PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni ••Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski MT dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 v Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 226 (13.164) Trst, sreda, 12. oktobra 1988 Opozicija in predsednica zbornice Jottijeva zavrnili večinski predlog Zaplet o tajnem glasovanju Danes se vse začne na novo Ob demokristjanskem predlogu se je prvič združila vsa opozicija - Napoved odločnega boja tudi s pomočjo obstrukcije - Slabi izgledi za kompromis - Craxi zagovarja trdo linijo Ciriaco De Mita (arhiv Pd) RIM — Iz zmešnjave v zmešnjavo, zmeraj je res ni manjkalo v Palači Montecitorio. Ozračje je bilo nenavadno naelektreno. Vse je potekalo ne-Ram mrzlično. Položaj se je spreminjal !z trenutka v trenutek, tako da je bilo težko razumeti, kaj se pravzaprav do- V bistvu je minil še en dan, ne da bi se položaj v zvezi s spremembo parlamentarnega pravilnika o tajnem glasovanju premaknil z mrtve točke. Kvečjemu se je le še bolj zapletel in postal še bolj napet. Vrv je tako napeta, da se lahko v trenutku pretrže. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Ozračje je postalo razbeljeno že v dopoldanskih urah, ko se je odbor za pravilnik sestal pod predsedstvom Jottijeve, da bi na podlagi v petek izglasovanih spreminjevalnih načel izdelal dokument, o katerem bi se morala skupščina poslanske zbornice popoldne izreči. Ko je predstavnik večine demokristjan Ciaffi predstavil osnutek besedila, je završalo kot v sršenjem gnezdu. Opozicija je zagnala vik in krik in po treh urah prerekanja so bili prisiljeni sejo odložiti. Po mnenju opozicije namreč dokument še zdaleč ni odražal načel, ki jih je v petek izglasovala poslanska zbornica. V tekstu je rečeno, da potekajo glasovanja tajno z izjemo glasovanj, ki zadevajo osebe, načela svobode, pravice družine, parlamentarne preiskovalne komisije ter zakona o ustavnih organih. Najbolj pa je opozicijo razsrdila postavka, po kateri se o volilnih zakonih glasuje najprej javno. Šele kadar pride zakon v drugo vejo parlamenta, se lahko na izrecno zahtevo glasuje tajno. Večina naj bi spet sprevrgla pravila igre. Reakcija opozicije je bila zelo trda. Neodvisna levica je takoj sklicala tiskovno konferenco ter silovito napadla vladno večino, češ da je prikrojila po svoje izid petkovega glasovanja. Komunisti so takoj predstavili svoj osnutek. Razprava v odboru za pravilnik se je v prvih popoldanskih urah nadaljevala, vendar brezuspešno. Večina je v bistvu vztrajala pri svojem, opozicija pa je tedaj napovedala trd spopad v avli. Načelnik komunistične skupine Zangheri je bil vidno razburjen, ko se je po seji odbora zadržal v razgovoru z novinarji. Vsaka stvar ima svoje meje, je večkrat ponovil in napovedal, da se bodo vsi poslanci njegove skupine priglasili k razpravi v avli. Na vprašanje, če to pomeni obstrukcijo, je Zangheri dejal, da obstrukcijo pravzaprav dela vladna koalicija s svojim zadržanjem. Alternativni dokument KPI so v celoti- podprli demoproletarci, radikalci, neodvisna levica, zeleni in celo misov-ci, kar je menda prvič v zgodovini italijanskega parlamenta. Vse te skupine so se tudi odločile za obstrukcijo. Če upoštevamo, da je samo komunistov 177, ostalih pa okrog osemdeset, in da ima vsakdo pravico govoriti trideset minut, si lahko predstavljamo, do kdaj bi se razprava o tajnem glasovanju zavlekla. Zadeva pa se je zasukala nekoliko drugače. Na bojišče je stopila predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti in se poslužila pravice, ki ji jo daje pravilnik. Formalno je namreč sklenila, da je formulacija večinskega dokumenta, kar zadeva glasovanje o volilnih zakonih (javno glasovanje v zbornici in nato možnost tajnega glasovanja v senatu ali obratno) nesprejemljiva. Predsednica zbornice je na ta način dala eno roko opoziciji, De Mita in Craxi pa bosta morala sedaj odločati, ali naj vztrajata pri stari formulaciji ali naj popustita. Danes se bo tako začelo vse znova. Najprej se bo sestal odbor za pravilnik, ki bo skušal prilagoditi besedilo končnega dokumenta novim zahtevam, in če bo prišlo v tem okviru do sporazuma med večino in opozicijo, bo popoldne končno prišlo do glasovanja. Kako pa se bosta opozicija in večina sporazumeli, ni še jasno. Čraxi je sinoči zagovarjal trdo linijo. Bo torej spopad »zid proti zidu« neizbežen? DUŠAN KALC »Preštevanje« milanskih drogirancev MILAN — Impozantna policijska akcija v milanskem parku Lambro! Na stotine policistov in nekaj oddelkov s psi je včeraj prečesalo znani park v predmestju Milana, kjer se redno zbirajo mestni drogiranci. Kljub dežju je bilo v parku na stotine zasvojenih z mamili, tako da si je policija izpisala osebne podatke 487 oseb, 212 pa so jih pospremili na kvesturo. Od teh jih je 60 ostalo v zaporu. Številke so presenetljive, še posebno glede na dejstvo, da gre za mestni park, skratka za zeleno oazo, ki je dostopna vsem. Rezultati akcije milanske policije pa pričajo tudi, da je povsem utemeljena skrb o naglem širjenju mamil v Italiji. Po zadnjih statističnih podatkih je v prvi polovici leta zaradi mamil umrlo več ljudi kot lani v celem letu. Tudi trgovina z mamili zado-biva čedalje večje razsežnosti, kot dokazujejo količine mamil, ki jih policiji uspe zapleniti. Strokovnjaki trdijo, da se je spremenil tudi profil drogiranca, saj se mamilom približuje čedalje več mladih, umirajo pa pretežno starejši in fizično že dokončno izčrpani mamilaši. Policijska akcija v Milanu pa je odkrila še eno plat medalje: obstajajo namreč tudi »vu' cumpra«, ki namesto preprog prodajajo heroin. Prizadevanja za sprejemljivo spremembo jugoslovanske ustave in za rešitev kosovskega problema V ustavni komisiji Slovenije Seja predsedstev razprava o spremembah ustave ZKJ in ZK Kosova S seje CK Srbije BOGO SAMSA BEOGRAD — Z izredno ostrino se je razplamtela pole-tr kQ med slovenskimi in srbskimi komunisti. Točneje je neba reči, da gre za napad srbskega partijskega vodstva ® slovensko in da ima ta polemika nekatere zlovešče v °čilnosti. Predsedstvo slovenskih komunistov je prvo že soboto odločno podprlo črnogorsko vodstvo, ki ni popus-l ? Podivjani množici in ni odstopilo. Temu stališču sta i„ °/ zatem sledili še podpori zveze komunistov Hrvaške bosne in Hercegovine, včeraj pa celo Makedonije, ni /'e v ponedeljek se je sestal srbski vrh, saj sta na skup-lj,Sei‘ predsedstvi republike in partije Socialistične repub-črn Srbije ostro obsodili Slovenijo, češ da se je vmešala v ng°9orsko zadevo, da po nedolžnem krivi Srbijo in podob-sio **** tem 50 šli tako daleč, da trdijo, da so odnosi med njQVenskim in srbskim narodom dobri, da jih pa kali skupi-5 Q slovenskih voditeljev, kot so to Jože Smole, Franc sjric in Ivan Dolničar (upokojeni narodni heroj, general, . / član CK ZKS) in skupinica časnikarjev. Vč< Cq -eraj se je napad zaostril na nepričakovano hitro skli-ce;1 .SeP centralnega komiteja srbske partije, ki so jo v pr 0,1 Predvajali po beograjski televiziji in ki jo je kasneje jQ ,v tako v celoti oddajala ljubljanska televizija. Sloveni-dn'n odnosi med obema partijama formalno nista bila na fVrjem redu. Dejansko je bila pa to osrednja tema, o tetj govorili številni predstavniki srbskega CK. Naš- nQ. bili vsi slovenski grehi, od podpore »špijonom«, ki koLf izdajali vojne tajne, pa vse do podpiranja kosovske neg rarevoIucije. Izrečene so bile zahteve po sklicu izred-n/fv kongresa partije, če se že ne bo vse razčistilo prihod-vP ponedeljek na seji CK Jugoslavije, ker »druqače narod ‘ *«/ mora narediti«. nQrfl ,9ovorni urednik dnevnika Politika Slobo Lazarevič >oJe krajšem razgovoru skušal utemeljiti nekatera ee^na srbska stališča. Politika je sedaj trdno v Miloševi-vSe,n rokah, dejansko je njegovo glasilo in organizator Lmitingov in tudi celotne politike srbskega vodstva. 60(j revič pravi, da se je šele sedaj ustvarila resnična svo-f)QV . tiska, da pišejo to »kar hoče narod«, kot dokaz pa drgg/n množico pisem, ki jih časopis prejema iz Srbije in fo(g n krajev Jugoslavije, pa tudi iz Slovenije. Temelj ce-“'žftcrQ stQbšča pa je v suverenosti in legitimnosti, ki naj V v„La'' iz naroda in »to naroda, ki se zbira na mitingih«. Uh ;gtvih so bili stari nesposobni in nepošteni ljudje, ki kaj'0 treba zamenjati. Ni dovolj, da se horizontalno premi-čis(^,z enega naslonjača v drugega, potrebna je temeljita strQna, kri vas so volitve - pravi Lazarevič - z različnimi do P™ nas pa je narod in njegova volja mora priti NADALJEVANJE NA 2. STRANI LJUBLJANA — Včerajšnja seja slovenske ustavne komisije je potekala pod vtisom močnih pritiskov, ki zadnje čase tiščijo Slovenijo, naj popusti in sprejme takšno ustavo kot ji jo ponujajo. Kljub notranji stiski, ki je niso skrivali, pa so njeni člani delovali načelno. Več jih je ostro obsodilo zadnji izjavi predsednika SFRJ Raifa Dizdarevi-ča, da je predlagane spremembe nujno potrebno sprejeti in da bo tisti, ki bi se temu upiral, bil kriv za krizo države. Miran Mihelčič je v tem videl, da predsednik države ne brani veljavne ustave, na katero je prisegel, temveč že neko prihodnjo. Tone Jerovšek je Dizdarevičev nastop doživel kot žuganje vsem Slovencem in vsej demokratični javnosti. Še več - po Jerovškovem mnenju je s svojimi besedami predsednik predsedstva SFRJ »raztrgal ustavo«, saj je grozil prav tistim, ki se nameravajo ravnati po njej. Tone Peršak je dal tri konkretne predloge. Po prvem, ki ni bil sprejet, naj bi se postopek sprejemanja ustave začasno zaustavil vse dotlej, dokler se v državi ne pomirijo duhovi in bo spet mogoče v miru delati. Drug predlog je bil, naj Slovenija pristane le na tiste spremembe ustave, ki se nanašajo na gospodarsko področje in so sprejemljive za vse, ostale pa zavrne. Po tretjem predlogu pa je zadnji čas, da se razpiše referendum, na katerem se bodo državljani Slovenije odločili, katere spremembe ustave sprejemajo in katerih ne. D. V. DEJAN VERČIČ PRIŠTINA — Včeraj popoldan sta se na skupni seji sešli predsedstvi centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in pokrajinskega komiteja Zveze komunistov Kosova. Ta seja, ki bi se po prvotnih napovedih morala začeti šele danes popoldan, je prvo tovrstno srečanje vodstva jugoslovanskih komunistov s kakšnim republiškim ali pokrajinskim partijskim vodstvom. Pozno ponoči, ko smo pisali pričujoče poročilo, je seja še trajala in zaključki niso bili znani. Predsedujoči jugoslovanski zvezi komunistov Stipe Šuvar je na začetku zbrane obvestil, da na skupnem sestanku predsedstev ni Boška Kruniča in Franca Šetinca (ki sta že podala izstopni izjavi iz predsedstva CK ZKJ) in šefa srbske partije Slobodana Miloševiča (predsedniki republiških in pokrajinskih vodstev partije so po funkciji člani predsedstva CK ZKJ). Ob odsotnosti slednjega je Šuvar povedal, da je dopoldan, ko je v Beogradu potekala izredna seja srbskega centralnega komiteja, dvakrat po telefonu govoril z Miloševičem in da mu je ta obakrat potrdil, da bo v Prištino prišel. Miloševiču so dali na voljo tudi posebno letalo, s katerim naj bi takoj po končanem zasedanju v Beogradu priletel v Prištino, če pa bi bilo potrebno, so bili tudi pripravljeni prestaviti začetek skupne seje v Prištini - vse samo zato, da bi Miloševič bil prisoten, je povedal Šuvar. Kljub temu pa šef srbske partije Slobodan Miloševič v Prištino ni prišel, namesto sebe pa je poslal sekretarja srbskih komunistov Zorana Sokoloviča. Uvodno besedo je včeraj dal Marko Orlandič, ki je stanje v pokrajini Kosovo ocenil kot izredno slabo, ob albanskih pa je napadel tudi srbske, črnogorske in »vse druge«, kot je rekel, nacionaliste. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Alžirski predsednik Šadli Bendžedid obljubil odpravo enopartijskega političnega sistema Do demonstracij v podporo Alžircem je prišlo tudi v Parizu (AP) ALŽIR — V alžirskem glavnem mestu in v drugih krajih države, kjer so bili neredi v prejšnjem tednu najhujši, se je vrnil mir šele po ponedeljkovem televizijskem govoru predsednika republike Šadlija Bendžedida. Predsednik je množicam obljubil gospodarsko reformo, ki naj bi prispeva-la k dvigu nizkega življenjskega standarda, in spremembe v strukturi oblasti. Omenil je celo možnost spremembe ustave, tako da bi odpravili enopartijski politični sistem in bi torej opoziciji omogočili organizirano politično delovanje. O političnih reformah naj bi se ljudstvo izreklo na referendumu. Obljube so zaenkrat umirile alžirske množice, čeprav gre računati na nadaljevanje odpora s strani muslimanskih pravovernikov, ki še vedno vidijo v predsedniku svojega najhujšega sovražnika. Ob zaključku enotedenskih pouličnih spopadov so oblasti sporočile, da je umrlo 176 oseb, dobro obveščeni neodvisni viri pa posredujejo dvakrat in celo trikrat večje številke. Med žrtvami je tudi 33-letni novinar alžirske tiskovne agencije APS (Algerie Press Service) Ali Benmešiše. Predsedstvo republike je vsekakor sporočilo, da z današnjim dnem odpravlja izredno stanje, ki so ga uvedli v četrtek po izbruhu naj hujših neredov. e Seja CK Srbije NADALJEVANJE S 1. STRANI Naslednje vprašanje se nanaša na izvajanje gospodarske reforme, ki je po njegovem mnenju nemogoče, dokler Srbija ne bo država. Potrebna je ena država Srbija, ker so se na primer za notranje zadeve morali dogovarjatitrije ministri: iz Vojvodine, Srbije in Kosova in ker se ničesar niso dogovorili, se tudi nič ni naredilo. Šele na tej osnovi, ko bo Srbija država, bo možno tržno gospodarstvo in demokracija, ki pa je bila že bolj obrobno omenjena, saj je njeno bistvo v narodu, zbranem na mitingih. Lazarevič je skušal omiliti ostrino polemike s Slovenijo, kot je prišla do izraza na seji CK, še zlasti pa ostrino v pisanju današnje Politike. Pravi, da je bila seja CK Srbije sklicana tako nenadno zaradi potreb Vojvodine. V tej pokrajini ni bilo nesposobno samo pokrajinsko vodstvo, temveč se je izkazalo, da je treba zamenjati tudi vsa občinska vodstva, odtod tudi zahteva po izrednem kongresu vojvodinskih komunistov. V Beogradu sije sonce, center mesta preurejajo, Ulico Kneza Mihajla, osrednjo beograjsko ulico za veliko palačo Terazije, pa so že povsem preuredili in je vsa nova, bleščeča in velemestna. Zvečer je na njej izredno živahno. Vse trgovine, odprte pozno v noč, so luksuzno urejene, cene so različne, včasih tudi presenetljivo nizke. Na ulici sta odprti dve imenitni razstavi srbskega gledališča in moderne srbske likovne umetnosti. Ozračje je idilično. Pa vendar tudi med te tako velemestno, pariško in tradicionalno demokratične snobovske Beograjčane prodira polemika in očitki, še zlasti Slovencem. Taksist mi je zatrjeval, da ga je policija desetkrat ustavila na poti med Razdrtim in Novo Gorico in desetkrat temeljito preiskala. V klubu novinarjev so srbsko strežno osebje in nekateri obiskovalci skoro z aplavzi pozdravljali vsako ostrejšo besedo, izrečeno na račun Slovenije med zasedanjem CK Srbije. Na sosednji ulici pa so se pred prižganimi televizorji zbrali ljudje, ki so ploskali, žvižgali in skandirali. Temperatura narašča in pri tem je najbolj tragično, da nihče ne poskuša poslušati argumentov druge strani, da ne objavljajo nekaterih stališč, razen v izkrivljeni in polemično sestavljeni obliki. e Kosovo NADALJEVANJE S 1. STRANI Ostro Je nastopil sekretar srbskih komunistov Zoran Sokolovič, po mnenju katerega se situacija na Kosovu hitro slabša. Zahteval je obračun s kosovskimi politiki vse od občin do federacije. Ljudje in narodi niso v dilemah, je rekel, vodsta so ta, ki ne znajo in nočejo. Po njegovih besedah hočejo v Srbiji »organizirane socialistične sile« resno rešiti probleme Kosova, pri tem pa jih ovi-rajo antikomunisti in srbski nacionalisti, s katerimi srbska partija po njegovem mnenju uspešno obračunava. Za prve ure zasedanja v Prištini velja reči, da jih je predsednik jugoslovanskih komunistov zelo resno vodil. Ni dovolil, da bi Miloševičeva odsotnost ostala neopažena in še manj sekretarju srbskih komunistov Sokolovi-ču, da bi kar na tej seji odstavljali kosovske politike. Posebne pozornosti je vredna Šuvarjeva odločna izjava, da lahko o funkcijah, ki jih posamezniki imajo, odločajo le organi, katerih člani so. Le tisti, ki so koga izvolili, ga lahko odstavijo ali razrešijo. »Znan je postopek,« je rekel Stipe Suvar. Skupina 88 podpira Slovenijo KOPER — Pripadniki italijanske skupnosti v Jugoslaviji, ki pripadajo tako imenovani Skupini 88 so včeraj, kot poroča ANSA, v Kopru objavili dokument, v katerem izražajo zaskrbljenost ob sedanjem političnem in družbenem položaju v Jugoslaviji. Skupina 88 ugotavlja, da »uveljavljenje nacionalistične in unitaristične demagogije, ki s strumentalizacijo upravičenega nezadovoljstva delavcev neti linč in čistke stalinističnega kova kot edine oblike boja in zagovarja nasilne in totalitarne rešitve, peha državo ali v prepad tragične libanonizacije, ali pa v vojaško diktaturo«. V svojem »pozivu za obrambo demokracije« se pripadniki te skupine obračajo tudi na »vse demokratične sile sosednje Italije, da bi ob spoštovanju načela nev-mešavanja, a v imenu sodelovanja in prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo ter v imenu skupnih naporov za mir v Evropi, čimprej ocenile grožnje za bodočnost Jugoslavije in bi podprle demokratične vrednote odpiranja in napredka, ki jih tako jugoslovansko demokratično javno mnenje kot politično vodstvo Slovenije najodločneje branita«. Skupina 88 poziva obenem javno mnenje v Istri predvsem pa pripadnike italijanske narodnosti, naj se politično, družbeno in demokratično zavzamejo za obrambo etnične strpnosti in sožitja. Glede trenutnega položaja v raznih krajih Jugoslavije podpisniki dokumenta ugotavljajo, da bi vsak izredni ukrep v državi, predvsem pa v Sloveniji, kjer javno mnenje podpira svoje voditelje kot nikoli prej v vseh povojnih letih, peljal le v represijo in bi povzročil nepredvidljive rušilne posledice. Ob koncu so še podprli vse sile, ki se v Jugoslaviji zavzemajo za nadaljnjo demokratizacijo družbe. Predsedstvo Slovenije razpravljalo o varnostno političnih razmerah Za premagovanje politične in gospodarske krize nujno izvajanje sprejete ekonomske politike LJUBLJANA — Člani predsedstva SR Slovenije so včeraj na osnovi predloga predsedstva SER Jugoslavije