Uprava; Nebotičnik, Gajeva ul l. Telefon 38-55. Ček. račun: Ljubljana itev 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih In po praznikih. GLAS NARODA Naročnina na mesec ja 12 Din. Za tujino 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva ati. oa it 1, Telefon 38-55 Rokopisov ne vračamo St. 112. Ljubljana, nedelja 17. maja 1936 Leto II. Siromak leži povsod na tleh. Ovid. Dnevna pratika Nedelja, dne 17. maja 1936. Katoličani: Poveličanje sv. Križa. Pravoslavni: Pelagija. 4. maja 1936. Ponedeljek: dne 18. maja 1936. Katoličani: Feliks. Pravoslavni: Irina. 5. maja 1936. Dežurne lekarne v Ljubljani Nedelja: Mr. Sušnik, Marijin trg; Nr. Kuralt, Gosposvetska cesta Mr. Bohinec, Rimska cesta. Ponedeljek;. Mr. Leustek, Resljeva cesta; Mr. Bahovec, Kongresni trg; Mr. Komotar, Vič — Tržaška cesta. Vreme Jugoslavija. Oblačno v celi kraljevini, dežuje na severni polovici. Temperatura je za malenkost padla. Kali-novik 6 C, Mostar 28 C. Napoved za danes. Pretežno oblačno 7. malimi padavinami. Temperatu-ra brez znatnih sprememb. Sonce vzhaja ob 4.08, zahaja ob 19.01. Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota 16. maja: Gozd. Red A. Nedelja 17. utaja: Tuje dete. Izven. Ceno od 10 Din navzdol. Ponedeljek 18. maja: Prva legija. Red Torek 19. maja: zaprto (generalka). Sreda 20. maja: Tiran. Proslava 25-letnice umetniškega jubileja Milana Skrbinška. Premiera. Izven OPERA Začetek ob 20. uri robota 16. maja: Otelio. Gostuje g. Marij Šimenc. Red C. 0 e^'a maja: Luoia di Lammer-moor. Izven. Cene od 80 Din na-vzdol. Ponedeljek 18. maja: Kavalir z rožo. Red Četrtek, orek 19. maja: zaprto. reiia' ^0- maja: Otelio. Red Sreda. Kino Sloga; Na lepi sinji Donavi. atlca: Pesem gauča. J/"'0": Hotel Savoy. Šiška; Pisani pajčolan, eal: V borbi za pravico. “° Ptuj: Nemogoča žena. Vl',1° Narodni doni Kranj: Nevidn človek. Huda nesreča na progi Sarajevo — Brod v, J Sarajevo, 16. maja. dežni tl, Se pripetila huda že. jevn d nesnoča na Progi Sara-tovorniB°,3^nski Brod- Ko je vozil J v ''-k št. 167 čez most na 86 > most nenado-rosil. Po zadnjem deževju v iV 1Boa"1 »o reke močno narasle 0pRle temelje mostu, ^rojevodja in kurjač ,ta zletela ^motive in se rešila, Suvaj S j,’ ,unmn Jarebica je pa obje 0Xp rLev Pod lokomotivo. Jare nepreskrbljenih otrok. Tudi kriza je kapital «— Matura na ulici — Abesinska Mata Hari — 52 vlomilcev aretiranih *— 10 milijonov za roman — Kmetski čuvarji naše meje in kulture - Golgota jetičnih — Sreča in samomor Zločin nad ASriko, če bi dali kolonije Nemčiji Angleži v strahu za svoje cesarstvo London, 16. maja. n. Na shodu v Oksfordu, ki so ga priredili člani lokalne konzervativne organizacije, je govoril tudi lord Percy, ki je izvajal: »Vsa ureditev DN in njegovo poslovanje ne prinaša absolutno nobene koristi, pač pa je že mnogo škode doprineslo miru, DN je na naš pritisk že reševalo mnoga vprašanja. Glede sankcij se je pokazalo, da one ne morejo preprečiti napada države članice na drugo državo. Gospodarske sankcije za takšne protiakcije niso dovoljne. Da bi se za pozneje moglo preprečiti take kršitve mednarodnega prava, je neobhodno potrebno, da se poleg pakta DN osnujejo in sklenejo še gotovi regionalni sporazumi, katerih člani bi se obvezali, da takoj pograbijo za orožje ob napadu in pribite na pomoč napadenemu. Ti sporazumi bi se v glavnem nanašali na Evropo. Od Nemčije nam preti vedno večja nevarnost. Kolonijalno vprašanje bo prineslo velikih zapletljajev. Smatram za zločin proti vsemu prebivalstvu afriškega kontinenta, če bi se zopet odprlo vprašanje bivših nemških kolonij. V Afriki §0 danes vsa vprašanja popolnoma rešena, izvzemši abesinskega vprašanja. Mislim, je rekel lord Percy, da bi se dali resnični nemški interesi rešiti na ta način, da bi se Nemčiji odstopile, oziroma dale neke pravice glede naseljevanja Nemcev v gotove dele britanskih kolonij in da bi Nemčija dobila neke posebne gospodarske privilegije v vseh britanskih kolonijah«. Tajna zarota v Hitlerjevi gardi ? Dunaj, 16. m*ju. Že nekaj dni krožijo v p idiličnih in diplomatskih krogih vesti o zaroti v Hitlerjevih napadalnih oddelkih, v takozvanih SS oddelkih. Še ne potrjene vesti trdijo, cla je bilo. aretiranih več članov Hitlerjeve elitne garde in da tajna državna policija, ki ji ukazuje Goe-ring, nadzoruje že dalje časa celo samega voditelja napadalnih oddelkov Himmlcrja. Kljub demantijem se te vesti trdovratno vzdržujejo. Vodja gla-benega odreda SS oddelkov Miiller John je baje srečno pobegnil pred aretacijo na Švedsko, Ker je pozitivno znano, da so nastala zadnje čase velika noporazum-1 jenja med člani SS oddelkov in ljudmi, ki so najbližje Hitlerju, so vesti o aretaciji nekaterih članov SS oddelkov prav verjetne, tembolj če se spomnimo na dogodke, ki s0 se pripetili v začetku tega leta, ko so v vojašnici Lichterfelde juslificirali nekaj članov SS oddelkov, ki so bili zaradi nepokorščine od po ebnega sodišča Hi*!er:eve stranke obsojeni na smrt. Prijateljeva ziuamca v Malkoveih na Dolenjskem, kjer so letos letova! j že izletniki Iz Avstrije in kamor zahajajo izletniki od daleč in blizu na priznani Priiatljev mal-kovški cviček. Teden v verzih Od vekomaj povsod velja, da mnogim jezik rad miglja, po drugih išče, tiplje, kaže resnico včasih, včasih laže. Je skusil Sokrat modrijan, Napoleon, ta velikan, da brez spletkarenj in lai življenja skoraj najti ni. Pa bil Napoleon je tič, Češ: — mene ne boli to nič, ministri kuhajo laži, a mene vse to ne skeli — Kot on, bi lahko vsi balončki — v željah dejanj »Napoleončki« —• spoznali, da obrekovanj so polne stavbe vsakih sanj. • J P Kdor človek je in mož na mesti, ta vedno bo ravnal po vesti — po geslu: Delaj, moli in obstoj, bo bojeval — življenja boj. jih incidentov ni bilo, zato policija ni uporabljala orožja. Ranjenih je šest demonstrantov. Vrhovni komisar za Palestino je dal glavnemu arabskemu od,-boru na znanje, da želi, da se čimpreje demonstracije prenehajo. Posebno je poudaril, da bo p odvzel vse stroge meje, oe se bo rovarenje proti Židom razširilo tudi proti Angliji. V tem slučaju bo poklical na pomoč nove oddelke, ki bodo zasedli vsako ulico ter postavili stro nice. Na koncu izraža komisar željo, da bi demonstranti vendar uvideli, da so njihovi protesti neumestni. Glede na ta današnji dogodek, so oblasti razglasile obsedno stanje še v ostalih delih mesta Jeruzalema. Obsedno stanje v JeraizaAcmu Strah pred sovražnostmi proti Angliji Jeruzalem, 16. maja. z. Nemiri trajajo dalje. Danes se je zopet Zbrala množica Arabcev, ki je demonstrirala po ulicah. Z glasnim vpitjem je vpila' proti Zidom. Ko pa so pričeli padati udarci in tudi vzkliki proti Angliji je policija z neverjetno naglico intervenirala ter popolnoma razpršita demonstrante. Nekaj demonstrantov, ki so vodili povorko, je policija aretirala. Več- (Vlfudtto vabimo, stopite v buffet Šelenbargova ulica in pokusite naš sladoled* Naš sladoled je specialiteta! Dnevna kronika An Osebna vest. Odvetnik dr. KraSevec Ciril se je preselil iz Cerknice v Gorenji Logatec ter ima svojo odvetniško pisarno pri g. Sajovic Ivanu hiš. štev. 48. — Danes vsi na »Otroški sejm« na verandi restavracije »Zvezda«, ki ga bo otvoril ob 9. uri g. ban dr. Marko Natlačen ali njegov namestnik in bo trajal do 17. ure. Zanimiva razstava lastnih izdelkov otrok v starosti do 14 leta, izložba ljubljanskih tvrdk, klekljanje idrijskih čipk, izdelovanje velikonočnih butaric. Samo danes! Vstopnina Din 6.