili v New York na postajo. Ob tej priliki smo si ogledali Empire State, nebotičnik s 102 nadstropji, visok 448 metrov. Ima 1860 stopnic, seveda nobeden ne hodi na vrh po njih, ker bi si noge polomil, te služijo le, če je kaka okvara na dvigalih! Dvigal je 74, nebotičnik ima 6500 oken, čistijo jih dvakrat na mesec. Pri tem je zaposlenih 200 žensk, kar cela armada! Vsak dan obišče stavbo 35,000 ljudi. Tudi ta dan, ko smo Dili mi, smo videli ljudi raznih narodnosti. Škoda, da nam je bil čas odmerjen In se nismo mogli povzpeti do vrha, bili smo le do 86. nadstropja.
V	oktobru smo bili na svatbi Usovega Jožeta iz Bridgeporta. Na svadbi je bilo okoli 200 ljudi, za vse je bilo lepo poskrbljeno. Ob zvokih godbe je bila mladina vsa navdušena za ples in se vrtela, kar se je dalo. V prijetni družbi prijateljev je čas hitro potekal, kar težko nam je bilo zapustiti družbo in se vrniti domov.
Usovim se je rodilo 15 otrok; vsi so živi in zdravi in v veselje staršev. Deset od njih je že poročenih. Poročeni sinovi imajo že svoje hiše in dobre službe. Družin s tolikimi otroci je danes malo, skoraj nič. Velika je skrb za vzgojo otrok posebno v današnjih časih, ko se posveča več pozornosti uživanju in zabavi kot otrokom. Seveda so tudi izjeme in se dobi še dosti poštenih krščanskih družin.
* * *
Čitatelji A. D. so čitali o poplavi, katera je zadela področje Buenos Airesa, glavnega mesta Argentine. Na žalost je bila poleg toliko nesrečnih prizadeta tudi naša hčerka. Pisala nam je, da je bila s celo družino 4 dni na strehi pri sosedu. Tam je bilo
skupaj 40 ljudi. Z žalostjo so gledali, kako je voda drla in odnesla vse, kar je dosegla. Ljudje so begali pred poplavo. Kdor je padel v vodo, se ni več rešil iz nje. Zadnja taka povodenj je bila leta 1959, doživela sva jo tudi moja žena in jaz, ko sva bila tedaj še v Argentini.
Zadnje čase sem bral poročilo prijatelja Jelena iz Kolorade. Me veseli, da se je tudi on oglasil v A. D. Piše, da je postal ameriški državljan in da je dobil več častitk k temu. Pridružujem se jim tudi jaz in želim, da bi dolgo časa državljanstvo užival. Gotovo mi prijatelj ne bo zameril, če povem, da sem ga z državljanstvom za več kot eno leto prehitel, čeravno sem polovico let manj kot on v ZDA. Resnično je lepo in koristno biti državljan velike Amerike.
Vesel božič in srečno novo leto vsem čitateljem AD želi
Frank Žele
Takrat bi morala biti tu
V večjo vas na deželi je prišel cirkus. Med drugimi “umetniki” je bila tudi gospodična, ki je požirala ogenj.
Ob prijavi na občinskem uradu ji je rekel vaški župan: “Šdo-da, gospodična, da niste bili oni teden pri nas, ko smo imeli velik požar; tedaj bi se bili lahko enkrat do sita najedli.”
ženske dobijo delo
Razpis službe
Uprava Ameriške Domovine išče izkušeno in zanesljivo u-radnico z znanjem slovenščine in angleščine, tipkanja in splošnih pisarniških del. Nastop službe z januarjem 1968. Pismene ponudbe na Ameriško Domovino.	(x)
MALI OGLASI
V najem
4-sobno stanovanje in kopalnica, čisto, zmerna najemnina na 6911 St. Clair Ave. Kličite 291-3523.	(243)
V najem
štirisobno moderno stanovanje se odda starejšim, čistim ljudem, za 2 ali 3 osebe na 3710 Bonna Ave.
(244)
V najem
4-sobno, na novo dekorirano stanovanje oddajo v Collin-woodu. Za pojasnila kličite 761-8206. (244)
V blag spomin
ŠTIRINAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA in STAREGA OČETA
Joseph Pozelnik
ki je umrl 19. decembra 1953. leta.
Štirinajst let je že minilo, odkar si Ti zapustil nas, odkar Te groba tema krije.
A Tvoj spomin še zdaj živi, iz večnosti ljubeče sije.