obravnavali tudi varnostno politične razmere in to v luči sedanjih, hitro spreminjajočih se razmer. V zvezi z dogodki v SAP Vojvodini in SR Črni gori so poudarili, da so z napadi na legalne ustanove sistema, in v SAP Vojvodini pod pritiskom ulice, izsiljeni kolektivni in posamični odstopi najpomembnejših pokrajinskih organov in organizacij ogrozili stabilnost države. Slovensko predsedstvo meni, da so najpomembnejši problemi, ki vplivajo na varnostno politične razmere, predvsem gospodarska in razvojna kriza in z njo povezana socialna vprašanja, ki so tudi vplivala na dogodke v omenjenih okoljih. Predsedstvo SR Slovenije soglaša s stališčem predsedstva SFRJ, da je za premagovanje politične in gospodarske krize najpomembnejše izvajanje sprejete ekonomske politike, priprava in sprejem reforme gospodarskega sistema in tistih ustavnih dopolnil, ki so z njo povezana. Preusmeritev gospodarstva je možno izvesti le v demokratičnem ozračju s krepitvijo samoupravljanja in sodelovanjem delavcev, ki, sodeč po zadnjih dogodkih in pojavih, niso dovolj obveščeni in vključeni v te procese. V Sloveniji močno prevladuje mnenje, da bi vsakršno odstopanje od začete reforme le poglobilo krizne razmere in pripeljalo družbo v brezperspektiven položaj. Nadvse pomembno je, kot poudarja tudi predsedstvo SFRJ, da republike in avtonomni pokrajini oziroma njihovi legitimni organi predvsem sami neposredno odgovarjajo za varnostno politične razmere v svojem okolju. Demokratizacija je prav tako kot gospodarska reforma temeljni pogoj za razreševanje razvojne in družbene krize. V Sloveniji prevladuje zaskrbljenost ljudi in občanov za usodo Jugoslavije oziroma za položaj SR Slovenije v ju- goslovanski federaciji. Ljudje so kritično razpoloženi zaradi gospodarske stagnacije, brezperspektivnosti, načina razreševanja političnih problemov v nekaterih drugih delih države in iz tega izvirajočih groženj nadaljnji demokratizaciji jugoslovanske družbe. Ljudje ne morejo razumeti razlogov in ciljev protislovenskega razpoloženja v nekaterih okoljih Jugoslavije, ki se izražajo v tendencioznem in tudi neresničnem obveščanju tamkajšnjih občil pa tudi posameznih družbenopolitičnih organov in njihovih predstavnikov o dogajanjih v SR Sloveniji. Zaradi bojazni, da ne bi zmogli dovolj moči za nadgraditev Titove in Kardeljeve zapuščine v smeri uspešnejšega demokratičnega in socialističnega razvoja, je pri delovnih ljudeh Slovenije vse več zaskrbljenosti tako za položaj človeka kot za enakopravnost, samostojnost in možnost svobodnega odločanja slovenskega naroda o svojem razvoju in usodi njegove države v fe- CK ZK Srbije obsodil slovenska stališča BEOGRAD — Včerajšnja seja centralnega komiteja srbske partije je pomenila vsebinsko nadaljevanje ponedeljkove skupne seje predsedstev republike in CK ZK Srbije. Na obeh omenjenih sestankih so ocenili dogodke v Novem Sadu ter reakcije na nemire v Črni gori. Medtem ko so za novosadsko »eksekucijo« vodstva menili, da je bil to pozitiven dogodek, saj je ljudstvo obračunalo s pokrajinskimi birokrati, pa so srbski člani vodstev ostro napadli pismo slovenskega partijskega predsedstva, v katerem je le-to podprlo črnogorsko vodstvo. Pismo so ocenili kot obtožbo Srbije in ga zato sprejemajo z velikim ogorčenjem. Kot so sporočili s ponedeljkove seje, se v slovenskem pismu_ponavljajo nesprejemljive neresnice in trditve posameznih politikov (Smoleta, Šetinca, Dolničarja), za katere so bili doslej prepričani, da gre za osebna mnenja. Izkazalo pa se je, da je to stališče slovenskega vodstva. Zlonamerno je namigovanje, da hoče Srbija asimilirati črnogorski narod, menijo srbski politiki ter ostro protestirajo, ker »hoče peščica slovenskih politikov in novinarjev, ki razširjajo strah pred Srbijo in ustvarjajo protisrbsko razpoloženje, vnesti razdor med slovenski in srbski narod«. Včerajšnji plenum je potekal po vsebinskem scenariju seje ožjega vodstva: razpravljale! so obtožbe na račun Slovenije in njenih funkcionarjev le še konkretizirali in zaostrili. Omenjali so poleg »klasikov« (Smoleta, Šetinca, Kučana) tudi Ribičiča in številne druge. Sicer pa so člani srbskega cekaja sklenili, da je treba sklicati izredno konferenco ZK Vojvodine, podprli pa so tudi predlog, naj bi iz CK ZKJ izključili kosovske funkcionarje Kolja, Široko, Azema, Vlasija in Svetislavo Dolaševič. (dd) Adamec zamenjal Strougala PRAGA — Po odstopu Lubomi-ra Strougala je mesto ministrskega predsednika ČSSR prevzel Ladislav Adamec, ki je bil doslej zvezni ministrski podpredsednik. Tajnik centralnega komiteja češkoslovaške partije Fojtik je v izjavi za tisk napovedal tudi, da so udeleženci plenuma zahtevah odstranitev zunanjega ministra Čno-upeka in notranjega ministra Vaj-narja, ki naj bi ju zamenjala podtajnika Johannes oziroma Kincl. Udeleženci plenuma so tudi sklenili, da bodo razširili pristojnosti CK z imenovanjem novih komisij, povečali število članov partijskega vodstva, prav tako pa bodo omogočili sodelovanje mladine z imenovanjem novih delegatov. derativni skupnosti enakopravnih jugoslovanskih narodov in narodnosti. S takšnim razpoloženjem in pogledi delovnih ljudi in občanov na politični položaj je povezano tudi odločno zavračanje tistih predlogov ustavnih dopolnil, ki predstavljajo odmik od federativne ureditve, ki je bila dogovorjena na drugem zasedanju AVNOJ-a. V odprtem in ustvarjalnem dialogu moramo odpraviti nesporazume, poudarja predsedstvo, do katerih je prišlo zaradi neodgovornega pisanja nekaterih glasil v SR Sloveniji na eni strani in nekritičnega reagiranja na drugi strani. Strpna in argumentirana razprava o vseh razvojnih in drugih vprašanjih JLA bo poglobila zaupanje in okrepila povezanost slovenskega naroda z JLA kot skupno oboroženo silo vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Predsedstvo SR Slovenije ocenjuje, da so sicer politične razmere v republiki sorazmerno stabilne. Delovni ljudje in občani so resda zaskrbljeni, vendar izražajo podporo političnemu vodstvu Slovenije in usmeritvi, ki je bila sprejeta na nedavni konferenci ZIS. Politične razmere pa se bodo bistveno poslabšale, če nadaljnji postopek sprejemanja sprememb ustave SFRJ ne bo potekal v demokratičnem ozračju in če bodo slovenski delegati oziroma skupščina pod pritiskom, da v imenu varovanja nekakšne enotnosti države sprejmejo tudi tiste predlagane spremembe, ki za gospodarsko reformo niso bistvene, so pa po mnenju delovnih ljudi in občanov SR Slovenije, izraženem v javni razpravi, nesprejemljive. Potrebni so kar največji napori pri iskanju za vse sprejemljivih rešitev. Nedopustno pa je klicati kogarkoli na odgovornost za dejanja, ki pomenijo zagotavljanje z ustavo zajamčenih pravic, zlasti tedaj, ko te pravice varujejo legitimne interese narodov in narodnosti Jugoslavije. Slovensko predsedstvo se pridružuje klicu tistih v Jugoslaviji, ki pozivajo k razumu in strpnemu razreševanju problemov. Pri tem meni, da je treba razgaliti tiste, ki s svojim ravnanjem vnašajo nemir in negotovost, ki ljudi pozivajo na ulico in jih odvračajo od dela ter ogrožajo z ustavo določeni družbeni red. (dd) OKTOBER 88 Buoni del Tesoro Poliennali S BTP se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca d'Italia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije. • Nove obveznice so dveletne in štiriletne in se nudijo občinstvu v podpis proti gotovini; dveletne obveznice dajejo letno bruto obresti 11,50%, štiriletne obveznice pa 12,50% in se izplačujejo v dveh šestmesečnih obrokih. • Obveznice se koristijo s 1. oktobrom 1988 in je zato treba ob podpisu doplačati dozorele obresti. • V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno. • BTP imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo. Emisijska cena 99,10% 98,80% V podpis 13. in 14. oktobra Rok Efektivni letni donos bruto neto 2 leti 4 leta 12,38% 10,80% 13,31% 11,61% BTP V kolikšni meri prostozidarstvo pogojuje življenje in delo v Trstu VOJMIR TAVČAR •g—^ o leta 1922 v Trstu ni zašuš-^ tel niti list brez dovoljenja M prostozidarstva. Danes ni J S več tako. Z uveljavitvijo Krščanske demokracije na eni strani in komunistične partije na drugi, je prostozidarstvo izgubilo del svojega vpliva. Če izvzamemo stranke, pa Prostozidarstvo najbrž ostaja najbolj vplivna struktura, saj je v njem najvidnejši del delovnega Trsta. Tako mi je zaupal »brat«, ki noče biti imenovan, ko sem ga spraševal 0 dejanski teži framasonstva v Trstu. Po aferi Moncini, še zlasti pa po Pismih, ki<%o jih ugledni Tržačani naslovili ameriškemu sodniku v obrambo trgovca, je v mestu polemika 0 prostozidarstvu spet v ospredju Pozornosti. Naj ostrejša v svojih ocenah sta bila tržaški in videmski škofijski tednik, ki sta kratko malo obtožila prostozidarstvo, da »onesnažuje« tržaško politično življenje, da se vrinja v stranke in da predstavlja resnično nevarnost za sedanjost in Prihodnost mesta. Videmski tednik, ki ga ureja don Corgnali, pa je v svoji zadnji številki zahteval, naj se objavijo seznami imen vseh prostozidarjev v deželi. Vendar Cerkev ni bila osamljena v napadu na prostozidarstvo. Na odgovornosti framasonov so večkrat namignili predstavniki KPI, z desne Pa jih je nepričakovano ostro napadel bivši misovski poslanec Renzo be Vidovich, ki je v svojem časopisu govoril o pravi mafiji, ki v Trstu »sicer ne ubija, ker tega ne potrebuje«. Zadeva Moncini je bila le kontingenta! povod za napad na framasonstvo. Priložnosti za ugibanje o dejanski moči in dejanskem vplivu Prostozidarstva je bilo tudi v preteklosti veliko. Ni je bilo pomembnejše politične operacije, o kateri se ne bi šušljalo, da so ji botrovali »bratje« tržaških lož. Pa tudi kariero Marsikaterega politika ali gospodarstvenika naj bi omogočili in pospešili prav framasoni. Nedvomno je k širjenju teh govo-ric pripomogla skrivnost, s katero se °d nekdaj obdaja prostozidarstvo. “bratje«, čeprav so člani nepokritih ‘°ž, z laikom ne smejo govoriti o “sobratih«. Kvečjemu lahko povedo, na nekdo ni član lože in ne sodi v Prostozidarsko druščino, ne smejo Pa povedati imen somišljenikov. In sPloh je v ritualu lož in organizacije nokaj skrivnostnega. Najbrž ni naključje, da so se v prejšnjem stoletju y Italiji ravno framasonske lože prebile v temeljne celice iredentistično konspiracije. Očitno je nekaj [®ga duha še ostalo, čeprav v do-rem smislu. Poleg tega pa je na italijansko Prostozidarstvo legla mračna senca ollijeve tajne lože P2, ki je bila po gotovitvah parlamentarne preisko-alue komisije prava prevratniška rUktura, ki je za zaščito svojih ko-■ sti močno pogojevala italijansko vertiokracijo in je odigrala še ne po-s erti jasno vlogo v zadevi Moro, saj ; ravno tej loži pripadali poveljniki , drugi vidni častniki italijanskih dveščevalnih služb. Ta mračna S prsti v Alpe-Jadran? /H lUtfjtf • RoVjeo Romano LUCCA De V. Mag/, pes il fslull-Ve nesla Olulia t bk BftBMamp > IletVjeo e Po V. e o P/. Luigl 04X841* Del/. Mag/, par la ve nesla 2 ugane a 1 " V C A/. V/Jt/. 3980 g~. dl UDI ME I cartaelaro Romano, dalla aolasala del V £ letelo e Povoao p/. Luigl DAHBSIH, ho aaputo della *COMU*ITA' Dl LAV0*0 D6LL8 R*31081 ALP US OR1K»TALI 1 ALPS-AO*lA* , cul aderleoono yitr« el Ve neto, U rrluli-Ve-rveala olulia, la Bavlesa, la Casio*la, la Btiria. Sallaburgo, la Croaala e la Sloveni*. Tl algnlfloo obe ali*letltuto lntereeeesebbe entsare in tale organlaao, 11 obe 4 g14 avvenuto pes 11 Veneto. Se turalsaante lotaseaeesebbe anobe una pene tras ione nel-1« zone estete, bAiinteao la guelle ln cul 1‘ latituslone A.eon- Per la Mvlesa ve ds 6 lo. Pes le tona auatrlaohe al pare obe la Čope rta * TA SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Oscar Wilde Važno je imenovati se Ernest Režija: Marko Sosič Igrajo: Vladimir Jurc, Tone Gogala, Anton Petje, Alojz Milič, Adrijan R ustja, Lidija Kozlovič, Stanislava Bonisegna, Lučka Počkaj in Bogdana Bratuž. Premiera v petek, 14. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. ABONMA RED A PONOVITVI: v soboto, 15. oktobra, ob 20.30 — ABONMA RED B — prva sobota v nedeljo, 16. oktobra, ob 16.00 ABONMA RED C — prva nedelja Prodaja abonmajev in vstopnic od 10. do 12. ure vsak delavnik ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4 (tel. 734265). TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR BORCI, PEVCI! Ob slavju I., II. in III. prekomorske brigade, ki bo v soboto v Kopru, pripnite si na prsi borbena odlikovanja in Gallusova priznanja. Zbirališče ob 9.50 v koncertni dvorani za akustično vajo. Nastop ob 11. uri. kino ARISTON - Zaprto. EXCELSIOR I - 18.00, 22.15 Good mor-ning Vietnam, r. Barry Levington; i. Robin VVilliams. EXCELSIOR II - 18.15, 21.45 D.O.A. -Dead on arrival, krim.; r. Rocky Norton. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 II ristoran-te alVangolo, kom. NAZIONALE II - 16.30, 20.15 Mondo cane 2000 1'incredibile. □ □ NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Sesso bol-lente, pom. □ □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Uimpero dei sensi, dram., r. N. Oshima, i. M. Eiko, N. Aoi. FENICE - 18.00, 22.15 Corning to America - II principe cerca moglie, kom.; i. Eddie Murphy. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Mister Crocodile Dundee II, r. John Cornell, i. Paul Hogan, Linda Kozlovsky. MIGNON - 16.00, 22.00 Asterix contro Cesare, ris. EDEN - 15.30, 22.10 Stimolazioni anima-lesche, porn. □ VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 In-contri intimi di coppie vizi ose, porn. □ □ CAPITOL - 16.00, 22.00 Madama Sou-satzka, r. John Schlessinger; i. Shirley McLaine. LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 Arancia meccanica, fant., ZDA 1971, r. Stanley Kubrick; i. Malcolm McDowell, Patrick Magee. □ □ ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 La calda signora della porta accanto, porn. □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ koncerti Glasbena matica vpisuje abonmaje za koncertno sezono 88/89 vsak dan, razen sobote, od 10. do 12. ure do petka, 27. oktobra, na sedežu v Ul. R. Manna 29. Abonenti lanske sezone lahko potrdijo svoj sedež do torka, 18. t. m. včeraj - danes Danes, SREDA, 12. oktobra 1988 MAKS Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 17.25 - Dolžina dneva 11.07 - Luna vzide ob 7.57 in zatone ob 17.40. Jutri, ČETRTEK, 13. oktobra 1988 EDVARD PLIMOVANJE DANES: ob 3.18 najnižja -31 cm, ob 9.28 najvišja 55 cm, ob 16.07 najnižja -55 cm, ob 22.17 najvišja 28 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,3 stopinje, zračni tlak 1018,3 mb ustaljen, veter 6 km na uro zahodnik, vlaga 65-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Massimiliano Mase, Antonio Pechiar, Matteo Bruni, Andrea Zubin, Virginia Balestra, Anna Nicola, Marco Budulig, Caterina Cumer, Stefano Minin, Sara Caselli. UMRLI SO: 76-letni Bruno Racca, 60-letni Giuseppe Fonda, 49-letna Nerina Vidali por. Fonda, 18-letni Gianni Sapo-naro, 33-letni Paolo Boscarol, 80-letna Erna Valneri, 84-letna Pierina Alessio por. Mislej, 63-letni Stefano Saxida, 83-letni Marcello Colautti, 59-letna Iolanda Iacumin por. Codarin. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 10., do sobote, 15. oktobra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, UL Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761. predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. menjalnica Ameriški dolar............. 1368.- Nemška marka .............. 743. - Francoski frank............ 217. Holandski florint.......... 658.— Belgijski frank............ 35.— Funt šterling.............. 2349— Irski šterling............. 1980.— Danska krona............... 191. Grška drahma ................. 8,70 Kanadski dolar ............ 1120. 11. 10. 1988 Japonski jen................... 9,70 Švicarski frank ........... 876.— Avstrijski šiling............ 105,30 Norveška krona ............ 198.— Švedska krona.............. 214.— Portugalski eskudo............. 8,50 Španska peseta................ 10,50 Avstralski dolar ........... 1060.-' Debeli dinar................... 0,35 Drobni dinar................... 