üreiinisiuo in upiroslyö :
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeijek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. 113.
naročnina listo:
Celo leto		. 12	K
Poi leta .....	. 6	K
Četrt leta .....	3	K
Mesečno		. 1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K_
Inserati aji oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih ozna nü'ih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
St. 132
Maribor, drse 13 Dovembra 1912
Hoj ni krik.
Bojni krik se je od ponedeljka, sem nekoliko polegel. Balkanska kriza sicer še ni rešena), med Avstrijo in Srbijo je razmerje še vedno napeto, vendar je bojno razpoloženje izgubilo na svoji srditosti. Po večdnevnih, neprestanih konferencah, avdiencah in •razgovorih v Bivlimpešti so glasovi, ki prihajajo danes od tam, nekoliko imroljubnefši. Med tem, ko je v nedeljo in pondeijek 1 izgledalo, kakor da« stojimo tik pred vojsko med Avstrijo t n Srbijo., nekateri nemški listi so že poročali o avstrijskem ultimatumu in o mobilizaciji, pravijo napiovejše vesti, da je upanje, da se bo dosegel Sporazum diplomattlčnim potom. V Budimpešto ■ je bil došiel v specijjelni misiji predsednik bolgarskega sobranja Dane v., 1 čigar navzočnost je bila v zvezi z avstrijsko-srbskim vprašfanjem. Bil je sprejet v avdijenci od cesarja in prestolonar slednika ter je imel dolge konference z Berchtoldom in drugimi vodilnimi osebami.. Razen Daneva, je bilo sprejetih v avdijenci pri cesarju in prestolonasledniku tudi mnogo drugih merodajnih politikov, kakor zunanji minister, vojni1 ministeri, gef generalnega štaba Schemua in mnogo drugih,. Zlasti pri prestolonasledniku so se vršila neprestano poSivjpt.ovanja, govori se o celonočnih. Vršil se ije tudi kronski svet, h kateremu sla bila, pritegnjena tudi Sef generalnega štaba Seli emu a in njegov prednik Conrad plem. HötzendOrf, vsled česar se je Sklepalo, da se ni posvetovalo samo o političnih ukrepih, temveč tudi o vojaških. iZ eno besedo : \ kriza je bila na vrhuncu. Včeraj je odpotoval Danev v bolgarski glavni stan, kjer bo poročal kralju Ferdinandu. |G'(asovi, s katerimi spremlja ' časopisje v oü/vjidno | inspirira|nih člankih njegov odhod, povedo jasno, da se je iDane-vu misija posrečila, da je kritični položaj Izdatno razbremenjen.
Kakor že zgoraj omenjeno, (se ; sedaj , 'splošno sodi, da se bo dalo 1 diplomatjlčnim potom I premostiti nesoglasja. jPo teh zadnjih vesteh Avstrija ni več tako intransingentnai, kakor je bila prej. Sicer se še vedno zahteva neodvisnost Albanije, (Glede i srbske zahteve po luki, kar je bilo najspornojše,' J so se pa
PODLISTEK.
w
Crtice iz vojske.
Kako je rešila neka stara ženica Srhe pred Kumanoven* *.
Neka jako zanimiva epizoda, ki se je zgodila v bitki pred Koman o vem in katera je omogočila srbsko zmago, je postala sedaj znarta.
Pred Kumanovem je obvarovala previdnost neke stare kmetice Srbe pred veliko in nevarno zgubo. Ko se se bližali Srbi mestu, je bilo mesto dozdevno popolnoma j-, prazno, V resnici pa temu ni bilo tako, ampak vse hiše so zasedli bašibozuki, Vi najstrupe-nejši sovražniki Srbov in so se poskrili V njih. Te neregularne čete so nameralvale počakati, ko prikorakajo Srbi v mesto, da jih potem začnejo obstrelja-vati iz svojih skrivališč.
Stara kmetica Sikpalica, je pobegnila iz mesta in je pribežala v eni sapi k srbskemu/ poveljniku in mu je naznanila, da je v Kfumauovem vse polno ba-šibozukov. Srbi so se nato takoj ustajvili. Priptet-jaii so na primerne prostore svoje topove ' in so začeli bombardirati Kumanovo. Sovražnik je bil silno iznenađen ! in se je spustil v divji beg. Ha begu jih je pa srbska artilerija z granatami f tafcol ! izborno pozdravljala, da so imeli grozne zgube.
Pri vhodu srbskih zmagovalcev v Kumanovo je korakala stara kmetica ponosno in zmagoslavno ■-pred srbskimi četami. V desni roki ji je visoko plapolala srbska zastava,
Rusinje Črnogorkam.
Rusko žensko vzajemno dobrodelno društvo v Petrogradu je pisalo sledeče pismo:
„Drage sestre! jUprajva ruskega ženskega dobrodelnega društva i Vam izraža1 iskreno spoštovanje v borbi'za nezavisnost Vašedomo-
že začela zbliževanja, Avstrija srbsko zahtevo ne odklanja več a limine, ampak samo povdarja, da ne more dovoliti. Srbiji ;več kakor i trgovske luke. Pripravljena je Avstrija dati Srbiji luko, do katere bi vodila pot preko Bosne ali eventualno bi se ji pripustilo tudi luko Sv. Ivan v 'Meduji ali kako drugo ob balkanskem obrežju, t toda brez vsakega« drugega o-zemljia in tudi bi ne smela, Srbija luke utrditi.
Naše mn,enje, izraženo . v zadnjem uvodniku, da ,ne bo prišlo do vojske, se torej potrjuje. 'Brez dvoma je, da se bo na zgorajšnji podlagi dalo do? seči sporazum, Vedeli smo, da kljub rožljanju z o-rožjem merodajni faktorji j ne bodo koteči tirati spornih vprašanj ,clo skrajnosti. N,e želimo drugega, kakor da bi odločilni kregi ostali' na. poti, katero so nastopili. (Samo v prijateljstvu z balkanskimi državami leži bodočnost Avstrije na Boljk arm. V bojnih krikih in obsodbe vrednih hujskarijah naj se Še nadalje izčrpavajo razni nemški prenapetneži, koji ošabni nadutosti je J u goslo v an-z mago vale c zadal skelečo rano, otresti se üh pa mora država, ker jo vodijo v pogubo. (Hands off! Roke proč! (To je naša devfza glede juga in Balkjana napram Nemcem in M a žarom in mora postati tudi deviza vlade;, Samo če se bodo merodajni činitelji preko dosedanjih krivičnih principov1 postavili ji a stališče, da spada jug 'Ji u g o sl o vanom in samo nji m, lahko mislijo na bodočnost Avstrije, drugače ta bodočnost ni vredna — piškavega oreha.
Poraz pameti.