V raju pa prosi zdaj Boga, da raj nebeški vsem nam da, tam bomo zopet združeni, veselje večno uživali!
žalujoči:
ANGELA — soproga EDV/ARD _ Sin ANGELA — hčerka MARY — snaha DONALD ŽNIDARŠIČ — zet in vnuki.
Cleveland, O., 19. decembra 1967.
AMERIŠKA DOMOVINA,
Sir Arthur Conan Doyle:
k'
IZGUBLJENI
SVET
(THE LOST WORLD)
'•*#rrete in poizkusne kaj se r]ai®PreJe^ Poro^eva^ca ■^eu^er"|20^°®^e^a Zavoda se profe-
t yjto. S«) rt« H to-%™	ST^Cm ^TteTS
“	’ aa a S“rni Pa_ 1 jen je, da je moral videti, ka- naklonjenosti izredno čast, ki
zite nase. Sicer pa se vam ne ,
„	. ko malo opravi s svojimi trdit-
more mc zgoditi. Zavarovani vamL g loh jo je hudo polo.
ste itak, ker velja za nas, ka- mi]> N e k ateri, maloštevilni
k
5
“Aha, spominjate se tega? ska ... — Ali mi niste rekli, da iščete nevarnosti?”
“V kolikor so neločljive od mojega poklica,” sem odgovoril.
“čisto prav imate. Sicer pa ne mislim, da bi bil vedno tako nasilen. Blumdell ga je naskočil menda v nepripravnem trenutku ali pa je bil sam neroden. Vi pa imate lahko več sreče ali tudi več obzirnosti. do njega. Prepričan sem, da boste kos tej nalogi. Imate pač pravi nastop, in uredništvo vam bo šlo ceveda v vsem na roko!”
“Pravzaprav ne vem prav ničesar o njem,” sem pripomnil. “Spominjam se njegovega imena edino v zvezi s policijsko razpravo radi udarca, ki ga je prizadel Blumdellu.”
“Gospod Malone, tu imate nekaj beležk, da se lahko poučite o tej zadevi. Profesorja imam že dalj časa na piki.
Belgijskega Društva, Amerikanske Akademije Znanosti, La Plata, itd,, nekdanji predsednik Paleontolo-škega Društva, Odsek H. Brit-skega Društva itd. — Spisi: Nekaj raziskovanj o kalmi-ških lobanjah. Oris razvoja vretenčarjev in številni članki, med njimi tudi razprava o “Temeljni napaki Weissma-nove teorije”, ki je izzvala o-gorčen spor na Dunajskem zoološkem kongresu. Najljubši opravek: potovanja, izleti v Alpe. Naslov: Enmore Park. Kensington W.”
“Evo vam, to lahko vzamete s seboj. Nocoj nimam za vas ničesar drugega.”
Vtaknil sem listič v žep.
“še trenutek, gospod . Mc-Ardle,’” sem dodal, ko sem o-pazil, da me gleda mesto rdečega obraza bleda luknjasta pleša. “Pravzaprav si še nisem na jasnem, zakaj naj obiščem tega gentlemana. Kaj pa
Privlekel je iz predala polo J'e storil? papirja. “To je kratek pregledi Zopet mi je posvetil rdeči njegovega življenja. Tukaj je obraz.
zabeleženo v glavnem sledeče :
“Challenger, George Edward, roj. Largs, Sev. Anglija, 1863. šole: gimnazija v Largsu, Edinburška univerza. Asistent v Britskem Muzeju, 1892. Varuh Oddelka za primerjalno antropologijo, 1893. Izstopil iz službe po ostrem znanstvenem sporu, istega le ta. Odlikovan s Craystonovo medaljo za zoološka raziskovanja. Dopisujoči član . . . hm, tu je jako veliko tega, kakšna dva palca drobnega ti-
CHICAGO, ILL.
GREETINGS
A Very Merry Christmas & A Happy New Year to All STRANG FUNERAL HOME 410 E. Belvidere, Grayslake, 111. BA 3-8122
Merry Christmas & Happy New Year To All ST. MICHAEL PARISH 1644 W. Wabansia, Chicago, 111. BR 8-2591
BUSINESS OPPORTUNITY
SHOE REPAIR
By owner. Complete with inventory. Choice location. Living quarters. Well established. Selling due to death.	CO 4-0365
___________________________(245)
SUNDRIES—DELI. COMBINATION Est. 10 yils. Chiiee loc. Complete or fixtures separate. 8 ft. Tyler milk case & Deli case & others, sold separately. Very reas. Priced for quick sale. Moving out of town.