— za odrasle, Din 8.— za otroke. — Francoske Stipendije. Kakor druga leta tako je tudi letos francoska vlada sklenila podeliti ju-goslovenskim profesorjem in dijakom gotovo število štipendij, ki naj jim omogočajo, da tekom leta 1936-37 nadaljujejo svoje študije v Franciji. Kandidati za te ustanove morajo biti jugoslovanski državljani in diplomiran z diplomskim izpitom ali ekvivalentnim spričevalom. Našlo ve naj prošnje na francoski konzulat, vlože naj jih pa na rektoratu univerze, kjer so študirali in kjer bodo dobili potrebne Informacije ter formularje za vprašalne pole. Skrajni rok za vlaganje prošnje je 25. maj t. 1. Dijaki umetnostnih akademij lahko mesto diplom prilagajo spričevala svojih študijskih ravnateljev. Vsi prosilci se morajo izkazati z dobrim obvladanjem francoskega jezika. Navesti morajo stvarne podatke o svojem materijelnem položalu, o znanstvenih delih, s katerimi se nameravajo pečati v študijskem letu 1936-37. Birmanske ure, zlatnino In srebrnino nudi najcene.jfie IVAN PAKIŽ — Ljubljana, Pred Škofijo 15. — Iz bu’ J.;r.$ke službe. Uradniška pripravnica Drago Bidovec-Kerhlank je napredovala v X. pol. Skup., Zmagomir Kramer, banovinski uradnik pripravnik je postavljen za banovinskega uradniškega prip. v X. pol. skup., 'Andrt. Rihtaršič, uradniški pripravnik pri okrajnem cestnem odboru v Kran,u je postavljen za banovinskega cestnega nadzornika v X. pol. skupini. — Iz zdravniške službe. Napredoval je za šefa oddelka državne bolnišnice za žen. bolezni v Ljubljani v 4 pol. skup. 2- stop. dr. Alojzij Zalokar — Osebne , vesti. Za svetnika agrarnega oddelka pri okrajnem nn-čestvu v Mariboru levi breg je povišan Jan Osojnik- višji agrarni pristav v šesti skupini. — Slovensko društvo za varstvo živali v Ljubljani opozarja vse svojo članstvo pa tudi vse druge ljubitelje živali, da Ima v nedeljo, dne 17. maja 1980 ob pol 10. uri dopoldne v lovski sobi restavracijo »pri sokolu« v Ljubljani, poleg magistrata, svoj redni občni zbor, na katerega vse prav vljudno vabi. Oh začetku protltuberkuloznega tedna — Umrli so v Ljubljani: o. Josip Trdina, posestnik in strojevonja: v Mirnii ga. Ante Lipovš, zasebni KOLESA malo rabljena In šivalne stroje vseh znamk, ki popolnoma odgovarjajo novim, po nizki ceni kupite edino pri »PROMET« (nasproti križanske cerkve). Diktatura na Poljskem Poraz demokratske politike Koscialkowskega Varšava, 16. maja. Predsednik poljske vlade Kocsiakowski >e imel z zunanjim ministrom Beck-kom po njegovem povratku iz Ženeve kratko konferenco, nakar je odšel k predsedniku republike in mu sporočil ostavko celotne •viiade. Predsednik jo ostavko sprejel. Mandat za sestavo nove vlade je dobil general Slavoj Sladkow-ski, ki je znan kot človek, ki je za režim močne roke. Bil je že dvakirat notranji minister. Sladkowski je po zadnjih vesteh že sestavil novo vlado, v kateri je ministrski predsednik in notranji minister Sladkowski, pod predsednik vlade in minister za gospodairstvo in finance Lnž. Kvi-atkowsiki1 zunanji minister polkovnik Beok, minister za socialno politiko Ko'scialkowski, minister za trgovino Adam Roman, minister pravde Grabowski, minister za pošte Kalinski, vojni minister general Kaspržicki, minister poljedelstva Poniatowski, minister za prosveto Sviento-slawsiki, minister za promet UI-rih. Novi so razen predsednika vlade in notraroiega ministra š'e mi- nister za socialno politiko, za trgovino in pravdo. Trgovinski minister Romanje bil doslej državni tajnik v zunanjem ministrstvu, minister pravde Gralbow&ki pa državni tožilec v procesu proti šefom opozicije v Brest Litovskem. Sprememba poljske vlade ni prišla nepričakovano. 2e doigo se je bil boj proti demokratskemu Koscialkowskemu, ki je bil nasprotnik diktature. Zmagal pa je genaral Sladkowsiki, ki je vnet pobornik za tako zvani »polkov-niški« režim, ki je za vlado močne avtoritete, diktatorske vlade. Napetost na Poljskem ne ho s tem popustila. Nasprotno. Po smrti generala Pilsudskega so nastale na Poljskem stranke, kakor gobe po dežju, ki so med seboj v hudi borbi. Zaradi tega bo nova poljska diktatura težko obvladala položaj v državi. Bati se je močnega odpora demokratskih strank, ki so sodelovale s prejšnjim predsednikom vlade, ki se je resno prizadeval, da bi na Poljskem končno le zavladala demokracija. Smeh, zabava in dunajski humor! PREMIERA vesele operete »FrUhllngsstimmen«. — ADELE KERN znamenita dunajska koloraturna pevka- Na lepi sinji Donavi Szoke Szakall, Uršula Grabley, H. Thimig, Oskar Karlwelss. Kot dopolnilo: NajznamenltejSi možje sveta In nov Ufa tednik! Predstave v soboto ob 16., 19.15 In 21.15, v nedeljo ob 15., 17. 19. In 21. KINO SLOGA Telet. 2730 Hitlerjev boj proti boljševizmu je borba med o ... *. - Praga, v maju. Znani praški časopis »Sobota« je opozoril v obširnem članku, da je Hitlerjev boj proti boljševizmu v bistvu stari boj Germanov proti Slovanom. To dejstvo je prav dobro zapopadel francoski senator Lemčry, ki je nedavno glede tega izjavil, ko je bil govor o paktu med Rusijo in Francijo: Žal ml je. da se je Francija s tem paktom zapletla v borbo med Germani in Slovani. Francoska desnica, ki je gotovo bolj naklonjena za pregovore s Hitlerjem nego s Sovjeti, torej razume in priznava, da ne gre za borbo proti boljševizmu, temveč za veliko borbo, ki jo je napovedal že kancler Bcthmann-Holhveg, in katero je začel brez uspeha že bivši nemški cesar Viljem II. proti carski Rusiji. Med tem, ko je zapa-d zavarovan z nepremagljivim pasom trdnjav za Reno, so na milost in nemilost izročeni pangermanskim zavojevalnim poskusom Rusi. Cehoslovaki in Jugoslovani, dočim bodo Poljaki in Bolgari sami zmagovalcu v korist. Hitlerizcm ni samo Mussolinijev fašizem, temveč tudi najdrznejši pangermanizem z neverjetnimi sredstvi nasilja in s čvrsto voljo, da raje uniči svet, če že ne more nad njim zavladati. HALO! HALO! ZAGREBŠKO PIVO vedno sveže od sodčka V BUFETU RIB v Šelenburgovi ulici. HALO! HALO! uradni; v Dol. Logatcu ga. Kati Tršar, soproga župana in lesnega trgovca. N. p. v m. Preostalim naše sožalje — Odvetniški izpit pri apelacij-akem sodišču v Ljubljani sla napravila dr. Goričar Josip in dr. S m; d Vladko, oba odvetniška pripravnika v Mariboru. Radio L|ubl|ana Nedelja: 8: telovadba; 8.30: poročila; 8.45: Koncert tamburaškega orkestra; 10: Prenos cerkvene glasbo iz mariborske stolnice; 11: plošče; 11.30: Mladinska ura: Striček Matiček govori in poje; 12: poročila; 12.15: Radijski orkester; 18.15: plošče; 16: O krmljenju goveje živine in prašičev; Humorni s tiialelii Kdo |c