Minuli t eigen je priobčil znani srbski politik in državnik, bivši minister Vladan GeorigljeVjič v „Neue Freie Presse“ zanimiv članek o balkanskih zadevah' ter o razmerju Avstrije in Srbije, Med drugim je zapisal Georgjevič v svojem članku I tudi naslednje markantno stavke :
„Da, res je: vojna Avstrije proti balkanski zvezi, utrjeni na bojnih poljanah z najdraži o krvjo njenih narodov, ne bi bil le žalosten poraz pameti, marveč bi nakopajaj tudi monar-
vine, združujoč tople želje, da ne bi ta herojska borba stala mnogo I žrtev {in da bi vspeh ovenčal plemenite namere Vašega črnogorskega naroda.“
Slovenci na Cetinju.
Na Ce.tinje sta prispela dva Slovenca visoko-šolca, z namenom, da vstopita ali v črnogorski „tRu-deči Križ“, ali pa, kar bi jima po njihovem zatrdilu bilo še ljubše, v črnogorsko armado. Novođojšleca se zoveta Cop Mihael, jurist iz Blejske Dobrave in Lipar Blaž, jurist iz Smarce pri Kamniku. Pot iz Kotora na Cetinje sta vkljub Visokemu, nepregaženemii snegu prehodila peš. Po prihodu sta se javila pri vojnem mflnlstrstvu in se stavila na razpolago. Vpo-števajoč njihovo željo, ju je nameštnik vojnega ministra po nekoliko premišljevanju sprejel v legijo do-brovoljcev.
„Ali sta dobra, vztrajna pešca?“ se ju je tar koj vprašalo.
..„Sva dobra turista in telovadca“, še je glasil odgovor.
,,Naj bo torej! Naj poka, še tudi — slovenska puška!“
Veselo sta visokošolea odšla in kmaiju zamenjata svojo obleko in palico s črnogorsko vojaško u-niformo in puško.
Slike Iz bojišč.
V Skoplju smo srečali kmečkega poslanca iz srbsko narodne skupščine, M nam je začel pripovedovati :i
Slišal sem, da mi je padel na KumanoVu moi čdipi sin, pa sem odšel na bojišče, I da ga poiščem. Oj, bratje, ljudje, kako strašno izjeda tam! Hodil sem po bojišču, pa nisem mogel dalje,; ne da bi bil stopil temu na glavo, onemu na nogo, onemu na roko. Trupla z izkrivljenimi ustnicami leže,, da je kar strašno pogledati. Arnantskih in turških trupel je na kupe in kadar človek to pogleda, mu od groze kar
Letnik I\.
hiji dedno ' sovraštvo i vseh balkanskih narodov.1“
Ta usodno-markajitua' Izjava. pridobiva na pomembnosti še po dejs.tvu, ker je njen avtor na glasu prijatelja naši monarhiji; ,vsi Alar so ga razvrščali med apostrofile izza Milanovih in Aleksandrovih časov.
Seveda postaja vrsta takih politikov v Srbiji redkejša in redkejša: rod avstrofilov v Srbiji izumira,. A da si Vladan, Georgjevič tudi danes želi prijateljskih odnošiajev med obema držajvama, da. iskreno želi, da ne bi prišlo med njima do grozečega konflikta, v tem mnenju nas utrja vprašanje, ki ga .je napisal že v uvodu svojega članka.:
„Odkrito moram priznaj, I dal S so srbski patrijotje vzlie sijajnim zmaigam ! srbskih armad, M so vso Staro Srbijo in severno polovico Macedonie v sedmih j dneh osvobodile iz turškega jarma., vendar v velikih skrbeh radi vprašanja: Kako bo vedenje Avstrije nasproti rezultatom te vojne tudi v slučaju popolne zmage nad Turčijo ? Ali naj (krščanska velesila napove vojno osvoboditeljem turške raje, da v-postavi status tpo — barbarstva?“
Nato opisuje avtor 1 v živih barvah velikanske žrtve, ki jih doprinašajo Bolgari in Srbi v tej osvo-bojevalni vojni | ter prihaja do zaključka, ( da bi morale balkanske države,, ako bi jim hoteli iztrgati sadove te gigantske borbe, začeti novo 1 vojno, bodi tudi proti kaki drugi velesili. Bi pio rafie, ker potem ne bi šlo le za obramba osvobojenih bratov, ampak tudi za eksistenco i teh narodnih držav, za ! rezultat stoletnih krvavih bojev! Georgjevič ponavlja: Tudi čo bi Srbi in Bolgari že oslabljeni zavzeli Carigrad, morali bi vendar iznova začeti vojno.
Potem piše avtor na adreso Avstrije, da bi mogla Avstrija le z nekoliko pravičnosti in nekoliko blage Volje Sgrati veliko vfogo ne le v Srbiji, ampak na vsem balkanskem polotoku. Tiako je avtor še podkrepil svojo gori citirano sentenco, da bi vojna Avstrije proti Srbiji pomerjala poraz pameti, (ki bi nakopal 'naši monarhiji 'neugodno ; sovraštvo vseh balkanskih narodov!
ostekle oči. 'Z menoj je šel tovajrilš, pa se je moraj* na pol pota vrniti z bojišča, ker ni mogel gledati teil strašnih prizorov. Sina nisem našel. Zdaj grem pa
v Veles, cjA poiščem svojih šest stričnikov.
*
* *
V neki bitki blizu srbske meje je stal Arna,vt brez zavetja in meril na srbske vojake. Vsak! 1 strel pogodi po enega vojaka, tako dobro je meril. To je pa bilo preveč nekemu topničarju, pa prosil oficirja, naj mn dovoli 'izstreliti top na Arnavta.
„Ali pa veš, da velja' strel iz topa 150, dinarjev?“ ga vpraša oficir.
„Vse eno, plačal bom.“
Oficir mu brez tega dovoli, topničar naravna top, ga izstreli in Arnavt se. razleti v sto kosov.
* * *
Na kolodvoru v Zofiji sem videl, { ko je prišel vlak z ranjenci iz bitke pri Lüle Burgasu, r kmečko ženo, ki se je približala ranjencu, kajterega so nesli iz vlaka v bolnišnico. Vprašala ga je, kaj je z njenimi sinom. Ranjenec ni znal materi prikriti resnice. Žena je prebledela; zdelo se je, da omahuje, a koj nato se je vzravnala in ponosno držeč glavo kvišku, je odšla, Samo robec je držala pred ustmi. (Vse obl činstvo je občudovaio to mater, ki je znala v tako pretresljivem trenutku obvladali, i svojo bolest j in '■ je dala temu izraza.
* »
Ko so Srbi napadli Niovapazar, je general živ-kfovič v teku bitke zapovedal odstop,, Ko so to Arti avti opazili, so poleteli naprej. Prav to pa je Želel Živkovič, da jih pobije s topništvom.
A en vojak ni hotel poslušati poVelj ai, da se umakne, temveč je sam začet streljati iz topa na, krdelo Arn avtov. Med tem se še dvigne' nek ranjen vojak in mu prične podajati streljivo. Tla lop je toliko nàpratvil, da so se morali Arnavti vrniti; ko pa so topničarju prihiteli na pomoč ostali topovi, so Arnav-
Do žrebanja velike loterije „Slovenske Straže“ samo še nekaj dni! Žrebanje že 18. novembra. Hitite z ku povanjem in d ar oče vanjem srečk. Vrednost vseh dobitkov 20.000 K. Srečka samo 1 K.