PO 6-9802
BEAUTY SHOP
By owner. Western suburb. Ultramodern. 6 stations. Well established shop. Other interests.
629-4692
(243)
“Pred dvema letoma je odšel čisto sam v Južno Ameriko na neko skrivnostno potovanje. Lani se je vrnil. Ni dvo-da, da je res bil v Južni Ameriki, a noče natančno navesti, kje. Prav megleno pripoveduje o svojih doživljajih; če pa hoče kdo od njega zvedeti podrobnosti, se zapre kakor o-striga. Ni torej dvoma, da je ali res doživel čudeže, ali pa samo debelo laže. Zadnje je verjetnejše. Imel je nekaj poškodovanih fotografskih slik, a so jih splošno smatrali za sleparijo. Postal je tako nestrpen, da napade vsakega, ki hoče pri njem kaj zvedeti, novinarje vrže pa kar po stopnicah navzdol. Po mojem mnenju trpi samo na znanstveno povdarjeni bolehni domišljavosti. Za vas pa, gospod Malone, bo to baš primeren člo vek. Tako, zdaj se lahko pobe-
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — MATURE Live in. Child Care. Recent references required. $25. 296-7266
(244)
CHILD CARE — MATURE children, 5 days; 4-12 p.m. Room and board plus $10. Recent references required. GL 2-7840.
(244)
COMPANION — HOUSEKEEPER — COOK
Live in. Own room. Mature. 1 adult. References required.
262-9634	9 to 11 a.m.
(244)
CHILD CARE 7 a.m. to 4 p.m. 3 children, 1 school age.1 5 days. $25. Recent references required.	276-9532
(244)
MALE HELP
ELECTRONICS COMMUNICATIONS
CAREER OPPORTUNITIES
IN THE
COMMUNICATIONS — INDUSTRY OPENINGS IN DETROIT — KALAMAZOO An excellent opportunity and future for high school graduates and ex-servicemen. Experience in electronics is desirable but not necessary. An, appealing, challenging job with good opportunity for advancement. Liberal benefit plan includes holidays vacations, tuition reimbursement, medical and pension plans.
For appointment call collect 313—393-5921
American Telephone & Telegraph Go.
(245)
kor veste, zakon o odgovornosti delodajalca za poškodbe pri delu,”
Režeči se rdeči obraz je zopet nadomestila luknjasta, z razcefranim rumenkastim pubom obrobljena pleša. Razgovor je bil končan.
Odkorakal sem proti Sava-ge-Clubu, a nisem vstopil. Mesto tega sem se naslonil na železno ograjo Adelphi-Terrace in dolgo zamišljeno gledal v rjavkasto, oljnato rečno vodo. Zunaj, na svežem zraku mi postanejo misli namreč vedno jasnejše in pametnejše. Privlekel sem torej iz žepa seznam profesorjevih junaštev in ob luči električne obločnice zopet prečital, kaj vse je doslej počel Mr. G. E. Challenger. Potem pa me je nenadoma navdahnila nova misel. Po vsem, kar sem slišal, sem postal popolnoma prepričan, da kot novinar nimam prav nobenega, tipanja priti v bližino tega prepirljivega profesorja. Vendar pa so v njegovem kratkem življenjepisu dvakrat navedeni spori lahko pomenili samo toliko, da je bil neizprosne, nestrpen na področju svoje znanosti. Ali ne bi bilo mogoče za naskok izrabiti to njegovo p o s e b nost? Vsekakor sem moral poizkusiti.
Vstopil sem v klub. Bilo je nekaj čez enajst, in velika dvorana je bila že dokaj napolnjena, čeprav se pravi naval še ni pričel. V naslanjaču poleg peči sem zagledal dolgega in nerodnega človeka, pravcato suho južino. Ozrl se je name, ko sem primaknil svoj stol bliže. Ta mož mi je prišel kakor nalašč pred oči: potieboval sem edino njega med vso navzočo množico. To je . bil Tarp Henry, sotrudnik pri uredništvu naravoslovne-■ P, ga mesečnika “Nature”, koščeno redkobesedno in dolgočasno bitje, a obenem najljubeznivejši človek napram vsem svojem znancem. Takoj sem sprožil zame potrebno vprašanje:
“Kaj pa je vam znano o profesorju Challengerju?
“Challenger?” Namršil je obrvi, da izrazi svoje znanstveno neodobravanje. “Challenger je človek, ki se je vrnil iz Južne Amerike z nekimi bedastimi pravljicami.”
“Kakšne pravljice pa so to?”
