Leto IX Stev. 63 a V Ljubljani, v nedeljo, 16. marca 1941 foifafM pUJMt • gotovimi Cena 8 din Od L ■»*. dil|« naročnino mesečna 80 din, za inozemstvo 60 din — nedeljska izdaja celoletno 06 din. za inozemstvo 120 din. Uredništvo: Kopitarjeva ul.6/nL TeL 40-01 do 40-06 VENEC Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ta dneva po praznik«. Oek. rali LJnbljans šL 10.060 ta naroi-olno In itev. 10B40 ca biaerat* Oprava: Kopitar. jeva ollca t TeL 40-01 4m 40-06 Podruti Maribor, Celje, Ptuj, Jaaenlea, Kranj, Novo mesto, Trbovlja Naša po! V celjskem, mariborskem in ljutomerskem govoru je nanizal predsednik dr. Kulovec osnovne temelje in glavne smernice slovenske notranjepolitične dejavnosti, kakor tudi splošna načela naše državne notranje in zunanje politike. Poudaril je, da moramo v teh kritičnih časih bolj kot kdaj gledati na hierarhijo vrednot, da se ne zgubimo v malenkostih osebnega in strankarskega prerekanja. Velika načelna ter življenjska vprašanja morajo danes stati na čelu vsega našega političnega prizadevanja ter hotenja. Vsa naša javnost naj mirno presoja položaj, odbija vse ostrine političnega boja ter se izogiblje vsemu, kar bi našo narodno ali državno skupnost spravljalo na ozki tir malenkostnih strankarskih zadevic. Če je predsednik dr. Kulovec pottdarjal, da moramo služiti splošno narodnim iu splošno državnim vrednotam, je Sc tem hotel reči — tako je dejal v Mariboru —'da te dolžnosti ni nikdo odvezan, niti poedinec, še manj posamezne politične skupine in organizacije. Če je tako, ali ni potem naravno, da se morajo potem tudi manjše skupine dvigniti nad ozke strankarske politične spore na raven splošno narodnih razgledov ter pomagati ustvarjati splošne narodne in državne vrednote? V teh besedah pa čitamo poziv, naj se vsi, ki resnično čutijo za narod in državo, pa še morda hodijo svojo pot, zgrnejo okrog edino legitimiranega slovenskega narodnega vodstva, ki govori v imenu slovenskih narodnih množic in se zlijejo vanj v plodnem sodelovanju, ako nočejo kot suha veja odpasti od živega slovenskega narodnega telesa. V vseh svojih govorih je dr. Kulovec jasno povedal, da je zahteva njegove politike slovenska avtonomija, ki jo bomo v novi državni ureditvi prej ali slej tudi dobili. V Mariboru je izrecno rekel, da slovenski narod ne bo prenehal s svojim političnim bojem za banovino Sloveni jo. Pri tjem pa je raztolmačil tudi svoje globoko umcvanje za splošne državne koristi, ki so Slovencem nad vse, ko je dejal, da poudarja, da smo Slovenci vedno imeli razumevanje za prednost in nujnost neodložljivih splošnih državnih problemov. Če smo tako delali v rednih časih, toliko bolj bomo tako delali v današnjih časih evropske in svetovne vojne. V ljutomerskem govoru je predsednik doktor Kulovec poudaril važnost sporazuma, ki je na znotraj in na zunaj utrdil našo državo. Pred sporazumom so nasprotniki naše države govorili, kako je naša država slaba zaradi strankarskih sporov, pa so se zelo prevarili, ker niso vedeli, da nam je bila — Srbom, Hrvatom in Slovencem — zmerom pri srcu sloga in skupnost kraljevine Jugoslavije. Ze se oglašajo že-liice raznih političnih skupin, ki bi rade prišle do oblasti in ki zato govore o neki koncentraciji. Vlada narodnega sporazuma je najboljša koncentracija, ker predstavlja ogromno večino našega ljudstva. Zunanjepolitično delo vlade narodnega spo. razuma je v tem, da v dostojanstvu ohrani naš mir. Vsakomur je razumljivo, da se moramo boriti tu z velikimi težavami. Toda prebrodili jih bomo. Največja korist je zdaj korist države, ki ji moramo vsi služiti in zato podpreti vodstvo države. Mi imamo našo odlično in junaško narodno vojsko, ki je ščit naše svobode, naše največje orožje miru, pa tudi obramba miru. Zato bomo radi žrtvovali za našo vojsko in ji zvesto služili. Imamo narodno dinastijo Karadjordje-vičev, katere največja želja je, da bi Jugoslavija bila trajno velika, složna in močna in da bi v njej vsi Slovenci,. Hrvati in Srbi bili popolnoma zadovoljni. Razumljivo je, da nam vojni požar okrog nas prizadeva resne skrbi. Sedanja vojna je v veliki meri živčna vojna in ta tudi nam ne prizanaša. Samomorilci bi bili, če bi nam ne nilo mar za lastno usodo. To je jasno. Vendar a moramo budno paziti, da ne bo naša zaskrb-jenost domovini prej v kvar kakor v korist. Ravno v velikih časih pokažemo svojo veličino najbolje s tem, da ostanemo popolnoma hladnokrvni in mirni. Naši cilji so vendar iz govorov dr. Kulovca in drugih vodilnih političnih osebnosti popolnoma jasni: na znotraj nadaljnja preureditev države, na zunaj prijateljstvo s sosedi, nevtralnost, časten mir, naša popolna neodvisnost ter ozemeljska nedotakljivost. Če bi nam skušal kdo ogražati ali odvzeti te najvišje vrednote, potem je zopet jasno, da bomo vsi Srbi, Hrvati in Slovenci kot en mož branili svojo svobodo in čast ker vemo ceniti te dobrine in jih za vsako ceno moramo ohraniti sebi ter našim potomcem. Za varnost našega miru, kakor tudi za varnost in nadaljnje neovirano življenje teh za vsako narodno bit in samostojno življenje tako neobhodnih vrednot, da jih mora vsak narod s krvjo braniti, če hoče kot narod še častno in dostojanstveno živeti, skrbi naša narodna vojska, skrbimo mi vsi, ki smo člani naše narodne vojske. Usodno je pri tem za vsak narod vprašanje, kdaj bi utegnila nastopiti nevarnost za njegov obstoj in ponos in z njo združena potreba zgrabiti za obrambo. Tu lahko nastane velika zmeda in sovražnik tedaj najlažje zaseje med mirne ljudi seme nemira z izmišljenimi vznemirjajočimi novicami. Če kje, so tedaj v teh na jkočljivejših zadevah na mestu hladni in trdni živci ter zdrava pamet. Zdrava pamet nam pravi, da imamo modro in previdno državno vodstvo, ki budno bdi nad našim mirom, našo svobodo in našo usodo. To vodstvo dobro pozna želje vseh treh jugslovanskih narodov, ima najboljša obvestila o vsem. kar se po svetu dogaja in zlasti o tem, kar je važno za naš ljubljeni dom. Zaupajmo zato modremu jugoslovanskemu državnemu vodstvu, ki hoče ohraniti nevtralnost in mir Jugoslavije vse do poslednjih modrih meja. Brezpogojno verjemimo in se zanosimo na izjave odgovornih vladnih mož, da je naš položaj trden, da bo državno vodstvo storilo vse za naš mir po dpogojem državne neodvisnosti ter ozemeljske nedotakljivosti, da so lažna in zlonamerna nekatera tuja poročila o položaju Jugoslavije itd. Zato bomo črpali vsa potrebna obvestila iz edino merodajnih virov in le njim verjeli, napovedali pa boj malodušnosti in črno- Rušilni letalski napadi na zahodu Obsežen zažrgalni in rušilni nemški napad na številna angleška mesta Angleški bombniki so bombard rali industrijo v Porurju Napadi na Anglijo Nemška poročila Berlin, 16. marca. AA. DNB. Nemško vrhovno fioveljstvo sporoča: Preteklo noč so nemška letala nadaljevala z nezmanjšano silovitostjo z napadi na Anglijo. Močni oddelki nemških bombnikov so izvedli napad ob lepem vremenu na Glasgow. Napad je bil zelo uspe- šen. Povzročenih je bilo več jx»žarov v pristanišču in pristaniških napravah. Posadke nemških letal so opazile velike oblake dima, ki se je dvigal iz pristanišča. Poleg tega napada so oddelki nemških letal naredili močan napad na S h e f f i e 1 d. Vržene so bile bombe velikega in največjega kalibra, ki sp zadele več livarn in še nekatere tovarne. Pojavili so se jx>žari. Prav tako so bili storjeni uspešni napadi na doke v Tillburyju pri Londonu. Izvedeni so bili razen tega napadi na P 1 y m o u t h in S o n t -hampton. Vrženih je bilo veliko zažigalnih bomb in močno eksplozivnih bomb na razne vojaške objekte. Pri napadu na angleški konvoj v bližini vzhodne angleške obale so nemška fetala j>oto-pila dve trgovski ladji, s skupno tonažo 11.000 ton, tretja ladja pa je bila težko poškodovana. Berlin, 15. marca. DNB. Cela jiokrajina na obeh straneh reke CIyde je bila včeraj dopoldne v plamenih in gasilci iz Glasgovva očividno Fi fioveljstvo nemškega do so bile zadete ladjedelnice in pristaniške naprave. V plamenih je tudi cela vrsta skladišč za surovine in živila prav tako pa je cela vrsta neposrednih zadetkov padla na tovarno orožja v bližini Glasgowa, kar je povzročilo veliko požare in močne eksplozije. V nekem doku je začel goreti neki veliki parnik, ki je tam razkladal tovor. Prav tako katastrofalne 90 bile posledice nemških bombnih napadov na Liverpool-Bir-kenhead, ki so tudi trajali celo noč. Poteg prejšnjih požarov, ki so v noči od 12. do 13. marca pustošili, so se razvili še novi veliki požari, ki so zajeli važne naprave, ki so namenjene preskrbi z živili za Anglijo, prav tako pa je požar zajel tudi neko električno centralo. Izvidni-ška letala so tudi ugotovila, da je bil izvršen usj>ešni napad na Hull in sicer tako kakor na I.iverjjool-Birkenhead, kjer so bile težko, zadete naprave, ki so namenjene angleški industriji za prehrano in skladišča za živila. (AA) Angleška poročila London, 15. marca. Reuter. Letalsko ministrstvo jjoroča: Sovražno letalstvo je ponoči delovalo nad velikimi predeli države. Ponovno je bila napadena dolina reke Clyde (Glasgow), toda snočnji napad je bil po obsegu in po učinkih manjši kakor napad prejšnje noči. Na trgovskih zgradbah in zasebnih hišah je bila storjena precejšnja škoda. Mnogo ljudi je ranjenih, ubitih pa manj. Največ janjencev je bilo, ko se je podrl stanovanjski blok. Drugi napad je veljal nekemu mestu v severovzhodni Angliji (Hull ali Ne,wcastle), kjer je bilo porušenih mnogo hiš ter so nastali številni požari, ki pa so bili do jutra že obvladani. Število človeških žrtev v tem mestu ni visoko. Bombe so bile vržene tudi na mnoga druga naselja po vsej Angliji in je bilo mnogo hiš j)o-rušenih. Stvarna škoda pa je majhna in človeških žrtev doslej ni bilo mnogo javljenih. Do zjutraj je bilo ugotovljeno, da so bila 4 sovražna letala sestreljena. V zadnjih 4 dneh je bilo torej skupno sestreljenih 39 nemških letal. Keuterjev dopisnik pripominja, da glavni napad ni bil na Clyde, marveč na London 'n na Plymouth. Plymouth je bil napaden v zgodnjih večernih urah in je trajal napad več ur. Bombe so zadele zgradbe, ki so bile že pri prejšnjih napadih zadete. Mnogo novih hiš je bilo j»orušenih. V Londonu je napad trajal do pol 4 zjutraj z nezmanjšano srditostjo. Škoda, kakor se da ugotoviti, v Londonu ni velika in požari so bili do jutra po-gašeni. Še vedno ne imenujejo imena tistega mesta v severovzhodni Angliji, ki je jjonoči m>'lo svoj dozdaj najhujši napad (najbrž Newcastle). Po-drobnostni jjodatki o učinkih tega napada še niso bili objavljeni, le toliko je znano, da je bil zelo hud m dolg. Reuterjev j>oro(Sevalee pripomnja nadalje, da imajo nemški bombniki namen uničevati skladišča živeža in surovin. London, 15. marca. Reuter. Admiral sir Percy Noble je bil imenovan za vrhovnega jvoveljnika novo ustanovljenega vojnega brodovja za »zaščito atlantskih pomorskih potov« in za obrambo za- hodnih obal in morij. Njegova naloga bo, da vodi borbo proti nemškim podmornicam, kadar bodo začele svojo ofenzivo proti angleški plovbi. Napovedi ministra Alexandra London, 15. marca. Reuter: Prvi lord admira-litete Alexander je imel danes v Torquayu govor. Ko je govoril o sedanjem položaju, je dejal: Stalno imamo pred očmi tri glavne činilcc. Prvi je v tem, da bomo v teku tega leta doživeli dan, ko bo zelo močan sovražnik izvršil na nas enega najbolj neizprosnih napadov. Ta napad bo prišel po kopnem, po zraku in po morju in zato se moramo skleniti v krog že zato, ker bo ta napad povzročil škodo, izgube in stisko. Toda smatram, da se bomo lirabno in močno upirali tej odločilni dobi zaradi drugih dveh činiteljev. Drugi činilec je ta, da smo mi v zadnjih desetih mesecih utrdili našo domovinsko obrambo, ponovno opremili vojsko iz Dun-kerqua in izurili novo veličastno silo domovinsko obrambe, odbili smo dnevne napade sovražnega letalstva v množicah in v veliki meri povečali število naših letal, pilotov in mehanikov ter ojačili našo mornarico z novim številom velikih in majhnih vojnih ladij. Istočasno smo zavarovali naše sile na srednjem vzhodu, jih ojačili z moštvom, topovi, tanki in letali ter priskočili na pomoč hrabrim Grkom. Britanska mornarica je odigrala v Sredozemskem morju eno največjih vlog. Največji činilec pa je, da so Združene države — ne da bi nas puščale v najmanjšem dvomu — jasno objavile, da ne bodo pod vodstvom eminentnega državnika Roosevelta niti za trenutek jemale v jioštev možnosti našega poraza j>o sovražniku. Z one strani Atlantskega oceana so prispele že velike količine streliva, letal, topov in 50 rušilcev, po sprejetju zakona o pomoči demokracijam pa lahko pričakujemo ojačitve proizvodnje vojnega orožja, ki nam bo potrebno za vse naše sile. Alexander je na koncu rekel: Ce upoštevamo obseg tega prispevka povrh velike pomoči, ki se hitro dviga in prihaja iz dominionov, sem prepričan, da bo to naš narod ohrabrilo in sjjodbodlo. da bo kljuboval vsem tem težavam in surovostim prihodnjih mesecev z neomajnim upanjem, da bomo izvojevali zmago in ohranili svoje običaje. (AA.) PoloiaJ Irske Amsterdam, 15. maroa. Derialne čete, uspešno razvijajo v srednjem, zahodnem in južnem predelu Abesinije. Montreal, 15. marca. Associated Press. Tajnik združenja Italijanov v Kanadi, Antonio Spada, je objavil izjavo, v kateri pravi, da bodo začeli organizirati »legijo svobodnih Italijanov«, ki bodo šli na bojišča ob strani Anglije. Vprašanje 10.000 italijanskih naseljencev v Libiji Kairo, 15. marca. Reuterjev dopisnik omenja v svojem poročilu tudi jioložaj okrog 10.000 italijanskih naseljencev, ki se nahajajo po 1765 novih naselbinah, kamor so bili v zadnjih letih naseljeni s pomočjo italijanske vlade. Vsi so sedaj prišli pod angleško vojaško upravo, ki je ustanovljena v osvojeni Libiji. Reuterjev dopisnik je ta naselja obiskal in pravi o njih, da so »prijazna, z vrtovi obdana kmetska naselja, kjer zorijo bogata žitna polja in se razprostirajo lepi vinogradi«. Dopisnik pravi, da je maršal Graziani pustil v Libiji neko pismo, naslovljeno na generala Wavella, v katerem ga prosi, naj se jsobriga za te naseljence in naj Jih pusti na naselbinah, kjer so začeli živeti. Istočasno f>oziva maršal Graziani naseljence same, naj svojih kmetij ne zapuščajo, marveč naj zaupajo plemenitosti nasprotnika. V tem ni nobene težave, pravi dopisnik, ker Anglija izvaja vojne pravice, ki ne preganjajo civilnega prebivalstva. Težave so v tem, da so ti naseljenci uzivaii vsakoletno državno podporo Italije. Kdo naj jim sedaj denarno pomaga, ko je postala Anglija gosjx>dar dežele? Ali naj Anglija te naseljence enostavno pošlje nazaj v Italijo — kar ni mogoče — ali pa naj namesto Italije prevzame tudi denarno podpiranje teh ljudi. Letni stroški bodo znašali okroglo 800.000 luntov (okrog- lo 200 milijonov din). Treba je prevzeti tudi okrog 200 uradnikov, ki so vodili naseljevanje in so ga v imenu Italije nadzorovali. Angleška, vlada se še gledosti ter smešnemu kavarniškemu šepetanju in že na prvi |>ogled smešnim prerokbam. Naj nam bo za vzgled slovenski kmet, ki mora tudi doprinašati velike žrtve zlasti za našo varnost, ko mu je odtegnjena morda delovna moč ali vprega, pa razume te žrtve, jih rad prenaša in se prav nič ne vznemirja, marveč mirno čaka pripravljen na vse, kar nam bo prinesel čas. Tarnanje in razburjanje bomo prepustili šlevam. Vse naše tvorne moči bomo postavili v službo krepitve narodne in državljanske zavesti, ki morata v vsakem našem Človeku do zadnje gorske vasice prikipeti do vrhunca. V srcih slehernega slovenskega in jugoslovanskega človeka naj gromko zadoni zvok visoko napetih in pravilno po hierarhični lestvici razvrščenih vrednot vere, naroda, države, jezika, zemlje, časti in narodnega ponosa. V dvajsetem političnem življenju naše države je bilo zagrešenih več napak, ki bi se nam utegnile kdaj maščevati. Moramo jo ob ravem času odpraviti. Ena taka napaka je ilo integralno jugoslovanstvo, ki je bilo prepričano, da bo lahko zgradilo močno državo na razvalinah treh samostojnih narodnosti. — Hvala Bogu so na odločilnih mestih to napako iravočasno sprevideli in jo začeli odpravljati, edaj je že v glavnem porušena v pesek zgra- jena ideologija integralnega jugoslovanstvo, ki cdla, >ma odpi m dobili pru zadihali in si podali roke. Sproščena narodna ie bila medla, brez osnov in je v času preiz-ušnje pojiolnoma odpovedala. Trije jugoslovanski narodi so dobili priznanje, svobodno so samozavest pa je postala najtrdnejša državna vez. Slovenci in Hrvati in Srbi brez pridržka in z vsem srcem ljubimo svojo skupno državo, ker vemo, da nam je dobra mati in ščit naše narodne samobitnosti. Te misli naj nos vodijo v sedanjih težkih dneh. Če bomo hodili po pravilnih potih, bomo z božjo pomočjo prebrodili sedanje in še večje težave, zanamcem pa ohranili dobro urejeno in ponosno domovino. ni odločila, kaj bo storila. V Albaniji Italijanska poročila Nekje v Italiji, 15. marca. A A. Štefani. Službeno poročilo 286 glavnega stana italijanskih oboroženih sil se glasi: Grško bojišče: Akcije krajevnega značaja na odseku 11. armade. V noči od 13. na 14. marec in včeraj so naši letalski odedlki izvedli več napadov (Nadaljevanje na 2. strani) Zcmun. Vremenska napoved. Vedro v zahodnih krajih in na Primorju. Pretežno oblačno v ostalih delih države. Lahen dež ali sneg utegne padati v planinskih krajih. Toplota se bo malo dvignila. Zagrebška vremenska napoved: Vedro v zahodnem delu države in na Primorju, večji del oblačno v ostalem delu Jugoslavije. V hribih hladen dež ali sneg. Toplota bo narasla- ■ 5traa 0 >rijazno vabi. V trafikah boš videl polno knjig, ozi-oma knjižic, ki so njeni otroci; pomešaj se med imancipiranke in videl boš, kako jo povsod spo-tljivo pozdravljajo V gostilne pojdi, tudi tam boš taj kmalu srečal staro znanko. In v našem podeželju, ali te ne sreča tudi tam? Le prisluhni, po-zveduj, pojdi v nekdanja, po imenu še danes liberalna društva, pa jo boš takoj našel.« Temelj sporazuma naše države s sosedi »Vreme« je nakazalo smer sedanjih važnih političnih pogajanj Belgrad, 15. marca. m. V jutriinjem zunanje- I Glede Jugoslavije, v zvezi z diplomatskimi potezami zadnjih dni v raznih balkanskih prestol- političnem pregledu piše ravnatelj »Vremena« dr. Gregorič o položaju posameznih balkanskih držav, predvsem naše države. Med drugim pravi: »Od vseh držav tega področja jo Jugoslavija ostala najdoslednejša političnim načelom, ki jih je razglasila za vodilna svojih stremljenj. Branila se je jamstev, ki so jih ponujale države daleč od nje. Toda za svoje neodvisno in odločno stališče je imela polno moralne moči med našim ljudstvom in v naši vojski, na katero se je državno vodstvo lahko vedno v polni meri naslonilo. Tako je Jugoslaviji omogočena istočasna ter aktivna prilagoditev položaju, ki je nespremenljivo dejstvo. Prilagoditev jugoslovanske politične stvarnosti je proizvod lastne in samostojne odločitve ter se prav zato lahko vrši, ker ie Jugoslavija zadosti močna, da izvršuje naravno prilagoditev splošnemu položaju, a da ji pri tem ni treba žrtvovati niti drobca teh osnovnih pridobitev, na katerih je zasnovana narodna in državna samostojnost. In danes, ko se vrše vojaške priprave za tuja obračunavanja na Baikanu, ki ne bodo dosegla našega področja, Jugoslavija lahko mirno nadaljuje in spopolnjuje svojo samostojno in nespremenljivo politično smer. Dogodki okrog nas ustvarjajo nove predpostavke, ki skupaj tvorijo določeno politično stanje. Jugoslavija spravlja svoj lastni položaj sedaj v sklad z okolnostmi okrog sebe. Kakor vedno doslej, izhajajoč iz nespremenljivih in trdnih temeljev, ki jih daje integriteta države, njene popolne svobode in njene samostojnosti, Jugoslavija stoji v času razgovorov, ki imajo za cilj, da na podlagi polne ohranitve vseh teh pridobitev ohranijo državo še nadalje v popolnem miru. Vedno daleč od vsake misli na pustolovščine ali nepremišljenosti, Jugoslavija prav te dni dovršuje veliko delo, ki ima za nalogo, da popolnoma zavaruje vse to, kar je za to državo najvažnejše, da zavaruje interese naroda, države do konca velikega svetovnega obračuna. Poglobitev odnošajev z nemško državo, ki je v znaku vzajemnega razumevanja in medsebojnega priznavanja nedotakljivosti važnih in večnih nacionalnih interesov, daje možnost za močno delo, da se bo moralni razvoj jugoslovanske konsolidacije v vseh pravcih nemoteno nadaljeval. Jasno je. da je osnova za te razgovore sprejeta obojestransko brez vsake nadaljnje razprave o podrobnostih, prav Isto, kar je bilo obeleženo v nedavni izjavi dveh najodgovornejših jugoslovanskih državnikov. Bilo bi naivno, če bi kdorkolil mogel predpostavljati, da je Jugoslavija stopila v kakršno koli razpravo v drugem svojstvu in ne kot enakopraven in močen faktor. Propaganda, danes razširjena v nekem delu jugoslovanske javnosti, je prav za prav žalitev za to državo in dvomimo v njeno moralno in stvarno moč. Zato so tudi vse vznemirljive vesti dejansko posledice poskusa, da se z ustvaritvijo zmede in zbeganjem nepoučenih izzovejo gotove reakcije, ki niso v Interesu naroda in njegove modre politike. Samo slab narod ali pa tisti, ki so neiskreni, imajo razlog, da se boje velikih in odločnih političnih potez ter neomajne odločnosti v izvajanju svojih ciljev. Jugoslavija je močna, Jugoslavija je lahko odločna in tudi je odločna. Jugoslavija, bo še enkrat doprinesla s svojim' odkritim, poštenim in odločnim .zadržanjem svoj delež za utrditev svoje lastne n^? rodne usode in svojega lastnega narodnaga ,miru. Preko tega bo pa narodna politika prispevala tudi k miru in ureditvi razmer na Balkanu. Italijanski listi o politiki Jugoslavije do držav trozveze Rim, 15. marca. m. Tukajšnji politični in diplomatski krogi spremljajo zadnje dni z veliko pozornostjo razvoj položaja na evropskem jugovzhodu, predvsem pa v Jugoslaviji. Pozornost vseh ten krogv privlačijo posebno dopisi italijanskih dnevnikov iz Belgrada, ki predvidevajo. da se bo mir na tem področju kmalu pojačal. Po teh poročilih sklepajo v Rimu, da bodo morda že prihodnje dni sistematizirana na miren način zadnja odiprta vprašanja v jugovzhodni Evropi. Znak za to razvedritev so po zatrjevanju italijanskega časopisja vsekakor tudi prisrčni diplomatski razgovori, ki sp te dni vodijo. Tem razgovorom pridnjajo v Rimu velik pomen ter od njih pričakujejo, da bodo definitivno odstranili z Balkana sleherno možnost za razširitev konflikta in osigurali mir celemu jugovzhodnemu evropskemu področju. nicah, poroča italijansko časopisje, da jih je Jugoslavija sprejela hladno in s prezirom, medtem, ko so odgovorni činitelii Jugoslavije gledali na te dogodke samo z državnih interesov. Tuja propaganda v Jugoslaviji, se je po zatrjevanju italijanskega časopisja, posluževala vseh razj)oložIjivih sredstev, samo da bi zbegala jugoslovansko javnost Toda, pokazalo se je, da javnost v Jugoslaviji ne-verjame več raznim alarmantnim in tendencioznim vestem. Današnja rimska »Tribuna« piše, da je Jugoslavija s ponosom odgovorila na vse ponudbe, ki so ji bile stavljene. Ob tej priliki ponatiskuje isti časopis izvajanja glasila dr. Mačka in pravi: Prijateljstvo Jugoslavije t njenimi sosedi je ostalo nespremenjeno ter obstaja upanje, da bo tako ostalo tudi v bodoče, ker je to interes obeh strani. Kdor spoštuje neodvisnost in državno integriteto Jugoslavije, lahko z gotovostjo računa na njeno prijateljstvo in dobro voljo. List »Lavoro fascista« objavlja v zvezi s tem daljši dopis iz Berlina, v katerem poudarja, da vsak, ki pozna ponosni duh neodvisnosti jugoslovanskega naroda, si lahko zamisli negativen efekt, ki ga lahko napravijo tisti, ki so hoteli to zemljo potegniti v avanturo. Seja okrajne organizacije JRZ Ljubljana-okolica Ljubljana, 15. marca. Danes je bila <§eja okrajne organizacije JRZ Ljubljana-okolica. Seje so se polnofitevilno udeležili zastopniki vseh ofcčin. Vodil jo je predsednik prosvetni minister g. dr. Miha K r e k, ki je podal obširno in izčrpno poročilo o našem notranjem ln zunanjem položaju. Po govoru gosjjoda ministra se je razvila živahna debata, v katero so posegli mnogi udeleženci. Vsi so odšli na svoje domove s prepričanjel, da naši zastopniki v vladi in naše državno vodstvo sploh stori vse, kar je v danih razmerah mogoče, da se v naši državi na znotraj ohrani red ln zagotovitev najnujnejših potrebščin, ki jih rabimo v vsakdanjem življenju, na zunaj pa mir in 6voboda ter nedotakljivost naše države. Deputacija Slomškove družbe pri ministru dr. Kreku Ljubljana, 15. marca. Danes je bila sprejeta pri prosvetnem ministru dr. Mihi Kreku deputacija Slomškove družbe. Razložila mu je svoje kulturne poglede, ki jih ima glede prosvete v državi in banovini. Po pripombi g. ministra se je videlo, da se družbine in njegove težnje strinjajo bodisi v državnem ali narodnem pogledu. * Rodoljubni sklepi rezervnih častnikov Ljubljana, 15. marca. Danes zvečer se je vršil občni zbor ljubljanskega pododbora rezervnih častnikov, kateremu je prisostvoval tudi zastopnik poveljnika dravske divizije brigadni general g. Fer-do Janež. Na občnem zboru so bila podana poročila uprave in nadzorstva, nato je bil sprejet proračun za leto 1941. in določena je bila tudi "članarina. Na občnem zboru so bili izvoljeni delegati za kongres združenja rezervnih častnikov, ki bo 23. marca v Belgradu. Končno je bila na skupščini sprejeta naslednja resolucija: Rezervni častniki, zbrani na rednem letnem zboru ljubljanskega pododbo-a združenja rezervnih častnikov so sklenili tole: Dasi posledice vojne tudi Jugoslavija težko občuti, uživa naš narod bla-godat miru, zahvaljujoč se modri politiki najvišjega državnega vodstva ln — kakor smo globoko prepričani — uvaževanju in spoštovanju, ki so nam ga priborili kot neusahljiv moralni kapital nešteti junaki iz časov borb za osvoboditev in zedinjenje. Zgledu njihove dejavne domovinske ljubezni in požrtvovanja mora slediti z njenim idealizmom sedanje pokolenje, na katerega pada zgodovinsko poslanstvo ohraniti to, kar so nam priborili s krvjo naših junaških prednikov pod vodstvom velikega vodje Karadjordja kralja Petra I. Osvoboditelja, in viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja. Po tolikilj žrtvah prelite krvi naš narod ve ceniti mir ter se zato v mednarodni politiki ravna po načelu lojalnega sodelovanja. Miru doprinaša silno velike žrtve, ali ni voljan, da si ga odkupi z žrtvovanjem svoje svobode in časti. V sedanjih resnih trenutkih zgodovinskih odločitev mora ves narod posvetiti vse misli in moči ohranitvi svobodne in neodvisne Jugoslavije, ki nam edina jamči prosto in nemoteno narodno individualistično izživljanje in daje vse pogoje za duhovno in gmotno blagostanje. Zavedajoč se svojih dolžnosti za časa miru: krepiti narodno in državljansko zavest, pozdravljamo in podpiramo rezervni častniki, na katerih ramena padajo najtežje naloge in odgovornost za obrambo domovine, vse stremljenje za okrepitev in združitev rodoljubnih sil, ki naj plemenito tekmujejo v nesebičnem delu in po-žrtvovanju za kralja in Jugoslavijo. Pripravljeni na največje žrtve in zvesti dani prisegi na znamenje naših bojnih zastav obnavljamo svojo zaobljubo, da hočemo, zbrani v ne-omahljivi vdanosti okrog svojega vrhovnega poveljnika Nj. Vel. kralja Petra II. zjekleniti svoje duhove in svoje mišice, da bo vojska, zaupana našemu vodstvu, uspešno sredstvo državne obrambe in ostvaritve večnih narodnih idealov.« Z zborovanja so poslali brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju Petru. II. kot vrhovnemu poveljniku naše vojske. Osebne novice Belgrad, 15. marca; m. S Kraljevim ukazom eo napredovali v 6. skupino naslednji profesorji: v Ljubljani: Miroslav Adležič na I. m. real. gimn., Ciril Arko na III. m. real. gimn., Emilija Brane na II. ž. real. gimn., Franc Ahlin na I. m. real. gimn., Anica Kosovel na II. m. real. gimn., Diva Kuljiš na II. ž. real. gimn., Filip Perič na I. ž. real. gimn., Radmila Kalin na II. ž. real. gimn., Lojze Žužek na klas. gimn. v Mariboru, Marija Konec na I. real. gimn. v Mariboru, Milica Ostrov-šek na II. real. gimn. v Mariboru, Andrej Kocijan na real. gimn. v Kranju. Upokojeni so: Amalija Duh, učiteljica pri Sv. Trojici v Slov. goricah, Leopold Reja, učitelj v Mariboru, Albina Rupnik, Katarina Smerdu, učiteljici v Mariboru, Alma Resman, Grahovo, Albina Zavožnik v Ljubmljani, Lampret Fortunat v Ljubljani, Ferdo Šparger v Beltincih, Vinko Okorn v Ljubljani.! Z odlokom predsednika ministrskega sveta je _ premeščen Anton Uršič, pristav 8. skup. iz uprave ' policije v Celju na upravo policije v Ljubljani. Z odlokom prometnega ministra so napredovali! pri ravnateljstvu drž. žel. v Ljubljani v 8. skupino za prometne uradnike: Ferdinand Šajna, Franc Ličoh; za administr. uradnika Rudolf Čar-man, za oficiala Edvard Kuntner, za vlakovodja Franc Bezjak, Rudolf Kampfer, za strojevodjo An- Sveti misijon se je začel Po vseh ljubljanskih župnijah so bile nocoj zelo dobro obiskane uvodne Dobožnosti Belgrajske novice Belgrad, 15. marca. Kakor smo že poročali, se mudi v Belgradu vseuč. prof. g. inž. Feliks Lobe, ki je v zadevah strojnega instituta znova obiskal g. predsednika dr. Kulovca, kateremu je poročal o svojih posredovanjih v različnih ministrstvih in na ostalih merodajnih mestih, ki se zanimajo za razvoj strojnega instituta v Ljubljani. Belgrad. 15. marca. m. Na predlog vojnega mi: nistra so upokojeni po službeni potrebi: armijski general Jovan Naumovič, divizijski general Aleksander Stankovič, Peter Aračič, pehotni brigadni general Svctozar Hadži? Nocoj, na predvečer Gospodovega dne, so ob tri četrt na osem zazvonili vsi zvonovi ljubljanskih cerkva in opozorili vse, da se je začel sveti misijon. Predpust je za nami, brezglavo in nepotrebno veseljačenje je minilo, živimo v postnem času. Sedanji postni čas ima dvojno resnobo. Svet živi v vrtincu negotovosti in strahu. Če nam že postni čas ob urejenih razmerah prikliče v spomin dolžnost, da naj vsaj enkrat v letu napravimo račun o svojem življenju, tedaj nas sedanji čas še mnogo glasneje opozarja na to. Naj vsakogar predramijo zvonovi, katerih ubrani glasovi preletavajo mesto in naj ga spomnijo, da še ni položil svojega vsakoletnega obračuna pred Najvišjim. Že nocoj so velike množice vernikov prihitele k začetku svetega misijona v cerkve. V vseh cerkvah so se začele ob tričetrt na osem litanije z blagoslovom, nato so verniki pomolili k svetemu Duhu, naj jih milostno spremlja pri svetem misi-jonu. Povsod so imeli govorniki lepe uvodne misijonske govore. V stolnici, ki je bila nabito polna, je imel uvodni misijonski govor prevzvišeni škof ljubljanski dr. Gregorij Roiman. V izklesanem govoru je obrazložil vernikom pomen sv. misijona in dal navodila, kako naj se ga udeležujejo. Namen sv. misijona je verska in nravna obnova posameznika in po posameznikih tudi družbe. Ce hočemo svoje versko in n ravno življenje obnoviti, moramo izločiti vse škodljive vplive in moramo pregledati, ali smo zgradbo svojega življenja zidali na skalo ali na pesek. Modri gospodar jo je postavil na skalo, kdor pa jo je zidal na pesek, ta je doživel, da so mu hišo izpodkopale plohe, vode in podrli viharji. V našem duhovnem življenju so plohe slika skušnjav, ki prihajajo iz naše narave same. Vode, ki vdirajo od vsepovsod in ki nas tako rekoč obdajajo, je svet in naša okolica, ki se je Bogu odtujila. Vihar, ki podira zgradbo našega življenja, je zli duh, ki razpihuje naša slaba nagnjenja ln ki nas odvrača od Boga. Ce smo prav gradili zgradbo našega življenja in jo postavili na skalo, delajmo to še naprej. Ce pa smo gradili napak, na pesek, tedaj je sedaj zadnji čas, da hišo življenj postavimo na trdne temelje. To naj nas uči sv. misijon, ki naj nas popolnoma pripravi na to. Kako naj se udeležujemo sv. misijona, nam je dal najlepši zgled Cahej, višji carinik v Jerihi. o katerem govori sv. pismo. Ko je čul, da prihaja Jezus, ga je želel videti. Ker pa je bil majhne postave, je vedel, da čez množico ne bo mogel dobro videti. Zato je pohitel naprej iz mesta in tam splezal na divjo smokvo, da bi bolje videl. Tako željo moramo imeti tudi mi: videti Jezusa in njegov nauk sprejeti. Imeti moramo željo, da se odtegnemo vplivom posvetnosti ln da se ločimo od množice in da kot Cahej v miru pričakujemo, pazljivo poslušamo in premišljujemo. Če bomo to storili, se bo Gospod pri nas ustavil, kakor se je ustavil pri Caheiu, ko mu je dejal: »Stopi doli in me od blizu poglej, zakaj v tvoji hiši ostanem.« Glejmo, da bo Jezus tudi gost naše duše in da bo veljalo tudi za nas: Zveličanje je prišlo k tej hiši. Storimo kot Cahej in sprejmimo Jezusa v molitvi in tako nam bo sv. misijon prinesel zveličanje. Nastopni teden bo marsikoga zvabil, da bo po dolgem času zopet obiskal cerkev in se spomnil na leta zgodnjo mladosti, ko mu je bila v srcu še živa vera, ki mu jo je vlila v prvih letih v otroško dušo ljubeča mati. Morda bo ob spominu na zlate brezskrbne čase mladosti šel sam vase in si priboril nazaj vero in zaupanje v božjo pomoč. Sv. Družine v Mostah Stanovski govori: 19. marca ob 16 za žene. — 20. marca ob 20 za dekleta. — 21. marca ob 20 za fante. — 22. marca ob 20 za može Ion Sluga, Ciril Fukil, za oficiala Jožef Replna, za prometnike Bogo Retinger, Ivan Pavel, Karel Žabkar, za blagajnika Viktor Belič, Frane FiSer za vlakovodio Franc Šaleder, Franc Ivačič, za telegrafista Rudolf Marek, za strojevodjo Franjo Škoflek, Franc Oman, Franc Mafuš, Jože Smrekar, Lojze Kremžar, Peter Pižet, Ivan Kocjančič, Karel Vihovšek, Franc Pesjak, Jože Operčkal, Franc Čer-ne, Frančišek Černe, Karel Moljk. Kovač Leopold, za nadzornika proge Frančišek Černivec, Henrik Jordan, Ivan Varoga. (Nadaljevanje s 1. strani) na sovražnikove postojanke, na baterije in čefe. V letalskih spopadih so bila zbila štiri sovražnikova letala, dve naši lovski letali pa se nista vrnili domov. Rim, 15. marca. Štefani. Italijanski listi v svojih današnjih poročilih poudarjajo delovanje italijanskega letaNtva na grškem bojišču, ki se je povečalo, neuspeh napada angleških torpednih letal na italijanske parnike v Valoni in neuspeh neke grške divizije, ki se je skušala prebiti skozi italijanske črte, in bombardiranje grških postojank. V okviru nemškega delavanja se podčrtava bombardiranje grških tovarn in skladišč v Glasgovvu, ki je trajalo vso noč. Kar se tiče političnih pobud, se listi dotikajo poskusov angleške diplomacije in pišejo o neuspehu osebnih Rooseveltovih pobud na Balkanu. Nemci poročajo o angleškem iikrcanu Berlin, 15. marca. b. Obveščeni krogi trdijo, da so dobili poročila o izkrcanju angleških čet v južni Grčiji. Tem vestem se v Berlinu pripisuje največja važnost, čeprav niso še potrjene. Zato je tudi pre-rano govoriti o nemški reakciji. Tudi so zabeležili vest iz Tangera, po kateri nameravajo Angleži zasesti Azorske otoke in se izkrcati v Portugalu. Nemci trdijo, da je za to dal pobudo Washington. Te akcije spadajo po nemškem mišljenju v isto vrsto operacij, katere imajo za cilj osvojitev irskih oporišč z ameriško pomočjo. London računa, da bo na ta način lažje preprečil delovanje nemških podmornic in letal na onem delu Atlantika, ki je za angleške zveze najvažnejši. Ziirich, 15. marca. b. O diplomatskem položaju na Balkanu poroča berlinski dopisnik NZZ, da konec tedna ni prinesel nobene diplomatske odločitve, kakršne so pričakovali. V nemško-grških odnosih se na zunaj ni ničesar spremenilo, vendar pa je treba omeniti, da so v Berlinu pripravljeni verjeti poročilom o izkrcanju angleških čet na jugu Grčije. Grška poročila Atene, 15. marca. Atenska agencija poroča: Poročilo štev 139 grškega generalnega štaba se glasi: Sovražnik je včeraj napadal na 30 km dolgi fronti. Napad pehote in oklepnih oddelkov je pripravilo topništvo, podpiralo pa ga je srdito delovanje bombnih letal in lovcev, ki so streljali s strojnicami. Toda napadi niso imeli nobenega uspeha in je sovražnik imel velike izgube. Grške čete so nato napravile protinapade in nabrale nekaj ujetnikov. Sovražno letalstvo ni napadalo grškega ozemlja. Vladni tolmač je snoči razlagal časnikarjem, da so Grki zaradi slabega vremena in zaradi zelo trdovratnega odpora Italijanov svojo oienzivo pri Tepeleniju ustavili. Nato je vladni tolmač navedel službene podatke grškega generalnega štaba, iz katerih sledi, da je nasprotnik v zadnjih bojih izgubil najmanj polovico petih divizij, ki so postavljene na srednjem odseku bojišča. Med ujetniki so vojaki, ki so šele pravkar prišli iz Italije v Albanijo Nov Japonski umik na Kitajskem Čunking, 15. marca. United Press. Glavni atan maršala Čankajšeka objavlja poročilo, da se je za Kitajce uspešno končala 4 dnevna bitka na južnem bregu reke Jangce. Japonci to bili premagani in kitajske čete podijo sedaj pred seboj armado 20.000 Japoncev, ki se umikajo proti Sečuenu, sledeč južnemu bregu reke Kitajci so pričakovali, da se bodo Japonci skušali vreči proti Čunkingu, toda ni jim uspelo. Sedaj se umikajo na vsej črti. Poročila pravijo tudi, da se japonske čete umikajo iz Čungcjanga severovzhodno od Ičanga, toda potrdil še ni Čunking, 15. marca. Reuter. Listi objavljajo danes na vidnem mestu poročila o uspehih kitajskih čet v predelu zahodno od Ičan-kjer so kitajske čete po štiridnevnih ogor- ga čenih borbah zavrnile 20.000 japonskih vojakov, ki so napredovali na zapad proti meji pokrajine Sečuan, ob južni obali Jangceja. Smatrajo, da je bila ta bitka pomembna, ker bi japonska vojska utegnila poskušati z obupnim prodiranjem priti do Čunkinga ob desni obali Jangceja. Dejstvo, da ie bil ta japonski napad odbit, razlagajo tukaj kot znak, da so kitajske obrambne zmožnosti v tem predelu zelo velike. Po nepotrjenih potrdilih se Japonci umikajo tudi proti Čungciangu, severovzhodno od Ičanga. Kitajci uradno poročajo, da so pri včerajšnji letalski bitki nad Čengtuom zbili šest japonskih lovskih letal od 13, kolikor jih je sodelovalo v soopadu. (AA) Sodbe o ameriški pomoči Angliji Kakor vemo, je ameriško narodno zastopstvo končnoveljavno sprejelo Rooseveltov predlog o vojni pomoči Ameriki brez vsattih omejitev. O tej stvari se je zelo dolgo debatiralo in nasprotniki pomoči Angliji, ki vidijo v tem zakonu nevarnost, da bo tudi Amerika zapletena v vojsko, so delali Rooseveltu velike težave. Pokazalo pa se je, da je velika večina ameriškega javnega mnenja na strani prezidenta. Ker nikakor ni verjetno, da bi mogla ameriška pomoč že v primeroma kratkem času zagotoviti Veliki Britaniji zmago, ampak se bo vojska, v kateri bodo države osi napele vse sile, da bi Anglijo porazile prej, kakor bi se ameriška pomoč s polnim učinkom izdejstvovala, le še podaljšala, bo Amerika neizogibno morala Angliji pomagati z vsemi svojimi pomorskimi silami in mogoče bo tudi morala misliti na izkrcavanje svoje vojske v Evropi. Tudi kaže obisk japonskega zunanjega ministra Macuoka v Berlinu, da bo skušala troaveza Ameriko prisiliti, da se bori tudi na Tihem oceanu, kar je seveda veliko odvisno od tega, ali bodo Sovjeti dali Japonski v Aziji v ta namen proste roke ali ne. Amerika bi bila v tem primeru pri-morana polovico svojih vojnih sil vreči na azijski pomorski in kopni prostor. Glavno vprašanje pa, ki svetovno javnost v tem trenutku zanima, je to, kako se bo čutila ameriška pomoč v mesecih, ki neposredno sledijo za sprejetjem zakona. Glede tega se bomo držali nevtralnih virov, ki to zadevo sodijo več ali manj stvarno, kolikor imajo sploh na razpolago podatkov, ki jih je treba za pravilno presojo jemati v račun. Vzemimo na primer švicarski »Basler Volks-blatt«. Ta list piše o tej stvari v uvodniku: »Ali bo Amerika prišla pravočasno? Zaenkrat dela ameriška oboroževalna industrija samo s polovično silo. Vojne dobave pritekajo še vedno daleč pod dejansko potrebo Anglije. Opozicija, štrajki in drugi odpori še niso izginili. Seveda si bo Roosevelt, ki ima sedaj proste roke, prizadeval, da podžge vso Amerike oziroma njeno industrijo do najvišjih storitev, za kar pa je potreba še velikih priprav, ki nikakor še niso končane in v nekaterih panogah sploh še niso načete. Gotovo bo čez eno leto Amerika največja gospodarska sila sveta, kaj pa se ho v tem lelu zgodilo na evropskem bojišču, tega ne vemo. Treba bo torej še potrpežljivo čakati.