Mož, ki tako govori, je bil — še enkrat ponavljamo to — vsikdar izrazit prij/atelij naše monarhije. Svarila od take strani, 1 podainegja v taki. veleresni obliki, ne bi smeli prezirati naši državfniki, če je da govorimo z Georgievičem !— vi njih še kaj zdrave pameti!
Ali avtor ni zaključil s tem splošnim posvarilom, ampak (govori tudi konkretno o koristih, ki bi jih imela Avstrija, ako bo njena politika; prijateljska balkanskim državam. Balkanska zveza napravi — pravi avtor — iz balkanskega polotoka desetkrat bogatejše 1 in za konsum sposobnejše ozemlje za industrijo in trgovino Avstrije, nego je bile pod nemarnim gospodstvom Turčije. O tem more prepričati nacionalnega ekonoma 1 le en pogled f na statistiko gospodarskih odnošajev med monarhijo in balkanskim nolotokom r pred in po neodvisnosti krščausKih balkanskih držav. Ge bi hoteli merodajni krogi v Avstriji prevzeti vlogo kuma pri preporodu držav Dušana, Simeona in Konstantina, bi imela monarhija fz tegja duševnega sorodstva veliko večje koristi, nego pa iz zmagovalne vojne prod Srbiji! Avstriji bi bilo zagotovljeno za to iskreno, zvesto in stalno prijateljstvo!
Vojska na Balkanu®
Mnancijelno stanje balkanskih držav.
O iinanci j einem položaju balkanskih držav so se vsi varali. Ko so ljudje v jiričetku vojne primerjali šance vojskujočih se držav, so bili eni naiziran-ja, da mnogo prekaša Turčija a,rmade balkanskih držav in da o izidu vojske ni nobenega dvoma. Tega naziranja niso bili' samo oni, ki črpljejo svojo politično modrost iz raznih časopisov, ampak še celo diplomatile, ki so ali bi vsaj znali bitji o tem mnogo najtančneje podučeni, so računali na popolno zmago Turkov. Ostalo je neoporekljivo, da je poročilo našega atašeja v Carigradu, Ü’i je slikalo vojno organizacijo Turčije kot zelo pomanjkljivo, romalo v koš in se zanj ni nihče zmenil. Drugi so zopet utemeljevali zmago Turčije s tem, da sicer nima Turčija še mnogo denarja, toda balkanske države1 ga pa imajo še veliko manj. Tudi ti so se močno varali.. Sedaj se vidi, da balkanskim državam prav nič ne zmanjkuje denarja in marsikateri se začudeno vpraša, odkod so dobile te države kar naenkrat toliko denarja.
V Srbiji, kjer so že davno radunali z dejstvom, da mora priti do vojske, so silno št edili, samo cla bi bili iinancijelno dobro pripravljeni za slučaj vojske. Srbski finančni minister je od kredita, ki mu je bil leta 1908-09 dovoljen, prihranil 50,000.000 dinarov -1 dinar =. 95 vinarjev. K temu še pa pridejo vsakoletni prihranki iz državnega gospodarstva v znesku od 15,000.000 Go 20,000.000 dinarjev,, 'skupno torej
ti bežali in pustili veliko množino svojih na bojišču. Ali tudi topničar je bil ranjen i in leži sedaj v bel-grajski bolnici.
Vsled njegovega junaštva ga je vprašal Živko-vič, česa si želi.
Vojak veli: „.Želim, da mi daš ta top!“
„Ampak to ne ny>re biti“, odgovori, mu general. „Kaj hočeš drugega?“	•
Slednjič sta se pogodila, da vrežejo v top njegovo ime.
*	Ä
• * *
„Stampa“ javlja:
Ko so bolgarske čete zasedle Lille Burgas, je bilo zbežalo prebivalstvo na ! vse strani. (Polkovnik Kargijev je jezdil na čelu svoje čete in je na cesti opazil plaho i dekletce, ÌM se je bo-pzljivo umikalo. Ustavil je konja, skočil razenj in je začet otrokaj tolažiti. V tem trenutku pa. prileti sr.apnel, ki se je razletel in raztrgal konja. Polkovnik Kargijev je takoj odpravil otroka k svoji ženi in jej poslal pismo, rekoč :
„Zavzemi se za tujo deklico. rJaz sem elafi šestini hčeram življenje, to-le dekle je pa meni rešilo življenje ! “
* c *
Star mož v Zofiji je začel slutiti, da. se je njegovemu Sinu, ki je šel kot prostovoljec v turško vojno, kajj primerilo. Teh dvomov in skrbi ni mogel prenašati. !Peljal se je v Staro Zia,goro,. Ì kjer je bi l sedež bolgarskega generalnega, štaba in potem še; v Musiafo Pašo. V obeli krajih je hodil od bolnišnice do bolnišnice, od postelje do postelje in poizvedoval po svojem edincu. ’Med ranjenci ga ni bilo, a izvedel je, da je pri Lozengradu padel — če je živ1, ali mrtev, tega ni nihče vedel.
„Pa ga poiščem med mrliči“, je rekel stari mož in se je odpravil v Lozengmd.
Ko je prišel tja, je videl, da je vse bojno polje pokrito s snegom in da ta snežna odeja pokif,va že vse, ki so tukaj padli, vse do zadnjega, tudi njegovega. sina.
Vrnil se je v Zofijo. Nikomur ni nič rekel in ni komur ni nič potožil, samo, včasih je njegovi obraz nekaj .spreletelo, kar je izdajalo njegovo notranjo bolest.
Obstopili so ga njegovi prijatelji in znanci in ga vprašali, kaj je z njegovim sinom. In s krepkim glasom je odgovoril stari mož:
„Velika in sijajna je zmaga naše domovine“ in je svojo ponosno bolest zakril z molkom.
,Tak je ta narod zmagovalcev. —
69.000.	000 dinarjev. Vsled nekega apela srbske (vlade so letos večinoma vsi davkoplačevalci1 že , odplačali svoje davke, daj, še celo za prvo poiiovfcO leta 1943 so že tudi vplačali, kar je prineslo državi. 45—
50.000.	000 dinarjev v gotovini.
Ornaigora si je najela kratko ( pred ! izbruhom vojske v Italiji 20,000,000 lir. Vrhu tega je še prejela od Rusije podporo 2,000.000 rubljev.
Bolgarija si je prihranila tekom, vlade kralja Ferdinanda 300,000.000 levov .(1 lev = 95i vinarjev,) Vrhu tega je pa še prinesel apel vlade ‘<do patrijotič-nih davkoplačevalcev skoraj 100,(000.000 levov.
Celo Grška, kj je vedno (trpela na pomanjkanju denarja, je spravila skupaj] v tem letu nald krog
60.000.	000drahmov {1 drahma = 95 vinarjev).