“Oh, pripovedoval je pač najneumnejše bedarije o nekakih čudnih zverinah, ki jih je baje tam odkril. Pozneje je vse to menda preklical. Svoje izjave je vsekakor umaknil.
strokovnjaki, bi sicer menda vse resno vzeli v pretres, a mož jim je to kmalu onemogočil.”
“S čim pa?”
“No, s svojim nemogočim nastopom in neznosno surovostjo. Med njimi je bil na primer nesrečni stari Watley iz Zoološkega Zavoda. Poslal mu je kot ugleden učenjak sledeče povabilo: “Predsednik
bi jo gospod profesor izkazal Zavodu z osebno udeležbo pri prihodnji seji.” Odgovora sploh ne bi bilo mogoče natisniti.
“Ali mi ga lahko zaupate?” “No da, glasil se je v omiljeni obliki nekako sledeče: Profesor Challenger se priporoča predsedniku Zoološkega Zavoda in bi smatral za izraz osebne naklonjenosti, če bi se hotel gospod predsednik pobrati k vragu.”
(Dalje prihodnjič)
^nuiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiimmiiimmiiiiiciMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimniimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiimp
'k m k !
s ^ Jj
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA (
(K. S. K. J.)
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. I
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
* izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: | i	•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine	|
|	®	za onemoglost, poškodbe in operacije	do vsote $600.00
H	o	za odrasle člane bolniško podporo po	$1.00 ali $2.00	na dan; 1
|	»	članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
g K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki. |
1 Premoženje----------------------------------$16,300,000.00 {
I Članov - 45,000 --------------------Certifikatov - 47,500 |
I Veljavna zavarovalnina_____________________$39,700,000.00 1
Solventnost - 118.99%
I Za. seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite I izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. & K. J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika (ice) v naši okolici.
[ME .........
NASLOV ......
MESTO .......
DRŽAVA ......
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki na dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku mi poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite denar za naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. _________________________________ KUPON _________________________________________
Ameriška Domovina	j
6117 St. Clair Ave.	I
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
Ime ........................................................................
cesta ......................................................................
mesto in država ............................................................
If"
Za to darilo pošiljam znesek $.......
Moje ime je ................................................................
Moj naslov je ..............................................................
mesto in država ............................................................
Outstanding Compact Console!
new
1968
Venith
o Giant 23"0 rectangular
DIAC.
295 sq. in. viewing area
COLOR TV
HANDCRAFTED for greater reliability
The BRAQUE • Y4514 Beautiful Contemporary styled compact console in grained Walnut color (Y4514W), or in grained Mahogany color (Y4514R). Cabinet features turned legs with brass ferrules. Super Video Range Tuning System.
Full Zenith quality for just
As low as
$0£,fi.85
m
Features the best in Color performance I
HANDCRAFTED COLOR TV CHASSIS
Handwired with no printed circuits and no production shortcuts for unrivaled dependability. PATENTED COLOR DEMODULATOR CIRCUITRY Extracts color from the incoming signal with peak precision for unsurpassed, true-to-life color hues.
SUNSHINE® COLOR TV PICTURE TUBE
for greater picture brightness with redder reds, brighter greens and more brilliant blues.
EASY MONTHLY PAYMENTS
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVE.
JOHN SUSNIK & SONS
FRANK in ROSE CHESNIK
5709 Prosser Ave.
voščita vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1968.
Ko leto deseto se v večnost izliva,
težke ločitve spomin se budi.
Ljubezen do Tebe, prelepa in živa,
v vsem našem življenju kot lučka gori.
Tvoji žalujoči:
1957	—	1967
V blag spomin
OB DESETI OBLETNICI — ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG-OČE-STARI OČE IN TAST
FRANK ZALLER
Zaspal je v Gospodu 19. decembra 1957 leta.
Ti v zborih nebeških prepevaš zdaj slavo,
mi v sveti ljubezni smo s Tabo vsak čas,
kjer Stvarnik je Tvoje neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo pripelji še nas!
MARY — soproga FRANK, RICHARD, WILLIAM, sinovi CAROLYN JANEZICH, HELEN PAKIŽ — hčerki BEANIE IN STANLEY — zeta SOPHIE, MARY LOU, BETTY — snahe GLENN ALAN, CHRIS, WILLIAM, STEVEN — vnuki DONNA JEAN, MICHELLE, DEBORAH — vnukinje
Cleveland, O., 19. decembra 1967.

Naročite se na dnevnik ‘’Ameriika Domovina”