0,35 Dr>ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel=' sedež oio/ezooi DLiKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Ro^n OKRAIER POHIŠTVO TRST - Ul. Flavia 53 Čudovita jesen 300 sedežnih garnitur I po i neponovljivih cenah PLAČILO NA OBROKE DO 60 MESECEV BREZ MENIC LASTNO PARKIRIŠČE Za modne kreatorje je že čas poletja Modni izdelki so prav gotovo odraz dobe, v katerem nastajajo, dejansko pa se modni kreatorji vseskozi trudijo, da bi prehiteli čas ali vsaj letne čase. Tako je ta trenutek zanje že čas poletja. Kreatorjem se skuša prilagoditi tudi televizijska oddaja Nonsolo-moda, ki se - kot pove že sam naslov - ne ukvarja z modo v ožjem smislu besede ali z oblačilnimi stili, temveč z modo na najrazličnejših področjih. Nocojšnja oddaja ob 22.45 na Rete 4 (ponovitev bo v nedeljo ob 12.15) bo gostovala v Hamburgu, da bi predstavila najbolj znano nemško oblikovalko Jil Sander in njene poletne modele. Nato skok v Milan: oddaja se bo ustavila ob mednarodnem sejmu pohištva. Tu imajo seveda glavno besedo italijanski oblikovalci, ki uživajo po svetu kar precejšen sloves. Urednika oddaje Fabrizia Pasguera pa zanima tokrat predvsem pohištvo s kitajskim »navdihom«. Zadnji del oddaje bo posvečen italijanskemu stilistu Gi-anfrancu Ferreju in njegovi visoki modi. (Na sliki: Ferrejev model za prihodnje poletje) Philip Morris Superband v Italiji Ljubitelji jazza v večjih italijanskih mestih bodo prihodnji teden spet prišli . svoj račun (drugi pa bodo, kot običajno, prikrajšani), saj se jim obeta res prodna priložnost, da prisluhnejo nadvse zanimivemu orkestru Philip Morris uPerband. Ansambel, ki ga sestavlja petnajst visokozvenečih imen sodobenaga Jazza, bo od 17, do 19. oktobra gostoval v Rimu, Milanu in Turinu. Y Philip Morris Superband nastopa v treh različnih sestavih: Superband XV, . I in XVII. Vodi ga pianist Ahmad Jamal, ki spada med »puriste« in se odločno Zogiba vseh rockovskih ali elektronskih vplivov, saj po njegovem mnenju ogrozi0 dobro jazz glasbo. Kar rad zagotavlja, da bo »mati jazz preživela vse otroke«. JJt> njem nastopata kontrabasist James Cammeck, bobnar David Bowler in Iraj Lashkary pri tolkalih. Vlogo liderja v sestavu Superband XVI igra tenor saksofon Johnnyja Griffi-j\a- »Mali velikan«, kot ga radi imenujejo, je v preteklosti igral z Lionelom 1*amptonom, Artom Blakeyjem in Theloniusom Monkom. Zanimiva je prisotnost saksofonista Georgea Mraza, ki se je kot edini evropski glasbenik (iz Češkoslovaške) uspel »vriniti« med ameriške kolege. V tej skupini igrajo še vibrafonist °bby Hutcherson, pianist Kirk Lightsey in bobnar Kenny Washington. elmvvim V 1 7T T I yx T r y-e 1*1 v-v 4- vt v-» *9ra izn Hutcherson, pianist Kirk Lightsey : V skupini Superband XVII je verjetno najbolj znano ime James Moody, ki 9ra izmenično flavto, tenor in alt saksofon. Moody je dolga leta igral v orkestru lzzyja Gillespieja. Ob njem se pojavljajo pozavnist Curtis Fuller, pianist Hank °nes, kontrabasist David Holland, bobnar Billy Higgins in pevka Diane Schuur. (V katerikoli kombinaciji je Philip Morris Superband poslastica in kar prejšnje pričakovanje spremlja turnejo, ki se je začela 7. oktobra v New Yorku, da 1 obiskal skupno triindvajset mest v štirinajstih državah. Ženska in njena stvarnost breda pahor Nadlegovanje sodobnih »petelinčkov« (Foto Križmančič) V ženskem vsakdanu je več neljubih plati, ki jih vsi poznamo, jih spravimo v predalček »običajnih nevšečnosti« in zato nanje reagiramo le v izjemnih primerih. Če na položaj žensk na delovnem mestu gledamo s to lečo, ki med dogodke in akterje vrinja nekaj distance in pa tudi mero cinizma, lahko ustrezneje preberemo razširjen komentar iz ženskih vrst o dogodku, v katerega je vpleten resorni urednik za rimsko kroniko dnevnika Repubblica. Komentar pa se glasi: Bolj kot dogodek sam je presenetljivo dejstvo, da je vest prišla v javnost. Nujno je seveda opisati dogodek: poseben odbor rimskih feministk je v začetku meseca napisal letak, v katerem dolži znanega urednika časopisa, da je izsiljeval mlade sodelavke, in sicer, da jim je predlagal razne zmenke in podobno. Obtožnica, kajti odbor je poslal prijavo na sodišče, se konkretno nanaša na mlado sorodnico znanega in vplivnega senatorja KD Guida Carlija, kar je nedvomno pripomoglo k temu, da je vsemogočni Scalfari poslal Gug-lielma Pepeja najprej na dopust, potem pa mu dodelil nove poklicne obveznosti v okviru časopisa. Ker je vpleten najbolj bran italijanski dnevnik, je dogodek zelo odjeknil v javnosti; menda pa je tudi dokaznega gradiva proti novinarju precej, tako da se lahko od bolj ali manj utemeljenih govoric preide k obtožbam. Vendar nam dogodek predvsem nudi pretvezo, da spregovorimo o pojavu, ki mu pravimo »spolno nadlegovanje na delovnem mestu«. Da gre za razširjen pojav, priča po eni strani dejstvo, da mu je Evropski parlament že pred dvema letoma namenil posebno resolucijo, na katero se sklicujejo rimske feministke in ki jo je italijanska vlada tudi sprejela v vednost. Po drugi strani o tej plati ženskega zaposlovanja uči vsakodnevna praksa, kot pravi zanimiva raziskava tednika Epoca. Primer »petelinčka Pepeja«, ki prav gotovo ni zelo izjemen, je namreč marsikoga navedel, da je pojav globlje raziskal. Ker bi bilo zelo težko zarisati diagram pojava ali navesti številne oblike, v katerih se kaže, se je na primer Epoca v sodelovanju s tržaškim raziskovalnim inštitutom SVVG, lotila zanimivega preizkusa. Vprašala se je, kaj vejo in menijo italijanske novinarke. Vseh nas je že preko tisoč, od teh so jih intervjuvali nekaj več kot petino. Rezultati ankete povedo, da približno četrtina novinark posredno ve, da v njihovih redakcijah prihaja do bolj ali manj izrazitih oblik spolnega izsiljevanja mlajših kolegic. V glavnem namreč gre za sodelavke, ki niso v rednem delovnem razmerju in so zato veliko bolj ranljive. 2,4% intervjuvank pa pravi, da je izsiljevanje občutilo na lastni koži. Polovica nadalje trdi, da so same ali kolegice »predloge« uglednega urednika zavrnile, vendar dogodka niso prijavile; slabih 14% je o poskusu izsiljevanja javno spregovorilo, medtem ko jih je nekaj nad 36% sprejelo »dvorjenje«, češ da prinaša koristi. In res, več kot 66% naj bi od »dokazane prijaznosti« imelo otipljivo korist (službo ali stalno sodelovanje), kot je tudi izredno visok odstotek »kaznovanih nevljudnic«, ki jih je zavračanje ponudb na osebno-spolni ravni drago stalo na profesionalni. Na splošno več kot tretjina italijanskih novinark meni, da je pojav spolnega nadlegovanja v redakcijah še kar pogost; vendar pa je odločna večina (86,7%) mnenja, da imajo danes na tem področju ženske dovolj možnosti, da se uveljavijo, ne da bi pristajale na takšna izsiljevanja. Ob podatkih se da še veliko povedati. Najprej in predvsem, da spolno nadlegovanje ni edina, mogoče celo niti ne najbolj pogosta, oblika izsiljevanja mladega človeka, ko si skuša zagotoviti stalno službo. Pravzaprav ni bistvene razlike, če pristaneš na razna politična stališča ali če sprejmeš vabilo na galantni zmenek. S strogega ženskega zornega kota, ki ga, če želite, lahko usmerja tudi veterofemini-zem, pa ne moremo mimo ugotovitve, da se ženska podrejenost na delovnem mestu in širše v družbi kaže v neštetih oblikah. Skupni imenovalec vseh pa je zahteva po prilagajanju moškemu modelu. Zato bi lahko rekli, da je v primeru Pepe nikoli zamrli maskilizem samo nekoliko nespretno ter preglasno zakikirikal ter prebudil speče. v RAI 1_________________________ Aktualno: Uno mattina ^■35 Nanizanka: La famiglia Brady U'00 Variete: Ci vediamo alle dieci jj30 Dnevnik LOo Nan.: Aeroporto internazionale L55 Vreme in dnevnik n V* Variete: Via Teulada 66 , -30 Dnevnik ■00 Variete: Fantastico bis 1,35 Dok. oddaja: Kvarkov svet lR00 Izobr. odd.: Otroški svet '00 Risanki: Gli antenati, 16.25 II fiu-iR to di Sherlock Holmes j-'30 Nanizana: Diciottanni l0'„5 Aktualno: Iz parlamenta 1p Dnevnik Film: Primo ribelle (pust., ZDA 1939, r. VVilliam Seiter, i. John jn Wayne, Claire Trevor) Almanah in dnevnik ‘0 Šport: nogomet Juventus-Otelul 2« Galat in Nurnberg-Roma 22 t Dnevnik - večerne vesti Nadalj.: Sapore di gloria Koncert: Accardo igra Mozarta 0 m Rubrika: Filmske novosti '*0 Dnevnik - zadnje vesti C RAI 2 RAI 3 Ir RTV Ljubljana (Ul) TV Koper 8.00 Nad.: I fratelli Oppermann 9.00 Film: Le ragazze di Piazza di Spagna (kom., It. 1952, r. Luciano Emmer, i. Lucia Bose) 10.40 Risanka, nato dok. o kemiji 11.30 Nanizanka: L'impareggiabile giudice Franklin 12.00 Nadaljevanka: Siamo a cavallo 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Nanizanka: Saranno famosi 14.30 Dnevnik 14.40 Variete: Era il piacere delLestate 16.15 Film: II fantastico Gilbert (kom., Fr. 1956, r. Marcel Čarne) 17.55 Aktualno: Spaziolibero 18.15 Rubrika iz parlamenta 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nan.: II commissario Koster 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: L'etoile du Nord (dram., 1982, r. Pierre Granier-Deferre, i. S. Signoret, P. Noiret) 22.35 Dnevnik - večerne vesti 22.50 Variete: II milionario 23.40 Dnevnik - zadnje vesti 23.50 Film: La rivale di mia moglie (kom., Fr. 1974, r. Sergio Gobbi) 12.00 Dokumentarna odd.: Meridiana 10.00 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija 15.00 Informativna oddaja: Presaditev srca pri novorojenčku 15.30 Zabavna oddaja: Marmi 16.30 Nadaljevanka: Nicholas Nickle-by (2. del) 17.30 Dokumentarna oddaja: Geo 18.20 Nanizanka: Vita da strega 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Dnevnik - deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: 20 let prej 20.00 Variete: Complimenti per la trasmissione 20.30 Film: Kramer contro Kramer (dram., ZDA 1979, r. Robert Ben-ton, i. Dustin Hoffman, Meryl Streep, Justin Henry, 1. del) 21.40 Dnevnik 22.20 Glasbena oddaja: Amadeus, un bambino prodigio - Glasbeni iti-nerarij (nastopa Š. Milenkovič) 23.50 Dnevnik - zadnje vesti 0.05 Dok. oddaja: 20 let prej 11.25 16.30 17.10 17.30 17.45 18.15 18.45 19.01 19.30 20.10 21.15 22.00 22.40 Mozaik. Tv drama: Stoji gozd in molči (G. Storm) Oddaja o kulturi: Osmi dan Mozaik. Oddaja o kulturi: Osmi dan (pon.) Tečaj angleščine Spored za otroke in mlade: ZBIS - Že klopotec se oglaša (M. Golar) Mladinska nadaljevanka: Mladost na stopnicah (zadnji del) Izobraževalna serija: Izgubljena govorica (6. del) Risanka, nato vreme Obzornik, TV Okno, Zrno Dnevnik in vreme Dokumentarna oddaja: Jubilej Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ob obletnici Akademije tudi podoba nekaterih dogajanj v kulturnem razvoju slovenskega naroda) Film tedna: Ledeno srce (dram., Švi. 1979, r. Xavier Koller, i. Sig-frid Steiner, Paul Buhlmann) Dokumentarec: Vaščani sveta Dnevnik 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke box 14.10 Šport: nogometna tekma za enega od evropskih pokalov 16.00 Dnevnik 16.10 Športna oddaja: Juke Box 16.40 Reportaže: Šport spektakel 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Usoda škedenjske železarne TRST — Razgovor s Ferrucciom Cla-voro o novi reviji Studenci GORICA_— KD v novo sezono GRADIŠČE — Obračun in načrti deželne enoteke 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nan.: I ragazzi del sabato sera 20.30 Nogomet: tekma povratnega kola za enega od evr. pokalov 22.30 TVD Vsedanes 22.40 Športni dnevnik: Sportime 22.45 Tednik: Sportime Magazine 23.00 Šport: boks - slavno srečanje Ar-guello-Pryoj (9. 9. 1983) 23.45 Reportaže: Šport spektakel 8-00 CANALE5 Nanizanke: Strega per amore, 8.30 La časa nella prateria, 9.30 Ge-1q^ neral Hospital ' 5 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 H pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-I5 a Film: Inferno (dram., ZDA 1953, r. Roy Ward Ig ^ Baker, i. Robert Ryan) Kvizi: Doppio slalom, 17.20 Cest la vie, 17.50 OK il prežzo e giusto!, l9.4R 18.55 K gioco dei nove Kviz: Tra moglie e ma-20.an !}to Film: Don Camillo e 1'-°norevole Peppone (kom., It. 1955, r. Car-toine Gallone, i. Fer-22»n handel, Gino Cervi) 23 j j 5 portretov Italije variete: Maurizio Cos-O.4- lanzo show O.gr Rubrika: Premiere Nanizanki: Sulle straže della California, 1.55 Petrocelli ,^-L RETEOUATTRO Nanizanke: Mary Ty-er Moore, 8.00 II San-1°. 9.00 Adam 12 9.30 Film: La vita semplice (kom., It. 1945, r. F. De Robertis. i. G. Stival) 11.30 Nan.: Cannon, 12.30 New York New York 13.30 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspet-tando il domani, 17.00 Febbre d'amore, 18.00 Lou Grant 19.00 Aktualno: Dentro la notizia 19.30 Nan.: Gli intoccabili 20.30 Razprava v studiu: Sono innocente 21.30 Nanizanka: Vietnam addio 22.30 Aktualna oddaja: Non-solomoda 23.20 Aktualno: Dentro la notizia 23.45 Film: Atterraggio Zero (pust., SZ 1980, r. Ale-xandre Mitta, i. George Ženov) ITALIA 1_________ 7.15 Risanki: Belle e Sebas-tien, 7.45 Rascal 8.15 Nanizanke: Super-man, 8.45 Buck Rogers, 9.30 La donna bionica, 10.30 T pper, 11.00 Riptide, 12.00 Hazzard 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Fa-mily, Lady Lovely 14.00 14.30 15.05 15.30 16.00 18.30 20.30 22.20 22.55 23.15 23.45 23.55 1.35 Variete: Smile Glasbena oddaja: Dee- Nan.: Family ties Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Mio mini pony, Po-lianna, Rudy, Beverly Hills Nanizanke: Magnum P.I., 19.30 Happy Days, 20.00 Arriva Cristina Film: La donna che sa-peva troppo (kom., It. 1986, r. Vittorio de Sis-ti, i. Jerry Cala, Jenny Tamburi) Nanizanka: Zanzibar Variete: Dibattito Nanizanka: Tre cuori in affitto Rubrika: Premiere Film: Il mostro della laguna nera (srh., ZDA 1954, r. Jack Arnold, i. Richard Karlson) Nanizanka: Star Trek jay television Tečaj anglešč miM TELEPADOVA 12.30 Nadaljevanka: I Ryan 13.30 Risanke 14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 15.15 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes 17.30 Otroška oddaja: Super 7, vmes risanke Bra-vestarr, Gli sceriffi delle stelle, Robotech, Lupin III 20.00 Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine 20.30 Film: Romanzo popo-lare (kom., It. 1974, r. Mario Monicelli, i. Ugo Tognazzi, Ornella Muti) 22.35 Kviz: Colpo grosso 23.35 Oddaja o ribolovu 0.05 Nanizanka: Switch 1.00 Film it TELEFRIULI | 13.30 Nad.: Leonela, 14.30 Cuori nella tempesta 15.30 Rubrika: Parola mia 16.30 Glasbena oddaja: Musič box 18.15 Nadaljevanka: Ritrat-to di donna velata 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Medicinska rubrika 20.30 Variete: Al Paradise 22.00 Rubrika: Šport mare 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: Testimone cieca 23.30 Nanizanka: Le isole perdute 24.30 Informativna oddaja: News dal mondo [ i§£ TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnewiik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.10 Za vsakogar nekaj: Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji, Glasbeni listi, Paberkovanja in beležke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: 12.00 Zdravniška posvetovalnica, 12.40 Cecilijanka 1987; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Spomini na Rilkeja (13. del); 15.15 Lahka glasba, novice in pogovori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: deželni solisti; 18.00 M. Dvorak: Pisma iz Prage; 18.30 Glasbeni listi. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Knjižni molji; 8.30 Instrumenti; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 14.05 Mehurčki; 14.20 Glas. mladina; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 V studiu; 18.00 Burnikov ansambel; 18.15 Naš gost; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Naši interpreti; 21.05 Iz opere Sneguročka; 22.30 Melodije; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 Jazz. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 13.00 Na valu Radia Koper, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Naj zvoki zaigrajo; 18.35 Popevke po telefonu; 19,00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Koledarček; 7.35 Glasba in variete; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Gremo na kavo; 8.20 Naj... program; 8.25 Popevka tedna; 8.35 Glasba; 9.32 Feeling v glasbi; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na 1. strani; 10.05 Čudovitih sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Srečanje s Kompasom; 14.33 Popevka tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 16.00 Puz-zle; 16.33 Mi in vi; 17.00 Show busi-ness; 17.33 Glasba; 18.00 Bubbling; 18.33 Dee-jay; 19.00 Glasbena obzorja. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni mozaik; 19.00 Glasbe po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored. Pred koncem meseca razprava v pokrajinskem svetu Predstavljene osnovne smernice programa pokrajinske uprave Pokrajinski svet v Gorici se bo predvidoma sestal še pred koncem meseca da bi razpravljal o programu nove uprave, ki jo je štiristrankarska večina izvolila konec prejšnjega meseca. Novoizvoljeni predsednik Pokrajine Gian Franco Crisci si je pred dokončno predstavitvijo programa vzel čas za posvetovanja z družbenimi silami in predstavniki raznih gospodarskih združenj. V teh dneh je zaključil vrsto pogovorov z združenji industrij-cev, malih industrij cev, obrtnikov, trgovcev in kmetov. Na vseh teh srečanjih je predsednik predstavil osnovne cilje, ki naj bi jih Pokrajina zasledovala v tej mandatni dobi, kar zadeva gospodarska vprašanja pa tudi druga področja, ki sodijo med njene pristojnosti. Iz Criscijevih izvajanj na teh srečanjih lahko torej izluščimo nekaj smernic dela nove pokrajinske uprave. Veliko težo naj bi posvetili vprašanjem okolja, med temi odprtim vprašanjem v zvezi z upepeljevanjem odpadkov oz. odlagališči. Precejšnjo pozornost pa nameravajo nameniti tudi prometnim zvezam in racionalnejšemu izrabljanju proizvodnih površin. Glede vprašanj okolja je Crisci napovedal sogovornikom posege za zaščito Soče, za ureditev območja Marine Julie in Iščemo raznašalca Primorskega dnevnika za Gorico. Nagrada po dogovoru. Telefonirati na upravo PD - 83382 ali 85723. hudournika Birša, za valorizacijo mestnih parkov. Kar zadeva odpadke je potrdil izbiro za en sam upepeljeval-nik v pokrajini, vendar bo treba to izbiro podpreti z izsledki celovitejše študije, ki naj zajame tudi problematiko odlagališč. Problemov torej, po vsej verjetnosti, ne bodo rešili prav v kratkem času. Glede prometnih zvez je Crisci navedel nekaj prednostnih posegov: izboljšanje povezave med Gorico in Gradežem (skozi Tržič), hitro cestno povezavo med tržiškim pristaniščem, blagovnim postajališčem pri Štandre-žu in letališčem v Ronkah, izboljšanje zveze v smeri proti Vidmu in Pordenonu. Pri izbiri lokacije proizvodnih dejavnosti, je dejal še predsednik, bo potrebna večja koordinacija, upoštevajoč tudi študijo, ki jo je v ta namen izdelala Trgovinska zbornica. Vsekakor pa bi se pri tem morali v bodoče usmerjati bolj v preuporabo opuščenih nepremičnin kot pa v nove posege, ki bi še dodatno zmanjšali kmetijske površine. Predstavniki združenj, s katerimi se je posvetoval novi predsednik, so izrekli zadovoljstvo zaradi te pobude, sicer pa je na srečanjih vsako združenje poudarilo predvsem svoje želje in zahteve. Industrije! so se tako zavzeli za razširitev nekaterih industrijskih območij ter izrekli zaskrbljenost, ker da zakon o obmejnih območjih ne ščiti v zadostni meri goriško pokrajino. Male industrijce žulji predvsem pomanjkanje kvalificiranih kadrov in bi zato želeli večjo povezavo med indus- trijo in ustanavljajočimi se raziskovalnimi in univerzitetnimi dejavnostmi. Tudi obrtniki se zavzemajo za revizijo poklicnega izobraževanja, hkrati pa pričakujejo od Pokrajine podporo pri reševanju specifičnih problemov v zvezi s Konzorcijem za jamstva pri najemanju kreditov. Trgovci so postavili v ospredje vprašanja prometa in parkirišč ter obnavljanja trgovskih prostorov, medtem ko so se predstavniki kmetov zavzeli za hitrejše uresničevanje jezu čez Sočo za namakalne potrebe. Crisci obiskal Biasuttija Predsednik Pokrajine Crisci je včeraj obiskal deželnega predsednika Biasuttija in se z njim razgovarjal o vprašanjih upravne decentralizacije, s katero se bodo v novem letu povečale pristojnosti pokrajin. Crisci je seznanil sogovornika s težavami, ki se bodo postavile, ker s sedanjim številom uslužbencev Goriška pokrajina najbrž ne bo kos novim zahtevnim nalogam. Zaradi tega je predlagal, naj bi ji Dežela dodelila del svojega osebja. Crisci je tudi predstavil nekatere probleme, ki jih bo morala reševati nova pokrajinska uprava. Obravnaval je