kriv? Ljubljana, 16. maja. Savinjskemu kmetu, ki mu ne gre v glavo, zakaj bi ne moglo priti, če drugega ne, vsaj do gospodarske sloge, da bi se vsaj tisto napravilo, kar je najbolj potrebno. Da, prijatelj, to tudi nam n« gra v glavo in še veliko drugim ne. Zadnjič nam je tudi takole pisal moder gorenjski kmet in je predlagal, naj bi se sklenilo premirje med strankami za toliko časa, da se izpelje tak in fak gospodarski načrt, ki bi se zanj morali najprej vsi skupaj sporazumeti. Res prijatelj, kako lepo bi bilo po dolgem času takole malo složne volje in složnega dela, vsa dežela bi se oddahnila in splošno pomirjenje bi zavladalo/ Naš lisi je ljudski list, ki zastopa ljudske Interese in to so predvsem gospodarski in socialni, pa si na vso moč prizadevamo doprinesti kaj k temu, da bi se izgladila na-sprotslva in prenehali spori, ki le 18 let toliko Škodujejo narodu in državi. Pa nam včast kdo reče: To je že vse prav in lepo, ampak tem in tem politikarjem to ne gre v račun. Če bi bila sloga, kaj bi pa potem počele stranke in tako dalje? Vidite, tega pa spet ne razumemo. Kaj pa je prvo: ali državni in na-narodni ali strankarski interesi? Če so časi taki, da je treba misliti najprej na nujne potrebe države, potlej morajo poč strankarski interesi začasno stopiti malo v ozadje. In tega tudi ne razumemo, da bi se nikakor ne dal doseči sporazum, če je tu resna in dobra volja. Saj to je ravno sporazum ali kompromis, da vsaka stran nekaj popusti ali žrtvuje na ljubo stvari in celokupnosti. Ampak zdaj je pa tisto, da take dobre in resne volje za sporazum nikjer ne vidimo. Sedanja vlada g. Stojadinoviča Je proglasila za vrhovno načelo svojega programa pO" mirjenje. Zdaj bo že kmalu leto 'K ' ' r > / k i Se vse do <- u. , , k .V . Kje so vzroki temu? In kdo !e kriv? Fsa javnost si želi pojasnil0 o tem. In mi smo prepričani, da bo g Stojadinović, energičen in odkritosrčen kakor je, danes ali jutri dl podal javnosti pojasnilo, kje s° ovire In kdo so krivci, ki onemog0' čuje jo tako potrebno hi zaže!jcn° pomirjenje. Tako pojasnilo bo golcr vo služilo spolSnemu pomirjeni0 javnosti in razpršilo tudi vse zakolne govorite, ki zastruplja)0 javno mnenje. H.40: Odločilna ura Evrope, predavaje panevropske unije; 16.40: gorenj ki trio; 17; Gospodinjska ura: ' m slo, sir; ga. Ratajeva; 17.20: imjski trio; 17.40: Operetna K,as^ o jo gdč. Igličeva in g. Banovec; i oročila; 19.30: Narodna ura: Us ost maršala Francih« d’Esporaj ialafatović, Beograd; 19.50: * ^ mamic Iz cerkve svetega ^ k'toda; 20.20: Prenos n‘lad'n*^t oneertft iz Maribora; 2-: P1 2.15: plošče; konec ob 23. uri- Ustreljeni medved Ciganska medvedja para je z življenjem plačala trenutek svobode "PROŠEK" desetletni, najboljše vrste, dobite pri stari vinski tvrdki PERO KOLIĆ — DUBROVNIK OSNOVANI LETA 1877 kakor tudi vse ostale vrste namiznih in desertnih vin. SKLADIŠČA : Beograd — Zagreb — Praha. CENE SOLIDNE. Na zahtevo brezplačni vzorci. Maribor, 16. maja. V gozdovih v Plitvičkom vrhu pri Gornji Radgoni so se te dni utaborili cigani. Številna ciganska družba je imela pri sebi tudi ve. Mkega medveda, ki je bil imenitno adresiran in so si cigani z njim po raznih krajih služili vsakdanji kruh. Predvčerajšnjim zgodaj zjutraj pa se je kosmatincu nenadoma zahotelo nekoliko svobode. Spretno se je zmuznil z verige, in ker so cigani še sladko spali, mu ni nihče branil kratkega sprehoda po gozdu, ki Pa je Postal zanj usoden. Naključje je hotelo, da se je skoraj ob istem času namenil iv gozd ^lovski ču- vaj Gregor Z., seveda z nabito Puško na rami. Naši lovski čuvaji so vajeni marsičesa in nikakor niso strahopetni. Toda, ko je Gregor zagledal nekaj metrov pred seboj rjavega kosmatinca, pa mu je le postalo vroče. Menda nič manj začuden ni bil ciganski medved in se je najbrže od samega začudenja postavil na zadnje noge, kar si je pa Gregor tolmačil po svoje. Bil je mnenja, dia ga hoče divja zver napasti in je nameril Puško ter sprožil. Ko je videl medveda stegnjenega na tleh, je odhitel po sosede, da bi se čim-prej raznesla senzacija, da so na Plitvičkom vrbu ustrelili medve- da. Seveda je bilo Precej razočaranja, smeha in škodoželjnosti, ko so ugotovili, kakšno mrcino je ustrelil Gregor. Ubogi medved je torej moral s smrtjo plačati svoj jutranji sprehod, cigani, ki so s tem ob svojega rednika, pa so obljubili, da bodo Gregorja oziroma zakupnika lovišča tožili za mastno odškodnino. Bomo videli, kako se bo zadeva razpletla .. - Krono uspeha nosi seveda SzOke Szakall, ki je danes poleg Moaerja .nedvomno najpopularnejši komik filma. Njegovim kretnjam, nerodnim gestam, njegovim dovtipom in domislekom se mora smejati tudi najresnejši človek. »Na sinji Donavi« je skratka najzabavnejši film, ki se ta teden predvaja v Ljubljani in to bo tudi raz-• log, da bodo vsi prijatelji filmov, ki radi gledajo take filme, pohiteli v Slogo in si ga ogledali. Tudi kriza je kapital Podjeten pekovski pomočnik je iznašel nov vir dohodkov t Celje, 16. maja. Maks Podhostnik j-e star 27 let, Pristojen je v Sv. B'arbaro v Ha-lozali, po .poklicu je pekovski pomočnik. Obsojen je bil že večkrat saj je bil zaradi tatvine in prevare vsega skupaj že 34 mesecev v naporu. Zadnjo kazen je presta! 29- maja 1934. in tudi, da je po odsluženi kazni stopi! v Udruženje četnikov, kjer je opravljal tajne posle in dobival 1-200 Din mesečne plače, h j ego v a služba je tam prenehala 15. novembra 1935., čeprav je še sedaj čkm tega udruženja in spada v Pododbor na Paliluli. Te trditve pa deloma naprotujejo obsodbi sreskega sodišča v Preva-bn, od koder -izhaja, da je moral ž& takrat1 Maks Podhostnik da-!Je časa beiračiti. Zadnje čase se Je res .preživljal na čisto svojevrsten način, ki je zahteval le malo truda, zato pa tem več brlht bosti lin podjetnosti. Napisal je v.eo nabiralnih pol z vsebino: * 'oračam se na Vas, cenjene gospode trgovce im industrijalce s ■ v'."onino prošnjo, ki jo blagovoli-vzeti v poštev. Vslcd današ-J'e krize in redukcije sem ostal a«je časa brez dela, razen tega ^ bil bolan čez dve leti na , :’uiih m danes mi ni mogoče dc-dela. Prosim Vas, da me po možnosti kje zaposlite. Ce vam to ni mogoče Vas prosim za ma lenikostno podporo, za katero se vam že v naprej najtoplejš'c zahvaljujem. Beležim z odličnim spoštovanjem .Malks Podhostnik, trgovski pomočnik (privatni uradnik)«. Ponarejen žig za TOI Tako izpisane nabiralne pole :e še potrdil z štampiljko zbornice za TOI v Ljubljani, ki potrjuje, da je vsebina prošnje resnična in se toplo priporoča cenjenim gospodom za malo podporo. Podhostnik pravi, da sc je koncem febru-,rja 1936. spoznal v Daj-damu v Ljubljani z uradnikom Zbornice ter mu razložil svoje težke neprilike. Uradnik mu je svetoval, da se naj obrne kar na predsednika Jelačina osebno, katerega pa Pod ho'Stnik ni mogel najti. Zato je izročil nabiralne pole kar dolične-mu uradniku, ki mu je že naslednjega dne prinesel potrjene. Podhostnik je dal dotičnemu uradniku 20 Din nagrade, n a kaj je s temi prošnjami .pobiral prostovoljne