Gospodarske stvari. Vino gorice. Morda se komu ovi napis nepotreben dozdeva, kakor da bi še kje drugje vino izviralo in ne le rasllo v gorici; ali vendar je opravičen, kajti sedanji čas vino izvira v vsaki mlaki, se dela v vsaki pivnici — namreč čorba ali ponarejeno vino. Neki kupec mi je pravil, da so ljudje ime in okus pravega vina popolnoma zgubili tako, da za pravo vino ne poprašujejo več ter so zadovoljni, da jim le kaj po grlu teče in praska, samo da je po ceni. Pri nas se dobi taka kaluža z litersko steklenico vred za 26 novčičev. Na hude nasledke različnih boleznij pa ne pomislijo. — Kakor so egipčanski čarobniki božje čudeže, po Mojzesu storjene, posnemali ali >podobne« napravljali, tako sedanji čas učeni Ijudje delo božjih rok, t. j. naravno vino posnemajo, ali podobno delajo: enakega pa storiti ne morejo. Neskončno veliki je namreč razloček med umetno čorbo in zlato kapljico naravnega vina. 1. Vsebina vina. Vino je tekočina, ki je večinoma iz vode, alkohola in različnih drugih tvarin: kiseline, čreslovine, beljakovine, glicerina, razne soli, barvila, zračnega olja, sladkorja in ogljenčeve kiseline. Razkrojba navadnega vina kaže poprek naslednje množine različnih tvarin: vode 870%, alkohola 10-0°/0> vinskega kamena 0"65 %> vinske kiseline 0"50%> čreslovine 0.15%, kisa kiseline 007 %, jantara kiseline 012 %, glicerina 0'60°/0, beljakovine 010%, soli 0-25"/0, sladkorja 0-20%, različne snovi 058%• Alkohol, navadno špirit ali vinski cvet imenovan, je tekočina nebarvna, prozorna, oživljajočega duha, žarečega okusa; užgana gori bujno z višnjevkastim plamenom pa brez dima; omami in opijani pivca. Ogljenčeva kiselina nastane pri vrenju mošta; večinoma iz soda izpuhti, nekoliko je pa itak v vinu zaostam ter daje vinu okrepčaven in hladiven okus. Pri natakanju se tako vino peni, ker ta kiselina v mehurčkih iz vina uhaja. Penušica ima te kiseline mnogo v sebi. Glicerin je prozorna, brezbarvna, sladka, sirojsu podobna tekočina, ki se dela pri vrenju mošta. Greslovina je v škorji dreves, posebno hra6tov, pa tudi v mehuncih in peškah grozdja, ki se še le pri vrenju razvija ter v mošt tem obilnejše dojde, čim dalje zdruzgano grozdje v kadi pustiš. To daje vinu stalnost in zdravje. Črnina ima obilno čreslovine. Kiseline so različne: jabelčna, citronova, jantarova, kisova in vinska kiselina. Več ko je tega, kiselejše je vino. Navadna kiselina v vinu je vinska kiselina. Vsako, še tako zrelo grozdje je nekaj v sebi ima. Ona se s kalijem spoji ter daje: srež, vinski kamen ali birso, ki se na doge prirae. Beljakovina, sladkor in gumi so snovi vina, ki mu brž dajo žollo lice in prijetno dišavo — cvet. Končno so v vinu raztopljene tudi soli. V vsakem vinu nahaja se: Kalij, natron, apno, magnezija; žveplena, fosforna in kremenčeva kiselina; ali še celo tudi železo. Te različne tvarine ve Ijubi Bog tako pomeSati, da dobimo žlahtno vinsko kapljico, ki razveseljuje naše srce, nam daje moč in zdravje, pa nas tudi opominja nebeškega Očeta zato hvaliti. Vino je zdravilno, ako je naravno in tudi samo zdravo. Popačeno in bolno vino pa je za človeka pogubelno. Zato še moramo pri tej priliki pomisliti: 2. Bolezen vina. Vsak nered v človeškem telesu pouzroči bolenje. Ako je le drobtica v očeh, med zobmi ali v koži, nas že boli. Tako tudi vino postane bolno, ako je kaj krivega v njem, ako zgoraj omenjenih snovij le ena izdatno prevlada druge; najhitreje vino zboli, če v njem prevlada ali voda ali pa kiselina kisa. Torej je treba v lepem času trgati, ne pa v deževnem. Bolezni vina zaprečimo, ako skrbimo za snažno posodo, za zdravo klet in za dobro sorto trsov. Sode imej odprte na hramu, ter jih pred natakanjem dobro podkuhaj in užvepli. Kadar ti žveplo v sodu ne gori, ga ne natakaj; ako žveplenke nimaš, poskusi ga s špalico. Če pa sode v kleti shranimo, jih moramo dobro žvepliti in zabiti, pa nekaterekrati to zopetovati. Tako ostane sod vedno poraben in zdrav, in_ tudi vino v njem je dobro. Nekateri pa žvepla ne poznajo. Take žveplenke ali požvepleni traki se dobijo v vsaki prodajalnici prav ceno; V4—Va ene žveplenke za polovnjak zadostuje, in ko začneš natakati, ga zopet tako požvepli — vselej! Pa žvepla na vino nikoli ne zažigaj, kadar je sod navan. To dela pljuvanje in glavobol, pokvari želodec in pljuča. Tudi reje ne shranjuj poleg vina, repe in korenja, krompirja in zelja, ker to rado plesnuje, zrak okuži, vino ga na-se potegne, posebno zeljno kiselino. Prhljadi odpravi, vodo izpelji, gantarje vzdigni, klet in stene ometi, da boš imel več veselja v snažni pivnici piti in peti, ti in tvoji mejaši. (Konec prih.) Sejmovi. Dne 26. oktobra v Poličanah (za svinje). Dne 28. oktobra v Št. Juriju ob južni žel., v Ar- vežu, Cmureku, Slov. Bistrici, Koračici in na Muti. Dne 29. okt. v Koprivnici. Dne 30. okt. v Konjicah in Imenem (za svinje). Dne 31. okt. na Bregu pri Ptuju (za svinje).