problematiko upepeljevanja odpadkov in vprašanja cestnih povezav. Še posebej je glede cest dejal, da bo treba bistveno izboljšati povezavo med Tržičem in Gradežem, saj je sedanja cesta neprimerna za velik obseg prometa v poletnih mesecih. Z Galantnimi pogovori začetek gledališke abonmajske sezone Publika med ponedeljkovo predstavo V ponedeljek in torek je Slovensko stalno gledališče gostovalo v goriškem Kulturnem domu z Brusatijevimi Galantnimi pogovori. Predstava, ki jo je režiral Boris Kobal in v kateri so nastopili Mira Sardoč, Silvij Kobal, Maja Blagovič in Stojan Colja, je bila prva v letošnji abonmajski sezoni, ki zaobjema skupaj sedem predstav. V kratkem bodo tržaški gledališčniki ponesli na oder Wildovo komedijo Važno je imenovati se Ernest. To je komedija družbenega in konverzacij-skega tipa, ki se opira na duhovite polne dialoge in kopico paradoksov. Delo režira Marko Sosič, v njem pa bodo nastopili Vladimir Jurc, Tone Gogala, Anton Petje, Alojz Milič, Ad- Pri Vrhpolju v soboto in nedeljo tekmovanje v prostem plezanju Nad šestdeset plezalcev iz Italije in Jugoslavije Novogoriški in vipavski alpinistični odsek prirejata v soboto in nedeljo, 15. in 16. t. m., srečanje plezalcev in mednarodno tekmovanje v športnem plezanju. Srečanje bo v Vrhpolju pri Vipavi, tekmovanje pa v novem primorskem središču prostega plezanja nad potokom Bela, po katerem nosi ime tudi središče samo. Od maja do danes je bilo v sicer kratki, a izredno zanimivi in težavni steni, nadelanih že čez sedemdeset smeri. Mnogi predeli Bele pa so še "deviški". Najdejo se seveda tudi mesta za začetnike, tako da gredo smeri od težavnostne stopnje 4 do plus 9, doslej preplezane smeri so dolge od deset do dvajset metrov, med najlepšimi in najtežavnejšimi pa so Sun Ra, Sivo-zeleno nezaupanje, Perestrojka, Sužnja dinozavra ... Za tekmovanje se je doslej prijavilo 65 plezalcev iz vrste jugoslovanskih in tudi nekaj italijanskih klubov. Med favorite sodijo Tadej Slabe, Vili Guček, Arci Varnerin in Mauro Bose — Bubu v moški konkurenci in Petra Vencelj z Jelko Tajnikar v ženski konkurenci. Tekmovalne smeri bosta začrtala Marko Fabčič in Vladimir Slamič — Ajo. Na sobotnem tekmovanju bodo tekmovalke morale premagati težavnostno stopnjo 7 minus, moški pa 8. Sobotno tekmovanje se bo pričelo ob 8.30. V nedeljskem finalu pa bodo težavnostne stopnje 7 plus/8 za ženske in 8 plus/9 za moške. Nedeljsko tekmovanje bo ob 10. uri. Srečanje plezalcev s projekcijo diapozitivov in filmov o prostem plezanju bo v kulturnem domu v Vrhpolju pri Vipavi. Od tod je še približno kilometer poti in nekaj minut hoje do stene, kjer bodo potekala tekmovanja v prostem plezanju. Vse stene so previsne in organizatorji pričakujejo tudi precej ljubiteljev oziroma radovednežev, ki si bodo plese v steni samo ogledali. Toni Gomišček Dijaki srednje šole Ivan Trinko so bili na ekskurziji v Benetkah Prejšnji torek in sredo so bili dijaki srednje šole Ivan Trinko na poučni ekskurziji v Benetkah. Približno dvestotim našim dijakom, doma so ostali samo dijaki prvih razredov, se je ponudila možnost, da obiščejo eno izmed naj lepših mest na svetu. Ob sprehodu po samem mestu, ki ti že sam po sebi lahko razkrije mnoge zanimivosti, je bil glavni cilj ekskurzije ogled razstave o Feničanih. V Palači Grassi, v bližini Trga svetega Marka, je že nekaj mesecev na ogled zelo bogata razstava, ki prikazuje razne aspekte življenja in kulture Feničanov. Razstava je deležna izrednega zanimanja, saj si jo vsak dan ogleda veliko domačih in tujih obiskovalcev. Tudi naši dijaki so se tako bolj podrobno seznanili s feni-čansko kulturo, ki so jo doslej obravnavali samo po raznih šolskih učbenikih. Ogledu razstave je sledil še ogled krajšega dokumentarnega filma, ki so ga predvajali v bližnji cerkvici. Dijaki in profesorji niso zamudili priložnosti stopiti še na Trg svetega VZPI-ANPI gre na Reko Goriška sekcija VZPI-ANPI prireja v soboto, 22. t. m., izlet na Reko, kjer bo srečanje z borci tamkajšnjega Sub-nora. Odhod bo ob 7. uri s Travnika s posebnim avtobusom. Med izletom so predvideni ogledi Opatije, Reke in Tr-sata, obisk muzeja revolucije, obisk in koncert na sedežu Skupnosti Italijanov. Prijave sprejemajo do ponedeljka, 17. t. m., na sedežu VZPI-ANPI pri CGIL v Ul. 24. maja 1. Na razstavo v Bologno Univerza za starejše organizira v sredo, 26. oktobra, avtobusni izlet v Bologno na ogled razstave Guida Re-nija. Avtobus bo odpeljal z goriške avtobusne postaje v Ul. IX Agosto ob 6.30. Cena izleta znaša 35 tisoč lir, v tem znesku je vštet avtobusni prevoz, vstopnina na razstavo in vodič. Vpisovanja v baru večnamenskega socialnega centra v Ul. Baiamonti od 18. oktobra dalje, vsak dan od 9. do 12. ure, do zasedbe razpoložljivih mest. Tečaj ruščine Združenje Italija-ZSSR prireja tudi letos tečaj ruskega jezika za začetnike in nadaljevalni tečaj. Prvi bo namenjen začetnikom, drugi pa bo nekoliko bolj zahteven. Tečaj bo v prostorih goriškega večnamenskega socialnega centra v Ul. Baiamonti dvakrat tedensko in sicer ob ponedeljkih in četrtkih. Od 18.30 do 19.30 se bodo z ruskim jezikom spoprijeli začetniki, od 19.30 do 21. ure bo na vrsti težavnejši tečaj. Tečajev se lahko udeleži le omejeno število oseb, organizatorji pa ju bodo priredili le v primeru, če se bo prijavilo najmanj 7 oseb. Zaradi zaprtega mostu pri Zagraju Težaven promet čez Sočo X w HUB ' ' ' Na "pašereli" je vrsta vozil skoraj neprekinjena (foto Marinčič) Zaradi popravil je v teh dneh zaprt most čez Sočo pri Zagraju. Promet z državne ceste preusmerjajo čez ozko "pašerelo" med Gradiščem in Zdravščinami, kar je te dni ustvarilo že nemalo težav in slabe krvi avtomobilistom. Promet se čez mostiček odvija izmenično zdaj v eno smer, zdaj v drugo. Stalno ga urejata dva policaja, ki skušata preprečiti, da bi se na eni ali drugi strani ustvarila predolga vrsta. Zlasti v jutranjih urah, ko ljudje hitijo na delo, je vrsta avtomobilov dejansko ohromila promet do središča Gradišča, kjer se je včeraj - poleg vsega - odvijal še kramarski sejem. Most pri Zagraju bodo predvidoma spet odprli za promet v petek zvečer. Marka, kjer so si ogledali tudi krasno baziliko. Nekaj časa je ostalo tudi za krajši sprehod po karakterističnih ozkih mestnih uličicah, nato pa so se z »vaporettom« vsi skupaj vrnili na postajališče, k avtobusom. Na Občini seja Slovenske konzulte Danes ob 17. uri se bo na goriškem županstvu sestala Konzulta za slovenska vprašanja pri Občini Gorica. Govor bo o posvetu o slovenski prisotnosti na Goriškem, za katerega se Konzulta zavzema že dalj časa. Po zagotovilih, ki jih je na prejšnji seji s slovenskim posvetovalnim telesom dal župan, je kazalo, da bo Občina posvet le organizirala pred koncem leta. Naknadno pa so se pojavile nove težave v zvezi z birokratskim postopkom za finansiranje in organizacijo te pomembne pobude, zaradi česar preti posvetu ponovna odložitev. Na seji bodo tudi razpravljali o spremembi pravilnika Konzulte, saj so njeni člani že v prejšnjih mandatih in ponovno večkrat v sedanjem ugotovili, da vloga in pozornost, ki jo uprava daje temu organu, nikakor nista zadovoljivi. Na preturi primer davčnega oporečnika Davčni oporečniki, ki se ne strinjajo s stroški, ki jih država namenja vzdrževanju vojaškega aparata in ta denar oddvajajo na poseben sklad za uresničevanje mirovnih pobud in razvoja v državah tretjega sveta, ne odjenjajo. Prav tako trmasto vztraja pri svojem stališču davčna izterjevalnica oziroma država. Na preturi v Gorici je bila včeraj obravnava proti 42-letnemu Renatu Fiorelliju. Fiorelli, ki je tudi občinski svetovalec, naj bi Državi vrnil 46.440 lir. Kako se bo zadeva končala, ni znano, saj si je pretor, dr. Laudisio, pridržal pravico, da zadevo podrobno preuči, predvsem v zvezi z ugovorom Fio-rellija, da je zahtevek dvajset tisoč lir za povračilo stroškov neutemeljen. Obravnavi so poleg "oporečnika" sledili predstavniki izterjevalnice (Goriške hranilnice) in goriške KZE, kjer je Fiorelli v službi in kjer naj bi mu dolgovani znesek pridržali na plači. Na hodniku so se med obravnavo zbrali nekateri od goriških davčnih oporečnikov. ■ V Tržiču se je včeraj zjutraj pripetila lažja prometna nesreča. Na križišču ulic Verdi, S. Marco, Boito in Cosu-lich sta med seboj trčila iz še nepojasnjenih vzrokov avtomobil, ki ga je upravljala 44-letna Tržičanka Anita Coc-chietto, in manjši tovornjak iz Benetk, ki ga je upravljal Bruno Carnio. V nesreči se je poškodovala le Cocchietto-va, ki se bo morala zdraviti 15 dni zaradi pretresa možganov in močnega udarca v prsni koš. (foto Čubej) rijan Rustja, Lidija Kozlovič, Stanislava Bonisegna, Lučka Počkaj in Bogdana Bratuž. razna obvestila SPD Gorica obvešča, da bo tradicionalno martinovanje 13. novembra v Ajdovščini. Prijave v trgovini Bauzon v Gorici, v Štandrežu pri Ivotu Nanutu in v Sovodnjah pri Branku Kuzminu. Društvo bo poskrbelo tudi za avtobusni prevoz. Tradicionalni praznik kostanja za člane in prijatelje Slovenskega planinskega društva bo v nedeljo, 16. t. m., pri Štekarjevih v Števerjanu. Začetek ob 11-uri, zaključek ob 17.30. Koncert za Sklad Mitja Čuk bo v nedeljo 16. oktobra v Kulturnem domu v Gorici s pričetkom ob 18. uri. Nastopila bosta Črtomir Šiškovič (violina) in Igor Lazko (klavir). KD Danica vabi v petek, 14. t. m., ob 20. uri na predvajanje filmskih zapisov o starih ljudskih navadah in običajih na Vrhu. • prispevki Namesto cvetja na grob Jožka Vogriča darujejo učitelji šole A. Gradnik iz Šte-verjana in ravnateljica 100 tisoč lir v sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Janka Cotiča daruje Oskar Kovic 50 tisoč lir za Kulturni dom v Sovodnjah. Zveza slovenske katoliške prosvete - Gorica Slovenska prosveta - Trst prirejata v okviru 3. KOROŠKIH DNEVOV pričevanja in diskusijo k temi Koroški Slovenci v času nacizma Sodelujejo: dekan Kristo Srienc, dipl. trg. Janko Urank, Marija Olip in župnik Lovro Kašelj Večer bo v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici jutri, 13. t. m., ob 20.30 kino Gorica CORSO Zaprto. Jutri 17.30-22.00 »Mr-Crocodile dundee II«. VERDI 17.30-22.00 »Sulle tracce delta5' sassino«. VITTORIA 17.30-22.00 »Chiamami, sar° la tua bestia«. Prepovedan mladu1 pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR Zaprto. Jutri 17.30-22-0® »Moana, bella di giorno«. Prepoved® mladini pod 18. letom. Nova Gorica SOČA 18.00-20.00 »Strela na kolesih«. DESKLE 19.30 »Šefova žena«. pogrebi DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni e Bassi - Raštel 52 - tel. 833 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale 1 - Ul. Terenziana 26 -44387. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOB Pri jezeru - Vrtna ulica 2 - tel. 78300- Danes v Gorici ob 9.30 Dionisia Ba roj. Ghio iz splošne bolnišnice na gja -z pokopališče, ob 11. uri Silvio Valle^[ splošne bolnišnice v cerkev pri r;a in na glavno pokopališče, ob 12.30 M Brumat vd. Medeot iz splošne b°lnia a. v cerkev na Rojcah in na glavno pok " lišče. Gledališka posvetovalnica Dolžnost človeka je zdravje V PETEK, 14. OKTOBRA bo Slovensko stalno gledališče uprizorilo VVildovo komedijo Važno je imenovati se Ernest. Tako se vam predstavijo glavni interpreti. Sem lady Bracknell. Moj bog, koliko dela ima človek s temi povabili na večerjo. In to pri možu, ki je 'večen bolnik. Zame je prva dolžnost vsakega človeka biti zdrav. To vedno dopovedujem svojemu nožu. Človek bi se moral odločiti, k ali hoče živeti ali umreti. Cincanje v tej zadevi je absurd. Pa tale gospod Worthing. Ja, kaj si tale domišlja. Že res, da ima nekaj premoženja, ampak izgubiti oba starša... Izgubiti enega imamo lahko za nesrečo, izgubiti oba pa meji na zanikrnost. Najden! Najden v železniški garderobi! V potovalki! Roditi se ali izhajati iz potovalke izkazuje prezir do ustaljene dostojnosti družinskega življenja. Spominja me na enega najhujših ekscesov - na francosko revolucijo. Kako si mora ta gospod predstavljati, da bi jaz in lord Bracknell sanjala o tem, da bi se najina edina hči - ki je skrajno skrbno vzgojena - poročila v garderobo in ustvarila zvezo s paketom! In tale gospodična Cardew... koliko že znaša njeno premoženje? Sto osemdeset tisoč funtov v obveznicah... ni slabo... dandanes imajo redka dekleta toliko res trdnih kvalitet, ki trajajo in se s časom celo povečajo. Ja, tale bi bila kar primerna za mojega nečaka Alger-nona. Ta nima ničesar, po videzu pa je vse... No, načeloma nisem sicer za poroko iz koristoljubja. Ko sem se omožila z lordom Bracknellom, nisem imela nikakršnega premoženja, pa mi to ni predstavljalo nikakršne ovire. A. R. Gledališče Contrada odprlo svojo novo sezono Preteklost skozi humor in melanholijo »Znameniti« tržaški par Carpinteri in Faraguna je spet zadel v črno. To lahko trdimo glede na odmev, ki jih imajo njune predstave v Trstu, saj je vsaka uprizoritev oblikovalcev »Citta-delle« dogodek, katerega noben Tržačan, ki kaj velja, ne sme zamuditi. Zato so zgodbice Carpinterija in Fara-gune tudi pokazatelj določenega tržaškega življenja in sinteza njegovega »duha«. Ta duh nikakor ne išče potešitve v umetnosti, ampak se udejanja v spominu na lepe stare dobre čase, navdušuje se ob anekdotiki in veličini ter prostranosti nekdanjega imperija, diši po morju in otokih ter živi površinsko. Vse to ni niti toliko slabo, mislim na videnje ustvarjalskega para, saj nazorno kaže, kaj je z našim mestom. Marinaresca, ki ie doživela praizvedbo v torek na odru gledališča Cris-talla, je vse to dokazala. Povabilu Ljudskega gledališča La Contrada se je odzvala prava množica, ki je nedopovedljivo uživala ob tem, po našem mnenju gledališko najboljšem delu Carpinterija in Faragune (seveda, v primerjavi z inscenacijami v prejšnjih dveh sezonah). Marinaresca pripoveduje na enostaven in prozoren način o jezljivih kapitanih in pomorščakih, o ribičih in jezikavih ženskah, princih, princesah in nadvojvodih, otrocih, ladjah in morju. Vse je tako lepo melanholično, a tudi duhovito, da gledalce sili v smeh in odobravanje, vici in anekdote se vrstijo v točno odmerjenih dozah, kot da bi jih predpisoval izkušeni zdravnik. Ta zdravnik je bil seveda režiser Francesco Macedonio, ki je tokrat oblikoval predstavo mirno in tekoče, pač v duhu teksta, in izpostavil predvsem humoristično plat, tako da je uprizoritev predvsem kratkočasna zgodba o dogajanju v deželi, ki se ji pravi »pokrajina Maldobrie«, V tej deželi je tudi jezik svojski, tako da ne gre za tržaško narečje in niti za Dantejevo besedo, temveč za nekakšno tretjo pot sporazumevanja, ki tudi izpostavlja posebnost prostora od Kvarnera do Trsta in še čez. Skratka, predstava, ki bo tržaško občinstvo navduševala ih v tej všečnosti tudi živi (na »pravi« gledališko-umet-niški izraz bomo še počakali). Kot živijo lepo vsi igralci na odru, pri čemer gre podčrtati uspelo skupinsko igro, z vsemi padci in vzponi, ki jih ta prinaša. Igrali pa so Ariella Reggio, Mimmo Lo Vecchio, Gianfranco Saletta, Ora-zio Bobbio, Giorgio Amodeo, Laura Bardi, Riccardo Canali, Liliana De Ganeva, Adriano Giraldi, Patrizia Lenaz, Valentina Magnani, Maria Grazia Plos in Marcello Rampazzo. Scena je bila v rokah Elia Sanzognija, kostume pa je oblikoval Fabio Bergamo. MARIJ ČUK Giorgio Amodeo in Gianfranco Saletta v Marinaresci Pomembna prikaza evropske kulture Mednarodno znanstveno srečanje o perečih vprašanjih sodobne Psihiatrije, ki je bilo te dni v Kongresnem centru tržaške Pomorske Postaje, sta spremljala ali bolje, vsebinsko dopolnjevala dva kulturna dogodka, in sicer slikarska razstava del enega največjih in najpomembnejših švicarskih slikarjev Edmonda Dobrzanskega ter predstavitev knjige Europa wo d as Licht, ki jo je napisal Pie-r° del Giudice. Oba dogodka sta se vršila v tržaški galeriji Torban-dena, vendar v organizaciji tržaškega kulturnega združenja Fran-Co Basaglia ter pod pokroviteljstvom švicarske ustanove za kulturo Pro Helvetia. Slikar Edmond Dobrzanski, po slovesu eden najpomembnejših sodobnih švicarskih slikarjev, je P° poreklu Poljak, vendar hkrati kus, Švicar, Grk in Tržačan, celo Slovenec. Tolikšno je bilo preseljevanje njegove družine^ od deda uo danes iz Varšave, do Švice, Tr-?ta in tolikšno je bilo njegovo križanje, da predstavlja nekak nacionalni konglomerat. Sicer pa je tudi sam obredel pol Evrope in je Pekaj let preživel tudi v Trstu. Na stene galerije je Dobrzanski r'izobesil kakih dvajset svojih olj JU mešanih tehnik z različno vse-Pino, vendar z edinstveno značil-P°stjo - z mrakobnostjo, ki prihaja Posebno do izraza v zelo velikem Platnu, ki nosi naslov »Notiziario Puropa« ali po naše Evropske esti. Gre za resnično veliko platjo z zelo zapleteno vsebinsko "Otnpozicijo, ki bi ji ne mogli nič Podati, pa tudi ne vzeti, kot pravi atn in ki jo je slikar kar petkrat oblikoval. Ob tem tudi dimenzij-Ko velikem platnu je še nekaj ečjih olj ali pastelov, ter veliko "tanjših del, ki napolnjujejo oba Pfostora galerije. Vsebinsko gre j a močno heterogena dela, saj ?am° tu »Vesoljski dosežek«, repad«, »Matrico iz livarne«, Generalovo glavo«, »Moško Praznino«, »Žensko praznino«, anoj« itd. Kot smo že rekli, gre , Zelo temna olja, ki so tudi vse-‘Usko hudo mračna. U ^akor smo že rekli, so ob odprle-razstave predstavili tudi dvolično nemško-italijansko knjigo, j, P°si naslov Europa wo d as L.cPt. kar bi po naše bilo, Evropa, v ® je luč. Delo, ki je izšlo te dni ^Založbi revije E, je napisal Piero p? Giudice in govori o mojstru v Ptondu Dobrzanskem, o njegovi? življenju in likovnem ustvar-lu, vendar ne gre za kako mori1"9^, pač pa za izrazito lite-q P° delo biografskega značaja, ter o razstavi so zelo števil-PPtu občinstvu spregovorili sanv avnik Združenja Franco Ba-gov & Giuseppe Dell Acgua, ki je lin; °rd o pobudi sami, avtor same dviv e’ je podčrtal element Dftuzičnosti knjige, ki je izšla v Carl *nt tn italijanščini ter Gian-lje 0 Majorino, ki se je lotil glob-vvj- analiziranja pobude in njene __iučitve v današnji dan. (fre) »Vojna« Maksima Gasparija Založništvo tržaškega tiska bo v kratkem ob 70-letnici prve svetovne vihre izdalo antologijo ljudske in umetne pesmi iz časa prve svetovne vojne. Antologijo bodo krasile razglednice iz vojnega časa, med katerimi bo tudi gornja razglednica slikarja Maksima Gasparija Slavistično društvo izdelalo