« »Journal de Geneve« istotako v uvodniku meni takole: »Amerika je izgubila veliko časa. Po 18 mesecih vojske bo treba šele organizirati njeno industrij:) za vojnu namene. Pospešitev proizvodnje zadeva na težave, posebno pri delavstvu, ki zahteva višje plače in boljše delovne pogbje, če naj vloži v produkcijo vojnih potrebščin vse svoje sile. Amerika bo morala napeti vse svoje moralne in materiame sile, da na eni strani sebe zadostno oboroži, na drugi strani pa pomaga Angliji do zmage, v katero neomajno upa. Največ je zavisno od Roosevelta samega, ker tako ogromno delo zahteva velike osebe, ki ga bo vodila. Te lastnosti Roosevelt gotovo ima.« »La Suisse« objavlja istega dne uvodnik, v katerem pravi, da »zakon o pomoči Veliki Britaniji predpostavlja izreden napor ameriške industrije, ki v nekaj mesecih še ne bo tekla z vso paro. Treba bo zgraditi nove delavnice, obstoječe povečati in preurediti m ustvariti predvsem orodje za izdelavo vojnih strojev, kakor tudi mobilizirati vse delavstvo ter premagati njegovo odpor, oziroma njegovo težnjo izbiti iz nastalega položaja čim večjo socialno korist zase.« V »Pester LIoydu« od 13. marca je objavljen članek generala v p. Mierka, ki je seveda glede . na stališče Madžarske glede ameriške pomoči bolj skeptičen. Tudi on seveda poudarja, da ameriška industrija še ne teče s potrebno hitrostjo. Priznava, da je ta industrija ena najmočnejših na svetu in da se bo zdaj še bolj dvigala. Ni pa bila doslej organizirana v vojne namene, razen za potrebščine ameriške mornarice in za dobavljanje vojnega materiala za razne male države. Angleška industrija jo je v tem pogledu daleč prekašala, oziroma jo je še, dokler se ni začelo razrušilno delo nasprotnikovega letalstva Zato je treba ameriško vojno industrijo, če naj neprene.homa oskrbuje Angiijo z zadostnim in prvovrstnim materialom, še organi- zirati. V ta namen je Roosevelt postavil industrijski načrtni urad. Tovarne in delavnice, potrebne za produkcijo vojnega materiala, še niso vseskozi gotove. Po poročilu generalnega »kvartirmajstra« ameriške armade je v smislu načrta pripravljenih za potrebno višino produkcije zaenkrat samo še 23% tovarn. Ze to spomlad Amerika ne bo mogla Angliji dobavljati zadostnega materiala in bo dobila le vojni material, ki ga ameriška armada ne potrebuje nujno, in sicer bo znašala njegova vrednost 500 milijonov dinarjev. Kar je Amerika doslej Angliji dobavljala, posebno letal, je bilo nezadostno. Ali bodo vojna sredstva, ki bodo poslana Angliji že sedaj iz inventarja ameriške vojske in mornarice, ki ta material lahko pogreša, zadostna in zadosti učinkovita, je vprašanje. Na vsak način meni general Mierka, da bo treba najmanj eno leto, preden bomo videli, kakšen bo učinek ameriške bodisi posredne, bodisi neposredne pomoči. Do takrat pa se lahko še marsikaj zgodi v borbi za čimprejšnjo odločitev vojske. Poslanstvo Harrimana London, 15. marca. Reuter. Osebni predstavnik Roosevelta Harriman, ki ima dolžnost vzpo-rediti priprave v ameriški pomoči Angliji, je prispel danes iz Lizbone z letalom na neko angleško letališče. London, 15. marca. AA. (Reuter.) Po svojem prihodu v Anglijo je Harriman izjavil zastopnikom listov sledeče: Prišel sem kot jrosebni odj>oslanec predsednika Roosevelta, da bi olajšal prihajanje vsakovrstne pomoči v materialu, ki je namenjen angleškemu imperiju. Ta pomoč bo obsegala tako ladje kakor tudi živila. V odgovoru na neko vprašanje je Harriman izjavil, da bo ostal v Angliji ves čas vojne, ne vštevši obiske, ki jih bo od časa do časa naredil v USA v zvezi s svojim delovanjem. Prihodnji teden pričakujejo prihod ostalih članov Harrimanovega spremstva. Washington, 15. marca. b. UP. Na včerajšnji časnikarski konferenci je izjavil predsednik Roosevelt, da bodo USA pomagale na j>odlagi zakona o pomoči vsakemu narodu, ki bi se boril proti napadalcu. Poimensko ni omenil nobene države. Rekel je tudi, da lahko računa vsak narod, ki bi se postavil na branik demokracije na ameriško jx>-moč, prav tako kakor Anglija, Grčija in Kitajska. Neki dopisnik je s tem v zvezi vprašal Roosovelta, če ne pomeni morda taka ponudba hrahrenje nekaterih- držav, naj se ne priključijo osišču. Roosevelt je odgovoril, da o tem še nima nobenega poročila. Tako na primer Turčija še ni zaprosila za ameriško pomoč, kakor tudi ne Irska, čeprav se irski minister za obrambo nahaja na poti v Ameriko, da si zagotovi nabavo orožja. BHBYIY1IRII krema se uspešno uporablja zoper spuščaje rane, praske, opekline, hraste, iišaje in vse nečistosti keže pri otrocih in odraslih, Naiilo suši od potu ali seči vneto in odrgnieno kožo. Dablva ta v vseh lakarnali In drogerllah pa (eni din 12-— u Uuttiio Francija in njene kolonije Lyon, v marcu. Te dni je bil v Vichyju general Weygand, ki je svoji vladi poročal o tem, kakšen je jioložaj v severni Afriki. Weygand je bil v Afriki pet mesecev in je lahko zato prišel podat zelo pregledno in razsežuo poročilo. Po teh posvetovanjih je bilo v Vichyju objavljeno uradno poročilo, ki pravi, da bo Francija branila z lastnimi sredstvi svojo kolonialno posest in to na učinkovit način. Vkljub porazu so Francija čuti dovolj močijo, da lahko zagotovi obrambo svojih posesti zlasti v Afriki. Sicer pa Francija doslej še ni mnogo izgubila od svojega kolnialnega imperija. Generalu Gaulleu se je priključila Nova Kaledonija in francoske posesti v Indijskem oceanu. Toda te posesti so v območju nadzorstva avstralske vlade in je bila Francija preveč oddaljena, da bi jib mogla braniti. Tudi Ekvatorialna Afrika se je priključila generalu de Gaulleu in sedaj je morala Francija zaradi japonskega pritiska odstopiti še nekaj pokrajin Tajski in v Indokini sami je morala dovoliti, da si je Japonska zgradila in napravila svoja oporišča v tonkinskem zalivu. Toda te žrtve so bile tako rekoč- neizbežne. Toda Francija si je ohranila še ogromen imperij. Njeni so še Francoski Antili, Madagaskar, Sirija, Alžirija in Maroko, del Ekvatorialne Afrike zaradi odpora Dakarja in kolonije na ohali Južne Amerike. Kolonije doslej zaradi angleške zapore K eksploziji v Sevilli Sevilla, 15. marca. DNB: O včerajšnji eksploziji v smodnišnici v predmestju Seville so izvedeli naslednje [Todrcbnosti: Eksplozija je bila tako močna, da se je zemlja tresla nekaj sekund in so ljudje mislili, da je nastal potres. V bližini smodnišnice ni nobenega fioslopja, ki ne bi bilo poškodovano. Večina poslopij je popolnoma razdejanih. Poslopja, ki so bila deloma poškcdovana, se bodo najbrž zrušila. Bolnišnice in prezimovališča so polna ranjencev. Mnogo ljudi, ki so brez strehe, so nastanili po raznih poslopjih in samo v klavnici je 500 oseb, ki so ostale brez strehe. Vso noč so člani falange in strokovnih zvez nudili j>omoč ranjencem in jih prevažali v bolnišnice, ali pa razkopavali razvaline. Istočasno je bila organizirana tudi služba za oskrbo žrtev z živili. Število ranjenih in mrtvih je zelo veliko. Po zadnjih poročilih je bilo pri včerajšnji eksploziji v Sevilli ubitih 50 oseb, ranjenih pa čez 250. Razdejanih ali pa zelo poškodovanih je 300 poslopij. Večina ljudi, ki so ostali brez strehe, je začasno nastanjena v sevillski klavnici. Sevilja, 15. marca. Havas. Strašen prizor opustošenja nudijo tržni del in ulici Galicia in Jeros Toledo, ki so v bližini ulice Juan Arpa, v kateri je prišlo do strašne eksplozije smodnišnice. Večina poslopij v tem delu mesta je jionišena, zidovi tistih hiš, ki so zdržale sunek eksplozije, pa so počili od strehe do tal. Telegrafski drogovi so prevr-njeni in na mnogih mestih je raztrgan tudi pločnik. Macuoka na poti Poročajo, da se bo sestal Evropo Roosevettom? Tokio, 15. marca. DNB: Zjutraj zgodaj je japonski zunanji minister Macuoka na parniku do-potoval v korejsko pristanišče Fusan. Macuoka je takoj z vlakom nadaljeval pot v Taiki, odkoder bo z letalom odpotoval v Hainking. (AA) Tokio, 15. marca. Havas. Iz Čunkinga javljajo, da je japonski zunan ji minister Matsuoka prispel danes v Ilarbin, odkoder bo takoj nadaljeval j>ot s transsibirskim ekspresom. (AA) Cnrih, 15. marca. b. »Neue Ziiricher Zeitung« poroča iz Tokia. V razgovoru, ki ga je dal Macuoka pred odhodom iz Tokia in ki je bil šele sedaj objavljen v tisku, je izjavil japonski zunanji minister: Japonska ni s trojnim paktom obvezana na vojno intervencijo. Odhajam iz' Japonske brez naprej odrejenega mišljenja ali naprej storjenega sklepa. Nasprotno grem na pot v vsakem jioglodu svoboden predsodkov i>n som pripravljen, da obiščem še celo Ix>ndon in Washington, če dobim za to poziv. Prvi pomočnik Macuoke ie pridal k tej izjavi, da bi japonski minister pozdravil sestanek z Rooseveltom in Cordellom Huliom nekje na pol pota, pri čemer se očividno misli na Iiavaj. Položaj na jugovzhodu Paul Claude): Križev pot 3. postaja. Na poti Žrtev in rablji obenem proti Kaloriji gredč. Bog, ki s sabo Ga vlečejo, opoteče se v hipa in pade na zemljč. Kaj, Gospod, pri tem prvem padcu Tvoje srce občuti 7 In ker si občutil, kaj misliš seda) v tej minuti, Ko padeš, ko pod težkim bremenom se moraš zgruditi? Kakšna se zemlja, ki ustvaril si Ti jo, zdaj ti zdi? Ah, to nt pot dobrega, ki je samo nekoliko rask&va. Ne, to zlega je pot, zavratna in vrtoglava I Naravnost iti je treba, vsak korak je premisliti treba do kraja. In če zmanjka stopinja — srce tedaj vztraja. Ah, Gospod, po teh svetih kolenih, ki v hipu so ti ošibela, Po studu nenadnem ln padcu na strašni tej poti, ki se je šele komaj začela. Po oviri, na kateri si se spotaknil, po zemlji, ki Te je spoznala na poti, Reši nas prvega greha, s katerim nas avijača premotil Nemško-turška pogajanja Rim, 15. marca. Tukajšnji listi poročajo, da so trenutno v razvoju pogajanja med Nemčijo in Turčijo v zvezi s pismom, ki ga je pisal predsedniku Turčije voditelj Nemčije Hitler. Pogajanja vodi sedaj nemški poslanik von Papen. Predsednik Turčije je na to pismo že odgovoril in se nadaljnja pogajanja razvijajo sedai na podlagi predlogov, ki jih je stavila Turčija Ker so pogajanja v teku, tudi govor predsednika vlade Sajdama v turškem parlamentu ni bil objavljen, da ne bi motil ozračja, v katerem dozorevajo 6klepi glede bodočih odnošajev med Nemčijo in Turčijo. Kairo, 15. marca m. UP: Z merodajne strani poročajo, da so v francoskem Levantu izbruhnili resni nemiri, kateri bi lahko imeli večje posledice. Med ljudstvom se opaža nenaklonjenost vladi v Vichyju, katero smatrajo za odgovorno za slab položaj v Siriji in Libanonu. Pod takimi okolnost-mi so tla za pokret generala de Gaulla zelo ugodna, čeprav oblasti zelo strogo pazijo, da se to ne bi dogodilo. Dr. Bobbels o Balkanu Berlin, 15. marca. AA GNB V tedniku »Das Reich« se propagandni minister dr. G 8 b b e 1 s bavi z angleškimi zgornjimi sloji, s tistimi starimi ciniki, ki so z dolgoletno vajo tako spretno zabrisali meje med resnico in lažjo, da že sami več ne vedo, kaj je laž in kaj je resnica. Na Balkanu pravi člankar, katerega »o nekoč imenovali »Smod-nišnico Evrope« in v katerega prestolnicah so se Angleži udomačili, so sedaj dobili Angleži navodilo, naj oddidejo. Tam nimajo več posla. Prisiljeni so prepustiti zastopstvo svojih interesov, diplomatom svojih bratov na oni strani velikega močvirja, ki 9e potem trudilo, da po svojih najboljših močeh, So sofijskih barih pojejo pesem »Typperary«, da i sem pa tja dobili tudi zaslužen odgovor. Sicer pa se tam doli ne dogaja nič, kar bi moglo vzradostiti Angleže. Vkorakanje nemJkih čet r Bolgarijo je f oteklo brez spopada, upora množic pa ni bilo. edaj pretakajo užaloščeni Angleži v Londonu solze in obžalujejo vse možnosti, ki so se jim izvile iz rok. Mi nismo med tistimi, pravi dal|e članek, ki mislijo, da je vojna že končana. Toda prav tako ni mogoče dvomiti o tem, da je Nemčija odnesla veliko zmago, London pa je doživel velik udarec za svoj ugled, ki ga bo težko popravil, da pri tem sploh ne govorimo o vojaških in gospodarskih izgledih, ki so s tem podrti. Na koncu članka je rečeno, da niti podkupovanje angleškega vodstva ne obljublja dati posebnega uspeha, ker si znamo predstavljati to mladino s sv. pismom v eni roki in z bičem v drugi roki, ki je pripravljena mrziti, kadar misli, da bo to koristno, in je prav tako pripravljena ljubiti, kadar izgublja. Položaj v Bolgariji Sofija, 15. marca. m. Oblasti so danes internirale osem oseb, med njimi 4 ženske. V glavnem te osebe nimaio določenega poklica. Sofija, 15. marca. m. Včeraj je izbruhnil velik požar v Plovdivu, katerega je j>ovzročila vržena bomba v tekstilno tovarno »Zanko«. Požar se je iz skladišča razširil tudi na strojne objekte. Kljub hitremu posegu gasilcev se je požar naglo širil in povzročil 500.000 levov škode. Preiskava je ugotovila, da je bil j>ožar podtaknjen, policija je zaprla več sumljivih oseb. Angleški državljani gredo iz Madžarske Rim, 15. marca. b. »Popolo d' ftalia« in »Pic-colo« poročata iz Budimpešte, da je angleški poslanik v Budimpešti pozval vse angleške državljane v Madžarski, da Čim prej odpotujejo v Turčijo. Iz Madžarske so odr>otovali že mnogi angleški državljani in tudi časnikarji. Po nepotrjenih vesteh bo diplomatsko predstavništvo v Budimpešti ukinjeno. Tudi osebje poslaništva je številčno zmanj- še niso mogle podpirati Francije toliko v gospodarskem pogledu, pač pa je Petainov režim moralno podprlo dejstvo, da je Francija še ohranila svoj imperij. Toda sedaj pnhaja vedno več francoskih parnikov v pristanišče v Marseille in iz kolonij pošiljajo veliko denarja za maršalove dobrodelne ustanove. Toda Francijo je še bolj potolažilo dejstvo, da se nobeno pleme v kolonijah tokrat ni uprlo, dasi je bilo nekaj takih primerov med prejšnjo vojno. Ta lojalizem v kolonijah je zelo podprl lojalno mišljenje doma v Franciji. Pa še nekaj je važno: premirje jo določilo, da sme Francija imeti doma samo 100.000 mož vojske, toda te določbe so ne nanašajo na njeno vojsko v kolonijah. Vlada mora torej in lahko brani svoje kolonije in to se je videlo v Dakarju. Prav tako hoče varovati Maroko, Alžirijo in Tunizijo. V Franciji vodi vse delo Petain, v Afriki pa Weygand. Tako ima general Weygand v Bever-ni Afriki armado, ki šleje nad 300.000 mož in ki je dobro oborožena in opremljena. Prav tako ima general Weygand v Afriki letalstvo, ki ga je danes že več. kakor pa ga je bilo v Franciji, ko je v letu 1930. šla v vojno. Prav tako hrani kolonije brodovje, ki Biccr nima več najlepših in največjih edinic. vendar pa je zelo močno in številno. Po mnenju mednarodnih opazovalcev ima Francija v severni Afriki karte, s katerimi se bo lahko vedno postavila, kadar so bodo sovražnosti bližale koncu in naj bo njihov konec tak ali tak. Zdi se, kakor da bi mesto pretrpelo silno močan potres. Po jx)datVih, ki so jih do zjutraj dobili, sega število ranjencev na 700. Število mrtvih ni tako veliko, kakor so sprva mislili. Vojaške, civilne in cerkvene oblasti so izdale vse potrebne ukrepe. Velika železniška nesreča pri Varni v Bolgariji Sofija, 15. marra. Listi objavljajo sporočil« u veliki železniški nesreči, ki se je dogodila včeraj ob 15.40 v bližini Varne na progi med postajama Oborište in General Kiselovo. Na nekem ovinku te proge sta iztirili dve lokomotivi tovornega vlaka, ki je vozil z veliko brzino. Z njima je padlo s tirov tudi več vagonov. Vlak je imel 38 tovornih vagonov. 17 vagonov se je prekucnilo drug na drugega čez padli lokomotivi, medtem ko je 18 vagonov ostalo nepoškodovanih. Ker pa je bilo med lovornimi vagoni tudi precej cistern z nafto in več vagonov, natovorjenih z drugim vnetljivim materialom, je prišlo do močne eksplozije in nastal je požar. Prvi so pritekli na pomoč kmetje iz bližnje vasi General kiselovo, ki so zaradi po-manjkanje vode gasili požar z zemljo. Kmalu je iz Varne na kraj nesreče prispel vlak z gasilci, delavci, zdravniki in ^anititnim materialom. Z letalom je priletel iz Sofije tudi železniški direktor Polžev. Po dosedanjih poročilih se je pri tej nesreči ubilo 10 ljudi, 14 pa je bilo ranjenih. Ranjence s osnoči prenesli v Varno. Danes je na kraj nesreče dojiotoval tudi železniški minister Goradov v spremstvu načelnika presltrbovalncga oddelka v vojnem ministrstvu. (AA.) Vatikanska država Vatikan, 15. marca. Štefani: Za 720 prebivalcev Vatikana, vštevši tu tudi papeža in 23 kardinalov, so včeraj prvikrat uvedli omejitev živil. Začenši od 14. t. m. so uvedene karte, na podlagi katerih bo vsak prebivalec lahko dobil 90 gramov mesa in 300 gramov kruha dnevno, 100 gramov masla tedensko in pol kilograma sladkorja mesečno. Neki visoki prelat je izjavil časnikarjem, da sv. oče sam želi, da se podredi temu splošnemu načinu prehrane. (AA) Spomenik carju Lazarju na Madžarskem Budimpešta, 15. marca. MTI. »Budapesti Eri-ta« |x>roča, da je predsednik budimpeštanske občine dr. Jene Kafafyjat v spremstvu dveh ravnateljev narodnega muzeja in ravnatelja za tujski promet obiskal slavno pravoslavno cerkev sv. Andreja v Sentendru. Pri pregledu je bilo sklenjeno, da bo občinska uprava v sodelovanju z madžarsko-jngoslovanskini društvom v Budimpešti postavila v tej cerkvi spominsko ploščo carju Lazarju, čigar posmrtni ostanki so nekaj časa počivali v tej cfrkvi. Pri preseljevanju Srbov so namreč v letu 1690 te posmrtne ostanke prenesli in shranili v tej cerkvi, okoli leta 1097 pa so posmrtne ostanke carja Lazarja prenesli v Vrdnik. Sfiominsko ploščo v srbski pravoslavni cerkvi v Sentandriju bodo odkrili na slovesen način. (AA.) Drobne novice Madrid, 15. marca. DNB: Gradbeni odbor madridske občinske uprave je sklenil sprejeti načrt za obnovo in izpopolnitev Madrida. Ulice in trge bodo na številnih krajih zboljšali, prav tako pa bodo zgradili številne stanovanjske hiše. Izvedba tega načrta bo veljala 25,000 000 pezet: kmalu pa bodo začeli z deli, za katere je odobren kredit v višini 11,000.000 pezet. (AA) Berlin, 15. marca. DNB: Včeraj je v dvorani berlinske filharmonije dirigiral ravnatelj belgrajske opere na koncertu pred številno publiko, ki ga je pozdravila z navdušenim ploskanjem. Jugoslovanski poslanik v Berlinu je priredil danes kosilo, na katerem so bili poleg Ma'ačiča tudi predstavnici tukajšnjega glasbenega sveta. Prihodnjo nedeljo priredi v Berlinu koncert Musulin, Golovac pa bo dirigiral na tukajšnji operi svojo opero »Ero z onega sveta«. Pri tej priliki bo jugoslovanski poslanik priredil sprejem v prostorih jugoslovanskega poslaništva. (AA.) Pra^a, 15. marca. DNB: Drugo obletnico če-ško-moravskega proteklorata so slovesno proslavili. V večjih mestih so bile vojaške parade. V Pragi so v muzeju odprli razstavo »velikanov Nemčije«. Ob 11 je bila parada čet, pri kateri sta bila navzoča tudi nemški protektor v. Neurath in predsednik dr. Hacha. (AA) šano. Nadalje poročajo iz Washingtona o nalogu ameriške vlade, da se blokiralo madžarski krediti v USA, iatotako kot romunski in bolgarski Pooblastila za poseg države v gospodarstvo V vSerajšnjl drugI izdaji smo poročali o treh novih uredbah, ki so bile izdane v zvezi z delom ministrstva preskrbe in prehrane. Minister tega resorja je v zvezi g tem dal tudi posebno izjavo, katero srno tudi ie včeraj objavili. Zaradi važnosti teh uredb jih danes prinašamo še enkrat ali v celoti ali v izvlečku. Uredba o pooblastilu ministra preskrbe in prehrane ter hrvatskega bana To uredbo so predpisali kraljevski namestniki na predlog ministrskega sveta, dočim je naslednji dve uredbi predpisal ministrski svet. Uredba pravi: Čl. 1. Minister preskrbe in prehrane in ban banovine Hrvatske sta pooblaščena v svrho preskrbe prebivalstva in vojne sile sporazumno predpisovali uredbe, s katerimi se bo delalo tole: 1. urejati ves notranji promet surovin ln ostalega blaga in nje rnzdelitev na obrate, ki ga predelujejo odnosno prodajajo, posebno pa: ustanavljati ali ukinjati izključno pravico trgovanja s posameznimi proizvodi v državi, prepovedovati ali omejevati nakupe, prodajo in potrošnjo posameznih predmetov, predpisovati pogoje odkupa posameznih predmetov, predpisovati obvezne ponudbe posameznih proizvodov na odkup državi, odnosno od nje pooblaščenim ustanovam, kakor tndi prisilni odkup posameznih proizvodov po maksimirnnih cenah, predpisovati obvezne prijave zalog blaga, obvezne ustvaritve zalog blaga in nadzorstva nad zalogami in odrejati kraj za shranjevanje teh predmetov, predpisovati nadzorstvo prevoza za posamezne proizvode in uvesti zanje prevozna dovoljenja. 2. Predpisovati, kateri proizvodi se morejo izdelovati iz posameznih surovin in prepovedovati, da se od razpoložljivih surovin izdelujejo riosamezne vrste blaga, odnosno omejevati ko-ičine blaga, ki se morejo iz njih izdelovati. 3. Predpisovati način izdelave posameznih proizvodov, zameno njih sestavin s snrognti in način mešanja posameznih sestavin za izdelave proizvodov odnosno fabrikatov. Uredbe po tej osnovi dobe obvezno moč z objavo v »Službenih novinalK, če se ne odredi drugače. Čl. 2. predpisuje, da se morejo v uredbah določati tudi stroge kazni. Dana pa je meja, do katere smejo. Poleg kazni pa se lahko izrekajo tudi: odvzem imovine, ki je predmet kaz. dela, prepoved opravljanja obrata za nekaj časa ali sploh, začasni odvzem uprave podjetja ali obrta in nadaljevanje dela v režiji države ali za njej račun in drugi varnostni ukrepi, določeni v kazenskem zakoniku. Za progon del bodo merodajna delno tudi upravna oblastva. Čl. 3. določa, da se morajo za nakup ln prodajo posameznih vrst blaga uslanoviti plovne centrale za vso državo, katerih ureditev predpišeta minister preskrbe in hrvatski ban. Poslovne centrale se organzirajo kot samostojna državna podjetja. Vodi jih poslovni odbor, katerega postavlja minister preskrbe iz uradniških in gospodarskih vrst. V poslovne odbore pridejo tudi zastopniki drugih ministrstev. Nadzorstvo pa vrši komisar, ki lahko sistira sklepe. Poslovne centrale morejo za blago, ki ga prodajajo za režijske stroške, vterjavati 2 odstotka nabavne cene, za odpremna dovoljenja, ki jih izdajajo od 1 odstotne fakturne vrednosti blaga. Poslovne centrale se lahko tudi zadolže. Poslovanje pa ne spada pod zakon o državnem računovodstvu in glavni kontroli, vendar jih lahko kontroli ra minister financ v denarnem poslovanju. V podjetja, ki se ne bodo držala predpisov na osnovi te uredbe izdanih, se lahko postavi komisar, katerega odredbe so za osebje podjetja obvezne. Pritožila ne zadržuje izvršitve. O tem bodo predpisana še podrobna navodila. Denarne kazni, izrečene na osnovi te uredbe, pridejo v sklad za nadzorstvo cen in notranjega prometa blaga, ki se osnujeta pri ministrstvu preskrbe in banski oblasti banovine Hr-atske. Sredstva so iz državnega sklada pri Drž. hip. banki, iz hrvaškega sklada pri banovinski hranilnici v Zagrebu. Cene morate ostati nespremenjene do 1. avgusta Čl. 1. Od dne uveljavljenja te uredbe pa do 1. avgusta 1941 je prepovedano v notranjem prometu vsako zvijanje cen kakor, tudi cen za prevoz potnikov in prtljage. V kolikor so za posamezne vrste blaga na dan uveljavljenja uredbe veljale maksimalne cene ali cene predpisane z zakonitimi predpisi ali določene po pristojnih oblastvih, ne morejo biti cene takega blaga višje od teh maksimalnih cen. Čl. 2. Minister preskrbe in prehrane lahko za posamezne vrste blaga s svojo naredbo določi najvišje cene, ki so lahko tudi nižje kot cene, ki so veljale na dan uveljavljenja uredbe. Ravno tako more minister odrejati tudi najvišji brutozaslužek za posamezne vrste blaga Lahko tudi pooblasti svoje podrejene organe in obča upravna oblastva, da odrejajo najvišje cene za posamezne vrste blaga in da odrejajo najvišji bruto zaslužek. Možnost za zvišanje cen ViSfe cene od onih po £1. 1 uredbe more minister, odn. njegovi pooblaščeni organi odrediti samo, če se na osnovi stvarnih dokazov ugotovi njih upravičenost. Naredbe teh odstavkov stopajo v veljavo tri dni po objavi. Naredbe ministra za preskrbo in prehrano morajo biti objavljene v »Službenih novi-nah«. naredbe podrejenih organov in občih upravnih oblastev na način, kot se redno objavljajo naredbe občih upravnih oblastev. Čl. 3. Minister za preskrbo in prehrano more z naredbo, s katero določa za neko vrsto blaga višje cene od onih po čl. 1, pr,*;doisati, da mu lastniki obstoječih zalog odnosnega blaga, namenjenega prodaji ali predelavi, morajo v določenem roku orijaviti obstoječe zaloge tega blaga in vplačajo v sklad za izenačenje cen prispevek največ v višini razlike med cenami, ki so veljale za časa nabave teh zalog in na novo odrejenimi najvišjimi cenami tega blaga. Sklad za izenačenje cen obstoja pri ministrstvu preskrbe in prehrane in služi izenačenju cen blaga v državi in zmanjšanju cen uvoženega blaga. Sredstva tega sklada bodo vložena pri Drž. hip. banki. Sklad upravlja minister za preskrbo in prehrano. Podrobne odredbe o tem skladu bodo ie predpisane v sporazumu z finančnim ministrom in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta. Čl. 4. Za čas, označen v £1.1 uredbe, n« bo zvišala cena monopolskih predmetov, ki n« služijo za prehrano, cene državnih in samoupravnih podjetij za prevoz žitaric kakor tudi ne državne in samoupravne trošarine na predmete za prehrano in kurjavo. Čl. 5 Prodajalci blaga morajo o vsaki izvršeni prodaji izdati producentom (predelovalcem), trgovcem in ostalim posrednikom račun, v katerem se mora jasno označiti vreta, količina, kakovost in cena blaga. Osebe, ki kupujejo blago v namen predelave, odn. preprodaje, morajo shraniti račun o kupljenem blagu še leto dni, potem ko so odnosno blago v celoti prodali. Te osebe morajo pri prodati blaga izdati kupcem, ki kupujejo blago za neposredno porabo, na njihovo zahtevo račun o prodanem blagu. Producenti (predelovalci), trgovci ln ostali posredniki morajo pooblaščenim kontrolnim organom dovoliti pristop v svoje poslovne prostore in jim na zahtevo dati vpogled v vse svoje poslovne knjige in korespondenco in dati vsa potrebna obvestila o svojem poslovanju. Kontrolni organi imajo pravico ugotoviti tudi količino odnosnega blaga, s katerim producent (predelovalec), trgovec ali ostali posredniki razpolagajo. Kontrolni organi morajo varovati kot službeno tajnost vse podatke, za katere so zvedeli pri izvrševanju svoje dolžnosti. Sodelovanje javnih organov Čl. 6. Vsi organi prvostopnih splošnih upravnih oblastev, državna krajevna policijska oblastva in orožniški organi kakor tudi organi finančnih kontrol, državni in samoupravni trošarinski uslužbenci in tržni nadzorniki morajo izvrševati nadzorstvo nad izvrševanjem predpisov te uredbe in predlagati pristojnim oblastvom prijave proti osebam, ki se pregreše proti predpisom te uredbe in proti odredbam naredb, ki bodo izdane na osnovi čl. 2 in 3 te uredbe. Našteti organi zagreše disciplinski prestopek, če ne predlože prijave proti osebi, ki se pregreši proti navedenim predpisom. Prijavo pa lahko vloži tudi V6ak zasebnik. Ureditev ministrstva preskrbe in prehrane Obenem je bil izdelana in podpisana tudi uredba o ureditvi ministrstva preskrbe in prehrane. V delokrog tega ministrstva spadajo vsi po6li preskrbe in prehrane. Minister si je ustanovil tudi mesto svojega pomočnika. Nadalje bo v ministrstvu kabinet s potrebnim številom osebja in šefom na čelu. Pomočnik ministra ima pa tajništvo s potrebnim številom osebja. Ministrstvo ima naslednje oddelke: _____ 1. Splošni oddelek, ki ima štiri odseke: personalni, administrativno-pravni, statistični in eko-nomsko-računski. 2. Oddelek za prehrano ima tri odseke: odsek za prehrano, komercialni in finančni. 3. Oddelek za nadzorstvo cen z dvoma odsekoma: odsek za preizkušnje in določanje cen in odsek za nadzorstvo cen. 4. Oddelek za preskrbo in notranji promet blaga ima štiri odseke: za surovine domačega izvora, za surovine inozemskega Izvora, za razdelitev surovin in notranji promet blaga in za evidenco in kontrolo dela industrije, ki izdeluje predmete za prehrano. Skupno ima novo ministrstvo v štirih oddelkih 13 odsekov. Nadalje določa uredba, da se lahko pri vsakem okrajnem načelstvu postavi referent za promet blaga in nadzorstvo cen. To delo lahko izvršuje tudi kdo od uradnikov ali uradniških pripravnikov okr. načelstva. Tudi lahko minister postavi svojega referenta v mestnih občinah, ki je neposredno podrejen banu. Temu referentu morajo dati mestne občine na razpolago prostore, pisarniški material, Ustanovni občni zbor Združenja hmeljarjev za Slovenijo Ban dr. Marko Natlačen je sklical za 25. marca ob 9 dopoldne v dvorano Ljudske posojilnice v Celju ustanovni občni zbor Združenja hmeljarjev. Na dnevnem redu je sklepanje o sprejetju pravil združenja, volitev upravnega in nadjzorstvenega odbora, sklepanje o postavitvi poverjenikov in pover-feništev združenja, volitev poverjenikov in pover-jeništev, sklepanje o letnem prončunu dohodkov in izdatkov in končno določitev časopisov za objavo vabil na občne zbore združenja. Ustanovnega občnega zbora se more udeležiti vsak hmeljar, t. j. vsaka fizična ali pravna oseba, ki prideluje v naši banovini hmelj za svoj račun, mora pa se izkazati s potrdilom tiste občine, kjer ima svoj hmeljski nasad, da prideluje hmelj na svoj račun. Brez tega potrdila ne bo nihče pripuščen k občnemu zboru, Zastopanje po pooblaščencih ni mogoče razen v naslednjem primeru: Mladoletni, kakor tudi hmeljarji, ki so pod skrbstvom, se morejo občnega zbora udeležiti samo po svojih zakonitih zastopnikih, pravne osebe pa so osebah, ki jih zato pooblastijo. Oseba v svojstvu zakonitih zastopnikov se mora o tem izkazati s potrdilom pristojne občine, pooblaščenci pa « pismenim pooblastilom. Plačilni promet z Italijo. Iž Belgrada poročajo, da se je tja vrnil že g. dr. Ivo Belin, viceguverner Narodne banke, ki je sodelovaj pri naših trgovinskih pogajanjih z Italijo. Ta pogajanja trenutno še niso zaključena. Po vesteh iz Belgruda ni pričakovati nobenih sprememb v plačilnem prometu z Italijo, ki se bo razvijal še naprej na dosedanji način. t Izvoz krompirja. Iz Belgrada poročajo, da so pristojna oblastva dovolila izvoz 130 vagonov krompirja v Švico. Krompir bodo izvažali Pri-zad, Pogod in Prevod. Plačan nam bo s kompenzacijami. Dispariteta notranjih cen. Pričakovati je, da bo ravnateljstvo za zun. trgovino sklicalo v najkrajšem času posebno konferenco, na kateri se bo razpravljalo o dispariteti cen predmetov, ki so namenjeni izvozu, in predmetov, ki so namenjeni domači potrošnji. Razveljavljenje nove uredbe o zavarovanju državnega prometnega osebja. Izšla je uredba, s katero se razveljavlja uredba o zavarovanju državnega prometnega osebja kr. Jugoslavije za primer bolezni, poroda, pogreba in nesreč. Tn uredba je bila sprejeta dne 10. septembra 1940, objavljena pa 25. decembra 1940, vendar Predložitelju prijav«, na osnovi katere bo Izrečena pravomočna obsodba, pripada denarna nagrada. Ta nagrada je odrejena v odstotkih izrečene denarne kazni Kazenske sankcij« Čl. 7. Predelovalci trgovci in ostali posredniki kakor tudi producenti, razen producentov kmetijskih pridelkov, ki za posamezne vrste blaga ali za prevoz potnikov ali blaga zahtevajo višjo ceno od one, ki je bila na dan uveljavljenja te uredbe ali višjo ceno kot je maksimalna cena ali višjo ceno, kot jo odrede pristojna oblastva, ali se pregreše proti predpisom čl. 5 ali izdajo neresnične račune o prodanem blagu, bodo kaznovani v prodaji na veliko s strogim zaporom najmanj tri mesece in z denarno kaznijo od 50.000 do 1 milijona din, v prodaji na malo pa z zaporom najmanj 15 dni in z denarno kaznijo od 5000 do 100 000 din. S to kaznijo bodo kaznovani tudi oni; ki ne prijavijo v določenem roku ali pa nepravilno prijavijo svoje zaloge. Poleg tega je možno v težjih primerih, da sodišče izreče tudi odvzem imovine, ki je predmet kazenskega dejanja. Čl. 8. Producenti kmetijskih proizvodov, ki za posamezne vrste svojih proizvodov zahtevajo višje cene od najvišje cene, predpisane z zakonitimi predpisi ali odrejene po pristojnih oblastvih, ali višjo ceno od one, ki jo odrejajo pristojna oblastva, se kaznujejo z zaporom do leta dni ali denarno do 100.000 din, v težjih primerih pa z obojno kaznijo. Čl. 9. V kolikor je z drugimi predpisi določena strožja kazen za kakšno dejanje iz te uredbe, veljajo predpisi s strožjo kaznijo. Čl. 10. Pri pravnih osebah aH ustanovah odgovarjajo za dejanja iz čl. 7. in 8 osebe, katerim je poverjeno vodstvo poslov. Za dejanja pa odgovarjajo , tudi nameščenci fizičnih In pravnih oseb, če store dejanje. Za denarno kazen pa odgovarja tudi lastnik podjetja. Čl. 11. Za preganjante dejanj iz čl. 7 in 8 so pristojna redna sodišča. {'roti osebam, ki odgovarjajo za ta dejanja, se porablja splošni del kazenskega zakonika. Čl. 12. Denarne kazni, izrečene zaradi kazenskih dejanj po tej uredbi, kakor tudi dohodek od imovine, odvzete po teh predpisih, pridejo v sklad za nadzorstvo cen notranjega prometa blaga. kurjavo i® razsvetljavo. Po potrebi morejo vsi referenti dobiti dodeljeno pomožno osebje. Nove ustanove Minister lahko pri oddelku za nadzorstvo cen ustanovi svet za preizkuševanje in nadzorstvo cen. Istotak svet lahko ustanovi tudi pri odsekih za preskrbo in prehrano pri banskih upravah in pri oblastvih, pri katerih so referenti za promet in nadzorstvo cen. V samem ministrstvu se ustanovi odbor za izdelavo in izvedbo gospodarskega načrta. V ta odbor pridejo zastopniki ministrstev, znanstveniki in strokovnjaki. Ta odbor ima svoje tajništvo, ki vodi administrativne posle tega odbora. Izdatki za ta odbor pridejo v proračun ministrstva preskrbe in prehrane. Podrobna navodila bodo še izdana. Končno se ustanovi pri ministrstvu vrhovni svet za preskrbo in prehrano, katerega tvorijo: pomočnik ministra preskrbe, načelniki tega ministrstva (4), ravnatelj ravnateljstva za zunanjo trgovino, načelnik oddelka za industrijo in Obrt iz trg. ministrstva, dva predstavnika banske oblasti banovine Hrvatske, predsedniki in glavni ravnatelji: Prizada, Pogoda in Prevoda. Razen uradnikov ministrstva za prehrano imajo vsi člani svoje namestnike. Naloga tega vrhovnega sveta je dajati mnenja o razdelitvi vseh važnih proizvodov in surovin v državi in v drugih vprašanjih, kjer zahteva mnenje minister. Nadalje je pooblaščen minister preskrbe ln prehrane, da more postaviti svoje predstavnike v razne svete in odbore. Pri prenosu poslov ravnateljstva za proučevanje prehrane se nekateri posli ne prenesejo na ministrstvo prehrane, temveč se vrnejo kmetijskemu ministrstvu. To so: oddelek za statistiko, za delovno moč in proučevanje ter preizkuševanje. je doživela mnogo kritike v strokovnih krogih. Minister za promet je pooblaščen uveljaviti uredbo o zavarovanju osebja drž. prometnih ustanov v smislu čl. 6 zakona o zavarovanju delavstva. Do uveljavljenja nove uredbe se bo postopalo po stari naredbi iz leta 1922 in po ostalih predpisih, ki so veljali do 25. januarja 1941. To prinašajo »Službene novinec z dne 14. marca 1941. Nova zadruga. V zadružni register so bile vpisane naslednje zadruge: Nabavna in prodajna zadruga v Novi Štifti, zadr. z om. jamstvom (prvi član uprave Gluk Rafael), Gospodarska zadruga z om. jamstvom, Ptuj (predsednik Grobler Franc), Na-bavljalna zadruga papirničarjev, zadr z om. jamstvom, Sladki vrh, p. št. Ilj v Slov. goricah (prvi član uprave Reberšak Konrad). Elektrarniška zadruga Sv. Marko in okolica, zadr. z om. jamstvom v Trbovljah (prvi član uprave Rinaldo Venčeslav) in Strojna zadruga v Vasenem pri Tuhinju, zadr. z om. jamstvom (prvi član uprave Cevec Jožef). Konkurz je razglašen o imovini Kornaiča Ivana, čevljarskega mojstra v Tržiču, Ljubeljska cesta, sedaj začasno v Ljubljani, Pod gozdom št. 6, oglasiti se je do 10. aprila v Tržiču, ugotovitveni narok v Tržiču 22. aprila. Poravnalno postopanje je nvedeno o imovini Zajca Janka in Grčarja Franca, kot lastnikov tvrd-ke Jajc & Grčar, pohištveno mizarstvo v Domžalah, Kolodvorska ulica 32, narok za sklepanje poravnave: 10. aprila, oglasiti se je do 30. marca 1941 v Kamniku. Trgovska banka, Zagreb. Glavnica 5.0, hi-lančna vsota .35.35 (37.16), bruto donos 3.9 (3.9), čisti dobiček brez prenosa 0.55 (0.3), skupno s prenosom 1.13 (0.78) milij. din. Domača tvornica perila, Zagreb. Glavnica 1.25, bilančna vsota 8.3 (9.94), čisti dobiček 0.282 (0.198) milij. din. Društvo industrijcev In veletrgovcev v Ljubljani ima 15. redni občni zbor 27. marca ob 10 dopoldne v društveni sejni dvorani v palači Ljubljanske kredilno banke, Tyrševa cesta lb/II. OD NEDELJE DO NEDELJE Zunanji pregled Pretekli teden bi mogli na kratko orisati takole: Naraščanje bojev na vseh frontah, razčiščevanje jugovzhodnega in ameriškega prostora. Na bojiščih so se na zahodu pričeli spet veliki letalski napadi. Oba nasprotnika sta napadala drug drugega z velikimi silami, Neiuci Liverpool, Glasgovv in Hull, Angleži Berlin, Kiel, Hamburg in Bremen. V Albaniji so štiri dni zaporedno Italijani napadali. Mussolinijev obisk na albanski fronti je znamenje, da so tu bili uvodni boji za večjo italijansko ofenzivo. V Afriki so severna bojišča mirovala, živahno pa je bilo v vzhodni Afriki, kjer je Somalija od Angležev zasedena, prodiranje v Abesinijo pa so razvija od treh strani. V politiki sta stala v ospredju jugovzhodna Evropa in ameriški prostor. Po nemški zasedbi Bolgarije bi moralo slediti razčiščenje grško-italijanske vojne, toda ne prej, preden stališče jugovzhodnih nevtralnih držav ni popolnoma pojasnjeno. V tej zvezi so bila obsežna diplomatična posvetovanja, v sredini katerih sta bili Jugoslavija in Turčija. Glede Jugoslavije so bila objavljena službena poročila, ki pravijo, da vlada pri urejevanju svojih odnošajev z drugimi državami brezpogojno vztraja pri nedotakljivosti državne neodvisnosti in državnega ozemlja. To načelo velja proti vsakomur brez izjeme. V tem okviru Jugoslavija sodeluje z vsakomur za ohranitev miru. Glede Turčije odločitev ni padla in bo Turčija poslala Nemčiji odgovor šele v tem tednu. Na splošno pa se lahko trdi, da je proti koncu tedna na jugovzhodu nastopilo pomirjenje. Na ameriškem prostora se je zgodil važen dogodek s tem, da je ameriški parlament sprejel, Roosevelt pa podpisal (dno 11. marca) zakon o ne ome jni ameriški pomoči napadenim demokratičnim državam. Takoj po podpisu zakona je bilo razglašeno, da zahteva Roosevelt vsoto 7 milijard dolarjev (550 milijard din) za nabavo vseh vrst orožja in mu-nicije za Anglijo in njene zaveznike. Amerika je s tem dejansko že vstopila v vojno na strani Anglije. V zvezi s to ameriško odločitvijo je tudi potovanje japonskega zunanjega ministra Macuoke v Nemčijo, Italijo in Sovjetsko Rusijo. Japonska kot zaveznica trojne zveze bo najbrže pozvana, da pri bodočem napadu na Anglijo sodeluje na Tihem morju in to ne-glede na rizik, da se vplete v vojno tudi z Združenimi državami severne Amerike. Kajti Japonska bi vezala veliko angleških in ameriških sil na Tiho morje, da bi se ne mogle udeležiti bojev v Evropi. Storjeni bodo brez dvoma poskusi, da pride med Japonsko in Sovjeti do nenapadalnega sporazuma, čeprav bi morala Japonska takšen sporazum tudi drago plačati na Kitajskem in v Mongoliji. Pretekli teden bo torej zgodovinski dan v razvoju sedanje vojne. Notranji pregled V spomin 25 letnice ustanovitve prve naše prostovoljske divizije v Dobrudži, je bila v nedeljo v ljubljanskem opernem gledališču lepa prireditev, na "kateri sta govorila tudi divizijski general Ljji J> o m i r Štelanoviž in ban dr. Ji. N k ti a fc en. »DShes''Jugoslavija razpolaga s svojo oboroženo silo: vojsko, letalstvom in mornarico« — je dejal general Štefanovič in nadaljeval: »Moč naše vojske z razliko od mnogih drugih tvori moč našega ljudstva ter njegov sklep, da bo branilo svojo svobodo. Čeprav smo sorazmerno majhni po številu,, pa vendar ni niti en narod v Evropi večji od nas po ljubezni do rodne grudo in do njene svobode.. To je največja moč naše vojske. Naj nam usoda da kakršno koli bodočnost, ponosni na preteklost in evesti si svojih pravic in sedanjih dolžnosti gremo mi vojaki vedrega čela in dvignjene glave dogodkom nasproti. Naše geslo je: vse za blagor kralja in domovine!