prispevke od oseb, ki so se podpisale. Ta razgovor glede uradnega potrdila TOI v Ljubljani pa ni resničen. Podhostnik je namreč šel sam k Teodorju Rabiču in graverju Dolencu natvezel, da je uradnik TOI v Ljubljani, Nafcenejši čevlji tvrdke ANTON KRISPER Ljubljana, Mestni trg 26 kjer rabijo več štampiljk, katere pa morajo biti brezhibno izdelane, ter je predložil potreben odtis. Dolenec se je na samozavesten Podhostnikov nastop zanesel in kot začetnik ni dalje povpraševal za legitimacijo. Obiskoval je trgovce in podjetja S takimi lažnimi papirji je obiskal v času od lanskega novembra do letos marca celo vrsto bogatih trgovcev, družb in podjetij, od katerih je prejemal po 20 do 50 Din. Od Trboveljske pre-mogokopne družbe je dalje obiskal razne denarne zavode, tovarne itd. Samo v Celju je bil pri firmi Stermecki, Rakuš1, Združenju trgovcev, Prvi hrvatski štedionici, Ljubljanski kreditni banki v Celju, trgovcih Zangger, Jelenc, Hofbauer in dr. Razen Celja je obiskal tudi Črnomelj, Novo mesto, Rakek, Kočevje in Domžale. Končno so ga v Celju 21. marca aretirali in našli pri njem še 746 Dim gotovine. Na polah razni darovalci manjših zneskov niti niso podpisani. B'led, v lepi črni obleki z močnimi očali je Maks Podhostnik mirno poslušal obsodbo, s katero se obsoja na dve leti robije, ISO Din denarne kazni in 4 leta izgube častnih pravic. Po kazni pa še za 1 leto v prisilno delavnico. Proti razsodbi kazenskega senata je s svojim zagovornikom prijavil priziv in revizijo, nakar ga je jet-ničar ponovno vklenil in odpeljal nazaj v zapor. Otroški iz črnega ali rjavega usnja Vel. 20-25 Din 16.— Vel. 26-28 Din 19.— Vel. 29-35 Din 29.— Zenski iz črnega ali rjavega usnja z usnjatim podplatom Din 65.— Iz črnega ali rjavega usnja z usnjatim podplatom Vel. 30-35 Din 42.— Vel. 36-39 Din 59.— Vel. 40-45 Din 69.— Na lepi sinji Donavi Uspela premiera dunajske operete v Slogi. Ljubljana, 16. maja Prijatelji zabavnih filmov so imeli danes priliko videti Sziike Szakalla v lepi in zabavni dunajski opereti »Na lepi sinji Donavi«. Petje Adele Kernove, priljubljene dunajske kolo-raturne pevke, temperamentna in živahna Uršula Grahley, zabavna H. Thimig in Oskar Karlvveiss, vsi so doprinesli svoje k uspehu tega filma. Vsebina je prav zabavna, človek se smeje in smeje ter pri tem pozabi vse težave življenja. Matura na ulici Ljubljana. 16. maja. Kdor je šel včeraj okrog pol* dneva po ljubljanskih ulicah, ni mogla niti njegovim očem uiti skupina veselih mladih ljudi z rdečimi nageljni v gumbnicah, na smejianih obrazov in ponosnega pogleda. Pred njimi —- bili so obojega spola — je pela v rokah brhke mladenke harmonika vesele in poskočne koračnice in pe* sem je donela z njo. — V petek so zaključili pouk v osmem razr. gimnazije in s tem dnem je prenehala tudi vsa utesnjena šolska disciplina, nastopila je zlata svoboda, ki pa jo grenijo še sikrbi na preizkušnjo, ki čaka slehernega teh veselih fantov in deklet s »pušljci«. Da, matura — zadnja tortura! Toda danes je v njih le ta edina prijetna zavest, da so bili zadnjikrat v šoli, in na to se — ne pije — temveč poje! Skozi Zvezdo je bila vodilna: »Kaj nam pa morejo, morejo, mo« rejo------« in bili so res veseli. In vesela je bila duša vsakega, ki jih je srečal, se oziral za njimi in si želel, da bi mogel tudi sam še enkrat občutiti veselje in srečo zadnjega šolskega dne. Ah, ko pride pa potem vse drugače in je ubit ponos mature in obledijo načrti mladosti. Pa pojdimo rajši z njimi skozi ulice na promenado, kjer poje skoraj vsa ulica »Delaj, delaj, de« klc, pušeljc . . .« pa »Ko študent na rajžo gre« in še več, kolikor jih je veselih in »luštnih«. Zadnji dan v šolah je bil vesel, pa tudi žalosten. Razhajajo se tovariši dolgih let, poslavljajo se tovariši dolgih let, poslavljajo se od profesorjev, ki so danes izgubili (ali odložili?) strogo obličje in čutijo to mladostno razpoloženje z njimi. 1. saj so bili tudi oni nekoč mladi, saj niso od nekdaj profesorji. . . No, in ta dan je zopet izpregovoril vzgojitelj, ki ne pozablja poučevati in svetovati, posebno pa še ne danes, ko so padle vse razdalje in se vsi razumemo in smo dobri drug drugemu. Veseli smo bili, ko smo vas videli srečne in mnogo sreče vam želimo v zgodnji preizkušnji, v kateri boste pokazali svojo zrelost. Maribor m— Narodno gledališče. Nedelja, 17. maja ob 15.: Nastop otroškega baleta iz Zagreba. — Ponedeljek 18. maja: Zaprto. - Torek 19. maja ob 20.: Tuje dete. Red A. m— Velika vaja gasilcev bo danes v nedeljo 17. t. m. ob 10. dopoldne na vseh objektih tovarne Freund v Melju. Vajam bodo prisostvovali tudi predstavniki ne. katerih oblastev. m— Iz zaporov je pobegnil v Šoštanju znani vlomilec v železniško postajo Dovže 231etni Ivan Končnik. Čeprav so orožniki pričeli takoj z zasledovanjem, ga. še niso mogli dobiti. Edina sled za njim je drzen vlom v stanovanje posestnika Ivana Razgorška v Gmajni pri Slovenjgradcu. kjer je pobral za okoli 2000 Din zlatnine. m— Protituberkulozni teden: Le zdrav narod je lahko srečen. Zato podprite akcijo Protituberku-loznega tedna v času od 17. do 24. majnika! m— Na zelenem polju ob Tržaški cesti se danes ob 16. spopri-meta v prvenstveni nogometni tekmi SK Ljublana in SK Železničar. Za prvi nastop '»Ljubljane« vlada v Mariboru precejšnje zanimanje. Dopoldne bo prav tam lahkoatletski mitting ISSK Maribora. m— Mbr. kolesarska podzveza razpuščena! Zaradi nesoglasij in nerednosti v Mbr. kolesarski pod-zvezi je Koturaški savez kraljevine Jugoslavije v Zagrebu razpustil mariborsko podzvezo. m— De tal je pogorelo stanovanjsko poslopje posestnika Ivana Rebernaka v Lobnici. Domnevajo, da je Požar nastal zaradi slabo zavarovanega dimnika, škode je za 25.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. m —Drobne s policije. Še neiz. sleden tat je ukradel trgovcu Josipu Krabatu iz trgovine na Grajskem trgu zlato uro v vrednosti 2000 Din. Trgovski pomočnik Oskar Potočan je prinesel na policijo izvrstno ponarejen desetdi-narski kovanec. Poleg številnih ponarejenih ?0dinarskih kovan, cev so v prometu torej tudi 10di-narski. Občinstvo naj bo pri sprejemanju kovanega denarja previdno! m— Kino Grajski: Neporočena žena. — Union: Sto dni Napoleon. m— V našem jeziku bodo ura. dovali obmejni avstrijski organi na glavnem kolodvoru v Mariboru. Vsi, ki so reflektirati na službo v Mariboru, so morali napraviti poseben izpit iz slovenščine oziroma srbohrvaščine. Avstrijski uradniki obmejnega kolodvora v Mariboru pa bodo še nadalje stanovali v Lipnici oziroma ŠPilju, od koder se bodo vozili v Maribor. Ccl|c c— Dve prircdUve SPD v Celju. y ponedeljek, 18. maja ob 20. bo V rtoalnici meščanske šole filmeko predavanje. Videli bomo krasne nlroe 6 prizori Velikega Kleka, Tl-rotaflee, Koroške In mesta Gradca-Predvajanje teh filmov je vzbudilo *e v Mariboru mnogo zanimanja in tudi Celjane opozarjamo, da tega večera ne zamude. — V petek 22. maja pa bo predaval znani planinec .U8 Župančič z Jesenic o temi: Mreža se zožuje 35 vlomilcev