program dela v novem šolskem letu Medtem ko se Slavistično društvo Trst intenzivno pripravlja na letošnje zborovanje slavistov, ki bo - kot je znano - od 13. do 15. oktobra na Pedagoški fakulteti v Mariboru - je že razgrnilo program dela v tekočem šolskem letu. Okvirno je prevladalo prepričanje, da mora društvo ostreje in še intenzivneje stopati v prostor, da mora torej svoje delovanje zgolj iz lastnih vrst prenesti tudi v življenje naše skupnosti. Z drugimi besedami: še bolj je nujno problematizirati vsa naša stanja in dejstva, ki zadevajo raven jezika, intenzivirati vsesplošno občutljivost na tem področju, dobro zavedajoč se, da je jezik predvsem v življenju manjšinskega bivanja zelo mnogoobrazen faktor. Po eni strani utemeljuje našo narodnostno bit, po drugi strani je - vsaj v prerezu šolskega podajanja - nepogrešljiv faktor duhovnega formiranja mladega človeka, po tretji strani pa je nenadomestljiv člen kulturnega formiranja in s tem seveda pravilnega vzpostavljanja sožitja z večinskim narodom in seveda tudi drugimi narodi. Slavistično društvo Trst bo zaradi tega skušalo povezovati vse tiste nivoje, ki problem stopnjevalno doživljajmo: v prvi vrsti šole in njihove izkušnje, kjer bi veljalo izbrano pozornost posvetiti učnim načrtom ožiroma programom, posebno pa nižji-srednji šoli. D^lje vse tisto delovanje, ki posreduje bogastvo našega jezika italijansko govorečim sodržavljanom. Društvo bo poskušalo izoblikovati redno časopisno rubriko, s katero bo osvetljevalo pereče in aktualne jezikovne probleme. - Še nadalje bo vztrajalo v prizadevanju za obogatitev zamejskega revialnega tiska, kjer globalno opažamo premajhno možnost izhodov, pa najsi gre za združevanje uveljavljenih ustvarjalcev ali pa predvsem višješolsko mladino, ki očitno predstavlja poslednjo starostno možnost, ko se posameznik še aktivira v naš kulturni prostor ali pa praviloma za vedno izgine s prizorišča. Slavistično društvo Trst bo nadaljevalo z objavljanjem Biltena, v prvi vrsti s poudarkom na problemskih osvetlitvah, kar se je v prvi številki zgodilo s prispevkom Vere Ban Tute, v drugi številki pa s prispevkom Majde Kaučič-Baše in Olge Lupine. - In ne nazadnje bo društvo skušalo prirejati občasne literarne večere ali srečanja, ki naj bi obogatili našo zamejsko stvarnost z živo pojavnostjo jezika in njegovega sporočila. Ob vsem tem je seveda odveč omenjati nadaljevanje tesnega sodelovanja s sorodnima društvoma v Kopru oziroma v Novi Gorici kakor tudi Slavističnim društvom Slovenije, s katerimi že ves čas prihaja do plodnih stikov in izmenjave izkušenj. JANEZ POVŠE Koncert pianista Sirsena v dobrodelne namene Silvio Sirsen z De Crlgnisovo in Pardinijem Konec septembra je v mali dvorani gledališča Verdi nastopil tržaški pianist Silvio Sirsen namesto napovedane pianistke Katje Milič, ki je zbolela. Izkupiček koncerta je bil namenjen Združenju slepih Italije, ki je koncert tudi priredilo. Mladi pianist Silvio Sirsen je začel študirati klavir pri desetih letih. Diplomiral je z odliko na tržaškem konservatoriju G. Tartini, kjer je tudi nekaj let študiral kompozicijo. Obiskoval je številne izpopolnjevalne tečaje v Italiji in Avstriji bodisi za klavir kot za komorno glasbo in za liederistiko. Nagrajen je bil na raznih državnih tekmovanjih, od leta 1980 pa uspešno koncertira kot solist in spremlja priznane violiniste. Koncertiral je že v Jugoslaviji in v najvažnejših italijanskih glasbenih centrih. Sirsen je zaigral Sonato št. 9 v D-duru K 311 W. A. Mozarta (1756-1791). Salzburški mojster je to delo napisal v letih 1777-1778, ko je za kratek čas zapustil duhomorni rojstni kraj in se naselil v Mannhei-mu. Po zgradbi in veličini ne prekaša prejšnje Sonate K 309 v C-duru. Dinamične in agogične oznake pa so v tej Sonati kar pogoste in Sirsen se jih je strogo držal, tako da je bila celotna izvedba izredno primerna klasičnemu okusu ali bolj Mozartovemu stilu. Odmev, ki je bil v dvorani zelo izrazit, je nedvomno vplival na nepravilno dojemanje zvoka, tako da so se nam zaključki fraz zdeli nejasni in celo nekatere pavze so bile prekrite. V drugem stavku, Andante con espressione, je pianist prikazal vso patetičnost in izrazito melodičnost, ki glasbeniku, na prvi pogled partiture, lahko uide. Stavek je tudi oblikovno zanimiv, saj je pravzaprav sonatne oblike s skromnim razvojnim delom. V zaključnem Rondoju nam je Sirsen z izredno živahno, a obenem čvrsto, krepko igro prikazal vso Mozartovo veličino v skladanju te oblike. Pianist je nato izvajal zadnje Brahmsovo klavirsko delo, opus 119, ki obsega 3 Intermezze in Rapsodijo. V svoji izvedbi je Sirsen dokazal izvajalsko zrelost predvsem v Intermezzih, ki so interpretativno zelo zahtevni. Vse melodične krivulje je z gotovostjo in smotrnim muziciranjem popolnoma izoblikoval do konca. Pri zahtevnih, živahnih akordičnih skokih Rapsodije v Es-duru se je pianist z izredno gotovostjo oprijemal tipk, da so bili vsi prehodi zelo sočni, kar je še bolj poudarilo kontrast med bleščečimi temami in temami, za katere je značilna temna, motna barva. Drugi del koncerta je obsegal Sonato za klavir op. 14 v d-molu ruskega skladatelja Sergeja Prokofjeva (1891-1953). V Sonati se stalno prepletajo različni elementi, ki nam jih je Sirsen vsakič izredno dognano in zrelo podal. V drugem stavku je prišla do izraza pianistova fantazija v podajanju različnih, zanimivih akordičnih zvez ter hitrejših prehodov v srednjem delu. Zelo prepričljiva je bila izvedba tretjega stavka, v katerem smo lahko dojeli vso njegovo dramatičnost in meditativnost. Silvio Sirsen je s svojim celovečernim koncertom dokazal, da je obetajoč pianist, ki si prizadeva, da bi skupaj z drugimi mladimi silami glasbeno obogatil tržaško občinstvo, ki pa se žal le skromno odziva na tovrstne prireditve. MARKO OZBIČ Nogomet: danes še tri povratne tekme pokala UEFA Za Romo bo gotovo najtežje Danes bodo igrali tri zaostale povratne tekme v okviru evropskega tekmovanja za nogometni pokal UEFA. Pred najtežjo nalogo bo vsekakor italijanski zastopnik Roma, ki se bo v Nurimbergu pomeril z domačim moštvom, ki je Liedholmove varovance že premagalo v srečanju v Rimu z 2:1. Zahodni Nemci naj bi torej bili danes nesporni favoriti za uvrstitev v naslednje kolo. Treba pa je poudariti, da Nii-rimbergu zadnje čase nikakor ne gre v domačem prvenstvu. Vseeno pa je trener Rome Liedholm optimist: »Kot naši nasprotniki imamo enake možnosti, da se uvrstimo v nadaljnje kolo. Prvič, ker bomo lahko računali z Renatom, ki se je v prvem srečanju poškodoval, drugič, ker je naš nasprotnik v precej slabi formi.« Večjih problemov za uvrstitev v naslednje kolo pa ne bi smel imeti turin-ski Juventus, ki je sicer v prvem srečanju v gosteh nesrečno izgubil z romunskim moštvom Otelul (0:1). Juven-tusovi nogometaši so odlično startali v državnem prvenstvu (3:0 v Comu) in čeprav danes ne bodo mogli računati na Sovjeta Zavarova so favoriti za zmago in za uvrstitev »naprej«. Še pred lažjo nalogo pa bo beograjski Partizan, ki je v prvi tekmi doma slavil proti Slaviji iz Sofije kar s 5:0. Kako bi lahko prišlo do presenečenja na tem srečanju, res ne vemo. Beograjsko moštvo je zato odpotovalo v Sofijo brez Spasiča, ki je na pripravah z jugoslovansko reprezentanco za kvalifikacijsko tekmo za SP proti Škotski, igral pa bo Vokrri. Nogomet: VVerder in Stuttgart kvalificirana BREMEN — Včeraj so v okviru povratnih srečanj prvega kola v evropskih nogometnih pokalih odigrali dve tekmi. V pokalu prvakov (šestnajstina finala) je zahodnonemški VVerder iz Bremna s 5:0 (1:0) premagal berlinski Dinamo (NDR). V nadaljnje tekmovanje se je uvrstil VVerder, ki je v prvi tekmi izgubil s 3:0. V povratni tekmi 1. kola (dvaintri-desetina finala) pokala UEFA pa je madžarska ekipa Tatabanya z 2:1 (0:0) premagala zahodnonemški Stuttgart. V prvem kolu je zmagal Stuttgart z 2:0 in se tako uvrstil v šestnajstino finala. Danes Belgija - Brazilija ter Španija - Argentina Danes bosta med drugim na sporedu tudi dve zanimivi mednarodni pri- jateljski tekmi. Na stadionu Bosuil se bosta drevi pomerili Belgija in Brazilija, v Sevilli pa bosta igrali Španija in Argentina, ki se bosta potegovali za »Pokal Hispanidad«. Filippini spet operiran ASCOLI PIČENO — Umberto Filippini iz Ascoli Pičena, ki je bil ranjen po nedeljski tekmi med Interjem in Ascolijem, je moral ponovno na operacijsko mizo, ker so ugotovili, da ima v glavi še nekaj strdkov krvi. Filippini-jevo zdravstveno stanje je še vedno zelo hudo. Pavičeviču gre na bolje SPLIT — Mladega košarkarja Ju-goplastike Luka Pavičeviča, ki se je huje poškodoval v prometni nesreči, do katere je prišlo v ponedeljek zjutraj na jadranski magistrali nedaleč od Kardeljeva, so že operirali v splitski bolnici. Pavičevič je dobil močan udarec v glavo in v začetku je zgledalo, da bo težko preživel. Po operaciji pa so zdravniki sporočili, da mladenič ni v smrtni nevarnosti. Pavičevič se je ponesrečil, ko je iz Titograda hitel v Split, od koder bi moral z Jugoplasti-ko odpotovati na turnejo v Španijo. Pri tem se je njegovo vozilo prevrnilo. Krašovci v C ligi! Italijanska rokometna zveza je končno sporočila, da bo Kras Trimac v sezoni 1988/89 lahko nastopal v C ligi. Razpustil se je namreč rokometni klub iz Pordenona in tako pustil prazno mesto. Krašovci so lani izgubili le eno tekmo, tako da sozasedli drugo mesto, to pa ni bilo dovolj za prestop v višjo ligo. Sreča pa se je namreč našim fantom nasmehnila in velika želja krasovcev, da bi nastopili v C ligi, se je tako uresničila. Krašovci pa so nastop med tretjeligaši zaslužili, saj so to lani z igro tudi dokazali. Poleg tega pa imajo zelo uspešno mladinsko ekipo. Prvenstvo C lige se bo pričelo šele naslednji mesec in bo daljše ter prav gotovo zahtevnejše od prvenstva, kakršnega so bili naši fantje vajeni. Če upoštevamo kakovostni skok in pa dejstvo, da se bodo morali krasovci boriti do zadnjega za obstanek v ligi, lahko pričakujemo v Zgoniku lepo število zanimivih in napetih tekem. (Pjotr) Na sliki: Krasovi rokometaši, ki so v minulem prvenstvu nastopali v D ligi. Na rellyju Sanremo Dve smrtni žrtvi SANREMO (Imperia) — Avtomobilski rally Sanremo je včeraj terjal dve človeški življenji, nekaj gledalcev pa je bilo ranjenih. Smrtno sta se ponesrečila francoska pilota, 28-letni Dubois in 42-letni Moiner, ki sta na nekem ovinku zaradi spolzke ceste izgubila nadzorstvo nad svojim citroenom AX šport in zgrmela v prepad. Oba sta bila na mestu mrtva. Na istem ovinku se je dirka končala tudi za Kankkun-nena (toyota celica turbo 4WD), ki je prav tako zavozil s ceste. Med gledalci jo je najhuje skupil 27-letni Fede-righi iz Prata, ki mu je Rossinijeva delta povsem zmečkala nogo. Tudi Rossini je zaradi spolzke ceste izgubil nadzorstvo nad vozilom. Zaradi teh nesreč so rally za nekaj ur prekinili. Po 16 posebnih vožnjah je v vodstvu španska dvojica Sainz - Moya (ford si-erra cosworth) v času 2.09'55". Sledijo: 2. Cerrato - Cerri (It.) po 24"; 3. Fiorio -Pirollo (It.) po 49"; 4. Biasion - Siviero (It.) 54'; 5. Alen - Kivimaki (Fin.) 2'07". Kolesarstvo: Golzu dirka Mialn - Turin TURIN Na 74. izvedbi tradicionalne kolesarske dirke Milan - Turin je zmagal Zahodni Nemec Rolf Golz, ki je 213 km prevozil v 5.7'04" s poprečno hitrostjo 41,619 km na uro. Sledijo: 2. Anderson (Avs.) po 4"; 3. Roo-sen (Bel.); 4. Fondriest (It.); 5. Gianetti (Švi.j; 6. Vainne (Fr.); 7. Jagt (Niz.); 8. Robeet (Bel.); 9. Gaj ant (Fr.); 10. Lejar-reta (Šp.), vsi isti čas; 11. Rominger (Svi.) po 25"; 12. Lietti (It.); 13. Rutti-mann (Švi.); 14. Baronchelli (It.), vsi po 38"; 15. Petito (It.) 41". Bartaliju gre na bolje VERONA — Zdravstveno stanje bivšega italijanskega kolesarskega asa Gina Bartalija je dobro. Tako so povedali v veronski bolnišnici, kjer so Bartalija sprejeli predvčerajšnjim, potem ko ga je obšla slabost. Bali so se, da je kaj narobe s srcem, vendar kaže, da ni nič hujšega. Namizni tenis: deželne kvalifikacije za DP Po 3. kolu 2. amaterske lige (skupina E) Krašovci si nabirajo izkušnje S prve preizkušnje deželnih kvalifikacij tretjekategomi-kov za uvrstitev na namiznoteniško državno prvenstvo, ki je bila preteklo nedeljo v Zgoniku, so krasovci odnesli predvsem pozitivne tekmovalne izkušnje. Tanja Ravbar, ki se je med posameznicami uvrstila najvišje (2. mesto) je po turnirju izjavila: »Vsako tekmovanje ti da novo izkušnjo. Če se uvrstiš med prve, pomeni, da nekaj veljaš v deželi. Če premagaš tiste, s katerimi si zgubljal prejšnja leta, je to posebno zadovoljstvo.« Tanja se je za tretjino približala nastopu na DP. Tudi za ostale krasovke še ni vse zgubljeno, ker bosta še dve preizkušnji. Alenka Obad je zasedla 3.-4. in osvojila štiri točke, Elena Colja in Martina Ravbar pa sta zbrali po dve točki za 5.-8. mesto, po točko pa sta si priborili Monika Radovič in Biserka Simoneta za 9.-16. mesto. Smolo v številni moški konkurenci sta imela Boris Stoc-ca, ki je že v drugem kolu naletel na neugodno igro kasnejšega finalista Schusterja in Igor Colja, ki ga je izločil zmagovalec Bertolotti. Brata Milič sta izpadla na samem začetku. Igor je zelo tesno zgubil v treh setih z Bernardelom (19, -20, 17). Krasova ženska dvojica Obad - T. Ravbar je izšla kot zmagovalka, moška Stocca - I. Milič je zasedla drugo mesto, mešana dvojica Stocca - Obad pa si je delila tretje mesto z dvojico Schuster - Peresson. (J. J.) Vesna še čaka na zmago Porpetto - Vesna 0:0 VESNA: Savarin, Švab, Ridolfo, Podgornik, Rados, F. Can-dotti, N. Sedmak (v 75' S. Sedmak), R. Candotti, Papini (v 45’ Kostnapfel), Naldi, Pichierri. Pod gornji naslov, ki je sicer točen, je včeraj žal pomotoma »zašel« članek, ki je v Križu verjetno sprožil nekoliko razburjenja, morda kaj smeha in, zakaj ne, tudi kakšno pikro na naš račun. Članek se je sicer nanašal na ekipo Vesne, vendar na tisto, ki nastopa v prvenstvu under 18. Upamo, da so nam v Križu napako že oprostili. O nastopu 1. ekipe pa tole. Vesna se po tretjem prvenstvenem nastopu ni še ujela. V nedeljo še zdaleč nismo videli enajsterice iz lanskega prvenstva. Križani imajo velike težave z nastavljanjem igre na sredini, kjer se zelo pozna odsotnost Barille, ki služi vojaški rok, in pa Petagne, ki je postal trener moštva. Novi nakupi se s starimi igralci niso še ujeli, tako da praktično manjka povezava med obrambo, sredino, napadom. Porpetto pa s svoje strani ni pokazal nič posebnega, saj so bili njegovi napadalci ujeti v solidni kriški obrambi. Vesna je imela samo dve lepi priložnosti, saj je s težavo nastavljala akcije. Prva se je ponudila Pichierriju, ki je žogo nerazumljivo zgrešil prav pred vratarjem, druge pa ni znal izkoristiti Naldi nekaj minut kasneje. Porpetto je tudi dvakrat ostro pritisnil, toda obramba Vesne je igrala zelo solidno. V drugem polčasu se razmerje sil na igrišču ni spremenilo. Trener Petagna bo moral zato še krepko »obdelati« svoje moštvo, saj ima ekipa dobre možnosti, treba je le najti pravi koncept igre. (A. Kostnapfel) Košarka: po nastopu na turnirju v Fagagni Domovce čaka še veliko dela Domova članska ekipa je prejšnje dni nastopila na dvodnevnem košarkarskem turnirju v Fagagni blizu Vidma. Na turnirju, ki ga je že drugič organiziral domači košarkarski klub, sta poleg domovcev in domačinov nastopili še ekipi iz Feletta Umberta in iz Spilimberga. Oba večera je srečanjem sledilo lepo število gledalcev. Turnir je bil tudi dobra priložnost, da so trenerji ekip preverili pripravljenost svojih varovancev. To predvsem velja za ekipe z Videmskega, saj se bo promocijsko prvenstvo pričelo že v soboto. Ekipa iz Feletta Umberta je zasluženo osvojila turnir, saj je v obeh srečanjih prikazala zdaleč najboljšo uigranost in telesno pripravljenost. Drugo mesto so osvojili domačini iz Fagagne, ki so v polfinalu premagali domovce. Dornikov! varovanci,- ki so nastopili oba večera močno okrnjeni, so prikazali dopadljivo igro približno le do polovice drugega polčasa. Trenutno precej peša igra v napadu, tudi v obrambi ni vse, kot bi moralo. Naše čaka zato v prihodnjih tednih še veliko dela, če mislijo na prestop v D ligo. V petkovih polfinalnih srečanjih je ekipa iz Feletta prepričljivo premagala Spilimbergo, domovci pa so izgubili proti domači Fagagni. V sobotnem malem finalu so se domovci enakovredno borili z nasprotnikom vse do 10. minute drugega polčasa. Nato so jim pošle moči tako v napadu kot tudi v obrambi. V velikem finalu so igralci iz Feletta strli odpor trdoživih domačinov v uvodnih minutah drugega polčasa, visoko vodstvo so nato ohranili do poslednjega sodnikovega žvižga. Sledilo je nagrajevanje, med drugim je domovec Puiatti prejel priznanje kot najboljši strelec turnirja. POLFINALE FAGAGNA - DOM GOMETAL 85:74 (51:40) DOM: Košuta 6, Bregant, Ambrosi 2, Battello 11, Semolič 6, Puiatti 24, Pod-beršič 15, Dornik 5, Rinelli, Kocjančič 6. FINALE ZA 3. MESTO SPILIMBERGO - DOM GOMETAL 96:76 (42:41) DOM: Košuta 20, Kocjančič 3, Bregant 2, Semolič 2, Dornik 14, Ambrosi, Battello 7, Puiatti 28, Rinelli. FINALE ZA 1. MESTO FELETTO UMBERTO -FAGAGNA 86:65 (38:32) KONČNA LESTVICA 1. Feletto Umberto, 2. Fagagna, 3. Spilimbergo, 4. Dom Gometal. (mč) Balinanje: po zadnjih volitvah 8. Simoneta v pokrajinski komisiji Prejšnji teden je bilo na sedežu CONI v Ul. Fabio Severo v Trstu zborovanje pokrajinskega odbora vsedržavne balinarske federacije UBI, katerega so se udeležili predstavniki vseh 18 balinarskih društev, ki so vsaj dve leti včlanjeni v federacijo. Pri tem ni prišla v poštev Zarja, ki se je včlanila šele letos. Za zborovanje je v tržaških krogih vladalo veliko zanimanje, saj je bila glavna točka dnevnega reda izvolitev novega predsednika in odbora. V zadnjem času je bil stari odbor s predsednikom vred deležen ostrih kritik s strani včlanjenih društev, predvsem glede finančnih vprašanj. Zato so se vsi strinjali, da treba čimprej izpeljati volitve in sestaviti novi odbor, v katerem je letos prvič dobil mesto tudi slovenski predstavnik, kar je izredno pozitivno in spodbudno za vso našo manjšino. To je odličen Poletov balinar Boris Simoneta, ki bo tako v štiričlanskem odboru, katerega novi predsednik je Iacobini. Odbor ima štiriletni mandat. Povejmo še, da je Simoneti zaupalo kar 16 od skupno 18 društev, ki so imele letos volilno pravico (predsednik je dobil 12 glasov), kar potrjuje, da je Simoneta zelo priljubljen v tržaških balinarskih krogih in brez dvoma tudi eden najbolj sposobnih za opravljanje poverjenih funkcij. (Z. S.) Košarka: neroden poraz Borovih mladincev BOR - BARCOLANA 65:82 (29:36) BOR: Kocman 9 (0:1), Paulina 2 (0:1), Cupin 4 (4:5), Škerk 20 (1:2), Pertot 4 (0:3), Bajc 13, Smotlak 13 (2:4). 