Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. - številka 68 Ustanovitelji: obč. konference SZDL ^nice, Kranj, Radovljica, šk. Loka Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk ^™nJ- Glavni urednik Anton Mikiavčlč Odgovorni urednik Albin Učakar g l a s i l o socia KRANJ, sobota, 4. 9. 1971 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk In sicer ob sredah in sobotah. za gorenjsko KRANJ ima v veži na Prešernovi 14 (poleg trgovine Galanterija) veliko razprodajo damskih in moških oblačil za vse prilike in letne čase Po dosedaj najnižjih cenah Zaloge so omejene, zato vas vabimo, da pohitite z nakupom. Ob pričetku šolskega o slovenski ustavi Predsedstvo In izvršni od-b°r republiške konference Sz»l. Slovenije bosta v ponedeljek razpravljala o začetku Javne razprave o dopolnilih k slovenski ustavi. Sklepala bosta tudi o 11. kandidacijski seji republiške konference socialistične zve-*e- Zvezna skupščina je nam-$*■ razpisala nadomestne volitve »» J Za dva nova člana zbora narodov namesto Marka Bul ca in Mitje Ribičiča, ki sta bila izvoljena v predsedstvo socialistične federativne republike Jugoslavije. Možne kandidate je potrebno evidentirati do 13. septembra, listo možnih kandidatov pa bo republiška konferenca SZDL potrdila 17. septembra letos. J. Vidic Pričetek šolskega leta je nedvomno pomemben dogodek; na različne načine odmeva skoraj v sleherni družini in s tem v celotni družbi. Prvi šolski dan je primeren trenutek, da se vsi dejavniki, ki jim je naložena zgodovinska odgovornost za življenje in razvoj naroda lin države, zamislijo nad vprašanjem: ali smo storili dovolj, da bodo naši otroci v vseh pogledih boljši od nas? Za doseganje tega visokega smisla življenja pa je potrebno storiti mnogo več kot smo storili do sedaj! Za čas, v katerem živimo, je prav gotovo značilno, da se na vseh področjih človekovega udejstvovanja vse hitreje kopiči zakladnica človeškega znanja. Vse, kar je do danes ustvarilo človeštvo, je rezultat znanja. ?iav spoznanje, da je osnovni nosilec vsestranskega družbenega razvoj človek s svojim intelektualnim potencialom, nas obvezuje, da mora biti celotno šolstvo v večji meri o ospredju družbene pozornosti in letek n i Pouka: Brezskrbno cilju nasproti ... — Foto: F. Pcrdan skrbi. V nasprotnem primeru bomo na vseh področjih žit-ja in bitja narod zamudnik. Letošnje šolsko leto pričenja celotno vzgojno-iizobraže-valno področje na Slovenskem z nekaterimi novostmi, ki pa predstavljajo le del širših prizadevanj za modernejši in racionalnejši vzgoj-no-izobraževalni proces. Tako so predšolske vzgojnovarstve-ne ustanove na Slovenskem dobile svoj prvi zakon, ki ureja to področje. Osnovne šole pričenjajo po temeljitih pripravah v vseh prvih razredih s poukom računstva na novih osnovah in spoznanjih, ki naj to pomembno področje otroku bolj približa. V srednjem šolstvu tečejo priprave za ustanovitev novih šolskih centrov, ki povezujejo v specifično celoto tudi šole, ki so do sedaj pred- stavljale svoj zaključen krog. Osnovne in srednje šole, ki so vpeljale petdnevni teden na Gorenjskem prevladujejo in bodo letos delale po no« vem šolskem koledarju itd. Kdor ne spremlja dela naših šol samo površno, lahko opazi, da dodajamo vsako leto nekaj, s čimer preoblikujemo in gradimo šolski sistem, ki ne bo »samo slepo sledil zgolj kratkoročnim potrebam našega družbenoekonomskega razvoja, ampak bo predvsem uveljavil vzgojo in izobraževanje kot močno in napredno gibalno silo družbenega, ekonomskega, kulturnega in socialnega razvoja«, kot je v svojih sklepih povzel CK ZKS, ko je aprila letošnjega leta obravnaval aktualne naloge in vprašanja na področju vzgoje in izobraževanja. F. Bem Konfekcija za jesen v blagovnici KRANJ KOKRA — KRANJ Bogato izbiro konfekcije za jesen vam je pripravila blagovnica KOKRA — KRANJ Raznovrstni novi modeli moške, ženske in otroške konfekcije odlične kakovosti po konkurenčnih cenah, bodo v veselje vsakemu kupcu. Za obisk se priporoča Blagovnica KOKRA — KRANJ NOB na Gorenjskem Kranj, 3. septembra. V prostorih Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi ulici so ob 19. uri odprli stalno muzejsko zbirko Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem. V kulturnem programu je v plesnem reci-talu po zamisli In koreografiji Marte Paulin-Brine na- stopila Katja Kroncgcr ob spremljavi flavtistke Irene Grafenaver. Recitirala sta tudi Andrej Nahtligal in Anica Veble. Razstavo so pripravili v počastitev 30. obletnice vstaje slovenskega ljudstva in v počastitev praznika kranjske občline. šuštarska nedelja 5.9.1971 pokrovitelj fcržic V petek, 3. septembra, je bila na Jesenicah seja sveta za družbeni plan in finance, na kateri so reševali več prošenj za gradnjo zasebnih počitniških ter stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij ter obravnavali in reševali ne*atere druge probleme. D. S. KRANJ G Osrednje proslave ob 30-lctnici vstaje jugoslovanskih jarodov se bodo udeležili tudi predstavniki iz nekaterih gorenjskih občin. Proslava bo jutri na Tjentištu. Iz Kranja je včeraj zjutraj odpotovala na to proslavo štiričlanska delegacija občinskega odbora zveze združenj borcev Kranj. % V ponedeljek se je vrnila s pobratenega mesta La Ciotat skupina 30 mladincev in m'adink iz kranjske občine. Kranjski mladinci so bili v La Ciotatu tri tedne. Letošnjo skupino je vodil Marijan Tratnik. A. Ž. j Radovljica, 3. septembra — Popoldne je bila redna seja ■ snega odbora občinske konference socialistične zveze. Cli3»ii izvršnega odbora so med drugim razpravljali o organizaciji obravnave dokumenta o dolgoročnem razvoju Slovenije, organizaciji javne razprave o ustavnih spremembah SRS, delovnem programu za september in oktober ter o pripravi organizirane razprave o izhodiščih za uvedbo starostnega zavarovanja kmetov. 0 V četrtek popoldne pa se je sestalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. Obravnavali so predlog samoupravnih sporazumov voljenih in upravnih organov, predlog akcijskega programa in nalog organov sindikata za jesen in zimo. A. Ž. ŠKOFJA LOKA ^ Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka je na zadnji seji pregledalo poslovanje sveta v prvem polletju. Razpravljali so tudi o družbenem dogovoru in samoupravnem sporazumu za družbenopolitične organizacije. 0 Prihodnji teden bo seja predsedstva občinske konference ZMS Skofja Loka. Na dnevnem redu je razprava o sklenitvi samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov voljenih in imenovanih funkcionarjev, o pripravah na razpravo o spremembah ustave SRS, o rebalansu proračuna OK ZMS Skofja Loka za II. polletje 1971. leta in razprava o prošnjah aktivov za denarno pomoč. £ Pred dnevi je bila v škof ji Loki seja upravnega odbora Doma oddiha, ki ga ima občinski sindikalni svet Skofja Loka v Strunjanu. Razpravljali so o izdelavi dokumentacije za gradnjo novih zmogljivosti v Strunjanu in možnostih za nakup zemljišča. Na seji so tudi imenovali inventurno komisijo, ki bo po končani sezoni pregledala poslovanje doma. — Ib Kranjske opekarne Kranj komisija za razpis delovnega mesta direktorja razpisuje prosto delovno mesto direktorja podjetja. Za to delovno mesto se lahko prijavijo kandidati, ki i/.polnjujejo splošne pogoje in imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo gradbene ali strojne stroke, ekonomske ali organizacije dela, z dosedanjim doseženim delovnim uspehom. Zaželene so izkušnje iz opekarstva. Osebni dohodki po dogovoru. Ponudbe s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa pošljite v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Kraujske opekarne, razpisna komisija, Kranj, Reginčeva 8. Delovni kolektiv Jelovice iz Škofje Loke je letos že tretjič pripravil srečanje upokojen ^ združeno z izletom in piknikom. S tem želijo doseči, da bi nekdanji člani kolektiva onra stik s tovarno ter spremljali njen razvoj. invŠ^ V četrtek zjutraj so se upokojenci zbrali v menzi na Spodnjem trgu v Skofji Loki. Je Qi oktet jim je v pozdrav in dobrodošlico zapel nekaj pesmi. Po malici so si ogledali tov ^ Zanimalo jih je zlasti delo v novi proizvodni hali. Okrog desete ure pa so se . „ceV< izlet v Tamar, kjer so popoldne preživeli na pikniku. Srečanja se je udeležilo 115 upokoj (Ib) — Foto: F.Perdan dpraviti delovna mesta z nizkimi O i? Na osnovi zakona o usmerjanju delitve dohodka, osebnega dohodka in družbenih dogovorov teče akcija za sprejem samoupravnih sporazumov v vseh dejavnostih, ki bodo predvidoma zaključene oktobra letos. Ta akcija bo položila enega temeljnih kamnov za stabilnejše gospodarske razmere. Do konca tega leta bodo predvidoma uve- Krajevni praznik na Javorniku ljavljeni tudi progra^rj, ublažitev odprtih SOC«* ^ vprašanj v naši rcpubU ^ tej /vezi bo tudi posebna^ konference ZKS, kje'r 0 podana politična izhodis^ . doslednejše obvladovanje^ upravičenih socialnih vj^j* Na pobudo sindikata jo v gospodarstvu in n|^l0lli-' oseb"' Na Javorniku pri Jesenicah so včeraj zaceli s praznovanjem svojega krajevnega praznika, ki ga prirejajo v počastitev spomina na take, ki so mod vojno padli na Koroški Beli. V petek, 3. septembra, so ob 18. uri v delavskemu domu na Javorniku odprli razstavo zgodovinskega gradiva iz obdobja NOB na Javorniku in na Koroški Boh. Predstavniki družbonopolitičinh organizacij z Javornika pa so se zbrali tudi na slavnostni seji. Prireditve se bodo nadalje-vale tudi danes, v soboto. Po promenadnem koncertu pihalnega orkestra jeseniških ž.Hezarjev bodo zvečer komemoracije na pokopališču talcev in partizanov. Popoldne pa bo v delavskem domu na Javorniku šahovski turnir, na katerem bodo nastopili šahisti z Javornika in Jesenic. D. Sedcj pobudo ' gospod darstvu učinkovito sko akcijo za najnižji -dohodek mesečno 1000 vna ta način, da se tak., del * mesta ali odpravil" jv. dijo tako, da bo s Prodj ^ no.t jo možno dosegati osebni dohodek. tfi- Takšno je stališče reg^, škega sveta zveze sin«1 ' t, Slovenije, ki že dlje **^b-cijo za odpravo nizkih nih dohodkov. j y. D S Iskre zavrnil pritožbo Delavski svet tovarne Iskra je na sredini seje razpravljal o pritožbi stanovalcev samskega doma, ki so se pritožili zaradi povečanja stanarin v domu. Delavski svet je bil mnenja, da je povečanje upravičeno, ker so se v zadnjem času močno podražile storitve. Stanarine bodo višje ml 1. avgusta naprej ln ne od 1. julija kot je bilo prvotno sklenjeno. Da povit* nje ne bi preveč prizadelo delavcev z nizkimi osebnimi dohodki bo soaialna služba pregledala socialno stanje delavcev, ki stanujejo v samskem domu. Po potrebi bo predlagala subvencijo. Upravo podjetja pa Je delavski svet zadolžil, da izdela sanacijski plan za samski dom na Planini, ali pripravi dokumentacijo za gradnjo nov• i -Ib ŽIVIUA gorenjska kreditna banka V želji, da bi zbrala čim več prostih denarnih sredstev je Gorenjska kreditna banka poleg že znanih oblik varčevanja uvedla še naslednje oblike: 1. VARČEVANJE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH, 2. VARČEVANJE DOJENČKOV, 3. TEKOČI RAČUNI, 4. DEVIZNI RAČUNI Varčevanje je preudarno kupovanje KAKO RAZPOREDITI MESEČNE DOHODKE, DA NAM BODO ZADOSTOVALI ZA VSE POTREBE, TO JE VPRAŠANJE, KI SI GA ZASTAVLJA VEČINA LJUDI IN JE VREDNO PREMISLEKA. Iz zadrege vam želi pomagati »Gorenjska kreditna banka« KO NA DAN DELITVE OSEBNEGA DOHODKA PREJMETE ZASLUZENO VSOTO DENARJA, GA OBDRŽITE LE TOLIKO, KOLIKOR GA TRENUTNO POTREBUJETE, OSTALEGA VLOŽITE NA HRANILNO KNJIŽICO V BANKO, VSE BO TAKRAT, KO BOSTE GOTOVINO SPET POTREBOVALI. TAKO DENAR NE BO VEDNO PRI ROKI IN BO VAREN PRED POTRATO, VI PA NE BOSTE PRIŠLI V ZADREGO. Z OTVORITVIJO DEVIZNEGA RAČUNA PRI GORENJSKI KREDITNI BANKI SI ZAGOTOVITE: Gorenjska kreditna banka daje vsem novorojenčkom, kate-jiu starši so stalno naseljeni na Gorenjskem, v dar hranilno Knjižico z začetno vlogo, ki je vezana do sedmega leta starti otroka. " vstopu vaše hčere ali sina v šolo, boste ta denar še kako PptrebovaU, zato vztrajno vlagajte denar i\a hranilno knji-*ico svojega otroka. smotrna naložba vašega denarja Stališča sindikatov do nameravanih podražitev V četrtek je bila pri Vrhovcu v Davči novinarska konferenca. Predstavniki turističnega društva in krajevne skupnosti so novinarje seznanili s pripravami na prireditev Dan teric, ki bo 12. septembra. Gospodinja je navzočim postregla z nadevanim želodcem, sadjevcem, terjakom In drugimi domačimi specialitetami, ki bodo na voljo tudi obiskovalcem. — Foto: F. Perdan Umik z ameriškega tržišča? V tovarni pohištva Stol Kamnik so zaskrbljeni Tovarna pohištva »Stol« Kamnik v kateri je zaposleno 1300 delavcev se je s solidno kvaliteto svojih izdelkov močno uveljavila na zahodnem tržišču. Letno izvozijo za 1.700.000 dolarjev izdelkov, predvsem drobnega pohištva (stoli), od tega samo v ZDA za milijon dolarjev. Razumljivo Je, da so najnovejši dogodki v zvezi z dolarjem in drugimi valutami na svetovnem monetarnemu trgu vzbudili resno zaskrbljenost v tem največjem kamniškem podjetju. »Bojimo se,« je dejal Franc Vogrinec, direktor tovarne Stol, »da se nam bo zgodilo kot na angleškem in francoskem trgu. Pred devalvacijo funta smo v Anglijo izvažali za pol milijona dolarjev izdelkov. Takrat so nas doma (v Jugoslaviji) bodrili, naj po trpimo, ker bo skupnost pomagala prebroditi težave. Pomoči ni bilo in mi smo se začeli počasi umikati z angleškega tržišča. Lani smo v Anglijo izvozili le še za 30.000 dolarjev, letos pa bomo še manj. Tako od Anglije jemljemo slo vo. Z angleškega trga smo se preselili v ZDA. Toda iz Amerike se nimamo več kam preseliti in to nas hudo skrbi. Na drugo proizvodnjo ne moremo čez noč, ker je to dolgotrajen proces. Nekaj časa bomo morali izvažati z izgubo. Računamo, da bo samo pri izvozu letos izguba znašala Delavcev je dovolj Problem pomanjkanja delavcev, ki je spremljaj uvajanje proizvodnje v novi proizvodni hali v Al plesu v Že-kznikih, je rešen. Kadrovska služba se je spomladi povezala z zavodi za zaposlovanje delavcev na Štajerskem, Dolenjskem in Primorskem. V začetku je kazalo, da tudi iz teh krajev ne bo prillo dovolj delavcev, vendar je v zadnjem času več prošenj za sprejem, kot je potreb ozi-roma kol |e prostih delovnih mest. Vsak fant ali dekle dobi takoj ob sprejemu na de! j tu Ji napotnico za stano- vanje v samskem domu, ki sta ga zgradila kolektiva Alp- lesa in Iskre iz Železnikov. Stanovanje v enoposteljni sobi stane 165 din, v dvoposteljni pa 150 din in tropo-steljni 137 din. Delavci sc hranijo v AIplesovi menzi. Do prve polne plače hrane ne plačajo. Ker sta vsakemu novemu delaven takoj zagotovljena stanovanje in prehrana, se jih je Jetos na novo zaposlilo v Alplesu 175, tako da šteje kolektiv tovarne pohištva v Železnikih že 470 Članov -Ib 1.800.00 din (to je 180 milijo nov S din). To pa ni vse. Zaradi nenehnega zviševanja cen repromateriala bomo izgubili nadaljnjih 10 milijonov (eno milijardo S din), ker so do mače cene blokirane. Kot podjetje smo še vedno rentabilni. Že pred novimi tečaji marke in dolarja izvoz ni bil rentabilen, toda za podjetje zanimiv zaradi deviz in deviznega kritja. Sedaj so izvozni krediti porast I i od 3 na 7 odstotkov, krediti za kritje zalog pripravljenih za izvoz pa so ukinjeni. Vsako podjetje bo iskalo Izhod po svoje. To pa ne bo v smeri povečanja izvoza, temveč umik na domači trg. Hudo smo zaskrbljeni. Smo v negotovosti. Ne vemo, ali naj iz tujine sploh še sprejemamo naročila. Verjemite mi, odkar sem direktor v tem podjetju, še nisem bil tako zaskrbljen.