« — Na kulturno-prosvetnem koncertu »Jugorasa« v Belgradu je govoril delavcem predsednik vlade Dr a g i š a Cvetkovič, ki je rekel, da jugoslovanski delavec ljubi svojo domovino in ima na svoji zemlji, v svoji domovini pravico do boljšega življenja. V interesu našega narodnega gospodarstva naj se doseže sodelovanje med delom in kapitalom, pri čemer bo država ščitila delavce s socialno zakonodajo. Nato je govoril o potrebni okrepitvi delavskega gibanja, v katerem naj bo delavstvo močno in trdno združeno. Posebno je poudaril pomen delavskega zadružništva in organiziranja prostega časa našega delavstva. — Ministrski svet je izdal nekaj važnih uredb, med katerimi omenjamo zlasti: uredbo o ureditvi cen in notranjega prometa, uredbo o celokupni proizvodnji sirovin in o državnih poslovnih centralah, ter uredbo o organizaciji novoustanovljenega ministrstva za prehrano. Uredba o cenah vsebuje važno določilo, po katerem je do 1. avgusta prepovedano vsako povišanje cen blaga kakor tudi cen za prevoz potnikov in blaga v notranjem prometu. Minister za prehrano dr. Protič je ob tej priložnosti sprejel domače časnikarje in jim dal daljšo izjavo, v kateri je obrazložil vzroke in pomen teh novih uredb, ki so nam jih prinesle sedanje vojne razmere in jih čutimo tudi mi, čeprav smo tako srečni, da nismo neposredno zapleteni v vojni metež. Zato se minister za prehrano obrača na vse državljane naše kraljevine in jih poziva, da v svoji delavnosti ne prekoračijo meja, ki se v današnjih razmerah morajo staviti v gospodarskem življenju. Tudi v proizvodnji in potrošnji sta danes neobhodno potrebna red in disciplina. Borze Dne, 15. marca 1941. . Denar Ta teden ie znašal devizni promet na ljubljanski borzi 24 817 milij. din v primeri s 24.599, 15,299 in 14,39 milij. din v prejšnjih tednih. Živinski se|ml Na svinjski sejem ▼ Mariboru dne 14. marca je bilo pripeljanih 117 svinj. Cene so bile nasled- nje: 5—6 tednov stare 180-200, 7—9 tednov 210— 250, 3—4 mesece 270—440, 5—7 mesecev 460—790, 8—10 mesecev 800—110, 1 leto 1150—1850, 1 kg žive teže 18.50—17, mrtve težo 16—22. Prodanih je bilo 56 komadov. Gene živini in kmetilskim pridelkom Cene Jlvlne in kmetijskih pridelkov v okraju Laško, dne 3. marca t. 1.: voli I. vrste 9.50 do 15.20, II. vrste 9—9.50, III. vrste 8.50—9. telice I. vrste 9-10, II. vrste 8.50—9. III. vrste 8.50, krave I. vrste 8.50, II. vrste 8, HI. vrste 7.50. teleta I. vrste 12, II. vrste 10, prašiči špeharji 18, pršutarji 16 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 16—18, II. vrste 14—16, III. vrste 12—14, svinjina 22, slanina 26. svinjska mast 28, čisti med 35. oprana volna 90—100 din za kg. — Oves 500. fižol 600—800, krompir 200-250, seno 80—90, slama 30—40, pšenična moka 550 do 1050, koruzna moka 450. ajdova moka 900 za 100 kg. — Trda drva 125 din za kub. m, jajca 1 din za komad. 2.50 za liter, surovo maslo 40 din za kg. Dr. Anton Korošec - stalni obiskovalec največje slovenske božje poti V nobenem izmed sinov slovenske matere se ni še toliko govorilo in pisalo kot o našem nepozabnem voditelju. Od vseh strani so že skušali osvetliti njegovo veliko osebnost in nenavadne vrline. Med plemenitimi potezami njegovega značaja pa je brez dvoma ena najlepših — njegova prisrčna pobožnost in otroška ljubezen do Matere božje. Ta ljubezen se ie prav posebno kazala v njegovih neštetih obiskih, ki jih je v svojem življenju napravil pri Kraljici Slovencev na Brezjah. Kolikokrat je prihitel na Brezje ob priliki raznih taborov in shodov, še večkrat pa sam, čisto zasebno, dostikrat skoraj neopažen. Zgodovina njegovim ro-jnani k naši brezjanski Materi sega v dobo daleč pred začetkom svetovne vojne. Ze leta 1904., ko je bil julija meseca na Brezjah vseslovenski shod mož in iantov, je bil navzoč tudi dr. Korošec. Na tem veličastnem shodu, ki se je vršil pred cerkvijo na prostem, je bilo zbranih nad deset tisoč mož in fantov iz vse Slovenije. Samo s Štajerskega se jih je pripeljalo več posebnih vlakov. Na tem velikem zborovanju je naš pokojni voditelj imel velik politični govor. Poleg njega so ob tei priliki govorili tudi še dr. Sušteršič, dr. Krek. dr. Lampe in drugi. Od tedaj naprej so Štajerci vsako drugo leto, do leta 1914., prirejali velika romanja na Brezje in teh romanj se je skoraj vselej udeležil tudi dr. Korošec, ki je ob takih prilikah imel velikokrat tudi verski govor v cerkvi. Pa tudi med svetovno vojno, ko je bil veliki jx>kojnik poslanec v dunajskem parlamentu, ie ob vsaki možni priliki pohitel na Brezje prosit Njo za svoj ljubljeni ter tako hudo preizkušeni slovenski narod. In prav tukaj, pred milostno podobo, je črpal moč za svoje nadaljnje delo, tako uspešno za slovenski narod. Tudi po svetovni vojni, ko je kot minister sodeloval v raznih vladah, ni pozabil svoje brezjan-ske Matere; kadar koli je piotoval na Bled, ali kamor koli na Gorenjsko, je vselej, če mu je bilo le količkaj mogoče, napravil vsaj kratek obisk pri Mariji Pomagaj. Dostikrat je ob taki priliki prišla z njim tudi kaka odlična osebnost iz vladnih ali pa tudi iz vojaških krogov. Skratka: ob sončnih in temnih dneh življenja, vselej se je naš pokojni voditelj rad zatekal k Njej po pomoč in tolažbo. Zlasti v dneh, ko je zapihala po naši slovenski domovini ostra JNSarska sapa, ko je bil pokojni dr. Korošec oklevetan celo kot protidržavni element, in so mu bili oblastni organi vedno za petami, prav v tistih težkih dneh so bili njegovi obiski na Brezjah še posebno pogosti. In zgodilo se je, da je naš nepozabni voditelj moral s svojimi ožjimi sodelavci celo v pregnanstvo. Nismo še pozabili tistih težkih časov in neznosnega vzdušja, ki je tedaj dušilo slovenski narod. Ena in dvajset mesecev tedaj dr. Korošec ni smel med svoje Slo; vence; in ko je končno prišel, se je podal takoj na Brezje. Prišel je čisto sam, in med tistimi, ki so bili takrat navzoči, je zašušljalo: »Dr. Korošec je tu, dr. Korošec se je vrnil...« On pa je ves resen pokleknil v Marijini kapelici pred milostno podobo in dolgo molil. Gotovo je bila to iskrena zahvala za rešitev ter prošnja za nadaljnje varstvo in pomoč. Kakor se v življenju posameznega človeka menjavajo mračni in sončni dnevi, tako tusJi v življenju narqda. .Tudi naš slovenski natod je bolj svobodno zadihal, ko so mu' izpit*™ iz internacije njegovega očeta. Dr. Korošec je zopet stopil v vlado in s tem se je začela nova doba njegovega dela za blagor slovenskega naroda in vse naše države. Kot bi hotel nadomestiti tisti, kar je v prisilni odsotnosti moral opustiti, se je odslej njegov avto še bolj pogosto ustavljal pred Marijinim svetiščem na Brezjah, zlasti poleti, kadar je bival na počitnicah v Begunjah. Ob takih prilikah so bili njegovi obiski navadno nekoliko daljši; z njim so prišli večkrat tudi njegovi osebni in politični prijatelji. Včasih so se z njim pripeljale tudi šolske sestre, njegove nadvse skrbne strežnice v Begunjah. Ko je opravil svojo »avdienco« v Marijini kapelici, je navadno povabil sestre h kaki stojnici, kjer jim je nakupil spominkov. Pa tudi, če je prišel sam na Brezje, je večkrat stopil k najbližji Gabrijelčičevi uti ter nakupil lepih spominkov s pristavkom: »To bo pa za dobre zemunske sestre.« Dr. Korošec se je tudi drugače zelo zanimal za Brezje, piosebno zadnja leta, ko so preurejevali prostore zunaj cerkve. Na žalost mu ni bilo usojeno, da bi doživel tudi tisti čas, ko bo na preurejenem prostoru poleg cerkve stal spomenik vseh slovenskih mož in fantov, ki so v svetovni vojni prelili svojo kri za boljšo bodočnost naroda. Tudi za načrte tega spomenika — ki so že izvršeni Ali so pllncnc bolezni ozdravljive? To nad vse važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo aa astmi, katarja, n pJJuflta. mtarat— kalila, taslaiaajti, dolgotrajai lulpavotti la Mpi, pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brecplaCno knjigo ■ slikami, izpod peresa gospoda Ir. med. Guttmanna. Treba je pisati samo dopisnico (trankirano z Din 2'-) s točnim naslovom na: PUHLP1ANN A CO., BERLIN 619, nngoelstrasse 25-25-0 Ogla« rt g. ud mlniatntvi »ocllaine politike, ,anlteno oddelčni« S. br. IMI6 od IX XII 19X1 pa je fiozorno in z zanimanjem spremljal gibanje Zveze bojevnikov ter se nekajkrat udeležil tudi bojevniških shodov na Brezjah. Ne smemo pa pozabiti tudi drugih večjih prireditev istotam, pri katerih je bil naš voditelj, vedno burno pozdravljen, tudi navzoč. Naj omenim samo tabor Kmečke zveze ter dekliški tabor, oba leta 1938. Ze njegova prisotnost je vselej zbudila silen val navdušenja, zlasti pa vsak njegov govor, čigar odmev je šel navadno po vsej državi. Kdo bi mislil, da nas bo ta naš slovenski Mozes, ki je ob takih prilikah kazal še toliko življenjske moči in mladostne svežosti, tako kmalu zapustil. Nihče ni pričakoval, da bo obisk, ki ga je napravil na Brezjah pri Mariji Pomagaj zadnje dni v novembru leta 1940., njegov zadnji, štirinajst dni pozneje se je že Slovenija ter z njo vsa država, zavila v črnino. V najtežjih dneh nas je moral zapustiti. Odšel je po plačilo k Njej, ki jo je tako ljubil. Nam pa je naročil, naj se v vseh hudih in grenkih dneh, ki morda pridejo, zatekamo po fiomoč in tolažbo k L d lldll it lega sjjvnictiifta — i%i • ~> ^.lovili | ...... J.....'J"' ------------j i------- se je pokojni dr. Korošec živo zanimal. Prav tako | brezjanski Mariji, Kraljici Slovencev Spominčica na grob očeta Slovenije Poko ni dr. Korošec v anekdotah Veliki možje ostanejo po svoji smrti večni zaradi svojih velikih del. Značilno je, da oživijo po njih smrti njih velika dela. Je že tako, da se šele tedaj zavedamo, kaj nimamo, ko tisto šele — pogrešimo! Posebnost posmrtnega življenja na tem svetu teh velikanov so anekdote, ki pričnejo krožiti med ljudstvom, lz teh anekdot si lahko ustvarimo šele celotni duševni lik, zlasti o njih zasebnem življenju. Pokojni dr. Anton Korošec je dosti hodil po moravški dolini. Priljubljena izletna točka mu je bila Limbarska gora. Navadno se je pripeljal do Krašnje ter se povzpel od tukaj na Limbarsko. Vračal se je pa v Moravče ter se od tu odpeljal domov. Nekoč se je po izletu ustavil v Moravčah, kjer se je tudi podal k brivcu. Brivec ga ni poznal, posebno, ker je hodil oblečen kot priprost turist z razpeto srajco in v okovankah. Ivo je bilo britje končano, mu je pokojni dr. Korošec plačal s sto-dinarskim bankovcem, iz katerega pa ni hotel vrnjenega drobiža ter je vse podaril brivcu. Brivec se mu je z običajno brivsko frazo zahvalil: »Sluga sem,« hvala lepa.« Dr. Korošec ga zavrne: »Vi niste moj sluga, vi ste moj brat « Šele sedaj je zaslutil brivec, da mora biti to več, kot povpreč-nežl Izvedel je pa, koga je bril, šele pozneje. Drugič je zopet dr. Korošec sprejel v svojem kabinetu v Belgradu nekega hudomušnega novinarja, ki pa je tudi poznal mestoma hudomušnega dr. Korošca, zato si je dovolil pri tem sprejemu malo več humorja, čeprav je prvič govoril z dr. Korošcem. Vakoj po prvih besedah mu je dr. Korošec ponudil škatlo s smotkami, češ, naj si izvoli eno prižgati. Novinar pa seže z roko v škatlo ter si jih vzame kar celo pest Dr. Korošec pa nedolžno pripomni: »Vsaj eno mi prosim pustite!« Pozneje je dobil novinar po pošti na svoj naslov tri škatle smotk s pripombo: Da boste drugič malo bolj skromnil Bilo je brez vsakega podpisa, pa je vseeno novinar dobro vedel, odkod so smotke. Dr. Korošec je nekoč na nekem izletu pripovedoval sledeče dogodivščino: Dobil je po pošti pismo, v katerem mu nekdo grozi, da če bi imel dovolj denarja bi kupil dr Korošcu krasen avto, pod avto bi pa montiral razstrelilno bombo. Cim bi se dr. Korošec odpeljal v tem novem avtomobilu na cesto, bi bomba eksplodirala ter tako usmrtila dr. Korošca. Na to grozilno pismo je dr. Korošec veselo pripomnil; »Vidite, kako je prav, da nima vsak človek dovolj denarja, sicer bi bil |az že zdavnaj mrtev!« , „ . Nekoč je hodil dr. Korošec po nekih poplavljenih krajih na Dolenjskem. Prejšnji dan mui je izročil nekdo malo na lističu napisano beležko. Dr. Korošec je listič spravil v žep. Drugi dan se je spomnil na to beležko ter jo pričel iskati po žepih. Ni je pa mogel takoj najti. Nekdo iz niegova spremstva je pa pripomnil rekoč: »Mogoče ste io pa dali v žep kakšne druge »uknje? Dr. Korošec ga zavrne: »Ja prijatelj moj dragi, koliko suken) pa mislite, da jaz imam?« Zanimivo bi bilo zbrati vse take in slične anekdote iz življenja pokojnega dr. Korošca ter lih prikazati v čisti luči vsem ljubiteljem velikega pokojnika. — Kako je pač to? Kadar smo vodilnih mož najbolj potrebni, tedaj nam jih nebo vzame iz naše srede. Menda dela tako božja Previdnost vedno, kadar hoče narod preiskusiti. In resi Težko smo preiskušeni V dno slovenske duše je odjeknil klic 14. decembra lanskega leta: »Dr. Korošec je mrtev.c Tiha bol nas je zajela in nas napravila močne. Klonili nismo in ne smemo. Saj to je bila parola našega voditelja: Dvignite svoje glave... Kot preprost železničar, ki sem prišel večkrat v stik z velikim pokojnikom, naj v znak hvaležnosti javnosti zaupani neizbrisne spomine na velikega dobrotnika železničarjev, dobrosrčnega prijatelja malega človeka in nejjozabnega voditelja slovenskega naroda. Prvič sem ga imel čast spoznati ob priliki odkritja spominske plošče našemu Evangelistu dr. Janezu Kreku leta 1917 v Št. Janžu na Dolenjskem. t Star sem bil takrat 17 let. Njegova slika se mi je ' vtisnila globoko v spomin in srce. Ne vem, ali je bil magnet, da me je tako vleklo v njegovo bližino. Pač človeško srce čuti, kdo mu je dober, kdo ga razumeva Ko je imela leta 1920 mladina svoj prvi tabor po svetovni vojni v Mariboru, sem bil navzoč. Kako se mi je oko zaiskrilo, ko sem zagledal tam tudi njega, prijatelja nas mladih. Bil je takrat prometni minister. In še tretjič sva se srečala. Bilo je to o priliki, ko je blagopokojni kralj Aleksander I. Zedinitelj kot regent obiskal Slovenijo leta 1921. Bil sem takrat uslužben na postaji Zidani most kot svetilničar. V tem svojstvu sem se pobliže seznanil z našim velikim voditeljem. Lahko rečem, da od takrat dalje traja najino prisrčno prijateljstvo. Postal sem na Zidanem mostu osebni vozač njegove prtljage. Ko je bil v- Belgradu v opoziciji, sem neštetokrat, ko j'e romal skozi Zidani most ali v Slovenijo ali obratno v Belgrad, prenašal njegove stvari in mu skrbel tudi za dnevno časopisje. Vedno me je že od daleč zagledal ter me klical. V tem času sem šele spoznal njegovo veliko, preprosto in dobro srce im dušo. Nikdar ni gledal in štel dinarjev, ki bi jih moral dati nosaču prtljage. Kar mu je roka zagrabila, ko je segel v žep, to je stisnil presenečemu nosaču v roko. Kako se mi je srce ogrelo ob njegovi besedi, ko je hotel, da se sprehajava po peronu. Ni ga bilo sram govoriti in se sprehajali spreprostim železničarjem. Takrat me je spraševal o zasebnih stvareh in tudi o mladinski ter železničarski organizaciji, ker je vedel, da se v njih udejstvujem. Nič se ni ozirah na nasprotnike, ki so naju opazovali. Neizbrisni spomini l S kakim navdušenjem sem ga spremljal po raznih shodih in ga poslušal v Šmartnem pri Litiji, pri Mariji Pomagaj na Brezjah in še in še širom naše lepe Slovenije. Ko je postal leta 1928 predsednik ministrskega sveta in notranji minister, sem mu v imenu članov takratne Prometne zveze čestital, kakor tudi ob priliki izvolitve za častnega doktorja slovenske univerze Aleksandra 1. v Ljubljani v imenu železničarjev poverjeništva kluba JRZ železničarjev v Poljčanah, katerega predsednik sem še danes. Obakrat sem prejel lastnoročno zahvalo in pozdrav vsem, v imenu katerih sem čestital. Oh, kaka ljubezen do na« preprostih ljudi - delavcev od nepozabnega pokojnika! Ko je bil v internaciji sva si dopisovala. Nikdar ni klonil, ampak vedno veder je vzpodbujal k temu tudi druge. Sam sem to skusil. Osebni stiki so se med nama pretrgali, ko sem bil premeščen iz Zidanega mosta. Sledil sem pa njegovemu delu povsod. Še na zadnji shod, odnosno sestanek, ki ga je imel v Mariboru, sem pohitel, kjer ga je poslušalo in mu ploskalo tisoče zvestih in vernih poslušalcev. Zadnjič pa sem imel čast z njim se osebno pozdraviti v Ljubljani ob odkritju spomenika Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Po slovesnosti smo železničarji z godbo odkorakali pred glavni kolodvor, kjer smo se razšli Sam se vrnem w mesto proti Tyrševi cesti. Ravno so po tej cesti korakala naša brhka slovenska dekleta Dekliških krožkov v svojih pestrih krojih. Ob strani zagledam odprt avto, v katerem je sedel naš nepozabni voditelj in moj prijatelj. Stopim bliže ter ga spoštljivo pozdravim. Veselega obraza mi je ponudil roko v pozdrav in me po 15 letih spoznal kot svojega prtljažnega nosača iz Zidanega mosta. Ganljivo, a zadnje svidenja!" tru8ne oSi srce. Prizadelo me je. Solza mi je zaigrala v očesu in skoraj neverjetno se mi je zdelo, da našega voditelja in predsednika res ni več med živimi. Pa je bila vendar resnica! Strašna resnica! Nisem jokal samo jaz, o, nešteti so jokali ob preranem grobu velikega sina slovenske matere I Da se oddolžim spominu nanj kot preprost železničar, poklanjam tole spominčico na njegov grob. Dobri Bog pa mu naj poplača vse: trud in dobrote, ki jih je žrtvoval za svoj narod in naj mu bo lahko žemljica slovenska, ki jo je tako ljubil. Verbit Franc, žel. zvaničnik, Poljčane. Darujte za starološki »Dorn slepih« zavod sa odrasle stepel Čekovni račun št. 14 672 • »Dom slepih«, Ljubljana Letošnje birmovanje v ljubljanski škofiji Prevzvišeni gospod knezoškof dr. Gregorij Rožman bo letos opravil kanonično vizitacijo in delil zakrament sv. birme v sledečim redu: L Dekanija Škofja Loka. Stara Loka, v nedeljo, 27. aprila; Selca, v ponedeljek, 28. aprila; Dražgoše, v torek, 29. aprila; Železniki, v sredo, 30. aprila: Zalilog, v četrtek, 1. maja; Sorica, v petek, 2. ma|a; Davča, v soboto, 3. maja; Reteče, v torek, 6 maja; Žabnica, v sredo, 7. maja; Sv. Lenart, v četrtek, 8. maja; Bukovščica, v petek, 9. maja; Poljane, v soboto, 10. maja; 2iri, v nedeljo, 11. maja; Nova Oselica, v ponedeljek, 12, maja; Stara Oselica, v torek, 13. maja; Leskovi-ca, v sredo, 14. maja, Trata, v četrtek, 15. maja; Lučine, v petek, 16. maja; Javorje, v soboto, 17. maja; Škofja Loka, v nedeljo, 18. maja. D. Dekanija Žužemberk. Žužemberk, v četrtek, 22. maja; Ajdovec, v petek, 23. maja; Šmihel, v soboto, 24 maja; Zagra-dec, v nedeljo, 25. maja; Ambrus, v ponedeljek, 26. maja; Krka, v torek, 27 maja; Sela, v sredo, 28. maja; Dobrnič, v četrtek, 29. maja. Hinje: birma bo združena s posvetitvijo novega oltarja; dan se bo pozneje določil. QL Dekanija Moravč«. Blagovica, v nedeljo, 8. junija; KraSnja, v ponedeljek, 9. junija; Št. Ožbalt, v torek, 10. junija; Št. Gotard, v sredo, 11. junija; Moravče, v nedeljo, 15. junija; Vrhpolje, v ponedeljek, 16. junija, Peče, v torek, 17, junija; Češnjice, v soboto, 21. junija; Brdo, v nedeljo, 22 junija, Št. Vid, v ponedeljek, 23. junija: Zlatopolje, v torek, 24. junija; Vače, v četrtek, 26. junija. IV. Dekanija Zagorje. Kolovrat, v sredo, 18. junija; Izlake, v četrtek, 19. junija; Čemšenik, v petek, 20. junija. V. Dekanija Litija. Sv. Gora, v petek, 27. junija. Zdravilno delovanje Rooašhe mineralne vode: Pri kostobolju in sladkorni bolezni se dosegajo zelo dobri rezultati z vrelcem Donat. Izreden dar mešč. šoli v Kamniku Vodja lianovinske šole za glasbila. g..Miha Mnšič, je podaril naši meščanski šoli izreden Žalostno me je pretresla vest 14 decembra rf t - ■ , vsemi ^rijjadajočkni pri- ski šoli za glasbila v Ljubljani. Izdelal jo je učenec Orešnik iz Duplice pri Kamniku pod strokovnim vodstvom g. Mušiča. Na to šolo smo lahko upravičeno ponosni, kajti violina je tako oblikovno kakor tudi glasovno na višku. Fina, mehka politura, intarziran robek in brezhiben material, že na zunaj kaže skrbno izdelavo. Glas violine je v vseh niansah, tako v pian.isssimu kakor v fortissimu vedno plemenit, nikdar kričav in zmožen vseh modulacij v glasovih. Vsi registri so izenačeni. Vrednost violine je gotovo okrog 4000 do 5000 din. G. Mtišič je podaril ta izredni instrument naši šoli kot rojen Kamničan, kjer se je tudi šolal. Za izdelavo takega instrumenta pri nas v Ljubljani mu lahko čestitamo kot voditelju šole, saj bi enak instrument izdelali komaj v inozemstvu. Enako se mu zahvaljuje vodstvo meščanske šole za izredno plemeniti dar in ga bo ohranilo vedno v spominu. F. S. Finžgar t Pod svobodnim soncem Povest davnih dedov (16) (17) Iztok, Svarunov sin, vodi strelce, ki se skrijejo v zasedo, pričakujoč bizantinskega vojskovodje Hilbudi-ja, ki se bliža s /ojo vojsko. Mogočni Hil-budij ne sluti, da ga mislijo Sloveni napasti prej k~kor pa se nadeja. (16) Iztok je svoje lokostrelce skril v gosto grmičevje. (17) Sam se je postavil v ospredje ter si zaželel aino eno: »O, d^ mi Svetovit pošlje Hilbudija tako blizu, da ga dosežem s svojo strelic.)! Izpolni mi to željo, Svetovit!« (18) Medtem ko so Sloveni pripravljali zasedo, je Iztokova sestra Ljubinica s svnj'mi tovarišicami prinesla jagnjc na t tvenik Peninn in prosil i zn zmago S!o-venov novice Koledar Nedelja, lfi. marea: 8. r*«tna; Hllarlj ln Taci jan, ni učenca; Heribert, škof. Ponedeljek, 17. marca: Janez Sarkander, mučenec; Jedert Nivelska, devica. Torek. 18. marra: Ciril Jeruzalemski. Skof in cerkveni učenik) Narcis, škof in mučenec; Edvard, kralj. Letopis 16. marca 87. leta po Kr. je umrl prvi naslednik Avgusta cesar Tiberij. Ob nastopu njegove vlade so se uprle panonsko legije; upor je izbruhnil v Nauportusu (Vrhniki). Vojaki so zahtevali skrajšanje skrajšanje službo in Izboljšanje svojih življenjskih rapmer. Vendar se |e cesarju posrečilo, da je upor hitro zatrl. 16. marca 1935. leta je narodno-socialistična Nemčija zopet uvedla splošno vojaško dolžnost. Versnjska mirovna pogodba jo je namreč odpravila v tipanju, da tako razorožena Nemčija ne bo motila evropskega miru. Nemčiji so zmagovalci dovolili vzdrževati le poklicno vojsko, ki pa ni smela šteti nad 100.000 mož. Z znižanjem in končnim odpustom vojne odškodnine in z nastopom Hitlerja pa se je izvršil nagel preobrat. Nemčija je začela hitro vežbatl svojo armado, vojna industrija je delala s polno paro in v nekaj letih je bila že najboljšo oborožena država na svetu, ln to v času, ko so na zahodu razni ChamberlainI še vedno sanjali o ljubem miru; saj so Angleži vpeljali splošno vojno dolžnost šele tik pred začetkom sedanje vojne v marcu 1939. lota, torej cela štiri leta za Nemčijo. IG. marca 1939. leta je bil objavljen zakon o če-ško-moravskem protektoratu. Slovaška se je sama podala pod varslvo Hitlerja, karpatsko-ukrajinska vlada pa pobegnila v Romunijo, medtem ko je madžarska vojska ob sodelovanju Poljske zasedla to malo deželico. 17. marca 1813. lota je pruski kralj Friderik Viljem III., potem ko so ruske armade in še bolj ruska zima uničille Napoleonovo armado, pozval svoj narod in vojsko v boj proti nasilnemu tujcu, o.;noval je prusko domobrance in najvišje vojaško odlikovanje železni križec. 17. marca 1861. leta je narodna skupščina v Turinu proglasila »ardinskeaa kralja Viktorja Emanuela za »kralja Italije«, potem ko se je Cavourju posrečilo, da je s francosko in angleško pomočjo združil vse italijanske državice v enoto. Le papežev Rim je ostal pod varstvom francoskih čet Izven me|a združene Italije. Kar čez noč, |e nastala v Evropi nova država z okoli četrt milijona kvadratnih kilometrov In skoraj 22 milijoni prebivalcev. Njen stvaritelj Cavour pa je čez nekaj mesecev na višku slave in uspehov umrl. 17. marca 1939. leta je govoril angleSkl ministrski predsednik Chamherlain o dogodkih na Češkoslovaškem ln njihovih posledicah. HiSNA GOBA nasveti in sredstva pri: Ing. Prezelj, Ljubljana, Wolfova ulica 8, tel. 84-78 Novi grobovi V Ljubljani ie včeraj umrl gospod Josip Supan, carinski uslužbenec v pokoju. Pogreli bo v ponedeljek ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Ribniška ulica 25 na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomini Žalujočim naše iskreno sožalje! J- V Mostah v Ljubljani je umrl g. Lud-orman, črkoslikar, star šele 24 let. Pogreb bo danes ob 5 pri Sv. križu. Naj v miru počiva. Osebne novloe = Dr. Borut VrifaJ, sekundarni zdravnik dHL zdravilišča v Topolšiei, specialist za ftizeologljo, je te dni opravil pred pristojno komisijo v Ljubljani asistentski izpit. — Čestitamo! = Poroka. V podružni cerkvi na Mamolu, župnija Polšnik, se je poročil g. Petrič Martin, iz ugledne katoliške slovenske družine >2on-tovec iz Podzeml ja, z gdč. Kos Marijo iz Spodnjih Tep, predsednico dekliškega krožka na PolŠniku. Poročal jo ženinov brat g. Pctrič An. ton, župnik v Mirni peči. Vrlima delavcema v katoliških organizacijah želimo na novi življenjski poti obilo sreče in božjega blagoslova. Zobozdravnik' DR. AVGUST SCHWEIGER v Kočevju do 25. marca 1941 ne ordinira — Gospod ban boter desetemu otroku. V Rovtah nad Logatcem smo imeli dne 18. marca t. 1. vesel in sončen dati. Še več veselja in sonca pa je bilo v naiših srcih. Točno ob 3 se je pripeljal gospod ban. Pred šolo ga je čakala naša mladina in obsula njegov avto z neštetimi šopki cvetja naših sončnih bregov. Po pozdravili pred šolo se je gospod ban podal v župno cerkev, kjer je botrovat desetemu otroku družine Križaja Franca. Otrok je pri krstu dobil ime Marko. Družina je to častno botrstvo vsekakor zaslužila; saj spada med najbolj trezne, delavne in krščanske v naši župniji. S tem ho-trstvom so bile odlikovane in dobile svojo častno priznanje tudi druge poštene, dobre in zgledne družine, ki jih med nami ni malo. G. ban je pokazal izredno zanimanje za našo šolsko poslopje, ki nikakor ni več zadostno za šestrazrednico. Izrazil je željo, naj bi lokalni činitelji dali zato svojo pobudo, oblasti pa bodo gotovo storile svojo dolžmost. — Strojepisni tečaji — novi (dnevni in večerni) prično i7. marca. Prijave sprejema »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Dnevi in učne ure po želji obiskovalcev. —- Največja strojepisnica — 60 pisalnih strojev! Prospekt na razpolago! , L-MAV: ..Naše orgle"K0V0'. 25 skladb za orgle. — Din 32'— — Društvo desinfektorjev dravske banovine je poklonilo mesto venca v počastitev spomina blagopokojncga narodnega voditelja in dobrotnika Slovenccv gosp. dr. Antona Korošca znesek 500 din odboru za postavitev Slovenskega doma v Ljubljani. — Novi znaki ZFO. Naša mladina gre za svojimi vzorniki. Poleg dosedanjega znaka, ki. bo tudi. v bodoče oficielni članski znak, je uvedlo pred-, sedstvo ZFO za člane, podporne člane in prijatelji-ZFO nov znak v umetniški izdelavi podan lik po'1 kojnega voditelja dr. Korošca. Znak velja 5 din. Za mladce so v enaki izdelavi znaki z reliefom nadškofa Jegliča, za naraščajnike pa znaki z likom škofa Slomška. Naraščajska znaka sta po 4 din. Dotlej v Sloveniji ie ni bilo znaka, ki bi na tako majhni ploskvi tako umetniško dovršeno in dobro podal obraz. Znake pošilja po povzetju Društvena nabavna zadruga, Miklošičeva 7/1. ter jih lahko dobavi poljubno količino. Naj ne bo prijatelja naše mladine brez Koroščevega znaka! — Slovaški notranji minister častni predsednik Mednarodnega tovarištva Turistika. Iz Bratislave poročajo, da je namestnik in notranji minister Sano Mach prevzel ponudeno mu častno predsedstvo Mednarodnega tovarištva Turistike (Inter- Dobrodelnost je treba preurediti in spopolniti K članku pod gornjim naslovom, ki smo ga objavili 12. marca, smo prejeli: Ker je uredništvo »Slovenca« povabilo, da lahko vsak glede na objavljeni članek Izrazi svoje mnenje, si tudi jaz dovoljujem nekaj pripomb. Ni dvoma, da naša socialna ureditev še ni dosegla stopnje, ki jo mora imeti v kulturni državi. Socialni položaj, kakršen je danes, je v marsičem ostal isti, kakor pred prvo svetovno vojno. Zlasti kar se tiče preskrbe siromakov in siromašnih družin se nismo pomaknili z mesta. In prav ta problem tako kriči po rešitvi in je najmanj tako potreben ureditve, kakor jo je bilo potrebno obvezno delavsko zavarovanje. Na naša vrata trkata dve vrsti beračev, kakor je že pisec zgoraj omenjenega članka pisal. To so resnični siromaki in delomržni potepuhi. Mislim, da siromakom s to opombo ne delam nikake krivice. To so ljudje, ki so jih nemara na to pot spravile težke razmere v letih svetovne krize. Dela ni bilo, živeti pa je bilo treba kljub temu, tako ali tako. Polagoma pa je čut časti v njih umrl, navadili so se brezdomstva in tavanja po svetu. Danes nudijo žalostno sliko, ob kateri se mora vsak izobraženec, pa tudi vsak količkaj socialno čuteči človek z žalostjo zamisliti. Zakaj mi vsi smo krivi, da so ti ljudje na svetu. Mi vsil Eden več, drugi manj, Ker pa vsa človeška družba nosi odgovornost zanje, bi se morala potruditi, da jih spet napravi koristne človeški družbi. S čim? S tem, da ih primerno zaposli. Če pa nočejo delati? Morajol _3rvi dan sicer ne bodo in marsikdo sploh ne bo hotel, večina se bo pa le spreobrnila, To je prvo. Proč s podeljevanjem podpor brezposelnimi Dela jim je treba dati in kdor noče delati, tak ne zasluži usmiljenja in mu ni treba dajati miloščine. Zdaj pa pridejo na vrsto pravi, resnični reveži. Ni imel vsak sreče, da bi si v življenju postavil lastno ognjišče in se vsaj nekoliko preskrbel za starost. Koliko ie bilo in še bo ljudi, ki zaslužijo komaj toliko, da se prežive. Kdo jih more obsojati, č« so primorani na stara leta vzeti v roko beraško palico in trkati na vrata in srca svojih soljudi? Grenak je priberačen kruhek, trikrat grenak, če vsak dar zabelimo z ostro besedo, nejevoljo in godrnjanjem. Skrb za take, pa samo za take reveže, bi morale imeti razn« dobrodelne ustanove in društva. To pa samo dotlej, doklsr bi se ta pereči problem ne rešil dokončno. Kako pa? Ljudi bi bilo treba prisiliti, da preskrbe siromak« z najpotrebnejšim. Ko sem potovala po Švici, nisem na vsem dolgem potovanju videla niti enega berača. Vsi onemogli in pomoči potrebni so namreč v domovih, kjer so dobro oskrbovani. Pri nas je to stvar, ki se čez noč ne bo mogla izvesti. Dala bi se pa izvesti z dobro voljo in nekaj požrtvovalnosti v desetih letih Vsaka občina bi morala imeti dom za siromake, ki so v tisto občino pristojni. Majhne občine bi seveda to težko izvedle. Tam naj bi ta kdom postavile dve ali tri občine skupno. Nekdanje ljudske šole, tako zvane »stare šole« bi tudi prav prišle. Malo bi se preuredile, pa bi kar šlo. Kdo naj oskrbuje te siromake? Tu bi se dalo izvesti nekaj, kar bi bilo zelo koristno. Skoro po vseh naših krajih imajo kmečka dekleta premalo izobrazbe, pa naj se že tiče umnega kmetovanja in gospodinjstva, ali splošne izobrazbe. Lahko bi združili gospodinjske šole z zavetiščem za ubožce. Na ta način bi prehrana siromakov stala manj in delo z njimi bi bilo opravljeno mi-mogredoč. Tak dobrodelni zavod bi bil dvojna dobrota za vsako občino. In najvažnejše vprašanje, odkod vzeti sredstva? Iz davkov, Davek je naložen že na vse mogoče stvari, zakaj torej ne bi plačevali davka za so-cilno skrbstvo? To gotovo ne bi bilo tako težko breme, saj tudi sedaj plačujemo davek siromakom v obliki miloščine, ki bi potem odpadla. Ta davek bi moral biti odmerjen po višini premoženja oziroma dohodkov davkoplačevalca. Na ta način bi bili prisiljeni pomagati siromakom tudi tisti, ki se danes skrbno zapirajo pred njimi. Taka prisilna ureditev bi bila po mojem najboljša, ker ljudja v svoji duševnosti ie dolgo ne bodo toliko preoblikovani, da bi zapoved krščanske ljubezni do bližnjega radovoljno izpolnjevali. S t«m bi bilo pomagano resničnim siromakom, obenem bi se pa vse ljudstvo oddahnilo, ker ne bi bilo večnega trkanja beračev na vrata. Kdor bi po tej koreniti preuredbi še beračil, temu bi lahko oblasti stopile na prste. Ta uredba, za katero bi se morali zavzeti merodajni krogi, je najmanj tako potrebna, kakor ves napor, ki ga imajo za povečanja tujskega prometa. Mislim namreč, da je tudi tujcu v elegantnem hotelu, ki tega ni vajen, neprijetno, če vidi, da natakar komaj nekaj metrov od njega odganja berača. Ena prvih stvari v novem evropskem redu bi morala biti: zdravim delo, ki jih bc dostojno preživljalo, bolnim siromakom in starim pa tako pomoč, da sa ne bodo čutili manjvredne, kakor je to zdaj, ko morajo beračiti. Tako bi tudi komunizem kmalu izginil, ker bi izginila najbolj kričeča nasprotja med revnimi in bogatimi, M. M. Vzemite dopisnico in naroilte ..SLOVENCA" takoj! IV F. S. Finžgarjev roman »POD SVOBODNIH SONCEM" v slikah lahko dobite od začetka. Če naročite »Slovenca", Vam bomo poslali vse že lzišle številke I nationale Kameradschaft Turistik) IKT. Minister Mach Je istočasno prevzel častno predsedstvo novoustanovljenega Slovanskega tovarištva Turistika (SKT). V IKT in njegovih tovarištvih v posameznih državah so združene vodilne osebnosti mednarodnega tujskega prometa. — Slovanska straža je za letošnjo veliko noč založila umetniške razglednice, ta katere 6o nam osnutke napravili naši slovenski slikarji M. Gaspari, T. Kralj, St. Kregar in M. Malei, Ponazorili so v njih pristne slovenske narodne noše, ki so v navadi med našim ljudstvom v velikonočni dobi, n. pr. sekanje pirhov, umivanje ob vračanju zvonov, strašenje Boga pred cerkvijo, procesija. Razglednice Imajo veliki umetniški format, ki doslej pri nas še ni bil v navadi, in so barvaste; cena je 1.50 din. Opozarjamo našo slovensko zavedno javnost, da o praznikih pridno sega j>o teh razglednicah, ki imajo umetniSko in narodopisno vrednost. Z razširjanjem razglednic Slovenske straže bomo pomagali buditi med našim ljudstvom smisel in zanimanje za naše narodne običaje, ki nam morejo biti naš najdragocenejši zaklad; pomagali bomo seznaniti najširši javnost z domačimi umetniki, ki podpirajo naše narodno delo; končno bomo s tem tudi podprli narodnovznojno in narodnoobrambno dolo Slovenske straže, ki mora v današnjih dneh vršiti prvenstveno poslanstvo med slovenskim narodom. Vrtnice nizke in visokodebelne, nudim v najrazličnejših vrstah. Cene solidne I FRANC JENKO sedlar in trg. usnja, Madvode — K m e t s k a posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani vabi vse one vlagatelje, ki se še niso zglaslli radi dogovora o izplačilu hranilnih vlog, da se čim prej zglasljo s hranilno knjižico v njeni poslovalnici ali pa da ji sporočijo svoj naslov in številko hranilne vloge. — Da boste stalno zdravi, |e potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, raznim katarom, normalizira notranje žleze in živce ter čisti kri in organizem raznih strujiov. — Za materinski dan primerna igra }e ^Vrnitev« M. A. Končeve, ki je izšla v Iti. zvezku Mladinskega odra pri Mladinski založbi v Ljubljani. Za doma kuhano milo prodaja lužni kamen in ostale dodatke drogerija Kant. Ljubljana. Židovska alica 1 P r elš kafe n o navodilo na razpolago — Gradnja hišic na obroke. Zadruga za gradnjo stanovanjskih hišic na obroke z o. j. v Ljubljani sporoča vsem interesentom, da se vrše sedaj formalnosti glede prijave, registracije Čekov, računa, vsled česar naj se vsak resen interesent obrne razen sobote, nedelje ali praznika med 13 in )4 uro popoldne na tajnika zadruge g. Jarošeka Marijana v Ljubljani, Vrtača št. 5/11. veža priti, desno (palača sklada banov, uslužb.), ki sprejema in vpisuje pristopivše člane. Vsi interesenti, tudi dosedaj prijavljeni, ki so le z dosedanjo prijavo postali člani društva stanovanjskih najemnikov, naj se v navedenem času prijavijo osebno, ter bodo podpisali deleže, ki znašajo po 1000 din, plačljivi v 10 mesečnih obrokih najkasneje do 31. decembra 1941. Pri vpisu se plača na vsak delež 50 din,' za uprav, stroške takoj v roke tajniku. Deleže bodo vplačali po Čekov, položnici, čim jih zadruga prejme. Opozarja se obenem vsa javnost, ki ima za naš pokret zanimanje, da je delokrog za vso dravsko banovino, ter se sprejemajo tudi člani izven Ljubljane. Pravila bomo dali v tisk, ko bodo od oblasti odobrena, ter bo vsakdo ista naknadno prejel proti povračilu stvarnih stroškov. Vabimo jk>-novno vse interesente brez razlike stanu k pristopu k naši zadrugi. — Zadruga za gradn jo stanovanjskih liišic na obroke z o. j. v Ljubljani NOGAVICE ZA KRfNE ŽILE ter PASOVE ZA KILO DOBITE V DROGERIJI EMONA _IV. KANC, LJUBLJANA. NEBOTIČNIK — Občni zbor »UNION«, hotelske in stav-binske d. d. v Ljubljani, bo v petek 28. marca t. 1. ob 17. Delnice je položiti do 18. t. m. — »Mati vzgojiteljica« — nova dinarska knjižica. — če niste v Ljubljani, pa nam po pošti pošljite Vaše fotografije v izdelavo. Boste videli kako lejK) in po stari ceni Vam jih bomo izdelali. Kr. dvorni dobavitelj drogerija Gre-gorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. AH ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? — V lastnem interesu vsakega bolnika, ki hoče ozdraviti naduho, pljučne in njim podobne bolezni, je, da se okoristi s jxmudbo tvrdke Pnhlman & Co., Berlin, 619 Miiggelstras-se 25/25a, ki jiosluje že več let in brezplačno pošilja poučno brošuro s slikami. Pazite na oglas na strani 5. — čudežno dete! Shirley Temple je bila čudežno dete. Tisoče in tisoče ljudi je navdušila s svojim igranjem. Dobro negovano dete ni noben čudež, če se ujiorablja preskušena krema BABYMIRA proti opeklinam, krastam, lišajem. priščem, ranam, razpokani koži, praskam in vsem ostalim kožnim nečistostim. — Na lepne tatvine se je specializiral neki Marko F-, ki je bil že večkrat obsojen pred sodiščem. Na sejmu na Stari gori Je Mariji Raku-ševi izmaknil iz žepa denarnico z 200 din. Juli|a-ni Lajhovi pa 40 din. Pred soboškim okrožnim sodiščem Je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora in na izeubo častnih pravic za dobo dveh let, Ljubljana, 16. marca 1 Gledališče Drama. Nedelja, 16. marca, ob 15: »Mali lord«. Mlad. predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Ob 20: »Krog s kredo«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 1?._ marca: Zaprto. — Torek, 18. marca: »Protekcija«. Red Torek. — Sreda, 19. marca: Romeo in Julija«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera. Nedelja, 16. marca, ob 15: »Angel z avtom«. Mladinska opereta po globoko znižanih cenah od 24 din navzdol. Ob 20: »Rusal-ka«. Izven. Gostovanje tenorisla Josipa Gostiča, člana zagrebške Opere. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ponedejjek, 17. marca: Zaprto. — Torek, 18. marca: Zaprto. — Sreda, 19. marca ob 15: »Hlapec Jernej«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Oh 20 Ples v maskah. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Radio Ljubljana Nedelja, 16. marca: 8 Jutranji pozdrav. — 8.15 Instrumentalni dueti: Hlavir in harmonij. — 9 Napovedi, poročila. — 9.20 Prenos cerkv. glasbe iz trnovske cerkve. — 9.50 Verski govor (g. dr. Gvido Rant). — 10.05 V razvedrilo (plošje). — 11 Nedeljski koncert. Sodelujejo: g. Pavle Sloj-kovič (violoncello), g. prof. M. Lipovšek (klavirska spremljava) in Radijski orkester. — 12.30 Objave poročila. — 13 Napovedi. — 13.02 Otroški zbor »Zvonček«. — 13.50 Kar želite, to dobite (plošče po željah). — 17 Kmetijska ura: Vinarstvo in prehrana prebivalstva (g. Konrad Pečovnik). 17.30 Domač koncert. Sodeluje: Zbor dri policijske straže in Rad. ork.). — 19 Napoved, poročila. 19.30 Ura slovenske pesmi in besede: Pevsko društvo »Sava«; svoje pesmi bere g. Mile KlopČiS. — 20.30 Mojstri violine (plošče). — 21.15 Pesmi in šlagerje j>oie gdč. Tea Laboš, članica Nar. gledališča v Ljubljani, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek. — 22 Napovedi, poročila - Ponedeljek, 17. marca: 7 Jutranji pozdrav. — 7.05 Najx>vedi, poročila. — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12 Citraši igraio (plošče). — 12.30 Poročila, objave. — 13 Ntifiovedi. — 13.02 g. Boris Popov, član ljubljanske opere s spremljevan jem Radijskega orkestra. — 14 Poročila. — 17.30 Radijski orkester. — 18.10 DušeVho zdravstvo (g. dr. Anton •Brecelj). -J-18.30 Plošče. — 18.40 Sestav in gibanje prebivalstva Slovenije (g. dr. Svetozar Ilešič). — 19 Napovedi, j»oročiIa, objave. — 19.40 Plošče. — 19.50 10 minut zabave. — 20 Rezervirano za prenos. — 21.30 Nekaj za ples (plošče). — 22 Napovedi, poročila. Drugi programi Nedelja, 16. marca: Belgrad: 22.50 Plesna glasba. — Zagreb: 21 Dalmatinske narodne. — Praga: 19.35 Beethovnova III. simfonija. — Sofija: 20 Zbor. — Beromilnster: 19.18 Pisan koncert. — Budimpešta: 21.15 Violina — Bukarešta: 19.45 Le-harjeve skladbe. — Italijanske postaje: 21 Violina. — Sottena: 21.15 Beethovnova sonata. — Švedske postaje: 20.80 Orkestralni koncert. Belgrajska kratkovalov. postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini. — YUF (16.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko. — YUG (19.69 m); Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Ponedeljek, 17. marca: Belgrad: 22 Vokalni koncert. — Zagreb: 20 Filh. koncert. — Praga: 22.30 Češka glasba. — Sofija: 20 Simfonični koncert. — Beromiinsier: 20.45 Orkestralni koncert. — Budimpešta: 20.10 Operni koncert. — Bukarešta: 19.20 Flavta. — Italijanske postaje: 20.30 Filmska glasba. — Sottens: 20.25 Klavir. — Švedske postaje: 19.30 Vojaška godba. Prireditve in zabave Koncert Poltronlerijevega kvarteta s sporedom: Haydn, Verdi, Dvorak, bo jurtj ob 20 v Filharmoniji. Predavanja Opozarjamo na današnje glasbeno predavanje v Filharmoniji. Vstop 3 din. Sestanki Občni zbor ribarskega društva v Ljubljani ho v soboto, 22. marca ob 20 v »Lovski dvorani« hotela Miklič z običajnim dnevnim redom. Cerkveni vestnik Kongrcgncija učiteljic in kongregacija go-spodičen pri Sv. Jožefu v Ljubljani. V ponedeljek, 17. marca odpade kongr. shod, na praznik sv. Jožefa bo skupno sv. obhajilo ob pol 7 v cerkvi, popoldne od tri četrt na 3 do tri četrt na 4 molitvena ura. Prihodnji kongregacijski shod bo 31. marca ob pol 7 zvečer. Lekarne Nočno službo Imajo lekarne: v nedeljo: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6: mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Oartus, Moste, Zaloška c. 47; v ponedeljek: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Še-lenburgova ulica 7. Poizvedovanja Damska rokavica, črna, nsnjata, je bila najdena v nedeljo popoldne pri frančiškanski cerkvi. Dobi se v upravi »Slovenca«. Izgubil se je v sredo dopoldne prstan v beli kovini s temnomodrim kamnom in sicer od glavne pošte do glavnega kolodvora. V kamen je vrezan rodbifiski grb z napisom: Ego pro eos«. — Prstan je drag osebni spomin, zato ga naj najditelj proti lepi nagradi odda v upravi »Slovenca«, rji L J tf B L JAN A Mesarske tržnice pokrite Križni oboki v tržnicah. Pred nedavnim so postavili delavci stavbenega Matiko Curk, ki gTadi nove tržnice ob ainici, na krajnih vogalih tržnic mlaje. Lepo podjetja h Ljubljanici okrašene smreke šo opozorile mimoidoče, da so gradbena dela v surovem v glavnem končana. In v resnici so zadnji teden začeli pokrivati že zadnjo skupino tržnic ob Zmajskem mostu. V soboto po- rldne so zadnjo skupino tržnic tudi že pokrili, tem so na zunaj tržnice v glavnem končane. Treba bo še urediti njihovo notranjost ter vstaviti okna in vrata. Tržnicam gradijo sedaj strope, zakaj streha sama sloni le na lesenem ostrešju, medtem ko lokali še nimajo svojega stropa. V prvi skupini tržnic pri Kresiji so strope že dogradili. So to mogočni in lepi križni oboki iz opeke. Sedaj gradijo križne oboke v drugi skupini tržnic za semeniščem, kmalu pa bosta prišli na vrsto tudi tretja in četrta skupina. Križni oboki bodo dali tržnicam prav svojevrstno lice. Škoda je le, da bo vsaka tržnica ločena od druge z zidom. Mnogo lepše in mnogo bolj zanimivo bi bilo, če bi v vsaki skupini tržnic ne bilo vmesnih sten, tako da bi vsaka skupina v svoji notranjosti napravljala vtis dolgega hodnika s križnimi oboki. Zanimivo je nadalje, da so krožni oboki iz opeke cenejši, kakor pa bi bil navaden železobetonski strop. Pri sedanjih gradbenih delih ima podjetje Matko Curk zaposlenih okrog 60 delavcev. Kakor je znano, bodo v sredi med tržnicami zgradili most čez Ljubljanico. Za tega so sicer načrti že pripravljeni, kdaj bodo pa začeli z graditvijo, še ni znano. Zunanje skupine tržnic pa ločijo od notranje skupine tržnic še posebni presledki, v katerih bodo zgradili lična stebrišča. Ta stebrišča so v glavnem že dograjena in sedaj pripravljajo opaž, v katerem bodo zabetonirali nosilne železobetonske preklade, ki bodo nosile ostrešje stebrišč. S teh stebrišč, ki bodo izredno poživljala zunanjost tržnic tako proti Ljubljanici kakor tudi proti trgu, bo lep razgled na drugi breg Ljubljanice. Najbolj zanimiva pri do sedaj zgrajenih tržnicah pa je vsekakor streha, ki je pokrita z velikimi betonskimi strešniki. Zunanji dve skupini tržnic pa sta pokriti s precej drugačnimi, a vendar nič manj zanimivimi betonskimi strešniki. Take betonske strešnike, s katerimi so prekrili zunanji skupini tržnic, so porabili prvič pri cerkvi sv. Mihaela na Barju. Tam so se ti strešniki prav dobro obnesli, njihova največja prednost pa je v tem, da so še nekoliko cenejši, kakor bi bila streha, pokrita z navadno pločevino. Da pa tako strešniki vzdrže neprimerno dalj kakor streha iz pločevine, ni treba posebej poudarjati. Velika prednost teh strešnikov je še v tem, da dajo strehi izredno živahno in lepo zunanjost. Zunanji skupini tržnic sta pokriti z nekoliko ukrivljenimi betonskimi strešniki, ki jih ob stiku prekrivajo nekakšni betonski korci, podobni trobentam. Strešniki so zelo veliki in že štirje strešniki pokrijejo več kakor kvadratni meter. Kadar posije sonce na streho, nastajajo za korci prav za- nimive sence, tako da je pogled na tako streho '. Tudi i ."' ' " gledalcu, ki gre po nasipu, ves čas v drugačni sliki, zviška nadvse zanimiv je nekoliko videti zanimivo streho, ki se kaže s Poljanskega nasipa delovalo okoli 650 učencev in učenk srednjih in meščanskih šol. Peli bodo posamezni zbori posamič v moškem, ženskem, deškem in mešanem zboru, kar bo gotovo redkost za Ljubljano. Na sporedu so naše priznane pesmi, ki so krepke j>o vsebini in dovršene j*> obliki, mladini primerne, ki so jih zložili naši najboljši skladatelji. Cisti dobiček bo šel za zimsko pomoč naših bednih revežev. Opozarjamo na ta zanimivi koncert že danes in vabimo k udeležbi. Zahvala ZIMO IZ LASTNE PREDILNICE KUPITE NAJCENEJE PRI ,tlM*\G08P0SVETSKA C. 1 v kateri se prelivajo črte druga v drugo. Nič manj nista zanimivi strehi, ki krijeta notranji skupini tržnic. Tudi ti strehi imata dve vrsti različnih strešnikov. Eni so ravne in gladke betonske plošče, drugi pa imajo na dveh vogalih betonska roglja, ki štrlita v zrak. Na strehi so položeni strešniki | tako, da tečejo vrste gladkih strešnikov od vrha do j žleba, med njimi pa je prazen prostor, ki ga prekrijejo z vrsto strešnikov, ki imajo roglje, in ki leže ob strani na spodnjih gladkih strešnikih. Tudi ta streha je izredno slikovita. V prvi skupini tržnic ob Kresiji so sedaj začeli že vzidavati okvire iz umetnega kamna za okna, ki gledajo na Ljubljanico. V te okvire bodo vstavljena nato prava okna tako, da bo vsaka tržnica imela več kot dovolj svetlobe. Notranjost tržnic bo prav tako lično urejena. Ko bodo tržnice dograjene, jih ne bodo veseli samo mesarji, ampak vsa Ljubljana, ki bo z njimi pridobila mnogo prav • v osrčju mesta. Sv. misijon v Trnovem Čas misijonskih pobožnosti bo kot po vseh drugih ljubljanskih cerkvah. Stanovski govori pa bodo po sledečem redu: V torek zvečer ob 8 za žene in matere, v sredo zvečer ob 8 za može in očete, v četrtek zvečer ob 8 za fante, v petek zvečer ob 8 za dekleta. — V ponedeljek ob 9 dopoldne bo poseben nauk za otroke ljudskih šol, ki spadajo pod trnovski zvon, — Sv. misijon vodijo očetje frančiškani. « Streha nad notranjimi skupinami tržnic. Strešniki z roglji ob spodnjih vogalih mečejo kaj zanimive sence. 1 Literarni klub v Ljubljani bo priredil jutri, v ponedeljek, dne 17. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice svoj drugi bralni večer. Na sporedu je uvodna beseda, ki jo bo govoril Jože Kastelic. Iz svojih del pa bodo brali Cene Vipolnik, Jože Dular, Severin Šali (zanj bo brala Mihaela Tavčarjeva), France Novšak, Jože Brejc, Ceno Kranjc, Joža Vombergar in Jože Kastelic. 1 Društvo inženirjev v Ljubljani vabi svojo člane in prijavljene goste k ogledu gradnje novih velesejmskih paviljonov v Ljubljani ter gradnje železobetonske brvi čez Grubarjev prekop koncem Streliške ulice. Ogled obeh gradbenih del bo v ponedeljek, 17. marca 1941, g sestankom udeležencev ob 15. uri pred velesejmom na Celovški cesti. 1 Dobro trajno t salonu Kosec, Miklošičeva 18. 1 Zvezdo so zasadili. Pred nedavnim so začeli v Zvezdi saditi mlado drevje, večinoma platane. Zanimivo je, da so drevje posadili približno v enakem redu, kakor so svoj čas stali kostanji, nekaj dreves so vsadili tudi kar na f>ota. Letos bo Zvezda še bolj prazna, v nekaj letih pa se bo drevje gotovo že toliko razraslo, da bomo imeli v Zvezdi zopet dovolj zelenja. Ce je nasaditev Zvezde v resnici potrebna, je seveda drugo vprašanje, mnogim je kar žal velikega trga, ki ga bo drevje zopet zakrilo. 1 Zahvala. Podpisana se prav iskreno zahvalim vsem in vsakemu jx>sebej za velikodušno pomoč ob smrti mojega dobrega soproga in očeta ftefu in primarlju II. kirurg, oddelka drž. bolnišnice, gospodu dr. Vladimirju G u zel ju v Ljubljani, se iskreno zahvaljujem za njegovo skrh in trud, ki ga je jiokazal pri težki operaciji moje žene in ji tako rešil življenje. Prav tako se zahvaljujem ostalim gospodom zdravnikom, zlasti gg. dr. Francu Derganru, d/. Miru .lamšku in dr. Ludviku Poharju, ki so sodelovali pri operaciji, ter čč. sestram za izkazano požrtvovalnost. Ljubljana, dne 15. marca 1941. Aalehar Frane, upravnik glavne pošte. HOTEL f UM Obveščam svoje cenjene goste, da je restavracija zopet redno odprta. S toplim priporočilom — P. ŠTERK. Proslava 50 letnega pevskega udejstvovanja Janeza Završana Pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice je priredil v Trgovskem domu časten večer svojemu po »službenih letih« najstarejšemu članu, znanemu odličnemu pevcu Janezu Završanu. Obisk je bil rekorden — dokaz, koliko simpatij uživa jubilant ne le zaradi svojega 50 letnega sodelovanja v matičnem zboru, temveč tudi zaradi svojih ostalih pevskih nastopov v radiooddajni postaji, za Rdeči križ in ob drugih prilikah. Slavljenca so navzoči simpatično pozdravili takoj pri vstopu v dvorano, nakar se je pričel koncertni del, ki so ga izvajali priznani Slovenski vokalni kvintet, ki je dovršeno zapel nekaj pesmi, nadalje trboveljski Jazz-kvin-tet, ki je žel obilo pohvale s svojimi originalnimi jazzovskimi popevkami, saj so bile za Ljubljano novost. Burno pozdravljen pa je nastopil jubilant sam v svojem kvartetu, v katerem sodelujejo še Pelan Vlado, Završan Dušan (jubilantov sin) in Skalar Josip. Završanov pevski kvartet je krepko in dovršeno zapel Hajdrihovo »Slava Slovencem«, Forsterjev »Venček slovenskih narodnih« in Mirkovo »Kolo«. S svojim nastopom je dokazal, da še vedno postavi svojega moža na pravo mesto in je naravno, da je bil deležen prav iskrenih dokazov simpatij najširšega občinstva. Končno je Matični zbor zapel Premrlovo »Zdravico« in Mokranjčev rukovet »Osuse«. Po koncertnem delu je imel na slavljenca lep nagovor predsednik Matičnega zbora g. Pečenko, ki je naslikal slavljenčevo življenjsko pot s posebnim ozirom na njegovo povezanost s petjem in Matičnim zborom. Izrekel mu je najiskrenejše čestitke in mu v imenu zbora poklonil lepo spominsko darilo. Čestitali so še nadalje dr. Ravnihar za društvo »Glasbena Matica«, dr. Švigelj za »Jugo-slovensko pevsko zvezo« in »Hubadovo župo«, skladatelj Vasilij Mirk iz Maribora za »Ipavčevo župo«, ravnatelj Mirko Polič kot dirigent »Matičnega zbora«, višji svetnik Skalar v imenu vseh ostalih članov kvarteta in sploh vseh navzočih in nenavzočih pevskih tovarišev, Mirko Kragelj za svojega očeta — »kvartetista« in končno v imenu občinstva, t. j. poslušalcev veletrgovec Albin Smr-kolj. Ginjen se je zahvalil Janez Završan vsem govornikom, naglašajoč, da velja priznanje slovenski psmi in ne njemu, in obljubljajoč, da bo do konca svojih življenjskih dni ostal zvest svoji ljubici — petju. Tudi po oficijelnem delu je bilo mnogo petja ter so vsi navzoči pevci zapeli »Bodi zdrava domovina«, pri kateri sta se odlikovala kol solista Pelan Vlado in jubilant sam, pa Adamičevega »Vasovalca«, pri katerem se je Janez Završan spet lahko izkazal kot solist. Bit je prav lep večer, ki bo ostal vsem udeležencem v najlepšem spominu • 1 Pevski koncert ljubljanske srednje- in me-ščanskošolske mladine bo v soboto 22. in nedeljo 23. marca v naši operi, in sicer v soboto ob 3 za šolsko mladino, v nedeljo ob 11 pa za javnost, ob izredno znižani vstopnini. Pri koncertu bo so- Jagra Alojzija. Iskrena zahvala posebno predsedniku krojaških mojstrov g. Možotu in vsem gg. odbornikom za velikodušno pomoč. Vsom sostanovalcem in vsem. ki so mi na kateri koli način priskočili na pomoč, naj tisočero povrne Gospod. — Hvaležna Antonija Jager z otroki. I Prošnja dobrim srcem! Oče osmih nepreskrbljenih otrok, katerim je mati umrla pred leti, ki se s težavo prebija v današnjih časih — brepo-seln jo, otroci slabo oblečeni, brez prave obutve, stanujejo 4 km daleč od šole, tudi najstarejši je šoloobvezen -- prosi nujne pomoči v denarju, pa tudi v obleki ali obutvi itd — Darila pošljite na upravo »Slovenca« pod »Oče osmih otrok«. 1 Prepicčen gozdni požar. Včeraj ob treh popoldne so bili ljubljanski gasilci obveščeni, da je začelo goreti v gozdu na grajskem pobočju za hišo na Karlovški cesti 13. Vnele so se veje najbrž od ogorka cigarete. Gasilci so hitro odpeljali na kraj ognja motorko in ogenj, ki je tedaj zajel šele nekaj kvadiatnih metrov, hitro pogasili. Če ne bi bili gasilci pravočasno opozorjeni, bi lahko nastal velik gozdni požar, ki bi napravil med gozdom na Grajskem pobočju mnogo škode. Gorelo je na mestnem svetu in ker je bil požar pravočasno zadušen, tudi škoda ni omembe vredna. 88 pomladi Vapove mame Dob pri Domžalah, 15. marca. Poglejte danes Vapovo mamo! — 88 pomladi je že odhitelo mimo njih, a ne čutijo njihove teže. Saj jih je utrdilo življenje, ki jim nikdar ni bilo posuto s cvetjem. O koliko lepih spominov nam vedo povedati. Komaj 18 letna se je brhka in vesela Jerca poročifa s Francom Podbev-škom. V revščini sta začela skupno življenjsko pot, s pridnostjo sta si kmalu postavila lično hišico, v kateri je štirinajstkrat prijokalo dete na svet. Vse otroke sta sprejela res kot blagoslov, četudi je bilo marsikdaj hudo za ljubi kruhek. Sedem jih je Bog že v najnežnejši dobi iztrgal iz njenega naročja, edinega sina je ubila krogla .v svetovni vo jni. Tri hčere so odšle v Ameriko, ena pa v Nemčijo, kjer so si ustanovile lastne družine. Tudi mož že trideset let počiva v hladnem grobu tam pri sv. Martinu. Najmlajša hči Metka je poročena doma in njeni otroci sladijo zdaj ljubljeni stari mami jesen življenja. Vse hčere, vnuki in tudi ljubke pravnu-kinje pa kar tekmujejo v ljubezni do mame. Rad jo ima pa prav gotovo vsak, kdor jo pozna. Saj itna vedno za vsakega odprto srce in če ne more pomagati drugače — brez vedrega nasmeha in bodrilne besede nihče ne gre od nje. Prav posebno so ji hvaležne še mnoge matere, saj jim je bila — mladim in neizkušenim — neštetokrat najboljša svetovalka, da — prava mati. Zato pa danes mi vsi, ki imamo Vapovo mamo radi, prav iz srca kličemo: »Bog nam jo ohrani tako zdravo in veselo do skrajnih mej človeškega življenja, našemu narodu pa daj še mnogo takih mater!« Mekinje Danes ob pol štirih popoldne priredi tukajšnji fantovski odsek krasno igro »Mlini pod zemljo«. Vabljeni I Jesenice Krekova prosvetna družina na Jesenicah proslavi društveni praznik na sv. Jožefa dan v sredo, 19. marca. Zjutraj ob 7 bo v mestni župni cerkvi sv. maša, med katero bo skupno sv. obhajilo Nato bo v veliki dvorani v Domu kratka proslava. — Udeležba članstva obvezna. Na občini Jesenice bodo z jutrišnjim dnem začeli uradovati že ob 7 zjutraj do 12 in od 3 do 6 popoldne. Sprememba uradovanja velja do preklica. Obrtno društvo na Jesenicah si je nabavilo nov prapor, katerega blagoslovitev bo na praznik sv. Jožefa po osmi sv. maši v farni cerkvi. Agilni dekliški krožek le danes vabi prijatelje lepe drame »Roksana« v šestih slikah, katero bodo uprizorili v sredo, 2 aprila ob 8 zvečer na odru Katoliškega prosvetnega doma. Podružnica ZZD Jesenice pripravlja za članstvo delavske prosvetne večere. Bloke Fantovski odsek in Dekliški krožek sta pripravila za praznik sv. Jožefa II. telovadno akademijo. Izvajali bodo proste in simbolične vaje s fvetjom. Z lepimi vajami nastopijo tudi naši najmlajši, zato pridite in s svojo udeležbo fiodprite mladino k delu za narod in vero. Preserje pri Ljubljani Dramski od?ek Prosvetnega društva iz Brezovice, uprizori danes 16. marca ob 3. uri popoldne v Prosvetnem domu v Preserju Finžgarjevo ljudsko igro »Razvalina življenja.« Omenjena igra je pri prvi predstavi na &tokazali sadove svojega dela. Fantovski odsek bo namreč ptiredil ob "S pop v Jakličevem' domu telovadno akademijo. Pevski zbor bo vmes zapel nekaj pesmi: Fantje na vasi. Vabimo vse! V glavnih vlogah neprekosljiva umetnika Paul Muni in Bette Daviš. Fdinshena filmska umetnina s prekrasno romanco „La Paloma". Za dodaiek: Papež Pij XII. in še dva kratKa tilma. Zahvala Podpisani se javno zahvaljujem primariju drju. Vladimirju Guzelju za njegovo izredno požrtvovalnost ob priliki zelo težke operacije, s katero sem bil rešen sigurne smrti. Prav tsko se zahvaljujem vsem gg. zdravnikom asistentom ter vsem čč. usniiljenkam sana-torija »Emona". Lož pri Rakeku, 15. marca 1941. RndolI Zahukovec mesar in posestnik. Litija Zdravstveni tečaj II. del., ki ga prireja Ženski krožek v Litiji, bo v nedeljo, 16. t. m. ob 5. pop. v Ljudskem domu. Predavanje »O higieni žene in negi dojenčka« bo za vse žene in matere, kakor tudi za dekleta, zelo f>oučno in zainimivo, zato vse najvljudneje vabljene. Sv. Križ pri Litiji Tukajšnji FO in DK bosta priredila na pra.znik sv. Jožefa, 19. marca t. I. akademijo in sicer ob 15 pop. v dvorani. Ker je pripravljenih 15 prav izbranih točk, vabimo na akademijo vso domačine in vse okoliške bratske odseke in krožke, da s svojo navzočnostjo dajo novih pobud našim mladim organizacijam, sebi pa preskrbe prijetno popoldne! Trebnje Na praznik Sv. Jožeia priredi Fantovski odsek pod okriljem Prosvetnega društva v Trebnjem ob 3 popoldne v dvorani Prosvetnega doma akademijo s krasilo igro »Krvava Španija« in telovadnimi točkami. Odbor za zimsko pomoč je v četrtek obdaril z nabavnimi prispevki, v gotovini in naravi nad 60 najubožnejših občanov, predvsem one s številnimi družinami Poleg darov v naravi je bilo nabranega še v gotovini 400 din. V imenu obdarovancev odbor tem potom izreka darovalcem najprisrčnejšo zahvalo. Preskrbovalni urad bo razdeljeval nakaznice za moko in kruh v torek in petek v občinski posvetovalnici v Trebnjem od 8—12 dopoldne in 2—6 popoldne. Stranke naj se držijo vrstnega reda. Okrajno načelstvo v Novem mestu ie za ves okrai odredilo najstrožjo pasjo zaporo zaradi stekline, ki se je pojavila v Mirni in Toplicah Vsi psi in mačke brez razlike staroiti morajo biti podnevi in ponoči priklenjeni oziroma zaprti. Vsako sumljivo obolenje psov in mačk je takoj iaviti občini. Prepovedano jc jemati pse v javne prostore. Producenti drv, ki v svojo lastno škodo Je do sedaj niso prijavili razpoložljive zaloge drv Centrali za kurivo v Belgradu, ?e opozarjajo, da to v svojo lastno korist store ker za neprijavljene zaloge Centrala ne bo izdajala izvoznic. MARIBOR 20 let Protituberkuloine Ifge • Maribor, 15. marca. Včeraj je agllna mariborska človekoljubna organizacija Protituberkulozna liga brez hrupa in šuma obhajala z 20. rednim letnim občnim zborom 20 letnico svojega delovanja, ki na zunaj sicer ni tako vidno, je pa zato toliko bolj uspešno. Občni zbor je vodil društveni predsednik sanitetni inšpektor dr. Jurečko, ki je v svojem uvodnem nagovoru poudaril, da se je delo lige vkljub težkim in izrednim razmeram uspešno razvijalo, da je liga uživala razumevanje in podporo vseh merodajnih faktorjev. Izrekol je zahvalo zlasti mariborske mestni občini, mariborski industriji in njegovemu dolavstvu, cerkvenim oblastem in šolam, zlasti pa številnim dobrotnikom, ki so z rednimi in izrednimi podporami omogočili ligino delo, zlasti pa podprli akcijo za gradnjo azila jotičnim bolnikom. Tajniško poročilo je podal strokovni učitelj g. Ravter. Liga je zbrani denar za mariborski azil v znesku 420 000 dinarjev varno naložila v hišo, ki jo je kupila v Frankopanovi ulici. Lanski proti-tuberkulozni teden je vkljub težkim Časom dobro uspel, saj je dal 74.000 dinarjev. Liga je tudi v preteklem letu poslala revne in slabotne otroke na letovanje na morje. Mnogo bolnikov je podprla z živili in zdravili. Llgin ambulatorij v Koroščevi ulici 8 je imel v preteklem letu opraviti mnogo dela. Pregledanih je bilo 8700 oaeb in izvršenih 2106 rentgenskih slik. Ambulatorij je vodil zdravnik dr. Vari. Iz blagajniških poročil je razvidno, da je fond za azil v lanskem lotu porasel skoraj za 100.000 dinarjev in znaša sedaj 088.000 dinarjev. Po poročilu nadzornega odbora, ki ga je podal ravnatelj J. Stabej, je bila odboru izrečena raz-rešnica, nakar so se vršile volitve, pri katerih je bil zopet izvoljen dosedanji odbor s predsednikom dr. Jurečkom. Pri slučajnosti se je razvila živahna debata o pobijanju tuberkuloze, ki v Mariboru še vedno zelo močno razsaja. Dragocene nasvete v tem pogledu je dal upravnik mariborske bolnišnice in Specialist za pljučne bolezni dr. Radšel. Občnega zbora sta se udeležila tudi okrajni glavar dr. Šiška in zastopnik mestnega župana Brandner. Stavbenik Josip Nekrep 70-letnik Jutri bo v krogu svoje družine in svojih sorodnikov obhajal 70 letnico svojega življenja ugledni mariborski posestnik in stavbenik gospod Josip Nekrep, s katerega imenom je zvezan lep del gradbenega napredka mariborskega mesta. Gospod Nekrep ima pol stolelja trdega dela za seboj. Iz revno kmečke hiše je izšel brez vsakega premoženja. Ze poročen in oče se je podal v svet s ciljem, da se Izpopolni v svoji stroki. Vrnil se je kot samostojen mojster. Zavihal je rokave in v Mariboru pričel z delom, s katerim si je kmalu priboril sloves odličnega stavbenika, ki ima za gradbeni razvoj mariborskega mesta velike zasluge. K lepemu jubileju g. Nekrepu kot svojemu dolgoletnemu naročniku tudi naš list iskreno čestita in mu želi, da bi si okrepil zdravje in da bi užil še mnogo veselih leti • m Mariborski mestni proračun potrjen. Včeraj se je vrnil iz Belgrada mestni župan g. dr. Alojzij Juvan, kjer je interveniral na pristojnih mestih zaradi mariborskega proračuna. Finančni minister je mariborski proračun v celoti potrdil, kakor je bil sprejet od občinskega sveta. m V počastitev spomina dr. A. Korošca je Hranilnica dravske banovine v Mariboru darovala za mestno zimsko pomoč v Mariboru 5000 din. m Obrtniška proslava praznika sv. Jojefa. Mariborsko slovensko obrtniško društvo bo proslavilo tudi letos praznik sv. Jožefa s sv. mašo, ki bo ob 9 v cerkvici sv. Barbare na Kalvariji. Slovesnost bo ob vsakem vremenu. Vabljeni mojstri, pomočniki in vajenci. m Ljudski oder. Občinstvo naprošamo, da ri uprizoritvi misterija »Lazarjeva smrt«, ki o igran danes ob 17, med odmori ne ploska. Igro spremlja med odmori harmonij. m Prešernova proslava v Narodnem gledališču bo v torek, 18. marca ob 8 zvečer. m FO Maribor II ima v ponedeljek svoj redni sestanek s predavanjem prof. Šedivvia. Udeležba obvezna zn Mane in starešine. m Protilubcrkulo;ni ligi je rodbina dr. Sto-parja darovala 100 din namesto venca na grob pokojni Olgi Poševi. m Na Ljudski univerzi predava v ponedeljek ob 8 dr. Stevan 1'ataki, univ. docent v Zagrebu, o psihologiji mladeniške dobe. m Pri telovadbi si je zlomil nogo 18-Ielni gojenec žel. obrtne šole Rudi Blbijanko. Zdravijo ga v mariborski bolnišnici. m Tihotapec hotel utajili 2300 din. Oblastem je Muharem Dugopoljac-Lajič prijavil Fr. Mravljaka, sina najemnika iz Selnice ob Dravi, ker da mu je utajil 2300 din, katere mu je dni za nakup saharina Muharem je Mravljaku izročil denar in v njegovem stanovanju čakal, kdaj se bo vrnil iz Nemčije, kjer naj bi kupil tihotapsko blago. Zjutraj je Mravljakova mali Muharemu sporočil, da se sin ni vrnil iz Nemčije, ker so obmejni orgnni nanj streljali, ko je hotel prekoračiti mejo. Muharem je ob tej novici takoj slutil prevaro in je vso zadevo prijavil. Mravljaka so še istega dne videli po Selnici. Mravljaka so aretirali, preiskava pa bo morala še ugotoviti vse podrobnosli tega dogodka. m Nalprej poneveril, potem pa hotel pobegniti v Nemčijo. Orožniška postaja v Conop-lji v somborskem okraju je vsem jugoslovanskim oblastem poslala brzojavko, v kateri sporoča, da je Josip Anišlat iz Krnjaja v družbi s Štefanom Ricem poneveril 17.000 din. Orožniki so bili pozorni in tako se je posrečilo, da so Amšlata prijeli v Selnici, odkoder je holel skrivaj preko meje v Nemčijo. Oddan je bil v zapore mariborskega sodišča, ki bo sedai stopilo v slik s somborskim sodiščem in tamošnji-mi orožniki. m Poročali smo v naši notici o smrtni nesreči v železniškem trikotu, da se je ponesrečeni Gobec Zdravko pripeljal s koroškim vlakom. To poročilo popravljamo v toliko, da se je Gobec v Maribor pripeljal z ljubljanskim vlakom. m Radi navajanja h krivemu pričevanju. V nedeljski številki našega lista smo poročali o velikem hudodelstvu, ki se je dogodilo pri Sv. Antonu v Slov. goricah. Umorjena je bila posestnica Štefanija Rojs. V zvezi s tem zločinom in z navajanjem nekaterih prič h krivemu pričevanju je bil oblastem prijavljen neki po- sestnik iz Cagone v občini Sv. Anton v Slov. goricah. Odkritje tega nuvajanja h krivemu pričevanju bo bržkone pripomoglo k hitrejši razjasnitvi tega zločina. m V gostilni so mu iz žepa ukradli listnico. Ključavničarju Antonu 1'inetriju je neznani zlikovec v neki gostilni v Mlinski ulici ic hlačnega žepa ukradel listnico s sto dinarjev gotovine in raznimi legitimacijami. m Racija. V petek je mariborska policija izvršila običajno racijo, pri kateri je aretirala 14 oseb, med njimi nekaj žensk, ki so bile za daljšo dobo izgnane lz Maribora. V nekem prenočišču na Koroški cesti so zasačili 4 Dalma-tince, ki so imeli pri sebi večjo vsoto nemških murk. S seboj so imeli tudi kovčeke z obleko in jestvinunii. Bržkono so hoteli skrivaj preko meje. m Zaradi prestopka proti obstoja drinve je bila od mariborskega sodišča obsojena 45 letna Teofila Klampfer, ki se je rodila v Budimpešti, stanuje pa sedaj na Pobrežju. Dobila je 4 mesece strogega zapora, pogojno 2 leti. Državni pravdnik je prijavil priziv zbog prenizko odmerjene kazni. Gledališče Nedelja, 16. marca, ob 15: »Habakuk«. — Ob 20: »Brez tretjega«. Red A. Ponedeljek, 17. marca. Zaprto. Torek, 18. marca, ob 20: Prešernov večer. Izven. Vransko Smrtna kosa je pretrgala nit livljenja uglednemu posestniku in vzornemu družinskemu očetu Francu Pečovniku p. d. Španu iz Tešove. Rajni je bil skrben družinski oče, ki je v strogo katoliškem duhu vzgojil svoje otroke. Bog ja oblino blagoslovil njegov zakon. Saj je ob njegovem grobu žalovalo 7 sinov in 2 hčerki, dočim ga je en sin že pričakoval v večnosti skupno z materjo, ki je umrla že pred 14 leti. Vsi otroci so marljivi delavci v naših prosvetnih organizacijah. Sin Dorl je predsednik FO in hčerka Micka je načel-nlca DK na Vranskem. Z velikim veseljem pa je rajni pričakoval tistega trenutka, ko bo njegov sin Karol, ki je zdaj bogosloveo tretjega letnika v Mariboru, stopil kot duhovnik pred Gospodov oltar. Toda božja volja je sklenila drugače. In tako bosta oba, oče In mati, pri Bogu prosila za sina-novomašnika. Rajnemu Spanovemu ateju, ki je potrpežljivo prenašal svojo dolgo bolezen in ji končno podlegel v 70. letu starosti, naj bo dobri Bog bogat plačnik za njegova dobra dela. Naj počiva v miru! Sv. Marija v Puščav! Pred Veliko nočjo praznujemo tri romarske shode. Prvi na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca, drugi na praznik Oznanjenja Device Marije, dne 25. marca, tretji na sopraznik Marije sedem žalosti, dne 4. aprila. Vse tri dni se prične spovedovanje ob 6 zjutraj in traja do opoldan. Prva sv. maša s pridigo bo ob 7 zjutraj po prihodu vlakov; druga sv. maša bo ob 10 dopoldne. Romarji, lepo priložnost imate, da opravite velikonočno spoved! Cerkveno pred-stojništvo. Prošnja za pomoč akademikom Teden ca tednom prihaja Vncencijevl konferenci za akademike kakih 80 prošenj. Proinje se ponavljajo: stanarine ne morem plačati, zajutrka nimam, prosim za kosilo ali večerjo, pomagajte mi plačati vpisnino in takse, potrebujem čevlje in obleko, perilo itd., kupil bi si rad knjige in skripta. Skrbno prelistamo proSnJe, tehtamo potrebe, a blagajnik pravi: »Danes je samo 600 din na razpolago, prošenj pa 80.« Koliko akademikov je zaradi teh dnevnih skrbi zaostalo v študiju, zgubilo pogum do Življenja, izhlralo v pomanjkanju, ali vsaj ne doseglo diplome o pravem času. Vincencijeva konferenca prosi blaga ln plemenita srca za pomoč. Kdo bi vzel akademika na kosilo? Kdo Ima kako obleko? Kdo perila? Kdo bi poslal kaj podpore? »Odpri srce, odpri roket« Za vsakim revnim akademikom stoji Kristus sam, ki pravi: »Bil sem lačen in ste me nasitili I« Dobrodošel |e vsak dar, bodisi v denarju, perilu, obleki ali obuvala Polzela Na praznik sv. Jožefa bomo imeli pri nas mladinski dan. Naša mladina bo priredila v Prosv. domu ob 3 popoldne lepo akademijo, na kateri bodo nastopili prvič domači fanfaristi. Središče ob Dravi Sklep gospodinjskega tečaja. Preteklo soboto smo zaključili gospodinjski tečaj, ki je bil pri šolskih sestrah v Obrežu. Udeleževalo ee ga je 17 gojenk. Pod vodstvom sester mr. Karmen in Sikste so udeleženke dobro napredovale in zaključek je tudi pokazal, koliko more učenka pridobiti tekom treh mesecev praktičnega in teoretičnega znanja, če se učiteljica potrudi in če so seveda — srca sprijemljiva. Starši so z uspehom tega tečaja zelo zadovoljni in želijo, da bi podobne gospodinjske tečaje pri nae še imele redovnice. Telovadna akademija. Na Jožefovo zvečer ob pol osmih bosta priredila FO in DK v društvenem domu že dolga leta tem vpeljano telovadno akademijo Za to prireditev, ki bo obsegala 22 točk, se vršijo izredne priprave. Ljudstvo, ki rado obiskuje prireditve v našem domu, bo gotovo tudi seda) prihitelo z veliko ljubeznijo k imenovani akademiji, deloma zato, da pokaže svo|o naklonjenost do katoliškega društva, še bolj pa — vsaj nekateri iz radovednosti. Na tem nastopu hočejo namreč naši fantje in dekleta podati prod iavnostjo obračun o tvojem zimskem delu. CELJE Prireditev naše mladine Fantovski odsek in Dekliški krožek priredita na praznik sv. Jožefa telovadno akademijo, na katero vabita vse svoje prijatelje! Spored: državna himna, gibalne vaje, mladci, rajanje gojenk, konj (člani), proste vaje (naraščaj), janičarji (dijki), rajanje (gojenke), govor, fantovska himna, brdlja (clanl), slovensko dekle govori in poje (članice), simbolična vaja (člani), na Gorenjskem ie fletno (najmlajši), drog (člani), na gredi (mladci), mladi vojaki (naraščaj). Akademij bo ob 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Občinstvo prosimo, da si nabavi vstopnice v predprodaji v Prosvetnem tajništvu. Opozarjamo, da se akademija prične točno ob 4 popoldnol c Praznik sv. Jožefa v Celju. V iredo bodo obhajali pri Sv. Jožefu nad Celjem praznik svojega zavetnika. Že v torek bo ob 6 zvečer pnd;ga, nato pa lilanije sv. Jožefa z blagoslovom. Na praznik . h« prva sv. maša ob 5, druga ob 6 z blagoslovom in pridigo ter darovanjem, tretja ob 8, ob 10 pa bo pridiga, nalo pa slovesna sv. maša. Ob lepem vremenu bo pridiga in sv. maša tudi na prostem. Ob 4 popoldne bo na praznik slovesna zaključitev z večernicami. o Slovensko obrtno društvo bo tudi letos praznovalo praznik sv. Jožefa. Ob 8 bo služba božja v cerkvi sv. Danijela, h kateri vabimo obrtnike. — Zaradi izrednih razmer običajnega zborovanja po sv. maši letos ne bo. c Odlikovanja. V vojašnici Kralja Pelra je bila včeraj popoldne lepa slovesnost. Ob igranju vojaške godbe je polkovnik g. Stefanovič izročil pred garmzijo podporočniku g. Diehlu T. zlato kolajno. Čestita mol c Sobotni trg je bil dobro založen in so prodajalci zaradi tega tudi nekoliko popustili pri cenah. Zaradi vedno večjega donosa regrata in motovilca so bili branjevci primorani znižati ceno iz juga uvoženi solati, in sicer povprečno nad 2 din pri kg. Krožnik regrata in motovilca si lahko kupil za 1.50 do 2 dinarja. Cena kompirju je znižana. 