3 TOČKE: Skerk 3, Bajc 3, Kocman 1, Smotlak 1. V drugem kolu mladinskega državnega prvenstva so borovci nerodno izgubili proti Barcolani, saj so igrali slabo tako v obrambi kot v napadu, poleg tega pa niso pokazali nobene volje do zmage. Naj omenimo, da sta obe ekip' imeli velike težave s spolzkim terenom na »1. maju«. Potreba po zavarovanju športnikov in odbornikov Nogometna komisija pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji je v ponedeljek zvečer v Repnu organizirala okroglo mizo o vprašanju zavarovanja tekmovalcev in odbornikov. Pobude se je udeležilo zadovoljivo število predstavnikov nogometnih društev s Tržaškega in Goriškega, ki so se ob tej priložnosti podrobno seznanili z vrsto vprašanj, ki zadevajo športno zavarovanje v primeru poškodb oziroma invalidnosti. V uvodnem delu srečanja, pojjozdravu predsednika nogometne komisije pri ZSSDI Borisa Gombača, je bilo podčrtano sodelovanje na mladinskem nivoju med slovenskimi društvi in Triestino, za katero že danes nastopa več predstavnikov Brega in Primorja. Želja vseh, tako je dejal odgovorni za mladinski sektor pri tržaškem tretjeligašu, pa je nadaljevati na tej poti in tržaškemu nogometu zagotavljati čim-višjo kakovostno raven. Srečanja v Repnu so se poleg predstavnikov naših nogometnih klubov udeležili tudi Bojan Brezigar, predsednik deželne komisije za kulturo, šolstvo, šport in rekreacijo, predsednik tržaške nogometne zveze Bloccari ter član deželnega vodstva Giani. V svojem posegu je Brezigar podčrtal skrb, ki jo bo posvetil slovenskim športnim društvom. S tem v zvezi je omenil ugodne pogoje, ki se tudi našim nogometnim društvom ponujajo z organizacijo svetovnega nogometnega prvenstva, ko bo tudi dežela FJK gostila eno od izločilnih skupin. Zaradi tega, je nadaljeval deželni svetovalec, je nujno, da ZSŠDI izdela organski dokument, na podlagi katerega bodo tudi naša društva deležna raznih finančnih podpor. Srž večera pa je zadevalo vprašanje poškodb na nogometnih igriščih, med prevozom in njihovo primerno zavarovanje. Podrobno analizo tega argumenta je razčlenil Dario Vremec, predstavnik slovenskih društev v komisiji italijanske nogometne zveze. Vprašanja, ki izstopajo in ki v prvi vrsti zadevajo tudi naša društva, se nanašajo na potrebo po zavarovalnem kritju športnikov in odbornikov tudi med prevozom na tekme ali treninge ter na ugodnejša premijska nakazila, kar zadeva morebitne poškodbe ali trajne invalidnine. S tem v zvezi, je dejal Vremec, je posebna komisija deželnega nogometnega odbora izdelala podroben pravilnik, ki ga je skoraj v celoti potrdilo združenje Sportas, ki skrbi za zavarovanje športnikov. Na sliki: udeleženci okrogle mize v Repnu Sicer podrobna pojasnila o teh vprašanjih bodo posamezna društva lahko dobila pri odgovornih nogometne komisije ZSŠDI ali neposredno na deželni nogometni zvezi, (pr) Odbojka: under 18 ženske Sloga Koimpex dobila derbi BREG AGRAR - SLOGA KOIMPEX 0:3 (3:15, 6:15, 13:15) BREG AGRAR: Komar, Mauri, T. i" N. Canziani, E. in T. Žerjal, Kralj, Ota. Pertot, Seganti, Gorgi, Gaburro. SLOGA KOIMPEK: Miot, Škerk. Lupine, Maruccelli, Fabrizi, Foschin1, Kosmina, Rebula, Križmančič. V ženskem slovenskem derbiju under 18 v Dolini je zmago slavila Slog3 Koimpex. Tekma sama sicer ni izpolnila pričakovanj, saj ni nudila tistega agonističnega užitka, ki je tipičen za vsak derbi. Brežankam v prvih dveh nizih nikakor ni šlo. Tako da so gostiteljicam prepustile prelahko pot o0 petnajstice. Igra se je razživela le v tretjem nizU; ko je postal boj za točke veliko bob izenačen in ko smo tako na eni kot na drugi strani mreže lahko videli nekaj res dobrih odbojkarskih potez. (Inka) Začetniki Zarje še v vodstvu UNDER 18 FORTITUDO - BREG 2:3 (0:2) STRELCI: Švara, Bandi, Švara (11-metrovka) BREG: Palčič, Pitacco, Bevk, Sancin, Kozina, Prašel, P. Tamaro, Bandi (De Franceschi), Giuressi (Paiano), Švara, KI. Tamaro, Giglifano, Ota, Buzzi. V soboto so Brežani zasluženo zma-9ali, toda vodili so že s tremi zadetki razlike, kljub temu pa tvegali, da nasprotnik prav v poslednjih minutah rzenači. , Po desetih minutah igre so bili Brežani že v vodstvu, na koncu polčasa Pa so še podvojili. Nasprotnik ni do-*ej ogrožal Bregovih vrat, nasprotno Pa so Brežani večkrat za las zgrešili 9°1. Na začetku drugega polčasa so Brežani dosegli še tretji zadetek in mogoče zato popustili, nepazljivost pa m jih kmalu drago stala. Nasprotnik je namreč dosegel dva zadetka, prvega P° avtogolu branilca, drugega po 11-metrovki. Zadnje minute tekme so °ile zelo napete, saj so se Brežani s težavo branili. Naj omenimo dobro *9ro Švare, Kozine in Bandija, ki je dosegel svoj prvi prvenstveni zadetek. (E. B.) PRIMORJE - MUGGESANA 1:2 (1:0) STRELEC ZA PRIMORJE: Trampuž. PRIMORJE: Štolfa, Lukša, Štefančič, Jence, Kavalič (Gherbassi), Škabar, ‘-agar, Šuc, Prinčival, Trampuž, Toma-settig. . Tudi tokrat Prosečanom ni uspelo •ztržiti vsaj točke. Na igrišču je pihala Pnrja, ki je v prvem polčasu pomagala domačinom, da so tudi prešli v vod-stv°. V drugem polčasu pa je miljska ekipa najprej izenačila in nato še po-y,edla. Zadetek za domačine je dosegel Frampuž neposredno iz prostega stre-a. isti igralec pa je spet z zelo lepim Prostim strelom zadel tudi prečko. Ktasplošno pa je bilo strelov na vrata ??alo na obeh straneh. Gostje so izena-,*i z močnim strelom, ki bi ga Štolfa nikakor ne mogel prestreči, zatem pa s° še povedli po nesporazumu v obrambi Primorja. Proti koncu tekme so toieli Prosečani na razpolago nekaj Prostih strelov iz dobrega položaja, a So bili netočni. (Š. M.) vESNA - COSTALUNGA 0:0 OSTALI IZIDI 3. KOLA: Chiarbola " CGS 1:3, Montebello - Olimpia 1:0, S. ergio - Opicina 2:0, Edile Adriatica -g-^Andrea 3:0, Supercaffe - Vivai Busa LESTVICA: Vivai Busa in S. Sergio A Edile Adriatica, S. Andrea, CGS in t/Uggesana 4, Supercaffe, Olimpia, prtitudo, Montebello in Breg 3, Opi-, lna, Costalunga in Vesna 2, Chiarbo-a L Primorje 0. P PRIHODNJE KOLO: Costalunga -.rirnorje, Opicina - Vesna, Breg -Montebello. NARAŠČAJNIKI BREG - GIARIZZOLE 0:1 (0:0) SRE G: Castellano (Giglifano), Ste- nanjkuje na sredini igrišča. Šedaj pOoič, Majevski, Zupin, Pelizzari, Ota, pustin (Meneg R°chetti, Buzzi. (Menegon), Grilanc, Bandi, Buzzi. t,j,D11a je to lepa tekma. Ekipi sta si 7 ‘ enakovredni in tudi igra je bila Vej°Voljiva. Priložnosti za gol ni bilo p *o. Zmagala je ekipa, ki je imela tje .oliko več sreče. Tokrat so naši fan-prj ‘Prali dobro v obrambi, nekaj pa še Igrajo Brežani nadaljevati na tej poti Vgi °d° dosegli dobre rezultate. Poh- tv'° si zaslužijo vsi za prikazano požr- valnost. si °STALI IZIDI 4. KOLA: Čampi Eli-2:q" Portuale 2:1, Fortitudo - Opicina boj °on Bosco - Azzurra 0:0, Zaule Ra-Ivj.686 - Campanelle 5:1, Olimpia -0:q ^obello 0:3, S. Sergio k Costalunga bn'^GS - Muggesana 1:0, Supercaffe ->o 3:1. Cam^VlCA: Supercaffe 8, Fortitudo, S6r P‘ Elisi in Zaule Rabuiese 7, S. lppS‘0 6, Montebello in CGS 5, Costa-le, rf' Olimpia in Giarizzole 4, Portua-Lju^anipanellc in Azzurra 3, Breg 2, Bo^esana, Domio, Opicina in Don BltIHODNJE KOLO: P‘cina - Breg. T NAJMLAJŠI J^TINa - 7AR TA 1*0 Os^RJA: Plehan, Pavatič, Silli, Reja, ^ras°vec, Umek, Kralj, Renčelj, tlo n, Cinti, Vremec, Čok, Castella- Tripa‘ia je nezasluženo izgubila proti tiora‘ni- Skozi vso tekmo ji je bila Ve^®1 “asprotnik. Gostitelji so po-V dfpk pred koncem prvega polčasa, tisgiij9em P°I^asu so naši močno pri-tlidi '• dili boljši od nasprotnika ter vend‘?'enačili z zadetkom Blasona, razv6v llrn le sodnik gol nerazumljivo heiZplavil tako, da je rezultat ostal F emenjen do konca tekme. pRlM (M'ŽJ pRimRje " CGS 0:2 l°:1) tar, 2"IORJE: Franza, Vili Emili, Pun- !i(antpiVli Fahor, Gherbassi, Digovich Ertiiij ' Štolfa, Gruden, Sardoč, Mitja v vodgBjrat 50 naši imeli smolo, saj so nasprotniki le redkokdaj ogro- žali Franzova vrata. Tudi tokrat ni bila obramba večkrat na pravem mestu. Zagrizeno se je boril Vili Emili. Nasplošno so naši pokazali, da so kos tudi najboljšim nasprotnikom, če le igrajo kot zmorejo. (Maxi) OSTALI IZIDI 4. KOLA: Domio - S. Sergio 0:7, Campanelle - S. Giovanni 0:2, Don Bosco - Zaule Rabuiese 1:4, S. Andrea - Olimpia 1:0, Opicina - Giarizzole 0:5, Montebello - Portuale 2:5. LESTVICA: S. Sergio in CGS 8, Portuale in Giarizzole 7, S. Giovanni in S. Andrea 6, Triestina in Fortitudo 5, Zarja Adriaimpex, Breg in Zaule 4, Olimpia 3, Campanelle 2, Primorje 1, Domio, Don Bosco, Opicina, Montebello 0. PRIHODNJE KOLO: Zarja Adriaim-pex - CGS, S. Giovanni - Breg, Domio - Primorje. NA GORIŠKEM JUVENTINA ASS. CARNICA - ITALA 3:0 (0:0) STRELCA: M. Devetak, M. Dario in D. Gergolet. JUVENTINA: Peric, A. Devetak, Marko Petean, Marušič, A. Florenin (Bais), Marino Petean, Ferfolja (Mar-virl), Kobal, Devetak, Dario, Lakovič. Florenin, Meniš. Kljub premoči Juventine, sta se ekipi po prvem polčasu razšli ob neodločenem izidu. V nadaljevanju pa je domača postava kronala terensko premoč in z Devetakom dosegla prvi zadetek. Odtlej so se Ferfoljevi varovanci povsem razigrali in predvajali odlično igro, ki je navdušila gledalce. (M. P.) IZIDI 2. KOLA: Juventina - Villesse 0:0, Natisone - Pro Romans 6:0, Azzurra - Medea 3:1, Lucinico - Cormonese 0:1, Corno - Isontina 1:1, Itala - Audax 0:0. LESTVICA: Azzurra 4, Juventina, Itala in Isontina 3, Audax, Pro Romans, Cormonese in Corno 2, Medea, Natisone in Villesse 1, Lucinico 0. ZAČETNIKI Skupina A ZARJA ADRIAIMPEX - ESPERIA S. GIOVANNI 3:0 STRELCI: Hočevar 1, Jurinčič 2. ZARJA ADRIAIMPEK: Družina, Porogat, Kristjan in Denis Pussini, Maxi in Danijel Grgič, Tence, Biondi, Umek, Hočevar, Lipovec, Jurinčič, Metlika, Possega, Ražem. V prvem polčasu zarjanom ni šlo in ni šlo od rok. Zelo nepovezano so igrali tako, da se je nasprotnik branil brez kakšnih večjih težav. Proti koncu prvega polčasa je Hočevarju uspelo kar iz prostega strela povesti svoje moštvo v vodstvo. Odtlej so domačini igrali mnogo bolje. Obramba sploh ni imela dela in sredina igrišča je lepo gradila akcije ter zalagala napadalce z uporabnimi žogami. Prav srednji napadalec Jurinčič je z dvema lepima potezama zaokrožil izid na 3:0. (M. Ž.) OSTALI IZIDI 3. KOLA: S. Giovanni - Altura 1:0, Fani - Supercaffe 1:3, Portuale - Muggesana 1:0, Domio -Servola 2:1, S. Andrea - Ponziana A 1:3, Zarja Adriaimpex - Esperia 3:0, Campanelle - S. Luigi B 2:3. LESTVICA: Zarja Adriaimpex in S. Giovanni 6, Soncini A, Supercaffe in Ponziana A 4, S. Andrea in Domio 3, Altura, S. Luigi B in Portuale 2, Muggesana, Campanelle, Esperia in Fani B 1, Servola 0. PRIHODNJE KOLO: Ponziana A -Zarja Adriaimpex. NA GORIŠKEM STARANZANO - MLADOST TRATT. AL LAGO 2:0 (0:0) MLADOST: Tommasi, Farra, Zanier, Ambrosi, Černigoj, Lavrenčič, Trampuš, A., P. in M. Gergolet, Gallo, Fer-letič, Subani, Lorenzut. Začetniška postava Mladosti je zdržala le v prvem polčasu proti razigranemu Staranzanu, ki je najboljša postava prvenstva in upravičeno zaseda prvo mesto na lestvici. Premoč domačih je postala očitna v drugem polčasu, ko so doberdobski nogometaši bili prisiljeni priznati kakovostno razliko Staranzana. (A. G.) IZIDI 3. KOLA: Vermegliano - Aris 1:2, Fogliano - Monfalcone 1:1, Grade-se - Romana 1:1, San Canzian - San Piero 4:0, Turriaco - Staranzano 0:5, Mladost - San Marco 3:0, Pieris - Ron-chi 2:1. LESTVICA: Staranzano 6, Fogliano 5, Mladost, Vermegliano, San Čanžian, Ronchi in Pieris 4, Monfalcone in Grade-se 3, Aris in Turriaco 2, Romana 1, San Piero, San Marco in San Michele 0. CICIBANI Skupina A PONZIANA A - BREG 10:0 (3:0) BREG: Jercog,_Lavriha, Čuk, S. Sancin, D. Šik, I. Šik, Stefani, Čurman, Smotlak, D. Sancin. Proti zelo močnim nasprotnikom so bili mladi Brežani brez moči in so tako visoko izgubili. Nasprotnik je popolnoma nadigral Brežane, ki niso nikoli ogrožali nasprotnika. Naj dodamo še, da so Brežani kar dvakrat sami brcnili žogo v lastno mrežo in da je nasprotnik dvakrat realiziral zadetek iz nedovoljenega položaja. (E. B.) OSTALI IZIDI 3. KOLA: Fani - Domio 7:0, Opicina A - Fortitudo B 6:0, Supercaffe - Portuale 0:2, Ponziana A -Breg 10:0, Zaule Rabuiese - S. Andrea 0:1. LESTVICA: Opicina A, Fani Olimpia in Ponziana A 6, Supercaffe in S. Andrea 4, Portuale in Fortitudo B 2, Domio, Zaule Rabuiese in Breg 0. PRIHODNJE KOLO: Breg - Zaule Rabuiese. Skupina C PONZIANA - BOR 4:0 (3:0) BOR: Gregori, Furlanič, Bergagna, Ban, Furlani, Kariš, Brazzani, Sabadin, Omari, Fischer. Poraz, ki ga je Bor doživel, tako kot je prikazan v svojem številčnem be-ležju, je nepravičen, saj so borovci že v prvem delu tekme in pri izenačenem stanju zelo slabo izkoristili dve izjemni priložnosti, ki sta jim nudili možnost visoke prednosti. Če pa dodamo, da so tik pred koncem tekme celo zastreljali 11-metrovko, tedaj opazimo, da končni izid precej vara. O igri naših bi rekli, da so nekoliko popravili vtis, ki so ga zapustili v zadnji tekmi. Proti solidni Ponziani so se enakovredno borili in le nekatere osnovne napake v fazi obrambe so omogočile nasprotniku, da je zmagal. Čim bodo odpravili navedene pomanjkljivosti, bo ekipa postala trd oreh za vsakega tekmeca. Posebne pohvale so deležni Gregori, Bergagna, Ban, Furlani in Kariš. (D. V.) SONCINI - PRIMORJE 11:2 (6:0} Poraz je bil predvidljiv. Vseeno bi se lahko naši fantje odrezali bolje. Pokazali so, da igrajo dober nogomet, če le hočejo. Tudi tokrat se je dobro odrezal Carli, ki je dvakrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Nasprotniki pa so polnili mrežo kot za stavo in visok poraz je bil tu. (Maxi) OSTALI IZIDI 3. KOLA: Vivai Busa B - Chiarbola 0:3, Montebello - Fulgor 1:1. LESTVICA: Soncini A 6, Fulgor 5, Ponziana B 4, Primorje, Bor, Montebello in Chiarbola 2, Campanelle 1, Vivai Busa 0. NA GORIŠKEM JUVENTINA - SOVODNJE 0:7 JUVENTINA: Bonan, A. in J. Plesničar, Mažgon, Lutman, Klanjšček, Prinčič, Sošol, Mužič, Tartaglia, Rossano, Koršič. SOVODNJE: Florenin, K. in M. Devetak, Fajt, V. in E. Petejan, Pelegrin, Zanfagnin, Ožbot, Cotič, Piras, E. in B. Kovic. V slovenskem derbiju so upravičeno slavili sovodenjski cicibani, kar je tudi razumljivo, saj gre za dokaj uigrano postavo z nekaterimi odličnimi posamezniki. Na tem srečanju sta se posebno odlikovala Vasja Petejan in Kristijan Devetak, ki sta bila tudi strelca vseh zadetkov Sovodenj. Kar zadeva Juventino, velja povedati, da mladi igralci komaj iščejo uigranost, saj gre za njihove prve nastope. (Iztok Prinčič) MLADOST SOBEMA - PIERIS 3:2 (1:2) STRELEC: Soban (3). MLADOST: Černič, Gorjan, Peric, Nardon, Soban, Pahor, D. in M. Ferle-tič, Jelen, M. in E. Isoni, Sergo, Jarc, Frandolič. Po enakovrednem prvem polčasu so se mladi doberdobski nogometaši povsem razigrali v nadaljevanju srečanja, ko so onesposobili nasprotnika in ga prehiteli v zadetkih. Junak sobotnega srečanja je bil Soban, ki je bil trikrat uspešen. IZIDI 1. KOLA (tržiška skupina): Mladost - Monfalcone 2:0, Ronchi -Vermegliano 5:2, San Marco - Aris 0:9, Staranzano - San Piero 10:0, Pieris -Turriaco 2:8. IZIDI 1. KOLA (goriška skupina): S. Anna - Azzurra 1:1, Sanrocchese -Juventina 6:0, Sovodnje - Lucinico 3:2. MLAJŠI CICIBANI MUGGESANA - ZARJA ADRIAIMPEK 3:1 STRELEC: Jan Gregori. ZARJA ADRIAIMPEK: Metlika, Jan in Damjan Gregori, Vattovani, Križ-mančič, Babuder, Sossi, Rismondo. Čeprav so morali zapustiti igrišče poraženi, so bili mladi zarjani_ enakovreden nasprotnik gostiteljev. Še vedno je opaziti veliko neizkušenost in prav to je razlog za prejete gole. Ko bodo te pomanjkljivosti odpravljene, bi tudi pozitivni rezultati ne smeli izostajati. (M. Z.) OSTALI IZIDI 3. KOLA: Costalunga - Ponziana 0:4, Opicina - Vivai Busa 5:2, Zaule Rabuiese - Portuale 0:10. LESTVICA: Opicina in Muggesana 5, Costalunga in Ponziana 4, Portuale 3, S. Andrea B 2, Vivai Busa 1, Zarja Adriaimpex in Zaule Rabuiese 0. PRIHODNJE KOLO: Zarja Adriaim-pex - Opicina. , >■ *• •e- v:. '» •V- .\ ■*=-' ' • • • i > .