« Vse do nedavnega Je Jugoslavija bore malo izvažala v ZDA. Izvoz se je povečal šele v zadnjem času. Težko smo si utrli pot na ameriški trg. Se bomo zdaj umaknili? Naša skupnost mora sprejeti ustrezne ukrepe, da bo podprla naše izvoznike v ZDA. Ti ukrepi so potrebni, da bi lahko premestili uvozne omejitve, ki jih uvaja nova carinska politika ZDA. Očitno je, da sc je na mednarodnem trgu zaostril konkurenčni boj. V tem boju pa naše gospodarstvo ne sme ostati osamljeno, potrebni sta mu pomoč in razumevanje družbe. j. Vidlc .Zvezni izvršni svet je v juniju sprejel višji nivo zajamčenih odkupnih cen sladkorne pese, sončnic, surovega tobaka, trde in mehke pšenice ter še nekaterih drugih kmetijskih pridelkov. Hkrati ni prišlo do podražitve živil v maloprodaji, ker so bdi uvedeni dodatni maloprodajni davki. S tem so bila zagotovljena sredstva za kompenzacijski sklad v okviru zveznega proračuna. Taka rešitev je bila sprejeta kot začasna. Zvezni izvršni svet se že dva meseca posvetuje, na kakšnih osnovah bi lahko izboljšali položaj industrije sladkorja, olja, tobaka in mlinske industrije. Stališče sindikatov je, da je politika o zajamčenih in najnižjih odkupnih cenah za kmetijske pridelke lahko pomemben prispevek k dolgoročni politiki za stabilno go spodarjenje. To naj bi bil hkrati sestavni del dolgoročne politike o cenah. Povišanja cen ni mogoče sprejeti, ne da bi hkrati vključili v program tudi ukrepe, ki naj ublažijo posledice podražitve osnovnih živil. Sindikati terjajo odgovor, kakšna politika glede obsega reprodukcije se je izvajala v zadnjih letih v posameznih dejavnostih in posa- meznih obratih. Kakšno kre ditno politiko so doslej in bodo v bodoče vodile posaraeZ; ne poslovne banke in skupoj rezervni skladi gospodarskih organizacij do tovarn živilske industrije? Kaj če s povišanjem cen podpiramo le nerentabilno proizvodnjo? Morda celo neupravičene osebne dohodke? Sindikati so proti vsaki načelni razpravi za ali prot' kompenzaciji (nadomestilu) ali povišanju cen. So za ra2" pravo, kako ta dva instrumenta naše ekonomske pol«* ke v danih razmerah najbolj koristno uporabiti. Sindikati vztrajajo, da *c na ravni federacije čimprej dogovorijo o vseh možnin ukrepih za ublažitev posledic za standard, ki bo prizadet t dvigom maloprodajnih cen tem artiklom. Nikakor ne bi smeli dovoliti, da se nadaljuje verižno dviganje cen kljuy nih življenjskih potrebščin storitev. Podražitev le-teh P*1" zadenejo predvsem ljudi * nizkimi osebnimi dohodki »n nizkimi pokojninami, štipen* diste in družine z več otrok'/ Ce do podražitve mora pri'1; kdo in v kakšni obliki bo tej kategoriji prebivalcev zagotOj vil enak življenjski standard kot pred podražitvijo? J- Komisija za razpis pri svetu delovne skupnosti uprave SOB Jesenice razpisuje v upravi Skupščine občine Jesenice naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJO REFERATA ZA PLAN, ANALIZE IN STATISTIKO Pogoj: visoka strokovna izobrazba in 4 leta delovnih izkušenj 2. GRADBENEGA IN URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA Pogoj: visoka strokovna izobrazba in 4 leta delovnih izkušenj 3. KOMUNALNEGA, VODNEGA, PROMETNEGA IN CESTNEGA INŠPEKTORJA Pogoj: vis|;i strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj 4. REFERENTA ZA PROMETNO VARNOST V ODDELKU ZA NOTRANJE ZADEVE Pogoj: višja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj 5 DAVČNEGA INŠPEKTORJA Pogoj: višja strokovna i/obta/ba in 3 tel« delovnih izkušenj 6. GEOMETRA Pogoj: srednja strokovna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj 7. VODJO PISARNE GEODETSKI' UPRAVI Pogoj: dvoletna administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi -plovne pogoje za sprejem na delo. Ponudbe z. doka/ili o strokovni izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah sprejema komisija za razpis P" svetu delovne skupnosti uprave Skup-.euie občin* le.eni. e v 15 dneh od objav, m/pisa. Stari vrh urejajo Poletje se preveša v jesen n tudi smučarji se že pri-Pravljajo nr. novo sezono, jmucarji škofjeloškega Trans-j^nsta so tudi prijeli za delo. n° „ rc.dn'h kondicijskih tre- ingov in treningov na snegu P*S Prostovoljnim delom za-cn urejati smučišča na Sta-~T°J vrhu- Ob nedeljah se perejo člani kluba in vsi pri-J lcljl smučanja ter dopoldne pridno delajo na Starem vrhu, da bo za zimo pripravljenih čimveč lepih in dobrih smučišč za številne smučarje, ki so že v lanskem letu oblegali ta novi zimsko-turistični center na Gorenjskem. Letos bo obiskovalcev nedvomno še več, saj tudi okoliški kmetje že pridno urejajo sobe za oddajanje turistom in ljubiteljem smučanja. -jg ^go0l>/Sk°Va'c' ne w zašli, so na razpotju med Spodnjo in j. rnJo Davčo vaščani postavili zemljevid vasi. — Foto: • rerdan V nedeljo, 12. septembra, bodo pri Vrhovcu v Davči tarice spet trle lan. Lanena jama je že pripravljena. — Foto: F. Perdan Spet Turistično društvo in krajevna skupnost Davča letos v drugo pripravljata Dan teric. Prireditev bo v nedeljo, 12. septembra pri kmetu Vrhovcu v Zgornji Davči, pokrovitelj prireditve pa bo Gorenjska predilnica iz Škofje Loke. Prireditev bo združena s proslavo krajevne organizacije ZZB NOV Davča, ki bo na ta dan razvil svoj prapor. Razvitje bo ob 10. uri. Sledil bo kratek kulturni program v katerem bodo sodelovali: pihalna godba iz Žirov, vokalni oktet iz Žirovnice in recitator j i iz Železnikov. Zatem si bodo obiskovalci lahko ogledali puljenje lanu in povezovanje v snopke in razstavo, ki prikazuje predelovanje lanu v platno. Pod Vrhovče-vim kozolcem bodo razstavljeni kolovrati, statve, moto-vila in drugi pripomočki ter tudi izdelki iz platna. Ob 13. uri se bo pričel prikaz obdelave in predelave lanu. Program nosi naslov: Od bilke do platna. Najprej bodo lan sušili, terice ga bodo trle, predice bodo predle prejo iz »povesme, kodejle ali tule.« Tkalec pa bo prikazal kako so včasih tkali platno. Prireditev bodo poživljale razne nagajivosti teric in fantov, ki tericam prinašajo lan in ki so včasih redno spremljale to opravilo. Ko bo lan strt, preja spre-dena in platno stkano, bodo nastonili pevci iz Žirovnice in folklorna skupina z Jesenic, ki se bo predstavila z domačimi plesi in starimi pesmimi. Sledilo bo veselo popoldne. Pri Vrhovcu si bodo gostje lahko postregli z domači- e lan mi jedili. Nadevan želodec, orehovi štruklji, ajdovi žgan-ci z mlekom, kislo zelje in klobase, pa orehova potica bodo zadovoljili še tako zahtevnega gosta. Tudi pristnega češnjevca in sadjevca ne bo manjkalo. In kako priti v Davčo? Lastniki jeklenih konjičkov se bodo lahko pripeljali kar do Vrbovca. Drugi pa se bodo iz Železnikov v Davčo pripeljali z avtobusi, ki bodo vozili od osme ure naprej. Vsak avtobus, ki bo pripeljal iz Škofje Loke bo imel takoj zvezo za Davčo. Ce bo deževalo, bo prireditev naslednjo nedeljo, 19. septembra. L. Bogataj P- Pcrd«nnde,aVCe Sta Iskra In A,pIes k Zeleznikov zgradila sodoben samski dom. — Foto: Posredujemo prodajo KARAMBOLIRANIH VOZIL: 1. OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, letnik 1969 z 31.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena je 8.800 din; 2. OSEBNI AVTO VVARTBURG 1000, letnik 1968, z 38.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena je 6.000 din; 3. OSEBNI AVTO ZASTAVA 1300 — LUX, letnik 1970 z 13.400 prevoženimi kilometri. Začetna cena je 11.400 din; 4. OSEBNI AVTO PEUGEOT 204, leto izdelave 1969 s 16.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena je 7.000 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 10. do 12. ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj. Pismene ponudbe sprejeman o do srede, 8. septembra do 12. ure z 10 0/o pologom od začetne cene. ZAVAROVALNICA SAVA, PE KRANJ Ob obletnici smrti kiparja Lojzeta Dolinarja Dopolnjen program razvoja kulture Prihodnji teden bo minilo leto dni, kar je umrl sloviti slovenski umetnik, akademski kipar prof. Lojze Dolinar. Jesen svojega življenja je preživel v Kranju — toda ne kot kak četnem in brezdelni upokojenec, pač pa kot ustvarjalen, kot mravlja deloven umetnik — prav do smrti... Kipar Lojze Dolinar je uča-kal za umetnika razmeroma visoko starost — le nepolna tri leta so mu še manjkala do osemdesetih. A še si je želel vsaj deset let — ne le življenja, pač pa ustvarjalnega dela! Prav v tem je čar Doli-narjeve umetniške poti: delati, delati, delati... Od zore Radovljiški sporazum podpisan V sredo dopoldne so na izvršnem svetu v Ljubljani podpredsednik republiškega Izvršnega sveta dr. France Hočevar, predsednik radovljiške občinske skupščine Stanko Kajdiž in predsednik radovljiške kulturne skupnosti Jože Bohinc podpisali družbeni dogovor o prenosu sredstev za financiranje kulturnih skupnosti in kulturnih dejavnosti. S podpisom dogovora bo tudi radovljiška kulturna skupnost dobila z zakonom odstopljena republiška sredstva. Dogovor pa obvezuje tudi občinsko skupščino, da zagotovi določena sredstva in kulturno skupnost, da bo sredstva porabila v skladu s sprejetim delovnim programom. A. 2. do mraka... A kadar se mu je roka povesila od utrujenosti zaradi trdega dela v kamnu, tedaj je sedel pred risalno desko in skiciral, komponira!, risal — rekel je, da tako počiva ... Ob obletnici kiparjeve smrti se spominjamo prav fanatične delavnosti, marljivosti, resnosti, treznosti — vse te lastnosti — v današnjem svetu že tako redke — so bile odlike pokojnega umetnika. Če bi ljudje, ki jim je kiparsko ustvarjanje manj znano, vedeli, kako trd poklic je to, izmed vseh likovnih panog vsekakor najbolj garaški, potem bi še z večjim spoštovanjem zrli na naravnost ogromen opus, ki ga je Dolinar ustvaril. Res, kipar Lojze Dolinar ni živel zaman. Njegovo ime se je dotaknilo že Cankarjevega, potem pa je spremljalo in se vključevalo v kulturno rast slovenskega naroda celih štiriinpetdeset let. Naš Kranj pa je še posebej zavezan, ohraniti nanj časten in spoštljiv spomin. Ne le zato, ker je na področju kranjske občine kar petnajst javnih Dolinarjevih spomenikov (vse sem opisal in slikovno prikazal v »Snovanjih« z dne 23. decembra 1970), pač pa zaradi umetniške dediščine, ki jo je kipar naklonil Kranju in je sedaj razstavljena v Dolinar jevi galeriji (oddelek Gorenjskega muzeja) v Kranju, na Titovem trgu št. 4, v pritličju in prvem nadstropju. V počastitev spomina na pokojnika umetnika bo Gorenjski muzej — v prihod- njem tednu — Dolinarjevo galerijo še izpopolnil s trinajstimi novimi deli, ki javnosti le niso bila znana. Tako bo razstavni prostor Dolinar-jeve galerije razširjen še na drugo nadstropje stare Mestne hiše v Kranju. Sedaj bo lahko tudi izpolnjen dolg, ki ga je Kranj prevzel ob umetnikovi velikodušni gesti — Dolinar je občini izročil 63 plastik in reliefov (v bronu, kamnu in terakoti) ter 18 grafik. Ob tem je Dolinarja gotovo vodila tudi misel, da bi se dela, ki so še bila v njegovi lasti, ne porazgubila, pač pa ostala ohranjena na enem mestu v primernih prostorih. Sam se je strinjal, da je tako mesto le v okviru Gorenjskega muzeja v Kranju. — Dolg, katerega smo prejle omenili, pa je izdaja uglednejšega kataloga del, ki so razstavljena sedaj v Dolinarjevi galeriji. To je bilo umetniku obljubljeno — prav bo, če bo Kranj ta dolg poravnal. Številni obiskovalci Dolinarjeve galerije in Gorenjskega muzeja tak katalog že dolgo pogrešajo. O življenju in delu akad. kiparja prof. Lojzeta Dolinarja smo obsežneje pisali že v Glasu (12. septembra 1970), danes dodajam le še podatek, ki mi pred letom še ni bil znan: da je bilo eno zadnjih kiparjevih del zmodeliranfe treh poprsij glasbenikov Ipavcev, da je umetnik trdo delal še dva meseca pred smrtjo in kako nerad ji je pustil, da mu je iz rok iztrgala dleto in modelirko. Črtomir Zoreč V sredo, 1. septembra, je bila v Kranju 16. seja izvršnega odbora kulturne skupnosti Kranj. Na seji so razpravljali o analizi delitve dohodka in osebnih dohodkov v zavodih s področja družbenih služb v kranjski občini. Pogovarjali so se tudi o delu organov kulturne skupnosti v prihodnjih mesecih. Člani izvršnega odbora so menili, da bi se morala v prihodnje delitev osebnih dohodkov ujemati s samoupravnimi sporazumi in da bo morala zato kulturna skupnost že leta 1972 zagotoviti toliko denarja, da bodo samoupravni sporazumi dejansko uresničeni. Konec septembra bo 9. zasedanje skupščine kulturne skupnosti Kranj, na katerem bodo obravnavali polletna poročila o opravljenem delu in finančne obračune kulturnih ustanov ter zveze kulturno-prosvetnih organizacij za prvo polletje 1971. leta. Izvršilni odbor bo predlagal 9. zasedanju skupščine novo organizacijo Centra za estetsko vzgojo. Center je bil doslej organizacijsko povezan z Osrednjo knjižnico. Bil je eden njenih oddelkov. Združeval je likovne amaterje, filmske amaterje in mladinske jezikovne krožke. Te krožke bo prevzela pionirska knjižnica, Centru za estetsko vzgojo pa naj bi se priključila Plesna in baletna šola, kasneje pa naj bi Center skrbel še za kulturni razvoj mladinskih in disco klubov. Vsaj začasno naj bi deloval v okviru občinske Zveze kulturnoprosvetnih organizacij. Na 9. seji skupščine kranjske kulturne skupno; sti naj bi predvidoma sprej** tudi program kulturne akcije v občini. Ta program bo pri' pravila posebna delovna skupina. Druga skupina pa bo pripravila »Izhodišča srednjeročnega načrta razvoja kulture v občini Kranj«. Sam načrt naj bi sprejeli na eni od prihodnjih sej skupščine kulturne skupnosti. Omenjeni načrt bo dopolnjeval Program razvoja kulture v občini Kranj, ki ga je konec marca 1969. leta sprejela kranjska občinska skupščina. Dopolnitev bo potrebna, ker bo kulturna skupnost Slovenije sprejela normative za posamezne kulturne dejavnosti, ki jih bO treba doseči do konca srednjeročnega obdobja, to je do konca 1975. leta. Na zadnji seji izvršnega odbora kulturne skupnosti Kranj so prav tako sklenili, da bodo jeseni pripravili seminar o uresničevanju koncepta delovanja kulturnih centrov (knjižničarski, muzejskog^'-ri jski in spomeniškovarstven'' gledališki, glasbeni, center 23 estetsko vzgojo), tako da se bodo ti centri lahko ustvarjalno vključili v razpravo c razvojnem načrtu kulture. J. Košnjek Razstava Mariborskega kroga v Kranju L. Doliner: Počitek V kabinetu slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju v Kranju je od prejšnjega petka dalje odprta razstava fotografij skupine Mariborski krog. Za razstavo je med ljubitelji dobre fotografije že pred otvoritvijo vladalo precejšnje zanimanje. To pa predvsem iz dveh razlogov. Fotografija je namreč v zadnjih letih dobila velik krog privržencev in postala izredno priljubljeno izrazno sredstvo, na drugi strani pa ne moremo mimo skunine Mariborski krog, ki je spi o žila val polemik po vsej Jugoslaviji. Po prvi predstavil vi v Mariboru se je zanimanje za ta krog ustvarjaleev še močno povečalo. V Kranju je predstavljenih skupno štiriinštirideset del petnajstih avtorjev. Število del, s katerimi nastopa posamezni avtor, je dokaj različno. Nekateri so zastopani le s po eno fotografijo, že bolj znani pa z večjim številom del. Od znanih imen bi lahko omenil Zmaga Jeraja, Janka Jelnikarja, Ivana Dvor-šaka, Petra Lenika in future-parterja mariborskega dnev- nika Večer Drag išo Modrinja-ka. Dela so dobro izbrana in res izpričujejo miselnost in hotenja skupine. Avtorji zelo radi posegajo v zimsko okolje, ko na zasnežene strehe hiš in ceste v mestu pritiska turobno siva megla. Obrazi upodobljenih oseb so zazi'ti predse, osebe so zasanjane. Ko si človek ogleduje razstavo ima vtis, da vsa dela povezuje neka rdeča nit, da so urejena po nekem sistemu. V resnici pa je razstava v Kranju le nepopoln prenos izbora, ki so ga premišljeno pripravili in prilagodili P°" ■ebnostim razstavnega P1'0" štora v Mariboru. A kljub temu tudi ta razstava omogoča človeku, da zazna vsa hotenja i/ Maribora. Morda bi v prihodnje kazalo v katalogu omeniti vsaj avtorje del, kar sc tokrat "l zgodilo. Ker tega ni se obiskovalec včasih ne znajde na razstavnem prostoru, ker so mu avtorji neznani. Dela 0 brez podnaslovov, kar pa IlC moti, saj si tako lahko vsak po svoje razlaga tlelo in ča po svoje do/i\ i. J. C zavarovalna zaščita živine pri ZAVAROVALNICI SAVA Interes za zavarovanje živali je na območju Gorenjske na zadovoljivi stopnji. Tako je v občini Radovljica in Tržič zavarovano cca 70°'o vseh živali, ki so sposobne za zavarovanje, v Škof ji Loki 45 % dočim v občini Kranj komaj 20 "o in še to samo v obrobnih predelih občine ter pri nekaterih večjih specializiranih proizvajalcih mleka. £ ozirom na nizek odstotek zajetja v zavarovanje na teritoriju občine Kranj , je zavarovalnica SAVA že pod-vzela več akcij; tako pri živinorejcih samih, pri zadrugah in v zadnjem času tudi na pristojnem mestu pri SO KranJ. Organizirala je tudi •^tanek, na katerem so bili prisotni predstavniki vseh treh zadrug, predstavniki živinorejcev, mlekarne in občine« Tozadevno poročilo je bilo objavljeno v Glasu dne 1. ^Ptembra 1971. Ni pa edini namen Zavarovalnice širiti zavarovalno miselnost in nuditi zavarovalno ^čito, ki zagotavlja gospodsko varnost premoženja, ampak gre tu za širši pojem, tudi za preprečevanje in odstranjevanje nevarnosti, ki °?roža živinorejsko proizvodni0 in njen končni izdelek (preventivna dejavnost). Zavarovalnica je že doslej v okviru svoje strokovne službe v omejenih možnostih izvajala preventivno dejavnost, predvsem na območju planinskega pašništva kakor tudi pri specializiranih proizvajalcih mleka, ki imajo svojo živino zavarovano pri Zavarovalnici. Pošiljala je vzorce mleka na bakteriološke preglede, orga-nizirala in plačevala zdravljenje krav v okuženih hlevih, organizirala strokovna predavanja o prehrani krav molznic in o nuđenju prve pomoči pri živini, angažirala veterinarske strokovnjake s fakultete, da so predavali o problematiki sodobne živinoreje. V kritičnem jesenskem in spomladanskem času je v ogroženih hlevih vitamini z i rala predvsem visoko produktivne krave molznice itd. V okviru pospeševanja kmetijstva oz. živinoreje je eden od bistvenih dejavnikov tudi sodobno zavarovanje živali, ki zagotavlja strokovno in pravočasno preprečevanje bolezni. Vse te kvalitete pa lahko nudi le dobro organizirana zavarovalna zaščita, ki bo še bolj učinkovita, kot je bila doslej, če bo s posredovanjem in sodelovanjem vseh zainteresiranih doseženo široko zajetje živine v zavarovanje in tako zagotovljena sredstva za dosledno izvajanje za-varovalno-zdravstvene zaščite živine. Za izvedbo dokaj obširnega načrta, katerega namen je širšega značaja, tj. da bi zajeli v zavarovanje oz. v zdravstveno zaščito večje število živali, ne samo pri specializiranih mlečnih proizvajalcih, ampak pri vseh živinorejcih, tudi pri tistih, ki so ekonomsko šibkejši, pa bo potrebna družbena pomoč, in sicer v tej obliki, da bi zagotovili več virov za plačilo premije. V mislih imamo kmetijske zadruge in mlekarne za kar obstoji že konkreten predlog. Osnova za obračun tega njihovega prispevka naj bi bil liter odkupljenega mleka. Mogoče bi lahko angažirali tudi sklade za pospeševanje kmetijstva pri SO Kranj, pa tudi Zavarovalnica je pripravljena nuditi pomemben popust, tako da bi živinorejec prispeval le dobro polovico sedanje premije, kar upamo, da je za vsakega živinorejca sprejemljivo. (Primer: pri povprečni zavarovalni vsoti 2.500 do 3.000 din bi plačal živinorejec 10 do 60 din za vsako glavo živine.). V navedenem znesku je jamstvo ra pogin, zakol v sili in zdravljenje vseh bolezni, vštevši ma-stitis, ki je prav na področju SO Kranj še posebej omembe vreden. Iz statistike pri Zavarovalnici SAVA v Kranju je med drugimi podatki še posebno interesanten podatek, da je bilo v letu 1970 od 1082 zavarovanih krav molznic zdravljenih samo zaradi ma-stitisa 381 krav, intervencij pa je bilo 527. To se pravi, da je bilo zaradi mastitisa zdravljeno 35,2 % krav (vsaka tretja žival zboli, vsaka druga žival je zdravljena), intervencij pa je bilo 48,6 %. Mnenja smo, da smo s tem do neke mere informirali naše živinorejce o tem tako važnem vprašanju. Nadaljnja in dokončna odločitev pa je na živinorejcih samih. Zavarovalni delavci Zavarovalnice SAVA v Kranju smo, kakor dosedaj, tudi v bodoče na razpolago glede vseh navedenih in tudi drugih vprašanj, kar nam ne bo težko, saj je bilo že dosedanje sodelovanje z živinorejci, predstavniki KZ, kakor tudi veterinarsko službo uspešno ln na zadovoljivi višini. ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ POSEBNA OSNOVNA ŠOLA Kranj razpisuje delovnj mesto CISTILKE in KUHARICE mlečne kuhinje za nedoločen čas. Nastop dela takoj ali po dosovoru. Sv«t osnovne šole DAVORIN JENKO Cerklje na Gorenjskem razpisuje prosto delovno mesto HIŠNIKA — KURJAČA Zaželeno je, da je kandidat vešč v kovinski, lesni, vodovodni, električarski ali drugi stroki. Rok prijave je 8 dni po objavi razpisa. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Poskusna doba je tri mesece. ObN obvešča OBANKA ekspozitura JESENICE, Cesta maršala Tita 20 — da posluje vsak dan od 7. do 11.30 in v sobotah od 7. do 9. ure. — Ekspozitura opravlja hranilniško službo, vodi devizne in žiro račune občanov. — Poleg poslov deviznega in dinarskega varčevanja nudi ekspozitura občanom tudi ostale usluge, vezane na devizne posle npr.: Prodaja deviz za privatna potovanja, odkup in prodaja čekov, odkup tujih valut, plačila in drugo. — Lastniki deviznih računov ali dinarskih hranilnih vlog, odprtih pri Jugobanki, imajo možnost dobiti stanovanjske in potrošniške kredite. 10. oktobra žrebanje 1. kola denarne loterije v Jugobanki — Lastniki dinarskih in deviznih hranilnih vlog, vezanih nad 13 mesecev, dobijo za vsakih 1.000 din eno srečko. Vse dobitke 1. kola loterije v Jugobanki, v skupni vrednosti 1,000.000 din, bomo izplačevali v gotovini. Jugobanka — ekspozitura Jesenice Cesta maršala Tita 20 V zadnjih dneh je dobila sovjetska diplomatska pobuda, kii jo je bilo zadnje čase moč le slutiti, povsem jasno obeležje: številne informacije o prav tako številnih obiskih sovjetskih državnih in partijskih voditeljev ne dovoljujejo o tem več prav nobenega dvoma. Za Jugoslovane je kajpak najbolj zanimiv tisti del teb sovjetskih prizdevanj, ki neposredno zadevajo nas — v tem smislu veija opo-zorUi na bližnji obisk šefa sovjetske parliije Leonida Brežnjeva, ki bo ta mesec — točen datum obiska še vedno niso sporočili — prišel v Ju-goslav.'D. Obisk bo neuraden. Zakaj prihaja Brežnjev k nam, kaj si lahko obetamo od tega obiska? Vprašanje, zastavljeno precej preprosto, nikakor nima tudi takega odgovora. Predvsem je treba opozoriti na dejstvo, da imamo sicer s Sovjetsko zvezo precej skupnih stališč in stičnih točk, da pa so v naših odnosih tudi reči, ki bi se jih zanesljivo dalo izboljšati. Ob pripombi, da Brežnjev vrača obisk — da je torej, drugače povedano, v skladu z mednarodnim protokolom na njemu vrsta za obisk — je vsekakor na mestu ugotovitev, da ocenjujemo njegov prihod kot eno izmed možnosti za izboljšanje naših medsebojnih sti- omatska ofenziva kov in odnosov — vendar pa ob upoštevanju nekaterih predpostavk. Jugoslovanska zunanja politika temelji med drugim na doslednem spoštovanju suverenosti in nacionalne neodvisnosti in menimo, da je treba v odprtem in prijateljskem razgovoru reševati tiste reči, ob katerih sicer dovoljujemo različna stališča. Menimo tudi, da bi morali temeljiti naši odnosi s Sovjetsko zvezo na določilih znanih dokumentov — moskovske m beograjske deklaracije — in smo jih pripravljeni razvijati še naprej na načelu enakopravnosti. Nobenega dvoma ni, da bo Sovjetska zveza tudi poslej na nekatere probleme gledala drugače kot Jugoslavija, toda to naj ne bi bil razlog za slabe odnose — še zlasti, če smo tudi mi pripravljeni drugim priznati pravico do drugačnih stališč. Naposled je treba povedati, da prihaja do obiska v obdobju, ko smo imeli priložnost zaznati taka in drugačna znamenja pritiska, kar je razumljivo imelo slabe odmeve pri nas. Obetamo si, da bodo razgovori Tito—Brežnjev koristni, pri- čakujemo, da bodo problemi, če ne že rešeni, pa vsaj bolj jasno postavljeni in stališča natančneje opredeljena. Spričo tega, da bomo o obisku uglednega gosta iz Sovjetske zveze vsekakor še imeli priložnost poročati, preletimo na kratko še tiste informacije, omenjene na začetku, ki potrjujejo trditev, da smo zadnje čase res priča dokajšnji prizadevnosti sovjetske diplomacije. Najprej spomnimo na to, da bosta Brežnjev in Podgorni jeseni obiskala Francijo, da kani Podgorni odpotovati v Severni Vietnam in da bo Kosigin obiskal Alžirijo ter Norveško, pa bomo — ne da bi naštevali še številne druge obiske na nižji ravni — videli, kako zelo široka so prizadevanja Moskve za nadaljevanje in utrjevanje stikov med Sovjetsko zvezo in nekaterimi deželami. Bržkcne ne bomo izdali prevelike skrivnosti, če pripomnimo, da prihaja do vseh teh turnej in potovanj po nekoliko prijaznejšem spogledavanju med VVashling-tonom in Pekingom. V tem smislu imamo lahko sovjetske pobude za nekakšno pro- ti potezo ameriško-kitajske-mu zbliževanju. Po Afriki so medtem streljali na dveh koncih. Po kratkem obmejnem spopadu med Tanzanijo in Ugando, katerega začetek je še vedno nejasen, prav tako pa podatki o mrtvih, ranjenih ter skodli, so poskusili v čadu (3,5 milijona prebivalcev in nekaj manj kot 1,3 milijone kvadratnih kilometrov površine) izvesti državni udar, ki pa ni uspel. Prevratniike so aretirali, vodja se je odločil za samomor. Za to afriško državo je značilna precejšnja politična in vojaška prisotnost Francije, ki ima tod celo nekaj bataljonov svoje tujske legije. Legija pomaga vladnim silam v boju proti upornikom, ki si že dalj časa prizadevajo strmoglaviti sedanji režim. Doslej še nimamo podatkov, da bi bili ti uporniki kakorkoli povezani s prevratnik! neuspelega državnega udara. V Boliviji, kjer so pred dnevi strmoglavili predsednika Torresa, so združene opozicijske stranke (natančneje rečeno: del opozicije) ustanovile nekakšen skupen od- bor, ki si je zadal nalogo, da se bori protli sedanjemu desničarsko usmerjenemu režimu. V tem pravzaprav ni nenavadnega, kajti vsa dose-danja praksa političnega delovanja v tem delu sveta si je podobna — po krajšem ali daljšem obdobju vladanja nekega režima zberejo sprotniki dovolj sil za p roti- udarec in potem se ^ ponovi, vendar z zamenja«* mi vlogami. Povsem zaneslj«' vo lahko predvidevamo, tudi sedanji režim ne ostal dolgo na oblasti in ^ več, zanesljivo je tudi, da » ne bo mirno poslovil od nje- slika To je morda zadostno, taka je politična resni toda čnost v Boliviji, pa ne samo v njej» ampak v marsikateri državi Južne Amerike. Alpinistke odšle V potek se je končalo peto mednarodno srečanje alpi-nistk, imenovano Rendez-vous llaute Montagne. Alpinistke iz 14 držav Evrope, Amerike in Avstralije so se zadrževale v Kranjski gori in v Vratih pod Triglavom. Čeprav nekaj alpinistk še pleza v naših gorah, so organizatorji zadovoljni tudi z dosedanjimi vzponi, čeprav vre« me pogumnim alphniistkam ni bilo naklonjeno. Udeleženke so bile zadovoljne z gostoljubnostjo, posebno pa jih je navdušila izredno lepa pokrajina. Bolgarke, Avstrijke, Angležinje in Čehinje so plezale v Mojstrovki, ostale pa so opravile nekaj težjih ponovitev v stenah Špika in Jalovca. Alpinistke so med drugim preplezale Skalaško smer v Špiku, raz Jalovca, Hudičev steber in Aschenbrennerjevo smer v Travniku. -Jk Srečno pot, dragi rojaki! — Foto: F. Perdan Na svidenje, domovina i Septembra bodo odletele v Ameriko, Kanado in Avstralijo zadnje skupine izseljencev V torek, 31. avgusta, je poletela z brniškega letališča v daljnji Pittsburg ena zadnjih velikih skupin slovenskih izseljencev, ki so bili na tritedenskem obisku v stari domovini. Preko velike luže jih je poneslo orjaško letalo bocing 707, last ameriške družbe Pan American. 173 naših rojakov je potovalo preko Pariza, kjer je bil na letališču Orlv krajši postanek. Skupino, za katero je vzorno skrbelo podjetje Kompas, je vodil rojak Martin Seno Gostitelji so zanjo organizirali izlete po domovi- ni in sosednjih deželah. V nedeljo so imeli izseljenci v Ribnem pri Bledu piknik, v ponedeljek pa jim je v Golf hotelu na Bledu igral ansambel Lojzeta Slaka. Naslednja večja skupina izseljencev pa je odpotovala v četrtek, 2. septembra. Po slovesu od stare domovine je Jatov boeing 707 ponesel z brniškega letališča v Toronto v Kanadi 170 rojakov. SGptem bra se bo vračalo iz. Slovenije še nekaj manjših skupin izseljencev. 7. septembra se bo 83 rojakov odpeljalo v Cle- veland, 10. septembra 37 Slovencev v avstralski Sidncv, zadnja skupina izseljencev pa bo odletela z brniškega letališča v nedeljo, 19. septembra. Jeklena ptica jih bo odnesla v Avstralijo. Ker nas je zanimalo koliko rojakov je letos obiskalo staro domovino Slovenijo, smo se obrnili na Slovensko izSC ljeniško matico. Povedali so nam. da nobeno leto doslej domovine le ni oh iskalo toliko rojakov, kakor letos. Samo iz. Avstralije, Kanade in Amerike je prišlo letos orga- nizirano 3615 slovenskih izseljencev! Koliko pa jih je neorganizirano prišlo še iz tlrU gih dežel, ni n....., < »got£j viti. Zanesljivo bi se števil zelo povečalo. Prav tako s° bili rojaki s sprejemom ,n gostoljubnostjo v stari doino* vini zelo zadovoljni in so se težko poslavljali od rojstni" krajev in sorodnikov. Domovina je le ena. To potrjuje besede Martina Sena, ki i1«1 je v torek izrekel na BrnikUj »Lepo je bilo in zadovolji« smo. Prihodnje leto spet na svidenje!« J. Košnjek IVIiha Klžnar nisko spciroc Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Berlolt Brecht, Bericht der £;:ben) Zvečer pa je na večernem zborovanju v berlinskem Lustgartnu govoril tudi Gbring in dejal med drugim: »Če kdo zatrjuje, da Nemčija ogroža druga ljudstva in države, je te laži razbil in razblinil Puhrer v svojem govoru pred Reichstagom. Nemška nacija ne ogroža nikogar, je delavna in marljiva in misli samo na dvig svoje dežele. Seveda Pa ni Nemčija več nemočna in šibka in z vso cuječnostjo bdi nad svojo častjo in varnostjo, j^aj vojni hujskači zunaj Nemčije še tako drže ljudstva v vedno večji napetosti NEMČIJA NE POZNA NOBENE NERVOZE To naj bo odgovor vsem, ki mislijo, da lahko danes pretijo velikemu nemškemu Reichu.« Nemčija se je čutila močno, saj je bila v tem času najbolje in najsodobneje oborožena država na svetu. Trg v Združenih državah Amerike se *F preusmerjal na vojno trgovino, s katero bo Amerika še bolj obogatela in še bolj utrdila svoje prvo gospodarsko mesto na svetu. Njenega gospodarskega potenciala ni mogel nihče ogrožati z orožjem. Varna je bila pred bombniki. Pne 1. maja P339 je odpravila tako imenovano Cash-and-carrv' — klavzulo zakona o svoji nevtralnosti. Ta klavzula je namreč dovoljevala v P'-inie;u vojne nakupe v ZDA samo za gotovino, prevoz nakupljenega materiala Pa samo na ladjah, ki niso plule pod ameriško zastavo. Glavni kupec sta bili seveda zahodni velesili Anglija in Francija, predvsem pa Anglija, g je takrat še vedno določala s svojim funtster-lingom denarno politiko na svetu. Zato so ji ZDA °dprle skoro neomejena vojna posojila (ne samo paradi 'prijateljstva', marveč mnogo bolj zaradi spekulacije, da bo v primeru vojne dolar premagal iunt in prevzel njegovo vlogo v svetovni Monetarni politiki, kar se je, kakor vemo, tudi zgodilo, že 4. maja 1939 je angleški ministrski Predsednik Chamberlaiu odkril, da so 'med ZDA 111 Veliko Britanijo gospodarska pogajanja o zamenjavi surovin za ustvaritev rezerve, potrebne ^a primer izbruha vojne'. Dan poprej je angleški spodnji dom poslušal CHAMBERLAINOV ODGOVOR NA HITLERJEV GOVOR Anglija je z odpovedjo britansko-nemške pogodbe o vojnem ladjevju prišla v 'obdobje, ko so bili pretrgani vsi odnosi med Veliko Britanijo in N«nČijo\ Chamberlain je končno le prišel do spoznanja, da se je uspaval, ko je pričakoval, da ^° 'Hitlerja spreobrnil in ga pripravil do spodobnega ravnanja'. Vlada je 'spoznala, da pomeni '•tlerjeva Nemčija vojno', pravi Churchill v svo-•b Drugi svetovni vojni«: *■ • • nremier je v vsaki še odprti smeri dajal garaneije in sklepal zveze ne glede na to, ali UStini deželam lahko damo kakršnokoli dejansko Pomoč. Poroštvu Poljski sta sledili poroštvi rc'ji in Romuniji, potem pa zveza s Turčijo.« Tako se je morala Anglija ukvarjati sedaj s Praktičnimi posledicami poroštva, ki ga je dala Poljski. Hitler je gledal na to in druga poroštva, ki jih je Anglija ponujala drugim državam, kot na 'obkoljevalno politiko do Nemčije', kar pa je Chamberlain pet dni po Hitlerjevem govoru zanikal, češ da Hitler nima zato 'nobene utemeljitve'. Izjavil je,s da bi bila 'britanska vlada prav gotovo pripravljena pretehtati predloge o nena-padalni pogodbi z Nemčijo v smislu Hitlerjevih izjav', kar pa se tiče britansko-poljske obojestranske garancije pa je Chamberlain menil, da le-ta 'ni na noben način nezdružljiva z nemško-brjtansko pogodbo o vojnem ladjevju': »V tej pogodbi ni nobene določbe, ki bi dovoljevala eni od obeh vlad, odpovedati njeno veljavnost. Britanska vlada si torej ni na jasnem o tem, ali je Fiihrer (z razveljavitvijo te pogodbe) mislil pogajanja za nov sporazum o vojnem brodovju, in pričakuje zato še tozadeven odgovor s strani nemške vlade.« To je bilo v glavnem vse, kar je odgovoril Hitlerju, drugo pa je prepustil Varšavi, kjer je dne 5. maja 1939 govoril poljski zunanji minister pred poljskim sejmom, obenem pa je poljska vlada poslala istega dne POLJSKI ODGOVOR HITLERJEVI NEMČIJI Bcck je tako kot Chamberlain zavračal Hitlerjeve trditve, da je sklenitev poljsko-britanske garancijske pogodbe v nasprotju s pogodbo, sklenjeno med Hitlerjem in Pilsudskim januarja 1934. Ponovil je to, kar je po svojem londonskem obisku odgovoril v memorandumu na nemški memorandum. Obenem je opozoril Hitlerja, da 'svobodno mesto Gdansk« ni iznajdba versajske pogodbe, marveč je ta 'fenomen plod stikališča poljskih in nemških obojestranskih interesov'. »Nemški trgovci v Gdansku so skrbeli za razvoj in blaginjo mesta, za svoj obstoj in omenjeno nalogo pa se imajo zahvaliti predvsem poljski prekomorski trgovini.« Beek je govoril o zgodovinskem razvoju tega mesta, ki se ima za svoj razvoj zahvaliti Poljski. Tudi v sedanjem času je za Poljsko to mesto tako pomembno, da se sedanjemu statusu Gdanska ne more odpovedati. »To je dejstvo, ki ga z nobeno novo formulo ni mogoče odstraniti. Večina prebivalstva v Gdansku je res nemška, toda obstoj in blaginja Gdanska sta v celoti odvisna od gospodarskega potenciala Poljske.« Beck je poudaril, da se bo 'Poljska vzdržala slehernega pritiska na Gdansk v nacionalnih, ideoloških in kulturnih zadevah', kar je izjavil že v protipredlogih, ki jih je bil poslal nemškemu zunanjemu ministrstvu. Vendar poljska vlada doslej ni prejela nobenega odgovora, pač pa je Hitler V svojem govoru 'obtožil Poljsko, da se noče pogajali'. Poljska vlada je še vedno pripravljena pogajati se, ni pa pripravljena sprejemati 'enostranskih koncesij', ki nimajo nič skupnega z Gdanskom in koridorjem, pač pa se za temi zahtevami skrivajo popolnoma drugi nameni. »Svoboda nemškega prebivalstva v Gdansku ni ogrožena. Obstaja pa namera oddaljiti Poljsko od Baltika.« Tudi glede koridorja 'nemški predlogi v tem pogledu niso jasni'. Prav tako v Hitlerjevi 'velikodušni' ponudbi o petindvajsetletni 'nenapadalni pogodbi' ni 'izraženo nič konkretnega'. Potem je Beck govoril 'O DOKONČNEM PRIZNANJU NEMŠKO-POLJSKIH MEJA', ki jih ima Poljska za dokončne 'de iure' in 'de facto', in o morebitnih ponovnih pogajanjih z Nemčijo, če bi seveda potekala v 'določenem, okviru' in ne s sprejemanjem 'enostranskih koncesij', ki jih je Hitler zahteval od Poljske. V takem smislu je Poljska poslala nemški vladi tudi uradni odgovor, ki pa si ga je Hitler komaj ogledal. Morda je posvetil mnogo več pozornosti poročanju nemškega tiska o govoru madžarskega zunanjega ministra Csakvja v Budimpešti, ki je pred madžarsko poslansko zbornico poročal o svojih obiskih v Rimu in Berlinu in zatrjeval, da SILI OSI HOČETA MIR' in da sta v 'stanju to voljo tudi uresničiti, prežeti s samozavestjo, ki si je že doslej pridobila mnogo zaslug za Evropo', saj ji utira 'pot k novemu redu'. »Os Berlin—Rim je življenjska politična potreba na kontinentu, ki bo utrdila mir močnih (mislil je fašistično-avtoritativnih) držav.« Hitlerja najbrž ni motilo, ker je Csakv imenoval odnose s Poljsko 'prijateljske'. Sicer pa je bil ta govor frazerski. »Csakv je to, kar je: droben, skrajno napihnjen človek, in kar še najbolj vznemirja: telesni in duševni slabič, ki vedno zavzema herojsko držo,« je ob priliki Csakvjevega aprilskega obiska v Italiji zapisal o njem v svoj tajni dnevnik grof Ciano. »Potreben mu je velik zalet, da bi preskočil — slamico,« se je izrazil o njem Mussolini, kar Csakv seveda ni vedel, prav tako ne, kakor ni Hitler nikoli izvedel, da je Csakv, ki je ob berlinskem obisku slavil Hitlerja in Nemčijo, skušal štirinajst dni poprej zaigrati v Rimu na protinemško karto in dvigal Italijo nad Nemčijo, kakor piše Ciano: ». . . trudi se, da bi besede protinemško pobarval. Predvsem igra na slovaško karto. Upa, ali še bolje, domišljuje si, da bi mu Nemčija podarila Slovaško kot ljubeznivo darilo za Budimpešto.« In čez dva dni (20. aprila) še to: »Csakv je danes z brezprimer-no lahkomiselnostjo izrazil svoje prepričanje, da je HITLER NOR. Svoje ugotovitve gradi na opazovanju Fuhrerjevih zenic. Take neumnosti žlobudra z neverjetno drznostjo. Upajmo, da to napihnjeno človeče ni madžarski Guido Schmidt (nekdanji zunanji minister avstrijske vlade, potem funkcionar v Ribbentropovem zunanjem ministrstvu in organizator Hitlerjeve priključitve Avstrije k Nemčiji — prip. M. KI.) Verjetno pa je ta Horthvjcv minister izrazil tudi madžarske aspiracije do Jugoslavije, kar sklepam, iz situacije, ki jo je na tem madžarskem obisku v Italiji, prikazal in začrtal Mussolini: »1. Italija in Nemčija želita nekoliko let miru in delata po svojih močeh vse, da bi ga ohranili. 2. Madžarska vodi politiko Osi, kateri naj se tudi v bodoče pridružuje. 3. Nihče noče razkosati JUGOSLAVIJE, nasprotno, težili bomo za tem, da bomo obstoječe stanje zadržali; če pa bi le prišlo do razsula, potem so italijanske koristi v Hrvatski prvenstvene in izključne. Glede slovaškega vprašanja naj Madžarska lepo čaka in naj brez Nemčije ničesar ne ukrene.