Vse štiri balkanske države) so pred izbruhom vojske razpolagale z čez 650—700,000.000 frankov. K temu je še pripomniti, da so bile vse armade združenih balkanskih držav, izvzemši morda ono Grške, tako opremljene, kakor v vojskjnem času. Vsled darežljivosti naroda, pa tudi zalaganja z Živifi in prevažanja živil in vojnih potrebščin ni v pričetku vojske državo mnogo stalo. Danes je financijelni položaj balkanskih držav zelo ugoden. Ne samo,, da je vsaki državi Še ostal velik del gotovine, se je zanesla' vojska že definitivno v sovražno državo, katera mora trpeti ne m^fhen del bojnih stroškov. p0 padcu Soluna imajo združene balkanske države prost in enostaven dovoz vseh bojnih potrebščin in sicer po morju in poslaniki v Parizu l so obvestili( balkanske vlade, da jim dovolijo amerika.nski in francoski kapitalisti prav radi posojila, še celo ponujajo jih. Ti kapitalisti so nastali tako posltrežljjivd lje iz strahu, da bi balkanske države ne prevzele z odtrganimi deli Turčije tudi plačilne obveznosti turških drža/Vnih dolgov. Hočejo pač sedaj zmagovalce nekako naklonjene storiti, da bi s turškim ozemljem sprejeli tudi neki del turških državnih doljgov.
Biseri iz bojn« ga polja.
(Zbira profesor A. Bezenšek.)
Z o f il j a,, dne 7. nov.
Domoljubje bolgarskega Janeta.
Neki kmejt iz zofijske okolice po imenu Stojno Petkov iz vasi Doljni Lozen, služi kot domobranec v onem oddelku, ki straži železnično progo Zofija— Plovdiv. Tukaj ni posebno težka služba i n ivojaik ni v nevarnosti, da ga zadene turška kroglja,
Nekega dne mu pride na misel, da tai služba ni za njega, pa. se javi pred svojim poveljnikom na raport z besedami:	„Prosim, gospod stotnik, da| me
zapišete v 37. rezervni polk, ki gre te dni na turško mejo.“ Poveljnik mu pa odgovori: „Ne morem te pustiti. Takšni pogumni vojaki so koristni tudi v tej službi. A zakaj si pa prav za prav f želiš iti na to mejo?“
Nato odgovori Stojno Petkov: ' „,J.az si hočem zaslužiti ali križec na prsih, ufi pa križ na grobu na bojnem polju!“
To ie vrli mož, (ki zasluži, da se mu pomni
ime.
Besede očetove na grobu sina.
Po bitki pri Kumanovem je bil pokopan dne 30. oktobra v Belgrajdu sin profesorju in bivšega ministra Ljubomiira Kovačeviča. Bil je poveljnik mitral-jeznega oddelka.
Na belgrajskem pokopališču se je poslovil pri odprtem, grobu oče od svojega rajnega sina s sledečimi besedami:
„Dragi sinko, poč j si zdaj, ko si izpolnil sveto dolžnost do domovine. Jaz Te ne objokujem, kajti Ti si umrl junaške smrti in si odkupil trpljenja mnogih vekov. Naj se sreča iTfvoj duh s ,ca|rjema Dušanom in Lazarjem ter naj jima pove, da. je Kosovo spet naše!“
Vsi pri pogrebu navzoči so se razjokali pri tem slovesu blagega očeta od junaškega sina. Rajni je bil tajnik v ministrstvu zunanjih zadev v Belem-gradu.
Vrli oče, vrli sin!
Bolgarsko-turška vojska.
;	Zadnji np Turčije,
(Po poročilu vojnega korespondenta .„Rei(dispóste.“)
C a r i gri a P, dne 9. nov.
V predvčerajšnji seji je sklenil turški ministrski svet, da se bo nadaljevala vojska do skrajnosti. Ves up stavijo sedaj Turki jna utrdbe 1 ob Kataldži.
V	neki poluradni korespondenci se priobčuje mnenje nekega vojaškega atašeja- o vrednosti ' toh utrdb.
V	tem mnenju se zagotavlja, da so te utrdbe skoraj nepremagljive. 'Zopet drugi strokčvjnjaki pa zatrjujejo, ]da niso Turki za obrambo teh utrdb prav nič storili. {Turški generali, ki so se- udeležili celie vojne, nimajo nobenega upanja več in prigovarjajo, — naj bi Turčija takoj sklenita, mir.
Kaj pa delajo Bolgari? Zelo v oči pade, da se že celi teden niso zganili. Kakor se gofvori, so tudi oni imeli precejšnje izgube in sedaj čakajo na oja-čenja iz zahodnega bojišča. Drugače se ne da razlagati, da pustijo Turkom toliko časa za zbiranje.
Vojaški atašeji i in bojni poročevalci ( so se že vrnili semkaj, prvi so bili na bojnem polju 8 fn poslednji pa 14 dni, njihov za včeraj' napovedani odhod se še ni vršil. Le prestolonaslednik se še poda enkrat v glavni tabor. Pri svojem prvem obisku po porazu pri Lüle Burgasu je igral jako klaverno vlogo: svojega voza ni niti enkrat zapustil. 'S tem pa
gotovo: ni povzdignil bojnega, navdušenja turških bojnih vrst.
V turški armadi se je pojavila kolera in z begunci in ranjenci' se bo še tudi v mes|to zanesla. In sköraj vsak djan se pripeti kak sumljiv slučaj kolere. V Carigradu samem sta se že 'baje pripetila dva slučaja kolere. Velika nevarnost v zdravstvenem o-ziru za Carigrad so begunci, ki so skupaj stlačeni v tesiiTh in vlažnih prostorih, n jesti! pa nimajo šie prav nič.
Oclrin pred padcem.
Kakor smo že zadnjic poročali, iso i Bolgari v noči od dne 7. na dne 8. nolvembra zavzeli dve važni poziciji ob južno-vzhodni fronti odrinskih utrdb. Oba zavzeta forta, posebno fort Kartaltepe, sta jako močno utrjena, {Fort Kartaltepe / leži na 143 metrov visokem griču ip obvladuje Odrini, 'Vjsaka nadaljnja bramba Odrina je postala z zavzetjem tega forta\ že brezvspešna. Padec Odrina se pričakuje v najkrajšem času.
Bitka pri Kataldži.
Doslej še uradoma nepotrjeno poročilo 1 pravi, da se je na celi črti utrdb pri Kataldži vnela/Velika bitka, /Bolgari oprijemajo trdnjave1 od trejti strani; na severni strani so dospeli že tik do trdnjajvfin popolnoma pobili turško desno krilo. V središču so za-sjedli mesto Kaltaldžo. 'Tu je bil turški odpor hujši, ker so 'tukaj razpostavljeni novi vojaški oddelki, ki so še le dospeli iz Male Azije. (Na jugu so Bolgari zasedli Cekmedže ob Marmarskem morju..