aretiranih Maribor, 16. maja. V teku tedna smo poročali, da so orožniki v Središču oziroma v Ormožu prišli na sled številni in dobro organizirani vlomilski tolpi, ki je dalje časa strahovala prebivalstvo Slovenskih goric in Murskega ter Dravskega" polja. Sprva so marljivi orožniki aretirali 18 oseb, ki so vse zapletene v drzne vlomilske podvige, ki jih ni hotelo biti ne konca ne kraja. Kot pa poročajo iz Ormoža, je sedai za zamreženimi okni že 25 ptičev ki so večinoma brezposelni delavci, nekaj pa je tudi posestniških sinov im celo uglednih posestnikov. Že dosedamja zaslišanja so odkrila nekatere zanimivosti. Vlomilska tolpa je bila brezhibno organizirana in je bilo njeno področje spretno razpredeno po raznih krajih. Vsi vlomi so bili izvedeni velikopotezno, kar najlep še priča dejstvo, da so ukradeno blago prevažali kair v tovornem avtomobilu na hrvaško stran, kjer so ga razprodali in si nato izkupiček porazdelili. Člani vlomilske tolpe so se redno sestajali na samotnejših kmetijah, kjer jih ni mogel nihče motiti pri snova- nju novih temnih načrtov. Naj-večjo »piko« so vlomilci imeli na vino, žganje in slanino, kar so najlažje razprodali na Hrvaškem. Varno pa ni bilo pred njimi niti razno poljsko orodje in so pokradli tudi nekaj plugov, ob nekem vlomu pa so odnesli tudi stroj za čiščenje žita. Z aretacijo dosedanjih 25 vlomilcev je že dloslej pojasnjenih okoli 20 večjih in manjših vlomov Zanimivo pa je, da še niso mogli izslediti poglavarja im organizatorja tolpe, nekega Ivana Bratka iz Vinskega vrha. Cim je doznal, so prišli orožniki vlomilski tolpi na sled, je izgnil brez sledu n ga orožniki kljub vestnemu poizvedovanju še niso mogK najti. Najbrže se skriva na kakem samotnem kraju, ali pa jo je popihal preko meie v Avstrijo oziroma na Ogrsko. Oblasti so izdale za njim tiralico in je upati, da bo kmalu izsleden. — Prebivalstvo krajev, kjer so vlomlci pustošili, je zelo hvaležno marljivim orožnikom, k> so ugnali strahovafoe. Pri zasliševanj soudeležencev, ki so vsi zaprti v Ormožu, se pričakuje Ve nadaljnjih razkritij in aretacij. Denar je postal kapital Zagreb, 16. maja. Zagrebški trgovec Kratina je izjavili o priliki kongresa trgovcev v Zagrebu, da preti propad vsem trgovcem, ako država ne reši vse svoje pripadnike z enakimi merami. Treba je zaščititi vse stanovsko enako, ali nikogar. Potreben je še naposled dober zakon o razdolžitvi. Denar je postal kapital in ni več sredstvo za izmeno dobrin. Denar, ta gospodarska kri. se je strdila in ni več zdrava. Trebi nam je novega, zdravega denarja. ki bo pravilno cirkuliral in se Kaj mora vedeti vsak plezalec? Predavanje bodo pojasnjevale ski-optične slike. ne bo strjeval. Denar bo pravilno cirkuliral, če se ga pravilno upravlja in dirigra ter ga prisili, da kroži. K temu se ga pa prisili z obdavčenjem, tedaj bo začel zopet krožiti med ljudmi, ki bodo lahko z njim živeli. Pred sedmimi leti ni bilo več denarja .kakor danes, razlika je v tem, da jc danes denar povsod zamrznjen ter ne kroži. Ako bomo pravilno rešili problem denarja, bomo rešili tudi problem krize. Interes špekulantov ne sme biti interes države, država smo pa mi, to ie ves narod. Vlomilce se spoveduje Ljubljana, 16. maja Ljubljanska policija je pred kratkim aretirala povsod dobro znanega Kunsteka Ivana, 82 let starega kro-jaškega pomočnika in trgovskega potnika, sicer pa tatu iz navade. Kradel in vlamljal je prav povsod Sedaj pripoveduje na policiji svojo burno preteklost, odkriva grehe ter se izpoveduje. Sumijo, da je bil udeležen pri marsikaterem vlomu česar pa seveda Se ne mara priznati. Obtožujejo ga, da je bil aktiven posebno v okolici Tre-benj, kjer je Kunstek doma. Morda je tudi udeležen pri vlomu v Znojilah pri Krki. Policija je aretirala tudi njegovega pomagača, katerem bo pa teže dokar zati kako tatvino, ker je bil še bolj prebrisan kot Kunstek. Vse blago sta znosila navadno r mestno zastavljalnico. Zopet tragedija Ljubljana, 16. maja V ljubljansko bolnišnico so prepeljali nekega B. Franca, rojenega leta 1908. Odšel je na Rožnik ter si tam v zatišju sanjavega gozda — prerezal žile na rokah. Vzrok tega poskušene-ga samomora je neznan. Poškodbe niso nevarne. V bolnišnici so obupancu rešili življenje. 10 milijonov Din za roman Za romane slavnih pisateljev, ki jih prirode za film, plačuje’/) filmske tovarne včasih prav ba** slovne honorarje. Mnogi pisatelji so na ta način zaslužili več kot z vsem svojim prejšnjim delom. NajveČij honorar je na tak način zaslužil španski pisatelj Ibanez Blaško za roman »Štirje jezdeci Apokalipse«, ko je dobil samo za to delo 190.000 dolarjev (to je preko 10 milijonov dinarjev). Bomba iz 1. 1695 Iz Rostova nn Donu poročajo* dn so otroci, ki so se igrali pri Azo-vi, izkopali staro zarjovelo bombo-Bomba ima nenavadno obliko in je precej težka. Komisija je ugotovile« da je bomba še iz časa Petra I Potemtakem izvira še iz časa, ko »o Rusa v voijni 1. 1695. in 1. 1696. oblegala turško trdnjavo Azovo. Sovjetski vojaški strokovnjaki zdaj premišljujejo, če bo mogoče povzročili eksplozijo te bombe, ki jc že 2-W let stara. c— Poškodbe pri padcu s kole*a. V petek je padla s kolesa 25-letna Ela Poznfč, žena mestnega inkasamia iz Oblakove ulice. Pri padcu 61 je močno poškodovala desno koleno ter se zdravi v bolnici-c— Umrla je v celjski bolnici 70-letna Berta Delorme, učiteljica francoščine iz Celja. N- v m. p.! c— Vse p!anmske postojanke o Savinjskih Alpah bodo od Binkošti dalje stalno oskrbovane. Kocbekov dom na Korošici je otvor j en že od velike noči in je stalno oskrbovan. Snežne prilike so ugodne in smuk« je v teh višinah še prav dobra-Aleksandrov dom v Logarski dolini In Frišaufov dom na Okrešlju bosta od blnkoštne sobote dalje stalno oskrbovana. —c V Orli vasi pri Braslovčah je umrl v četrtek v 21 letu starosti pos. sin Anton Kronovšek, ki je brat znanega voditelja kmetsko-mladinakega pokreta Ivana Kronov-ška. Žalujoči rodbini tudi naše iskreno sožalje! h številk.. . <- er® bokličite pri u«ro* čevanjv »voilh {Motet e Krožila poguba. Stemnilo se je, nastopila je noč, n°č groze in obupa. Proti jutru P? ■'to opazili v daljavi neko svetlikanje in olajšano zadihali. B’i! je to svetilnik MaoneUes, ki je bil sicer nedosegljiv, vendar jih ie tolažil kot znak bližine ljudi. Oto* kjer je stal svetilnik je bil sicer neobljuden, vendar je pristaniška oblast od časa do časa oskrbovala svetilnik. Pogumen podvig n Jjkkj se je Frances Wilson od* Sr!; ho skušal splavati k sve- » Tovariši so ugovarjali, ves, kaj pomaga, če splava tja, m nikogar tam, povrh pa še psa^ smrt v žrclu morskega *;,* Fvcgal bom. Ce pripla h£i >0"ri u'KasniI svetilnik, ni ;? V rrristaniščti postali mem rl" Ptofledat, kaj 1% bomo rešeni! W MORA r Bir POSEBNO SEDAJ SPOMLADI STALNO NA VASI MIZI ! OD 15. MAJA DALJE DIREKTEN VAGON V PRELEPO PRLEKIJO DO RADENCEV. ODHOD ob 7.20 ZJUTRAJ IZ LJUBLJANE. PRIDITE ŽE TAKOJ V MAJU NA SPOMLADANSKO ZDRAVLJENJE V RADENCE. Abesinska Mata Harf ki je pomagala Halle Selasslju do prestola