« Za ta zapis, ki je ostal v Cianovem tajnem dnevniku, razen prisotnih ni nihče vedel. Lahko pa vidimo iz te madžarske epizode, kako gledajo države, ki vodijo in določajo politiko na male države in njihove državnike, ki jim to politiko pomagajo uresničevati, pa se svoje hlapčevske vloge ne zavedajo in se imajo prod svojimi na rodi in svetom za pomembne in velike, v resnici pa so UBOGI LAZARJI, ki pobirajo drobtine z gospodarjeve mize', pa še teh jim gospodar ne pusti vselej pobrati. KUPUJTE SREČKE EKSPRESNE LOTERIJE NOVE IGRE JUGOSLOVANSKE LOTERIJE V Shagromu smo taborili na isti zeleinici kot ob prihodu. Zopet smo imeli polno občudovalcev vseh starosti, v glavnem moškega spola. Fantje so začeli barantati za stare sablje, bodala, puške in kozorogove roge. Bila je trgovina »na najvišji ravni«. Sam sem imel polne roke dela. Tokrat so prišli bolniki, tudi iz zelo oddaljenih naselij, med njimi tudi neki starček z velikim, globokim čirom na nogi, na debelo pokritim s kravjekom. Pošteno sem se namučil, da sem mu odstranil »zdravilo« in oskrbel rano. Dobil je še zdravila za domov. Na številne gledalce pa je naredilo največji vtis omrtvičenje prsta z odstranitvijo nohta brez bolečin. Bolnik sam kar ni mogel verjeti, da ga res ni bolelo! Pacienti so se vrstili do večera, vmes sem imel le toliko časa, da sem mimogrede zabarantal za bodalo in pomagal priti do stare sablje Mišotu. Tudi s kurirjem sem se pobotal. Na lepem sta namreč zahtevala dodatke, kor5*npr. vso opremo in obleko, s kakršno je je svoje višinske nosače opremila italijanska odprava. Nisem jima mogel dopovedati, da sta najeta le kot kurirja in ne kot višinska nosača, da smo se za pogoje dogovorili že prej in da sta prejela še več, kakor smo se domenili. Ko smo jima dali še plastične posode za vodo, nekaj metrov vrvi in druge malenkosti, sta odnehala. kaj jih je zamenjalo tovore. Drugi so jo ubrali navzdol, da je bilo veselje! Zajahali so drogove, na katere je legel tovor, prevzel težo in obenem služil kot zavora; ko so se z vso brzino spuščali naravnost po strmem bregu, se je pošteno kadilo za njimi. V Utulu nas je že čakal policijski inšpektor z dvema policajema. Zvezni je prišel na svoj račun, ker je spet lahko uveljavil svoj ugled. Poslali smo posebnega kurirja do pošte v Drasanu pogledat, če je kaj za nas. čez nekaj ur jo je res primahal nazaj, v naše veselje s kupom pisem. Zopet smo ba-rantali, tokrat bolj za leseno robo: žlice in zajemalke. Vaški fantiči so pogruntali, da se da zanje dobiti rupi jo ali dve in so jih pridno nosili naprodaj. Menda so znosili vse, kar je bilo doma pri roki, ni pa nam jasno ali to delajo v vednosti staršev ali žlice kar zmaknejo? Joco se je končno odločil za nakup stare, predpotopne puške, ki je »»morala biti v redu.« Pri preizkusu se je pokadilo in počilo, da je bilo joj in kroglo je izpljunilo nekaj metrov daleč! Toda Joco je bil zadovoljen in makup sklenjen. Kasneje se je dal v lovski pozi slikati med čredo koz — bolj od daleč, da bi bilo videti, kot da je med kozorogi! Tudi v Utulu sem imel polne roke dola in nekaj res težkih bolnikov. Prinesli so ■ MU. mu verskemu prepričanju pokazal tujcu, toda tragedija je bila prevelika in upanje na pomoč močno. To je bil tudi edini primer, da sem prišel v stik z muslimansko ženo in še to se je dogajalo pred hišo, na terasi, kjer so tla in prične prekrili s preprogami. Pričakali so me vsi člani družine, zastopniki štirih rodov, od oscmdesetlet-nega starca do pravnuka. GORENJSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA V HINDUKUŠ ISTOR -O - NAL 13 Piše dr. Ivo Valič Zvečer je po dolini spet pihal zoprn veter, proti kateremu smo za zaščito porabili kar kovinske zaboje, v katerih smo imeli zapakirano svojo robo. Ti zaboji so bili vsestransko uporabni: za sedeže, za mizo, za vetrobran, za ambulanto. Tokrat nam je bilo v spalnih vrečah po dolgem času spet vroče. Kot za lahek trening smo naslednjega dne prekoračili visoki Zani An in še pred poldnevom dosegli Utul. Nekaj mosačev je bilo na povratku novih in nekaterim očetom so se pridružili mladoletni sinovi, še skoraj otroci, ki pa so z največjo zavzetostjo in ponosom pomagali nositi težko breme. To jim bo pač bodoči zaslužek, čim prej sc navadijo, tem bolje /anje! Pod prelazom smo srečali odpravo petih nemških študentov z nosači, ki so, kot mi pred štirimi tedni, mukoma grizli v breg. če sem odkrit, jim nisem zavidal! Naši nosači so to srečanje izkoristili in ne- fantiča, ki mu je krava pred nekaj dmevi natrgala stegno z rogom. Tudi ta rana je bila pokrita z »domačo žav-bo« in začuda nrič vneta. Od daleč je prišel fant s težko pljučnico, za pomoč je prosila šestletna deklica, ki ji je trahom vzel vid. Pred letom je dobila od zdravnika japonske odprave zdravila, ki so ji pomagala za nekaj mesecev, potem pa jo je bole /en zopet pahnila v temo. Isto se bo zgodilo, ko bomo odšli mi, saj sem imel na razpolago premajhno količino zdravil, da bi pomagala vsem bolnikom, katerim je trahom počasi, a zanesljivo jemal vid. Zdravila in zdravniki so za te ljudi skoraj nedosegljivi, bolezen pa terja stalni nadzor in urejene higienske razmere. Mlad mož me je povabil v sosednje naselje in mi pokazal svojo mlado ženo ter nekaj mesecev siarega otroka. Oba sta imela trahom in žena je še komaj zaznavala svetlobo. Težko se je odloči), da je ženo proti svoje- Zvezni nam je bil za tolmača. Ko sem povabil ženo, da za pregled sede, ji tega niso dovolili, marveč je morala poče^pniti predme. Bele oči mlade žene so brezizrazno strmele vame. Takoj po predle du se je morala vrniti v hišo, med zidov je in v temo. Mene in zveznega so pogostili s čajem in kuhanimi jajci. »Hvala« je bil honorar za mojo pomoč in precej vredna zdravila. Ko pa je isti mož Čikotu in Franciju naredil na hlae.ib nekaj šivov, jima je to pošteno zaračunal! Charum smo dosegli po treh urah hoje. Povsod je rumenelo žito in v dolini so ga že želi. Z lesenimi plui*i so tu in tam že orali njive. Barve pokrajine so se močno spremenile. Dozorele so prve marelice in hlastno smo jih pojedli nekaj krožnikov. Hudo smo bili potrebni sveže zelenjave in sadja, črna reka Mast u j je bila bolj črna, glob j a in deroča. Visoko v h lihih so se pod vročim soncem na vso moč topili ledeniki. Cisto ob bregu smo se previdno skopali. Iz divjega 3C Ktt-HttHW*>l I HHtV/ U t, KKWjŠg; N *, -t - 5 t*,,J H/i. wm\ iW, f in nevarnega toka bi se ne rešil niti najboljši plavalec. Popoldne se je oglasil eden od naročenih voznikov dži-pov in dogovorili smo se za čas odhoda na&lcidnji dan. Zvečer so nas skoraj požrli komarji kljub nadvse obetajoči razstopini z grozljivim imenom »mrčesova smrt«. Vso noč je trajal boj, v katerem so bili zmagovalci komarji. Ostalo jih je dovolj še za nekaj odprav! Vozniki so bili z džipi na mestu točno ob dogovorjeni uri, enako nosači, ki so prenesli prtljago do vozil. Eden med njimi je nosil hkrati kar tri zaboje! Naložili smo vse na pet džipov, se pošlo vili od policajev in krenili na divjo vožnjo proti Chitralu, opremljeni z »bremzami« kot ob prihodu. Tokrat smo porabili za vožnjo le pet ur in se pogodili za manjšo ceno. Med potjo so povsod prevladovala riževa polja. Ograde so bile ponekod še pod vodo, drugod pa že živo-zelene, polne potaknjene sadik. V najhujši opoldanski vročini smo, zaviti v obim*.« prahu, zavozili v Chit ral. Najprej smo se hoteli utabo riti na igrišču za polo, toda kmalu je bilo naokrog polno radovednežev in povsod je bil sam prah. Prav veseli smo bili, preskrbel bolnišnice rrtu od ko nam je zvez prostor na vrt , na hribčku, koder smo imeli razgled n skoraj ves Chitral. Imeli srno mir pred nadležnimi pog'0 Prijazni zdravnik nam je tto^ volil, da sc po mili volji »a-jemo marelic z bogato °°}^ ženih drevesc. Nismo si tl: d - a k rat reči, a prevelik tc se nam je kasneje pošt-'1 maščeval. Že prej smo 11 pojedli skoraj cel zaboj m spili nekaj steklenic piv* katere je Joco nekje zvrtal. Pri tem sem izgubil stavo, trdeč, da v vsem Chitralu ni piva in Joco je užival v zmagoslavju. Ker je bila sobota, nismo mogli opraviti nič uradnega: ne rezervirati vozovnic za letalo, niti v banki Kamenjati stotakov in petsto-takov. Med našim hribolaze-njem so namreč prav te bankovce potegnili iz obtoka & grozilo nam je, da bomo izgubili precej denarja. Ker je Ml pri tem prizadet t"lU zvezni, se je močno zavzemal, da stvar uredi. Mimogrede sva se ustavila tudi na radijski postaji, kjer sva oddala sporočilo o srečnem povratku in nekajkrat na pošti« preden sva le staknila P°" it« ia Ta nam je razočaral, ker ni imel niti sporočila * ambasade niti druge pošte. Planinsko društvo Kranj prireja veliko denarno loterijo Sliri premije m 41)04 dobitki v skupni vrednosti 200.000 din. Srečke bodo v prodaji do 21. oktobra, žrebanje pa bo 23. oktobra. Zbrana sredstva so namenjena predvsem za pokritje stroškov gorenjske alpinistične odprave v IUn-dukuš. 5?°TA — 4. septembra 1971 GLAS * 11. STRAN RADIO |Wila poslušajte vsak dan điislrt -i in 24 uri ter ra-4eliauneVnik «* 19.30. Ob Uri tel Pa ob 60S" 7- i" 24. 12 i, 'J*™J »ki dnevnik ob 9., * **• »S, n., 22., 23. in 19.30. ta 4. SEPTEMBRA Glashn 0 J'utro — 810 nirsk; ?aJmatineJa - 9-05 Pio-aim o t nik ~ 935 S PihaI" puhar- *om P- v- Francija Sava "T.9"50 Zavarovalnica vlOKn'skim poslušalcem Plesi z: RuVaS d°ma - 1210 %ki Kalka»a — 1230 Kme- niaS n!!veti - 1240 Po d°- Vam "T, 13-*0 Priporočajo 1430 "p 0 Vesela rrodala — ia ViH°iC s°P'"anistka Kseni- Plesi t~~ 1540 pcsmi in VrtiiiJ? J»goslavije - 16.00 °b i,,; T 16-40 Dobimo se kin0 _uri ~ 17™ Gremo v ** 18 k J'50 Pihala v ritmu fonii» ,/,eor?es Bizet: Sim-S 1 v C-dur" - 18-45 dijsUj s. ~~ 20-00 Zabavna ra b°to ~ 20-46 Ples v so- Z* naši f ~ 2220 Odda1a ^rL'^licnce - 23.05 trga — 19.00 n°c, otroci — 19.15 1 ansamblom Mihe S°^SV sobo»o zTečer - 2*05 Jeden ln P'esom v novi l3 05Pp°8ram kov ^Tf*3 zabavnih zvo-riete ,05 Glasbeni va- ski . l6-05 Jugoslovan- 16.40C1 zabavne glasbe 1711 ^°botni mozaik - h Mozaik ln r'tmnt Moza'k melodij Ktudia 14 ~~ ,8'40 Popevke iz huniorh "~ 19 00 Pc* minut Sobotn 1905 Melodije za "Uri s°b0f "• »jSSfcr.21^Trcnutki 22.30 o, v,mi flavtisti -fioitom ^anje z Arrigom " 23.5s i nom Sibeliusgm z s'ovcnskc poezije ^Jtk!f1? t,8ka cp »Go. H p1I,k« Kranj, Ulica MrednišTv e - Naslov •^anj y in uPn»ve Usta: *tavba T8 revo'ucije 1, de- Jtt 'nske skupščl V Krani /aCun Pri SDK l*foni "JU 5,5 1 «35 - Te-*l-860.' , redak^Ja 21 835. Sl^naPTa 'ista' ma ,už°a 22 iS nar«cniška na: letn. II ~ Nameni. Silni 32' P°Uetlla " * Para Cno štcvi!ko Stfldi- aM ogIasi: be-10 % d«nnaročniki imajo klasov PU8ta Neplačanih n« objavljamo El 5. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.00 Mednarodni pristaniški koncert Portorož—Duisburg (prenos iz Kopra) — 9.30 Z orkestrom Car men Dragon — 10.05 Še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Slovenske narodne pesmi v raznih izvedbah — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Kitara v ritmu — 15.05 Igramo za razvedrilo — 16.00 Radijska igra — 16.58 Glasbena medigra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Iz domače zakladnice zabavne glasbe — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Opoldanski koncert lahke glasbe — 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.00 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glasbeni variete — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Z velikimi zabavnimi orkestri — 19.40 Romunske popevke — 20.15 Umberto Giorda-no: odlomki iz opere Andre Chenier — 21.00 Brambs in Čajkovski — 21.40 Dunajski glasbeni večeri v Luganu — 23.55 Iz slovenske poezije El 6. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Pesmica za najmlajše — 9.30 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Igor Stravin-ski: Koncertantni plesi za komorni orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz partitur skladateljev Pavla Mihelčiča, Jureta Ro-bežnika in Janeza Gregorca — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Poje zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom dunajske narodne opere — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Signali — 18.35 Z ansamblom Mojmira Šepeta — 18.45 Kulturni globus — 19.00 lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom štirje kovači — 20.00 Albert Lort-zing: odlomki iz opere Divji lovec — stereo — 20.50 Od melodije do melodije — 21.30 Minute z Bojanom Adami- čem — 22.15 Za ljubitelje jaz-za — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Slovenski pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Priljubljene slovenske popevke — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Igramo za vas — 20.05 Dva op.rna mojstra na koncertnem odru — 20.40 V svetu Schubertovih pesmi — 21.40 Koncert zbora slovenske filharmonije — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 22.30 Iz domače simfonične literature — 2335 Iz slovenske poezije El 7. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Z ansamblom Jožeta Privška — 9.40 Počitniški pozdravi ■— 10.15 Pri vas doma — 12.10 Jakov Gotovac: dva odlomka iz opere Ero z onega sveta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 18 tednov — 18 oktetov — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Majhen recital pianista Marjana Fajdigc — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Boston Pops — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvi-denje — 18.45 Z ansamblom Atija Sossa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Franca Sušnika — 20.00 Prodajalna melodij — stereo — 20.30 Radijska igra — 2130 Glasbena medigra — 22.15 Chopinov večer — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete — 16.05 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Z orkestrom Hans Carste — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Minute za Mozarta — 21.10 Bach v kvartetnih sestavah — 21.40 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije 8. STPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba — 9.20 Lepe melodije — 9.40 Narodne v izvedbi tria Borisa Franka in pevcev — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Milan Ristič: Koncert za klarinet in orkester — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Ob lahki glasbi — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Z orkestrom Metropol — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Igrajo majhni ansambli — 17.10 Srečanje z mojstri italijanske starejše glasbe — 18.15 Iščemo popevko poletja — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 21.00 Melodije za razvedrilo — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 22.15 Popevke se vrstijo Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete — 16.05 Radi ste jih poslušali — 16.40 Izložba hitov in glasbeni express — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Slovenske popevke — 19.00 O avtomobilizmu — 19.05 Mladina sebi in vam — 20.05 Pesmi Marjana Kozinc — 20.40 Večerni concertino — 21.40 Portret sopranistke Anneliese Rothenberger — 22.15 Razgledi po sodobni glasbi — 2335 Iz slovenske poezije 9. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Melodije slovenskih avtorjev z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 9.45 Pesem iz mladih grl — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Richard VVagncr: odlomek iz I. dejanja glasbene drame Valkira — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Lahka glasba za razvedrilo — 15.40 Nemške narodne pesmi in plesi — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Kurt Edelhagen — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.30 Melodije z orkestrom Hans Carste — 18.45 Naš podlistek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Vabimo vas na bralno vajo — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Nova glasba z onstran Atlantika — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete — 16.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 1735 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Z ansamblom Jožeta Kampiča — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.10 Anton Foerster: odlomki iz opere Gorenjski slavček — 21.40 Komorni jazz — 22.15 Radijska kinoteka — 22.30 Recital vio-lončelista Mstislava Rostropo-viča — 23.55 Iz slovenske poezije 10. SEPTEMBRA 430 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Popevke s slovenskih festivalov — 9.45 Skladbe za mladino — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Virtuozne skladbe za violino — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz partitur skladatelja Marijana Vodopivca — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Nekaj slovanskih plesov — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom radia svobodni Berlin — 17.10 Operni koncert — 18.15 Glasbeni vsak dan — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Pavla Kosca — 20.00 Koncert zbora Moravskih učiteljev iz Brna — 20 30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki z logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete — 16.05 Melodije slovenskih avtorjev — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Igra plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Popevke in plesni zvoki — 20.05 Radijska igra — 20.48 Antonin Dvorak: Kvintet za klavir in godalni kvartet v A-duru, op. 81 — 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 23.55 Iz slovenske poezije SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci! Odkupujemo pšenico in vse vrste žitaric po najvišjih dnevnih cenah. Kmetovalcem plačamo v gotovini pri prevzemu. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob In koruzni zdrob. Skladišče je odprto od 730 do 16. ure vsak dan tudi v soboto. 4. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 15.55 Balkanske atletske igre — prenos (RTV Zagreb, Ljubljana), vmes ob 18.00 Obzornik, 19.00 Bratovščina Sinjega galeba, 19.25 Mozaik, 19.30 TV kažipot, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Igre brez meja — posnetek EVR oddaje, 22.00 Nikoli grde besede — serijski film, 22.40 čudežni svet TV, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 5. SEPTEMBRA 8.