Ce so te vesti resnične, potem, stoje kataldžke utrdbe neposredno pred padcem in Carigrad j je iz1 gubljen, ker so stavili Turki na utrdbe pri Kataldži svoj zadnji up.
Poročevalec „Reichsposte“ zadrjja dva dni ni poslal nikakih poročil. Sploh, varuje Bolgarija o vseh dogodkih zadnjih dni strogo 'tajnost.
Bolgarija {imenuje iiradništvo v zasedenih krajih.
Minister za notranje zadeve je provizorično že imenovanim podprefektom v Mustafr Paši, Lozengradu, Malem iTlernovem, Lüle Burgafsu, Baba EskSjju, Vizi, Vjasiliku, Kočani in drugod ' naročil, (da z ozirom nm občinske volitve sestavijo matrike.
Upravni svet poljedelske banke je imenoval za posajmezne kraje v okupiranem ozemlju zastopniške.
Poštno ravnateljstvo je imenovalo ves personal za, novo ozemlje.,
Srbsko turška vojska.
Bitolj pred padcem.
Turfln, dne 11, nov.
Vojni korespondent „Stampe“' brzojavlja svojemu listu iz Skoplja naslednje:
Padec Bitolja se pričakuje vsak čas. Operacije se vrše istočasno od južne in severne strani. Od južne strani prodira pred Bitolj grškia kolona, kli je prišla iz Fiorine in je že zasedla železniško progo, vsled česar je zabranjeno umikanje Turkov. Od. severne strani ! so pa prikorakale srbske čete preko Prilepa in Kličeva. V Bitolju kjonaenitririania turfšika vojaška posadka šteje baje 351,000 mož In ima baje 50 topov. Pri Topolzani, 20 kilometrov pred Bitoljem, so se že vršile bitke s Turki.
Vest v zadnji številki, f da je Bitolj jže ! padel, kateri mi sami nismo prav verjeli', t je ' bila prenagljena,
Srbske armade.
Prva srbska armada je po zavzetju Prilepa in Kiceva prikorakala pred Bitolj. Padec Bitolja se pričakuje vsako uro.
Druga srbska armadja pod poveljem generala Stefanoviča je že pred Odrinom.
Oddelek tretje armade, |ki se nahaja ! v sand-ža;ka]tu Novipazar, I se je združil ! s Crnogorci, da skupno operira pred Skadrom.
Močne srbske kolone prodirajo proti morju na Drač, Vsled. slabega vremena prodiranje Srbcf," proti morju počasno napreduje.
Zmage in izgube v zadnjih bojih.
Novipazar—Kičevo—Prilep.
B e 1 g r a d, 9'. nov.
Danes so došla iz Skoplja razna podrobna poročila o bojih v poslednjih 14 dneh. Po teh poročilih so imeli Srbi v bitki , pri Novempazarju I 500 mrtvih in ranjenih, /Turki 300 mrtvih in 700 ranjenih, Srbi so zaplenili 57 topov in mnogo drugega vojnega materijala,
Bitke pri Kičevem in pri Prifjepu so bile skrajno krvave^, ker je morala srbska infanteria brez pomoči artilerije z bajoneti naskokovati turške pozicije. Končno se je posrečilo Srbom, potisniti Türke proti Bitolju in Debàru. Padec Bitoifja se pričakuje vsak čas. Srbi so imeli pri Prilepu 2500 mrtvih in ranjenih, Turki pa 6000,
Vodje Albancev Sabih j a Idris', Sefer m Kazu mo so se ud al i Srbom.
Grško-t urška vojska.
Nove grške zmage.
A t en e,j dne 11. novembra!. (Korespondenčni biro.) General Sapuntfakis,1 poveljnik druge grške armade, brzojavlja iz Arte: Dianes je zasedla naša armada kraj in trdnjavo Pentfepigadijp, ! kakor. ’ tudi bflžnjo okolico. 'Sovražnika srno zasUdovaii. Umaknil se je za gorovje Pentepigadije, Khani in Karva-sare. Turška baterija je zasedla višine m je streljala, celi dan, toda. brezvspeŠno.
Poročilo prestolonaslednika,
l'	Atene, dne 9. novembra.
Prestolonaslednik Konstantin javlja o kapitulaciji Solona:
Tekom celega včerajšnjega dne je naša amar da korakala preko reke Vardar,
. Angleški, ( francoski, 'nemški in avstrijski generalni konzol so me posetili z mestnim poveljnikom solunskim in s poveljnikom iTjahzim pašo v; Tiopšinu, da mi predložijo načrte o kapitulaciji mesta. Zahtevali. so, da bi naj cela, armada obdržala svoje orožje do konca vojske, toda ostati bi morala nevtralna, Tia predlog je bil za mene nesprejemljiv in sem zahteval, da mi mora izročiti' cela armajda orožje, sar mo to sem dovolil, da se bo orožje po končani vojski zopet dalo nazaj1. Zahteval sem tozadevnega odgovora do 6. ure zjutraj.
Danes zjutraj ob 5. uri je prišel turški poveljnik k meni in mi je predložil drug predlog, v kjate-rem je privolil izročitev orožja s pristavkom], da zalite v,a sajmo 5000 pušk za izviežbanje novincev. To sem mu dovolil. Ker so pa potekle zopeft' dve uri, ne da bi bil dobil tozadevnega odgovora, sem zapovedal koraikanje armade proti mestu Solunu ob 9. uri dopoldne.	■
Ko so se bližale naše čete sovražnim prednjim stražam, je odposlal poveljnik Ta lizini paša meni pismo, v katerem se je izjavil, da sprejme moje pogoje. Na,to sem ustavil na.dalnje pomikanje armade in sem odposlal dva, častnika k Tajhzim paši, ki. sta napravila zapisnik o kapitulaciji mesta, ' pred katerim stojijo naše čete.
Črnogorsko-torška voj ska,
Obleganje Skadra.
Neki tržaški Hrvat ima svojo hčerjo) omoženo v Skadru. Gospa je soproga hotelirja „Europa.“ Iz privatnega pisma, datirapega od dne 4. t. m., došle-ga v Trsit dne 9. it, m.;, posnemljemo:
Dne 3, in 4. t. m. je bilo silno obstreljevanje. Kroglje so letele nad streho hotela in padale kakor toča pred in za hotel. Ena kroglja se je razpršila v nekeip kotu pri hodniku in ubila pep v bližini stoječih ljudi, a nekoliko jih je ranila*' Vse hrepeni, da# bi bilo temu groznemu stanju konec. Pomanjkanje na živilih je veliko in temu primerna) je tudi draginja. Oka .(1 kilogram 28 deka)) kruha( stane na primer 2.80 K. Riža, pa sploh ni dobiti za, nobeno ceno. Na strehi hotela vejeta vedno bela in avstrijska zastava,. Naravno je’torej, da vse prebivalstvi, brez razlike vere in narodnosti, želi sklepa miru. |Trpljenje je preveliko, da bi se moglo dalje prenašati. Srečni oni, ki so še o pravem času kaj poskr/ili, da se morejo sedaj vsaj za silo prehranjati,
Manifestacije v proslavo zmag na Balkanu v Dalmaciji.