1 kg velja sedaj 2.65—2.75 din, dočim so ga hoteli v prejšnjem tednu nekateri prodajati že po 3 din. Pričakovati je, da se bodo cene krompirju znižale, ker ga je za saditev več kot dovolj na razpolago in bodo morali kmetje ostale zaloge prodati. Mleka, mlečnih izdelkov je bilo dovolj na trgu. C«ne so v glavnem iste. Jajca, in to prilično lepa, so po 1 din. — Na svinjskem trgu so pa cene prašičem močno porasle. Tako so včeraj prodajali na pr. 7—8 tednov stare prašičke po 240—250 din, dočim si lahko kupil v letu 1939 enako stare prašičke za 90—100 din. Dovoz je bil srednji, kupčija pa 2elo živahna. c Moški zbor Celjskega zvona ima jutri, v ponedeljek, zvečer redno pevsko vajo. c Na praznik Marijinega oznanjenja bo v Celju materinska proslava. Ob tej priliki bodo uprizorili igralci iz Ljubljane pravljično igro »Snegul-čica in sedem škratov«. c Odboru za zimsko pomoč so darovali: ga. Petka Pinter Majdičeva 1000 din, ga. Milena D6hm Majdičeva 1000 din in ga. Deša Palgaja Majdičeva 1000 din ter ga. Anica dr. Robičeva 100 din. — Iskrena hvala! c Danes ob 4 popoldne bo v opallji občni zbor Katoliškega gospejnega društva dobrodelnosti v Celju. Članice, udeležite se občnega zbora polno-številno in povabite še svoje znanke! c Davčna in Katastrska uprava naj dobita vidna napisa! V Cankarjevi ulici imata svoje prostore Davčna in Katastrska uprava. Mnogokrat se dogaja, da kmetje, ki prihajajo v mesto, iščejo ob upravi ter jih po dolgem iskanju in povpraševanju komaj najdejo. Obe upravi namreč nimata jasnega in vidnega napisa na ulico. Prosimo v imenu prebivalstva, da obe upravi čimprej poskrbita za vidne napise na obeh poslopjih, kjer uradujeta. c Žrtev davice. V celjski bolnišnici je umrl za davico 13 letni sin posestnika Speh Ivan iz Skal pri Velenju. Nai počiva v miru! c Ljudsko vseučilišče priredi jutri, v ponedeljek, ob 8 zvečer predavanje o potovanju po Turčiji. Predaval bo časnikar in publicist g. Božidar Borko. c Celjske trgovine bodo na praznik sv. Jožefa ves dan zaprte. c Na Mozirski koči na Golteh so ugodne snežne razmere. Snežna plast je še vedno 170 cm visoka. Divna smuka je po pobočjih Medvedjaka. Petelin-jeka, Boskovca ali po širokih planjavah Starih Stanov. c Sredpostni sejem bo v Celju 22. marca, c Mezdno gibanje čevljarskih pomočnikov v Celju. Čevljarski pomočniki, organizirani v Zvezi združenih delavcev, so pričeli z mezdnim gibanjem. V ta namen je sklicana tarifna komisij«, predvidena v kolektivni pogodbi za čevljarsko stroko, ki bo začela delovati danes v Delavski zbornici v Celju. Pričakujemo, da bodo mojstri in pomočniki našli sporazumno rešilev že v sklepu tarilne komisije, da ne bodo morale posegati vmes oblasti in da ne bodo nastale motnje, kakršne so imeli krojači v jesenski sezoni. Smalramo, da ZZD vodi mezdna gibanja preudarno z vso potrebno resnostjo ter pričakujemo uvidevnosti Uko od strani delodajalcev kakor delojemalcev. e Šahovski turnir za prvenstva Celja. V petek zvečer se je pričel v Cel|u pod pokroviteljstvom senatorja g. Alojzija Mihelčiea prvi šahovski turnir za prvenstvo Celja. Pričel ga je predsednik CSK in turnirskega odbora Josip Grašer. V svojem govoru je poudaril pomen tega turnirja, katerega bodo odigrali v bodoče vsako leto in ki bo združil pri kraljevi igri vse najboljše igralce v borbi za prvenstvo Celja. Po pozdravnih besedah je bilo žrebanje, takoj nato pa se je pričelo prvo kolo, katerega rezultati so naslednji: Lorbek— Golja 1 :0, Csorgo E,—Tavčar 1 :0, inž. Sajovic— Grašer 1 :0, Rupar—F. Schneider 1 :0, J. Schnei-der—Mlrnik 1 :0, Fajs—Modic prekinjeno. Drugo kolo se prične v sredo zvečer. c Smučarski izlet na Stenico prlrede franko-lovski mladci danes. Ob pol 1 bodo šli mimo Podgorška skozi Lindek in vabijo vse prijatelje belega Športa na snežišča na severnem pobočju raz-sežne, nad 1000 m visoke gore. Tu so krasna sne-žišča, kjer leži še 20 cm starega snega, tega pa pokriva 3 cm pršifa, tako da je smuka idealna. c Prepoved hreščečih zvočnih signalov pri motornih vozilih v nočnem času v območju mesta Celja. Službeni list banske uprave z dne 15. marca prinaša naredbo predstojništva mestna policije v Celju o prepovedi nekaterih zvočnih signalov v nočnem času na območju mesta Celja. Prepovedana je uporaba siren na električni ali zračni pogon, ki jih imajo motorna vozila, od 22 do 6 zjutraj. V tem Času se označuje smer vožnje s svetlobnimi signali, t j. s svetlobnimi puščicami alt žarometi na isti način kot je to določeno za zvočne signale. Na vogalih, križiščih in povsod drugod, kjer se menja smer vožnje, morajo motorna vozila voziti z minimalno brzino. Prekrški te naredbe se kaznujejo z denarno kaznijo od 10 do 500 din, če pa se globa ne plača v odrejenem roku, pa z zaporom od 1 do 10 dni. Naredba je dobila obvezno moč z dnem objave v Službenem listu. c Rebra si je polomil 48 letni delavec Janežič Franc iz Celja, ko )e pri nakladanju moke padel v mestnem mlinu na tračnice. Pri delu v gozdu je padel v Globokem pri Šmarju 15 letni Gojetan Josip in si zlomil desno roko v zapestju. V Brezju pri Humu ob Sotli je padel 43 letni Krošlin in si zlomil desno roko v zapestju. c Aktovko, ki je bila ukradena iz predsobe nekega stanovanja v Cankarjevi ulici, je tat, ko je ugotovil, da ni odnesel nič posebnega, razen nekaj »tuje učenosti«, prislonil ob steno palače Pokojninskega zavoda, kjer je aktovko našla neka gospa in jo vrnila lastnici. Slovenska Krajina < » Gluha ciganka pod avtomobilom. Iz Sobote je v lepem spomladanskem popoldnevu krenil po cesti proti Černelavcem avtomobilist, ki je znan po svoji previdnosti pri vožnji. Po cesti pred njim je šla stara ciganka, ki se sprva ni zmenila za hupanje, ko pa jev avto pri vozil do nje, je namesto v stran skočila naravnost pod avto, ki jo je podrl, kolo pa ji je zlomilo nogo. Avtomobilist je odpeljal žensko v soboško bolnišnico in se ni prav nič čudil, da se mu je kljub znani previdnosti pripetila neljuba nezgoda: stara ciganka je namreč popolnoma gluha. m- Nezvest hlapec Je Franc K. Iz Okolice Ge-derovec. Služil je onstran meje pri neki posest-nici in je v njeni odsotnosti pobral šila in kopita zraven pa še 100 mark in odšel na svoj dom v našo državo. Dejanje pa je prišlo na dan in nezvesti hlapec je bil pred okrožnim sodiščem v Soboti obsojen na 4 mesece strogega zapora. «■•• Huda soseda. Soseda Jožef in Mihael sta že dalj ča9a živela v sovraštvu, pred nedavnim pa je prišlo med njima do dejanskega obračunavanja. Jožef je bil oborožen s kolom, Mihael pa z nožem. Prvi je bil podjetnejši in je svojega nasprotnika s krepkim zamahom podrl po tleh in razbil Mihaelu nosno kost, da je moral iskati zdravniške pomoči. Jožef je bil obsojen pred okrožnim sodiščem v Soboti na 5 mesecev strogega zapora, Mihael pa samo na 500 din denarne kazni. • - Tse Imetje mn Je zgorelo. Posestnik Štefan Buzeti v Bakovcih v Prekniurju Je imel skromno leseno hišo, ob kateri Je bilo gospodarsko poslopje s svinjakom. Ko je žena vprav molzla kravo v hlevu, eo sosedje zagnali krik, da Ji gori hiša. Res je plamen prodrl streho in kmalu objel celo leseno poslopje. Sosedje so bili v velikem strahu, da se bo ogenj razširil proti sredini vasi, ker so lesene in s slamo krite hiše zgrajene tesno druga poleg druge. K sreči pa je veter vlekel v nasprotni smeri ln se Je ottenj preselil samo na gospodarsko poslopje, iz katerega so komaj rešili živino. DomaČi gasilci so bili takoj na mestu, vendar pa niso mogli več rešiti žita iz shrambe, ki Je pogorela do tal. Zgorela je tudi vsa krma za živino in oprava v hiši. Posestnik Buzeti je v eni url Izgubil vse svoje imetje. Dognano Je bilo, da jo požar nastal zaradi slabega lesenega dimnika, iz katereg je šinila iskra v leseno podstrešje. V peči ie gorel velik oaenj, ker so domači sušili koruza Vlomilska tolpa spet na delu Sv Lenart pri Vel. Nedelji, 14. marca. V nedeljo smo poročali o vlomilcu, ki Je napravil na tisoče dinarjev škode in ki so ga orožniki končno sedaj razkrinkali Ni se še poleglo razburjenje, Že smo nocojšnjo noč zopet doživeli novi tatinski pohod, skozi celo župnijo. Danes okrog pol 1 zjutraj Je zaslišal trgovec Kavčič Rudolf na Brezniei sumljiv ropot. Pogleda skozi okno ter opazi, da Je trgovina odprta. Prestrašen začne kričati. Vlomilci, ki so ena vrata že odprli, so skočili ter oddali na trgovca tri strele, ki pa k Breči niso zadeli. Tako je s kričanjem preprečil, da mu niso oplenili trgovine. Nato ie najbrž ista tolpa poskušala vdreti v trgovino ge. Bombek Marije v Podgorcih. Pa tudi tukaj so jo pregnali. Potem so se oglasili pri Ozmecu Jakobu, posestniku v Podgorcih, pa tudi tukaj so imeli smolo, da so odšli praznih rok, ker Je OznieKeva žena zaslišala ropt ter sta jih z možem napodila. Potem so vdrli v vinsko klet Ozmeca, ki je oddaljena od Ozmeca četrt ure, ter mu odnesli 50 litrov vina. Posestniku Hebarju Francu v Podgorcih so pa odnesli 20 1 vina, 2 1 žganja, 2 1 bučneira olja i. dr. Poskušali so vlomili pri posestniku Mešku v Sodincih, pa so jih pregnali. Ptuj V nedeljo 16. t. m. vodi po razstavi moderne slov. likovne umetnosti ob 11 g. prof. dr. Š. Janec. Gospod prolesor bo v kratkem razložil posamezne slike razstavljalcev. Vabljeni. Izpod Boča Iz Studenie. Zelo smo veseli, da smo dobili še enega dušnega pastirja, g. Pankracija Poteko od Sv. Magdalene v Mariboru, da bo pomagal nšemu blagemu g. župniku, ki je še vedno rah-loga zdravja. — Cela fara se že pripravlja na dan sv. birme, ko nas spet obišče naš nadpastir in nam potrdi naše najmlajše v Kristusove borce. Prvi teden meseca maja bo oni veliki dani Is Makol. Na Jožefovo priredimo pri nas fantovsko akademijo. Pripravljamo jo sicer v težkih razmerah, ko mnogih ni več doma, a izpodbuja nas soglasen sklop naše mladine, da hoče ves čisti dohodek od nje izročiti najpotrebnejšim revežem v fari. Poleg telovadnih in pevskih točk in igrskega nastopa bo kot srčika dneva sprejem in zaobljuba Mladcev. Začetek točno ob štirih! Sv. Lovrenc na Dravskem polju S kolesa je padel na vožnji z dela proti domu delavec majšperške tovarne Stanko Fider-šek, brat našega bogoslovca. Poškodoval si je roko. Na skupnem farnem sestanku v petek zvečer je od duše do duše govoril našim fantom jezuit p. Laura iz Maribora. Cirkovce Na praznik sv. Jožefa po vefernicah pridite na igro: Podrti križ. Igra Fantovski odsek. Sv. Peter pri Mariboru Občni zbor Prosvetnega druitva je pred tednom bil številno obiskan, zlasti od mladine. Iz poročil posnemamo vsestransko delavnost društvenega odbora, kažejo pa tudi pravo zavednost članstva. V prošlem letu je bil v okviru društva obnovljen tamburaški in moški pevski zbor. Predavanja so "vsa prav lepo uspela. Poročilo knjižničarke kaže, da Sentpeterčani radi segajo po knjigah. Pri volitvah je prejel dosedanji odbor, ki mu predseduje župnik g, A. Žalar in njegov namestnik šol, upravitelj g. A Korban. ki vodi tamburaški in pevski zbor, z ostalimi odborniki popolno zaupanje. V lepih besedah je ravnatelj g. J. Richter iz Maribora orisal lik pokojnega voditelja Slovencev dr. A. Korošca in tako znova prikazal poslušalcem vso njegovo veličino, V počastitev 70 letnice pisatelja Fr. Finžgarja se pripravlja njegova igra: Veriga. Odhod orožnikov. Te dni je bila pri nas ukinjena podružnica orožniške postaje Kožaki. V interesu javne varnosti bi bilo, da se postaja čimprej obnovi. Krajevni činitelji so že započeli akcijo za vrnitev orožnikov. Na črnem kontinentu Afriški spomini slovenskega popotnika lz Port £aida v Kairo poteka železnica dobršen del pota po nasipu ob Sueškem prekopu, ki meri do južnega izhoda v Rdeče morje pri Suezu 160 km dolžine. Sueški prekop, orjaško delo človeških rok, reže puščavo prav po sre-t dini, loči Azijo od Afrike, obenem pa spaja oba* kontinenta. Na azijski strani opaziš širne soline tik za njimi se začenja arabska puščava. Po prekopu neslišno drsijo na mirni vodni gladini manjše in večje ladje. Vodijo jih skozi kanal, od uprave Sueškega prekopa nalašč za to določeni piloti, med njimi mnogo Dalmatin-cev, ki si služijo s takimi vožnjami velike denarje. Ob prekopu potekata poleg železniškega nasipa še asfaltirana široka cesta in kanal za namakanje. Za brzi vlak 3. razreda od Port Saida do Kaira je veljala vožnja 29 piastrov, po našem okrog 70 dinarjev. Pri mestu Ismai-lieh, ki je priljubljeno in zelo obiskovano kopališče imovitejših Kaircev, zapusti železnica soseščino Sueškega prekopa, zavije v ostrem loku na desno in krene naravnost v puščavo. Skozi pustinjo in puščavo Daleke, velikanske, širne planjave se raztezajo vse naokoli. Tu čutiš in slutiš čar neiz-mernosti. Vse linije peščenih tal so mehke, valovite, ustvarjene od vetrov kakor morski valovi. Neizmerno, brezbrežno morje, ocean, tako spada tudi puščava v objem in kraljestvo nesmrtnosti. Čudovite so v svoji mavrični pestrosti puščavske barve: svetlovijoličasta barva se preliva s sinjo, oranžna se spaja z rdečo, lila-sta se meša z žolto in snežnobelo. Ves ta barvni čar uprizarja vroče afriško sonce / refleksom na puščavski pesek. Slike se menjavajo. Vsa pokrajina je pre-prežena z manjšimi in večjimi kanali za namakanje puščave. Stojič ob oknu vagona in opaziš r jave šotore, domove beduinov. Ob progi gledaš njihove visoke, stasite postave, med njimi marsikateri izrazit obraz, vreden slikarskega čopiča. Na postajah vstopajo Arabci, zamorci. »Es-salamu aTeikum!« (blagoslov nad teboj!) je njihov pozdrav. Ženske na noč ne potujejo. Čudna zmes je prebivalstvo Egipta. Tu so pred vsem Felahi, kmetje. K tem pripadajo v zgornjem Egiptu Kopti, ki se smatrajo za najbolj direktne potomce starih Egipčanov. Na čelu ortodoksne koptske cerkve je patriarh s sedežem v Kairu. Kopti so obrtniki, zlasti zlatarji in draguljarji; so pa tudi uradniki, pisarji, notarji, knjigovodje v zasebni in državni službi in trgovci. Beduini so kot nomadi priseljeni Arabci. Prebivajo v šotorih, napravljenih iz kozjih in kameljih kož. Berberi so nubijsko prebivalstvo v dolini zgornjega Nila od Assua-na do 4. katarakta. Njihove telesne pa tudi umstvene sile so manjše od ostalih Egipčanov in so zelo praznoverni, kar dokazujejo številni amuleti na prsih in okrog vratu. So pa po večini zelo čisti. Sudanski zamorci opravljajo najnižje posle. Turki, Perzijci in Judi so trgovci n zastopniki umetnih obrti. Levantinci in Si-rijci so nameščeni v velikih trgovinah kot prodajalci in skladiščniki, zmožni navadno več. jezikov in je med njimi m-nogo bogatašev. V tej pestri mešanici raznih narodov so še Armenci in židje. Evropcev je samo v Kairu okrog 150.000, največ Grkov, Italijanov, Angležev in Francozov; manjše število je tudi Špancev, Belgijcev, Ilolandcev, Skandinavcev iri Švicarjev. Grki so zaposleni zlasti v trgovini. Slovencev je v Kairu okrog 1000, v Aleksandriji nad 2000. Naši rojaki se nahajajo v Egiptu večji del v prav dobrih službah. Ženske, kot zelo vpoštevane gospodinjske pomočnice, zlasti zaradi čistoče in redoljubnosti, so navajale visoke mesečne plače, po pet do sedem egiptovskih funtov, t. j. 1200—1700 din pole£ popolne oskrbe. Moški so zaposleni največ kot obrtniki kamnoseki, tesarji, pleskarji, pa tudi v trgovini. Njihove plače so se gibale od 5000—7000 dinarjev na mesec v naši valuti. Vendar jih kljub ugodnim razmeram mori domotožje in so presrečni, kadar dobijo kak obisk iz domovine, zlasti pa še, ko se vračajo na svoja rodna tla, Na bregovih zelenega Nila Usmiljena, blagodejna noč je padla na ža-rečo egiptsko zemljo, na mah, skoraj brez prehoda in daljšega mraka. Trepetajoče zvezde, svetle in za čuda jasne in velike so zagorele tam visoko na nebu, neverjetno visoko, dozdevno više kakor v domovini. Da, zares čudovito čarobne so te egiptovske nočil Po štirih urah pospešene brze vožnje se je ustavil vlak v glavnem mestu egiptskega kraljestva, v Kairu. Na centralnem kolodvoru je razodeval nepopisen hrušč in trušč milijonsko velemesto. »Ži- vijo, slovenski fantjel«, je zadonel pozdrav kairskih Slovencev in Slovenk, ki so prihiteli k sprejemu ljubljanskega Akademskega pevskega zbora pod mojstrskim vodstvom Franceta Marolta. Kakor bi mignil, so bili vsi pevci okrašeni z bujnimi rožami. Ljubljanski akademiki pa so se jim zahvalili s slovensko pesmijo, ki se je komaj kdaj glasila v prostornem ve-stibulu kairskega glavnega kolodvora. Domačini so spremljali pevski zbor do elegantnega hotela Ritz, kjer so bila udobna, komfortna prenočišča po 25—30 din za noč. Naši kairski rojaki so se čudili, da prihaja pevski zbor v tropični julijski vročini, pač. pa so pravili, da stanejo take hotelske sobe v dobi egiptske sezone, v pomladanskih mesecih, po 200 in več dinarjev na dan. Rano se zbuja Kairo, a že v jutranjih zgodnjih urah obseva pekoče sonce velikomestne avenije in širne trge, prodira v ozke vijugaste ulice in nesnažna, skrita zakotja, obžarja klo-bučaste kupole in vitke minurete, luksuzne avtomobile in ekipaže, dvokolnice, kamele, osle ter čiste in nesnažne ljudi vseh vrst, ras, ple- men in veroizpovedi. Moderna sedanjost se tu rokuje s starodavno konsi Za Kairo, nekdanjo prestolnico Mempliis, so se iservativno preteklostjo. borili Perzijec Kambizes, Macedonec Aleksander Veliki, kalif Omar, sultan Selim. Napoleon I. in slednjič Angleži. Kairo je bil skozi veke torišče največjega krvoprelitja, pa tudi na jneizmernejšega bogastva in najbednejše revščine. Na zahodni strani Kaira, blizu Nila, je evropsko središče, Esbekieh s prekrasnimi palačami, trgovskimi hišami in vilami. Tu so razkošni hoteli z redkim luksuzom in eleganco, široki bulvarji, opera, francoski in angleški kino, velikomestni promet. Dva prekopa Nila ustvarjata otoka, Dschesire in Roda. Skozi mestni del Bulak ob Nilu vodi g. Merljak, predsednik kairskega Slovenskega društva, svoje goste k veletoku. Jadrnice drsijo kakor bele golobice po vodni gladini. Veličasten je pogled na neizmerno reko, ki jo Egipčani imenu jejo El Bahr t. j. morje. Če ne bi Nil napajal Egipta, ki nima trajnega dežja, bi kmalu izumrlo vsako večje živl jenje in bi bila vsa dežela enaka Sahari. Podnebje je tako milo in suho, da ima Kairo samo 4—6 deževnih dni v letu. Daljna je pot egiptskega veletoka od Chartuma. Na abesinski visoki planoti trajno dežuje od junija do septembra. Nil naraste do ogromnih dimenzij, nosi velikanske količine blata s seboj in jih odlaga v spodnjem Egiptu. Nilove poplave nadomeščajo pol jedelcem, ki so v množicah zelo siromašni, oranje in gnoienje že skozi tisočletja in tako bo ostalo tudi v prihodnje. Sredi septembra začne voda upadati in ostavlja blagoslovljeno, pognojeno zemljo. Pet mesecev je treba, da se Nil prebije od Abesinije do Kaira, saj pa je ta pot skozi pragozdove in puščavo dolga 6000 kilometrov, rodovitno zemljo pa nosi s seboj še daleč naprej v delto. Nil je Egipčanom sveta reka, večna, ne usahne niti pod pekočimi žarki žgočega afriškega sonca. V starih časih je bila žetev v Egiptu aprila in maju, nato od maja do julija obdelavanje zemlje, ki je bila v bližine reke. 2e nad sto let pa se vrši umetno namakanje Egipta s prekopi. V ta namen so zgradili velikanske jeze, ki zadržu jejo 1 odvišno vodo. Take naprave se vedno bolj ši- I rijo in izpopolnjujejo. Dvajset kilometrov severno od Kaira se razčlenja veletok v delto, z glavnima rokavoma, Rosette in Dumiette. Kairo, pravljično mesto Kairo, arabsko: Masr el Kaliira, spaja minulo zasanjano romantiko s praktično realno sedanjostjo. Srednjeveški arabski mestni deli so tu v najožji soseščini z modernimi evropskimi in ustvarjajo tako mogoče najbolj privlačno sliko na svetu. V tem pogledu se ne da primerjati nobeno mesto na svetu. Kairo ima poleg državne egiptske univerze še islamsko in ameriško univerzo. Svetovna posebnost je kairski zoološki vrt, kjer vidiš poleg levov, tigrov, slonov, tudi krokodile, povodne konje in redko špecialiteto, najbolj strupene puščavske kače. Središče Kaira je trg Ataba el Cliadra s prelepo opero, izhodišče vseh prog cestne železnice. V mestnem delu el Ismaili ja so razna državna poslopja, ministrstva in kraljeva palača, razni znanstveni zavodi, med njimi angleški, francoski in nemški institut za egiptsko in orientalsko arheologijo. Izmed raznih monii-mentalnih spomenikov sta najlepša spomenik Ibrahim paše na konju na Opernem trgu in spomenik Vstajajočega Egipta. Državna kralj, biblioteka hrani 130.000 zvezkov in nud 24.000 rokopisov. V Kairu je posebna klinika za očesno bolezen, ki nam je znana kot egiptska očesna bolezen in v naših krajih razširjena zlasti v Prekmurju. Tu je tudi mednarodno sodišče za Egipt (Mixed Tribunal). Skoraj vse evropske države ima jo v Kairu svoje lastne šole. Nad 500 mošej šteje mesto, nekatere od teh še iz 7. stoletja, pa tudi nekaj cerkva raznih drugih veroizpovedi. Kairo ima silno razvito trgovino, zlasti z bombažem, žitom, lesom in pol jedelskimi stroji, vendar pa razmeroma malo industrije. Domača trgovina se razvija v arabski četrti v bazarjih; največji bazar, mnogo obiskan od tujcev je Clian el Chalili. Samobitnost in posebnost domačega okolja in pristnosti egiptske narave občutiš, če nameriš korak v skrite ulice in slikovite kote starega Kaira. V premnogih beznicah se udajajo orientalskemu mamilu, hašišu. V mračnih zagatah se pretepajo razcapani, na pol goli otroci ter nadlegujejo z dosledno vztrajnostjo in nesramnostjo tujca za bakšiš. Na ulicah sedijo ali spe arabski trgovci, srebajo črno kavo in žde mrkega lica stoično mirno predvse. V bazarjih pod temnimi oboki, v ozkih ulicah, komaj po dva do tri metre širokih, se prerivajo skozi pestro gnečo kupci in kričijo vsevprek. Prodajalci pa sede z izklesanimi obrazi vzhodnih modrijanov in prekri/anih nog sredi nakopičenega raznovrstnega blaga, preprog, svile, Pogled na Kairo. zlatnine, srebrnine in arabskih dišav. Neizmerno je bogastvo Egipta. Črno zastrte imislimun-ke se neslišno smukajo kakor čarovnico skozi ulični vrvež. Nadzidki haremov se preko ulic skoraj dotikajo, za lesenimi omrežji prebivajo hanume, muslimanske ženske. V te ulice nistu še prodrla niti evropski modernizem niti Ke-mal paša s svojimi reformami; razen očeta in možu noben moški ne sine videti obraza musli-manke. V mesnicah visijo kosi jngnjetine, oblegani od tisočev mušjih rojev. Neznosni hrušč dopolnjujejo še prodajalci vode, kruha, zelenjave in slaščic, Ki klopočejo z medeninastimi posodami. Molčeče ženske nosi jo gole dojenčke na prsih in preko ramen. O čistoči ne moremo govoriti niti v večjih arabskih ulicah, gorje pa, če te zanese pot v strunske ulice, kjer je nesnage na kupe. Vzhodno od Kaira zapira pogled do arabske puščave nizko gričevje, Dschcbel, ki je utrjeno s forti. Na citadeli je angleško vojaštvo, trdnjavski topovi so namerjeni dol v mesto, kjer srečavaš vedno po dva angleška vojaka skupaj. Na citadeli spreletavajo senco davne in krvave egiptske preteklosti. Semkaj je Mohamed Ali zvijačno povabil na slavnost 470 mamelukov, ki so vzpostavili v Egiptu svojo dinastijo, nato pa jih je dal vse po vrsti zahrbtno poklali. Takih krvavih strani je v razvoju egiptske zgodovine vse polno. Citadela krvavi v žarkih zahajajočega sonca in molči. Na bližnjem Mukattamu so širna pokopališča, grobovi mamelukov in kalifov. Iz severnega predmestja, Heliopolis, se odraža od večernega neba prekrasen hotel v mavriškem slogu. Pri citadeli pa ima Mohadem Ali čudovito lepo in belo mošejo. eno izmed najlepših na svetu, zidano iz alabastra sredi prejšnjega stoletja. Čudovit je pogled s citadele zvečer na pravljično mesto, na kraljestvo Tisoč in ene noči. Pod teboj se kopl jejo ob sončnem zahodu stotine vitkih minaretov v večerni zarji. Tam daleč se svetlika srebrni pas večnega Nila, v daljavi se razgrinja puščava, ki jo bolj slutiš, kakor vidiš. Nad mestnimi strehami se spreletavajo puščavski jastrebi kot zlovešči znanilci. Nato pa pade orientalska mehka noč nad Kniro, namah, kakor zastor na odru. R. D. Krško Iz občinskega gospodarstva, ki zanima občane. Pod takimi in podobnimi naslovi se je pred leti pisalo in govorilo o nekih krivdah in nekriv-dah za škodo, ki zadene občino zaradi tega, ker neki občinski nameščenec in obenem vi>okojenee ni bil gladko preveden ter se mu ni priznalo vseli službenih let in podobno. Blateni so bili poimensko možje iz občinske uprave celo na način, ki bi se dal sodno preganjati, če bi bili pisci in raznašalci teh govoric pozornosti vredni. — Slednjič je na zgodovinski seji obč. odbora začetkom leta 1910, ki je zaveden v zmoto priznal temu nameščencu 20.000 din razlike za nazaj in znatno povišanje obstoječih prejemkov, — odstopila uprava in večina odbora, ker se ni strinjala s takim tolmačenjem zakonskih predpisov in s tem načinom gospodarstva. Demagogija je bila na višku, ko se je podtikalo upravi, da je ona kriva teh stroškov, kljub temu, da je glasovala proti njimi. — Po ra/.sulu bivšega obč. odbora je bila imenovana sedanja začasna uprava iz vrst odsto-pivših odbornikov, ki je nad tri leta traiioče neznosne razmere v kratki dobi nekaj mesecev likvidirala, nameščenca prevedla v skladu s predpisi in s prejemki, ki so brez ozira na pokojnino. ki jo ima, že sami na sebi primerni, preprečila, da bi občina plačala razliko 20.000 din ter 6.000 din povišice. Poleg tega je z dobrim gospodarstvom prihranila kakih 30000 din in s prihrankom plačala razne zaostale terjatve, med katerimi je bilo najti račune celo izza let 1037, 1038 in 1039. — Sedaj pa čujemo. da je Pokojninski zavod v Ljubljani na prošnjo obč. uprave izločil iz obveznega zavarovanja nameščenca, za katerega je občina plačevala nad 15 let prispevke za drugo pokojnino, ne da bi imel od tega kako korist uslužbenec sam, občina pa nad 30.000 din stroškov. Svoj odlok utemeljuje Pokojninski zavod s tem, ker občina leta 1024. (pod županom Joško Pfeiferjem) v svoji prijavi ni na-vedla(l), da je obč. nameščenec že vpokojenec. ki prejema državno pokojnino. Želimo, da se občina zanima tudi za povračilo vplačanih premij. — Sedanja uprava ie s tem v teku nekaj mesecev obstoja prihranila občini kakih 70.000 din, ki bi bili izgubljeni, ako bi odločali pisci in raznašalci svoječasnih govoric. — S tem prvič, in naša želja je, da tudi poslednjič posegamo v zgodovino teh nezdravih razmer iz polpretekle dobe. Novo mesto Protituberkulozna liga v Novem mestu ima svoj redni letni občni zbor v četrtek, dne 20 marca 1941 ob pol 20 v mestni posvetovalnici. — Če ob napovedani uri občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši drugi občni zbor pol ure pozneje ob vsaki udeležbi ravno tam. Vljudno vabljenil 6 Jules Verne: Lov na meteor Hiša doktorja Haddlesona je bila zelo lepo postavljena. Zaman bi iskali enake v vsem We-stonu. Ta krasen doni, stoječ med dvoriščem in vrtom, z lepim drevjem in zelenimi gredami, je bil sredi ulice Marice. Imel je pritličje in prvo nadstropje s sedmimi okni na pročelju. Ob hiši se ie na levi strani dvigal trideset metrov visok stolp s teraso na vrhu. Na enem izmed oglov se je dvigal drog, na katerem je ob nedeljah in praznikih vihrala zastava z eno in petdesetimi zvezdami Zedin jenih držav. Gornja soba v tem stolpu je bila prirejena za posebne posle njenega lastnika. Tu je doktor delal s svojimi teleskopi in daljnogledi, a če je bila lepa noč. jih je prenesel na teraso. Tu je doktor navzlic vsem opominom svoje žene dobival najupornejše prehlade in hripe. »Tako bo oče nazadnje prehladil tudi vse svoje planete,« se je šalila mala Lou. Toda doktor ni slišal ni in je prestal tudi mraz sedem do osem stopinj pod ničlo, kadar se je nebo nudilo v vsej svoji krasoti. Z zvezdame v ulici Morris se je lepo videl stolp Forsvleove hiše, ki je bila oddaljena le pol milje. Z dobrim daljnogledom so se lahko opazovali s terase na teraso. Toda Dean Forsvle te imel druge posle, kot da bi gledal svojega soseda in tudi doktor Haddleson ni izgubljal časa s takimi stvarmi. Njuna opazovanja so merila innogo više Toda Francis in Jana sta se mnogokrat pogovarjala z očmi skozi daljnoglede. Tega jima menda ne morete zameriti. Tega popoldneva, ko ie dobra ali srdita Mica pokazala čitatelju primer svoje krasne govoric«, is priie! Franci« obiskat nosno Had- dlesonovo in njeni hčeri. Sprejeli so ga kot ljubljenca hiše. Ni še bil Janin mož, vendar je Lou na vsak način hotela, da ji je brat, in kar je prišlo v njene možgane, to se je tam trdno zasidralo. Doktor Iladdleson se je bil zaprl v stolp že ob štirih zjutraj. Kot Forsvte je prišel prepozno k zajtrku in takoj slekel v stolp, ko se je sonce znova pojavilo. Nič manj zbegan od svojega tekmeca, ni bil voljan, da se vrne. Medlem pa so spodaj pretresali veliko vprašanje, ki ga brez njega niso mogli rešiti. »Glej,« je vzkliknila Lou, ko se je Francis pojavil na pragu, »samo on je prišel!« Ta je zapretil dekletu s prstom in ko je sedel, se je pričel neprisiljen prijateljski razgovor. Videti je, kot da se včeraj niti niso poslovili, in res sta bila zaročenca v mislih vedno drug pri drugem. Tega dne sta se pogovarjala kot vedno, Jana je poslušala Francisa resno, vendar ji to ni nič odvzemalo od njene ljubkosti. Gledala sta se in delala načrte za bodočnost, katerih uresničenje pa ni moglo biti več daleč. Čemu bi tudi odlagali? Francis je bil že našel hišo, ki je ugajala zaročencema. Bila je v zapadnem delil mesta z razgledom na reko Polomak. Gospa Haddlesonova je obljubila, da si jo bo ogledala in če ho ugajala bodoči gospodinji, jo ho že čez teden dni kupil. Tudi Lou je hotela zraven, ker ni dopustila, da bi kaj sklepali brez nje. »Res.« je zdaj vzkliknila, »a gospod Forsvte?... Mar ne bo prišel?« »Stric pride ob štirih,« je odgovoril Francis »Njegova navzočnost je potrebna,« je pripomnila gospa Haddlesonova. »To ve in ne bo izostal.« »Če izostane.« je dejala Lou in dvignila preteče ročico, »bo imel posla z menoj in ne bo *e mu Rodilo dobro.« »A gospod Haddleson?...« je vprašal Francis. »On je prav tako potreben kot moj stric.« »Oče je v stolpu.« je dejala Jana. »Takoj bo prišel, čim ga pokličemo.« Gospoda Forsvte in Haddleson sta bila res potrebna. Treba je bilo določiti dan poroke, vendar je bilo treba pustiti dovolj časa, da se napravijo dekliške obleke, ki jih bodo na ta dan prvič oblekla. »Toda če obleka ne bo pravočasno gotova?« se je pošalil Francis. »Ta odgovor ie spremljan s takim smehom, da ga je doktor gotovo moral slišati na stolp. Medtem je čas mineval, a gospoda Forsv-tea ni bilo. Zaman se je Lou ozirala skozi okno na vhodna vrata. Morala se jc obrožiti s potrpljenjem, z orožjem, ki ga pa Lou ni znala upravi jati. »Stric mi je vendar obljubil,« je govoril Francis »toda že nekaj dni ne vem, kaj mu je.« »Ali je bolan?« ie vprašala Jana. »Ne. le nekaj vznemirjen in zaskrbljen je. Ne moreš mu izvleči niti deset besed. Nekaj ima v glavi « »Kak kos zvezde!« je vzkliknilo dete. »Tudi z mojim možem je tako,« je rekla gospa Haddlesonova. »Ta teden se lili zdi nekoliko boli zamišljen kot drugače. Ne moreš ga ločili od njegove zvezdame. Mogoče se na nebu dogaja kaj nenavadnega.« »Boga mi, nekaj mora biti, če sodim po vedenju svojega strica. Ne pride več na svetlo, ne spi več, je malo, pozablja, kdaj je zajtrk in kdaj večerja.« »To mora Mici ugajali!« je vzkliknila Lou. »Besni.« je dejal Francis, »toda nič ne pomaga. Moj stric se ie doslej opominov stare služabnice bal, zdaj jih pa niti ne posluša.« Prav tako ie pri nas.« je rekla Jana smehljaje. »Moia sestra izgeblia svoi vpliv nad očetom, ki je bil veliki«, »Mar je Io mogoče, gospodična Lou?« je vprašal Francis šaljivo. »Res je,« je odgovorilo dekle, »toda potrpljenje, potrpljenje. Jaz in Mica bova končno obvladali očeta in strica.« »Kaj se jima je zgodilo?« je vprašala Jana. »Mogoče sta izgubila kak važen planet,« je vzkliknila Lou. ?Sanio da Bog da, da ga najdeta pred svatbo!« »Šalimo se.« je prekinila gospa Haddlesonova, »a gospoda Forsvtea še ni.« »In pol pet je že odbilo,« je dodala Jana. »Če ne bo strica čez pet minut, ga pojdem iskat,« je dejal Francis. V tem trenutku je zazvonil zvonec pri vratih. »To je gospod Forsvte,« je dejala Lou. »Še vedno zvoni... Slavim, da gleda komet, ko drvi preko neba in ne sliši, da zvoni. Res je bil Forsvle. Kmalu zatem je vstopil v sobo, kjer ga ie pričakala Lou z ostro grajo: »Zamudili ste, zamudil]. Ali hočele, da vas pokaramo?« »Dober dan,« je pozdravil Forsvle, podal roko gospe Haddlesonovi. poljubil Jano in pobožal Lou po licih. I!il je videli raztresen in Lou je imela prav. ko je dejala, da ima »glavo na drugem mestu«. »Stric,« je dejal Francis, »ko sem videl, da vas ni, sem mislil, da sle pozabili na ta sestanek.« »Malo sem, priznani in prosim, da mi to oprostile. Na žalost me je Mica dobro spomnila.« »Dobro je storila,« je rekla Lou. »Ne mučile me, gospodična, mnogo skrbi imam. Videli je, da bom nekaj važnega odkril.« »Kot moj oče.« ie dejala Lou. »Kaj,« ie vzkliknil Dean Forsvle in skočil a stola, »pravite, da doklor ..,«. Izid žrebanja za reševalce križank v »Slovenčevem koledarju« Sreča je med tisoče onih, ki so križanke v »Slovenčevem koledarju« pravilno rešili, nagrade razdelila oz.dravil navzoče zastopnike kolesarskih društev, delegata banske uprave g. Lenarda in predsednika Vrhovne kolesarske zveize g. inž. Bugarskega iz Belgrada. Zbor je potekel burno, zlasti zaradi vedenja Ljubljančanov. Ker ni prišlo do sporazuma, je Zast. banske uprave g. Lenard razpustil ob tričetrt na 12 občni zbor z motivacijo, da se mora sklicati nov občni zbor po pravilih v 14 dneh na istem mestu in z istim dnevnim redom. Ko je bil v lovski sobi hotela »Orel« Ia burni občni zbor Slovenske zveze, so se v sosednji sobi sestali zastopnik Vrhovne kolesarske zveze inž. Bugarski z Zastopniki hrvaške kolesarske zveze Vrba-ncem, tajnikom Kerarijem, tehničnim referentom Banekom in predsednikom Ilrvaške zveze Mihanovičem. Ob koncu je g. Mihanovič izjavil, da je stavil predlog inž. Bu-gurskemu, du se sestanejo vse tri Zveze in da se tam premotri vprašanje o legalnosti Vrhovne kolesarske zveze in da se ugotovi, kdo je poklican, da vodi kolesarski šport v kraljevini Jugoslaviji. Po občnem zboru je delegat Slovenske zveze izjavil, da se ne bodo udeležili prihodnjega občnega zbora, in da bodo poslali svoj referat pismeno na pristojno oblast. češko nogometno prvenstvo 1. Slavija 12 9 i 2 58:22 19 2. Šparta "v! 12 8 i 3 37:17 17 3. Bohemians 12 7 0 5 28:26 14 4. SK Prostjejov 12 6 1 5 28:24 13 5. SK Kladno 12 5 3 4 29:27 13 7. SK Plzen 12 6 1 5 35:37 13 7. Viktorija Plzen 12 5 2 5 24:29 12 8. Viktorija Žižkov 12 5 2 5 26:35 12 9. SK Pardubice 12 4 3 5 10:14 11 10. Bata Zlin 12 4 2 6 23:83 10 11. SK Liben 12 1 3 8 16:36 5 12. Zidenice 12 2 1 9 18:41 5 Madžarsko nogometno prvenstvo 1. Ferencvaros 15 12 2 i 57:24 26 2. U j pest 15 10 2 3 46:33 22 3. DIMAVAG 15 9 2 4 48:37 20 4. MAV-Szolnok 15 8 2 5 34:31 18 5. WMFG 15 4 8 3 36:29 16 6. Szeged 15 6 4 5 27:28 16 7. Tokod 15 6 4 5 30:37 16 8. SALBTC 15 5 4 6 27:28 14 9. Elektromos 15 6 1 8 29:26 13 10. BSZKRT 15 4 3 8 29:35 11 11. Kispest 15 4 3 8 30:38 11 12. Gamma 15 4 2 9 29:36 10 13. Haladas 15 3 3 9 22:41 9 Brannstrom zmagovalec v teku »Vasa« Tudi letos je švedski tisk podčrtaval s spretnimi športnimi reportažami pomembnost teka »Vasa« ter slavil zmagovalca Braunstroma, ki je bil v Cortini d'Ampezzo na km drugi, poldrugo minuto za Kurikkalo, kot nacionalnega junaka. Ni bil samo slučaj, da se je v teh bojevitih časih, ki z letošnjo zimo močno spominjajo na zgodovinsko ozadje teka »Va6a«, zbralo v Mangsbodi za startno linijo k temu napornemu 00 km teku skoraj 200 tekmovalcev ter se podalo na znamenje čez piro-strano polje na ravnine, preko zamrzlih jezer, skozi redke gozdove in gosto grmičevje, čez dolge, raz-potegnjene vzpetine mimo samotnih kmetij. Arthur Hiiggblad in Mauritz Briinnstrom sta veljala za velika favorita in pri tem so Hiiggbladu s surovega skandinavskega severa dajali še več šans za zmago kakor možu, ki je bil na svetovnem prvenstvu v Cortini d'Ampezzo drugi. Ko se je teh dvesto mož odpravilo na pot, je termometer kazal samo štiri stopinje nad ničlo. Čez dan pa je postajalo čedalje gorkejše, kar je seveda kvaliteto snega v znatni meri poslabšalo. To dejstvo pa je seveda ludi nemudoma prišlo do izraza, kajti prva etapa je pokazala 17 minut več, kakor so jo prevozili ob najboljših razmerah. Seveda stvar ni prav nič čudna, saj je znano, kako temperatura in kakovost snega vplivata na tempo smuškega teka in kako sta druga od druge odvisni, (v. Takoj po startu se je seveda hitro potisnilo v ospredje nekaj neizvedenih in neizkušenih ljudi, toda sčasoma so se vsi ti izgubili spet daleč nazaj ali pa so morali odstopiti. Veliki konkurentje drug drugega niso izpustili izpred oči ter so vztrajno poskušali ostati v stiku s tistimi, ki so od časa do časa kazali znake, da bi radi ušli. Hansson, Brannstrom, Viklund in Haggblad so obvladali položaj. Ze preden so dosegli prvo oficielno oskrbovalno postajo, so mnogi tekmovalci položili orožje. Brann-str6m, ki so hudo pazili nanj in ga ostro opazovali, je tožil, da je lačen in da je napak mazal smuči. Ko se je Brannstrom krepko založil, je nanovo namazal. V Gopshus (62 km) sta BrannstrOm in Hansson prišla istočasno. Haggblad se je pokazal šele čez deset minut za njima. Brannstrom si je vzel še enkrat časa in se vnovič krepko podprl v oskrbo-valnici. In to je kaj pametno ukrenil. Vmes so zdaj od časa do časa malo »stisnili«, in za nekaj časa je prišel naprej mali Lars Olsson. Tega pa ni mogel golgo časa obdržati, kajti po 77 kilometru je prešel Brannstrom v generalni napad ter je s časom 6, 51, 12 dosegel cilj dobri dve minuti pred Viklundom, tri minute pred Hanssononi in Jansso-nom, ki je bil četrti. Olsson se je moral zadovoljiti s petim mestom. Haggblad pa, ki je doslej že večkrat zmagal v tem 00 kilometrskem teku, je bil šele sedmi. Na osmem mestu pa najdemo letošnjega zmagovalca na 50 kilometrov v Garmisch-Partenkirchenu, Elisa Viklunda. Novo ocenjevanje v smuških skokih? Nemško časopisje zadnje čase dela veliko propagando za uvedbo novega načina ocenjevanja pri presoji smuških skokov. Večina aktivnih športnikov pa se je izrazila za lo, da še vnaprej ostane pri točkah, ki gredo na račun stila ter s tem dosegli, da je bila zahteva po tem, naj se upoštevajo izključno le dosežene daljine skokov, spet potisnjena v ozadje. Zdaj pa nemški športni strokovnjaki predlagajo z namenom, da bi se izboljšalo podeljevanje točk v potrebni meri, naj se v bodoče skoki ocenjujejo tako, kakor pri plavalnih skokih. V ta namen naj bi bilo postavljenih pet sodnikov, pri čemer naj bi bili najvišja in najnižja ocena enostavno črtani. Merodajne za ocenjevanje bi biie ostale tri ocene stila. Vesti Športnih zvez, klubov In društev /. klubsko table teniSko prvenstvo ASK-a. ASK obvešča vse Člane (ice) table teniške Bekoije, da se bo 1. klubsko prvenstvo ASK.a v sredo 19. marca od 9 zjutraj dalje v prostorih Mladike na Kodeljevem. Pravico nastopa imajo samo člani (ice) ASK a. Igra se v sledeftih disciplinah: 1. Gospodje posamezno — 2 din; 2. dame posamezno — 2 din; 3. gospodje v dvoje — 4 din; 4. meSanl par! — i din. Prijave sprejema do pričetka turnirja tov. KreCd« Dušau. ZFO Prvenstvo Zveze fantovskih odsekov « teku iez drn in strn za 1. 