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.30 Po domače z ansamblom Franca Flereta in kvartetom, 10.00 Otroška matineja, 10.45 Mozaik (RTV Ljubljana), 10.50 Oči Sutjeske, 11.05 Prenos proslave revolucije na Tjen-tištu (RTV Sarajevo), 13.00 Mestece Pevton — serijski film (RTV Ljubljana), 14.45 Državno prvenstvo v vodnem smučanju — prenos (RTV Skopje), 15.45 Balkanske atletske igre — prenos (RTV Zagreb, Ljubljana), 19.00 Vohun pride ob sedmih — češki film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Melodije, ki ste jih imeli radi, 21.35 Glas na obisku: Marmelade, 21.50 Poročila (RTV Ljubljana), 22.05 Športni pregled (JRT), 22.35 Odpoved sporeda (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 6. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 10.30 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev, 15.35 Angleščina — ponovitev, 16.05 Francoščina (RTV Beograd), 16.40 Drejček in trije Marsovčki (RTV Ljubljana), 17.00 Državno prvenstvo v plavanju — prenos (RTV Zagreb, Ljubljana), 18.15 Obzornik, 18.30 Od zore do mraka, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.05 Maksimeter (RTV Beograd), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Shakespeare: Konec dober, vse dobro — drama angl. TV, 22.00 Srečanje z Jožetom Ciu-ho, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Znanost (RTV Sarajevo), 19.05 Maksimeter (RTV Beograd), 20.00 TV prospekt (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 7. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.35 Ruščina — ponovitev, 15.50 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Prijatelj Ben — serijski film, 18.15 Obzornik, 18.30 Poje Nana Mou-skouri, 19.00 Mozaik, 19.05 Zdravilne vode, 19.30 Zgodovina kozmetike, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.35 3-2-1, 20.35 Dvanajst jeznih mož — ameriški film, 22.10 Malo za šalo, malo za res, Poročila (RTV L;ubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Daljnogled (RTV Beograd), 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Reportaža, 19.00 Narodna glasba, 19.20 T V pošta (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 8. SEPTEMBRA 8.15 T V v šoli (RTV Zagreb), 17.50 Erazem in potepuh, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.30 Glasba za staro in mlado (RTV Beograd), 19.00 Mozaik, 19.05 Na sedmi stezi, 19.30 Risanke, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Kam gredo divje svinje, 21.35 Računi računalnikov, 22.20 Jazz na ekranu, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Risanke, 17.45 Poljudno znanstveni film, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Glasbena oddaja (RTV Beograd), 19.05 Srečanja, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 9. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev, 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.55 Juri Muri v Afriki, 18.15 Obzornik, 18.30 Družina — poljudno znanstveni film, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana), 19.20 Vse življenje v letu dni (RTV Beograd), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 XXI. stoletje, 21.25 Maupassantove novele — III. del, 21.50 Jadranska srečanja, Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Otroški spored (RTV Skopje), 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Narodna glasba (RTV Sarajevo), 19.00 Enciklopedija, 1920 Serijska oddaja (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 10. SEPTEMBRA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev, 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.40 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 17.50 Potujmo v naš svet, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.30 Glasbena oddaja (RTV Beograd), 19.00 Mestece Pevton — serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Dekleta — ameriški film, 22.15 Sami na svetu, Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Poročila, 17.35 Otroški spored, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Glasbena oddaja (RTV Beograd), 19.00 V petek ob 19. uri, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV Kranj CENTER 4. septembra amer. barvni barv. CS film ORLI NAD LONDONOM ob 16, 18. in 20. uri, premiera jap. barv. CS filma TOLPA NASILNEŽEV ob 22. uri 5. septembra franc. barvni fiilm OROŽNIK SE ŽENI ob 10. uri, jap. barv. CS film TOLPA NASILNEŽEV ob 13. uri, angl .-amer. barv. CS film ORLI NAD LONDONOM, premiera amer. barv. filma DOBRI IN SLABI FANTJE ob 21. uri 6. septembra franc. barvni CS film JU DOK A, TAJNI AGENT ob 16, 18. in 20. uri 7. septembra jap. barvni CS film TOLPA NASILNEŽEV ob 16, 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 4. septembra amer. barvn1 film BODALO ob 16. in 18. uri, zah. nem. barvni film ŽIVLJENJE V DVOJE ob 20. uri 5. septembra amer. barvni fiilm PAST ZA STARŠE ob 14. uri, amer. barvni film BODALO ob 14. uri, zah. nem. barvni film ŽIVLJENJE V DVOJE ob 18. uri, premiera franc. barv. CS filma JUDO-KA, TAJNI AGENT ob 20. uri 6. septembra amer. barvni film BODALO ob 16. uri, amer .-angl. barvni CS film ORLI NAD LONDONOM ob 18. in 20. uri 7. septembra amer. barvni CS film KNEZ BOJEVNIK ob 16, 18. in 20. uri Tržič 4. septembra premiera amer. barv. CS filma PRIKUPNO DEKLE KOT JAZ ob 18. in 20. uri 5. septembra amer. barvni CS film PRIKUPNO DEKLE KOT JAZ ob 15. in 17. uri 6. septembra amer. barvni CS film PRIKUPNO DEKLE KOT JAZ ob 18. uri, amer. barv. film PAST ZA STARŠE ob 20. uri Kamnik DOM 4. septembra premiera amer. barv. CS filma OAZA SMRTI ob 18. in 20. uri 5. septembra amer. barvni CS film OAZA SMRTI ob 15, 17. in 19. uri 6. septembra amer. barvni CS film OAZA SMRTI ob 18. uri, franc. barv. film ŽENSKE VLADAJO ob 20. uri Krvavec 4. septembra franc. barvni film OROŽNIK SE ŽENI ob 20. uri 5. septembra franc. barvni film OROŽNIK SE ŽENI ob 17. uri, amer. barvni film PAST ZA STARŠE ob 1930 Radovljica 4. septembra amer. barvni film GOSPODIČNA IN POTEPUH ob 18. uri, italij, špan. film TEPEPA ob 20. uri 5. septembra amer. barvni film GOSPODIČNA IN POTEPUH ob 14. uri, jugoslov. barv. film KDOR POJE, SLA-130 NE MISLI ob 16. uri, amer .-kali j. barv. fflm MAŠČEVALEC IZ KAROL1NE ob 18. uri, franc. barv. film BLEDOLICN1 UBIJALEC ob 20. uri 6. septembra nmer.-španski film REVOLVERJI SEDMIH VELIKIH ob 20. uri 7. septembra amer.-itali j. barv. film SKRIVNOST VATIKANSKEGA ZAKLADA ob 20. uri Jesenice RADIO 4. septembra .imer. barvni CS film MOSTIŠČE 5. septembra amer. barvni CS iilm MOSTIŠČE 6. septembra amer. barviti CS film CHABASKO 7. septembra italij. barvni barv. film GRIČ ŠKORNJEV Jesenice PLAVŽ 4. septembra htalij. barvni barv. film GRIČ ŠKORNJEV 5. septembra italij. barvni barv. tiJm GRIČ ŠKORNJEV 6. septembra amer. barvni CS film MOSTIŠČE 7. septembra amer. barvni CS film MOSTIŠČE Dovje Mojstrana 4. septembra amer. barvni CS fiilm ONI UBIJAJO SAMO ENKRAT 5. septembra italij.-španski barv. film CANYON CITY Kranjska gora ..^ 4. septembra angUjajU s barv. film ŠTIRJE KOMA-DOSI ZA NORVEŠKO^ 5. septembra amer film RIO BRAVO 7. septembra amer NOČ IGUANE Javornik DELAVSKI DOM fild 4. septembra ^^'^v barv. film CANYON CrL» 5. septembra amer. t»ai , CS film CHABASKO, ang italij. barv. film STIRJ*^ MANDOSI ZA NORVES^ skofja Loka SORA ^ 4. septembra franc. D*» . mm KRIK V TEMI ob »■ 20- Uli Italija0' 5. septembra amer.-ita^ barv. film KOMISAR A 17. in 20. uri . .-^ 6. septembra amer.-itaiu barv. film KOMISAR * 19 uri Železniki OBZORJE 4. septembra amer.-itaiU ^ barv. film KOMISAR A 20. uri vflj 5. septembra amer oa ^ film PROFESIONALCI 00 in 20. uri SOBOTA SKOFJA LOKA - Ob % na košarkarskem igr'5 BfLi Puštalu tekma ženske &N Kroj : Sobota. tM Ob 20. uri tekma mos* SKL Kroj : Triglav f(y KRANJ - Ob 19. uri na ^ kometnem igrišču tekma 111 ške SRL Kranj : Piran. ■ JESENICE - Ob 20. UJ na košarkarskem igrišč« mežakljo tekma moške ^N Jesenice : Nanos. NEDELJA : fla KAMNIK — Ob 10. uri 'J rokometnem igrišču °šrir, mo Breje tekma moške ZC* Kamnik : Duplje. JESENICE - Ob 10.30J* nogometnem igrišču Poc . e žakljo tekma ZCNL Jesen* : Vozila (sodnik: Božnar Skofja Loka). n>1 KRANJ — Ob 16. uri n stadionu Stanka M!aka|> tekma ZCNL Triglav : UsnJ* (sodnik: Zadel — Ljublj*0^ Pari I. gorenjske rokoU*1 ne Hge: Zabniea : P*2*Jj (Krampelj), Jesenice : K'!L B (Cufar), šešir : Sava Pg šar), Kranjska gora : K\£ B (Bernard), Radovljica : žič B (Zupan). Pari gorenjske nogom^'". lige — elnni: sobota: LesC«, Ranch Bovs, Alples : Kr»w Šenčur : Podbrezje, neOPr. Bohinj : Preddvor, Naklo Trboje, Predoslje : ~% mladinci: K rani : TržiČ, • ** glav : Jesenice, I rboje : *L'S čur; pionirji: sobota: Alf". : Kranj B Šenčur : LTH , Jesenice : Bohinj, TriPfL LTH B, Predoslje : Predjjgj nedelja: Lesce : Naklo. » : Kranj A. J REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE I. FANTOM, 7. GORJAN, 13. ALEUTI, 14. OZNAKA, 15. RAN-KO, 16. OMIKRON, 17. ANAA, 18. CMIR, 19. ONA, 20. JUVE-LIR, 23. IST, 26. RELE, 27. ERIK, 31. STATIKA, 33. AVIZO, 34. PALICA, 35. PRIVID, 36. ARENAR, 37. PARADA. IZŽREBANI REŠEVALCI Rešitve nam je poslalo 98 reševalcev. Izžrebani so bili: *• nagrado (30 din) prejme Pavel Kalan, Kranj, Jama 19; 2. nagrado (20 din) prejme Rado Kikelj, Kranj, Pintarjeva 3; 3. nagrado (10 din) dobi Alojz Zupan, Kranj, Šorlijcva 21. Nagrade vam bomo poslali po pošti. Nagradna križanka VODORAVNO: 1. mladje, zvečanje, porastek, 7. tlaka, davek v delu, robotanje, 12. smisel za udarniško delo, 14. dlake Uad očmi, navadno v množinski obliki, 15. Rudi Bardorfer, *6- Premogovni kraj pri Brestanici (Videm-Krško), 18. ime indijskega politika, Bahadu šastrija, 19. zvišana nota, 21. ud, 22. širina, suha ravnina, porasla s travo, 24. turistični praj pri Bledu, 26. podoba, fotografija, 27. nastave, zanke, 28. n»e slovenskega pianista Bertonclja, 29. nadav, predplačilo, • kratica ameriške države Ontario, 32. sobica, celica, manjši rIxSt°r' d°I°čen za posebne namene npr. na ladji, v kopa- . u» 35. Izvršni svet, 36. ugriz, pik, 38. ime pevke-sopra-^stke Hevbalove, 40, znanost, s katero se ukvarjajo kemiki, J atenski heroj, po katerem se imenujejo vseučilišča, aka- Izleti So ^A^P*£NO: 1. domača pernata žival, purica, 2. izbiranje, lat' ,P ,r,'e' Vštevanje, 3. znak za kemično prvino radij, 4. i "n^^l izraz za umetnost, 5. gora na Notranjskem, 6. itall-8 t, moSko 'me, Anton, 7. Radlo-televizija, 8. Brane Oblak, tla .'ac''°> 'O. norčije, neumnosti, 11. velika lepa veža, slavnostne Vorana, 13. lesena aH pločevinasta posoda valjaste obli-Ua'v kar je oslinjeno, 20. način ureditve česa, sestav, 0ln. nost, 23. znak za kemično prvino titan, 5. avtomobilska 'i K -Q Bitolo, 26. mitološki izraz nevarnih pečin (med... 30 .avnbdo), 27. nauk, poučevanje, 28. grobo domače sukno, tron K*e'a V "ndy*» 33- ime filmske igralke Gardner, 34. pisana ba« l^P'ga. 37. kratica za drlve in, vozite noter, 39. Ivo dueu. S !^cš;tev pošljite do četrtka, 9. septembra na naslov: Glas, a fjs revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. "Ograde: L: 30 din, 2.: 20 din, 9.: 10 din. planincev Planinsko društvo Skofja Loka redno pripravlja zanimive izlete, ki se jih udeleži veliko število ljubiteljev planin in narave. Tako so v letošnjem letu škofjeloški planinci »osvojili« že več planinskih vrhov, še posebno bogata bo z izleti letošnja jesen. Že jutri se bodo izletniki pod vodstvom izkušenih članov PD skofja Loka podali v zamejstvo. Povzpeli se bodo na vrhova Višarje in Lovec v Italiji. Za prihodnjo nedeljo pa so se planinci odločili za izlet na Crno prst, kjer bo dan planincev. Izletniki se z izletov vračajo zadovoljni in navdušeni, saj lahko za nizko ceno preživijo dan v naravi in se kljub hoji, ki pa ni nikdar prenaporna, spočijejo. -Jg loterija BOB stalnENJSKl MlJZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na ogled nosi 1 a,'neoioška kulturnozgodovinska, etnografska, umet-ra/i.|U)/,,|)(! \ ms! .i zbirka. V Galeriji v Mestni hiši je odprta j ' ava Umetniške fotografije Mariborski krog. z ..l" i. aP°zitivov s komentarjem prikazuje to pot Preddvor iiiis\."HM' stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je odprta stalna pokra-PUbl'SV Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem in re- ska zbirka Slovenska žena v revoluciji. V p j.,« ksriii -rnov' n'*' 'e (K'Prl 1'rešernov spominski muzej, v ga-v ls>i pa razstava del slikarke Grete Pečnik iz Pirana. slikar*^' |S'et' s" razstavljene barvne reprodukcije francoskega Hria H. Rouseauja (1844-1910). alei i i bi \* ejln muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10.—12. Srečke s so zadele končnicami din 0 6 59710 506 80460 506 096500 10.006 119210 10.006 411 100 03731 2.000 97631 500 004531 10.000 150131 150.000 52 10 82 20 93372 500 668392 10.000 724772 10.000 0893 200 2363 200 38613 500 65293 1.000 054623 10.000 4 6 40874 1.006 60254 506 541044 10.006 5 6 61115 506 82385 1.006 177625 10.006 186035 10.006 605845 10.006 16 10 08911 510 39956 500 361876 10.000 396426 10.000 07 10 87 10 92717 1.000 44Hr'V7 10.010 568717 10.010 98 20 01648 500 29468 2.000 455288 10.000 59 30 79 10 339 50 P>729 1.000 224949 50.000 719439 10.000 I poročili so se V KRANJU Hafner Marko in Berton-celj Marija, Pilar Frančišek in Stare Marija, Delovec Valentin in Pavec Ana, Hafnar Franc in Jekovec Marija V ŠKOFJI LOKI Rihtaršič Vincenc in Koblar Veronika, Ramoveš Franc in Eržen Francka, Prevc Janez in Vilfan Majda, Malavašič Branko in Jereb Verena, Ča-dež Jožef in Verčič Olga V TRŽIČU Erlah Pavel in Zupančič Marija umrli st V KRANJU Jocif Ana, roj. 1892, Guček Frančiška, roj. 1949, Kuralt Angela, roj. 1890, Gorjanc Angela, roj. 1893, Bogataj Anton, roj. 1906, in Butkovič (ž.), roj. 1971 Gasilci na obisku Danes bodo gasilci iz Sore pri Medvodah sprejeli v goste stanovske kolege iz avstrijskega St. Jakoba. Pripravljajo jim lep sprejem, kjer bosta navzoča oba župana, nato pa bodo obiskali Poklicno gasilsko brigado ter si ogledali vinski sejem. Zvečer bo v domu družbenih organizacij v Sori tovarisko srečanje, ki bo prijateljstvo med člani obeh društev prav gotovo še noflobilo. erij e V KRANJU Solata 3 do 3,50 din, špina-ča 4 din, korenček 2 do 2,80 din, slive 3 do 4 din, jabolka 2 do 2,50 din, limone 7 din, česen 8 do 8,50 din, čebula 2 do 2,50 din, pesa 2 din, kaša 4 din, paradižnik 3 din, ajdova moka 5 din, koruzna moka 3 din, jajčka 0,70 do 0,75 din, surovo maslo 18 do 20 din, smetama 12 din, orehi 28 do 30 din, klobase 5 do 6 din, skuta 6 do 7 din, sladko zelje 1,50 din, kislo zelje 4 din, cvetača 4 do 4,50 din, paprika 3 din, krompir 1 din, smokve 3 do 4 din, banane 6 do 7 din, hruške 4 do 5 din, grozdje 4 do 4.5C din V TRŽIČU Solata 4 din, špinača 5 din, korenček 3,50 din, slive 5 din, česen 8 din, čebula 3 din, fižol 5 din, pesa 3 din, kaša 4,20 din, paradižnik 4 din, ajdova moka 4,80 din, jajčka 0,75 do 80, din, surovo maslo 22 din, smetana 12 din, orehi 30 din, skuta 7,50 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 4 din, cvetača 5 din, paprika 4,50 do 7 din, krompir 1,40 din, med 12 din, ribe 7 do 12 din, grozdje 5,40 din, hruške 5 dir NA JESENICAH Solata 3,50 do 4 din, korenček 3,20 din, slive 4,40 drn, jabolka 5,20 din, limone 7.70 do 9 din, česen 7.50 din, čebula 2,50 din. fižol 5,70 din, pesa 1,70 din, kaša 3,70 din, paradižnik 3,50 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 1,25 din, jajčka 0.70 do 0.80 din, surovo maslo 29 din, smetana 13,80 din, orehi 29 din, klobase 4,50 din, skuta 7,10 din, sladko zelje 1,60 din, kislo zelje 4 din, paprika 3,30 din, krompir 1,20 din, breskve 6 d "m, slive 4 din, smokve 5 din, hruške 4 din, grozdje 3 do 3,50 in. Obrtni center Žiri sprejme zaradi razširitve poslovanja več KV k* farjev in ključavničarjev za montažo klimatskih naprav 10 delavk za prešivanje in izdelavo zgornjih delov obutve Nudimo ugodno možnost zaslužka v prijetnem okolju. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe naslovite na Obrtni center Žiri, telefonske informacije na št. 89-514. QO RATEČ DO RODIN V vaseh pod Stolom Le malo oddaljene od glavne ceste se prav ob vznožju Karavank stiskajo v hrib gručaste vasice pod Stolom: Zabreznica, Smokuč, Doslovce, Rodine. Z Žirovnico na eni in z Begunjami na drugi strani jih povezuje dobra asfaltirana cesta. Vasice so si med seboj na moč podobne: ob starejših, večinoma že obnovljenih starih kmečkih hišah, grade nove, moderne. Tokrat smo se pomudili v dveh: Doslovčah in v Rodi-nah, zadnji vasi jeseniške občine. ROJSTNI KRAJ PISATELJA FINŽGARJA Če ima pripovedka o neusahljivem studencu sredi vasi, ki jo je pisatelju Finžgar-ju pripovedoval ded, tudi zgodovinsko ozadje, so se prvi naseljenci Doslovč naselili ob studencu. O tem nedvomno pričajo tudi najstarejši priimki v vasi, ki jih najdemo na tem predelu Doslovč. Menili so, da je današnje ime Doslovč nastalo iz osebnega imena Vidoslaviči, kot je bilo zapisano v listini iz 12. stoletja. Prvi naseljenec tega kraja naj bi se namreč imenoval Vidoslav, vsi potomci njegove rodbine in tudi kasnejši prebivalci tega kraja pa so se imenovali Vidoslaviči. Pogovorni jezik je skozi stoletja spreminjal to ime in danes imamo Doslovce. Ob prvih naseljencih so se na robu vasi naselili križarji, ki so bili dninarji, čredniki, oglarji, drvarji, tkalci, kroja-čL Veliko obrtnikov so tod naselili tudi briksenski škofje. Domnevajo, da priimek Finžgar izvira iz nemškega Fintschgauer, Finsinger ali Vintschgauer, kakor naj bi se imenoval prebivalec južnoti-rolske doline Vintschgau. Menijo, da so briksenski škofje preselili svoje podložnike na posestva okoli Bleda prav iz doline Vintschgau. Tako naj bi se to ime v novem okolju spremenilo v Finžgarja. Fran Šaleški Finžgar je znani slovenski pisatelj in dramatik. V slovenski kulturni javnosti je bilo večkrat slišati, da bi morali ohraniti tudi rojstni dom Finžgarja v Doslovčah. Sam Finžgar je bil glavni pobudnik za ureditev Prešernove rojstne hiše v Vrbi. Zato so pri Svetu za pro-sveto in kulturo jeseniške občine že v letih 1962, 1963 in 1964 poskušali uresničiti načrt za ureditev pisateljeve rojstne hiše. Šele 1%7. leta so ustanovili pri Zvezi kulturno prosvetnih organizacij na Jesenicah odbor za odkup in ureditev Finžgarjeve domačije. Akcijo je podprlo precej ostalih organizacij, predvsem pa šolska mladina. Letos februarja so slovesno odprli Finžgarjev muzej v njegovi domačiji. FINŽGARJEV A DOMAČIJA Rojstna hiša Frana Šaleškega Finžgarja ni le pisateljev muzej, ampak tudi neke vrste muzej na prostem. Hiša sodi po svoji zunanjosti in notranjosti med primere kmečkega stavbarstva na slovenskem alpskem ozemlju. Dolenčeva kajža je primer razvite stavbne oblike: stavbe s čistim, ogrevanim in bivalnim prostorom in črno kuhinjo. Kajža je pritlična in do polovice podkle-tena. Kletno zidovje je kamnito, zidovje pritličja pa je leseno in ometano. Najdaljši zid hiše, ki je vkopan v pobočje, je kamnit in zelo debel, ker ima nalogo, da hišo varuje pred vlago. V času pisateljeve mladosti je imela hiša slamnato streho kakor večina hiš v Doslovčah. Danes obišče Finžgarjevo domačijo nešteto obiskovalcev od vsepovsod. V spodnjih prostorih si lahko ogledajo slike, fotografije in razstavljena dela pisatelja, v zgor- Slavka Knafel lz Doslovč njih prostorih pa predmete, ki so jih Finžgarjevi uporabljali v svojem vsakdanjem življenju. Za muzej skrbi nadvse prijazna gospodinja Slavka Knafel. Prav vsakega obiskovalca ob kateremkoli času je vesela. Ob tem ve marsikaj povedati: »Finžgar je obiskal svojo domačijo 4. avgusta 1957. leta. Tedaj sem z možem in družino prebivala še v njegovi rojstni hiši. Še sedaj se spominjam, da se je pripeljal s konjsko vprego. Na pragu je dejal: »Dober dan, zdaj sem pa spet doma. Ali si lahko ogledam hišo?