Šibenik, dne 11. novembra:	Včeraj so se
vršile v mestu velike manifestacije za balkanske Slovane. Občinski zastoj) je izdal proklamacijo, v kateri poživlja, na7 se meščani sestanejo k slavlju zmag braJtov na Balkanu, Mesto je bilo v zastavah. V soboto je bilo mesto iluminirano. Včeraj se je pomikal ffianifestacijski sprevod nad 5000 ljudi po mestu. In vse prebivalstvo, tudi italijansko, je manifestiralo za balkanske Slovane. Pred katedralo so govorili Srb poslanec Vukotič, vodja hrvaške Stranke prava deželni poslanec Dilimkovič in župan dr. Krstelj. Vsi so slavili Izmage 1 balkajnskiih zmag ! tudi kot zmage hrvaškega naroda.
Spli t, dne 11. novembra: ’ Včeraj zvečer je bila tu veličastna manifestacija ' v j proslavo zmag balkanskih držav. Zbralo se je nad 8000 manijSestan-tov pred občinsko hišo. Župan je v navdušenem govoru slavil balkanske 'armade, povdarjajoč ob urnebesne m pritrjevanju: Zmaga onih, zmaga, naša! Bilo je še več ognjevitih govorov, nakar je sledila pobratimila srbske-, hrvaške in slovenske zastave m je občinstvo z velikanskim oduševljenjem ' pelo , pesmi: ,/Onam, onamo“ in „Šumi Marica,,“
Avstrijska eskadra za Orijent.
Iz Dunaja poročajo, da je avstro-ogrska eskadra, ki je določena za Orijent, 'sledeče razdeljena: Poveljnik eskadre z vojnima lađi jama „Pran Ferdinand“ in i„Radetzkiy“ in s torpedovko „Uskok“ v pristanišču v Smirni, Vojna 1 adi j a " .;,)Z{r i/nyl“ in torpe-dovka „iWildfa.ng“ v K,avali, križarka „Marija 1 ere-zija“ v Solunu. (Obe mali križarki „Aspern“ in pa „Admiral Spann“ sta dospeli 'dne 8. t. m. v Kunuca-lo f.n nadaljevali Še isti dan pot skozi Dardanele v vodovje pred Carigradom, kamor sta dospeli dne 9. t, m. Vse ladije so med seboj 'in z glavni: m po vel j-hištvom zvezane z brezžičnimi brzojavom.
■~****- «CM-na HJOa	it n .1—«rw.	«n	.....»HM
Politični pregled.
Državni zbor.
Državni zbor stoji v znamenju i ostre ; opozicije naših poslancev. Frivolne igre z Jugoslfovani so naši poslanci siti in nočejo dopust?!!, da bi se še nadalje igralo-z njimi na način, ki je v sramoto celi kulturni Evropi, Nemci in naše vlade se morajo privaditi,, da bodo nas vpoštevali kot polnopraven in soodločajoč faktor v monarhiji. Ne bomo poročali podrobno ò sedanjih taktičnih nastopih in namenih naših poslancev, ker bi znalo to stvari samo škodovati; povemo samo, da so naši poštjanei z vso pazljivostjo in eneržijo na delu, da nam pribore naše pravice.
V	pondeljek in včeraj je imela državna zbornica plenarne seje. V pondeljek je odgovoril Stürgkh na interpelacijo gpede vporabe češtčine kot notranjega uradnega jezika, ki je bila \ vloženaf vslted Ho-chenburgerjevih fermanov,
O tem odgovoru se je vnela živahna razprava, ki je izpolnila oba dni j in se i nadaljuje tudi še danes.
Včeraj je med drugimi govoril tudi dp. V;erst o v Š e k, V svojem 4burnem govoru je povjđarjaJ, da ni iskati ; vzrokov za ostrejšo ! taktiko Jugoslovanov samo v razmerah na Hrvaškem, temveč tudi v vilajetih Štajersko in Koroško. Večinske stranke so s svojim ( postopanjem potisnile Hrv aško-slo v e nski klub v situacijo, ki ima obstrukcijonjstičen značaj. Parlament nima za Slovence nikake vrednosti. Ce smatrajo Cehi boj preti Hoehenburgerju za resnega., potem morajo odpoklicati svoja minllstra iz kabineta. Dr. VerstovŠ^kova1 ostra i izvajanja ' so Nemce zelo poparila. Razkrinkal je krivični sistem do golega*.'
Oba dni je prišlo med govori večkrat do burnih spopadov. Nemškega rladiklalca dr, Sehiirffa, k" je pokazal svojo oliko napram Slovencem v psovkah, so naši poslanci tako zavrnili, da je čutil. Danes je zopet seja.
Radi taktike naših poslancev' je vlada in njene stranke zelo razburjena. Neprestano se vrše pogajanja. Hrvaško-slovenski klub je imel včeraj sejo, v kateri je odobril taktiko v proračunskem odseku, in je sklenil zahtevati, da, se sklepe v zadnji nočni seji anulira, drugače umakne klub svojega zastopnika iz konventa seniorjev. Za čas zborovanj delegacij v Budimpešti1 je izvolil klub \ za načelniMa posl. dr. Dulibiča, ki bo v zvezi s parlamentarno komišfijo določal vsakokratno taktično smer poslancev v odsekih na Dunaju.
*
* *
Poslanec Brenčič je stavil nujni predlog za pogorefce pri Sv, Kungoti i in prosil za izdatno podporo, odpis davka in ustavljanje eksekucij.
Čuvaj.
Demonstracije proti C u v, ;a, j u. i— V Zagrebu t eđč e kri.
V	pretečeno nedeljo, dne 10 .novembra., popoldne ob 5. uri je prišlo v Zagrebu 1 do velikih manifestacij za zmagujoče balkanske države. , Manifestacija se je pozneje izpremenila v burne demonstracije proti Čuvaju in končala s krvavimi prizori na, ulici.
Ob 5. uri popoldne je bila na Maksimiru končana športna prireditev. Kaikih 5000 do 6000 ljudi je nato korakaf!o proti mestu ter pelo slovanske himne: „Onam, Onamo“, „Ljepa naša domovina“, „Šumi Marica“ in druge. Iz množice so se slišali klici; „Živel balkanski savez“, Živela Srbija“, „»Živela» Bolgarska.“
V	mestu so manifestante navdušeno pozdravljali in jim pritrjevali iz oken. Policija je bila popob noma nepripravljena. Tako je bilo mogoče, da so prišli manifestanti do Jelačičevega trga. Tam so se manifestacije : naenkrat izpremenile v demonstracije proti Čuvaju. Ljudstvo je začelo klicati: „Doli; s Čuvajem, doli s tirani“, „'Živel Jukič,“
V	tem trenutku se je zakadila policija peš in na konjih med množico ter jo začela s sabljami; razganjati. Prišlo je do strašnih prizorov. 120 osen je bilo ranjenih, med njimi leden težko. Stražnik ga je udaril' po glavi s sabljo. Odpeljati so ga morali takoj v bolnišnico. Le z veliko težavo se je posrečilo policiji, razgnati demonstrante. Demonstracije pa so se še pozno zvečer ponavljaje po raznih ulicah. Policija fr aretirala mnogo oseb.