-■'/•.'Ji . $. Dušan Jelinčič Zvezdnate noči Utrinki iz Karakoruma Odhod, eden od tolikih Svetloba še ni izbojevala svoje vsakodnevne zmage proti temi, jaz pa z navajeno gesto pogledam na uro. Je tri in pol. Drugega avgusta. Odpravljam se na goro. Zadnjič in dokončno. Potem ne bo več časa. Odprava se nepreklicno zaključuje. Kar je, je. Zato pa v sebi čutim neko divjo odločnost, pa tudi fizično se počutim odlično. Nahrbtnik sem pripravil včeraj in kar zadovoljen sem z njim. Nisem površno zmetal stvari vanj, temveč čisto vsako stvar pretehtal in premislil. Nežno sem si ga nadel na hrbet, takoj pa sem občutil, da je zelo težek. To ni aklimatizacijska tura, to je odhod na vrh, čeprav je na zunaj ta odhod podoben tolikim drugim. Kolikokrat sem že vstal tako zgodaj, si oprtal nahrbtnik, pogledal v noč baznega tabora, zaslišal znane zvoke iz kuhinje, jedilnice in iz drugih šotorov, se pretegnil, malce tesnobno pogledal proti megli, ki se oklepa gore, se nato Ničo Kregar podal proti kuhinji, kjer je Isa s svojim pomočnikom Redžepom že pripravil zajtrk za tiste, ki odhajajo na pot, kasneje pa še izmenjal nekaj molčečih in v glavnem rutinskih besed s priložnostmi soplezalci, pospravil zajtrk ovsenih kosmičev ter končno odšel. Tudi danes bo tako. To bo odhod, eden od tolikih. To bo odhod, ki ne sme biti, ker ni eden od tolikih. Kako podobni in kako različni so si ti odhodi. Sedaj grem v jedilnico in hočem na lastni koži občutiti to razliko. Tam sta že Mojmir in Ničo. Na obrazu se jima bere trdna odločnost po uspehu. Le pozdravimo se s klasičnim »vreme danes pa bo«, in že se odpravita. Jaz se še malo obotavljam v kuhinji, nato pa ju dosežem na ledeniku. Ničo se ustavi, jaz pa grem naprej, tako da Mojmir sam prvi hiti navkreber. Kmalu se še on ustavi, tako da sem nenadoma prvi. Fizično se počutim odlično, pa tudi ritem imam dober. Kaj bo res šlo prav do konca? Kako daleč je še ta konec, ki pomeni vrh. Sem komaj na desetini, morda na stotino poti, pa že sanjam tisto, kar je še tako daleč, kar je sedaj veliko upanje, morda celo le utvara. Saj sem komaj na koncu tega ledenika, ki sem ga že desetkrat prehodil. Ledenik, ledeniček, usmili se me, ko pa si želim, da bo zadnjič, da grem preko tebe. Ne mi še napolniti strug z ledeno vodo in ne daj, da bi izgubil poti. Zvezni oficir Šalim Rad bi bil sam Sedaj se zavedam, da bi rad bil sam. Sam s seboj, s svojimi mislimi, s svojimi sanjami in utvarami, s tem porajajočim se dnevom, s to meglo, ki se počasi dviga, s tem snegom in ledom, in vetrom in mrazom in sopenjem in rezkim zrakom, ki me oklepa in me noče spustiti iz svojega objema. Vendar pa se zavem, da si tudi Mojmir in Ničo želita biti sama. Sedaj vem, za kaj gre. Pri meni je morda zasanjanost, pri njima pa popolna vseoklepajoča koncentracija. Misel na vzpon. Misel na goro. Misel na zmago. Tista misel, ki ne dopušča drugega, kot samo sebe. Hitro se dvigam, z mano pa se dviga dan. Ki bo žareč. Vsi nebesni znaki kažejo na to. Megla se dviga, oblaki izginjajo na severu, mraz pa postopoma popušča. Le da ne bo postalo kar naenkrat pretoplo. Spomnim se na Matevža. On bo šel na goro danes zvečer, po sončnem zahodu, skupno s Pavletom, tako da se bo izognil vročini, ki že napoveduje svojo silo ob tej zgodnji jutranji uri. Jaz se pa za ta večerni odhod nisem hotel odločiti. Kakšna je plezanja po ledu ponoči le ob siju čelnih svetilk? Sicer pa, Matevž in Pavle sta zame prehitra, Ničo in Mojmir pa imata moj ritem. In zato sem to jutro odšel na pot z njima. Upam, da sem pravilno izbral. Ko pa do konca ne veš, če je tvoja izbira pravilna. Zato je važno, da sem izbral, ne kako sem izbral. Raje zgrešim, kot da se obotavljam, ker zgreši lahko le tisti, ki nekaj ukrepa. Jaz se s tem tolažim in se z enakomernimi koraki vedro vzpenjam proti taboru I. Harmonično plezam po ledni vesini in si vse bolj želim samote. Kot da bi hotel spoznati, kaj sem sposoben opraviti popolnoma sam. Dvigam se nad okoliške vrhove, dvigam se nad oblake, dvigam se proti soncu. Kuhar Isa ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da je vadba za predšolske otroke na stadionu 1. maj (Vrdelska cesta 7, tel. 51377) z naslednjim urnikom: v ponedeljek 16.15-17.15 in v četrtek 16.00-17.00 starejša skupina (4—5 let), v ponedeljek 17.15-18.15 in četrtek 17.00-18.00 skupna vadba starši in otroci (2 leti in prvi letnik vrtca). NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠK KRAS obvešča, da so se v Športno-kulturnem centru v Zgoniku pričeli treningi začetnikov, in sicer ob torkih in četrtkih od 16.30 do 18. ure. Zainteresirani se ob navedenih urah lahko zglasijo direktno v dvorani. LOKOSTRELSKI ODSEK NAŠEGA PRAPORA SIRION organizira uvodne treninge lokostrelstva za letnike 1975-76-77. Zainteresirani naj se javijo do vključno 22. oktobra v telovadnici Kulturnega doma ob torkih in petkih od 19.30 do 20.30 ali na domu Bena Vižintina v Pevmi 8 (tel. 85728). ŠZ SLOGA prireja v sodelovanju z ZSŠDI plavalni tečaj pod geslom Naučimo se plavati za otroke od 3. do 5. leta starosti. Tečaj bo ob torkih v bazenu v Lipici, otroke pa mora spremljati odrasla oseba (starši, stari starši...). Cena celoletnega tečaja je 80.000 lir. Za podrobne informacije telefonirati na št. 767304 (ZSŠDI). ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da so treningi miniodbojke za dečke in deklice ob ponedeljkih in petkih od 17.30 do 19.00 na stadionu 1. maj v Trstu. Vpis na treningu. KOŠARKARSKI KLUB BOR sporoča nove urnike treningov mini-basketa - letnik 1979 in mlajši: sreda 15.30 - 16.30, petek 14.30 - 15.30; letnika 1977/1978: torek 14.30 - 16.00, sreda 14.30 - 15.30, petek 15.30 - 17.00. AO SPDT prireja alpinistični tečaj za vse. Vpisovanje ob sredah na sedežu odseka (Ul. Carducci 8, II. nadstr.) od 20.30 do 21.30 ali po tel. 227277, Papi Šport, Davor Zupančič. ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora jutri, 13. t. m., ob 20.30 v Ul. sv. Frančiška 20. ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK ima namen organizirati smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Zaradi tega sklicuje sestanek s starši, ki bo v torek, 18. t. m. v telovadnici v Dolini ob 20.30. SK DEVIN Sporoča, da se v četrtek, 13. t. m. prične rekreaktivna telovadba v telovadnici osnovne šole v Devinu s sledečim urnikom: ponedeljek od 20.00 do 21.00, četrtek od 19.00 do 20.00. Za informacije: Bruno Škerk, tel. 200236. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 1000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000,- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000,- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000-din, letno 75.000,- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch H član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 12. oktobra 1988 Janez Pavel II. spregovoril pred evropskimi parlamentarci v Strasbourgu Papež zagovarja združeno Evropo in obsoja razne verske ter ideološke integralizme Mala Vera škandal v domovini MOSKVA — Sovjetski film mlade režiserke Marije Hmelik Mala Vera (Malenkaja Vera) je navdušil- občinstvo in kritiko na beneškem festivalu, v domovini pa se je film sprevrgel v pravi škandal. V filmu je namreč nekaj za sovjetske pojme izredno nenavadnih kadrov: Vera in njen prijatelj Sergej ležita v postelji in se ljubita. Zaradi prevelikega »zanimanja« občinstva so celo prepovedali predvajanje filma v treh velikih moskovskih kinodvoranah. V sovjetskih filmih do danes še ni bilo tako »intimnih« sekvenc, čeprav moramo pri tem razlikovati med domačimi filmi, ki so jih Sovjeti gledali, in tistimi produkcijami, ki so bile deležne izključno predvajanja v tujini. Zato ne drži, da v sovjetskih filmih ni bilo golote in spolnega občevanja, najbrž pa je res, da tega Sovjeti niso hodili gledat. Film Mala Vera pa se je vrnil iz Benetk s pohvalo mednarodne kritike in je domače gledalce res zanimalo delo o dekletu, ki ljubi rock in se oblači nekoliko predrzno. Še posebno pa je zanimiva filmska skica sodobne sovjetske družbe, sad pogumne izbire režiserke Hmelikove. Gledalce je namreč razburil utrip dveh golih teles (scena traja le nekaj sekund), ni pa jih motil lik očeta pijanca, Verin poskus samomora in opis trgovanja z doma skuhano vodko. Za te podrobnosti o sovjetskem življenju so se navdušili le v Benetkah... STRASBOURG — Papež Janez Pavel II. je včeraj pred evropskim parlamentom pozval predstavnike dvanajstih držav skupnosti, naj se »odprejo proti vzhodu, proti vsej Evropi, katere kultura črpa svoje življenjske sokove iz krščanstva«. To ni storil samo kot poglavar vesoljne Cerkve, njegov poziv je predvsem odraz človeka, ki prihaja z vzhoda, ki pozna hotenja in želje slovanskih narodov, »pljuča iste evropske domovine«. Pred tem svojim pozivom pa je bila dvorana evropskega parlamenta priča neljubemu incidentu, ki je zgovorno dokazal, da bo pot do verske strpnosti in krščanskega ekumenizma tudi v omikani Evropi še dolga. Severnoirski anglikanski pastor Jan Paisley je namreč prekinil papeža z bučnim protestom, v roki pa je vihtel napis, ki je papeža označeval za antikrista (na levi sliki). Predsednik parlamenta lord Plumb je skušal razboritega pastorja utišati, a to mu ni uspelo, tako da so morali Paisleya reditelji odstraniti iz dvorane. Še prej mu je neki poslanec strgal list iz rok in malo je manjkalo, da niso severnoirskega prenapeteža oklofutali (na desni sliki). Med incidentom papež ni trenil z očesom, le pomilovalno je zrl v pastorja in se je nasmehnil, ko se je vse srečno končalo. Nič čudnega torej, da je papež Janez Pavel II. v svojem govoru obsodil tudi vse integralizme, tako verske kot ideološke. Evropo pa je opomnil, češ, »kako bi morale vse filozofije našega starega kontinenta ljudi opozarjati, kakšne temačne perspektive odpira negacija Boga v javnem življenju, Boga kot poslednje etične oblasti in najvišjega jamstva pred zlorabami človekove oblasti nad človekom«. »Moja dolžnost je, da odločno poudarim, da ne bi izgubili in zanikali samo vse naše dediščine, temveč bi hudo prizadeli bodočnost evropskega človeka - vsakega človeka Evrope - vernika ali nevernika, če bi verski in krščanski temelji ne imeli več vloge navdihovalca etike in vpliva etike na družbo.« Kot poglavar Cerkve, ki je vedno za-govrjala integracijo Evrope, je papež parlamentarce opozoril, kako se Cerkev čuti dolžno, da ozavešča in podpira pobude ljudi, ki so odraz tudi njenih želja. Cerkev se torej ne bo vmešavala in bo spoštovala načelo, »da je treba dati cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega«. Meje med cesarjevo in božjo lastnino pa so v preteklosti večkrat poskušali izbrisati. Papež je priznal, kako je srednjeveško latinsko krščanstvo skušalo odstraniti iz posvetnega življenja tiste, ki so bili izven uradne Cerkve. Tudi danes obstajajo v drugih stvarnostih integraliz-mi, ki pa so tuji evropski miselnosti. Za papeža pa so v novejši zgodovini prišle na dan ideologije, ki so hujše od verskega integralizma. Namig na ateizem je bil očiten. Kljub temu pa je papež priznal obstoj različnih mnenj in je zato poudaril, da je cilj pravne družbe jamčiti v enaki meri vsem državljanom pravico živeti v skladu s svojo vestjo, ne da bi prišli v nasprotje z naravnimi moralnimi normami, ki jih priznava zdravi razum. Papežev govor so evropski poslanci, ne glede na svojo strankarsko pripadnost in ideološko prepričanje, nadvse pozitivno ocenili. Prijeli bivšega misovskega parlamentarca Abbatangela Ubili bossa ’ndranghete REGGIO CALABRIA - S sedmimi streli 45-kalibrske pištole sta neznanca včeraj dopoldne v nekem brivskem salonu v Reggio Calabriji ubila 48-Ietnega Demet-ria Serraina. Morilca sta se na kraj pripeljala z močnim motornim kolesom, obraz pa sta imela zakrit s čelado. Serraina so nemudoma pripeljali v bližnjo bolnišnico, med potjo pa je umrl. Demetrio Serraino je imel že večkrat opravka s pravico zaradi kraje v obtežilnih okoliščinah in drugih manjših kaznivih dejanj. Umor gre uokviriti v verigo navzkrižnih maščevanj med raznimi klani 'ndranghete, saj je bil Serraino bratranec kolovodje kalabrijskega pogorja Aspromonte Ciccia Serraina, ki so ga ubili spomladi leta 1985. Takrat so ubili tudi njegovega sina Alessandra Serraina. Preiskovalci domnevajo, da je vlogo Ciccia Serraina v kalabrijski 'ndrangheti zelo verjetno prevzel bratranec Demetrio. NAPOLI — Policija je danes dopoldne v Neaplju aretirala bivšega misovskega poslanca stranke Massima Abbatangela, proti kateremu je neapeljsko sodstvo izdalo zaporni nalog zaradi prepovedane posesti orožja. Zelo verjetno je bil Abbatangelo vpleten tudi v pokol na vlaku, ki je vozil iz Neaplja v Milan. Do pokola je prišlo nedaleč od Firenc 23. decembra leta 1984. Massimo Abbatangelo je bil večkrat izvoljen za neapeljskega občinskega svetovalca, eno mandatno dobo pa je sedel tudi v italijanskem parlamentu. Bil je izvoljen v volilnem okolišu Neapelj-Caserta, kjer je dobil skoraj 26 tisoč preferenčnih glasov. Sodeloval je v parlamentarni komisiji za delo in socialno skrbstvo. 46-letnega neapeljskega misovskega prvaka so agenti Digosa aretirali včeraj ob zori v njegovem stanovanju v Neaplju. Mož je skušal zbežati na streho zgradbe, vendar zaman. Abbatangelo je izginil, ne da bi pustil za seboj sledov, oktobra leta 1987. Takrat so namreč izdali proti njemu zaporni nalog zaradi posesti vojnega orožja, med katerim sta bili tudi dve avtomatski 9-kalibrski pištoli, šest navadnih pištol in veliko količino municije. Orožje so odkrili septembra 1987 med hišno preiskavo prav agenti Digosa, ki so po ukazu kvesture iz Firenc pregledali Abbatangelovo stanovanje, ker so sumili, da je bil bivši poslanec vpleten v prej omenjeni atentat. Massimo Abbatangelo je sicer že večkrat imel opravka s pravico, čeprav ni nikoli zagrešil posebno hudih kaznivih dejanj. V glavnem so mu sodili zaradi dejavnosti v okviru skrajnih desničarskih grupacij. Tako je bila leta 1984, ko je bil sicer zaščiten s parlamentarno imuniteto, obsojen na dve leti zapora, ker je leta 1970 vrgel proti nekemu sedežu komunistične partije zažigalno bombo. Kljub temu je takrat presedel šest mesecev v zaporu, nakar so za njega skrbeli v nekem specializiranem socialnem centru. Zaradi tega je desničarski senator Michele Fiorino njegovo aretacijo takole komentiral: »Abbatangelo je edini italijanski parlamentarec, ki je bil v zaporu med svojo mandatno dobo.« Kaj bi brez čevljev? i Racman se je zvalil brez plavuti, zato mu je lastnik kup1* otroške čeveljčke, s katerimi lahko Andy veselo raca v* plava (Telefoto A- Bik, ki ne mara človeka Zakon o zaščitni čeladi Bik z imenom Osem /e dovolj se je do danes »otresel« - glej sliko - kar 249 jezdecev, klonil pa je le enkrat, ko se je moral pomeriti s kavbojcem Stevom Hiltonom (Telefoto AP) spoštuje večina voznikov RIM — Ustanova za statistiko ISPES je objavila podatke o prometnih nesrečah motoristov pred zakonom o obveznosti zaščitne čelade in po njem. Zakon je stopil v veljavo 18. julija 1986, že leto prej pa je vlada napovedala, da se bodo morale nekatere kategorije motoristov zaščititi. Leta 1986 se je v prometnih nesrečah poškodovalo 14 tisoč motoristov manj kot leto prej, zaščitna čelada pa je omilila posledice padcev vil tisoč primerih. Statistični izračuni so pokazali, da je bilo leta 1987 kar 416 smrtnih nesreč manj kot leto prej, ko je bilo sicer treba že nositi zaščitno čelado, vendar je še vladalo nekakšno kljubovanje tej varnostni normi. Ukrep, ki je sprožil precej nezadovoljstva med ljubiteljih motorjev, pa je imel različen učinek v raznih italijanskih deželah. Na severu, kjer je bilo tudi pred zakonom razmeroma manj prometnih nesreč, je njegov uči- nek skoraj 100-odstoten. Za srednj^ Italijo je težko sestaviti verodostoj11 statistiko, saj je tu veliko manj moto jev, najhuje pa je na jugu. Statist1 ^ kaže, da se v Kampanji stvari SP 0 niso spremenile, število smrtnih n . sreč in nesreč, ki so motoristom paS le trajne poškodbe, se ni zmanjša prav tako se sploh ni povečalo štev . prodanih zaščitnih čelad. Prav v deželi pa je največ motornih koles, jih večinoma vozijo najstniki, ne d poznali najosnovnejša prometna P(a^„ la. Največ nesreč z različnimi PoS fa(Ji cami doživijo ali povzročijo m • med 15. in 17. letom. Najbolj preV1 motoristi pa so, kot kaže statistika PES, stari od 55 do 59 let. Motoristi jugu pa se ne zmenijo niti za var ^ tne ukrepe in zakonske predpise' ostalih predelih države je nalet »nher kon o obvezni zaščitni čeladi na d<^ odziv pri vseh kategorijah vozniko 1 •>! T *** tp nnr !• IM m * * mm M Lil JI i jAi dnevi Ut * m ■a * lili ■ — ■ L ■ * * ■ f/ m n lil r, * Bi» J! m 1 11 1 Q r T 9 / i Ir ar , ujl mi lili ■ J pi L ii f J | \ 4 L P- L A y fA — 1» ■e Ul * H PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA — ŠT. 18 Urednik: BRANKO LAKOVIČ VODORAVNO I. italijanska politična stranka, 4. belgijsko zdravilišče, 7. četrti mesec v letu, 9. rod iz družine jelenov, 10. prigovarjanja, 12. imetje, premoženje, 13. letovišče v Liguriji, 14. slovenska pisateljica (Ela), 15. okrajšava za kilometer, 17. pot... v gozdu, 18. mesto v N.J. Walesu v Avstraliji ali teta v španščini, 19. reševalne gorske sani, 20. am. filmska igralka (Deborah), 21. Elda Viler, 22. bojna oklepna vozila, 23. ZRN, Avstrija, Švedska, 25. moško ljubkovalno ime, 26. jedača, hrana, 29. škrat, spaček, 33. zanimanje za kaj, naklonjenost, 35. naplačilo, nadav; tropska papiga, 36. loterija, 37. naš pevovodja (Oskar), 38. vrsta luknjičastega sira, 40. ameriško moško ime, 41. nož; severni veter; izsek votlega valja, 42. osebni zaimek, 43. velika pripovedna pesem, 45. najboljše vinsko žganje, 46. jarec; zabijač; napadalno orodje, 47. umrl je na otoku sv. Helene, 49. pesem, spev, 50. stanje plešastega človeka, 52. prebivalci Goriških Brd, 53. začetnik, pripravnik v službi, 54. levi pritok Donave. NAVPIČNO: 1. izvod, eksemplar, 2. strogi ustni izpiti na univerzi, 3. ilovka, 4. največje kopne živali, 5. drobna luknjica v koži, 6. visoke igralne karte, 7. Associated Press, 8. piilet, II. domače šale, 14. post scriptum, 15. ime am. filmskega igralca Douglasa, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 . 21 22 23 24 25 26 2 33 34 35 37 38 40 41 43 44 45 47 48 50 51 53 16. glej sliko, 18. Lendlova športna panoga, 20. stalni sestav vojaških enot, 21. uradni razglas, oklic; odlok, 22. teže ovojnin, 24. manjši izvir vode, 27. središče SSR Armenske, 28. bivši odličen češkoslovaški metalec krogle (Ludvik), 29. poželenje, 30. žena je tudi boljša... 31. visoke šole, 32. trša dlaka, zlasti pri človeku, 34. Ernest Dichter, 38. ime am. pisatelja Hemingwaya, 39. Thomas Carlyle, 41. velikan, 44. turški vojaški ali civilni oblastniki, 45. kovanja, 46. očrt, 48. je lahko tudi rešilni, 49. Onassisov vzdevek, 50. avtomobilska oznaka Palerma, 51. Lojz Kraigher, 52. Bohuslav Tablic. 1. Kdo je predsednik deželnega sveta Furlanije Julijske-krajine? □ Ferruccio Saro □ Bruno Longo □ Federico Rossi 2. Ime odličnega italijanskega kolesarja Fondriesta, ki je pred leti zmagal tudi na mednarodni dirki v organizaciji KK Adria? □ Maurizio □ Adriano □ Luigi 3. Ime in priimek italijanskega popevkarja Rala? □ Raffaele Riefoli □ Raffaele Nuccioli □ Raffaele Ramboni 4. Koliko Oscarjev je osvojila slovita ameriška filmska igralka Bette Davis? □ dva □ tri □ štiri 5. Kratica gvinejske tiskovne agencije? □ AGP □ PRP , □ SAN 6. Naziv znane poletne miramarske prireditve? O Miramarski teater □ Luči in zvoki □ Večerni zvoki 7. Ime naše čembalistke Brecljeve? □ Ivana □ Zorka □ Marinka 8. Ime Prosvetnega društva iz Podgore? □ Hrast □ Slovenec □ Paglavec 9. Avtor znanega romana »Boljše življenje«? □ Fulvio Tomizza □ Alberto Moravia □ Italo Svevo 10. Ime 30. predsednika ZDA Coolidgea? □ Harry □ Calvin □ James Kdor je pravilno odgovoril na vsa vprašanja, si zasluži oceno odlično. Devet pravilnih odgovorov je »devetica«, osem pravilnih odgovorov je »osmica«, itd. Pet ali manj pravilnih odgovorov je ocena - negativna. BOTVINN1K - ŠAROV Sovjetska zveza 1928 Kako beli na potezi zmaga, saj osvoji kvaliteto? BELLON - GARCIA Cienfuegos 1976 m Mi fctš? m. m 'ti h tm e ■ ■ et n n±ii m US le i m M&. & V. * £ UP Pl H s * e m M M " t s m tm * m m s i n =j? mi um mn Črni presenetljivo na potezi zmaga. Kako? 