« Bila sem ga seveda zelo vesela, saj mi ni le najljubši pisatelj, spoštujem ga tudi kot človeka. »Kupil bi svojo domačijo, kajti rad bi tu umrl,« je v razgovoru dejal pisatelj, kot da bi slutil, da se na svojem domu mudi poslednjič. »Sam mi je dejal, da je njegova domačija stara več kot 300 let,« nadaljuje oskrbnica Slavka. Ko je odhajal proti konjski vpregi, ki ga je čakala sredi vasi, se je neštetokrat ozrl in mi mahal. Nekoč si je zaželel tudi sadja z domačega vrta. Odnesla sem mu ga v Ljubljano in pomotoma je bilo med njim nekaj jabolk z nekega drevesa, ki ni raslo v njegovem vrtu. Pisatelj je takoj od-bral pravo sadje, sadje iz njihovega sadovnjaka.« »Kakšen je obisk Finžgar-jevega muzeja v Doslovčah?« Vsak dan prihajajo semkaj: največ šolska mladina iz Slovenije, precej pa je tudi obiskovalcev iz drugih republik in drugih držav. Pred kratkim so prispeli sem otroci iz Zavoda za slepo mladino iz škofje Loke. Ko sem jih vodila po posameznih prosto-ril in jim pravila o pisatelju in njegovem življenju, so bili na moč navdušeni in veseli. Prosili so me naj jim čim bolj natanko razložim razstavljene fotografije in slike ter preberem ohranjena pisma. Prostore smo prehodili večkrat. .ODINE Rodine so zadnja vas v jeseniški občini. Prebivalci Rodin pravijo, da so se za priključitev k jeseniški občini odločili zaradi tega, ker so mnogi zaposleni v železarni Jesenice. Skoraj vsi pa se ukvarjajo tudi s kmetijstvom. Rodine so tudi zelo stara fara. Če pri Honovi hiši z I.averjevo fresko na fasadi zavijemo proti podružnični cerkvi svetega Klemena, bomo ostrmeli. Cerkev je stara nad 800 let in je ena najstarejših na Gorenjskem. Pozidali so jo leta 1702 na mestu starejše cerkve, ki je pogorela, obnovili pa leta 1963. Od 1788. leta do 1821 je bil tukaj sedež radovljiškega vikariata, Cerkev v Rodinah nato pa župnija. V cerkvi visi Laverjev Križev pot, poleg tega pa še Franketova, Pusta-vrhova in Pengovova dela. V hiši tik ob cerkvi se je rodil slovenski pisatelj Janez Jalen, avtor povesti Bobri, Ovčar Marko in drugih. Na južnem koncu vasi pa so izkopali ostanke rimske podeželske hiše s konca 1. ali začetka 2. stolet ja. Med najstarejšimi prebivalci Rodin je Jakob Mežek: »Rodine so stara, zelo stara vas. Zanimivo je, da so skoraj vse hiše gradili le v hrib. Leta 1940 je bilo v vasi 19 hiš, danes jih je več kot 50. Vas se veča, hiše gradijo tja proti Smokuču. Prebivalci smo z vsem zadovoljni, le vode nam večkrat zmanjka.« Edini, ki se v Rodinah ukvarja le s kmetijstvom, je J6Že Legat: »Okoli 7 hektarov obdelovalne površine imam, šest govedi in konja. Cene kmetijskih pridelkov so nizke, najbrž pa sami veste še za kup nerešenih problemov, ki tarejo kmetijske proizvajalce. Tudi mladina odhaja iz vasi, in še ne vem, če bo moja hči hotela ostati na kmetiji. Modernejše kmetijske opreme si še ne morem omisliti, ker mi je lani pogorelo gospodarsko poslopje.« V teh vaseh je mir. Vašča-ni hodijo na vse nakupe v bližnjo Žirovnico in na Brez-nico, kjer je dokaj razgibano in živahno tudi kulturno življenje. D. Sedej Jakob Mežek lz Rodln Jože Legat Iz Rodin MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 237 »CE SMO BILI PREVARANI,« bere, »NOčE-MAioDA BI BILI ŠE DRUGI. ZASLUZIMO DVA-Pno * FRANKOV DNEVNO IN JIH OD TEH Ravtimo desET SAMO ZA POGRAD V BA-Pot,LIN HRANO V RUDARSKI MENZI. KER Tp*REBUJEMO TUDI MILO IN DRUGE PO-Sf 5 • SI NAKOPUJEMO DOLGOVE IN FRaktAK0 PODALJŠUJEMO SUŽENJSTVO V NT vVr0SKIH RUDNIKIH. KO SMO PODPISA-Nau t LI B0LJE PLAČANO DELO NA CESTI, DRt * U?RAVA DRUŽBE NI HOTELA VRNITI DnttXSKlH KNJIŽIC IN DRUGIH NAŠIH .^UMENTOV, DOKLER SE NISMO ODLOČI-2A/A PROTESTNO STAVKO. PA TUDI TO NI Naut L0' DOKLER NISO SOLIDARIZIRALI Z * TUDI DOMAČI DELAVCI...« bra^.lanek Je dolg. Toda štefi ga ne more pre-, 1 do kraja, ker se pred hišo ustavi kvestor-5Kl avtomobil. *Kaj pa kvestorini pri nas?« se zdrzne mati. udi Štefi in drugi se zastrme skozi okno. Cj:0z avta stopa Slavko. Moral je zapustiti Fran-huisk i da 'e m'adoletnik in z obtožbo, da je Pro a: Proti obstoječemu družbenemu redu v * 'anciji. Ški*ri °.mumst ^e'* Prav*ta kvestorina. »In nem-di -^ZavlJan! Menda ste nemška državljanka tu-»In V* ,pogledata štefi< kakor da jo že poznata. ' tudi komunistka, ne?« ^efi molči. ^ših' V*eDa. odgovarjati. Vse vemo. Zato je želja oblasti, da najkasneje v enem mesecu za- pustite kraljevino Italijo. Vi in vaš sin. Prejeli boste ukaz!« Toda Štefi, kakor da policistov ne vidi, objema sina. »Slavko, Slavko, samo da si se vrnil...« ga stiska k sebi, kakor da bi se bala, da ga bo vnovič izgubila. Šele čez čas pomisli, kaj sta zahtevala policista. »O, nič zato! V Nemčijo bova šla. V Berlin bova šla,« govori. Zdaj se bo morala odločiti in storiti, kakor ji je svetoval Fric. Da, tako bo storila. Vzela bo krivdo nase in tako naposled vendarle stopila z negibnega raz-cestja na pot v novo, srečnejše življenje. »Tudi ti boš šel z menoj,« prosi Slavka. Slavko pa noče v Nemčijo. »V Jugoslavijo bi šel. V mornarsko vojno akademijo.« »A kako? Nemško državljanstvo imaš.« »Zdaj se menda tata ne bo več branil, ko si vzela krivdo nase.« Toda Federle se brani. Ko pa mu ob ločitvi sodišče naprti Slavka, ustreže Slavkovi želji. Zdaj Slavko potrebuje samo še dobro priporočilo. Za tako priporočilo poskrbita profesor Andrej Budal in tržaški odvetnik dr. Vilfan. Oba sta Slovenca, ki uživata pri oblasteh v PRIHODNJIČ! kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev mnogo več zaupanja kakor pri oblasteh v kraljevini Italiji. Poletje je, ko se Štefi in Slavko poslavljata v Ljubljani. »Vsak teden ti bom pisal v Berlin. Bodi srečna.« »Tudi ti, Slavko.« Štefi zopet strmi za vlakom. Je to razcestje s sinom? »Ne, ne sme biti. Še ga bom videla« Potem sede na brzovlak. Zvečer je že v Munchnu, kjer jo čaka Fric. * »Štefi, štefi, naposled boš vendarle samo moja.« »Samo tvoja, Fric« In že brzovlak vozi proti severu. Vozi proti Berlinu. Tam jo čaka življenje. Tam jo čaka sreča. Tam bo našla nov dom. Tam bo konec cest in vse do smrti ne bo nobenega razcestja več. Tako misli Štefi. In tako misli Fric. Kako naj bi slutila, kakšno usodo jima pripravlja čas. Njima in vsemu človeštvu ... Konec prve tetralogije. ivan jan • mrtvi ne lažejo 2iv'jenje in delo na hribovskih kmetijah (13) Porodni krči mehanizacije ^eka°hir^e klasja P° nJivi- potem mlatev čisto na svoje in '-irmi . °v — to je bila za nas otroke prva kmetijska in ^Jska šola tei,eakk° JC W k^ter«. ' 2ato kupljenih igrač nismo nikoli pogrešali. Ne- celo teli*t ^e oiI doDer! Imeli smo tudi vsak svojo piško in šola. Nobena drobtinica od hlebčka se ni smela ^'»lere taiu Kupijenin igrač nisr °b «vni^.atere Pi§eJo v časopise, kako 8PO] ^ojin ^inja so v zakonu razočarane otrocih, da nimajo nobene zabave ipd. Ob tem se V dobrih"! naSe mame> ki nas je imela osem, bi sicer vse bilo dol * etlh ,etin- In nlko,i M ne spominjam, da bi ji «odin srn8' Igrala s« Je z nami, kolikor ji Je dopuščal čas. h]ivi. p z nJo na delo in se igrali po tratah in razorjih ob in aani. ie nas Je UČUa delati> kar je bilo v zabavo njej °aJboM? vje velial°- da Je god svSa\ Če jc vsejana , J zemnih"" -juiija)- ^ se ni "n,n Pnmerih, če žito fcak Ua "° Zr^o, so jo sejali ie bi,0\pt^"eje aH prcj> & hlteli d ? podnje. Vsi so *ejbjjj ka Je. bila čimprej v ?Bekla «i JO je Jeseni "da iu- Ce Kf.' včasih §e v cvet-ha- so L a zcn,1'a zelo su-^branj.{? radi sejali zvečer, *g°daj\ , ,pa. KO io pote,.. N VJ5S^TakO se je se koliko r°si '»vlažilo in k*lilo ° napelo, da je laže Jih g** danes v naših kr* S>»U kS° 8a kosi'o s nek.V "n-51 java današnje-LKdan,lm delom ni mo- goea. Včasih so bili vsi kozolci nabasani z žitom; ozimni ječmen so ponavadi omla-tili še pred veliko žetvijo, da je bilo več prostora v štan-tih. Naj še omenim, da so za ječmenom najprej želi rž, nato soržieo in pšenico, čez kakšen teden je bil zrel že jari ječmen in nato kmalu še oves. Po glavni žetvi je bila na vrsti druga plctev poznega korenja. ZitO fe bilo v kozolcih dva do tri tedne, kakor je bilo vreme ugodno. Med tem časom so sejali repo, navadno na Porcijunkulo (2. avgusta). Za repo so hranili najbolj masten gnoj in prav na debelo so ji pognojili. Zraven je bilo menda dobro, če se je kdo na debelo lagal in čes-nal; tudi pred pustom so še plesali za debelo repo. Če je bilo pred pustom malo koled-nikov, so rekli, da bo repa drobna. Kmalu, ko je ozele-nela, so jo potrosili s pepelom proti bolham, konec avgusta pa je bila opleta. Z repo ni veliko dela. Mlatev se po naših hribih ni tako hitro mehanizirala kot v dolini. Ko so utihnili cepci, so mnogi najprej mlatili z ročnimi mlatilnicami. Poganjali so jo štirje močni moški. To je bilo zelo tež-so delo, le malo hitreje je šlo vse od rok. Take mlatilnice še niso imele rete in stresila, zato so morali še vse ročno obdelati. Potem so prišle na vrsto boljše mlatilnice s stre-silom in reto, ki so se marsikje ohranile še do danes. Poganjali so jih od kraja ge-pcljni na konjski pogon. Ponekod je bil gepelj pod istp streho kot mlatilnica in v isti višini, največkrat pa so bili gepeljnj zunaj pod posebno streho ali pa tudi v prostoru spodaj pod podom in se jč vrtelo s pomočjo številnih zobatih koles. Vse to je zelo ropotalo. Tak pogon je bil precej neenakomeren, kakor so pač hodili konji, po časi ali hitreje. Seveda jih je moral nekdo vedno poganjati v krogu. Konji so si takrat pošteno prislužili svoj oves tudi med mletvo. Pozne- je, ko so jih nadomestili motorji, so bolj lenarili. Veliki bencinski motorji so se pojavili že kmalu po prvi vojni, nekaj let pozneje pa domači leseni elevatorji, ki so nosili slamo izpred mlatilnice čez visoko steno v shrambo. Delo je bilo s tem mnogo olajšano, saj je bilo metanje slame z vilami čez tri metre visoko steno najtežje opravilo. Z motorji so kmetje kmalu kupili tudi »sekolarje« (t. j. cirkularke — krožne žage) za žaganje drv. Ti prvi bencinski motorji so delali našim kmetom precej preglavic, ker si še niso bili povsem na jasnem, kako delujejo, domačih mehanikov pa takrat še ni bilo v dolini. Spominjam se, kako je bilo pri nas, ki smo imeli motor med pi-vimi. Sredi dela nam je vse obstalo in nič drugega ni pomagalo, kot to, da je oče naslednjega dne odnesel dinamo v Ljubljano na servis. Tam so samo malo premaknili nek vijak in vse je bilo v redu. Seveda niso pozabili na masten račun in tudi pot z avtobusom ni bila poceni. Pozneje so se navadili in ni jim bilo več treba za vsako malenkost v Ljubljano. Vendar nam je motor še naprej prepeval: »Tu j' drag špas ...« V času gospodarske krize so mnogi tod napravili nekakšne plinske peči na domače lesno oglje, ki so nadome- ščale motorje. Delo z njimi pa je bilo zelo nezdravo, vse je bolela glava in celo omedlel je kdo, ki je upravljal z njimi. Bile so te peči domačega izvora, delal jih je neki bister klepar iz Lučin; pozneje so jih izdelovali tudi drugi kleparji, vendar se jim ni posrečilo, da bi jih izboljšali, zato so jih opustili. Po vojni, okrog leta 1952, so tudi po naših hribih napeljali elektriko in od tedaj se je marsikaj spremenilo. Bencinske motorje so kar kmalu zamenjali električni. Kmetje imajo veliko voljo za napredek, le cene niso vsem dostopne, zato je še marsikje videti stare stroje in konje. Žito vejejo še po starem, saj se pri tej količini žit mlat ve ne splača mehanizirati. Da bi pa vozili okrog velike, skupne stroje, pa tudi ne. Marija Frlic (Prihodnjič naprej) ■ t ■ » GoretijsRi Kraji in Jjucije SVET BREZ BLEŠČIC Njen monolog Mira je imela neizmerno rada rdeče vrtnice. Tudi tedaj, pred tistim obiskom, se je napotila v mestno cvetličarno in skrbno izbrala lep šopek rdečih vrtnic. Stopnic v stolpnici ni hotelo biti konca. Pa vendar si je pred vrati stanovanja zaželela, da bi bilo stopnic še enkrat toliko. Strah jo je bilo. »No, pa vstopite.« Gospa je prezrla njen pozdrav, rože je vzela nejevoljno in jih malomarno položila na mizo v predsobi. »Tako, zdaj se bova pa zmenili, mlado dekle,« je bil njen glas osorno mrzel, pogled pa precenjujoče hladen. Mira je obotavljajo sedla v udoben naslonjač. »Moj sin, ah, tako je revež zaposlen, je danes odsoten,« je pojasnjevala. Mira jo je naskrivaj pogledala: rumeni lasje so bili počesani navzgor, ustnice so bile tenke in stisnjene, debela plast pudra ni mogla zakriti številnih gub. Obleka je bila tesno oprijeta, kroj po najnovejši modi. »Sploh ni govora o kakšni poroki,« je posmehljivo skrivila ustnice in se suho nasmehnila. »Moj sin je že tako ali tako zaročen in nimate več kaj iskati pri njem.« »Gospa, saj vam je povedal, da sva, da sem ...« »Seveda mi je povedal, drugače vas sploh ne bi poklicala semkaj. Vi tudi nič niste ali vsaj ne boste več. Sama bum poskrbela za to, saj sem zdravnica.« Iz torbice je potegnila nekaj denarja in ga skrbno položila na mizo. »Tu, za vse stroške. Sama bom pozneje za vas poskrbela,« je prepričljivo pripomnila. Mira je vstala. Ni je bilo več strah, ni se je bala. Odsotno je odkimala z glavo: »Zmotili ste se, gospa, zmotili.« Ni vedela, kako je hodila po stopnicah, po cesti, pruli domu. Pozneje sploh ničesar ni hotela več vedeti. Ko je nekaj mesecev pozneje rodila, je dobila na kupe rož in čestitk. Tudi vrtnice so bile med njimi. A zdaj se zanje ni več zmenila. Bile so brez vsakega pomena, brez vsake vrednosti. Prinesli so jih bili znanci, prijatelji, sorodniki. Najlepše, težko pričakovane in zaželene čestitke pa med njimi ni bilo. D. S. 300 LET PREDDVORA Komisija za razpis prostih delovnih mest pri Stanovanjskem podjetju Tržič razpisuje prosto delovno mesto: 1. hišnika — kurjača v novih blokih Bistrica 157- -162. Kandidat mora zadovoljiti sledečim zahtevam: — biti mora kvalificiran delavec ene od naštetih strok: elcktro, strojna, ključavničarska ali vodoinstalaterska; — imeti mora odslužen vojaški rok; — nastop dela je I. oktober 1971; — predpisana je tromesečna poskusna delovna doba; — prijam za razpis naj vsebuje kratek opis dosedanjih zaposlitev. Delo hišnika — kurjača obsega v grobem sledeča opravila: — kurjenje in vzdrževanje centralnih naprav; —- (Učenje skupnih prostorov in naprav v naselju; — VzdrŽevanje ožje zunanje okolice naselja; — enostavno vzdrževanje skupnih naprav; — pobiranje stanarine v zgradbah Bistrica 157—162. Kandidati dobijo natančnejši opis opravil v Stanovanjskem podjetju Tržič. Za delovno mesto hišnika — kurjača Bistrica 157— 162 je zagotovljeno enosobno stanovanje. Osebni dohodki od 1150 do 1350 din. Razpis bo zaključen 25. 9. 