Raznoterosti.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru naznanjia tem potom, da se bodo od 21. novembra do 3. decembra postavljali vlagalni stroji, kar boote delo zelo oviralo. Radi tega prosimo, da imajo p. n. stranke v tem času z nami potrpljenje, ako se naročila ne bočite mogla hitro in točno izvršiti.
Slovenci ' in štajerske deželne finance. Poslanec dr.' Benkovič ' je dokončal i -svoje delo o stališču Slovencev v štajerskem deželnem gospodarstvu. To delo v kratkem izide v nemščini; priredi se pa, tudi poljudna, slovenska izdaja.
Promocija. Adv. kand. Mark Natlačen, član „Danice“, je bil danes v sredo, 'dne 13. novembra, v veliki slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča promoviran za doktorja prava. -Mlademu doktorju naše čestitke !
Sneg. {V noči od pondeljka na torek je vrglo precej snega. Ker j,e poprej več dni deževbfo. je padel sneg na mokra tla ter bržčas ne bo imel dolgo obstanka, V noči od torka na sredo je pa precej pomrznilo. Po uiioph mariborskega mesta so take mla-kuže, da bi človek v njih lajhko utonil! Ravno zdaj v času, >ko gre današnji list1 iv stroj, pada i sneg, kakor Turici pri Kirkkilissi.
Svobodomiselni rokovnjači. V Inomostu se je zgodil slučaj, ki jasno osvetljuje vso toliko hvalisa-no kulturnost in omiko svobodomiselstva, v prvi vrsti nemškega.' ' 'Nemškega, kjatoliškjega visokošolca Gfiezzeja, so, ko je šel po noči v društvenih barvah po ulici domov,, napadli nemško-svobodomiselni akademiki in ga tako pobili, da je na posledicah umrl! Deset 'teh svobodomiseln j h razbojnikov je že pod ključem v preiskava. Razburjenje v katoliških krogih
je vsled tega dogodka silno. Vse, tudi pošteni nasprotniki,. se zgraža nad podivjanostjo s|v'obodomisel-nlih rokovnjačev, ki hočejo vbijati drugim svoje prepričanje s kolom 1 in se drže I principa:	„(Willst Du
nicht mein Bruder sein, schla.g’ ich Dir den Schädel ein.“ Kaže ta dogodek v kričeči lučij kako svobodomiselstvo pužna svobodo samo za sebe, za 'druge ima pa samo nasilje. In pod takim svobodomiselstvom ječimo tudi mi. Tudi pri nas so se že zgodila slučaji, zelo slični inomoškemu. Svobodomiselstvo je pač povsod enako.
Naše stališče napram odnošajem med Avstrijo in Srbijo, ki smo ga podaji v pondeljkovem uvodniku, je izzvalo splošno odobravanje. „Slovenec“ od včeraj, 'dne 12. t. m., prinaša1 na 1 uvodnem mestu članek, ki se popolnoma krije z našimi izvajanji.
■v
Štajerske«
Maribor. (Slovensko gledajišče.ji i V prihodnjo nedeljo dne 17. novembra, se vrši predstava igre: „Vražja misel»“ Burka, v Štirih dejanjih. Spisal Karol Laufs. Poslovenil Jurij Klas. (Sodeluje orkester Glasbenega društva. (Bllagajma se odpre ' ob 7. uri. Začetek točno ob pol 8, uri zvečer. — Prihodnja gledališka pred;sta)va dne 8, decembra 1912,. \ ob pol 4. uri popoldan: „Rdeča kapica“, otroška bajka v štirih dejanjih. Sijajen nastop Miklavža.
Devica Marija v Puščavi. Podružnica, („'Slovenske Straže“ za Sv. Lovrenc in Puščavo bo imela v prihodnjo nedeljo, dne 17, novembra, v gostilni gospoda J. Oswalda (spodnji trg) ob 4. uri popoldne, svoj občni zbor. Kdor ima srce in ljubezen f do obmejnih bratov, naj se udeleži,
Ptuj. (Slovensko gledališče.) V prihodnjo nedeljo, dne 17. novembra, se pij'recU igrokaz v treh dejanjih: j,„Svetinova hči.“ Igra ima jajko lepo vsebino in je do sedaj Še po vseh odrih prav dobro uspela. Čisti dobiček predstave je namenjen za pogorelce pri Sv. Kungoti v ptujskem okraju. Kakor znano, je beda teh pogoreicev zelo velikja, vsled česar je dolžnost (vsakega človekoljuba, |da jim priskoči na pomoč. Združite koristno s prijetnim, in udeležite se v kefikeip številu pifhodnjo nedeljo, dne 17, novembra, te dobrodelne predstave. Začetek točno ; ob %8, uri zvečer.,
Ljutomer. 'Bralno društvo vabi nja tombolo, ki se vrši y prihodnjo nedeljo, dne 17. novembra, v Severjevi gostilni v Ljutomeru. Dobitki bodo krasni. Pridite v obilnem številu!
Blanca. Shod na Blanci se vrši v nedeljo, 17. novembra, popoldne ob 3. uri. Poročata poslanca dr. Benkovič in Pišek. — Postajališče na Blanci bo v 'kratkem1 oživotvorjeno, ker je južnta železnica po dolgotrajnih pogajanjih ustrejglfa / željam občine za olajšave pri stavbi, tako da se je prvotni prorajČun skoro za polovico znižal.
Frankolovo. V prihodnjo nedeljo, 'dne 17. novembra, 'se tukaj ustanovili Mladeniška in Dekliška zveza;. Shod se vrši po večernicah. Govorijo gospod d,r. Hohnjec, Vekoslav Zajc in še drugi. Počastimo Sloihšekovo obletnico s to važno ustanovitvijo. Vsi na shod!
Solčava. Poročil se je na Martinovo dne 11. t. m.„ mladenič in posestnik Peter glisovaVijk, po domače Kočnar, z mladenko družbenico Marijo Poličnik, po domače Gradiško. Bilo srečno • mnogo let !
Brežice. Čitalnica v Brežicah je priredila, ka-aor poročamo natančneje 'drugič, ' preteklo nedeljo z velikim. vspehom Finžgarjevo nalrodno igro „Naša kri.'“ Ker se od vseh strani izraža želja,f da bi se ta krasna igra ponovila, f se bo vršila ’ druga predstava prihodnjo nedeljo, dne 17. noverribra, in sicer ob 3. uri popoldne. 'S tem bo omogočena udeležba posebno tistim, ki zaradi oddaljenost ne morejo posegati večernih predstav» Naj nihče ne zamudi, o-gledati si to igro, ki im,a ravno za najše f današnje razmere velik vzgojevalen pomen»
Brežice. Podružnica „Slovenske Straže“ ima svoj letošnji občni zbor prihodnjo nedeljo, dne 17. t. m., popoldne po večernicah, (v mali dvorani Narodnega doma. K temu vabil vse prijatelje našega na-rodno-obrambnega dela,
Rajhenburg. V prihodnjo nedeljo, dne 17. t. m.
priredi naše izobraževalno društvo v prostorih nove kapi|anije igro „Večna mladost in večna lepota“ v korist balkanskemu „Rudečemu Križu.“ (Začetek popoldne ob 3. uri. Z ozirom na blag näme'n prireditve vabimo občinstvo k obilni udeležbi.