Bila je to dobra misel im resnič* no tovarištvo. Wilson ni dolgo premišljeval. Vzel je široko desko in na njej plaval proti obrežju Mamelles. Na deski je od časa do časa počival, če ga je tok preveč zanašal. Tovariši so dolgo zrli za njim, vendar niso mogli videti, dali je dosegel suho zemljo, ker je bila razdalja prevelika. Kljub temu pa je to, kar se je potem zgodilo, neverjetno. Tovariši so dolgo zrli za njim, vendar niso mogli videti, dali je dosegel suho zemljo, ker je bila razdalja prevelika. Kljub temu pa je to, kar se je potem zgodilo, neverjetno. Štirje rešeni — eden pozabljen Srečno naključje je namreč ho* telo, da se je kmalu potem pojavila ladja na obzorju. Možje v čolnu so seveda divje mahali in kričali, dokler jih niso z __ ladje opazili In jim prišli na pomoč. Vse onemogle so spravili na ladjo. In ko so bili rešeni in na varnem, ni nikomur prišlo na um, kaj je s to* varišem, ki plava po morju, kjer mrgoli morskih psov. Ko so se nanj spomnili, je bila ladja že daleč od otočiča, kjer je stal svetil* nik. Hrabri Witson pa je kljub vihri in morskim psom plaval da* lje im srečno dosegel otok Mamelles. Vendar ni mogel na kopno, ker je bil prehud zagon valov ob •skaloviu. Tu je bil ves trud za* man. Zafo je tvegal še drznejši čin — na svoji deski je namerava1! plavati 15 milj daleč do oto* ka Praslin. Plaval ie in plaval, a moči so ga zapustile, ves onemogel od napora, žeje in lakote je obležal na deski. Ni več plaval. Pol nezavestnega ga je neslo, ne* slo tja v neskončnost oceana . . . Sreča junaka Toda usoda ie bila junaškemu možu naklonjena. Noben morski pes ga ni napadel. In desko je za" V spremstvu neguša, ki je pobegnil iz svoje dežele, je bila — kakor zdaj Pripovedujejo — tudi neka ženska, ki je v abesinski zgodovini zadnjih dvajset let igrala zagonetno vlogo. Je to bivša plesalka Woezoro Manen, ki ji pravijo >abesinska Mata Haiii«. Bila je mlado lepo dekle in je živela kot Plesalka na cesarskem dvom v Addis AbebL ko je med svetovno vojno vnela huda borba intrig za cesarski prestol Lidi Jassusa. Ta je bil prijatelj Nemčije in ker je njegova dežela mejila na nemško vzhodno Afriko, je bilo za antajito važno cesarja odstraniti. Pri teh spletkah je igrala veliko vlogo Woe-zoro Manen. Baje je tisti bajni polkovnik Lawrence večkrat prihajal iz Arabije v Abesinijo in je bil v zvezi z abesinsko Mata Hari. jel proti tok in jo počasi zanašal proti obrežju. Ribiči, ki so zarana odrinili na lov na želve, so zagledali daleč zunaj plavajočo desko, na njej le* žečega človeka. Tako je bil Wilsan rešen. 36 ur je plaval po morju med morskimi psi . . , Vsekakor se je imel Haile Selas* sie veliko zahvaliti tej mali ple* salki, da je prišel do Prestola. Ko je izbruhnila italijamsko-abe* sinska vojna, je prejela plesalka nevarno vohunsko nalogo, ki jo je sijajno izpeljala. Baje je Pre* oblečena kot beračica večkrat pre-vahunila italijansko fronto. Za td je bila od neguša odlikovana z najvišjim abesinskim redom. Pri zadnjem zasedanju Društva’ narodov se je abesinska Mata Hnri nenadoma pojavila v Londonu in Ženevi, kjer je skušala priti v stike z raznimi delegati. Opravila ni nič. Morda pa bi bila kaj, če bi bila še mlada in lepa.., — Na visoki šoli za svetovno pravo na Dunaju te bila promovirana gdč. Marija Kladnik, hčerka carinskega posred n ka v Ljubljani, čestitamo. 1 Društvo »Soča« matica v Ljubljani vabi vse svoje člane na XV. redni letni občni zbor, ki bo v soboto 23, maja v salonu pri »Levu« ob pol 21. uri z običajnim dnevnim redom. V slučaju nesklepčnosti se bo Isti vršil pol ure kasneje in bo sklepčen I Pri vsakem številu navzočih članov. MAŠČEVALEC Kriminalni roman. 116 Od nekje se je pojavil zelo eleganten gospod, nenavadno rumene polti in mefistofelskega izraza. Njegove črne oči so se žareče pobliskavale izza velikega, orlovskega nosu. Ustne pa so mu zakrivali majhni črni brki in kozja bradica, za katero se je neprestano vlekel s svojimi nenavadno dolgimi in koščenimi prsti. »lie, Diaz!« ga je polglasno po= klical A tki os. Španec se je ozrl, stopil bliže in pozdravil: »No, zelo sem radoveden, kaj mi bo'sta pokazala. — Ali so mogoče že tu? In koliko jih je?« »Ni jih še,« je odgovoril Atkius, >toda vsak čas morajo priti. Sami 'boste videli, da nisem preti* raval — zagledali boste pet krasotic.« »(No, no, le nikar tako strašno ne pretiravajte,« je prezirljivo odgovoril Spanec. »Pretiravam? Kaj takega še svoj živ dan niste videli. Zenske, so . . .« »(Mir, Atkius,« je zašepetal Wat* son, zdajle gredo.« Vsi trije so se bolj skrivoma ozrli za Jackom in njegovo družbo, ki je počasi odšla na peron in v vagon, katerega je bil Jack najel zase. »No, Diaz, aili sem kaj pretiraval?« je dregnil Atkius spanca, ki so mu oči pohepno zažarele. »No, stari lopov, kaj pravite k temu?« »Ne, ne, prav nič -iste preti* ravali,« je Diaz zadovoljno odgo-vorll. »Prav takšne žen sike potrebujem za svoje zabavišče. Ali ml hočete prepustiti vseh pet?« »Če doibro plačate, zakaj ne?« »Ali sem vam morda kdaj ostal kaj dolžan ?« je ošabno vprašal Španec. »Nikakor ne: dosedaj ste bili vedno točni. Toda to pot, dragi moj, bo ogromno dela in težav, pred no pridemo do cilja.« »To je pa vaša stvar,«' je ma* jomarno odvrnil Diaz. »Mm, samo pomislite — pet žensk lepo število, skoraj pol ducata. Toliko lepega naenkrat Še nikdar niste imeli — preveč boste zaslužili. — Hm, —no — (recimo za vsako pimčiko — sto-petdeset tisoč dolarjev — saj vam bo samo tista plavolaska kmalu vse stroške poravnala — boste videli, da se bodo kair trga* ti zanjo. Trikrat toliko lahko dobite zanjo« Španec je nepremično stal in molčal. »Me, Diaz, ali ste slišali jcaj sem rekel? Ne delajte se tie-innne-ga.« »Slišal sem, slišal«, je naposled odgovoril Diaz. »Vi torej hočete, da bi za vseh pet plačal ogromno (vsoto stopetdeset tisoč dolarjev?« »Watson, pojdita!« je dejal Atkius svojemu tovarišu fn ga pričel vleči proč. »S tem vraž* jim stiskačem se ne bova poga- iBla.« »Ostanite!« se je zdaj jadrno okrenll Španec in prijel Atkiusa za suknjič. »Saj lahko še govori* T|0 o tej stvari. Kaj pa se vama lako prokleto mudi. saj še nisem I rek vi zad”:' b'scde.« »če boste govorili tako, kot malo popreje, potem se nama ne izplača stati tu,« je hladno odvrnil Atkius. »Vaši konkurenti v Veravuzu in Prabli naju bodo sprejeli z odprtimi rokami.« »Ah, tisti berači!« je zaničljivo odgovoril Španec. »Potem pa bodite pametni. Zenske ste videli in vam ugajajo. Kako jih boste dobili — je moja stvar. Midva pri tem tvegava več ko preveč, kaj ne Watson?« Watson Je prikimal in rezko pripomnil: »Dovolj krvi bo to veljalo.« »Ne govorite o krvi!« je ves bled in prestrašen pripomnil Di* az. »Ne smem slišati nič o takih stvareh, ker — takoj mislim na trupla —, ki — liu . . . « »To vas naj nikar ne skrbi,« je posmehljivo odgovoril Atkius. »Zda se rajši lotimo posla. Hočete ali ne?« »Petdeset tisoč za vsako!« je za,godrnjal Diaz. »Ne bo nič!« je suho odvrnil Atkius. »Alj mislite, da sva samo dva? —Nas je dvajset!