1971. Pismene prijave sprcjvma Stanovanjsko podjetje Tržič, Komisija za razpis prostih delovnih mest. Naše pisanje o Preddvoru gre h kraju — saj je minilo skoro že celo leto od dne, ko smo se zagledali v to mično deželico pod Zaplato In Stor-žičem — in čas je res za postavitev pike. Le o nekaterih stvareh moramo še pokram-ljati, da ne bo naše slovo kar iznenada. Morda pa se bo vendarle še kdaj našla možnost, da o Preddvoru in njegovih vaseh spregovorimo bolj zbrano in bolj popolno v posebni knjižici, ki bo trajen spomin na pobude domačinov ob 900-let-nici kraja. Pa čeprav jih bodo šele zanamci dognali do kraja. MECEN IZ AMERIKE Tako smemo imenovati rojaka z Brega pri Preddvoru dekana Matijo Savsa (1870—1944), ki je večji del življenja služboval v Ameriki (ZDA, Shakopee, Minnesota) — s srcem pa je bil vedno le doma, na Bregu in v Preddvoru ... Bil je res pravi mecen svojega kraja. Z velikimi dolarskimi zneski je prispeval k gradnji prosvetnega doma (ki še sedaj služi kulturnim pri-. am) v Preddvoru, na svoje stroške je dal izdelati velik zvan (ton B, teža 2624 kg, premer 172 cm), ki še sedaj poje iz lin preddvorske farne cerkve in ima napis, iz katerega izvemo, da ga je dal vliti v božjo čast in v zahvalo za svojo ozdravitev dekan Matija Šavs. Mož je namreč v visoki starosti nenadoma osk'pol, po srečni operaciji pa se mu je vid povrnil. Matija Savs je za prosvetni dom tudi kupil klavir, precej je prispeval za obnovo opre-me v cerkvi sv. Lenarta na Bregu, najzanimivejše, vsekakor tudi najbolj praktično darilo svojim rojakom na Bregu pa je vsekakor bilo mlado sadno drevje: poslal je 83 drevesc žlahtnih hrušk, 83 jablan, 83 češnolj, 30 češenj in 40 orehov. To pa je bil tudi začetek pravega sadja rsitva na Bregu. Zanimivo l>i bi:lo zvedeti od domačinov, Brežanov, če je tudi današnji rod še deležen plodov Sav-sovih sadnih dreves? Le zakaj nismo rekli za dekana Savsa, da je bil le dobrotnik svojega kraja? In raje uporabili tujo besedo, mecen? Kdor siromaku da darilo, je dobrotnik, četudi je dar le majhen. Mecen (po Mecenasu, starorimskem državniku, ki je živel v prvem •tok;ju pred našo cm in velikodušno podpiral Horaca, Vergila in druge pesnike) pa je danes naziv za človeka, ki z Večjimi denarnimi zneski podpira znanost, umetnost in p ros veto. In dekanu Savsu lahko rečemo, da je bil pravi mecen, saj je prav vse svojo življenjske prihranke poklonil svojemu ljubemu Preddvoru in dragi vasi domači, Bregu. — Kako pa je bilo s hvaležnostjo njegovih rojakov? Nek domačin mi je odsvetoval, povpraševati po tem ... NE, PODAM SE PA NE! adar mi pride do ušes ta poudarjena gorenj ska nikalnica, se mi zazdi, da slišim Stanka Za-vršnika, vzor — šolnika in preddvorskega rojaka. Vse življenje je bil zvest učiteljskemu poklicu, vse življenje je bil skromen, ni mislil nase in na svoje udobje — mislil je na srečo zaupane mu mladine. Ni se dal zavesti v lahkotno izživljanje, ne v zasluž-karstvo (saj niti dnevnic in potnih stroškov ni hotel dobiti povrnjenih!), ostal je poštenjak do konca. Ne, podal se pa ni! Rodil se je Stanko Završnik dne 27. julija 1894 v učiteljski družini. Njegov oče je bil šolski upravitelj v Preddvoru. Po gimnazijski maturi v Kranju jo napravil še izpit za ljudskošolskega učitelja in potem je vestno in predano služboval skoro celih štirideset let. Zadnje desetletje je bil ravnatelj osnovne šole France Prešeren v Kranju. Ko pa je zaradi utrujenosti moral zapustiti delo z. mladino, posebno s pionirskim odredom »Dobro volje«, je pričel ugašati. Brez šole zanj ni bilo življenja. Umrl je v 69. letu starosti dne 18. aprila 1%3. Odtlej živi Završniikovo ime v Kranju kot pravcata legenda. Spomin na njegovo vzorno — zdaj že tako redko — učiteljsko ljubezen do zaupane mu mladine, gotovo še dolgo ne bo ugasnil. Povedati pa moramo še to, da je poleg takratnega predsednika mestnega ljudskega odbora tov. Andreja Brovča prav Stanko Završnik največ pripomogel, da je Kranj dobil mogočen Prešernov spomenik in da sc je mesto nadvse častno izkazalo ob 100-Jotrtioe pesnikove smrti. SMISEL 900-LETNICE Zc v uvodnih misli smo poudarili, da za 900-let-nico ne bomo prirejali kakih posebnih sjtovesnosri — z dolom za ureditev Preddvora in okoliških vasi bomo 900-letnico najlepše proslavili. Taka je bila naša takratna — rrcimo ji kar začetna — misel. In res4 Preddvor j aru so se izkazali! Veseli nas to dejstvo tembolj, ker le redkokdaj pride od besed in načrtov do dejanj in izvedb. Za začetek praznovanja so si Preddvorjani zastavili delo kar na treh področjih: na komunalnem, ru ali na Beli precej. Da le omenimo "a* stope domače in mladinske folklore, uprizoritve in gostovanja na gledališkem odrU kulturnega doma, predavanja, razstave, koncerte, ra* dioreportaže (Iz naših kra-Jev...), slovesno proslavo obletnice 140-letnice rojstva pesnika Matije Valjavca na Srednji Beli, uprizoritev Fin-žgarjeve ljudske igre »Naša kri« na Zgornji Beli in še i*1 še bi se dado naštevati. Prepričani smo, da bomo ob letu spet lahko pisali o novih dosežkih v našem Preddvoru in v vseh le'P»n vaseh v Storžičevi deželici. Črtomir Zoreč DIJAŠKI DOM v Kranju sprejme takoj UPOKOJENCA za nočno službo Osebne prijave v dopoldanskem času v upravi doma, Kidričeva 2. Pozdravljeni! šolski zvonec že nekaj dni opozarja, da je prijetnih počitnic konec in da ste zopet v šoli, kjer pridno poslušate, kaj se boste novega naučili v tem šolskem letu. Gotovo pa še niste pozabili, kako je bilo med počitnicami, kaj ste doživeli, in prav o tem nam kaj napišite. Uredništvo Med angleščino Angie§cma je Tovarišica P^uje v dnevnik, medtem se zabavamo po svoje. Pa Sed eaim čisto mirno, ker vem, ošt Z*16 k° tovarišica spet ela, kej- se nisem naučila aJ°ga. Učenka poleg mene vr preseda in se "izi. Hudo je razburjena, T zdi ^ tako. Mika me Velikokrat sem opazoval kmete, ki so s traktorji obdelovali zemljo. Mislil sem si, kako bi bilo lepo, če bi ga naŠ oče kupil. Letošnje leto 8e mi je želja izpolnila. Ko sem se prvič peljal z očetom na travnik, sem samo gledal, kako ga vozi. Ko sva se pri-Peljala, je oče začel kositi °tavo. Jaz pa sem samo premišljeval, kdaj se bom usedel na traktor. Kar naenkrat Sem se opogumil in sc usedel panj. Hitro sem ga pognal. °ic je stopil proti meni. . -ašai *fl traktor. Veselo sem priki-" se je k meni in Prasa, me je, če bi rad vo- mnntor- Vesc'° JJ1; Usedel se je vn,;??ka^'. kako ga moram po ' Potem sva ga vozila sem _ranski Poti. Kar hitro se 8a naučil voziti. Veseljje- bx° m°Jc največje boli I ,n Se vedno sem najeto? kadar lahko vozim 5°n*<* Umnik, MUkar°jtŠO,e Stanka Tovarišica vstane in pokliče sosedo: »Ivica, začni brati nalogo!« Sošolka se namršči in začne. Preveč je dolgočasno, zato si učenka pred menoj omisli listič, na katerega napiše: KICK ME, PLEASE (obrcaj me, prosim). Z buciko ga pripne najbližji sošolki in se zadovoljno nasmiha. Tovarišica sprašuje dalje in ne opazi ničesar. Ves razred se zabava in smeji, da ima vse solzne oči. Tovarišica je takih reči navajena in se ne da motiti, kajti vztrajno sprašuje dalje. Vpraša tudi učenko z lističem na hrbtu. Ta ji za trenutek obrne hrbet, tako da tovarišica vidi listič. Vsa osupla reče: »Kdo pa ti je dal tole na hrbet?« Nihče se ne javi, zato tovarišica samo zapreti, naj se še enkrat kaj takega zgodi, pa bo... Ure je konec in pozabiti moramo listič, kajti pred nami je slovenščina in zahtevna tovarišica ne dovoli, da bi se tako zabavali. A tudi naslednja angleška ura in vse za njo so potem postale resnejše. Zadostoval je le pogled in pa misol na »če se še kaj takega zgodi, pa bo ...« Sicer pa, zakaj bi sc tako neumno zabavali, saj je samo nam v škodo. Toda kak dan je že tak, da nam gre vse na smeh ... Danica Zlebir, 7. a razr. osnovne šole Davorin Jenko, Cerklje Mladi pevci iz Gorenje vasi dosegajo pod vodstvom Ivana Milaneza lepe uspehe. Tudi ob otvoritvi nove šole je iz njihovih grl privrela ubrana pesem. — Foto: F. Perdan Prvič na kotalkah Zelo sem si želela kotalk. Sitnarila in sitnarila sem, nazadnje pa sem jih le dobila. Vsa sem žarela od veselja. Starši so se mi smejali in mi pravili, da sem prenarodna, da bi se kaj naučila. Bila pa sem trmasta in sem jim zabičala, naj se ne delajo norca iz mene, ker bodo videli, da nisem tako zabita, kot mislijo. Zvedela sem, da ima kotalke moja prijateljica Leonida in da jih že zna voziti. Prosila sem jo, naj še mene nauči. Kmalu se je začel pouk. Vadila sem po petnajst minut, nato pa sem počivala. V začetku sva se vadili v Leo-nidini hiši na hodniku. Ker je tam ograja, sem se držala z roko in delala razne vaje. Ko sem že kar dobro znala, sva se šli kotalkat za trgovino. Bilo me je zelo strah. Leonida pa mi je rekla, da sem reva in da se nič ne upam. To me je razjezilo. Začela sem se divje kotalkati. Seveda sem se več peljala po zadnji plati kot po kotalkah. »Se ti vsaj ne bodo tako hitro izrabile,« me je dražila prijateljica in se smejala, da bi skoraj počila. »Tako ne bo šlo več, saj se skoraj nič ne pelješ po kotalkah,« mi je dejala nekega dne. Povedala mi je, da se bom lahko držala lipe, ki raste tam. In tako sem se držala z eno roko, da ne bi padla. Učila sem se škarjice. Morala bi dati eno nogo čez drugo, pa sem zmeraj pozabila. Moj dom Imoti svoj dom je nekaj takega, kar si želijo vsi zapuščeni otroci, ki brez strehe nad glavo tavajo po širnem svetu in niti za dan naprej ne vedo, kje bodo prespali noč. Ti otroci so kot Večkrat si domišljam, kako bi bilo, če 01 Postala oblak, majhen bel oblaček. Ko nekoč zopet gledam v nebo, se mi z?zdl, da sem res postala bel oblaček. udplaVaia sem v nebo. Plavala sem mimo Vehkih in majhnih oblakov. Pogledala sem Sanjarjenje na zemljo. Videla sem rojstno vas, polja * travn>kc, ljudi na polju, avtomobile na cesti, hribe in doline. Plavala sem naprej " srečala ptice in se pogovarjala z njimi. °vedale so mi, kje so bile in kaj so vi-. . • p°d sabo sem gledala parke in ljudi, 1 se sprehajajo, kolone vozil, ki se vi je jo 0 cesti in drve proti cilju. Pred sabo 1 videla lepo, veliko letalo. Potniki so IT1 vUl^ In le 7n "' belega oblačka. Letalo je bi mano, ko sem zagledala veliko mo- dro gladino. Ugotovila sem, da je to morje. Gledala sem ladje in jadrnice ter bila vesela lepega dne. Plavala sem naprej v kraje, kjer iivijo Indijanci, iirafe, levi in opice. Na tej poti nisem videla samo lepih reči, ampak tudi kraje, kjer ni avtomobilov, temveč zelo revna naselja. Tu otroci niso razvajeni tako kot mi, saj jim dostikrat še suhega kruha manjka, da bi se najedli. Ponekod divjajo še vojne, kjer se ljudje borijo za to, kar mi ie imamo, za svobodo. Vse to mi je pokvarilo moj lep izlet. Ko me je poklicala mamica, in sem se predramila, sem bita vesela, da nisem oblaček. Mojca Ovscnek, 5. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič majhne nebogljene živalice, ki jih ljudje brez usmiljenja preganjajo in ne vedo, koliko morajo ta nedolžna bitja pretrpeti. Moj dom stoji blizu ceste in železnice v vasici Virmaše. Lepa nova hiša ima 4 sobe. 2 kuhinji in shrambi ter stranišče. Skoraj vse sobe so opremljene, le ena soba pa je igralnica ali telovadnica. V njej je samo divan in televizor. Celo hišo pa ogreva centralna kurjava. Naša družina šteje 5 članov. Najmlajši bratec je star 2 loti. Ime mu je Franc, kličemo ga pa Franci ali Friki. Vsi se smejimo njegovim muham, kretnjam, govorici in še marsičemu. Velikokrat mi kdo reče, da se imam tako lepo, da komaj čutim, da živim. Tega očitanja ne razumem, vem pa, da se imam zares lepo, ker dobim vse, kar si poželim. Magdalena Bukovec, 6. c r. osnovne šole Cvetko Golar, Skofja Loka »Saj se ne bom nikoli naučila,« sem dejala prijateljici. Ta pa me je tolažila. Končno sem znala tudi škarjice. Sedaj se učim še drugih stvari in pomaga mi Leonida. Mira Vidmar, 6. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Smrt partizana Megle so se vlekle po strmih pobočjih Kozjega vrha. Po grebenu se je plazila utrujena in lačna četa prezeblih partizanov. S seboj so nosili tudi ranjence. Že nekaj dni niso jedli ničesar toplega. Komaj so prišli do vrha, že so zaslišali lajanje psov. Nemci so najprej streljali, nato so sledile mine. Partizani so se skrili za debla dreves. Zgrabili so za puške in tudi oni začeli streljati. Med njimi je bil tudi Ivan. Naboji so sprva udarjali brez ciljev, počasi pa so se približevali četi partizanov. Zemlja okrog Ivana je zacvetela. Stisnil se je še bolj k tlom. Zaskrbelo ga je, kaj je s tovariši. Dvignil je glavo. V hrbtu pa je začutil težko bolečino. Krošnje dreves so začele krožiti kot v plesu. Med slikami je videl tudi svojo mater, kako si brisa oči. Bitka je bila končana in hkrati z njo se je Ivanovo življenje umirilo. Marija Košir, 7. a razr. osnovne šole Matija Valjavec, Preddvor S ŠOLSKIH KLOPI Marija J. iz Kranja — Iz pletenega blaga, katerega vzorec prilagam, bi rada imela nekakšen komplet (kostim-ček), vendar ne vem, kakšen. Prosim, če mi model narišete. Blaga imam dovolj, tako da ima lahko zgornji del dolge rokave in da je krilo lahko dolgo. Komplet bi rada nosila za tople dni, ker je blago tanjše. — Stara sem 21 let, visoka 170 cm in tehtam 61 kg. Odgovor — Levi model sestavljata krilo in kratki jopica. Rokavi so kratki, jopica je oprijeta, zapenja se z gumbi bolj na levi strani. Ovratnik je nekoliko podolgovat, zaključen je zaokroženo. Krilo je kratko, zapenja se ob strani. Pazite, kako je obrnjeno blago. Drugi model sestavlja pulover, pod katerim lahko nosite bluze, in pa enostavno dolgo krilo. Pogled v ogled?!o So dnevi, ko s pogledom v ogledalo ugotovimo, da »dobro izgledamo«, so pa spet taki, ko se pogleda v ogledalo kar izogibamo. Takrat je najbolje napraviti nekaj za poživitev obtoka krvi in verjemite, da se bo to poznalo tudi na obrazu. Kaj je treba storiti? Včasih pomaga že mlačna prha, če pa ni časa za kopanje, je treba napraviti nekaj razgibalnih vaj, morda počepov ali predklonov. Če bi radi še posebej lepo izgledali, je priporočljivo ležanje na takoimenuvani lepotni deski. Sušo desko prislonimo na posteljo ali na kak drug primeren kos pohištva in ležemo nanjo tako, da je glava nižje kot noge. Na taki deski se boste spočili, kri pa bo prekrvavila obrazne mišice. Seveda pa je to le poživitev za krajši (as, medtem ko drugi problemi z obrazom in postavo ostanejo. Imate predebele nadlakti? Poskušajte jih stanjšati z vsakodnevno masažo. Vsako jutro in vsak večer jih neusmiljeno drgnite z brisačo. Maščoba na ro- kah se rada nabira, če opravljamo tako delo, da se mišice na nadlakteh ne prekrvavijo dovolj, kri tam zastaja in odlaga neporabljeno hrano. Zato se pri delu večkrat zrav-najmo in zakružimo z iztegnjenimi rokami. Če so na hrbtu mozolji, je neprijetnost sicer najbolj vidna poleti, ni pa treba seveda, da bi imeli mozolje še pozimi. Najprej črtajte iz jedilnika čokolado in svinjino in sploh vse mastne jedi. Jej te sadje in zelenjavo. Uredite si prebavo: vsako jutro in zvečer popijte kozarec vode z limoninim sokom. Izrezana obleka ne sodi na mo-zoljast hrbet. Tudi za svetleči nos so zdravila. Lahko ga sicer pokrivate s pudrom, odvečno maščobo pa odpravljajte z milnico. Masirajte z milno peno in umivajte z mehko vodo. Pomaga tudi obkladck iz pšeničnih otrobov. Maso namažite na nos in z mehko krtačko narahlo zmasirajte. Pustite, da se otrobi posuše in odstranite z mehko krpo. ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanetti&porfiri PRODAJNI ODDELEK: nova in rabljena vozila, namenjena za izvoz v Jugoslavijo Capo di Plazza št. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: za generalna popravila motorjev fiat 600 D. 1100 in 1300 Via F Severa It. 30, telefon 76-4287 in 76-4886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih 11.11 o v i h nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severo št. 30 telefon 76-4287 In 76-4286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovir-vozil Via Locchl 5t. 26/3 telefon 93-787 Kotiček za ljubitelje cvetja Setev trate v septembru PISE IN2. ANKA BERNARD Ce nameravate še letos urediti vrtno trato, morate pohiteti. September je za setev trate zelo primeren, kasneje sejana trava pa se do zime ne ukorenini dovolj in rada pozebe. Za ureditev tiate so potrebna propustna tla. Mokra tla je treba prej drenirati. Trati najbolj prijajo malo ilovnata peščena tla. Premokra, težka tla izboljšamo s plastjo 3 do 5 cm debelejšega peska, ki ga pomešamo z gornjimi desetimi centimetri zemlje. Količina peska je seveda odvisna od tal. Apnenje običajno ni potrebno, apnimo le močno kisla tla. Težka tla dobro zrahljamo s šoto. Za 100 kvadratnih metrov zemljišča jc potrebno en do dva kubična metra šote. Globoko prerahljana tla naj se pred sestvijo dobro uležejo, zato priporočamo valjanje. Ce hočemo uničiti plevel le pred setvijo, potem s setvijo počakajmo. Ko vzkali plevel, ga odstranimo in zase jemo trato. Kemično uničimo plevel z gramoxonom. Ta herbicid se v zemlji hitro razkroji, /ato travo lahko sejemo takoj. Uporabimo 3 do 5 dkg ustrezne mešaniee na k\adiat ni meter. Za običajna tla priporočam mešanico Opatija. Do vzkalitve naj bodo tla primerno vlažna. Ko trava zraste 6 do 8 cm visoko, jo prvič pokosimo. Pri košnji pazimo, da mladih rastlinic ne i/pulimo. Kasneje kosimo redno enkrat tedensko ali takrat, ko trava zraste največ do 8 cm. Ce hočemo imeti lepo zeleno trato brez plevela, jo gnojimo vsakih 6 tednov. S tem preženemo večino plevelov. Trdovratne plevele pa odstranimo z nožem ali pa trato poškropimo z agro-xonom ali deherbanom. Prek zime bo trata obdržala lepo zeleno barvo, če jo bomo v začetku novembra, tik pred zimo, še enkrat pognojili. C*zd zdravnik ^svetuj«! Pljučnica pri odraslem človeku (2) Glede na povzročitelja pljučnice ločimo bakteri-alne od virusnih pljučnic. To je najbolj praktična razdelitev, saj se tako tudi najlaže odločamo glede terapije in prognoze. Ljudje najbolj obolevajo zaradi bakterialnih pljučnic. Najpogostejši povzročitelj bakterialnih pljučnic je diplococcus pneumonije ali bacil pljučnice kot ga bolniki poznajo. Nato sledi sta-philococcus in streptacoc-cus. Prvega pogosteje srečujemo kot povzročitelja gnojnih vnetij na kozi, drugega kot povzročitelja angin. Takoj naj povenV da lahko najdemo kot po-, vzročitelja pljučnice tudi druge, sicer veliko redkejše patogene bakterije oziroma take bolezenske klice, ki navadno povzročajo popolnoma drugačne bolezni na organih, ki majo nobene zveze s pUu' čl. Vendar pa so to že po* sebnostl za medicino. Zgo raj omenjene klice lahko povzročajo tudi drug3 obolenja In ne sam« pljučrlce. Tukaj omenja«11 le najpogostejše primere In ne Izjemnih. Zato vse te pljučnice bakterijskega tipa lahko nastopajo kot samostojni obolenja W pa kot komplikacija aH posledica drugih obole«1' kot so gripa, bronhit«-*' angina. Virusne pljučnice so posledica infekcije z virus« In jih srečujemo tnki-d-ko se pojavijo množična virusna obolenja pri P1*" bivalcih. Ce sc poJ1^' manjša ali večja epide«nl* J.-, virusnih obolenj •«Tia' mo obenem navadno tU« epidemijo pljučnic. Pljučnice se najpogos«5-je pojavljajo v pozni It seni In pozimi ter zgodaj spomladi. Vendar pa ne obstaja absolutno pravil" glede pojava pljučnice posameznem letnem Času-Pljučnico srečamo tudi po leti, vendar v manjše*11 številu. dr. Gorazd Zavrnlk DRUŽINSKI POMENKI GORENJCI! Vabimo vas, da nas obiščete v novi trgovini v delavskem domu Franca Vodopivca, nasproti tovarne Sava. .CHEMO« Chemo Kranj Nudimo vam: barve, lake, lepila, čistila, kozmetiko, avtokozmetiko, podne obloge itd. univerza Delavska TOMO BREJC •Kranj sPrejema prijave za vpis slušateljev v šolskem letu 1971/72 V CENTER ZA IZREDNI ŠTUDIJ lla višji tehniški šoli Maribor (oddelki za strojništvo, elektrotehniko, gradbeništvo, kemijo in tekstil); višji pravni šoli Maribor ekonomski fakulteti Ljubljana (poslovni oddelek) V ODDELEK ZA ODRASLE upravno administrativna šola (III. letnik) tehniška srednja šola (elektro in strojna smer) Poklicna šola (elektro in kovinska smer) Poklicna šola gostinske stroke (kuhar, natakar) delovodske šole (elektro, kovinska in gradbena smer) v osnovno šolo za odrasle 6., 7. in 8. razred V TEČAJE začetne, nadaljevalne in konverzacijske tečaje angleškega, nemškega, francoskega in it nI i- lanskega jezika za kurjače centralnih kurjav (nizkotlačni kotli) za privatne gostilničarje za skladiščnike tehniškega risanja stenografije in strojepisja E SPREJEMAMO: za osnovno šolo do septembra za vse druge oblike pa do 10. septembra od 7. do 14. ure In ob sredah od 7. do 16. ure. Informacije po telefonu št. 21026, 21243. KRANJ Cesta JLA 6 Zaradi razširitve poslovanja v novi veleblagovnici GLOBUS v Kranju razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. poslovodja potrošniškega centra v veleblagovnici Pogoji: visokokvalificiran trgovski delavec živilske stroke s 6-letno prali-so in smislom za organizacijo in vodenje potrošniškega centra; 2. namestnika poslovodje Pogoji: kvalificiran trgovski delavec živilske stroke s 3 letno prakso; 3. aranžer ja Pogoji: kvalificiran delavec ustrezne stroke in najmanj 5 let delovnih izkušen j; 4. blagajničarke Pogoji: kvalificiran trgovski delavec živilske stroke z najmanj 1 leto delovnih izkušenj; 5. prodajalke Pogoji: kvalificirana trgovinska delavka živilske stroke z najmanj 1 leto prakse; 6. mesarji — sekači Pogoji: kvalificiran delavec mesarske stroke s 3-letno prakso; 7. polnilke Pogoji: dokončana osemletka in 1-leto delovnih izkušenj; 8. 