Umor španskega minister-skega predsednika.
Zopet se je zgodil grozen političen umor.
Včeraj, dne 12. t. m., je ustrelil v Majdridu a_ narhist Pardinas Serrato Martin špa:	ga ministr-
skega predsednika Canalejasa. 'Oddal > jg nanj 'dva strela iz samokresa. (Canalejas se je takoj zgrudil mrtev na tla. Morilec je izvršil n/a licu mesta samoti mor.
Napad se je izvršil v trenutku, ko se je hotel podati Canalejas v palačo ministrstva notranjih zar dev. Canalejas je bil premier liberalnega, španskega ministrstva, M je stremilo za tem, n dušiti katoliško gibanje in streti katoličanstvo na Španskem.
Sadovi liberalnega .gospodarstva so anarhistična dejanja Fernerjev — umor in punt.
hiši
Dve
novo zidani, v eni je prodaja tobaka in gostilo», v drugi je 8 stanovanj, ki so oddan», so na predaj Obrt je dobra, ker leže liši v bližini naj-večiega rudokopa na bpodn. Štajerskem. Plačilni pogoji ugodni Več po e Ustnik. Kte Up avništvo tega lista.
»Straža« je najuglednejši spodnještajerski list, ki se zelo mnoga čita zato je inseriranje v njem zelo vspešno.
XXXXXKXXXX
Hotel Trabesinger
v Celoten i
se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. —- Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in .dobra vina. .
Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
Veiiko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice.
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. “"11ÌSCJ
Lojzka iti Pepca Leon-
Velikovška cesta št. 5
Biser
med vsemi žitnimi kavami je
Franckota Peri-ri.
Vsak požirek iz škodelice potrjuje premoč in fine kokovosti.
K vsaki
žitni kavi pa je, da se doseža v resmei poln okus in lepa, okusna barva, treba pridejati malo porcijo
pravega zagrebškega : FMckovega pridatki za kavo.
Obe vrsti se dobita v vsaki špecerijski trgovini.	—
m	■- g K  z dobro idočo „Gostilno“, žganjetočem in
LGEI3 lilla tabaktrafiko, lepo kletjo za vino, lepim gospodarskim poslopjem in svinjskimi hlevi, 4 orale njiv in travnikov, ena njiva za stavbiàée, vse to na jako prometni okraj, cesti, 5 minut od trga m železniške postaje oddaljeno na Spodnjem Štajerskem se takoj proda za 24.000 K, 6000 K ostane lahko vknjiženo. Kje pove upravništvo tega lista.
226
Novost ! TI5Š? Novost!
DEŽNE PLAŠČE
iz popolnoma nepremočljivega lodna velblodje dlake, srednje in temnosive, kakor tudi črne barve,
s kapuco in rokavi
zelo praktične in priporočljive za popotnike, izdeluje po ceni in dobro iznajditelj in izdelovalec
JOSIP MACUH,
Modna t* govina za gospode
MARIBOR, Stolna ulica 5.
Pri naročilu zadostuje navedba dolžine, prsne širine in barve. Cene so zmerne (od K 20'— naprej) in se ravnajo po velikosti in kvaliteti. 204
~S Franc Pleteršek E~
Maribor, awr 2al098 cesta 10. POhlStVa
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 831
Zahvala.
Ker nismo v stanu, zahvaliti se osebno za prisrčne izraze sočutja, ki so nam došli od blizo in dal; č povodom bolezni ju smrti našega nepozabnega, pre-ljubljenega in blagega očeta
jolsf*a Gugnikar,
izrekamo tem potem vsem najprierčnejšo zahvalo za izkazano sočutje. Iskreno se zahvaljujemo vsem, kis o spremili dragega rajnega na njegovi zadnji poti, po-sebco se pa zahvaljujemo čč duhovščini, č, g. Stergarju za nagrobni govor, cenjenim pevkam in pevcem za pretresljive žalostinke, Kat. de}, društvu, Kat. mojster-skemu društvu, Vinceneijevi družbi itd. Prisrčna zahvala za darovane vence!
Ohranite vsi našega blagega očeta v trajnem spominu in molite zanjt
Maribor, dne 10. novembra 1912.
Žalujoča rodbina Gugati ar.
vinskih drož, polžev, suhih gob, orehov
kakor Tudi žito vsake vrste po naivišiih cenah
Jožef Perko, Lajteršperg
p. Pesniški dvor.
220
A. Vihar & N. Novak
Koroška ceste 53 JMdiHOboi“ Hea0®SS0 2 in 4
se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih mizarsMh del, kakor: za stavbe hiš, pohištvo za stanovanja, šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna popravila. — Strogo solidna, najoenejša in hitra postrežba.
H- ' • 1
ÄHf

Josip Brandi,
isdelovatelj orgel v Mariboru o. Dr.
Izdeluje cerkvene orgle v vsaki velikosti zelo solidno delo. — Prevzame uglasbo, popravilo in prestavbo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve šole in zasebno rabo po nizki ceni.
Transponirhermonista z tS akordi.
Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto.
j He pensateli®		
i§£*S	?olno, s okno (štole), cajge, modno	T
®	periino blago, preproge, odeje, koce,	mst m
m m	platno in vse manufakturno blago	i
§ m	kupite najbolje in najceneje v domači trgovini ar	I I
1 it» &	M. E. Sepec,	sr sr m
	Maribor.	
	Grajski trg. ioa<5* Burgplafcz.	
V Mariboru : stolna ulica (Domgasse) je
prva ljudska kavarna prenovljena
ter je v taisti zopet vse snažno in v lepem redu. Tam se dobiva čaj, punč, kava, mleko in druge okrepčilne pijače, kakor tudi mrzla jedila po zelo nizki ceni.
Podpisani vabi vse kmete, kateri vozijo svoje pridelke v Maribor na obilen obisk.
l087	i ATIJA OBRAN.
Edina štajerska narodna steklarska
P« debelo!	trfJOlfia^	Ma drobno!
Franc Strupi, Celje
Graška oesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah m priv. stavbah. Najsoliduejša in točna postrežba
reglstrovana zadruga z ntomejeft© zavezo.
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 47// » proti tri mesečni odpovedi po 43/,#/o- Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila, se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/o, n» vknjižbo sploh po 5V«%)	vknjižbo in poroštvo
po 57«% »n osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve go-,, tovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Upadne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.