1941 bo v nedeljo 30. marca ob 11. uri dopoldne na Stadionu v Ljubljani. Razpis tega tekmovanja je bil že obnjvljen v «SIovencu preteklo nedeljo. Posameznih glavnih določil ne nameravamo ve« objaviti. — Okrožni odbori naj t tem tednu poskrno za 6im boljše sestave vrst bodisi članov, bodisi mladcev. Priporočljivo hi bilo. če hI posamezna okrožja sama izvedla prihodnjo nedeljo izbirna tekmovanja. Omenjeno hodi. da so za tekmovanje vrst vsakemu okrožju potrebni le na.lve« štlrjl člani in štirle mladci. Ocenjevali se bodo pa le najboljši trije. — Za prvenstvo posameznikov lahko tudi poodini fantovski odseki svoje redne člane in mladce prijavijo najuksneje do 27. marca t. 1 Zasavsko okrolje. Vsem odbornikom okrožja spo. roftsm. d« v torek, dne 18. t. m. ne bo redne seje radi sv. misijona. n Predsoduik. > Tomčikovi Bilo jih je devet, Tomčik, iena in sedem otrok. Tomčik se je izučil za mlinarja in takoj, ko 6e je izučil, je opazil, da nima mlina in da ga tudi nikoli ne bo imbl. V tej zadregi je naredil mizo, ki je imela štiri noge, zvezane navzkriž s palicami in popisano desko. To ga je razveselilo. Oprijel se je mizarstva, delal je navadne mize na štirih nogah. In 6o kakršno so se naredile in kakršne se je izmislil sami Vsako delo ga je razveselilo dvakrat: prvič, ko je bilo gotovo, drugič pa, ko eo mu plačali vsaj pol dogovorjene cene. Tomčik je bil po navadi tak, da se je vsega veselil: tudi ko se je oženil, ko ee je deca rodila in tudi, ko je sijalo sonce in ko so imeli otroci kaj jesti. Bil je oče kakor tisti v pripovedki, ki je zaslužil sedem grošev in vso noč ni spal, računajoč, da toliko denarja v hiši še ni bilo in ga tudi ne bo, ker je vsak otrok, kadar je delil, dobil po en groš. Vso noč ni spal; glasno se je smejal in nazadnje tudi glasno razmišljal, da so se otroci zbudili in slišali, kaj in kako je, in potem takoj zjutraj očeta prosili, da jim kaj podari. Kar je imel, je razdelil, a zvečer ni bilo večerje, ker otroci so hoteli jesti, a ne vračati denarja. Tedaj niso večerjali in se šele zjutraj najedli in tako prište-dili eno večerjo. Tak Je bil Tomčik. A žena — ne bi našel boljše, če bi jo z le-fičerbo iskal. Bila je ustvarjena za Tomčika. Zvečer so sedeli okoli svetilke in Tomčik je učil: »Otroci, vse je treba varovati I Kakor kdo ceni kos kruha, tako mu gre. Predvsem je treba varovati svoje dobro, da ne pride. Bog ne daj, v tuje roke, ker bi ti ljudje še kožo ogulili. Iz ust bi ti snedli, ako jih ne odpodiš; prevarili bi te, ako se ne varuješ! Bodite samo do vsega mirni. Ako komu kaj daš, mu pomagaš; a zahvale ne čakaj, še zasmehovali to bodo. To si zapomnite 1< Toničikova nikdar ni pozabila dodati: »Zares, otroci, samo tega 6e držite, kar vam oče govorile In ko je v nedeljo zvečer ostalo nekaj kron, ji je prišlo na misel, da so v koledarju prazne strani in na vsako piše zgoraj: »Kdor računa, hišo ima polno!« Pa poišče Toničikova koledar in vpiše na prvo strani »Imamo 128 kron spravljenega.« To ji je bilo zelo všeč ln je stvar pokazala možu. In oba sta kimala z glavami in gledala v rumenkasti papir, če res piše 128 celih in trdih, da so se poznale na drugi strani. Tomčik ni hotel niti verovati, da je tako, nego Je potikal s kazalcem po papirju in ko se je malo razmazalo, se je videlo, da je 128. O tem niso več govorili, ker pri Tornčikovih govoriti niso znali. Prihodnji dan je bil ponedeljek, vesel in dober. Tomčik je šel na delo, Tomčikova pa je pazila na otroke in prepevala. Tedaj je začela lupiti krompir, pa je Sel mimo okna Halair.e in bilo je Čisto gotovo, da gre k njej. Tomčikova hitro spravi jjehar pod omarico ln se malo namrdi, čemu prihaja Halama ravno danes. Zasedel bo vse stanovanje — Halama je bil velik in vročekrven Človek — in pripovedoval vse do samega obeda, čeprav je ponedeljek ln bi bilo treba nekaj delati. Nazadnje hočeš, nočeš, bo morala izvleči krompir. Halama bo izbuljil oči, kakor da je vsakega škoda, ker jih bodo snedli Tomčikovi in potem bo rekel: »Koliko lepega krompirja imate! A kje je že naš! Niti glasu ni za njim!« Vedela je, da bo tako, in zato ni marala Halama. On je prišel in pokukal, dolgo Časa isto pripovedoval. Tomčikova mu je pritrjevala, dokler ni naenkrat z dlanmi pritisnil kolena in rekel! »Soseda!« Slanoval je daleč na drugem kraju mesta, toda tako jo je naslovil, ker mu je biln to beseda zaupanja in prikladna; pa ni bilo treba v duši Iskati druge. »Priznam, nevolja me je sem privedla. VI niste kakor drugi ljudje, da ne bi človeku pomagali. Drugi ljudje so kakor psi, kakor zveri, niti ne pogledajo na bedo. A kadar človek ne dela, veste, kako je.« »Ali?« — se je hotela začuditi Tomčikova. — »Toda včeraj zvečer mi je mož' govoril: Halama bi za denar vse svetnike prodal. Danes je nedelja, in on pokriva hUo v Srednji ulici, ker dobro pia-čajo. A od tega ne bo nič prihranil. Po kosilu bo šel pit in se prav gotovo ne bo ustavil, dokler ne bo vse zapil in dokler ne bodo gostilne zaprli.« A Tomčikova nI nič rekla, 6amo zardela Je. Vedela je, da bi se moral izgovarjati, ako bi mu to res rekla in potem sama ne bi vedela, kaj bi dalje: ali bi gledala nanj malomarno, ali bi Be mu takoj opravičila. In ni rekla nič, a Halama je nastavil: »Težko je z delom, toda vi ste vsaj človeški ljudje, ker veste, kako je potrebno, če so otroci. Slišim, da bi lahko tudi pomagali, pa sem rekel, da mi ne bo nerodno iti sem, kadar bom moral.« Tomčikova se ie prestrašila, alt strah ji ne pomaga. Posodila je Halamu štirideset kron. Potem je utihnila, ni prepevala, otroke je stalno kregala in krompirja je manj očistila, kakor je mislila in bila je zelo jezna sama na sebe. Tomčiku pa je bil ves dan pred očmi rumenkasti papir v koledarju Pred večerom mu je postajalo vroče in je nekaj prej ustavil delo. Ko je zaprl delavnico, je stal pred vrati. Razmišljal je, kje so najmehkejši ljudje, ki so mu dolžni za delo. Potem je odhitel in pri naj-mehkejših presedel celo uro in pol, dokler ee ni upal reči, da |e prišel po denar. Toda niso imeli, niso hoteli imeti ali kaj drugega in mu niso dali Skušal je dalje. Doma so že čakali kakor na trnju. Tomčikovi se je že vsa večerja osušila in potem je le prišel vesel domov. Prinesel je dvajset kron. Tomčikova se je prestrašila. Znman je vsak Tomčikov nasmeh ln vsaka kretnja razodovalai »Danes bova zopet zapisovala. Samo, da otroci zaspel« In močno sta so tisti ponedeljek skregala, ko sta sedela pri koledarju in se nagibala nad praznim rumenkastim listom, kjer je bilo tudi sedaj zapisano 128, a ni bila rosuica. »Jaz se mučim, letam po hišah kakor neumen, a tu ti kak tat, brezsrčne«, odnese tvoje trpljenjel Kakšna si? Kakor da nimaš pametll« In prepirala sta se, kakor sta znala. Tomčik ni mogel niti sedeti. Kimal je z glavo, kakor da ga bole zobje in dolgo je Irajalo, preden se Je umiril. Ko je tako razmišljal o svojih dosedanjih skušnjah, kao je tu in tam prosil svoj denar, je prišlo vanj neko zaupanje in se je razjaril: »B, našel ga bom jaz, znesel se bom nad njim. Ne boj se, ne bo mu lahko! Ne bom mu oprostil. Vrne naj! Jaz vem, kako je treba s takimi postopati. E, da bi bil doma! A ti si tako ustvarjena, uh, Škoda govoriti! Toda srečal se- njegn boš sedal arcSall Pazi se, skril se bo. Da, tako so to uredil« In Tomčiku je bilo čisto prav, da se nista srečala. Celo se mu je od zadovoljstva razvedrilo. Napačno je bilo, da je oozabil zopet razmiš 1 jati o srečanju s Iialamom. Ko bi se mogla drugi dan srečati, se je moral zopet skriti med liudml. Znoj mu je žalil čelo, ker je malo manjkalo, da se nista dobila. »Tudi danes ga nisi srečal.» »Ali si čudna I Kako si to zamišljaš? Gotovo hodi zunaj mesta.« »Najbolje bi bilo, 8e bi šel k njim.« >Še tega se manjkala je mislil Tomčik. »Ali ga boš našel, ali ne; če ga najdeš, Se huje; imel bi kaj v glavi in te zgrabil z onimi šapami... e, da!« »Najbolje bi se bilo skregati.« Tomčik je hitro okrenil razgovor, da ima na vratu bulico in da kdo ve, če ga zaradi te zopet ne bo napadlo kakor pred petimi leti, ko je moral vso jesen držati glavo postrani.. .Ne. ni ga ta bulica skrbela. Prihodnji dan, ko je nosel domov denar od FerenČika in ko se jo na trgu razgovarjal, ga je nekdo ostro udaril po rami in ga prekinil. Letalsko lavetišče r Carigradu Je posebnost svoje vrste. V starem delu Carigrada so pod zemljo veliki hodniki, ki Jih ljudstvo imenuje »Tiso« in en steber«. V njih teče voda. Vanje so se stari Biznntlftci hodili skrivat, kadar Je sovražnik napadal Carigrad. Zdaj bodo te podzemske hodnike porabili (a letalsko zavetišče, «e bo treba. Vanje spravljajo čolne; brej njih je tam nemogoče biti. bom z njim! Stopil mu bom jnz na prste!« Hudo je pretil Tomčik. In prepirala sta se, kakor sta znala. Šla sta pozno spat in ko bi morala Že leči, je vzkipela iz Tomčika poslednja Jeza. Rekel je zeni razsodno, nekako mehko: »Ko si že zapravila, ko si že dala, pa zapiši! Da, zapiši, netri naj bo!« Žalostna Tomčikova ni mnogo videla zaradi solz in dremavosti. A vseeno je odšla k svetilki in dala tudi to vsoto med glavne račune: »Halamu sva dala 40 kron.« Tomčik jo je preko rame gledal in moral se je zopet razjeziti: »Pa kaj je to? Kako to? Sem jaz dal? Sem mar jaz kaj Halamu dal? Kaj to pišeš? Morala bi napisati: Halamu sem dala štirideset kron. Tako je.« Tomčikova žena je priznala. Nepremično Je stala pred napisom, ker ni znala, kako bi stvar popravila. Tretji dan je Šel Tomčik Halamu nasproti. Srečal ga bi, toda ko ga je opazil, je hitro smuknil za vogal, da se ne bi srečala. »Kaj bi mu rekel? Še nisem prav premislil, kaj bi mu rekel. Kadar človek ne premisli dobro, je bolje, da se tudi ne sreča. Ja, žena bo tudi danes vprašala: »Ali nisi srečal Halama?« Bog-me, da ga nisem! Kje bi ga srečal? Kako? Prav Tomčik se Je gotovo prestraSil, ko je videl poleg sebe Halama. »Prijatelj, kakor da si umrli« — prične Halama. — »Niti po zdravilo te ni, zastonj te iščem. Mislil sem: Morda Tomčik, stari prijatelj, ni niti več pri življenju. In ti tukaj! E, pa, hvala Bogu! Jaz sem ti dolžan, da ne boš morda pozabil?« Tomčik bi v zadregi priznal, da ni ■pozabil. Pa ni mogel odgovoriti, ker je Halama začel: »Dolg nosim s seboj. Hočem vrniti, a kje? Komu hočeš vrnili? Morda se ta Tomčik na mene že jezi? — sem mislil pri 6ebi. In jeziš so, ne?« Tomčik mu jo z rokami in nogami zagotavljal, da Be ne jezi in da se nikdar ne bi jezil zaradi take stvari. Bil Je tako razgret v vsaki kretnji, v licu, v besedi, da je naposled — sam nI vedel kako — posodil Halamu že deset kron, ker je Halama denar pozabil doma in ker gre po čevlje. Tudi dolg je pozabil. Doma se je Tomčik povsem prestrašil, ker so ženine oči in usta in vsaka kretnja j>ele vpra šanje: »Torej tudi danes bova zapisovala, ali ne? Samo da otroci zaspe < In morala sta, ker ni mogel zatajiti, da so Ferenčikovi pošteni ljudje. »Moj Bog, moj Bog! Jaz zapisujem, pišem, drhtim nad vsako črko. n on tako... lako troŠi tja v en dan!« je tožila Tomčikova. Tomčik Je molčal. Tatvina v vlaku Brzojavka je prišla: »Če pridete v Bim v sredo ob 16, je pogodba veljavna. Garancija osem tisoč lir. Opera Costanzi Rim.« Liana je brzojavko skrbno zganila in jo dala v svoj rdeči kovčeg. Z avtom se je odpeljala na kolodvor. Ura v spalnem vozu je kazala polnoči. »Ali vam smem ponuditi prašek za spanje, gospa?« »Preljubeznivi ste!« »Saj ni tako nesebično, kot se dozdeva,« je odgovorila Liana, »Če je človek prlmoran biti s kom skupaj v spalnem vagonu, je spanec sopotnika zmeraj nekaj vreden. Ali se peljete v Rim, gospa?« »Ne, le v Florenco. Pa vi?« »Jaz se peljem v Rim. Pevka sem. NaroČili so me za jutrišnjo predstavo .Tosce'.« »Ali se veselite?« »To je moja velika šansa. Mimo tega pa dobim osem tisoč lir.« Liana je vzela pogodbo iz kovčega. »Prosim — Če vas zanima...« Starejša gospa, ki njen bogati nakit nI prav nič pristajal n lenemu preprostemu obrazu, je brala: »Če pridete v Rim v sredo ob 16, je po-godbn veljavna. Garancija osem tisoč lir. Opern Costanzi Rim.« »Čestitam, gospodična!« »Hvala! Ali hočete prašek?« »Preveč ste prijazni! Prav lepa hvala! »O, prosiml« V Veroni se je vlak sunkovito ustavil :„l ana je ležala odprtih oči. Tiho se je sklonila čez rob postelje in je opazovala svojo sopotnico. Ta je trdno in mirno spala. Liana se je dvignila in je previdno posegla v mali, zeleni kov. čeg pri njenih nogah. Ključavnica se ie hitro odprla. . . i . »Ali so lahkomiselne le gospe!« si je mislila Liana in je potegnila dragoceno, težko biserno verižico iz kovčega, tako premožen ie — pa nezaklenjeno, pa še uspavalni prašek...« Kovčeg je spet zaprla in ga postavila na prejšnji prostor. Še enkrat je pnležkala verižico. Nato je odprla gospejino škatlo za klo- 1,UkCVlak se je ustavil v Florencl. I.lnna je globoko in trdno spala. Mabotna je bila roka na njeni. »Kaj pa je?« »Železniška policija.« »Za božjo voljol Najbrž kaka pomota?« »Nobena pomota!« je zahreščala stara «o spa, »okradena sem, prav nesramno okradenaN Liana si je pomencala oči. »Jaz nič ne razumem ...» »Ta gospa tule pravi, da ji je bila ukradena dragocena biserna verižica. Včeraj, preden je legla, jo je dala v kovčeg, a dnvi ie nI bilo več. Pn še uspavalni prašek ste dali gospe). Ali je res?« »Sama si ga je želela.« »Torej je res?« »Seveda.« »Priznati morate, da ste »aradi tega ošum- Grenkoba Je legala v njegovo dušo, a Je molčal, dokler se nI spomnil: »Kaj jaz? Jaz sem samo deset, a ti?« »A kaj jaz? Jaz sem Žena, toda ti — ti bi moral vedeti, kako se z ljudmi dela...« Tomčik je začel računati in tretji večer, ko bi moral zas|>ati, mu je prišlo vse pred oči. Takole jo mislil: »Hm, Pctrašu smo enkrat posodili ln... pa ni vrnil. Prav tako tudi Zvodi in... pozabilo so je. Žena je dala Hrtovim in... pa sem se sedaj isto spomnil.« Spomnil se Je tudi vseh ostalih. Sedel je na posteljo in zbudil ženo: »No spi, poslušaj!« »Ne spim, to samo ti mislil,« »Že vem, zakaj nimamo miru.« »Zakaj?« »Zakaj? Zaradi denarja.« »Aha... Zakaj?« »Zato ni miru, ker si začela s koledarjem. Kaj nam bo koledar? Kaj je treba zapisovati? Mar nimamo glave in pameti? Imamo! Naše vsoto si je lahko zapomniti. Kaj hočemo pisati, risati? Zjutraj kar list iztrgaj... jal In nič no piši!« Tomčikova se le Jezi, da leži tistih nesrečnih štirideset kron tam vpisanih na njeni duši in Jo pristala: »Pa...« Niso več zaplRovall, niti računali. Pa niso pridobili niti mrvice. Toda zdi se, da jim nI bilo hudo. Tomčik, lzučen! mlinar, ki je delal razne mize, je bil moj oče. A jaz sem njegov sin. Cesto delam čisto nekaj drugega, kakor sem se izučil. Tudi oženil sem se že ln dobro mi Je. Sicer Se nimam sedem otrok, ali kdo ve? Na srečo v Banjski Bistrici ne tiskajo voč onega koledarja i. gotskimi črkami, v katerem je bila ona modra rubrika: »Kdor računa...« in zato ne bo pri nas nobenega prepira. Resnica je, da tudi ne bomo nič pridobili. Ali sem jaz za to kriv? Sem kriv? Pa jaz 6em Tomčikov sin! (Slovaško: J. C. Ilronskf.) !leni. Najbolje bo, da vzmate svoje kovčege in izstopite.« Liana je ogorčeno odvrnila: »Prav. Toda opozarjam vas, da moram biti ob štirih v Rimu. Jaz tvegam osem tisoč liri Čez dve minuti se odpelje vlak.« Uradnik ji je obžnlovnje dejal: »To se ne da predrugačili. Gospa vas je obtožila in je sevedn ona odgovorna za škodo, če se ho izkazalo, da niste krivi.« Liana je izstopila. Stara gospa jo je razburjena sledila. Za njo se je odpeljal vlak. Uradnik je od vedel obe v mnjhno sobo. »Poročajte mi nalančno, kako se je snoči vse to zgodilo,« je začel. »Gospodična vam je ponudila uspavalni prašek, vi ste ga vzeli, se slekli in poleni?« »Vzela sem biserno verižico z vratu in jo položila v mali, zeleni kovčeg.« »Ni res!« »Toda!« »Ni res!« je ponovila Liana, »kje pa je bila vaša spalna obleka, ko ste se preoblekli?« »V škatli za klobuke.« »Tako je! Videla sem, ko ste jo vzeli ven. In videla sem.tudi, kako sle položili vanjo verižico.« »Nemogoče! Kadar sem nn potovanju, dam svoj nakit zmeraj v zeleni kovčeg.« Uradnik je vprašal Liano: »Zakaj pa niste tega prej povedali?« Ker nisem nič vedela o zelenem kovčegu. Vedela sem le, da je verižica ukradena.« Odprli so škatlo za klobuke. Verižica je bila koj na vrhu. »Kakšna lahkomiselnost!« je pripomnil uradnik. »Kako boste popravili to hudo žalitev gospodične?« »Pa snj bi se. bilo to lahko zgodilol Saj je kaj takego vsak dan v čnsopisih!« Uradnik jo je nahrulil: »To so prazne ninrnjc! Vi ste gospodično brezobzirno osumili. Opozarjum vas, da vas gospodična lahko tožil« »Saj jo tudi boni!« se je razvnela Liana. »In kdo mi bo povrnil izgubljeno gažo?« Slara gospa se je zresnila, rekoč: »Ali ni več mogoče, da bi se še pravočasno pripeljali?« »Nič več. To je bil edini vlak.« Liana je vzela brzojavko iz svojega kovčega in jo pokazala uradniku. Ko jo je prebral, je dejal. »Svetujem vam, da se pobotate z gospo.« »Koliko zahlevate?« »Osem tisoč lir,« je Liana brž odgovorila, »potem bi odstopila od drugih zahtev, dasi ne veni, kako bo zdaj z mojo nastavitvijo in pa, da bo najbrž moje udejstvovanje kot umetnica omadeževano, ker nisem prišla točno k predstavi.« Gospa se ni mogla izviti; po daljšem prerekanju je odštela Liani zahtevano vsoto. Drugo jutro se je Liana pripeljala v Rim. Neki gospod' jo je pričakoval na peronu. Hvala ti za brzojavko!« ga je Liana pozdravila. »Kako je s starši?« »Izvrstno. Oče bo sedel le še tri tedne zaradi vloma Mati se bo še malo -pokorila zaradi tiste lalvine, a bral je že prost.« »No — in Ii? Ali je šlo vse pn sreči?« Liana se je zasrnejala: »Prekrasno! Tvoja zvijača je bila naravnost čudovita. Nobena živa duša ni zdvajala o pristnosti brzojavke. Zamenjava verižice se je v nekaj minutnh izvršila ln ženska se je ujela ko nič. Ko bi vedela, da ne znam niti glasu zapeli!« (Jo lian s Roslcr.) Filmska anekdota Herta Feiler je biln povabljena; pri tem je naletela na pustega sobesednika, ki jo je neznansko dolgočasil. »Verjemite mi,« je skušal oživeti zastajajoči pogovor, »mola žena je pametna za dva.« »Bržkone ste jo zato tudi vzeli,« mu je odvrnila Herta Feiler, MLADI SLOVENEC Mirko Kunčič: Planinam Planine, ve sončne planine v naročju slovenskih gora, ve čudež lepote in zdravja, svet pravljičnih sanj in želja! — Kot orlovska gnezda pripele k mogočnim, ponosnim pečem, ste svojemu Stvarniku blizu in daleč na zemlji ljudem. Neskaljeno srečo uživa v samotnem zatišju naš rod; naj lakomnost krokarjev tujih ne skruni teh krajev, Gospod! Planine, ve sončne planine, ve zibelka moja, moj dom, srce korenini v tej zemlji — nikdar vas zapustil ne bom. Zvončka v snegu Dva bela popka na zelenih steblih sta pokukala iz zemlje in se dvignila še više iznad snega. Južni veter ju je narahlo pozibaval; od bližnjega potoka pa je ljubka pomladanska otročiča veselo pozdravil droben ptiček: »Le kvišku, prišel je naš čas!« Popkas ta se odprla in zvončka sta z vedrimi očmi pogledala v svet. Ko pa se je približala noč, je prvi zvonček potožil svojemu bratcu: »Spet postaja hladno. Kar tresem se od mraza.« Bratec ga je bodril: »Vzdržati morava! Nemara nama veter pošlje kak listič ali stebelca, da se bova vanje zavila.« Mraz je pritiskal zmerom huje. Proti jutru je ledena skorja pokrila vse kotanje. Prvi zvonček je zajavkal: »Joj, bratec, umreti morava! Zakaj sva lako zgodaj pogledala iz zemlje? Pod zemljo nama je bilo tako toplo ...« »Potrpi, potrpi, pomoč bo gotovo pravočasno prišla!« ga je spet bodril in tolažil pogumni bratec. Zdanilo se je. Nebo je bilo zakrito s sivimi oblaki. Iz njih so začele padati na zemljo redke snežinke. »Joj, kako me teži ta bela odeja!« je zajavkal prvi zvonček. »In veter veje tako ostro — prav gotovo na ju hoče umoriti I« »Le obupavati nikar!« mu je prigovarjal bralec. »Sama si ne moreva pomagati, pomoč bo prišla od drugod. Potrpi!« Tako sta minila dva dneva. Ptiček nad bližnjim potokom je zaklical: »Le kaj bo iz tega? Že se je bil škrjanček oglasil nad poljem — zdaj ne poje več.« Nenadoma pa je zavela vlažna, topla sapira. Rahel dež se je vsul z neba. Ledena skorja je začela pokati, sneg je kar na lepem izginil. Popoldne je posijalo sonce. »Rešena sva!« je ves srečen zaklical prvi zvonček. »Joj, kako sem vesel! Kar zarajal bi, če ne bi imel nožice pritrjene k zemlji...« , Brate« je odgovoril: »Saj sem ti rekel, da bo pomoč prišla ob pravem času! Potrpljenje je močneje od vseh nadlog tega sveta!« UGANKA Priletele so ptičke brez perja, sedle so na drevo brez listja, prihitel je mladec brez ust, po-hrnstal je ptičke brez perja... Kaj je to? (-ajuos ui 3an§) Spomin je izgubil Metka: »Mama, hitro pojdi z menoj v kuhinjo!« Mama: »Kaj pa se je zgodilo? Metka:: »Janezek je izgubil spomin!« Mama: »Kako to misliš?« Metka: »Ze vdrugič si umiva vrat!« Čudna reč Neki Španec je potoval po Rusiji. Ko je šel skozi neko vas, so ga začeli preganjati psi. Španec se je naslonil, da bi pobral kamen in z njim odgnal pse. Kamen pa se je tako trdno držal zemlje, da ga ni mogel premakniti. »To je pa res čudna dežela!« se je razjezil Spanec. »Kamne privežejo k tlom, pse pa pustijo, da svobodno preganjajo ljudi.« Stričkov kotiček Dragi Kotičkov striček! — Pišem Ti prvo pisemce, zato upatn, da ga ne vržeš v svoj nenasitni koš. Zdi se mi, da se iz naše vasice Stane-žiče še nihče ni uglasil, zato sem se ojunačila jaz. Hodim v šentviško šolo nad Ljubljano. Vsak dan premerim tri četrt ure dolgo pot. Prehodim pa jo z veseljem, ker se v šoli naučim dosti koristnega za življenje. Zdaj Ti moram pa opisati še našo vasico, ki jo gotovo bolj malo poznaš. Šteje nad 50 hiš in leži nekoliko na gričku pod hribom. Imamo tudi »Dom onemoglih«. Pridi ga pogledat! Notri pa ne boš mogel ostati, čeprav si že star, ker nisi iz šentviške lare. Če že zaradi drugega ne bi hotel priti, pridi vsaj zaradi varnosti, kadar Ti bo v Ljubljani trda predla,' ker smo, v zelo varnem zavetju pred vejno. Prav iskreno Te pozdravlja Dora Mrak, učenka III. r v. lj. šole v Št. Vidu nad Ljubljano. Draga Dora! — Tega edinega pisemca iz Vaše vasice res ne sme doleteti žalostna usoda na dnu koša. Bog ve, kdaj se bo spet kak deček ali deklica v Stanežičah spomnila, da živi nekje v svetu — Kotičkov striček. ki z velikim veseljem prebira pisemca otrok in jih meče v kotiček ali pa v — koš! 2e zaradi tega moram Tvoje pisemce objaviti, da boš vsaj Ti zastopala otročad vaše vasi v »Mladem Slovencu«. Vsa čast Ti in moj poklon-ček do tal! Star sem že res in naduha me tare — še bolj pa revmatizem v žepu —, a kljub temu mi >Dom onemoglih« zaer krat še prav nič ne diši. V »Domu onemoglih« sta smeh in židana volja gotovo bolj redka gosta, jaz pa brez teh dveh med tihimi zi- Prve znanilke pomladi Ko pokrivajo travnike in polje še mogočne zaplate snega, pokukajo iz zemlje prve rožice — znanilke pomladi Na slikah vidite več takih zgodnjih cvetic. Dobro si jih oglejte in uganite, katere so! Potem pa vzemite peresnik in napi- šite kaj zanimivega iz življenja teh prvih zna-nilk pomladi, ki razveseljujejo človeško srce in mu budijo upe na skorajšnjo pomlad. Tri najboljše spise iz življenja teh zgodnje-spomladanskih cvetic bomo nagradili z lepimi knjigami. Spise pošljite najpozneje do nedelje. 23. t. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v LjubljanL Kolumbovo jajce Učitelj: »Otroci, če boste pridni, vam bom jutri povedal zgodbo o Kolumbu in jajcu. Da boste to zgodbo bolje razumeli, prinesite vsak po eno jajce s seboj. Komur pa mama jajca ne bo daia, naj prinese klobaso!« dovi zavoda dolgo ne hi mogel vzdržati. Gotovo bi jo že čez teden dni popihal v zlato prostost in v božjo naravo... Takih »onemoglih« starčkov pa v Vašem domu goloto nič kaj radi ne sprejemajo. Napravimo terej zaenkrat čoz Vaš žalostni dom — križ in si ga prihranimo za poznejše čase, ko mi bo še zadnji las na glavi burja odnesla in bo revmatizem v ntojem žepu tolikšen, da še suhega kruha ne bom mogel več otepavati. Da ste v varnem zavetju pred vojno. Vam od vsega srca privoščim. Vojna je tako divja, tako krvoločna zver, da so predpotopni zmaji v primeri i njo krotke domače živalce ... Srečen oni, ki je pred lo krvoločno zverino varen! In vi ste, kakor praviš. Blagor vami Sem bi! prav do zadnjega prepričan, da ga nt kotička na tej zemlji, kjer bi bil člmek pred vojno varen, kajti vojna-zvor se zna plaziti po zemlji, plavati po vodi in leteti po zraku. Zaradi tega sem se že rosno ukvarjal z mislijo, du bi jo pobrisal k Požgnnčevcmu očetu na luno in odondod opazoval vojno na zemlji. Na luni mora hiti lepot Tam se gotovo dobijo še masleni kifečki in mlečne žemljice, ki jih moj trebušček tako iskrene, ljubi. Sem se že obrnil na slavnega strato«fernega letalca prolesorja Piccarda s prošnjo, naj mi kaj kmalu pošlje primerno letalo za polet v brezzračne višave. Upam, da ho ta moja prošnja rešena nekoliko prej. kakor rešujejo take in pndnhne prošnje po nekaterih uradih... Kdaj bom odletel, Ti bom pravočasno sporočil, da mi boš lahko prinesla šopek nageljčkov za slovo in mahala z robčkom, ko se bom dvigal zmerom više, zmerom više pod sinje nebo ... Na veselo svidenje torej in lep pozdravi — Kotičkov striček. Indijanska Guverner iz Minnesote je v vasi, ki so jo zgradili naseljenci, nekega dne zagledal Indijanca, ki je zadovoljno kadil svojo pipo in opazoval bele može, ki so bili zaposleni pri gradnji nove hiše. »Hej, prijatelj rdečkar!« je zaklical guverner. »Zakaj saino zijala prodajaš in nič ne delaš?« Indijanec, »Zviti lisjak«, se je nasmehnil in rekel: »Zviti lisjak počiva. Zakaj pa ti nič ne delaš? »Saj delam,« je odgovoril guverner. »Z glavo delam.« »Daj mi delo!« je rekel Indijanec. »Tudi jaz znam delati.« Guverner mu je ukazal, naj zakolje telička. Obljubil mu je, da mu bo dal šiling, kadar bo delo dokončal. Indijanec se je kmalu vrnil z zaklanim teličkom. »Zakaj pa ga nisi iz hože dal?« je vprašal guverner. »Obljubili ste mi šiling, če zakoljem telička,« je odgovoril Indijanec. »Dajte mi še en šiling in potem mu potegnem kožo s telesa.« Guverner se je vdal. Čez dobre pol ure je Indijanec spet stopil predenj in mu povedal, da je bil drugi šiling ponarejen. Guverner je bil prepričan, da ga je Indijanec osleparil, pa mu je vseeno dal tretji šiling. Potem je napisal pismo upravitelju jetnišnice pri Sv. Pavlu. Zapečatil ga je in izročil Indijancu z besedami: »Nesi to pismo v mesto in ga osebno izroči upravitelju jetnišnice. Dobil boš za to pol krone.« »Zviti lisjak« je z žarečim obrazom vzel denar in odrinil na pot. Spotoma je srečal nekega zamorca, ki je bil guvernerjev sluga in je potoval v mesto. Tukaj imam pismo od tvojega gospodarja,« je rekel Indijanec. »Naročil je, da ga moraš takoj nesti v jetnišnico!« In tako se je zgodilo, da je ubogi zamorec kmalu nato dobil lepo število sljelečih udarcev po grbi. V pismu, ki ga je izročil upravitelju jetnišnice, je bilo namreč napisano, naj izročitelju pisma naštejejo 50 batin ... Teden dni nato je guverner spet srečal zvitega Indijanca in ga ves jezen ozmerjal. Indijanec pa je mirno odgovoril: »Kakor vidiš, dela tudi ,Zviti lisjak* z glavo kakor ti!« Tončkov god Teta: »No, Tonček, kako je bilo včeraj, ko si imel god?« Tonček: »Oh, slabo! Mama mi je dovolila, da pojem vso torto, pa je nisem mogel, ker me je trebuh bolel!« Jezero in reka »Blagor tebi, bistra reka! V družbi jadrnih valov kakor blisk ti čas poteka, svet odpira se ti nov. Kaj vse vid« ti na potil Živ in lahek je tvoj beg. Jaz pa v tihem gorskem kotu gledam zmerom isti breg.« »Jezero, le blagor tebil Mir uživa tvoje dno, mir, ki jaz ga nimam v sebi in želim si ga tako. Vidim res naprave krasne božjih in človeških rok, ah, a slišim tudi glasne zdražbe, kletve, vzdihe, jok. In ko spem med hrupom mimo, čutim, lcaj nas vse teži: česar nimamo, želimo, kar imamo, všeč naon ni.« MLADA NJIVA .f.iTLtt.ti.iunni..iininnnntum*innnm»»nnnnn innnnm*im»nmmi«n*«m»'nt Samotna želja Na planini rada bi kot pastir živela, pesmice vesele bi s ptičkom žvrgolela. Svirala bi na piščal v božjo čast in slavo in oblačke gledala, ki hitč v daljavo. Ob veseli pesmici vse bi pozabila, kar v mladosti svoji sem grenkega prebila... Olga KuretOTa, Belgrad. V moji duši je pomlad V moji duši je pomlad, lepa kakor sen morjd in še lepša: kot nebo, ki se v zvezdah lesketi. Vsaka evelka — idi se mi —, se ljubeče mi smehlja, vsak grmiček, vsak oblak v tihi sreči trepeta. Lepša kakor zvezd lesket v moji duši je pomlad. Daleč, daleč je jesen, zimska žalost in njen hlad ... Olga Kuretova, Belgrad. Moja pomlad Pomlad se vrača med ljudi, že sonce rožice budi, že ptički radostno žgole Bogi slav boljšega sredstva proti jx>zimski utrujenosti in oslabelosti, kakor da čim bolj izrabimo sončno izžarevanje. V februarju, posebno pa v drugi polovici marca, imajo sočni žarki precejšnjo moč. Zato moramo čim bolj izrabiti vse te prve »sončne ure« ki se nam nudijo v poznem zimskem času. Športniki dobro vedo, koliko moči in svežosti si pridobijo, kadar koli se športno udejstvujejo na zimskem soncu. Izrabimo ves prosti čas, kadar koli sije sonce in pohitimo ven, da nas obsije sonce in se iznebimo pozim-ske utrujenosti! Ne dajmo, da se otroci koj po kosilu uče, ampak naj gredo ven na sonce, saj bodo potem osveženi in boljši za učenje. Ali ti je že znano? Rjaste madeže iz belega perila odpraviš tako, da na madeže kaneš vroče vode in jih po-treseš s ščavno soljo (nemško Kleesalz — dobiš v drogeriji), nato razobesiš perilo za malo časa na sonce; če ni sonca, je tudi zadosti le dnevna svetloba; ali pa položiiš del z madežem na vročo cinkovo pločevino, mogoče na cinkovo ogrevačo ali na prazno konzervno škatlo. Tako rjasti madeži prav hjtro izginejo. JJagiesto šča vne soli lahko kaneš na madež cllronOVo kislino in na-vadrfo^šol? Nato pa mad^ž in večji kos perila okrog dobro ižpcri. ' .«' Madeže od tinte odpraviš iz belega perila prav tako s ščavno soljo ali pa s edirono in soljo. Starejše, poromenelo perilo obeliš, 6e ga daš pred pranjem za dva ali tri dni v toplo boraksovo vodo, nato pa perilo skuhaš in opereš kakor navadno. za reveže. Večkrat se je usedla pred kako cerkev kar med berače, za reveže. : ie u; , da je prosila miloščine je posebna prednost odvajalnega tredstva Darmol Vrhu tega de!u|e milo In bolečin. Zato uživalo In otroci radi Darmol sM^asssa Medtem se je zbrala huda nevihta nad božjo Cerkvijo. Frančiška je vnaprej vedela zanjo in jo je tudi napovedovala. Papež Martin V. je malo pred svojo smrtjo (1451) oznanil splošni cerkveni zbor v Baselu. Sveta Frančiška je papeža po svojem spovedniku večkrat ojrozarjala na nevarnost, in da v zvezi s cerkvenim zborovanjem grozi Cerkvi razkol. Tedaj je Bogu jxmudila svoje življenje v spravni dar za poteptamo Cerkev. Žrtev je Bog sprejel in leta 1440 se ie Frančiška, kakor je bila vnaprej povedala, blaženega izraza v obrazu preselila v nebeški raj. Takrat je bila Cerkev še obvarovana razkola, ki ji je pretil. Preden je bila Frančiška pokopana in še po njenem jw-grebu se je dogodilo več spreobrnjenj in čudežev. Njeno j>oveličano truplo jiočiva v rimski cerkvi Santa Maria Nuova, ki je zdaj po njej imenovana. V Rimu so lani spomladi obhajali 500 letnico smrti sveto Frančiške Romane. Skrivalnica PolšSl močka imena, ki »t skrita v naslednjih besedah: Drofenik, Gorgortsola, IHrijanec, Kanonik, Ko-rajža, Kotoriba, Lucifer, Noetradamus, Toscanini, Trobentar, Vin Iga r, Zganci. Prve črke teh pravilno razvrščenih imen povedo ime in priimek slovenskega pisatelja. »Oospod, kakšna razlika pa je med vašimi sobami po trideset pa po štirideset dinarjev za noč?« »Deset dinarjev, gospod.« Limone se delj časa obdržijo, če vsako zase trdno zaviješ v časopisni papir in daš tako zavite limone v zabojčok, kjer so oblanice ali otrobi; limone naj bodo tesno druga pri drugi. Če sobne rastline postrani rastejo, ni treba rastlin premikati, ampak daj zadaj za njimi ogledalo. Če sije sonce na okno, se bodo sončni žarki na zrcalu odbijali itn tako bodo rastline tudi od zadaj obsevane in bodo ravno rastle. Seveda je to le za manjše rastline primerno. Briketi iz premogovega prahu. Premogovega prahu, ki se ti nabere v kleti, ne smeš suhega pokuriti. Treba ga je prej ovlažiti in ga z lopato dobro premetati, dokler se ne da oblikovati. Na'o daš j»ol lopate tega mokrega prahu na debelejšo plast časopisnega papirja in narediš debelo kroglo. Čim se v peči drva raz-gorijo, daš več takih briketnih krogel vanjo, ki jako dobro gorijo, vse drugače kot suhi premogov prah. Visoko, Faraon v Egiptu je Jožefu podelil čast. Cez ljudstvo skrb mu ie izročil, čez njega dal mu je oblast — Neskončno bolj je sveti Jožef češčen, povišan od neba: edino on izmed človeštva rednik je Sinu božjega V naročju nosi rajsko Dete, Ga brani, dela Zanj, trni; za Njega in za božjo Mater se on žrtvuje in skrbi. Pravičen mož v družini svetL Namestnik božji in glavar. — Zato zastonj zaupna prošnja do njega v raju ni nikdar. Viharji vseokrog besnijo, na svet trpljenja lega mrak. Pekel naklepe temne kuje. Zastaja v strahu nam korak. V teh stiskah k tebi pribežimo: nas v svoje varstvo sprejmi ti. V okrilju tvojem ves slovenski naj narod raste in živi! Nedeljski list! Lepo, ganljivo ln primeroma lahko, seveda tudi potrebno, jei govoriti in pisati o trpljenju. Toda hudo, zelo težko in večkrat naravnost nelz-vriljivo je trpljenje samo. Molčeča, žalostna Mati božja pod križem je najsijajnejii zgled za to. Najsijajnejii zgled za Kristusovim zgledom na križu. »Posnemajte torej Boga kot ljubljeni otroci in živite v ljubezni...« opominja sveti Pavel. Le kateri so veliko trpeli, bodo tudi veliko ljubili, če so le tudi prav trpeli. Trpljenje, ki |a človeka zagrenilo v njegovem srcu, je zgrešilo svoj namen. Vzporedno s trpljenjem raste tudi ljubezen, seveda le pri tistih, ki trpe z dobrim namenom. Kristus ia nfegora mati Marija sta sredi svojega največjega trpljenja izkazala človeštvu svojo najviije ljubezen. »Kristus naa je ljubil in se za nas dal v daritev (pri zadnji večerji) in v krvavo irtev« (na križu). Marija nam je bila, stoječa žalostna pod križem, darovana za mater. Dve veliki žrtvi, dve veliki ljubezni. Danes je med nami In gotovo ia pred nami veliko, zelo veliko trpljenja. Tega ne rečemo, ker tako vsepovsod beremo po listih, temveč ker tako vsepovsod vidimo na lastne oči. Pričakovali bi, da bodo ljudje vzrasli tudi v medsebojni ljubezni. Kristus je svoje ljubil do konca. Do konca, ker jih je res ljubil. Pa med nami ▼ teh časih trpljenja ni tako, kar noče biti-tako. J Kljub trpljenju, ki ga je vsak tako ali tako, ve£ ali manj deležen, le vseeno ne živimo V ljubezni med seboj. Se vedno je toliko nezvestoba po družinah, neiskrenosti med prijatelji, zavisti med sodelavci, škodoželjnosti med brati, sovraitva med stanovi. Sredi tolikega naloženega in ia pričakovanega trpljenja bi mogli biti »Boga prijeten vonj«. Mogli bi mu pokazati, kako se ljubimo, kako si pomagamo, kako drug drugemu lajiamo breme prav sedaj, ko so nad nami časi obiskanja. Bog nam ne pošilja trpljenja zaradi trpljenja samega, marveč hoče, da bi v dobrem in plemenitem srcu obrodili sad potrpljenja, ki je; medsebojna ljubezen. Krasna topFca iz srednje debele volne (ali pa iz belega bombaža štev. 6) Jopico pletemo po kroju, ki st ga naredimo iz precej močnega ovojnega papirja. (1 zadnji del ter 2 enaka sprednja dela.) Ko so deli napleteni, jih nategnemo na kroj — lice na znotraj — ter pripnemo z bučkami pokončno na papir ter obe- »Gospod doktor, kaj pa storite, če ste prehlajeni, kol 6em jaz?« »Tisto kot vi; kašljaml« nem na likalno mizo. Dele polikamo čez vlažno krpo. — Vzorec: 5 desno, 5 levo. Spodaj naple-temo 8 cm visok gladek rob. Desno pletemo tudi skrajni rob spredaj ob gumbnicah. Za ta rob določimo 7 pentelj (2 pentlji sta za šiv porobka). Ako hočemo, da bodo Črte bolj vidno in čvrste, jiopletemo desne pentlje od znotraj oziroma — iz sredine. Žepi so pleteni desno. Za rob okoli jopice napletemo poseben trak, ki ga prišijemo s šivalnim strojem, šiv na znotraj! Ta rob nekoliko nategnemo, da se jopica čez boke lej>o prilega. Spredaj ob gumbih rob ne sme biti preveč nategnjen. — Spredaj ob prišitem robu pustimo majhne razporke za gumbnice, ki Jih točno odmerimo ter nekoliko obšijemo. »Mama, za rojstni dan mi kupi novo punčko!« »Zakaj pa? Saj tista, ki jo imaš od Miklavža, fie ni nič razbita!