V počastitev občinskega praznika
Prirejanje najrazličnejših likovnih ra/stav v počastitev raznih prazno-vanj je v širnem sodobnem svetu že dokaj uveljavljena in ustaljcna oblika naglašanja pomemhnosti dogodka. še prav posebno pa se je kot navada udomačila v mejah Jugoslavije. Pogosto takšne obpraznične prireditve niso tako pomembne in strokovno upravičenc kot so dejan-sko drage. Toda skrbno pripravljenih likovnih prireditev z zadosti kvalitetnimi deli pač ne more biti nikoii preveč.
Že kar tradicionalne in odraz vse večjega zanimanja postajajo tako praznične razstave ob poča-stitvi občinskega praznika Moste-Polje v Ljubljani. Poleg tamkajšnje občinske Zveze kul-turnih organizacij sodeluje pri organiziranju tokrat tudi Komi-sija za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu. Da pridobiva ta kulturno umetniška prireditev na pomenu. da postaja vse bolj vabljiva likovnim ustvarjalcem v občini. opozarja večanje števila sodelujočih. Tokrat je zastopa-nih na prireditvi kar 23 avtorjev. že kar tradicionalno pa je sode-lovanje ob praznovanju tudi raz-stavljalcev iz pobratenih občin Bilečc in Plužin. Pomen in smisel
prireditve je. kot je bilo že več-krat poudarjeno. predvsem v omogočanju skupnega razstav-ljanja vseh občanov te Ijubljan-ske občine, ki se kakorkoli ak-tivno ukvarjajo z likovno dcjav-nostjo. so pri tem bolj ali manj od nje odvisni. bolj ali manj ustvar-jalno uspešni in torej ob vrhun-skem dosegajo nivo. ki je tudi še vreden zanimanja. Praznična panoramska prireditev temelji torej na občutju pripadnosti istemu kraju. na povezovanju med ljudmi in nima v prvi vrsti tekmovalnega značaja, kdo je boljši. kar običajno je namen razstav. Seveda se v kulturi, tako
tudi v likovni produkciji to dru-gače odraža. je drugače merljivo kot v drugih dejavnostih. Zani-mivo raven razstave nakazuje že sama tematska ubranost, ki sicer ni bila predpisana; prevladuje povsem namreč krajinska moti-vika. Vse večja udeležba aka-demsko šolanih likovnih ustvar-jalcev (tokrat jih je pet) opozar-ja. da se strah pred konkurenč-
nostjo amaterjev zmanjšuje. saj je predvsem znanje tisto. kar po-vezuje. Pri teni pa vendar izsto-pajo. med slikarji Klavdij Zornik s svojim zamolklo emajlastim Molnikom II (1986) ter med ki-parji tokrat z dekorativno nagla-šeno plastiko (Bik) Izidor Ur-bančič. Ob prefinjeni plastični modelaciji Aladarja Zahariaša. vselej mojstrsko obvladanih ak-varelih Janeza Ošabna najdemo tokrat seveda še vrsto avtorjev. ki s svojimi uspelimi deli visoko dvigajo kvalitetno raven praz-nične prireditve.
MIRKO JUTERŠEK