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 ’ VODORAVNO: 1. tehtnica, ravnotežje (angl.), 8. Tokio brez vokalov, 10. Italija (nem.), 11. ali (angl.), 12. resnica, odkritost (angl.), 13. temen; tema, negotovost (angl.), 15. mrtev (nem.), 16. hoja, pohod (lat.), 18. italijanski pisec (Umberto), 19. met (it.), 22. avt. oznaka Rietija, 23. meni, mi (nem.), 24. okay, 25. prenesena (it.), 29. včeraj (angl.). NAVPIČNO: 1. grenek, trpek, zagrenjen (angl.), 2. zloba, krutost, ogabnost (angl.), 3. sijajen, obilen (it.), 4. star (nem.),.5. nihilist (angl.), 6. avt. oznaka Caserte, 7. končati (nem.), 8. velika vrata (nem.), 9. jugoslovanski otok, 14. lok; del kroga (angl.), 17. molji (it.), 20. obilica (it.), 21. vse v redu (angl.), 23. Mo-toscafo armato Svan, 26. druga italijanska glasbena nota, 27._znak za kemijsko prvino erbij, 28. Švedska, ZRN. V oklepaju so označene okrajšave angl. (za prevod v angleščino), it. (za prevod v italijanščino), lat. (za prevod v latinščino) in nem. (za prevod v nemščino). ANASTASI - italijanski slikar. Rojen v Senigallii v Markah. Pomembna so njegova dela v Riminiju, Firencah in drugih italijanskih mestih. (Giovanni, 1654 - 1704). ASCARI — italijanski pilot formule 1 iz Milana. Bil je svetovni prvak v letih 1952 in 1953. Leta 1955 se je smrtno ponesrečil med poskusnimi vožnjami v Monzi. (Alberto, 1918 - 1955). BERGEN — pristaniško mesto na jz. Norveškem, znano po univerzi, ladjedelnici in trgovini z ribami (slanik, polenovka). CROTONE — luka v Kalabriji (Catan-zaro) s približno 50.000 prebivalci. Živahna kemična in železarska industrija. 352 p. Kr. je bil center Pitagorove šole. DANEK — bivši odličen češkoslovaški atlet. V metu krogle je bil namreč eden vodilnih na svetu. Na olimpijskih igrah v Tokiu je namreč osvojil drugo mesto, v Miinchnu pa je bil celo olimpijski prvak. INTRADA — v 16. in 17. stoletju slovesna instrumentalna skladba za uvod, predigra. LERICI občina v Liguriji, v pokrajini La Spezia s približno 14.000 prebilvaci. Znano letovišče. NOGLER — dolgoletni trener italijanske smučarske reprezentance do leta 1968 (OI v Grenobleu) in vodja švedske smučarske reprezentance. Zaslužen predvsem za razvoj švedskega asa Ingemarja Stenmarka. (Hermann) PAIAN — vesela, zahvalna ali zmagovalna pesem na čast bogov v grški mitologiji (zlasti v čast Apolona); tudi štirisložna pesniška stopica (druga oblika te besede je pean); Apolonov priimek. RADEČE — naselje v Savski dolini. SAPONARA — občina na Sciliji; pokrajina Mesina; približno 5.000 prebivalcev. TIA — mesto v N. J. Walesu v Avstraliji. ANAGRAM V STAVKU (a-r) »TU HIRA KRETA!« toži znani pripadnik stavbarstva. KRIŽKRAŽEVI SODELAVCI V tej številki so sodelovali: Dušan JELINČIČ, Mario MAGAJNA, Aleksander MUŽINA, Jože PETELIN, Alfred ŠVAGELJ. Ilustrator: Barbara BONETA. 1 2 3 D 4 5 6 7 8 A 9 10 11 12 13 14 E 15 16 17 18 O 19 20 21 22 E 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 O 43 44 45 46 I 47 48 49 50 A 51 52 VODORAVNO: 1. srednjeveška utrdba, 4. bivši odličen Milanov nogometaš in sedaj italijanski parlamentarec (Gianni), 9. naš največji pesnik, 16. divja mačka, 17. idoli, 18. katoliška redovnica iz reda sv. Klare, 19. Ivan Minatti, 20. slovenski mladinski pisatelj (Ferdo), 21. dajatve v denarju, 22. avt. oznaka Perugie, 23. bikoborec, 24. očnica, 25. cima, poganjek; luža, 26. vrsta zob, 28. samica prašiča, 29. mrtvaški oder, 30. trave druge košnje, 31. majhna krota, 32. pikajoč dvokrilec, 33. vzpetina pri Beogradu, 34. ilustriran kmečki koledar z vremenskimi napovedmi, 35. nacija, 36. deska, 37. it. filmska in gledališka igralka (Carla), 38. nagrada, denarno priznanje, 40. osebni zaimek, 41. ostanki pri stiskanju grozdja, 42. lesenjača; manjaša, navadno lesena zgradba, 43. avt. oznaka Neaplja, 44. trinajst v Milanu, 45. sodi, sodci, 46. Primorski dnevnik, 47. luka pri Catanzaru v Kalabriji, 48. zemljišča, 49. biblijski očak, 50. občina pri Mesini na Siciliji, 51. združba, združenje, 52. ime slovenskega pevca Pestnerja. NAVPIČNO: 1. norveški komponist (Edvard), 2. glej sliko na levi, 3. visoka igralna karta, 4. naselje v savski dolini, 5. člani starega naroda na Balkanu, 6. produkt... trte, 7. Španija, Kambodža, Avstrija, 8. avt. oznaka Reke, 9. slovensko prizorišče smučarskih skokov za SP, 10. majhna raca, 11. švicarska smučarka Hess, 12. pobrati... in kopita, 13. evropska vesoljska agencija, 14. avt. oznaka Ravenne, 15. dolgoletni trener Ingemarja Stenmarka, 17. desni pritok Donave, v 18. starogrška in latinska književnost in umetnost, 20. glasbila s strunami, 21. plemenite kovine, sivkasto srebrne barve, 22. slovesen nastop, sprevod, 23. celotni posnetki pri filmu, 24. udnice, skrnine, 25. skrivna teroristična organizacija v bivši neapeljski kraljevini, 27. priprava za lov listja in dračja po jezovih, 28. so človeške, državljanske in tudi avtorske, 29. ljudje, ki se obvežejo poravnati dolg za koga drugega, 31. središče Hrvaškega Zagorja, 32. prekopi, 33. lepi mladenič v grški mitologiji, 34. vtekanje skozi nasprotnikovo obrambo, 35. junakinja opere Don Pasguale, 37. ime filmske igralke Garbo, 38. predsednik Zveze cerkvenih pevskih zborov (Zorko), 39. tekma v kavbojskih spretnostih v ZDA, 41. kraljevski prestol, 42. glej sliko na desni, 44. v sestavi 'za tri, 45. ime kanadskega atleta Johnsona, 46. cesta, 47. Caterina Percoto, 48. znak za kem. prvino tulij, 49. italijanska nikalnica. 1 2 3 4 5 A 6 7 O 8 9 10 11 12 13 14 15 16 N 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 C 31 32 33 M VODORAVNO: 1. glavno mesto Jugoslavije, 7. italijansko moško ime, 8. konec polotoka, 9. del pohištva, 11. pernata žival, 13. ljubkovalno moško ime, 14. eden najstarejših latinskih pesnikov, 16. avt. oznaka Enne, 17. ime junaka berlinskih OI Owensa, 19. večje vasi, 20. junak Shakespearove igre, 21. Ingemar Stenmark, 22. grška boginja zmage, 25. zunanji igralec v košarki, 27. naslov nekaterih mongolskih vladarjev, 28. azijska država, 30. avt. oznaka Ložnice, 31. slovenski družbenopolitični delavec (Franc), 33. žensko osebno ime. NAVPIČNO: 1. pristanišče na Norveškem, 2. ameriški popevkar...John, 3. Orazio Vecchi, 4. Gvatemala, Islandija, 5. vrhovno papeško sodišče, 6. čez hribe in..., 10. mesto v SZ, 12. je tudi tisti...rabljene opreme, 15. letni čas, 18. privrženec stoicizma, 19. odličen italijanski kolesar (Francesco), 20. majhna riba, 23. prvina iz skupine alkaličnih kovin, 24. del večje celote, 26. pokrivalo, 29. debela palica, 32. ime grške črke. POPRAVLJA URE VISOKE TROFIČNE TRAVE DERIVAT ALKOHOLA DEBELO ČREVO KONEC POLOTOKA KRAJ PRI CERKNICI ULICA V RIMU NEVTRALNI ATOMSKI DELCI IME IT. KOŠARKARJA COSTE IZRASTEK NA GLAVI GLAS TROBENTE SLOVITI MOST V BENETKAH NAJST. PREVOD BIBLIJE V LATINŠČINO PREDSEDNIK ZSŠDI (ODO) DELCI Z ELEKTR. NABOJEM MAJHNA STRANSKA OS PODZEMNI HODNIK a ul FRANZ KAFKA OLIVER CR0MWELL ZORANA ZEMLJA ROBERET REOFORD KROGLICA ZA IGRAČO SE IZTEKA v Žilah NAS PISATELJ CANKAR Opisi za oba lika so pod istimi zaporednimi številkami med seboj pomešani. Ker križanki nista enaki, ampak sta med seboj simetrični, velja prvi opis pod 1. vodoravno za levo, drugi pa za desno križanko. VODORAVNO: 1. ljubkovalen naziv za dojenčka - seri-oznost, resnobnost, 8. del, ki ostane, relikt - že umrli nekdanji kitajski politik, ministrski predsednik, 9. spodnji del noge - v 16. in 17. stoletju slovesna instrumentalna skladba za uvod, predigra, 10. vesela, zahvalna ali zmagovalna pesem na čast bogov v grški mitologiji (zlasti v čast Apolona); tudi štirizložna pesniška stopica (druga oblika te besede je PEAN) - top, strelno orožje. NAVPIČNO: 1. polna luna - jezero na Poljskem, severno od Varšave; tudi pritok Dnepra pri Kijevu, 2. krajša oblika za Estonca - okusna morska riba, precej velika, 3. stokanje, javskanje -predvojni češki šahist, odličen teoretik (Richard), 4. kratica ameriške pomoči Evropi po drugi svetovni vojni - nadstrešje nad odprtim ognjiščem ali nad štedilnikom, 5. pripadnik društva ali organizacije, ud - oseba iz svetega pisma, po katerem se imenuje onanija, 6. kopalna banja - ime več slovenskih krajev, 7. največje naselje na jadranskem otoku Pašmanu - vzdevek Goethejeve matere. ■ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 * 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 Če boste pravilno rešili križanko, boste v sivih poljih (navpično) lahko brali slovenski pregovor. VODORAVNO: 1. ivja ali vrtna rastlina, 8. kabaretni pevci, igralci ali plesalci, 11. predsednik ZSŠDI, 12. Luksemburg, Romunija, 13. francoski slikar (Edouard), 14. oglas, razglas, ki se hitro širi, 16. ime ameriškega komika Hardyja, 18. vrsta izvrstne arabske kave, 19. retorika na začetku, 20. zaščitno pokrivalo, navadno kovinsko, 22. Adriano Celentano, 23. je tudi Stojan Spetič, 24. nadzorovalna priprava pri televizijskem snemanju, 25. gorovje v SZ, 27. Igo Gruden, 28. oddaljen na vrhu, 30. istrsko letovišče, 31. skupina ovac,33. bivši odlični italijanski kolesar (Vittorio), 35. ljubljenec in minister Asverja, 36. pristaniška priprava, 37. Erna Muser, 38. pleteno, mrežasto ročno delo, 39. mavec, 41. reka na Peloponezu, 42. tuje žensko ime, 44. košarkarsko moštvo iz Rige, 46. odličen jugoslovanski košarkar (Toni), 48. majhna nit, 50. deli pohištev, 51. predsednik Kostarike, Nobelov nagrajenec za mir. NAVPIČNO 1. oseba, ki je usposobljena za skakanje s padalom, 2. vulkaniziran kavčuk črne barve, 3. krsta, 4. Norveška, Španija, Luksemburg, 5. pripadnik daljnega ljudstva v Italiji, 6. dvorane za predvajanja filmskih predstav, 7. visoka igralna karta, 8. v medicini celica, prekat, 9. oseba, ki polaga tlak, 10. prebivalka severnoevropskega otoka, 15. ime jug. nogometnega trenerja Veselinoviča, 17. italijanski slikar (Guido), 21. majhen lat, 23. francoski filmski igralec (Jean), 24. prebivalka Maroka, 25. kalo, izguba, 26. grški otok, 28. služabnica v sultanovem haremu, 29. vas pri Sežani, 32. področja, ki jih upravljajo emiri, 34. verski poglavar muslimanov, 40. vrata v Londonu, 43. hrvaški naftni koncern, 45. konjski tek, 46. knock out, 47. razum, 49. znak za kemijsko prvino iridij. MLASMTHROD I A S N N I L W P C I EDHMMADRKCC OGDOEUAGALGAMVVS R RAEADSVEFMOUR I H D L S I I R I VVNNAATCRAO LRPRLUMPN IMNENRR ODCSTGEBSVVMAHR I T BBKDCOOGFARARAT A PNR ION I UTEL I NERW ROFLOTRI I T V W I TER I DOEUOLRONA I EESF GNBNERLNMROANRDO O E N A R E T E E A N'Y I L T O IARL I ELEL IDNDL I R DRRLLOHODCNEESEV ARDEOTB I N H S O R N I D V vsaki vodoravni vrstici je skrit priimek znanega filmskega igralca, v vsaki navpični koloni pa priimek filmske igralke. Prečrtajte njihove črke, ki si slede v pravem zaporedju, le da so vmes še druge črke. V pomoč: v prvi vodoravni vrstici je skrit priimek italijanskega igralca. Ko boste prečrtali vse priimke, vam bo v vsaki vodoravni vrstici ostala ena črka neprečrtana. Te črke berite po vrsti in dobili boste priimek znanega igralca in igralke. a + b + c + (d-e) + (f-g) = x a = pav ga ima prav bogatega b = rasa, pleme c = učenje, zaznavanje d = navedek, navedba e = kradljivec, izmikalec f = jašek, kraj ceste, luknja g = pregovor, x = posnetek, obnovitev Sosedove čebele Današnji kruh 12 1, zdaj bo hud 3 2 1, ker čebele v 4 2 1 so zletele v borjač 5 2 1. slab 12 3 ima kruh, če je plesnjav ali 4 2 3, kliče k sebi trumo 5 2 3. VODORAVNO: 1. Gorovje, ki obkroža Panonsko kotlino, 8. kosi papirja, zemljevidi, 10. Romunija, Švedska, 12. udav, 13. knock out, 14. etiopski naziv za gospoda, 16. grški otok, 17. ruski pesnik in pisatelj (Boris), 18. ime film. igralke Gardnerje-ve, 19. krilo rimske legije, 20. avt. oznaka Neaplja, 21. etiopski knez, 23. avt. oznaka Ancone, 24. bivši slovenski košarkar (Ivo), 26. se ukvarja s politiko. NAVPIČNO: 2. Anatolij Karpov,3. otok v Kvarneru, 4.'prebivalci naše vasi, 5. oče, 6. znak za kem. prvino telur, 7. mesto na Siciliji, 9. dežela v Italiji, 1.1. tvegana napoved, 13. medvedek vrečar, 15. nadležna žuželka, 16. hrvaški naftni koncern, 21. zorana zemlja, 22. del teniške igre, 24. avt. oznaka Doboja, 25. Urugvaj, Italija. 1 2 3 1 4 ' 5 ' 6 □ 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 1 2 3 4 5 6 7 8 ■ 9 10 ■ u 12 13 ■ 14 15 16 17 VODORAVNO: 1. tekočina, pripravljena za pitje, 6. tropska papiga, nadav, 7. avt. oznaka Benetk, 9. Anton Cehov, 10. četrti rimski kralj, 11. vzklik pri bikoborbi, 12. avt. oznaka Čačka, 14. Korčnoj Viktor, 15. slavilna pesem, 17. teror. NAVPIČNO: 1. slovenski pesnik in pripovednik (Anton), 2. avt. oznaka Palerma, 3. rimska boginja jeze, 4. znak za kem, prvino tantal, 5. mesto v z. Dolenjski, 8. najmanjše število, 9. njorka, 13. ime predsednika Jadrana Krausa, 15. središče vrtenja, 16. filmski igralec Pacino. US DOBRO N0U0 Stric milijonar • »Tone, kako se je potem končalo s tistim brhkim dekletom. S tisto Francko. Si se naposled z njo poročil?«, vpraša Pepi. »Poslušaj, kaj se mi je zgodilo. Nekega dne sem dekle predstavil svojim sorodnikom in tudi moj stric milijonar je bil med njimi,« žalostno pove Tone. »Saj to je normalno, da si Francko predstavil sorodnikom in tudi stricu!« »Seveda je normalno, toda sedaj je Francka postala moja teta.« Avtomobilist Policaju se kar sumljivo zdi, ko gleda avtomobil, ki stalno vozi okrog bolnišnice. Nato se odloči, ustavi avtomobilista in ga vpraša: »Čemu že dve uri krožite tu okoli?« »Da vam pojasnim: prvi dan je, ko vozim avtomobil, in bolje je, da sem blizu bolnišnice.« Natakar »Natakar, natakar! Takoj sem! V juhi sem našla muho!«, je jezno zavpila ženska. »Ne bojte se, gospa! Takoj prinesem pajka, da jo bo ulovil!« NASLOVNA STRAN KRIŽANKA Z NAŠO PESNICO. 1. PRI, 4. Spa, 7. april, 9. los, 10. prigovori, 12. imovi-na, 13. Lerici, 14. Peroci, 15. km, 17. steza, 18. Tia, 19. aki, 20. Kerr, 21. E.V., 22. tanki, 23. D AS, 25. Adi, 26. jed, 29. spak, 33. interes, 35. ara, 36. loto, 37. Kjuder, 38. ementalec, 40. Ted, 41. krivec, 42. oni, 43. ep, 45. konjak, 46. oven, 47. Napoleon, 49. arija, 50. plešavost, 52. Brici, 53. ekcesist, 54. Tisa. Na sliki = Marija Mijot. STRAN II. NAŠI IN DRUGI KVIZI. 1. Bruno Longo, 2. Maurizio, 3. Raffaele Ritefoli, 4. tri, 5. AGP, 6. Luči in zvoki, 7. Marinka, 8. Paglavec, 9. Fulvio Tomizza, 10. Calvin. ŠAHOVSKA PROBLEMA: 1. problem: 1. Sf6+ Kh8 (1....DI6: Dc7:): 2. Se8! (2....De8:; 3. Dc7: Tb2; 4. Tadl) in črni se je vdal. 2. problem: l....Tg2! (če 2. Kg2: Se3 + ) in beli se je vdal. KRIŽANKA ZA POLIGLOTE. 1. balance, 8. Tk, 10. Itali-en, 11. or, 12. truth, 13. dark, 15. tot, 16. iter, 18. Eco, 19. lancio, 22. RI, 23. mir, 24. OK, 25. trasmessa, 29. yesterday. ANAGRAM. »TU HIRA KRETA!« = arhitektura. STRAN III. KRIŽANKA ZA STRPNEJŠE. 1. grad, 4. Rivera, 9. Prešeren, 16. ris, 17. maliki, 18. klarisa, 19. I.M., 20. Godina, 21. plačila, 22. PG, 23. torero, 24. planika, 25. kal, 26. glodači, 28. prašiča, 29. pare, 30. otave, 31. krotica, 32. komar, 33. Avala, 34. pratika, 35. narod, 36. dila, 37. Gravina, 38. honorar, 40. oni, 41. tropine, 42. baraka, 43. NA, 44. tredici, 45. barili, 46. PD, 47. Crotone, 48. tereni, 49. Noe, 50. Saponara, 51. unija, 52. oto. Na sliki = Marija Mijot. STRAN IV. KRIŽANKA. 1. Beograd, 7, Elvio, 8. rt, 9. stol, 11. gos, 13. Adi, 14. Enej, 16. EN, 17. Jesse, 19. mesta, 20. Romeo, 21. I.S., 22. Nike, 25. bek, 27. kan, 28. Irak, 30. LO, 31. Popit, 33. Amalija. SLIKOVNA KRIŽANKA. Aka - rak - Inn - ata - bambusi - ester - LO - rt - Rakek - nevtroni - Ario - las - Rialto - DK -urnik - osica - Ta - O.C. - ral -frnikola - kri - Ivan. Na sliki = Bernardo Bertolucci. KRIŽANKI DVOJČICI. 1. lik. 1. štručka, 8. Čuenlaj, 9. intrada, 10. paian. 2. lik. 1. resnost, 8. ostanek, 9. stopalo, 10. kanon. STRAN V. PREGOVOR. 1. perunika, 8. kabaretisti, 11. Odo Kalan, 12. L.R., 13. Manet, 14. letak, 16. Oliver, 18. moka, 19. ret, 20. čelada, 22. A.C., 23. senator, 24. monitor, 25. Urali, 27. I.G., 28. od, 30. Poreč, 31. čreda, 33. Adorni, 35. Aman, 36. dok, 37. E.M., 38. file, 39. sadra, 41. Iri, 42. Noemi, 44. ASK, 46. Kukoč, 48. nitka, 50. omare, 51. Arias. Rešitev = Ura teče, nič ne reče. FILMSKO REŠETO. Rešitev = Lemmon, Martinelli. ENAČBA. A = rep, b = rod, c = uk, d = citat, e = tat, f = jarek, g = rek, x = reprodukcija. MENJAVA ZAČETNICE. Sosedove čebele: Joj, zdaj bo hud boj, ker čebele v roj so zletele v borjač moj. Današnji kruh: Slab duh ima kruh, če je plesnjav ali suh, kliče k sebi trumo muh. STRAN VI. SLIKOVNA KRIŽANKA. S -OV -— mreža — smetana — km — lira — k — Sora — LN — Rab — koren — Nil — nos — dedek — Ciciban — I — Gorica — skakalnica. STRAN VII. KRIŽANKA. 1. Karpati, 7. T, 8. karte, 9. T, 10. RS, 12. boa, 13. k.o., 14. ato, s, 16. los, 17. Pasternak, 18. Ava, 19. ala, 20. NA, 21. ras, 23. AN, i, 24. Daneu, a, 26. politik. MALA KRIŽANKA. 1. napitek, o, 6. ara, o 7. VE, a, 9. A.C., 10. Ank, 11. ole, 12. CA, 13. E, 14. K.V., a, 15. oda, j, 17. nasilje. STRAN VIII. SLIKOVNA KRIŽANKA. L -La - MB - eksperiment - Noe -navodilo - Aškerc - Dragica -as - arak - leto - HN - stotine -lij - E. D. - carinar - SLE - A.S. — NA - vir - rima - A.E. - SI -Er - C - Rupa - Ana - atomi -A.M. - LT - Nedeljko - AO -ekonomist - R. K. - N - stav -Ario - tarantela - Ant - menih -Zn - I. S. - Hor - McEnroe - KR , - silikat - at. Na slikah = Lendl, VVilander, Becker, Noah, McEnroe. Opomba Pri vseh križankah so rešitve navedene le za vodoravno. GOSTJE NA POROKI PRIDRŽEK KONDICIJA PREDSEDNIK JADRANA KRAUS FR. DRŽAVNIK (ARMAND) TONE ŠKARJA SU&H-. um TUJE ŽENSKO IME BIBLIJSKI OČAK TRŽAŠKA mestna Četrt NAPOTILO. DIREKTIVA SLOV. PESNIK [ANTON] JMRLI IT. PILOT F1 ŽENSKO OSEBNO IME VISOKA IGRALNA KARTA ŽGANJE IZ RIŽA MADŽARSKA. NORVEŠKA mŽKBAŽ JE VAŠ OBVESTILO. OPOZORILO DELAVEC NA MEJI NAJMANJŠI DELCI SNOVI NAŠ... DOMENICO PRIVRŽENEC EKONOMIZMA ACE MERMOUA JOSIP MURN IT. KOMPONIST (GIUSEPPE) RADO KRAGELJ BEBI psimmi DNEVNIK VEROUČITEU IT. POPEVKAR (TEDOV) PRIPADNICA ILIROV NEAPELJ VODNIK. UČITELJ ŠVEDSKA. LUKSEMBURG. ŠPANIJA ALBERTO SORDI -DOM- MENIHOV IN NUN ANITA EKBERG PREBIVALCI AZIJSKE DRŽAVE KRILO RIMSKE LEGIJE ATLETSKA DISCIPLINA PREDSEDNIK ZSŠDI KALAN VAS PRI SOVODNJAH MOŽJE V LONDONU RUSKA PLESALKA PAVLOVA KONEC POLOTOKA ARABSKI ŽREBEC INGEMAR STENMARK ŠPANSKI SPOLNIK IT. KOŠARKAR COSTA NOVO MESTO EGIPT. BOG OCVIRK ANTON VANNICK STOJA. LEGA. POLOŽAJ JUŽNOITAL. LJUDSKI PLES STAR SLOVAN ZBORNIK MATICE SLOVENSKE CINIK SOL SILICIJEVE KISLINE