1 delavca: Pogoji: izpit za motorno kolo; 9. poslovodja gostinskega obrata Pogoji: visokokvalificiran gostinski delavec ali gostinski tehnik z najmanj 2 leti delovnih izkušenj in smisel za organizacijo in vodenje gostinskega obrata; 10. namestnika poslovodje Pogoji: kvalificiran gostinski delavec in najmanj 2 leti delovnih izkušenj; 11. blagajničarke Pogoji: kvalificirana gostinska ali trgovinska delavka z najmanj 1 leto delovnih izkušenj; 12. natakarice Pogoji: kvalificirane gostinske delavke; 13. točajke Pogoji: priučene gostinske delavke in 2 leti delovnih izkušenj; 14. poslovodja kuhinje Pogoji: visokokvalificirana kuharica z najmanj 2 leti delovnih izkušenj v kuhinji; 15. kuharice Pogoji: kvalificirane gostinske delavke z najmanj 1 leto delovnih izkušenj; 16. pomožne kuharice Pogoji: dokončana osemletka in veselje do dela v kuhinji; 17. snažilke 18. skladiščnika Pogoji: kvalificiran delavec. Osebni dohodki na razglašenih delovnih mestih se bodo obračunavali po pravilnika oz. po opravljenem prometu. Rok prijave za ob javi jena delovna mesta je do 20. septembra 1971. Nastop dela bo predvidoma 1. decembra 1971. Interesenti naj pošljejo prijav« na naslov: Veletrgovina Živila, Kranj, Cesta JLA 6 — splošni sektor. SOBOTA - 4. septembra 197 971 ™ IV. OBRTNIŠKI SEJEM od 9. do 18. X. 1971 CHEMO trgovsko podjetje s kemično tehničnim blagom na veliko in malo ter uvoz in zastopanje inozemskih firm, Ljubljana, Maistrova št. 10 razglaša za prodajalno na Jesenicah prosto delovno mesto nekvalificiranega delavca Pogoj: odslužen vojaški rok in starost nad 18 let. Kot poseben pogoj je določeno dvomesečno poskusno delo. Pismene ponudbe sprejema splošno kadrovski sektor v Ljubljani, Maistrova 10, do 10. septembra 1971. Turistično prometno podjetje CREINA Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. več sprevodnikov 2. skladiščnika 3. 2 učenca avtoelektričarja Pogoji: kanVdUT^f d° Sf Z 1JUdmi' P****«« nastop, kandidati bodo morah opraviti preizkus znanja iz osnovnih računskih operacij; pod 2.: kvalificiran delavec trgovske ali kovinarske stroke ah priučen skladiščnik s prakso v kovinarski pod 3.: dokončana osemletka. Modna konfekcija Krim Ljubljana Delovna enota Kranj sprejme 17 kvalificiranih šivilj - krojačev ali pa tudi priučene šivilje. Možnost dobrega zaslužka od 900 do 1.250 din mesečno. Povrnemo tudi stroške prevoza. Ponudbe Je treba poslati na naslov: Krim, DE Kranj aH osebno v pisarni obrata od 6. do 14. ure. Svet osnovne šole MATIJA VALJAVEC Preddvor razpisuje naslednji delovni mesti: 1. UČITELJA za zemljepis za nedoločen delovni čas Pogoj: PRU, P; 2. ADMINISTRATORJA za nedoločen delovni čas Pogoj: končana dvoletna administrativna šola. mcmm Ugodno prodam polavtoma-tični PRALNI STROJ AEG in HLADILNIK himo. Teran Metod, Grajska cesta 15, Bled 4322 Ugodno prodam 1 m3 DESK 25 mm in 120 kosov MONTA 12. Eržen, Ljubno 51, Pod-nart 4321 Prodam železen »KIMPEž« z gumijastimi kolesi. Sajovic Andrej, Visoko 7, Šenčur 4324 Prodam dva PRAŠIČA za rejo, težka od 60 do 70 kg-Češnjevek 5, Cerklje 4328 Ugodno prodam dvoje za-steklenih VRAT, ena VRATA polna, nova, 1000 kg CEMEN' TA in avto radio BLAU-PUNKT. Gašperčič Hermina, Jezersko 63 4361 Zaradi selitve prodam Pet' delno SPALNICO, DIVAN in JEDILNI KOT. Rogač Jakob« Šobčeva 27, Lesce 4362 Kino Center Kranj predvaja ameriško-angleški barvni vojni film Orli nad Londonom Film prikazuje dogodke iz II. svetovne vojne, znana pod imenom »Bitka za Anglijo« Oglejte si izredno uspeli vojni film, ki vas bo prav gotovo navdušil. PREDSTAVE: v soboto 4. septembra ob 16., 18. In 20. uri, v nedeljo 5. septembra ob 15., 17. In 19. url. Prvič v Sloveniji Tovarna obutve Peko Tržič razglaša za svojo novo prodajalno, ki bo v okviru novega trgovskega centra v Kranju 2 prosti delovni mesti trgovskih pomočnikov Pogoji za sprejem: kvalificiran delavec v trgovini z. najmanj enim letom delovnih izkušenj; poln delovni čas; poskusno delo tri mesece. Prijave sprejema tovarna obutve Peko Tržič kadrovski oddelek, v roku 15 dni po objavi. Poceni prodam PONY motorno kolo, potrebno popravila in moško BUNDO (k1* no). Kranj, Mlekarska 10 4363 Ugodno prodam odli^'« ZAJČNIK in nemški RADIO. Omahen, Dežmanova 9, Mokrica 4364 Ugodno prodam lepo moško zimsko SUKNJO in o** moški OBLEKI. Naslov v o% lasnem oddelku 43W Prodam TRAKTOR znam** fiat pred generalno. BregJj> Komenda 4360 Prodam športni otrošk' VOZIČEK in PEC na olje- V* trič. Begunjska 8, Kranj dovodni stolp) 430 Prodam 1000 kg 2ELEzA' premera 12 mm po 4,20 d'Oj Sp. Besnica 25 4368 Prodam 70-litrski NIK eka. Stojkovski, SojJJ jeva 10, Kranj 43T Prodam PONY EXPRES. kjj krica, Galetova 12 f2 Prodam povratni 'ctal.la VOZOVNICI do DubrovniJ* za 430 din. Zaje, Kidričeva •'' Kranj 4371 Prodam dve lepi stoječi Jj PL visoki 20 m in debel'«« 40 cm. Grandovec, Cesta ^ krškega odreda 16, Kranj^ Ugodno prodam STEPj^ NIK na drva, ELEKTRl^1 ŠTEDILNIK na Štiri p'^' KAMIN, KAVČ s Pred?„ OMARO za dnevno S*J KLOPI za k kmečki peci J KOMPRESOR za ličan je J* gat, Naklo 132, telefon 72-3g Prodam drobni KROMPlg' I 'uman, Kovor 84, TrfiČ^ KO Prodam eno leto stare ^ KOSI nesnice. Strahinj s, Naklo ^ Prodam mlado ^''Vi' dobro mlekarico, tik P* tflt litvijo. Lahovčc 13 Prodam mladega deloV^K VOLA. Sp. Duplje 51 ".ga Prodam 100 kg PRAŠIČA. Zalog 51. CerMjJ| Prodam osem mesec«' jo KRAVO. Voklo 65 g Prodam KRAVO, ci?,tU, mlekarico po četrtem tci # Voglje 28 Prodam eno leto starega BIKA in mlado KRAVO si-mentalko po izbiri. Cerkljanska Dobrava 5 4381 Prodam šest mesecev rab-Jjen trajnožareči ŠTEDILNIK kupersbuseh. Poizve se v kuhinji vrtca Janina — Kebe-tova 8, Kranj 4382 Prodam 5 m3 suhih SMREKOVIH PLOHOV. Ceferin, Potok 18, Železniki 4383 Prodam brejo TELICO in KRAVO. Velesovo 8, Cerklje 4384 Prodam 8 let starega KONJA, težkega 550 kg. Predoslje L Kranj 4385 Prodam TRANZISTOR za Polovično ceno. Hrib 9, Preddvor 4422 Ugodno prodam 1 m3 SMREKOVIH DESK in 500 *g BETONSKEGA ŽELEZA. Naslov v oglasnem oddelku 4423 Prodam osem let starega KONJA, tri leta staro KOBI-ln Pet mesecev staro ¥E-LIC0. Kokrški log 10, Kranj 4424 Prodam dva večja PRAŠIČA *a Pitanje. Mišače 11 pri Oto-cah 4425 .Prodam suhe BOROVE J^OHE in rabljena OKNA. U1*evek 3, Preddvor 4426 Prodam 4 m3 suhih SMRE- sep-4428 KOVIH PLOHOV. Vevar, Go-ri*e 37, Golnik Prodam DN folajnar Stanko, Mlakarjeva 24> Kranj. Ogled do 15. sep-tembra , Prodam 3 MLADIČE vol Xe- Hosta 5, Skofja Loka Prodam dve KRAVI, ki bo sta v krati KONJA _ >• Jenko Franc, Pcvno, Skofja Loka Pr 51 h kriTatkem teletih,'mlade-Co TNJA in SLAMOREZNI- 52 *ELP7 Am 1000 kS betonskega 25 - 10. Suška cesta ' Sk°fja Loka 53 ^^^^ 850 K"? osebni avto FIAT že \£ nik 1969. Klemenčič Jo- Pr0£ a 69 A- Tržic 4386 ^ALPft^ dobro ohranjen rja, Save in Radovljice. Ta trojica mora po kvaliteti tv°riti razred za sebe. Za nJimi pa se bodo za preostaja mesta potegovali Kranjca gora, Preddvor ter Kranj B. že v prvem kolu so na sr>«redu zanimiva srečanja. Tako igralci šešina doma !°stijo Savo, Jeseničani pa •VanjB. Zanimiv bo tudi SJ**Šuo v Zabnici, kjer bodo ^reddvorčani skušali osvojili obe točki. V preostalih sre- ligi Skak glava alci Tri-v ČSSR Smučarski skakalci kranjskega Triglava «> Pod vodstvom tehničnega referenta za skoke SK Triglav Jožeta Javornika te dni odpotovali v CSSR, kjer se bodo danes v Banski Bistrici na 45-metrski Plastični skakalnici pomerili na 4. mednarodnem tekmovanju reprezentanc zahodnih držav. Na pot so odšli Mesec, Kapušin, Norčič in Gor-janc, ki bodo sestavljal lani jila so bili četrti. Med posamezniki bosta nastopila §e Grosar in Bukovnik. •dta Po Kranja, ki je pred-s Stcfančičcm osvo-Prvo mesto, lani pa čanjih — Radovljica : Tržič B, Kranjska gora : Križe B — so domačini izraziti favoriti in do presenečenj ne bi smelo priti. -dh Danes in jutri bodo spet oživela nogometna igrišča po Sloveniji. S prvim jesenskim kolom bodo namreč pričeli nogometaši v slovenski, obeh conskih ter gorenjskih nogometnih ligah. Ker v najvišjem slovenskem tekmovanju letos Gorenjci nimamo predstavnika, bo vsekakor najbolj zanimiv obračun v zahodni conski nogometni ligi, kjer štartajo Jeseničani, kranjski Triglav ter loški LTH. Medtem ko se bodo Tri-glavani doma pomerili z Usnarjem, Jeseničani pa z novogoriško enajsterico Vozil, morajo Ločani na naporno pot v Piran. In kaj lahko pričakujemo od gorenjskih predstavnikov v prvem kolu? Oba domačina sta sicer favorita, kar pa ne moremo trditi za LTH. V gorenjski nogometni ligi pri članih imamo tokrat kar 12 predstavnikov. V ligo sta namreč prišla novinca Bohinj ter novoustanovljen no-gometaid klub v Kranju Ranch bovs. Tudi v tej ligi bo obračun za najboljšo gorenjsko enajsterico zanimiv, saj med favorite lahko štejemo lan- skoletnega conskega ligaša Tržič ter še Lesce, Šenčur in Alples. Pri pionirjih so vsekakor favoriti Triglavani, ki so že lani brez prave konku- rence osvojili naslov gorenjskega pionirskega prvaka. Tako bo torej boj na vseh nogometnih igriščih oster. -dh Jesenice: SFRJ 74:110 a Jesenice, 2. septembra — Igrišče Podmežakljo, prijateljsko košarkarska tekma Jesenice : SFRJ — 74:110 (27:51), gledalcev 1000, sodnika M. Rus (Kranj), Benedi-čič (Jesenice). Jugoslavija: Georgi jevski 12, Simonovič 15, Kneževič 9, Zorga 22, Cosič 28, Vučenič 9, Plečaš 2, Rukavina 13. Jesenice: Bunderla 4, Pirih 4, Obid 10, Božič 13, Vauhnik 2, Bassin 6, Jelovac 26, Iv-kovič 9. Čeprav so bili Jeseničani okrepljeni z nekaterimi re- prezentanti: Bassinom, Je-lovcem in Ivkovičem, sc niso mogli upirati boljšim nasprotnikom. CELJE : JESENICE 66:62 Igrišče v Celju, gledalcev 3000, sodnika Camplin (Murska Sobota), Lešnik (Maribor); Jesenice: Lazar 1, Franko 6, Božič 26, Vauhnik 3, Bunderla 26. Jeseničaini so z dobro igro presenetili domačine, toda za zmago jim je zmanjkalo časa. I. slovenska košarkarska liga Triglav : Vrhnika 95 : 94 V sredo so košarkarji in košarkarice v obeh slovenskih ligah odigrali popolno prvenstveno kodo. Gorenjci so tokrat v moški konkurenci, kakor tudi v ženski osvojili po dve točki. V ostaJih srečanjih pa so morali priznati premoč domačinom. MOŠKI: Triglav : Vrhnika 95:94 ( 54:45), igrišče Stanka Mlakarja, gledalcev 200, sodnika Zule (Ljubljana) in Hol-cinger (Žalec); za Triglav so brli uspešni: Torkar 17, Lam-pret 14, Rus 24, Poljšak 20, Slokan 10, Dežman 8, Cadež 2. Domačini so kljub temu, da so v prvem polčasu krepko nadigrali goste, na koncu koricu morali pošteno potruditi za zmago. Odločil je koš Lampreta v zadnjih sekundah srečanja. Maribor : Kroj 92:82 (32:50), stadion na Taboru, gledalcev 100, sodnika Burja (JLA) in Juteršnik (M. Sobota); Kroj: Lagonder 13, Pokorn 15, Bal-derman 21, Habjan 5, Demšar 21, Braniselj 7. Škof jeločani so kljub visokemu vodstvu v prvem delu, v drugem popustili in zmaga je zasluženo pripadla Mariborčanom. ŽENSKE: Olimpija : Jesenice 41: 56 (14: 23), dvorana Olimpijc v Topniški ulici, gledalcev 30, sodnika Kolen-do (Sk. Loka) m Lilik (Ljubljana); Jesenice: M. Vudrič 29, Koren 2, Volarie 2, Bene-diČič 4, Bertuncolj 19. Jeseničanke so brez težav premagale mlade igralke Olimpije. Maribor : Kroj 65:64 ( 30:25), igrišče v Mariboru, gledalev 100, sodnika Kvedcr in Kučer (oba Žalec); Kroj: Jesenko 10, Vrbinc 16, Strel 16, Pod-nar 1, Strniša 4, Hafner 13, Berginc 4. Skofjeločankc so le za las izgubile razburljivo srečanje v Mariboru. -dh Na Golniku Ivkov, Pire, Puc, Parma in mogoče Gligorić V okviru proslav 50. obletnice inštituta za TBC na Golniku, katere pokrovitelj je Josip-Broz Tito, bo od 23. do 25. septembra na Golniku zanimiv šahovski turnir, na katerem bodo nastopili nekateri naši najbolj znani šahisti. Turnir se igra v čast šahovskih entuzija-stov dr. Tomaža Furlana in prof. dr. Roberta Noubau-erja. Pokrovitelj turnirja je direktor kliničnih bolnic iz Ljubljane Janez Zemljarič, v organizacijskem odboru pa so še dr. Fortič, dr. Mašič, Tavčar, Šiška in Bukovac. Na turnirju bosta zanesljivo igrala velemojstra Bora Ivkov in Vasja Pire. Pričakujejo tudi nastop Svetozarja Gligorića. Organizatorji so prav tako povabili Parmo, Puca, Planinca, Janoševiča, Udovčica, Bideva, Kržišnika in Bajca. Od Gorenjcev bo nastopil samo prvak Desimir Bukovac. Za rezerve so predvideni Mali iz Radovljice, Roblek iz Tržiča in Štrumbelj z Jesenic. Organizatorji upajo, da bo postal turnir tradicionalen. Prvi je bil 1964. leta in je bil v rangu prvokate-gornikov. Na tem turnirju je zmagal Desimir Bukovac. Vse kaže, da bodo tako na Gorenjskem prvikrat nastopili najboljši šahisti Jugoslavije, predvsem Gligorić, Ivkov, Parma ln slovenski prvak Planine. P. Didić Nova telovadnica osnovne Sole Franceta Prešerna je že doživela svoj krst. že pred dnevi je bila gostitelj košarkarjev in Igralcev namiznega tenisa. Košarkarji Triglava so se v prijateljskem srečanju pomerili z letošnjim državnim prvakom Jugoplastiko ter članom prve zvezne lige Oriolikom, namiznoteniški igralci pa so imeli svoi obračun na II. mednarodnem mladinskem tekmovanju, (-dh) — Foto: F. Perdan l£..p r a san J e O o d g o v o r i V četrtek je bil dan upokojencev Lesne industrije Jelovice in Škofje Loke. Tri izmed njih smo vprašali kaj jim pomeni srečanje z nekdanjimi sodelavci in tovarno, kjer so nekoč delali. Tine Dolinar, računovodja: »V Jelovici sem bil zaposlen od ustanovitve podjetja leta 1955 do leta 1968, ko sem sc upokojil. Stikov s tovarno, ki mi je toliko let dajala kruh, nisem nikdar prekinil. Še vedno pridem rad pogledat kaj se novega dela, posebno »finance« me še vedno zanimajo. Ko je pred tremi leti socialna služba v podjetju dala pobudo za srečanje upokojencev, sem z veseljem pomagal pri organizaciji, že prvo srečanje je uspelo. Stari sodelavci se lahko pogovorimo kako živimo, kakšne so naše pokojnine, s čim se ukvarjamo. In tudi o skrbi Jelovice za nas, ki smo nekdaj delali tu. Prav tako kot tisti, ki so še zaposleni, tudi upokojenci želimo, da bi Jelovica čimbolj uspešno poslovala.« Rezka Oter, delavka: »Ob ogledu tovarne smo takoj ugotovili, da je delo danes veliko lažje, kot je bilo tedaj, ko sem bila še zaposlena. Proizvodnja je bolje organizirana, stroji so sodobnejši in več jih je. Posebno mi je ugajala nova proizvodna halć> kjer je delo že skoraj avtomatizirano. Da je proizvodnja sodobna, da je Jelovica zgradila novo halo, smo gotovo pripomogli tudi mi, ki smo sedaj upokojeni. Zato se mi zdi, da je lepo, da se nas vsa ko leto spomnijo. Pa tudi z nekdanjimi sodelavkami se rade kaj pogovorimo.« Jože Trpin, prevzemalec: »V Jelovici sem bil zaposlen dobrih pet let, v lesni industriji pa osemnajst let. Delal sem na direkciji lesne industrije in gozdarstva v Kranju in ko se je ta združila z Jelovico, sem postal član jelovškega kolektiva. Pred osmimi leti sem odšel v pokoj. Vesel sem, da podjetje skrbi za nas. Vsako leto se vsaj enkrat lahko seznanimo z razvojem in delom Jelovi- ce. In vsako leto se srečamo z starimi znanci, z nekdanjimi sodelavci. Vsak izmed nas namreč živi po svoje, v drugem kraju in se tako le redko vidimo. Posebno dobra se mi zdi zamisel, da gremo na krajši izlet, ki je združen s piknikom.« L. Boeatai Rekordna turistična sezona V prvem polletju letošnjega leta so v občini Jesenice zabeležili rekordno število domačih in tujih gostov. V planinskih domovih, hotelih in počitniških domovih ter pri zasebnikih so zabeležili 39.597 domačih in tujih gostov, kar je za okoli 300 gostov več kot v enakem obdobju lanskega leta. Tudi število nočitev se je v primerjavi z lanskim letom močno povečalo, saj so jih letos v prvem polletju zabeležili že 132.268 Ma Krvavec spet z žičnico Na turističnem prometnem podjetju Creina v Kranju so nam povedali, da dela pri rekonstrukciji žičnice na Krvavec dobro napredujejo. Pričakujejo, da bo žičnica približno čez en mesec spet lahko popeljala na vrh prve potnike. Rekonstruirana žičnica bo lahko obratovala dve leti. A. 2. ali 11.000 več kot v enakeia obdobju lani. Domači in tuji gostje so se na Jesenicah za" drževali v poprečju nekaj več kot tri dni, kar kaže, da Jj na Jesenicah še vedno največ prehodnih turistov. D- S« se meni loši iz nove pražorn* V petek dopoldne je bilo v kulturnem domu v Lomu pod Storžičem že šesto srečanje J^^i njih partizanskih kurirjev in vezistov. Zbrane je pozdravil ravnatelj šole v Lomu, v jTj, kurirjev pa je spregovoril Franc Fojkar. Učenci osnovne šole v Lomu so pripravili tlU.7jjSld turni program. Predstavnik podjetja Elektrotehna lz Ljubljane je nato izročil šoli teleVZ%& sprejemnik, ostalih pet podjetij, ki imajo patronat nad šolo, pa je kupilo sodoben prip°> za pouk prometne vzgoje. — Foto: F. Perdan Za pletilstva, male obrti in gospodinjske pletilne stroje je pripravila ALMIRA iz RADOVLJICE Razprodajo volnenih in sintetičnih prej v modnih barvah strokovno sortirane količine prej po barvah, kvaliteti in debelini, si lahko izberete v tovarniškem skladišču vsak dan od 10. do 14. ure (telefon 75-217) •