« »Saj tudi jaz nisem nič razbita, pa si ti sebi kupila novo punčko 1« S. S. si. T. p. i. Z. V. n.: Vašega pisma ničem prejel, zato vam tudi odgovoriti ne morem. Pišite znova. I. P. M.: S čem bi bil v zvezi vaš ekcem, ki se vsako leto pojavlja, vam iz vašega popisa ne morem odgovoriti. Svetujem vam, da se obrnete na strokovnjaka za kožne bolezni. K. F. B. L.: Spajko ali božjastni«) naberete lahko sami. Saj je zelo razširjena rastlina, fe je pa ne poznate, bo seveda težko. V tem primeru si jo kupite v lekarnič Najbolje ho tudi, če si daste zdravila po receptu napraviti v lekarni. O duševnem stanju vašega nečaka si ne morem ustvarili sodbe. Mislim pa. da služba ni za njega. V tem primeru dvomim, da bi mu kapljice kaj pomagale. Najbolje bo, če si poišče drugo, primernejšo službo. M. J. Sv. J. t SI. g.: Iz vašega pisma sklepam, da so nevšečnosti v zvezi z levim jajčnikom. Svetujem vam, da greste znova na pregled k strokovnjaku. Če bo potrebna operacija, se kar cd-ločite za njo. S. A. Sv. B.: Pojav, ki ste ga opazili, je naraven. Prav je, da niste temu posvečali pažnje. Vzrok, zakaj je ta pojav izostal, so leta, v katera stopate. Mislim pa, da to ni ovira za ženitev. To jo res, da ste najboljša leta zamudili. Prepozno pa še ni. O ostalih nevšečnostih pa vam ne morem nič točnega povedali. Ena stran je navadno večja že po naravi. Če pa opažate to šele v zadnjem času, je treba iskati vzroka kje drugje. Morda je to začetna kila — ali pa vodna kila. V zadnjem primeru je to prav lahko v zvezi s kolesarjenjem. Kaj je resnica, more dognati preiskava. M. N. T.: Ne mislite več na to, kar je bilo. Upam, da ste uredili tudi s svojo vestjo. Pokore je dovolj. Pustite preteklost in mislite na bodočnost. Iz vašega opisa ne vidim vzroka, da se vam želja ne bi izpolnila. Ko se bo to zgodilo, boste kakor prerojeni. M. S.: Za ozebline vam priporočam izmenične kopeli. Držite noge nekaj minut v mrzli in nato nekaj minut v vroči vodi. To ponovite vedno nekajkrat na dan. Nove si pa natirajle s kafrniin mazilom. Medvedek: 17 let ste stari. Dve hudi telesni napaki imate, ki bi ju radi na vsak način odpravili. Imate silno široke noge oziroma stopala. Nobeni čevlji vam niso dovolj prostorni. Čevljar vam dela čevlje po meri, pa imajo nelepo obliko. Druga napaka vaša pa je, da ste silno porasli — pravi kosmatinec od glave do pet. Tako močna rast dlačic Je ali prirojena ali pa se pojavi v poznejšem življenju, in sicer zaradi motenj, ki nastajajo iz tega ali onega vzroka v delovanju žlez z notranjim izločanjem. Sklepam, da bo pri vas iskati vzroka v drugem pojavu. To potrjujejo tudi vaše široke noge. Koliko pa bi se dalo lo uravnati, vam ne morem povedati. Obrnite se na internista. P. F. a. Lj.: Očala imate, in sicer —8 diopt. Vprašujete, kako je v tem primeru z vojaščino? Že očala —6 diopt. so vzrok oziroma razlog za stalno nesposobnost. Če bo veljalo to še v teh časih, ne vem. Š. B.: 45 let ste stari. Zdravi na videz, le leva noga vas boli že dve leti, in sicer od križa navzdol. Ne morete se niti prlpognitl, dostikrat niti ne stopiti na nogo. Vsa zdravila in toplice nič ne pomagajo. — Znaki, ki jih omenjale, govorijo, da imate Ishias. Kje pa tiči vzrok, vam ne morem povedati. Ste dali že rpntgenolniko pregledati hrbtenico in medenico? Preiskati bi bilo potrebno tudi rodila. Skratka: potrebni ste vestne, smotrne, splošno preiskave. Poskusite še na kliniki. T. G. B.: Želodčni in črevesni katar imate. Driske so ponehale, pojavila se je zapeka. Kljub dijeti hujšate in se ne morete popraviti. Zadnje čase imate tudi stalno temperaturo. — Če je res to samo želodčni kalar, ne morem trditi. Prav lahko je to samo znak kake težje bolezni. Za to govori temperatura in pešanje. Kar nič ne odlašajte. Potrebna je preiskava vaših prebavil. G. A. D. L.: Na vaše vprašanje zaradi zob sem odgovoril. Kaj niste čitali? Če se še niste obrnili na zobozdravnika-strokovnjaka, storite to čimprej. H. M. N.: Nesite vašo punčko k strokovnjaku za kožne bolezni. Sklepam, da ima neke vrste plesen. Zdravljenje pripada strokovnjaku. G. L: Če se prav spominjam, sem vam že dvakrat odgovoril. Nisem pa jaz kriv, če ne berete odgovorov. Povedal se mvam, da se obrnite na zdravnika ali pa pojdite v bolnišnico, če se stanje ne izboljša. Cvetka z dežele: čišča naj vas ne skrbi. Iz vašega opisa ne razberem nič bolezenskega. Niso obdobja pri vseh enaka. Za vas je to obdobje normalno. A. G. H. p. S.: Težave imate z želodcem. Zlasti, če veliko kadite. Kakor hitro nehate kaditi tudi težave ponehajo. Kaj bi napravili? — Odgovorili ste že večkrat sami sebi, o tem sem prepričan. Ne poslušate pa glasu, ki vas opominja. Pustite tobak, pa bo mir. Pravni mrvzH Sosedovo okno na dvorišče. J. A. L. V svojem zidu je sosed lahko napravil okno, čepra* vam ie sedaj neprijetno, da ima stalen razgled v vaše dvorišče. Ne morete soseda prisiilti, da bi v svojem oknu dal napraviti šipe z nepreglednim steklom. Pač pa iinate vi pravio, da na svoji strani dvorišča napravite planke ali pa zasadite kakšno drevo, ki bo sosedovemu oknu vzelo razgled. Narnfeno, a ne dobavljeno žito. F. F. R. Novembra kupljeno žito bi vam moral trgovec takrat dobaviti. Ker vi niste poslali vozne olajšave, kakor je bilo dogovorjeno, ni bil trgovec v zamudi 7. dobavo, pač pa ste zamudo zakrivili sami. Ker so se med tem razmere na žitnem trgu bistveno spremenile, po našem mnenju ne boste uspeli, da bi vam moral trgovec sedaj dobaviti še v novembru naročeno žito. Neplačan dolg. B. E. R. T. Čeprav vas upnik tekom zadnjih štirih štirih let ni terjal na povračilo dolga, s tem dole še ni zastaral. Zastarane so le obresti za več kot 3 leta nazaj; obresti za tri leta in celo glavnico pa morate plačati na vsakokratni opomin upnika odnosno njegovega pravnega naslednika. Solastnina posestva. A. V. Sv. K. Po pooblaščencu ste kupili posestvo, ki ga je prepisal na vas in vašo ženo. Na tem posestvu ste dozidali s Živino zdravnik Krvava seč kravo. B. K. M.: Nedavno ste kupili kravo, pri kateri ste kmalu potem opazili krvavo seč. Krava je bila precej nemirna ter se neprenehoma prestopicala. Seč je prihajala od nje v majhnih curkih, ki jih je le s težavo in z bolečino iztisnila. Po gotovem času se je seč očistila, tako, da sedaj izgleda precej normalna, le napenjanje in bolečine pri ntokrenju nočejo prenehati. Krava večkrat zelo slabo jč, dasi ji nudite najrazličnejšo krmo. Zanima vas vzrok opisanih težkoč ter želite navodila, kako bi odpravili omenjene težave. — Vaša krava boleha zelo verjetno na vnetju mehurja — možno bi bilo tudi vnetje nožnice — ki postaja že kronično. Ker je pri vnetju mehurja verjetno soudeležen tudi sečpvod. ki ie najbrž tudi otečnn. iepu5čanie seči otežkočeno in združeno z bolečinami. Vnetje mehurja in sečevoda je lahko kužnega značaja, povzročajo ga pa tudi lahko strupene rastline, pomešane med krmo. Za zdravljenje poskušajte kravi temeljito menjati hrano, napajajte jo z mehko vodo-kapnioo, kuhajte ji peteršilj in zeleno ter ji dajte popiti juho od obojega. Najbolj gotovo pa boste uspeli, če zdravljenje prepustite veterinarju, od katerega pa ne smete pričakovati, da bo kravo z enkratnim pregledom ozdravil. — Bolezni mehurja in sorodnih organov so večkrat zelo trdovratne in zahtevajo vzztrajnega dela tako veterinarja kakor tudi od lastnika živeli. Tele pije gnojnico. P. V. T.: Opažate, da vaše tele, ki ste ga nekoliko raneje odstavili, piie gnojnico. Tele je precej shujšalo. Kako bi tele odvadili, da ne bi pilo gnojnice. — Predvsem morate preprečiti teletu vsak dostop do gnojnice. Dalje morate dajati teletu, vsaj nekaj časa še, mleko, da se organi za prebavo malo opomorejo. Verjetno je v vašem primeru vprav prerano od-stavijenje od seska krivo, da tele pije gnojnico. Včasih povzročajo tudi črevesni zajedalci. da teliček dobi poželenje po gnojnici. Če opazite med blalom teleta gliste, se obrnite čimprej na veterinarja, da vam predpiše sredstva zoper črevesne zajedalce. .........m.....minulimi.............. OD R E2ITF HmiimiiimiiiiiiiHiiimiiimiiimiiiii 1 odgovarja samo na vprašanja, ka- | | terira je priložen tale odrezek | 1 Slovenec, 10. marca 1041 | ^llllllinllillllMIlIMMIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIHMIllllMMIlllllllllllllllMlllllllllrt svojim denarjem hišo. Ko Je prišlo do sporov med vami in ženo, so se začeli vaši upniki vknji-ževati na vašo polovico posestva, žopisuje, kako so ameriški vojaški krogi v skrbeh zaradi tega, ker ameriške vojaške skrivnosti niso nobene skrivnosti, marveč jih javnost skoraj vse izve. Ust med drugim piše: Ameriški oborožena sjla je močno zaskrbljena, ker vojne skrivnosti prihajajo v javnost. To zlasti velja za poveljstvo ameriške vojne mornarice. Odgovorne ameriške kroge zlasti skrbi, da ne bi časopisje, radio in lotografi odkrili dejstev o ameriški oborožitvi, ki naj bi ostala skrivnost. Vendar pa, če javnost o vsem tem ni obveščena, oborožene sile ne morejo računati na njeno pomoč, ki je |>otrebna v tisoč stvareh, od novačenja rekrutov do gradbe bojnih ladij. Zaradi tega tudi nihče ne misli na uvedbo obvezne časopisne cenzure, ki bi nastopila morda še le, ko bi bila vojna napovedana. Pred nekaj tedni je tajnik ameriške vojne mornarice g. Frank Knox ravnateljem 5000 ameriških listov, časopisov, radijskih postaj itd., izdal »zaupno« sporočilo. Teden nato je tista »zaupna« zadeva bila že javna stvar. V Newyorku namreč izhaja list »Uncenserend« (Necenzuriran), ki se fioteguje za to, da bi se Ame- Nekaj o Mandžuriji Dežela pregnancev - postala dežela bogastva Evropski človek si le težko misli, kako velikanske so dežele v Aziji. Navadno pravimo: »Kitajska je zelo velika, Mandžurija pa je ena izmed njenih provinc.« Mandžurija je res bila kitajska provinca, dokler je Japonci niso iztrgali Kitajski leta 1934 ter iz nje ustvarili novo cesarstvo, ki je tako veliko, kakor Nemčija, Francija, Belgija in Nizozemska skupaj. Samo rodovitne zemlje je v tej deželi nič manj kakor 83 milijonov juter. In vendar je Mandžurija dolga tisočletja bila le redko naseljena dežela. Kitajci so tjakaj pošiljali v pregnanstvo svoje kaznjence. Zgodovina nas uči, da so bili Mandžuri majhen, toda bojevit narod, ki so iz Mandžurije napadali Kitajsko, katero so tudi zavzeli. Leta 1644 je na Kitajskem zavladala mandžurska vladarska rodovina, ki je vladala do leia 1911. Ta rodovina se je docela po-kitajila ter se ni več menila za svojo nekdanjo domovino Mandžurijo, ki je bila polna bogastva, gozdov, rud in rodovitne zemlje. Kitajci so svojo kitajsko domovino imenovali »cesarstvo sredine«. To cesarstvo je bilo mnogo bolj kultivirano, obdelano in bogato kakor pa Mandžurija, katero so imenovali »deželo divjakov«. Kitajska je bila res bolj rodovitna ter je prebivalstvu skoraj sama dajala vse, kar je potrebovalo. Podnebje na Kitajskem je mnogo bolj milo, kakor v Mandžuriji, poletja niso tako vroča, zime ne tako mrzle. Tako je tudi za mandžursko vladarsko rodovino Mandžurija postajala vedno bolj postranska dežela, ki so o njej prej ko slej vsi le slabo govorili. Kajpada ima Mandžurija res tudi mnogo puščav in drugih težav, zaradi česar so Kitajci mislili, da je ta dežela sposobna le za pregnance. Sicer so se pa Kitajci pri vladanju Mandžurije ravnali po modrem izreku svojega velikega modrijana Laotseja, ki Je dejal: »Nikarte premagovati, dajmo le prerasti!« Tako je kitajska kultura začela počasi preraščati Mandžurijo ter bi jo bila s svojim naseljevanjem tudi pre-rastla, ko bi se bili Kitajci hitreje naseljevali tamkaj. Ko so Kitajci končno začeli z vso silo silMi v Mandžurijo, je bilo pa že prepozno, ker so takrat že Japonci bili na delu ter jih prehiteli. Ko je namreč Japonska leta 1905 premagala Rusijo, je začela svoje delo v Mandžuriji, katero je napolnila s svojimi naseljenci. Zdaj se je začela naseljevalna tekma v Mandžuriji. Spočetka je v tej deželi prebivalo zgolj kakih 2 milijona ljudi, ki pa so dozdaj narasli na čez 30 milijonov. Kakor pa vedo povedati strokovnjaki, more ta dežela preživaljati najmanj 100 milijonov ljudi. Kakor vidimo, je v nekaj desetletjih tukaj bilo izvršeno velikansko ljudsko preseljevanje, največje v zgodovini. In to se zdaj pod Japonci nadaljuje Japonci so sicer Mandžuriji dali za cesarja zadnjega kitajskega cesarja, ki so ga bili Kitajci vrgii in ki je bil iz mandžurske rodo-vine, vendar so Mandžurijo vzeli za svojo deželo, svojo kolonijo V prihodnjih letih nameravajo Japonci v Mandžurijo spet poslali najmanj en milijon japonskih družin, katere naj pomagajo, da bo iz nekdanje dežele divjakov in pregnancev poslala dežela bogastva. rika ne vmešavala v evrojisko vojno. Ta list je prinesel vso vsebino »zaupnega« Knoxovega pisma, češ da ni d,"lžan hraniti skrivnost za se, ker tistega zaupnega pisar)ja sploh dobil ni. Frank Knox je namreč prosil liste, naj mu [»omagajo aer naj ne prinašajo teh le poročil, razen. Če,bi Jih sporočili uradni krogi: 1. o gibanju ameriških vojnih ladij ali letal, 2. naj ne pišejo o novih izumih ameriške vojske, 3. naj ne pišejo o ladjah, ki jih na novo grade, 4. naj ne pišejo o zidavi raznih naprav vojne mornarice ■ na suhem. Ker je v teh štirih točkah obseženo vse, kar je o ameriški vojni mornarici važno, naj časopisje o teh rečeh ne piše, razen tisto, kar bo jx>veljstvo vojne mornarice samo sporočilo. — Kakor rečeno, je zdaj omenjeni list to zaupno pismo brez zadržka objavil. Je pa še drug izvir, ki iz njega v javnost prihajajo poročila o vojaških skrivnostih. Tega vira pa ameriška vojna mornarica ne bo mogla tako lahko zajeziti. Ta vir je ameriški »kongres« — parlament. Ameriška vlada mora namreč kongresu dajati zaupna obvestila, da dobi njihovo dovoljenje za razne ukrej>e. Vse pa, kar se v ameriškem kongresu govori o ameriški vojni mornarici, pride v uradno glasilo »Congressional llecord«. Ta list pa si vsak ameriški državljan lahko naroči, če plača zanj naročnine poldrugi dolar na mesec. Včasih ta list prinese tako zaupne jiodatke, da si poveljniki ameriške vojno mornarice kar lase pulijo. Pred nekaj tedni je pomorski odbor jioslan-ske zbornice dovolil 300 milijonov dolarjev, da so modernizirajo zastareli sistemi protiletalske hrambe v ameriški mornarici. Predsednik tega odbora g. Charles Winson je imel v žepu i>olno podatkov do največjih podrobnosti, kako naj se modernizira protiletalska hramba na vsaki ameriški vojni ladji, na kateri ladjedelnici se IkmIo popravljalo jiosamezne ladje, kateri tipi novega orožja bodo na novo postavljeni, katere nove vojne ladje zdaj delajo itd. Nekega dne je predsednik Winson povedni, da bo v odboru podal poslancem poročilo o vseh podatkih, ki jih je dobil. Admiral Anderson jo nastopil ter prosil, naj bi ne bilo sporočeno vse, kar je tajnega. Časopisi pa so za to naglo izvedeli ter vse prenesli. Ti podatki so bili pn tako popolni, da noben tuji špijon ne bi bil bolj natančnih podatkov mogel nikjer dobiti. In resnično je bilo v teh podatkih obseženo vse, kar je važno za prijatelja in sovražnika. Tu je bilo omenjeno, da se ameriške vojno ladje zdaj grade na 72 zasebnih in 11 državnih ladjedelnicah, in sice)" za obe brodovji, za atlantsko in pacifiško. Največji del velikih bojnih ladij (17 linijskih bojnih ladij, 11 nosilk letal, 61 kri-žark) grade na atlantski obali, medtem ko na obeh obalah grade 204 rušilce. V teh podatkih io tudi povedano, da drugod grade spet 1770 drugih manjših ladij od gumijastih čolnov do malih ladij, plavajojih svetilnikov, minolovcev itd. Samo tovarne firme Goodyear grade nič manj kakor 504 gumijastih čolnov, s katerimi naj bi se izkrcavala [jomorska j>eliota. Tako se glasi jx>ročilo omenjenega lista. Dolarski milijonarji v ubozmei Med obalo Tihega oceana in znano univerzo »California« blizu Los Angelesa v Kaliforniji je v velikem parku močno poslopje Satvvell, kjer je nekaga ubožnica za starčke, ki si sami ne morejo več pomagati v življenju. Gostje tega zavoda so vsakovrstni. V tej ubožnici živi med drugimi Jesse Silvester Anderson, ki ie zdaj 70 let star, ki pa je v mladih in moških letin bil sloveč risar, ki je začel prvi risati tudi filme z raznimi triki, s katerimi je kasneje Walt Disney zaslužil milijone. Za svoje slovite filme si je Anderson zaslužil veliko priznanje v svetu. Na pariški razstavi leta 1021. je dobil zlato kolajno S premoženjem, ki si ga je bil zaslužil s temi filmi, si je Anderson kupil lepo farmo v New Jer-seyu. V svoji lepo urejeni hiši je potem nakopičil svoje najznamenitejše filme te vrste. Toda že leta 1022. je farma pogorela, z njo pa tudi vsi filmi, ki so jjoinenili zanj velikansko bogastvo. To je bil za umetnika hud udarec. Zdaj je bil siromak, ki je moral znova začeti služiti si kruh. Odšel je v Holly-vvood, kjer je dobil službo, da je za druge risal filme. Delati pa je moral toliko, da je čez dve leti Italija je razpisala novo državno posojilo, ki so ga ljudje večkratno podpisali. Na sliN vidimo, kako vse dere tja, kjer jc treba podpisovati državno posojilo za vojsko. dobil krč v rokah, nakar so ga skoraj ohromelega poslali v to ubožnico. Takrat je imel mož v svojem žepu samo še 25 dolarjev. Dve sobi za njim prebiva drug mož I. K. Bangs, ki je bil nekdaj najbolj sloveč časnikarski poročevalec v Ameriki. Ko je njegovo ime najbolj slovelo, je zaslužil že 35.000 dolarjev na mesec, kar je v našem denarju skoro 2 milijona dinarjev na mesec. Nazadnje pa je padel tako daleč, da je mladim poročevalcem popravljal njihove spise za 50 centov jx> kosu. Danes je 73 let star ter st nikakor več ne želi nazaj v veliki svet. 83 let stari sodnik S. F. Taylor živi v tem zavodu že 13 let. Leta 1904 so njegovo premoženje cenili še na en milijon dolarjev. Leta 1905. je postal prvi tajnik velike zavarovalne družbe v Toledu ter je takrat vsak dan zaslužil 2500 dolarjev. 20 let kasnej so ga začele zadevati nesrče. Najprej je izgubil vse svoje premoženje, nakar ga je v \Vashing-tonu povozil še avtomobil, pri čemer je mož izgubil roko in nogo. Sedem mesecev je ležal v bolnišnici. Njegov um je opešal in mož je bil zrel za ubožnico. V isti sobi leži še drug 80 letnik. Piše se P. T. Etherton, ki je bil nekdaj sloveč lovec, kateri je zlasti lovil žive zveri. Okoli leta 1890. je njegovo ime najbolj slovelo jx> svetu. Peš je prehodil skoro ves svet ter lovil zveri in druge redke živali. Nekega dne je v Afriki med odmorom zaspal. Med spanjem ga je napadel lev ter ga hudo poškodoval. Moža so sicer takrat rešili, izgubil pa je siromak svoj spomin. Ameriški konzul v Daressalamu ga je na državne stroške f>oslal nazai v Ameriko, kjer so ga poslali v to ubožnico. Se le eno leto pozneje so ga spoznali, ker prej niso vedeli, kdo je. Tudi sam se je spet zavedel, ni pa več hotel oditi iz tega zavoda. Njegov najboljši prijatelj v tem zavodu je bivši inženir 0'Leary, ki je pred 30 leti bil tako srečen, da je na Aljaski našel ogromno zlato p,olje, ki spada med največje na vsem svetu. Kmalu bi bil lahko jjostal stokratni milijonar. Njegova zgovornost pa mu je bila v pogubo. O svoji najdbi je mož rad govoril, med tem ko je iskal denarja, da bi si dal zavarovati svoje pravice na tem zlatem polju. Denar je res dobil. Toda medtem ko je iskal denar, je preveč prijx>vedoval. Dva moža, ki sta ga jx>slušala in imela denar, sta se odpeljala na sever, na jjodlagi njegovega pripovedovanja res našla tisto polje ter si ga zavarovala. Takoj nato sta ona dva za ogromne denarje svoje pravice prodala bogatašem, kar se je zgodilo prav tiste dni, ko je revni inženir dobil denar, da bi si zavaroval svoje pravice na tistem zlatu. Ker ni imel denarja, tudi ni mogel začeti pravde v obrambo svojih ukradenih pravic. Zato je prosil za sprejem v ubožnico, kjer zdaj premišljuje o minljivosti vsega posvetnega. Mnogo žaloiger se skriva za temi sicer lepimi in prijaznimi zidovi Križanka 1 Z 3 4 3 C 7 8 • 1( U 11 13 14 1« li 18 19 2» 11 t: - 23 14 15 li 17 .'8 1» H • 31 « 33 ■ 34 ■ 35 36 37 38 39 41 41 D ■ 42 41 b 43 44 ■ 45 4* 47 18 ■ 41 5« 51 ■ 51 53 54 ■ 55 B 58 57 58 5» 60 «1 62 U 64 15 (( ■ <7 68 ■ 69 71 71 71 73 74 75 76 77 78 71 81 81 81 83 84 85 8« 87 88 89 1 Vodroravno: 1. Zračno prevozno sredstvo. -— 9. Druga beseda za škodo. 13. Ni top. 17. Jeza. 20. Vrsta goriškega vina. — 22. Ribje jajčece. — 23. Najsvetejši simbol v oltarju. — 25. Priprava za vezanje, pritrjevanje. — 26. Svojilni zaimek ženskega spola. — 27. Se nahajajo v ustni duplini. 28. Žitarica. — 30. Gospodarsko orodje. — 31. Domač izraz za pripravljeno hrano. — 32. Ploskovna mera. — 34. Ženska glas. — 35. Priprava za merjenje časa. — 36. Cilj pri streljanju. — 39. Prva številka. — 40. Iste tvarine, zaokrožen, 6kupen. — 42. b. Šivalno orodje. — 44. Kratica, ki potrdi verodostojnost podpisa. — 45. Lesena posoda za živalsko hrano. — 48. Sova uharica; tudi studenec, vrelec. — 49. Druga beseda za strast. — 50. Previdno, nežno, umerjeno. — 52. Eden izmed prstov. — 54. Stara utežna enota. — 56. Odgovor na vprašanje odkod? — 61. Uboga, siromašna. — 63. Vzklik presenečenja — 65. Kožna bolezen. — 67. Strelno orožje. — 69. Jutranja padavina. — 70. Ena izmed žitaric. — 72. Vrnitev, zopetni prihod. >— 75. Človek, ki mu levica bolje služi kot desnica. —78. Prikuha. — 79. Zemlja, prst. — 80. Ustrojena živalska koža — 82. Druga beseda za zdravilo. — 83. Gozdiček. — 84. Neprijeten na pogled. — 87. Metulj. — 88. Stara domača beseda za pogane. — 89. Postavljeno mnenje o vrednosti kake stvari. Navpično: 1. Plodovi nekaterih rastlin. — 2. Otrok, član družine, toda tuj. — 3. Gozdna žival z dragocenim krznom. — 4. Oljkino seme. — 5. Domača denarna enota. — 6. Kratka vprašal-nica. — 7 Sedež čula. — 8. Obvodno drevo (2. sklon množ.) — 9. Moška navada, ženska razvada. — 10. Topel izvirek, močan studenec. — 11. Drag kamen. — 12. Skupina žuželk. — 13. Del kolesa. — 14. Priletna cseba ženskega sjiola. — 15. Drevo. — 16. Mlinsko korito. — 17. Star, lep izraz za piščalko. — 18. Trije enaki soglasniki. — 19. štev-nik. — 21. Pomanjkanje, revščina. — 24. Organ v človeškem telesu. — 27. Sončni zahod, zapad. — 29. Neumrljivi del človeka. — 33. IJbožček, siro-maček. — 37. Najrazumnejše bitje. — 38. Ploskovna enota. — 41. Nikalnica. — 42. Nesreča, hudobija. — 43. Ploskovna mera. — 46. Užitna spomladanska travniška rasllirta. — 47. Divja, bivotu jk>-dobna žival. — 51. Pohabljeni človek. — 52. Spisek, seznam, poročilo. — 53. Rastlina, s katero se venvajo zmagovalci. — 55. Kos kovanega denarja. — 57. Mil. ljubljen, visokovreden. — 58. Kaz, zaimek. — 59. Senčna, severna stran pobočja. — 60. Pritrdilnica. — 62. Drugi človek po svetem pismu. — 64. majhen griček, vzpetina. — 66. Naprava v vodni strugi. — 67. Mlada domača žival. — 68. Najmanjše znamenje, najvažnejše ločilo. — 71. Rahel veter. — 73. Veznik — 74. Srednjeveliko naselje. — 75. Vrsta športa. — 76. Pijača, ki jo uvažamo in ki se je silno podružila. — 77. Bivališče blaženih. — 78. Kazalni zaimek srednjega spola. — 81. Besedica, s katero nudimo. — 85. Besedica, 6 katero komu prigovarjamo. — 86. Števnik. f* Rešitev nedeljske križanke: Vodoravno: 1. Planica. — 7. Vid. — 9. Vrban. — 14. Re. — 15. Rudi Finžgar. — 17. Le. — 19. Ko. — 19. Gobec. — 20. Filov. — 23. Za. — 24. Ime. — 26. Alpa. — 28. Bije. — 29. Ip. (Iperit) — 30. Ogri. — 31. Druid. — Tlo. — 36. Ara. — 37. Ark. — 39. Ural. — 40. Lešnik. — 42. Fisa. — 44. Telo. — 46. Grd. — 47. Alga. — 50. Baku — 52. Gort. — 53. Mecen. — 54. Siain. — 56. Eden. — 57. Ori. — 58. Sneg. — 60. S. b. — — 64. Dan. — 66. Kra. — 67. Robec. — 68. Zor. — 70. Bolgarija. — 74. Mrak. — 78. Voz. — 79. Emir. — 81. Akt. — 83. Avala. — 84. Aroma. — 86. Alah. — 87. Ro. — 88. Nag. — 89. Inna. — 90. Li. — 91. Gehring. — 92. Novšak. — 93. OL Navpično: 1. Propast. — 2, Legar. — 3. Nubijec. — 4. Ideja. — 5. Ciceron. — 6. Afti. — 77. Viipuri. — 8. ln — 9. V. g. — 10. Razinger. — 11. Bradi. — 12. Ali. — 13. Ne. — 15. Robat. — 16. Žoga. — 21. Lord. — 22. Vrl. — 25. Mu-šanov. — 26. Alfonz. — 27. Loire. — 32. Reber. — 33. Ink. — 34. Di — 35. Ti. — 38. Kg. — 41. Klic. — 43. A. M. S. (Anton Martin Slomšek). — 45. Lea. — 47. A. M. (Anton Medved). — 48. Lok. — 49. Ada. — 51. Urez. - 52. G. S. ( Gregorčič Simon). — 54. S A. — 55 AA. — 57. Oboa — 59. Gr. — 61. Bo^ah. — 63. Zaton. — 64. Divan. — 65. Naliv. — 68. Oo. — 70. Bile — 71. Lahr. — 72. Rang. — 73. Jago. — 74. Marš. — 75. Rama. — A rak. - 77. Kolo. — 80. Mag. — 82. Kri. — 85. Mil. Zlogovnica Sestavi iz zlogov: a, a, be, ha, gač, i, ja, ka, ko, la, lo. li me, nec, ri, rik, ro, tra, vec, za — besedo sledečega pomena: Štajersko vino — žuželka — Celina — Koča — vrsta grozdja, žensko ime — gora v Julijskih Alpah — kralj vzhodnih Gotov — Prve črke dobljenih besed ti povedo grško pokrajino, ki jo zahtevajo Bolgari, četrto črko pa slovensko inesto. Rešitev nedeljske zlogovnice: Petek — Leros — Atene — Noben — Ibn Saud — Čajna — Ametist Prve črke: Planica, tretje: Trebnje. Premenjalnica So—ja, Pa—vel, Ra—ka, Dri—da, Po—men, Pe—ko, Ro—sa, A—rak. Zamenjaj te zloge tako, da dobiš nove besede sledečega pomena: Rano umrli slovenski pesnik, rodom iz Krasa — znamka pražene žitno kave — sklenitev zakonske zveze — domača denarna enota — sklep, sklenjena volja — vodua žival — — poljski pridelek. Rešitev nedeljske premenjalnice: Dvor-jan, L&^-far, Be—den, Tai^či/ Ko—la, Siri —na, Le—sa; je bilo sestaviti besede: JC<>r—ltS— dvor, Le—den, Stri—tar, Jan—tar, Če—be44a, SA—na. V /r/ . ^aV^J^jjpva^Shs.'%/ Tcčaii nemščine med njimi tečaj konverzacije in korespondence, se vrsijov lehtorafu nemShe ahadeinUe. Ljubljana, Beethovnova ulica 14/1. Velekomplsks s poslopjem,' izredno primeren za parceliranje, za nad 50 parcel, ali kako veleindustrijo in slično; ob vodi in železnici, na gorenjski strani, 18 km od Ljubljane — ugodno prodamo. Cenj. ponudbe na upr. »Slov.« pod »Teren gramozen« ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG M El N EL HER0LD zaitvorkiceguibii MARIBOR ŠT. 10 2 BREZPLAČEN POUK V IGRANJU! Prva prihodnja prireditev Slovenske Šahovske zveze bo monstre-brzoturnir v Ljubljani v začetku uprila. Te vrste prireditve so med našimi šuhisti zelo priljubljene in se jih običajno udeleže v velike.m številu. Pričukovati je, da bo lotos udeležba spet rekordna. Medklubsko tekmovanje ra prvenstvo Slovenske šahovske zveze se bliža semifinalu. Tekmovalca v seiminalu bosta Celjski šahovski klub in šahovski klub »Vidmar« in Centralni in Ljub-ski šahovski klub kot v lanskem tekmovanju. V tekmovanju v ljubljanski skupini sedaj še ni odločeno prvo in drugo mesto, tretje mesto pa je že zasedel Šahovski klub »Triglav«, četrto Centralni šahovski klub II. in peto Ljubljanski šahovski klub II. Za prvo in drugo mesto l>o odločilen končni rezultat tekme med prvima moštvoma Centralnega in Ljubljanskega šahovskega kluba, ki je ostala pri rezultatu 2 : 3 (3) prekinjena in teknu med Centralnim šahovskim klul>om L in Ljubljanskim šahovskim klubom II. Šahovski klub »Triglav« je v tekmi z Ljubljanskim šahovskim klubom II. dosegel visoko zmago in z neodločnim rezultatom v tekmi s Centralnim šahovskim klubom II. dosegel tretje mesto. Ta uspeh je lep in dokazuje stalnost in solidnost šahovskega kluba »Triglava«. Centralni šahovski klub 11. je od lanskega leta napredoval in se rešil zadn jega mesta. V drugem razredu sta glavna konkurenta za. prvo mesto. Že-lezničarski šahovski klub in mladinska sekcija LšK-a, v tretjem razredu pa imata najboljše izglede tretji moštvi Centralnega in Ljubljanskega šahovskega kluba. Mesto mateha med Bondarevskim in Liliem- tlialom, lanskima zmagovalcema na turnirju v Moskvi, bo za prvenstvo Rusije odigran četve-rokrožni turnir med sedanjimi najboljšimi ruskimi mojstri: Boleslavskim, Bondarevskim, Botvinnikom, Kercsom, Lilionthalom in Smislo-vim. Turnir se bo pričel še ta mesec in vzbuja veliko zanimanje. * Tz lanskega nemškega turnirja v Varšavi prinašamo danes parti jo, v kateri je ositri nemški igralec mojster Richter lepo premagal mojstra Akuesa. Richter — Afiues. 1. e2—e4, e7—e5. 2. Sgl—f3, Sb8—c6. 3. Lfl— b5, a7—a6. 4. Ll>5—a4, Sg8—f6. 5. 0—0, Lf8—e7. 6. d2—d4 (normalno nadaljevanje je tukaj Tfl —el, kar vodi do težke pozicijske igre. Richter preide raje v kombinacijsko igro, čeprav za ceno enega ali dveh kmetov), e5Xd4 (možno je tudi b7—b5 ali 0—0 ali celo Sf6Xe4). 7. e4—e5, Sf(>—e4. 8. c2—c3 (beli nadaljuje v gambitnem stilu), d4Xc3. 9. La4Xc2 (za hiter razvoj figur ponuja beli še tretjega kmeta), d7—d5 (črni ne sme zanemariti razvoja svojih figur in zato odkloni treitjega kmeta). 10. SblXc3, Sc4Xc3. ti. b2Xc3, Lc8-g4. 12. Tfl—et, Dd8—(17. 13. Tal— bi, Sc6-d8. 14. h2—h3, Lg4—eb. 15. Ddl—d3 (beli ima za žrtvovanje kmeta lopo napadalno pozicijo. Z igrano potezo jjrejvreei črnemu 0—0 in izvaja nadaljni pritisk na črno pozicijo), c7— c5. 16. Sf3—h2, h7—h5 (grozilo je f2—f-V in na g7—g6 g2—g4). 17. Dd3—g3, Sd8—c6. 18. Lcl—g5 (ni šlo D+g7 zaradi 0—0—p i.n TdS—g8), b7—b5. 19. Sh2—f3, ReS—f8 (črni hoče kriti točko g7 in Eriti s kraljem iz diagonale a4—e8). 20. Sf3—h4, «7.4*5. 2l| Dg3Xg5, Dd7—e7. 22. Dg5—f4.(beH je obdržal napad in harmonično sodelovanje svojih figur), KfS—g8. 23. Te—e3! (s tem, da privede beli še trdnjavo na »g« linijo, bistveno ojači svoj napad), Th8—1)6. 24. Te—g3, Kg8—118. 25. Tg3—g5, Th8—g8 (samo navidezno se je posrečilo črnemu zavarovati kralja, kar Richter lepo dokaže z naslednjo kombinacijo). 26. Tbl —el, I.e6—(17. 27. Tel-e3, Sc6—d8. 28. Tg5X g7! in črni se je vdal, ker na TXg? sledi DXh6 + s hitrim koncem im ravnotako na KXg7 Te— g3+. Richter jeva dosledna in natančna igra zasluži priznanje. * \ < Škofja Loka * - Danes ob 10 v Društvenem domu seja okr. sveta Krekovega okrožja. Praznik sv. Jožefa je glavni društveni praznik. Za vse člane in članice je častna dolžnost, da se udeleže v polnem številu društvene sv. maše s sv. obhajilom ob pol 9 v župni cerkvi. Zvečer ob 8 bo telovadna akademija z bogatim sporedom, ki jo priredita FO in DK. Pridiie in dajte priznanja delavni mladini. Občni zbor krajevne protituberkulozne lige bo danes ob 10 v risalnici meščanske šole. Vse člane in prijatelje vabimo, da se udeleže zborovanja te človekoljubne organizacije. po (bJžMti * Za nevesto qa le opeharil. V Bjeljino prihajajo prav radi muslimani z juga, ki bi se radi poročili, saj velja ta kraj kot ženitovanj-ski trg in skorai vedno se posreči mladim možem kupiti kakšno deklico, s katero se potem po postavah preroka Mohameda poroče. Tudi Sečir Sačirovič, postaven kmečki fant iz okolice Gnjilanov, se je podal v Bjeljino, da bi si tam kupil svojo bodočo življenjsko družico. V svojem prenočišču se je seznanil s starim Šerifom Beganovičeni, ki je s slikovitimi besedami hvalil odlike svoje hčerke Emine in Sečirja zagotavljal, da dela Emina za tri tovorne živali. Po dolgih pogajanjih sta se moža sporazumela. Sečir se ie obvezal, da bo dal za ta biser ženskega spola svojemu bodočemu tastu 2500 din, poleg tega pa še kupil svoji bodoči ženi vso nevestino opremo, ki jo mora izročiti Emini še pred poroko. Srečni ženin, ki je komaj čakal, da bi odpeljal ljubko Emino na svoj dom, se je požuril, da je prinesel Šerifu dogovorjeno vsoto, nato pa je nakupil za svojo nevesto celo vrsto krasnih oblek. Šele sedaj so mu pripeljali njegovo bodočo življenisko družico globoko zastrto. Sečir ie videl samo sanjave oči. Ko sta stari Šerif in njegova hčerka mislila, da ju nihče ne opazuje, sta med seboj šepetala, kakor hitro še je pa približal ženin, sta umolknila. Ko bi Emina morala iti s svojim ženinom, je šla v sosednji prostor prenočišča. Ker jo dalj časa ni bilo na spregled, jo je Sečir iskal po vseh kotih prenočišča, pa je nikjer ni mogel najti. Sedaj je mladi mož sprevidel, da ga je stari Šerif s svojo hčerko grdo ogoljufal. Naznanil ga je oblasti, toda Šerif je, ko je bil zaslišan, trdil, da mu Sečir ni dal dogovorjenih 2500 dinarjev, ampak samo polovico, dalje je tajil, da bi njegova hčerka kdaj dobila od svojega ženina obleko. Ker zaljubljeni ženin ni imel nobenega pisanega potrdila in tudi ne priče, ki bi potrdila njegove navedbe skorai gotovo ne bo dobil svojega denarja nazaj, čeprav j>ride zadeva pred sodišče. Toda Sečiru ni toliko za svoje prihranke, žali ga posebno to, da se je njegova ljubka nevesta razkrinkala kot grda goljufica. * Koliko je vreden nos pijanca.. Te dni se je po ulicah Požarevca potikal zidar Milan Stevič. Bil je zelo slabe volje, ker je njegova žena spet zahtevala denar, on ji pa ni hotel dati zadnje dinarje, ki jih je imel še v žepu. Ko je žena hotela z metlo prisiliti moža, da bi ji dal denar, ji je mož prisolil krepko zaušnico. Nato je zbežal z doma. Da bi se pomiril, je Milan Stevič stopil v neko kavarno in si naročil močne slivovke. V kotu kavarne je sedel njegov prijatelj in bulil pred se. Ko ga je Milan z od razburjenja tresočim se glasom pozdravil, se je prijatelj Ljubomir Antonije-vič dvignil in s solzami v očeh objel Milana. Bil je že precej okajen in v takem stanju se je vedno jokal. Naročil je za Milana žganje in začela sta se pogovarjati, med pogovorom pa sta pridno praznila kozarčke. Milan je govoril o vrednosti pravega prijateljstva in o hudobnosti žensk, Ljubomir ima hčerko, ki jo nad vse ljubi. Ko je Milan izjavil, da tudi njegova hčerka kot zastopnica ženskega spola ni nič vredna, je Ljubomir vzrojil. V svojem dosedanjem najboljšem prijatelju je videl svojega najhujšega sovražnika. Navalil je nanj in mu odgriznil nos. Drugi gostje so komaj ločili razjarjena moža. Naslednji dan je breznosni Milan vložil proti Ljubomirju kazensko ovadbo in poleg tega zahteval še 30.000 din odškodnine za nos. Mnogi sicer trdijo, da je ta vsota previsoka, ker njegov nos ni bil posebno lep, ampak od pijače močno porudel, Milanovi prijatelji in posebno njegova boljša polovica pa so mnenja, da je nos človeku nenadomestljiv, naravnost neprecenljiv, in da mora Milan zahtevati znatno višjo odškodnino. Bogojina Minuli teden je imel naš Fantovski odsek duhovne vaje, ki jih je vodil g. Prša Martin iz Bistrice. Duhovne vaje, ki so trajale tri dni, so bile zelo dobro obiskane. Saj je g. pridigar s svojo toplo, prijazno, a vendar odločno besedo, znal privabiti srca vseh mladih fantov, da so radi prihajali in poslušali božjo besedo. — Vsak dan je bila ob osmih pridiga, sv. maša in križev pot. Popoldne ob štirih spet pridiga, križev pot in večernice. Drugi dan duh. vaj so fantje opravili sv. spoved, tretji dan pa prejeli sv. obhajilo. Res je bilo ganljivo gledati, kako so fantje vedrih obrazov, polnih sreče in zadovoljstva, pristopili k obhajilni mizi in odhajali od nje. — Ves čas duh. vaj je bilo v cerkvi ubrano in lepo ljudsko petje, ki ga je sprtno vodil naš znani agilni prosvetni delavec g. Maučec Ignacij. — Vsem, ki so pripomogli, da so duh, vaje tako lepo izpadle, naj Bog stotero poplača. Frtaučku Gustl na beseda Zadenf, ke je spet nou sneg zapadu, sem se pa spounu na neki, ke vam morem dons povedat, de na puza-bem. Kene, ke je letaš ta peru sneg zapadu, sem vidu, kuku sa ga dol s Suštarskega niu-sta z vuzou u Iblanca metal. Sneg je biu tku lepu beu, de se m ga je kar škoda zdel, de fa u Iblanca mečeja. n čas sem jih gledu, pol sem pa le ježek stegnu in prašu enga deluca, zakua sneg u Iblanca mečeja, ke je vendar tku lep, de se ga člouk kar nagledat na more. Tist deluc me je ta peru ou nog du glave pogledu, pol je pa tkula reku: »Nč se na bojte za ta sneg. Bote videl, de bo Buh prec druzga dau, ke borna tega u Iblanca zmetal. Murde pa tud še mal pred. Bug nas na bo zapustu, ke ve, de sma reveži. Kar u Boga zaupi-ma, pa bo use dobr.« Ke sem vidu, da ma ta deluc prou, sem ga kar prgmah pustu, pa sem šou naprej pu sojeh poteh. Potlej.ke je ta drug sneg zapadu tku na debel, sem mou pa spet en upravuk na on stran Iblance. Ce čem pridet na una stran Iblance, morem pa sevede jit spet čez kakšen must. Ke m je šuštarsk must še ta narbl na roka, grem navadn čez Šuštarsk must. No. in zdej sem tou jit tudi čez ta must. Ke pridem ke du musta. pa zagledam pouhen must vuzou s snegam naluženeh. Oor na enmu teh vuzou pa zagledam spet glih tistga deluca z lupafa u rok, ke je sneg u Iblanca metu. Jest^ sm tou jit kar naprej, de b m ta aeiuc na mo£U dat spet ka- šenga poduka, koker m ga je dau zadenč. Glih tekat me pa zamerka tist deluc, pa me uguvari: »No gespud, al zdej vidja, de sem mou jest zadenč prou, ke sem vam reku, de nam bo Bug že druzga po-slou, keder nam bo tega zmankal, de ga borna mel za zimska pumuč. Jest zmeri u Buga zaupam, zatu me tud še nekol ni zapustu. No, al ni res? Ke boma enkat spet ta sneg u Iblanca zmetal, nam bo pa druzga dau, če ga boma putreben. Ke pa zimske pumuč na nucama sam u Iblan, more pa mal snega tud še za druge kraje pršparat, zatu Iblan-čani na smerna bit preveč pužrešen, de se na boma Bugu zamerel.« Al m ni dobr povedu? Jest mu na tu nisem mogu druzga odguvort, koker, de naj le priden sneg u Iblanca mečeja, de boja dubil prec spet zimska pumuč. Pol sm šou pa kar naprej, de ga nisem predoug motu in zadržvovu. Sam pr seb sein s pa mislu, de je res še ta narbulš, če člouk u Buga zaupa. Kdor na Buga pozab, tud Buh na bo najiiga puzabu. Ke sem šou naprej in ja zaviu not u Židuska ulca, sm pa vidu, da sa Židuska ulca tudi za zimska pumuč že na pivvoreng spucal. Ta druga pulu-vica se pa pustil kar taka kakeršna je punavad, kedar ja sneg pupacka. Pu te "jiuluvic more hodet člouk prou previden, de s kakšne noge na zlom in pa še ene par reber za nameček. Jest že merk.im, de srečen skuz pridem. Usi Ide pa nisa tku previden, koker sem jest. Kar ke u en dan diujaja naprej, koker ne b mel kakšen parket pud nugam. Marsker ja je že tam skupu, de ja bo pounu cen soj žeulejne. Sevede, men tu nč mar ne gre. Sčj prauja, de je vsak sam soje sreče kuvač. Zakua b se jest pol u take reči utiku? Ke sem pršou pol ke napre jdu Zvejzde, sem pa spet vidu, de je taka, de more člouk s pametja liodet pu ne, ne sam z nugam. Glih tam na sred Zvejzde pa videm, kuku se en muiakar in pa ena ženska pu snege, prouzaprou pu tist plunder valata. Pouhen Idi se je nabral tam ukul in se tku reglal, koker se reglaja u tejatre kašen burk. Sevede, da b jima kdu prskoču na pumuč in jima pumagu spet na nuge, tu pa ni nobenmu u glava padel. No, pa sej pu/nate Iblančane. Kua b vam tu prpoudvou? De b se kdu zavle mojga puduka kej pubulšu, je tku izklučen. Ke jest na morem take nasreče gledat in se ji smejat, sem se pa hiter prpognu in jima tou pu-magat spet na noge. Kumi se mal prpognem, sem se pa tud jest prekucnu najne. Sevede, Ide sa se pa začel še bi reglat in špase ugajnat. En čas sma se valal pu tleh, nazadne sma se pa le pukonc sku-bacal. Tu je še dober, de s ni nubeden noge al pa kej druzga zlomu. Ubleke sma mel mal pupackane, pa sram nas je blu tud, ke sa se Ide tku režal. Te nasreče sa bli pa sam tist kanali uržah, ke sa jih naredel glih pu sred tisteh potu skuz Zvej-zda. Kene, člouk na sme zmeri gledat na tla, koker de b kej iskou. Pa če te ker memgrede puzdrau, mu moreš tud udzdraut. Tu ja ulika pogerva. Če gledaš u tla, ga pa na moreš videt, če te puzdrau. Pol je pa zamera, če mu na udzdraveš in te ukul ubiraja pr ldeh, de s ušaben. Vite, tist kanali sa useH teh nasreč uržah. Jest na vem, al sa jih nalaš glih pu sred ceste naredel, ke b jih vendar lohka tud tam naredel, ke na hodja Ide, al sa tli ldem pukazat, de je tud Zvejzda kanalizirana. Nej bo že tku al pa tku, men se tu na zdi prou, pa tistem mende tud ne, ke se zavle teh kanalu prekucavaja. Ke sma bli enkat usi trje spet na nugah in se mal upucal, sta pa kreulala tist mužakar in pa mende negava bulši puluvica, dol pu Zvejzd ke pre-ke Kino Matica, jest sem ja pa ubrau kar naprej gor preke šelenburgu ulc. Mal tešku je šlu, ke me je tku noga bulela, de sem cela pot stoku. Kumi sem prcoklou ke du Kazine, sem s mogu pa že mal udpučit na tistmu ta ukroglem kamne, ke ležeja tam še na tleh. Jest dons več na vem, al sem s ja čist zlomu, al sem s ja tku narodn zviu, de ni bla skori za nuhena raba vet Sevede, tu je že precej doug. Tekat je še ležu sneg pu cel Zvejzd, koker na kakšen gmajn. Tekat sa bli tist kanali še hedu nevaren za nuge, ke sa ble take lukne, de se je kumi videl du dna. Zdej je pa že mal bulš, ke sa tiste pota že precej puštima-ne. Ke bo Zvejzda čist mudernizirana, bo pa use tku lepu, de nekol tacga. Lde se boja pučutil u Zvejzd glih tku, koker u raje. Mal morma holt še putrpet in na smerna sitnast predajat. Kar prec se tud na more taka reč naredit. Sej tist koli, ke boja drevesa k nm prvezal, že shijeja. Drevesa boja pa pol nasadel, pa tudi trava spet nasjal, ke bo ureme bi prpraun za tu. U sneg ja mende še nubeden ni dreuja sadiu. Koker sem brau u časupiseh, boja tud šterna tam nek naredel, koker je bla soje čase. Pol bo tud frišna voda zmeri pr rukah. Sevede penzjunisti sa se trošta! in tud bi b se jim ustregel, če k s ka-šenga keudra cviček ke u Zvejzda napelal. Kene, nobeden penzjunist s zdej na more cvička prvošt, ke je tku strašen drag. Noja, pa jest b se ga tud na branu, če prou m na more nubeden naprej metat, da sem pijane. Pa lak paviljon, de bo lohka muska not špi-lala, boja tud nou poustaul, koker sem slišu. Pa ne tam, koker zdej stuje ta ta star, ke je že tekat stavu, koker rank general Radecki. Za tega boja mende penzjunisti prusil, de b jim ga prepustel saj za ta čas, ae bo u Zvejzd spet druje zrastu in pa de boja klupi spet nazaj pustaul. Zdej se srumaki prou res nimaja kam djat. Tam pred kazinskem vrtam tud na boja mogel zmeri stat, puseben, če bo uručina spet enkrat prtiselna. Bote videl Ide boži, kuku bo enkat še lušten u Iblan. Sej nč na rečem, tiste ta nove Žale gor pr Svetme križe nisa napčne. Men se zdeja prou lušt-ne, ke sem iih gledu dol z Grada, ampak med žiher verjamete, de bo usak Iblančan, noja pa Iblančan-ka tud, rajš sedela u Zvejzd na kašen klop, koker pa gor pr Žalah, če prou ja boja u Zvejzd še skrbi trpinčle, gor pr Žalah boja pa čist brez useh skrbi lohka pučivale. F. CL AVali oglau V malih oglasih velja vsaka beteda 1 din; ienltovanjskt oglasi 2 din. Debelo tiskan« naslovne besed* se reCunaJo dvojno. Majmsnjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročila — Pri oglasih reklamnega značaja te retuna enokolontke, 3 mm visoka petltna vrstica po S din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamka | Sliižte g lltcio: Mlinar ■rednjth let, strokovno lz-vežban, zanesljiv, pošten. Išče stalno službo. - Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Stalna služba — strokovnjak« it. 470. Žagovodja ■ 15 letno prakso, vešč vse manipulacijo, trdega Jn mehkega lesa, zmožen vseh pisarniških poslov, prosi za takojšnjo namestitev. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »žagovodja« št. 3868. Kuharica-gospodinja B dolgoletnimi spričevali (tudi v župnlSču), išče mesto. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 3609. Prodajalka 18 letna, išče službo za takoj ali pozneje. 6re kamor koli, izvežbana v mešani stroki, pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Zanesljiva« 8795. Potnika dobro vpeljanega, za obisk trgovin po deželi, sprejmem. V poštev pride samo tak, kl že potuje in bi bil pripravljen sprejeti v prodajo nekoliko predmetov. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod 4070. Frizersko vajenko sprejme takoj salon »Nada«, Novi trg 1. Učenko za modistovsko obrt — sprejmem. Pavla Cevc, Ljubljana, Tyrševa 97. Čevljarskega vajenca sprejme Omejee Slavko, čevljarstvo, St. Vid nad LJubljano. Pekovskega vajenca sprejmem takoj. Pangerc Anton, Pobrežje, Nasipna 84. Trg. pomočnica krščanskih kmečkih staršev, vsestransko sposobna, išče mesto,' najraje na deželi. Ponudbe poslati v upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 3819. Knjigovodja emožen vseh vrst knjigovodstva, star 30 let, z večletno prakso, prosi za takojšnjo namestitev. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Prvovrstna moč« št. 2847. Dekle B malo maturo, tečajem, sprejme vsako službo, tudi v kuhinji, otroku ali kjerkoli. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 3816. Upokojen orožnik sprejme za Ljubljano -mesto tnkasanta, urad. sluge, Informacije, zastopstvo, vratarja ali kaj sllčnega. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zanesljiv« St. 3919. (b Trgovska pomočnica J-zvežbana manutaktu-ristka, izučena trgovine meš. blaga, vajena gospodinjstva in gostilne — želi nameščenja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« št. 3910. (a Kuharica vajena vseh hišnih del, Išče službe. Ponudbo na upravo »Slov.« pod »Gospodinja« št. 3927. (a Prodajalka pridna, poštena, zanesljiva, z znanjem nemščine, išče primerne zaposlitve. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3924. (a Hlapec srednje starosti, zmožen vseh kmečkih del - išče službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3976. (a Službo občin, tajnika Jščem. Imam malo maturo, zmožen sem orglanja, vodstva pevskih zborov. Nastop lahko takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3977. (a Tricikelj močnejše konstrukcije -kupi V. Strahovnik, Ra-kovnlška 6. (k Novo kolo »Puch« In dva otroška vozička, prodam. Peternel, Cankarjeva ul. 7, Kodeljevo. še 36 koles odličnih znamk — nudi po starih nizkih cenah dokler traja zaloga. Fr. Podobnik, Rudnik Ljubljana. Nakup mogoč tudi ob nedeljah dopoldne. Kovaškega vajenca sprejmem. Hrana in stanovanje pri meni. Alojz Erbežnik, Kožarje št. 39, p. Dobrova pri Ljubljani. Dekle zdrava, poštena, ki se je že učila 9 mesecev šl vati, Išče mesto vajenke pri šivilji, kjer bi imela vso oskrbo v hiši. Vprašati pri: Pepl Tramšek, Kajžar, p. Sv. Miklavž pri Ormožu. fv Vajenko za S pecerijsko trgovino takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3969. (v Vajenca s predpisano šolsko Izobrazbo sprejme trgovina železnine v Ljubljani. — Ponudbe na upr. »Slov.« pod »železo« 3811. Mesarskega vajenca poštenih staršev, sprejmem takoj na deželo. — Oskrba v hiši. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4006. Ključavničarski vajenec z enoletno učno dobo želi premenlti mesto k ključavničarski ali mehaniški obrti. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4074. Nova knjiga je Izšla iz tiska: Monta-nelli: Sto dni Finske. — Vsa knjiga je polna Izredno opisanih prizorov, ki razsvetljujejo vojno in tragedijo, ki jo je doživel finski narod. — Vezana knjiga 80 din, broširana 70 din. Naroča se po povzetju pri: Nakladna knjl-žara »Epoha«, Zagreb, Trg kralja Petra 11. Zaslužek Železničarjevi ženi, hčerki ali sinu, nudim dober zaslužek. Ponudbe na podružnico »Slovenca« Jesenice pod »Podjetna 482«. (b Postranski zaslužek za vsakogar 1 — Zastopnike za prodajo intere-santnlh knjig sprejmemo v vseh krajih banovine Ponudbe v upravo »SI.« pod »Dobra knjiga« 3868. Prodajna skladišča za oskrbovanje z novim izdelkom, kl je sedaj nad vse aktualen, odpiramo po vseh banovinskih ln okrajnih mestih. Predmet je brezkonkurenčen ter ga zahtevajo v velikih množinah. Zaslužek dober ln stalen, ekstl-stenca zagotovljena. Re-flektantje za ta poseben položaj morajo Imeti od 5000 do 20.000 din kapitala v gotovini ter naj pošljejo resne ponudbe na Publleltas, Zagreb, Illca 9, pod značko »Do-bar prosperltet«. 1 Sliižte B Dobe: čevljarskega pomočnika za boljša dela sprejmem. Mokorel, Mlrje 4. Hlapca za vsa kmečka dela — sprejmem. Dravljet Vodnikova 218. Modni atelje »Vera« Nebotičnik — Išče samostojno pomočnico. Stalno mesto. Postrežnico pridno, mlado, pošteno, katera stanuje pri starših, sprejmem za pomoč v gospodinjstvu od 7—3. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4013. Urarskega pomočnika za takoj Išče A. Janko, urar, Maribor. Tedenska plača 400—600 din. Uradnika trgovsko naobraženega, po možnosti s krajšo prakso v industriji, Išče večja industrija v Sloveniji. Ponudbe z navedbo študij ln zahtevkov pod »Industrija« 3865 v upr. »Slovenca«. Hlapca za kmečka dela sprejmem. Plača po dogovoru. — Tarman, Log, Kranjska gora. Dobre šivilje za Šivanje ln likanje belega perila, nujno sprejmemo. Plačamo dobro. -Ponudbe na UnlverBal -Reklam, Novi Sad, željez-nlčka ul. 36, pod »Hltno«. Železninarja mlajšega, vendar dobro verziranega, sprejmemo. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Vojaščino prost« st. 3853. Dekle za vsa dela, kl zna tudi kuhati, zelo snažno in solidno, z dolgoletnimi spričevali, za dobro plačo sprejmemo. - Ponudbe sliko na gospo dr. GJurlS, Zagreb, Slavujevao 4. Hlapca za kmečka dela sprejmem. Plača 300 din ali več. Rlcl Frane, Sp. Kašelj 14, p. Dev. Mar. v Polju. Več mladih deklet od 15 do 17 let starosti, se sprejmo za lahko delo. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 3856. Prodajalko veščo v prodaji železnine, sprejme večja trgovina železnino. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »železo« št. 3854. Kuharico z dolgimi spričevali, pošteno, sprejmem za takoj ali s 1. aprilom. Ponudbe podružn. »Slov.« v Kranju pod »Ljubiteljica otrok«. Soboslikar. pomočnika dobrega, sprejmem. SedeJ Leopold, Blomškova 23. Brivskega pomočnika sprejmem takoj. Polanc, Kopitarjeva 1. (b Krojaškega pomočnika sprejmem. Hrana ln stanovanje v hiši. - Alojz Križaj, Zaloška 103. (b Dekle vajena trgovine, dobi takoj mesto. Ponudbe na podruž. »Slov.« Jesenice pod št. 481. (b Ženska dobi prazno sobico In nekaj plačila za opravljanje hišnih del. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 3958. (b Šiviljsko pomočnico sprejmem takoj. Gorjane, Nunska 3, druga veža. Mesarskega pomočnika sprejme takoj Musar Jože, LJubljana, Sv. Petra cesta 6. Hišnico aH zakonski par sprejmem. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Vešča pospravljanja« št. 3953. Upokojenca sprejmem na veleposestvo blizu Ljubljane. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4001. jšo postrežnico Deklo za kmečka dela sprejmem. Plača dobra. Kari Blaž, Zaloška cesta 163, Ljubljana. Služkinja poštena, zdrava, vajena vseh domačih in vrtnih del, stara od 24 let dalje, se sprejme. Brecelnlk Al., Celovška 93, LjublJ. VII. Oglasiti se v popoldanskih urah. Uradnico veščo knjigovodstva, slovenske, srbohrvaške ln nemške korespondence — išče večje podjetje proti takojšnji namestitvi. — Uradnice s prakso Imajo prednost. Ponudbe poslati pod šifro »Stalna služba« na upr. »Slov.« 3709 Abiturientko učiteljišča ali absolventko meščanske šole vzamem od 1. aprila do jeseni k 10 letni deklici. -Opravljala bi tudi lahko gospodinjska dela. Predpogoj resnost, solldnost, snažnost. Ponudbe na lekarno na Vrhniki. (b Vrtnar v vseh panogah vrtnarstva ln sadjarstva samostojen ln lzvežban, samski ter v vsakem oziru pošten ln zanesljiv, dobi takoj mesto na graščinskem posestvu. Ponudbe s prepisi spričeval ter z navedbo zahtevkov ob prosti hrani ln stanovanju, je nasloviti na upravo »Slovenca« pod šifro »Graščinski vrtnar« St. 3931. (b Uradnika energičnega in sposobnega, popolnoma verziranega v lesnem poslu v pisarni ln na terenu, veščega knjigovodstva, po možnosti tudi srbohrvat-skega, nemškega In Italijanskega korespondenta, liče za LJubljano lesno podjetje. Ponudbe s prepisi spričeval tn navedbo zahtevkov v upravo »SI.« pod značko »Lesna stroka« it. 3391, NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI 1 ZAHTEVAJTE TAKOJ NAJNOVEJŠI CENIK! Čevljarskega pomočnika za naročena dela, in vajenca, sprejmem takoj. -Adolf Žlindra, Litija. Služkinjo za vsa hišna dela, kl zna nekoliko kuhati - takoj sprejme Marija Kane -Linhartova ulica. (b Služkinjo vajeno kuhe ln hišnih del, zanesljivo, pošteno, sprojmem k 4-članski družini. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Gorenjska« št. 3917. (b Mlinarja sprejmem za takojšnji nastop. StareJSi in sposobni imajo prednost. — Jenko, mlinar, Cerklje 77 pri Kranju. Vodovodni instalater (varilec) se sprejme. — Smolej Alojzij, Kranj. Krojaškega pomočnika takoj sprejmem. - Ivan Kuhelj, krojaštvo, Žužemberk 26. Maskerja Knjigovodja lahko tudi začetnik, s trg. akademijo aH dvo-razr. trg. šole, kl ima veselje do trgovine, sprejme mlin v okolici Ljubljane. Nastop takoj. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Vesten ln pošten« St. 3990. Služkinjo ali postrežnico od 20—36 let sprejmem k tričlanski uradniški družini takoj. Imeti mora veselje do otroka, biti mora poštena In zmožna popolnoma samostojnega gospodinjstva. Plača dobra. Naslov v upr. »SI.« sod it 8696. prvovrstnega, za Izložbene lutke, sprejme »Ju-goplastlka«, Trnovski pristan 4, LJubljana. Krojaškega pomočnika ln pomočnico ter vajenca sprejme Franc Gračner, Malgajeva 2. Kuharico za privatno kuhinjo In druga dela takoj sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Marljiva« št. 3987. Trgovskega pomočnika ali pomočnico za trgovino z meš. blagom na deželi, Iščem za takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod »St. X.« 4041. Kontoristinjo mlajšo moč, z znanjem nemškega jezika, nemške stenografije ln strojepisja, sprejmem za stalno. - Svojeročno pisane ponudbe z navedbo plače ln s sliko je poslati na tvrdko Frldrlh Loef-fler, Beograd, Prestolonaslednikov trg 43, poit. pregradak 911. (b Krojaškega pomočnika sprejmem takoj. - Rems, Vogelna 6, LJubljana. Hišnika samca, za vilo na Bledu, sprejmem. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Hišnik« št. 4026. Snažno, pridno dekle za hišna dela pri zdravniku, sprejmem. - Naslov v upravi' »Slovenca« pod št. 4027. Kuharico popolnoma perfektno v kuhi ln vseh ostalih gospodinjskih delih, sprejmem takoj. Plača dobra Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4080. Kino-operater z Izpitom, soliden ln zanesljiv, se takoj sprejme v večjem mestu Sloveni Je. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Kino - operater« st. 4094. Čevljarja sprejmemo. Možnost učenja fleks ali stroja. Na stop takoj. »Trlumf«, Miklošičeva cesta 12. Zakonski par Iščem za hišnika, kl Ima veselje do vrtnih del ln žena za pomočila dela v gospodinjstvu. - Zglasltl se od 10—12. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 8961i cifi| Oddalo: Njivo ob TyrSevl cesti, oddamo v najem, škof, Kolodvorska 39. Lep lokal v sredini Ljubljane, poleg magistrata, oddam. Poizvedbe v upr. »Slov.« pod »Lokal« št. 4025. Pekarno na prometnem industrijskem kraju oddam takoj v najem. Obširnejše navedbe osebnih, družinskih ln premoženjskih razmer v upravo »Slov.« pod »Poštenje in pridnost« št. 3844. Njivo nasproti pokopališča pri Sv. Križu, ca. 7000 m1 -oddam v najem. Zglasiti se je 17. marca dopoldne pri Tavčar, Ilirska ul. 12. Trgovske lokale dajem v najem s 1. aprilom s trisobnim stanovanjem ali brez v industrijskem kraju. Martin Der-novšek, Zagorje ob Savi. Dvosobni in enosobni stanovaitjl oddam. Vprašati : Pele, Rakovniška 7. Trisobno stanovanje krasno, na Mirju, ugodno oddam, informacije: Tržaška 75, med 12 in 14. Trisobno stanovanje s kopalnico, toplo vodo, sončno, v novi hiši, 8 prostorov, takoj poceni oddam. Ižanska c. 94 a. Enosobno stanovanje z elektriko in vodovodom oddam takoj za 170 din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4045. Stanovanje sobo in kuhinjo, oddam starejši osebi, samostojni ženski, najraje upokojenki. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 4056. I Enaki i ——B™ Hiša 5 minut od kolodvora v Celju, vila, inserirana 9. marca v »Slovencu«, bila prodana, vendar zaradi zaprek kupčija razdrta. Interesenti, oglasite se ponovno. ICronovšek, Celje, Glavni trg 6. Hišo dvo- do trlstanovanjsko. v okolici Ljubljane, kupim. Ponudbe v upravo »Slov« pod »Gotovina« St. 3996. Enodružinska hiša z gospodarskim poslop Jem, 1580 m" zemljišča, ob glavni cesti, blizu Ljubljane, naprodaj za 50.000 dinarjev. Gospodar Ljub Ijana, Zaloknrjeva 2. Posestvo ob cesti, 10 minut od St. Jurja ob Juž. žel., v lepi legi, naprodaj. Izve se pri ZdolSek Francu, Hru ševec 21, Sv. Jurl< ob J. železnici. Barakico primerno za prodajo živil, na prometni točki -oddam ali prodam. Vprašati : Pod Ježami št. 17, Moste. Mlekarno na zelo prometni točki, dobro vpeljano — takoj oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4032. Dva dijaka sprejmem na stanovanje. Mala čolnarska 10. Gospodično sprejmem na stanovanje. Petričeva 1, poleg nove cerkve v Vodmatu. (s J&Ulo: Prazno sobo v centru allj v bližini iščem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Suha soba« št. 3356. Iščemo sobo primerno za pisarno, s posebnim vhodom, velikost 25—35 m', v pritličju ali I. nadstropju. Telefon zaželjen. V centru mesta. V poštev pride tudi dvoriščna zgradba -event. preureditev ali pa adaptacija na lastne stroške po dogovoru. Ponudbe poslati Združenju tesarskih mojstrov, Ljubljana, Devinska ul. 5 — telefon 36-47. Čitajte in širite »Slovenca«! Damska krojačica zaradi povečanja obrata izdeluje po Izredno nizkih cenah. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 3863. j Objiiro | Avtobus Pšenica vozi v torek 18. III. iz Loškega potoka v Ljubljano in nazaj po običajnem voznem redu. (r Dražim bukovih drv Šumska uprava razlaščenih gozdov v Kočevju bo prodajala na Javni dražbi, ki se bo vršila dne 22. marca 1941 v Kočevju, ca. 4600 prin bukovih drv na panju. Pojasnila, pogoji ln tiskovine so na razpolago pri gornji upravi v Kočevju. 3000 kg sladkega sena ln 500 kg slame proda -Opaškar, Sneberje, D. M. Polje. (1 Sladko seno z deteljo mešano, 150(1 kilogramov, prodam. — Pirnat, JarSe 13, p. Dom-i žale. Krompir za pekarne, za seme in jelo oddaja, dokler traja zaloga tvrdka A. Volk, Ljubljana. Resljeva c. 24. Telefon 24-49. g Žemtte jj Gospodična starejša, želi spoznati v svrho ženltve starejšega gospoda. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Resnost« št. 3850. Simpatična črnka stara 24 let, vzorne preteklosti, z višjo šolsko izobrazbo, iz premožne kmečke družine, zaradi pomanjkanja znanja želi spoznati v svrho ženitve krščanskega gospoda. Resne ponudbe s sliko v upravo »Slov.« pod »Go renjka« št. 3787. Teh. uradnik v stalni službi, čiste pre teklostl, treznega značaja, s prihranki 70.000 din želi spoznati zdravo, pošteno gospodično, srednje, visoke postave, ki bi del-ho pomagala graditi nov dom za skupno življenje. Neanonimne ponudbe s sliko je poslati v upravo »Slov.« v Ljubljani pod značko »Odkritosrčnost« št. 3861. Vsakovrstne strojne in električne naprave projektira in dobavlja Zahtevajte prospekte in brezobvezen obisk inženirja! Zagreb, Boškovičeva 32/1. Telefon 67-51 Edinstvena prilika! Pueh 250 ccm, Šport motor, skoraj popolnoma nov, komaj uvožen, najnovejši model, toda predvojni material, naprodaj proti gotovini. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Kvaliteta« št. 4081. Stružnice (Prstzisionsdrehebftnke) 200 x 1000 — 1500 mm, z norton prestavami ln vdelanimi elektromotorji, so dospele, ter vrtalni stroj do 30 mm vrtanja. Ludvik Ileršič, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13. Telefon 37-54. Na poti so Shaplng-stroji Klopp 560 mm skobelne dolžine. Generator 52 kw s kompletno stikalno napravo, za napetost 380-220, v najboljšem stanju, takoj prodam. - Kajetan Ahačič, Tržič. Ploski stroj ^Flachmaschlne), rabljen št. 6 ali 8, ca. 60 cm — kupimo. Ivan Soboščan, Cakovee. Mizarji, pozor! Klein & Stiefel, Fulda dobavlja mizarske stroje najdovršenejše konstrukcije. Zahtevajte ponudbe pri generalnem zastopstvu za Jugoslavijo Robert Raznožnik Ljubljana Pražakova 8/1, tel. 40-42 Mreže za postelje Izdeluje tn .prejema rab-IJenr v popravilo najceneje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica St. 6 (prt Gradišču). Spalnico modernega stila, krasna orehova korenina, takoj proda mizarstvo Artnak-Mayer, Jenkova 7. Izdelava tudi po naročilu. Nodroce patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki eeni Rudolf Radovan tapetnih Ljubljana. Mestni trg IS Več mehkih spalnic po nizki ceni prodam. Mušič, mizar, Mengeš. Opravo za jedilnico in spalnico, s posteljnino, prodam. Sulgaj, Krakovska 6, Domžale. Kompletna kuhinja moderna, in postelja z mrežo, skoraj novo, naprodaj. Franc Paula, Dolenjska cesta 48 a. Prodam omaro s predali (Schu-bladkasten) z nastavkom za knjige, 2 mizi s stoli, 2 železni postelji z medenino, 2 stenski url ln druge kose. Pire, Cesta v Mestni log št. 7. Lesna industrija, pozor! Stroje — Zinkenfrasma-schlnen — avtomatske, z vdelanimi elektromotorji, dobavlja v kratkem Ludvik Ileršič, Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 13. Telefon 37-54. Dva pisalna stroja Se popolnoma nova, najnovejša modela, eden v kovčegu in en pisarniški standard model — zelo ugodno prodam. Kovačič, Cigaletova ulica 11. Organisti! Kupim dobro ohranjeno eno al! dve turbini, obe skupno 1600 1 vode pri 2 m padca. Ponudbe v upr. »Si.« pod »Tudi vodno kolo« št. 4073. Mešalni stroj za beton za 6 m1 na uro, z elektromotorjem, v zelo dobrem stanju, naprodaj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Mešalec« št. 4076. Kompletno opremo vodne žage veneeijanke kupim. Kupim tudi vodno turbino do 20 ks. Ponudbe s točnim opisom na Ivan Jazbec. Sv. Peter pod Sv. Gorami. 4 velikonočne pesmi, Ber-var, dobite v Jugoslovanski knjigarni v LJubljani. Izvod 8 din, nad 10 Izvodov po 4 din pri Izdajatelju Jagrlču, Celje — Slomškov trg 9. (1 Harmoniko že rabljeno, dobro ohranjeno, kupim. — Logar Adolf, Rovte 141 prt Logatcu. Klavir star, vendar dobro ohranjen, Izdelek J. B. Strel-cher, naprodaj. Polzve in ogleda se ga lahko v gostilni pri »Lovcu«, Vrhnika. Partija instrumentov pločevinastih, glasbenih, na pihala, dobro ohranjenih, poceni naprodaj, ev. tudi posamič. Bolčič, Zagreb, Petrinjska 5 - kavarna Otroški kotiček i Carična Vesna Sveža jajca in cvetje vedno na zalogi po najnižjih cenah pri Baloh, Kolodvorska ulica it. 18, teleton 19-3«. Kovžegi, rožne torbice, aktovke, listnice, denarnice, nogometne toge, nahrbtniki, gamaSe, nagobčniki za pse Itd. — Vse v veliki Izbiri priporoča KRAVOS Maribor, Aleksandrova 13 ČUDO modam« tehnik« Najbolj la dolgotratna žepno svetilka s lastnim eloVtrt«-nlm poKonom! Daje /.anea-tlllvo In Jako Hvetlo Iu«, brex «.„„. .„ ,,,. ........vsakrtnlli hntfrit. Dinamo ^MJ"0lUXj ~ ^roz '"»torija Samo-prodajs: „T,oirosA, Beograd, predal :W6, tnlefon 2^459. iščemo povsod preprodaja Ion ali zastopnike. | Vojaški kovCeg nov, proda mizar. 2abJak St. 11, LJubljana. Kompletni model za Izdelavo betonskih cevi, profil 80 cm, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 389». 39. »Z Bogomti je kriknlla Vesna in jezna odletela, pustivši srnjaka samega. Srd in gnev sta jo minila kakor bi trenil, in velika žalost se je polastila njenega srca. »Nisem si mislila, da more biti na svetu toliko zlobe in hudobije,« si je Vesna dejala na tihem in odšla k počitku. 40. Ne daleč od Vesninega prenočišča pa je slonel na oknu kralj Srdan in mislil na lepo carično. fes la. hrastove hlode kupimo. Ponudbe v upr. »81ov.< pod »30 cm dalje« it. 4075. Kupim nrsako količino okroglega rezanega trdega lesa (Javor, oreh, Jelšo, brest, hrast, češnjo, bukovlno Itd.), piačam takoj. Ponudbe z navedbo kakovosti ln količine, z navedbo najvišje cene' frc. vagon na Al. P a p 1 e r, Bled II. D:ažba iesa Začasna držav, uprava razlaščenih gozdov Ljubljana, Cesta 29. okt. 24-1, bo prodajala na pismenih javnih dražbah Iz svojih gozdov na območju šum-sklh uprav Kočevje-Stra-ža: 1. dne 4. IV. 1941 v Kočevju ca. 14.200 plm Jelovlh hlodov na panju, 2. dne 8. IV. 1941 v Straži ca. 1630 plm Izdelanih tesanlh tramov fco vagon Straža. Pojasnila, pogoji ln tiskovine so na razpolago pri gornji upravi v Ljubljani ln upravah v Kočevju ln Straži pri Novem mestu. Šivalni stroji »Joh. Jax« so že skozi 60 let znani kot najboljši. - Rabljeni stroji vedno na zalogi. Ivan Jax ln (ln, Tyrševa costa 36. (1 Vež rabljenih in novih bivalnih strojev prodam, Istotam dobite rabljena kolesa. Mller Prano, Stari trg 11, LJubljana. Krojaški šivalni stroj zaradi smrti naprodaj. Prim-, LJubljana, Lam petova ulica 18. Šivalni stroj moderen, pogrezljiv, naj novejši sistem, - poceni prodam. - Poljak, Prisojna 8. (1 Anker šivalni stroji so znani kot najboljši za Šivilje, krojače, čevljarje, gospodinje tudi za entla-nje ln clkcak z dvema Iglama. Na zalogi rabljeni z okroglim čolnič-kom od 300 din naprej. Prodaja Tj-iglav, Resljeva 16. ALI STE 2E PLAČALI NAROČNINO? Registrirno blagajno znamko National, v zajamčeno brezhibnem stanju, poceni prodamo. — Radloval, Ljubljana, Dalmatinova 13. Prodam dva gumi voza, nosilnost 1500 ln 3500 kg. - Zidar Alojzij, Jegllčeva 15. »Cepilna smola« H kg 8 din, >/< kg 15 din. Ing. PrezelJ, LJubljana, Wolfova 8-1., tel. 84-73. Varžnim gospodinjam v Sempetrskem okraju, priporočamo sveže čajno maslo, kislo ln sladko smetano, vsakovrstne slro v mlekarni: Ilirska 15. Novo vodstvo I Podružnica mlekarne »Drama«. WVELBBIT" otroški vozički ZAGREB, Iliea št. 55 Najnovejši modeli za 1941,najnižje cene v specialni in največji trgovini otroških vozičkov. Prodaja za gotovino. Hrevoz In omot ae ne računa. Cenik s slikami brezplačno. Izrežlteoglns zaradi naslova. Razpis dražbe lovišča jZačasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani razpisuje javno ustmeno dražbo lastnega lovlSča revir Sv. Peter, v bližini Dvora pri Žužemberku, s površino z osredki 1.304.09 ha. Dražba bo dne 29. marca 1941 ob 11 dopoldne v pisarni Začasne državne uprave v Ljubljani, Cesta 29. oktobra St. 24-1. Splošni ln posebni lovsko zakupni pogoji ter razglas so na razpolago pri Z. D. U. ln pri Sumskl upravi razlaščen, gozdov v Straži pri Novem mestu »Rusolln« zoper Ščurke, vrečica 6 dinarjev. Ing. Prezelj, Ljubljana, Wolfova 8-1. Globok otroški voziček dobro ohranjen, prodam. Avsec, Bežigrad 13. Puh in perje za trgovce razpošilja po najnižjih dnevnih cenah Wolkensteln Adolf, Sombor, dunavska banovina. Zahtevajte vzorce. (1 Porolitno opeko Ima v zalogi »Gradldom«, d. z o. z., Sokolska 15. Mlekarno prodam v centru LJubljane. Naslov v upr, »SI.« pod St. 4044. Jermene gonilne, Bivalne ln vezal-ne, v vseh širinah, priporoča Ivan K r a v o s , Maribor, Aleksandrova 13 Zapravljivžek skoraj nov, poceni prodam. Groblje 2, p. Domžale. Globok otroški vozižek prodam. — Sitar Ivanka, Trata, St. Vid nad LJ. Voz z gumijastimi kolesi nov, prodam. Naslov v upravi »SI.« pod 3772. »Mikrotan« zoper mISl ln podgane, 100 g 12 din; »Mikrotan« pasta 60 g 14 din. Ing. Prezelj, Ljubljana, Wolfova 3-1." <1 2000 hruškovih divjakov proda Cerne Anton LJubljana VII., Za vasjo St. 6. Sušilnico za hmelj 4 m*, malo rabljeno — ugodno prodam. — Lina Henko, hotel, Laško. Posteljno perje po din 10 tn 14. Cehano perje din 25, 85, 55, gosje perje od din 80, 100. 140. •Puh« 850, 800. 860 dobite pri Luks A. - Osijek Desatlčna 81. Vzorol brezplafino Špecerijsko trgovino •na prometnem križišču v Mariboru, dobro založeno z zajamčeno dobavo racioniranega živila, prodam. Skupna vrednost 250.000 din brez odkupnine. Navedeni kapital se obrestuje najmanj 30% letno. Samo resne ponudbe v upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Dobra investicija« št. 379. T Barako na Masarykovl cesti, ki Jo Je treba podreti, proda ugodno Bahovec, Gallusovo nabrežje St. 39, Ljubljana. (1 Dira na vzmeteh B—S ton nosilnosti, a Širokimi platišči, v najboljšem stanju — ugodno proda Medarna, Ljubljana, židovska ulica 6. Vse okrasne rastline za vas vrt, kakor pere-ne, rastline za skalnja-ke, okrasno grmlčje, ko-nlfere Itd., dobite najugodneje v drevesnici: »Perenvrt«, Vrapče kraj Zagreba. — Zahtevajte brezplačen cenik I Pozor! Velika zaloga rabljenih ln novih čevljev, gural-Skornjev, guml-podpetnl-kov vseh Številk. Najceneje dobite pri Klavžar, Vošnjakova 4 (vhod za Novim svetom). Ugodno naprodaj več Šivalnih strojev, koles, otroških vozičkov ln drugih predmetov — pri »Promet«, nasproti krt-žanske cerkve. Tel. 43-90. Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled. Magnolije in tamariske dobro okorenlnjene, proda Frane Golob, na vrtu učiteljišča v Ljubljani, Resljeva cesta 10. Razprodajam sledeče: trgovske stelaže, steklene vitrine, velika steklena okna, pločevinasta železna vrata, nadplsne železne plošče, stoječi pisalni pult, večjo množino različnih košar, vse prav poceni. - Ogled samo v ponedeljek ln torek dopoldne : Masarykova ul. St. 48, dvorišče. Leseno Weekend hišico solidno zgrajeno, krito s Salonitom, velikost «V,X 3'/i m, takoj prodam. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Nova—St. Vid« št. 3949. fl 5 letnega dežka oddam za svojega. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3914. (r Gumbnke, gumbe, pllse, monograme, entel, ažui fino in hitro izvrši Matek & Mikeš Ljubljana. Fraafllkaiuka ulice nasproti botela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela Lisice strojimo barvamo tn prvovrstno Izdelamo. — Krznarstvo L. Rot, LJubljana, Mestni trg 5. Telefon 22-75 Tehnična pisarna In po svetovalnica v LJubljani, Frančiškanska ulica št. 10 ing. Otihal Josip poobl. gradbeni Inženir se priporoča za vsa v to stroko spadajoče posle. Trajno ondulacijo s t mesečno garancijo za 50 din Vam naredj salon MIlan Turk, Trubarjeva ul. 2 pri mostu sv. Jakoba. (r Novi naslovi Frančiškanska nI. 3. Telefon 45 13 Kravo s teličkom prodam. Erbežnlk Alojz, Kožarje 89, p. Dobrova. Pava • samico kupim. Anžln, Tomačevo St. 22 pri Ljubljani. (J Psižek Maltesar-Scldcn-plnč »e proda. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3995. © Kilavi ® Podpasač za kilo (Drž. zak. patent St. 19.640). Nov Izum patentiranega pašnika (brez trakov -brez jermena za bedra); tisočim bolnim prinese olajšanje. Pri nošenju Je telo skoraj popolnoma prosto, počutite se, kot da ga sploh ne nosite. -Pišite takoj po brezplačni prospekt Izumitelju: Inž. Janez Napotnik — Utješenovičeva 5, Zagreb OKAMA MAZILO I* »dravlinlh »ellSC. - Ca dovlt uspeh pri ranah, opeklinah, oinl jenjlh - volka — (arih In voetllh ltd.x» nego dojenčkov pri kožnem vnetja, izpnščajlh in hrastah nate menn, za rnzpokano prsne bradavice. Dobi M » I«*«" nsh in droeerilab. Ali ste ie naročeni na Slovenca Vsak naročnik zavarovan Kanaržke žlahtne vrvivčke, odlikovane z zlato kolajno — samce od 100 din naprej, samice po 60 din; razpošiljam po povzetju ter Jamčim, da pride ptica živa na naslov. Na vprašanja priložite znamko. -Golob Franc, Hranilnl-ška cesta 8, LJubljana — Bežigrad. (J 1. Krepi rasi las 2. Prhljaj izgine, lasje ne Iz* padajo 3. Ugonablja za lase Škodljive parazite Trily8in na znanstveni podlagi Izdelan to-nikum za porast las, uživa svetovni sloves. Zahtevajte, da se Vam pošlje brezplačno naša brošura: »Navodila ta nego las s Irilysinomc. Mr. OTO H. JAKSlC. ZAGREB Mažuranila trg 5. LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI z. z. neom. j. Ljubljano, Miklošičeva c. 6 v lastni palači nasproti hotela „Union" obrestuje hranilne vloge najugodneje. Nove In stare vloge, ki so v celoti vaak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi do 5%, Inserirajte v ,.Slovencu"! TO JE NOVO POCENI „NAL0 VIŠINSKO SONCE" T« remek delo tehnike se dobiva po takt ceni, da al ga more nabaviti vsaka rodbina. Kakor večji modeli, ae odlikuje tudi »malo višinsko sonce« —-original Hanau — tipa S 100, z velikim bogastvom ultravioletnth žarkov, ki so združeni z milo toploto. Ti žarki z učinkovanjem sonca imajo v svoji zdravilni moči isto vrednost kot oni prirodnega sonca na visokih planinah. Z »malim višinskim soncem« se morate sicer dalje časa obsevati kot z večjimi svetilkami, a istotako ^je tudi obsevana površina manjša. Kljub temu je za začetek dovoljno obsevanje od 4—6 minut. Redna obsevanja dajejo koži rjavo barvo, varujejo vas obolenj tn ohranjujejo vaše zdravje. Cena kompletnih aparatov od Dlo 1800— naprej. Predvajanje kakor tudi najnovejSa prospekte zahtevajte od: Jngoatovensko Sle- men« a. d., Beo-; grad, Kralja Aleksandra 8; Zagreb, Bogovlče-va ul. 1; Ljubljana, Tyrševa la. Jugoslovesako AEG, Beograd, Brankova ul. 30. AEG Union, Jugo-slavonsko d. dn Zagreb, Karadžifieva ul. 1; LJubljana, Livar* ska ulica 6. Malo Višinsko Sonce" Prosim poSIJlte ml novi prospekt za »malo vttlnsko sonce« S 100. Ime: _______________________________ Kraj:________ Ulica: .......... < Po vaši Želji Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Liubliani Kopitarjeva 6/II drevesnica, SUBOTICA Zahtevajte veliki brezplačni ilustrirani ceniki Občina Jesenice opozarja na razglas o II. ponudbeni licitaciji za oddajo gradbenih in obrtniških del za novogradnjo mrtvašnice na Jesenicah ki je bil objavljen v »Službenem listu« št. 20 dne 8. marca 1941. — Vsi potrebni licitacijski pripomočki se dobe pri občini Jesenice proti plačilu nabavnih stroškov. Uprava občine Jesenice Zahtevajte v vseh lokalih »Slovenca« ZAHVALA. Za obilne dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi našega dragega, srčno dobrega moža, očeta, gospoda AVGUSTA NOVAKA se vsem in vsakemu posebej najtopleje zahvaljujemo. Iskreno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, gg. trgovcem iz občine Polje ter vsem darovalcem krasnih vencev, kakor vsem onim, ki so v tako obilnem številu spremili našega nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti. Vevče, dne 14. marca 1941. Žalujoča družina Novakova. ^fiVis t *ii;M»its9mw«T * »s Grazia Deleddat 13 Marianna Sirca Sardinska povest Zazdelo se ji je, da je vsa niena preteklost mrtva in od njenega življenja odsekana kot suha, nejKitrebna veja Marianna zapre škrinjo in stopi v druge sobe, a jiovsod, tudi v kanonikovi sobi, kjer je postelja pokrita z zeleno odejo in kjer počiva njegova slika na omari s knjigami, jKivsod se širi duh j>o zaprtem, po vlagi, jk> podzemski plesnobi. Nato stopi v f>odstrešje. Tu je obširna, precej visoka soba z nngnjenim stropom. Dve okni gledata na dvorišče in cesto, v daljavi so vrtovi, dolina in gore. ' Od tramov, ki tvorijo strop, visijo grozdi in hruške: na tleli so raztegnjeni zlatorumeni nandelji in krompir, še rumen kot jabolka. V košarah je tudi kruli, in sicer kruh iz ječmenove moke za ovčarje, temen kruli za služkinjo in bel kruli za njo. Tu je tudi moka, testenine, stročje in vse, kar je pri dobri hiši potrebno. Nič ne manjka. V kotu med dvema oknoma je ležišče za služkinjo: nizka jjostcl ja iz črvivega lesa, pokrita z grolx> odejo iz sivočrnc volne, da se zdi kakot, da je od tigrove kože. Marianna je sedla na njo in mislila na razne reči ter se zazrla skozi okno v daljavo. Od okna do okna kroži blagodejen vonj zraka. Nad goro Orthobene se vzpenja modro nebo in jilava oblaček, rdeč kot roža. Glasovi, ki prihajajo se tresejo v tihoti iz daljave. Marianni se zdi, da ti glasovi prihajajo iz koče. Spomnila se je na one pretekle dni, ko sta jo oče in mati pripel jala v stričevo hišo ter ji pokazala vse sobe, stopnice in podstrešje in vse polno ženskih dobrin. Tudi tedaj se jc vsedla na nizko posteljo ter se do- taknila grobe odeje. Mislila je tudi na to, kako se je igrala bosa na cesti, kako je šla proti večeru z dečki k vodnjaku in govorila neke besede, celo kletvice. Vsega tega sedaj ne dela. A zbogom svoboda! Ko je prišla k stricu, je morala nositi vedno čevlje; in ko so bili novi, se ji je zdelo, da ji vlečejo noge navzdol; tako so jo stiskali, da je bila primorana, stopati premišljeno. V začetku jo je služkinja Fidela zabavala s svojimi prijx>vedkami in čudnimi navadami. pripo je, kako sedi na dnu nizke jx>stelje in jo debele, trde noge služkinje tiščijo v hrbet. Videla jo debele, trde noge V hiši je bilo toliko praznih sob in velikih, ši rokih ter malih postelj, a Fidela je hotela, da spi tam gori pri njej. Povedala ji je tudi, zakaj. »Vedeti moraš, da se odtod bolje vidi na vse strani in bolje sliši, odkod prihaja rojx)t«. In glej I Ponoči se je večkrat dvignila in je gledala iz enega in drugega okenca. Ce je sijala luna, se je tudi Marianna dvignila v jMilmraku na svoji jjostelji ter sledila služkinji z očmi. Videla jo ie v nočni srajci, s čepico na glavi, ki se je trda kot lesen kip, tako gibala, kot da bi uganjala čarovnije. ln Marianna se je bala. Bala se je vsega: služkinje, ki je prežala na oknu; zunanjega rojita, ki se je tu pa tam razlegal, bala se je vseh predmetov, ki so se medlo razločevali na dnu podstrešja; bala se je črnih grozdov, ki so viseli od visečih tramov, kot razkuštrane glave. Bala se je vsega in vendar ji je bil njen strah prijeten. In ko se je čez dan dolgočasila in je morala pred stricem povešati oči, je z veseljem mislila na nočne ure, na skrivnostno življenje, na podstrešje in na prijiovedke. »Pripoveduj! Pripoveduj! Kako je bilo, ko si bila v hiši tvojih gospodarjev... Kako je bilo tedaj?... Povej mi, sicer skočim s jiosteljc,« je rekla Marjanna, ko se je vrnila Fidela v posteljo ter premaknila odejo. »Toraj..., počakaj... kaj sem rekla? Stoj mirno, ti kobilica!« »Začni znova! Fidela!« »Poslušaj: ko mi je bilo petnajst, šestnajst, ali osemnajst let, prav natančno ne vem, sem služila v hiši Cristine Zandu. Moji gosj»odarji so bili bogati. Ta moj sedanji gospodar, Bog ga potolaži, je bogat, a bogati so bili tudi oni; v nišo je hilo celo napeljana votla; denarja, srebr- nine in svetinj pa so imeli kot v kakšni cerkvi. Denar so hranili v skrinji, ki je bila ob vhodu v hišo; bakren drobiž so imeli kar v košari kot bob. Sedaj ti ne morem natančno jx>vedati, kako se je zgodilo. Nekega večera, bilo je na predvečer praznika, se je gosjiodar vrnil domov s svojo palico in se takoj vlegel v posteljo, ne da bi j>rej večerjal. Mogoče je bil pil; sicer ne morem z gotovovstjo trditi, da je pil, a pravim: morda je pil. Me ženske smo bile v kuhinji. Hlapec, ki je napajal konje, je nenadoma vstopil. Njegove oči so izražale bojazen, ko je zav-pil: »Mati moja, gospodinja moja, kakšen strah! Kakšen strah!« in naglo je zbežal jx> lestvici, ki je vodila v podstrešje nad kuhinjo. In jaz sem bežala za njim. Čeravno nisein vedela, za kaj gre, so mi lasje vstajali od groze. Vrgel se je na posteljo in zavil v odejo. Jaz sem se vrgla na tla in skozi neko špran jo sem videla grozo, ki se je godila v kuhinji. Skupina maskiranih mož, ki so sličili strašilom, je naglo vstopilo v kuhinjo. Trije so zgrabili mojo gospodinjo; eden od njih je imel sekiro. Drugi so hitro vstopili v hodnik in od tam šli v gornje prostore. Njihove stopinje so tako odmevale, kot da bi bili sami razuzdani demoni, ki so prišli iz pekla«. Ali si razumela, da je bila to drhal cestnih razbojnikov? Mnogo jih je bilo, mogoče trideset, mogoče več. Hlapec na postelji je vpil in klical na pomoč, a nihče se ni upal na dan, da ga ne bi zadel strel zločincev. V nekaj minutah so ubili gospodarja in pobrali vse dragocenosti. A še niso bil zadovoljni; tisti, ki je imel sekiro, je z drugima dvema vodil gospodinjo in jo vlekel, kot da bi bila mrtva. Pokazati jim je morala, kje je skrit denar. Zunaj sta počila dva strela; bili so hišni sosedje, ki so skušali razbojnike prestrašitL Toda nekateri, ki so ostali v dvorišču za stražo, so kričali onim znotraj: »Pogum in naprej!« Vsa hiša je bila v neredu, kot da bi jo stresel potres. Videla sem one tri, ki so gospodinjo zopet pripeljali v kuhinjo. Njene noge so se vlekle po tleh, ko da bi bili dve cunji, njen obraz je nil od groze ves spačen. Ker ni znala pokazati skrivališč, so jo tolkli po ramah s pestmi in ji pretili s sekiro. Nato so jo spet slekli; ko so našli dva tisočaka, skrita v njenem modrcu, se je zdelo, da so pomirjeni. Gospodinja je jecljala: »Imejte dobro sreč! Mislite na vašo mater!... In oni so odgovarjali: »še malo počakaj! Če ne poveš, kje je denar, le položimo nago na žareč trinožnik ...« Eden med njimi je že položil trinožnik na žerjavico A ko so pa zunaj ponovno zadoneli streli, so v hipu vsi zbežali. Tudi moja gospodinja, ki je ostala sama, se je nekam skrila. Jaz sem ostala vso noč v podstrešju; skrila sem se med šofie trstja, ki so stali v kotu. Še sedaj se mi včasih zdi, da sem še tam, da slišim korake razbojnikov in da umiiram zadušena. Badi tega strahu sem po tisti noči prenehala biti ženska«. Ta zaključek je Marianno zel6 zabaval. Smejala se je, četudi se ji je grlo od groze že stiskalo! Zdelo se ji je, da vidi Fidelo na podstrešju, med trstjem. in kako nenadoma skoči iz skrivališča, spremenjena v dečka. In vsakokrat je, vsa utripajoča od strahu in usmiljenja, hrepeneče pričakovala na konec zgodbe, a gri-zoč se neprestano ustnice, da bi pred časom ne prasnila v smeh. Za Jugoslovansko tiskarne v Ljubljani: Jože KramarU Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Uredr"<: Viktor Cenil?