« »Sedemdeset tisoč!« je zasto* kal Diaz. Atkius ni ničesar odgovoril in r.ekai Šepetal z NVatsomom. Tako! nato sta oba hotela oditi. »Kam gresta?« je ves prestra* šen vzkliknil Diaz. »Na peron. Potujeva z istim vlakom naše ptmčike.« Osemdeset tisoč!« je vzkliknil Diaz. »Ne/ Mota zadna beseda • Stotisoč ali na nič!« D!az ie otnmavn1!. * »N ■ ne. t^a ne zmorem,« je p?rv\$1pd vz 'dinil. »PokFvn, Watson, zakaj bi za* n1'1 n tratila' čas.« Šnane- ga ie zadržal. »Torei devetdeset tisoč — več ne morem!« »tšto .t'srv,vo f)a ali ne?« »Pa na' bo — da«, je vzdihnil Šoanec in si brisal not s čela. »Pogodba torej velja?« Atkius ie Vrenko vda,ril v po-mv"Qnn mu roko. »Voka! — Po+ovak boste z na* mi. Diaz « v" -i-« • _ K-'ir no id mio!« PPOTT TUCKSONU. Minil je že en dan, odkar je bil vlak odpeljal iz Chicaga in še vedno je hitel proti zapadu. Jack in njegovi spremljevalci, so bili zdaj sami v rezerviranem vagonu in so si z zanimanjem ogledovali kraje, ki so postajali čedalje bolj divji. B’ill in Jim pa sta iz dolgega časa bila odšla v neki drugi vagon in se slučajno vsedla v so* sednji oddelek, kjer je sedela čed na deteljica, Atkins, Watson in Diaz. BiH jih je kmalu opazil, pa za* čel hoditi po vagonu.^ na skrivaj si ogledovaje trste tri sosefle. »Za vraga, Bill, kaj pa imaš, da ne moreš dati miru?« je naposled nejevoljno zagodrnjal Jim, ki mu je že pričelo presedati ne* preslano Hillovo stopanje sem in tja. »Sam ne vem, kaj mi je. Toda obraz enega izmed one trojice se mi zdi čudno znan! Nekje sem ga že moral videti, kakor reče- no«, je zamišljen odgovoril Bill. »(Že mogoče,« je malomarno odvrnil Jim. »Saj si bil svoj čas v Ameriki, ali ne?« »Da, deset let. Kakor rečeno, divje življenje je bilo to takrat. Bil sem farmar, iskalec zlata, vs® mogoče, pa kakor rečeno, preveč sem nemiren, da bi mogel dalj časa obstati na enem in istem kraju«. »Pa kje si prav za prav bil?« »Kje? V Kansamu, v Kaliforniji, kakor rečeno, povsod. Poznam ves zapad po dolgem in po čez. In takrat, kakor rečeno, sem moral srečati tudi tistega tamle«, je odgovoril in s prstom pokazal na sosednji oddelek. »Meni se zdi, da nekaj sumiš* 1, BiH?« »Hm, kakor rečeno, da. Tisti trije so lopovi, čeprav so lepo oblečeni. Lahko trti verjameš, Jim, kakor rečeno, dobro poznam Ameriko«. »Ah, preveč si črnogled. Kaj pa nam morejo tukaj? Sploh pa tu nihče ne ve, kaj smo in kdo smo«, je odgovoril Jim. »Ti se ne razumeš na kočljive zadeve, Jim. Baš v Ameriki je treba, kakor rečeno, imeti odprte oči. Čeprav nas nihče ne pozna, imamo vendar seboj nekaj, kar vzbuja pohlep ameriških pusto* lovcev«. »Ne razumem te, BiH. Ali misliš ma denar, ki ga ima gospodar s seboj1?« »Ah, kako si neumen, Jim. Kakor rečeno, ti se ne razumeš na take stvari. — Pri sebi imamo ne* kaj mnogo bolj dragocenega — ženske!« »A — to?« »Tu na zapadu so, kakor rečeno, lepe ženske še vedno red« kost,« je zgovorno nadaljeval Bill, »In sem svo j čas pogosto doživel, kako so radi enega samega pogleda lepe ženske, pokali sa* mokresi.« črni pajek Na silno rafiniran način je 40-letni knjigarnar E. Croos, ki je te dni stal pred poroto v Sidneyu (Avstralija), izvršil zločin umora. Njegova žrtev je bil romanopisec E divin Boorel, ki so ga nekega jutra našU v njegovem stanovanju mrtvega. Preiskava ni mogla dognati, na čem je mož umrl. Podoba Pa je bila, da je podlegel učinkom nekega neznanega strupa. Boorel je ležal izleknjen na Preprogi svoje spalnice in njegov obraz je izra. žal neko strašno grozo. Policija je stala pred zagonetko, ki bi najbrže za vedno ostala nerazrešena, da se ni morilec sam izdal. V nekem baru se je zabavala družba, v kateri je bil tudi knjigarnar Croos. In pogovor je nanesel tudi n» nevarnost tistih črnih pajkov (Black Spider), ki so v Avstraliji pogosti in ki se jih vse boji. Croos, ki ni bil več trezen, je tako mimogrede vrgel med pogovor opazko, da je takšen Pajk najbrže (umoril tudi iRoorela. Za to Croosovo opazko je izvedela policija in ga takoj aretirala. Tajil je vsako krivdo, po trdem zaslišanju Pa je naposled le priznal, da je v pisateljevo (spalnico Izpustil skozi lokno črnega pajka. Sestradana žival je aPečega Boo- ^IsMlottiačihgaj^ TONE SAJOVIC: Golgota jetičnih Daleč so naie poti, vsak kelih življenja ir pl ji najsi to je sladko, najsi to je grenko, kar v kelihu vsakem sloji: Daj, Gospod da od tod vodiš nos na drugo poti Usmili sel Reši nas, o Rog, nadlog in teh poti. Daleč so naše poti in razna se pesem glasi; enkrat vesela vsa, drugič je žalostno; a vsak jo izpoj brez skrbi: Daj, Gospod, da od tod vodiš nas na drugo poli Usmili sel Reši nas, o Rog, nadlog in teh poli. Daleč so naše poti in mi smo razgaljeni vsi; vidi se vse telo močno izmučeno, ker smo mi otroci gorja: Daj, Gospod, da od tod vodiš nas na drugo poti Usmili sel Reši nas, o Bog, nadlog in teh poti. Daleč so naše poti, iz ran nam odteka vsa kri; kadar potujemo, k Bogu vzdihujemo, naj se ta pot nam konča: Daj, Gospod, da od tod vodiš nas na drugo poti Usmili sel Reši nas, o Rog, nadlog In teh poti. ★ Tone Sajovic, pesnik-rudar, je našim čitateljem že znan. Za profcl-tuberkuloznii teden« je napisal ve5 pesmi, od katerih pričujočo objavljamo, ki jo odlikuje — vzltc drugim pomanjkljivostim — njena praprot-stost n topla iskrenost občutja. Tone Sajovic živi v Lokah 82, p. Trbovlje. Pri tej priliki spet opozarjamo na njegovo zbirko pesmi# posvečeno spominu Magopokojnega kralja Aleksandra I. Zlasti šolo naj bi je ne prezrle. ____ Astrološka napoved za 17. maj Dan je v dobrem znamenju Merkurja in zato za poslovne zadeve ugodene. Danes opravljena, korenspondenoa, pogodbe in dogovori kažejo na uspeh. Tudi za potovanja v kupčijskih zadevah dobri aspekti. Sploh je ta dan podjetnim ljudem naklonjen, za 18. maj. Včeraj poslovno dober, je i>» danes poslovno slab dan. Prinaša nevšečnosti, skrbi in izgube. Zlasti se Je treba paziti danes sleparjev. Utegnemo tudi slišati d kaki sleparski aferi. Za politiko, duševno delo, za vladajoče In vodilne osebe Slabi aspekti. — Sep-tembrovoem in jmiljcem prinaša takšen dan rad neprijetnosti. ^ Ozračje je v splošnem spet nadeto. Nervoznost, nerazpoložen^ vznemirjenje. Tendenca na slabše. rola takoj napadla in miu zadali® smrtni pik. Croosa, ki je storil ta ado®™, 1 ljubosumnosti, Je porota obsodi ■ na dosmrtno ječo. Madžarski trgovci proti zadru-garstvu. Madžarska trgovska združe-njil 80 izdala brošuro, v kateri zelo ostro pobijajo favoriziranje zadru-garstva po državi. Opozarjajo, da so po statistiki iz leta 1934, znašali direktni davki trgovine 11. 73 railijo-»ov pengov, a dohodnina še 8.84 milijonov poleg, medtem ko jo celokupni davek zadrugarstva znašal samo 136.590 pengov. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši |»eeek 6 Din. DrL in ban. davek 1 Din. Oglasniki, ki tičejo elažbe, plačajo samo po 15 par aa beseda Na pismena vOTaianja Je priložiti ■« odgovor 1 Din v znamkah. — «•11 oglasi so plačljivi takoj pri na-ro^iln HRANILNE KNJIŽICE prodate »11 kap! te najbolj« potom moj« oblast veno dor oljene pisano s. — Denar takoj. Priložite tnamks. RUDOLF ZORE, Ljubljana OlodaJISks ulica IS. Telefon S81IO. Za nekaj ur dnevno mCe zaposlitve samostojen perfekten knjigovodja - bilancist. Nastavlja, pregleduje in zaključuje knjige, tudi kartoteke. Cenj. ponudbe pod »Vedno pripravljen« na ogl. odd. lista. Trgovskim potnikom nudim kot postranski zaslužek provizijo za razpečavo kolekcije najnovejših, lahko se prodajajočih razglednic. Sporočite svoj naslov na upravo »Glasa naroda« pod »Razglednice«. Močan in inteligenten dečko, ki ima tri razrede nižje srednje šole, bi rad postal vrtnarski vajenec, želi vstopiti v večjo vrtnarijo. Blagovolite sporočiti naslov, eventuelno pogoje na upravo »Glasa naroda« pod šifro »Vrtnarstvo«. Kupim kolo, malo rabljeno, moško. Ponudbe z navedbo cene na »Glas Naroda« pod >Dobro ohranjeno«. Birmanske ure «d Din 40 - naprej nudi Grajski urar »g. Jan, Maribor. Mirna družina iste v bližini nove šišenske cer trisobno stanovanje z vsemi priti “»mi. Cenj. ponudbe na upravo 11 Pod »Šiška«. „ Berlitz nemški I. del in italijanski I. in n. s«, nov' drugi kot nov, prodam Din 100.-. Vprašati pod »Sem in-na ogl. odd. »Glasa na- Za________ teresent« roda«. Oglašuj v „Glasu" Mladi in pogumni Košar okovi Kmetski stražarji naše meje In kulture Cerknica, 16. maja. Ou nove politične dobe sem se pri nas ni zgodilo nič posebnega. V naše težko gospodarsko življenje, ko po kmetijah in kočarijah životarijo do obupa, se od gotove strani dan za dnem vnaša »politiko«, pred katero niso varne niti najbolj stanovske organizacije, kot n. pr. Združenje trgovcev za logaški okraj, ki je imelo preteklo nedeljo v Logatcu svoj redni občni zbor, na katerem pa so »politični linspiiratorji« doživeti popoten poetom. Ta lekcija je za gotove ljudi silno zdrava, in sleherni, ki je voljan adlddaifno delati pri gospodarski obnovi našega propadlega gospodarstva, s simpatijami zre na odločno stališče večine našega trgovstva, ki je brez vsake sentimentalnosti zavrnilo politično vmešavanje v čisto stanovske zadeve. To je le eden izmed mnogih slučajev. V kritičnih gospodarskih časih je bolj kot kdaj potrebna skupnost in solidarnost. Žal, da tudi pri nas nekateri ljudje niso vzgojeni v tem duhu in brez vsake stvarne potrebe ovirajo skupne akcije za gospodarsko obnovo. Zapomnijo naj si, da pri takem delu ni nujno potrebno naviti vsega dogajanja na en sam političen vatel, ki je trenutno aktualen. Mladina hodi pravo pot S tem večjim veseljem moremo zato pozdraviti gibanje organizirane kmetske mladine, ki tudi v našem okraju že leta in leta poziva k skupnosti in zlasti kulturni solidarno- sti in enotnosti slovenskega podeželja. S svojim kulturnim delom doprinaša kmetska mladina jasen dokaz, kako je treba delati v duhu kmetske skupnosti, in kaže pota, ki peljejo k slogi in enotnosti podeželja. To zdravo stremljenje kmetske mladine si zmagovito utira pota čez vse ovire in čez vsakršno farizejsko politiziranje, ki tako kvarno razbija enotnost naše vasi. Bloška kmetska pevska družina Preteklo nedeljo je pri nas gostovalo Društvo kmetskih fantov in deklet iz Nove vasi na Blokah a pevskim koncertom in sporedom, s katerim je teden prej uspešno nastopilo v Sodražici. Mladim kmetskim kulturnim delavcem je treba priznati, da tvorijo pod vodstvom pevovodje g. Košoroka ubrano in lepo izvežbano pevsko družino, ki s pesmijo in svojim nastopom žanje splošne simpatije. Mladi kmetski zbor se je s trudom in požrtvovanjem iz-vežbal do znatne višine, kar je bilo opaziti zlasti pri težjih skladbah, ki so jih pevci s sigurnostjo zmagali. Posebno pa so ogrele domače, narodne, ztlast pa Maksa Kovačiča »Želim si zvezdne noči . . .« na besedilo pesirni pokojnega Janžeta Novaka, ki jo je moral zbor ob navdušenju poslušalcev ponoviti. Kmetska mladina skladatelju Zorku Prelovcu Dobro obiskan koncert v Sokolskem domu je otvorila mogočna kmetska himna »Zeleni prapor« skladatelja Zorka Prelovca. Bfcz vsakršnih formalnih ceremonij je kmetska mladina ob tej pesmi s spoštovanjem in nesebičnim priznanjem počastila 26-letno neumorno delo Zorka Prelovca, za našo kulturo zaslužnega moža in skladatelja. Budna straža naše krvi in kulture Ostali spored koncerta je bil skrbno sestavljen in so ga tvorile deloma lažje skladbe, deloma narodne pesmi. Cerkničani s priznanjem niso štedili, saj zasluži to priznanje še posebno kmetska mladina, ki v svojih idealnih nagibih tudi ob težavnem vsakdanjem delu najde še vedno dovolj časa, da ga posveti svoji izobrazbi in izvežba svoje grlo oti plemeniti pesmi. Blodka kmetska pevska družina je lahko vsakomur za vzor, kako je treba tudi ob težki uri stati budno na straži zn našo mejo in za našo kulturo, ki jo tujec ograža. In v prav v tem je visoka vrednost vsakega pevskega nastopa kmetske mladine, ki s pesmijo budi duha čuječnosti, skupnosti in sloge, ki je posebno potrebna na tako izpostavljenih mestih oh meji, kjer je treba čuvati mejo in tudi našo kri, ki je onstran meje. bodriti, da ne omaga, temveč v čvrstem optimizmu ohranja, kar je našega. Debat? o kolonijah Pariz, 16. m a; a. r. Po dosedaj še ne uradno potrjenih vesteh se doznava, da bo Eden obiskal, najbrže skupno z lordom Halilaxom Berlin. Baje bo na sestanku s Hitlerjem poskušal posredovati med Berlinom In Parizom. Ni izključeno, da se bo med obema visokima državnikoma razvila kolonijalna debata, ki postaja vedno boli pereče vprašanje in dela že sedaj Angliji skrbi. Šola za revmatične dijake Na trgovski akademiji v Tiebiči na Moravskem bodo pa otvorili prihodnje leto enoletni tečaj za trgovske potnike. To bo prva šola te vrste v Češkoslovaški. V šolo sc bodo mogli vpisali absolventi trgovskih akademij in trgovskih šol. Ne bo Vam žal! Sc danrs sl preskrbite In poskusite parketno voščilo Cena škatlji .... Din 10.— Velika škatlja . . . Din 18.— Odprto po kg . . . Din 24.— R. Hafner, Ljubljana, Celovška 61 GLAVNA ZALOGA : TELEFON 85-65. iJf# s katerim očistite Vaše parkete vseh madežev, jim daste lep sijaj, obenem pa osvežujoči duh v sobi. tfailetniiei šentjakobsko-sevniške železnice okrepčajte se s priznanim dolenjskim cvičkom iz Prijateljevih vinogradov v Malkovcili, ki se toči v okrepčevalnici •TELO VCA in v gostilni Pili J ATE L J v Tržišča. Za izletnike posebni popusti. Večjim skupinam za ogled nove železnice vozovi na razpolago. Vsako nedeljo pri KNEZE na Trati izletniški prašiček na ražnju. Pokušnja vin v Prijateljevi zidanici v Malkovcili. Vse informacije „PRIJATEL«I“ Tržišče, I>ol. Nizke cene — odlična dolenjska postrežba — in priznani „PRIJA- TELJEV“ cviček združeno z gostoljubjem, so dejstva za katere se bodo nedeljski izletniki odločili. nedeljah in praznikih izletniški vlak s popustom. Se priporoča gostilna „PRIJATELJ" Tržišče, Dol. §L03SW<š> emtas© m® 1 J ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- .n 1 1 ■—' Izdajatelj: Josip Fr. KnafllC. — Urednik: Ivan Albreht. — Za Narodno tiskarno d. <1. kot tlskarnarja Franc JezerSek. — Vsi v LJublJtMUi