>y()or y^von” iz Eystlcn-a (Belgija). želim prav vesel božič in nad vse srečno novo leto 1953! Dovolj je žalosti na svetu in še več je ljudi, ki brez potrebe grenijo življenje sebi in drugim. Ako se mi je posrečilo s pripovedovanjem veselih dogodkov spraviti vas vsaka dva meseca nekoliko v dobro voljo, ni to moja, ampak mojega očeta zasluga, ker me je naučil gledati sonce tudi skozi temne oblake. Marsikaj mi je odnesla kraška burja, tega gledanja .pa mi ni mogla vzeti, niti takrat ne, ko me je stresla z lipe in me treščila v neko skalovje. Bodite tudi vi' trdno prepričani, da za dežjem pride vedno lepo vreme. Veselite se tega vnaprej, celö takrat, kadar treska in vam toča češe lase. Namesto da bi jokali in tarnali, si raje zapojte: „Pa kol’kor tol’k’, pa kol’kor tol’k’ pa mor’mo bit’ ve el’.” Janko Jankovič cSoeti neeer a zapor ti Božič 1943 je bil žalosten ... Ležal sem na golih tleh v takozvani ti-fusni sob'! koncentracijskega taborišča na Banjici v Beogradu. Bral sem pisemce, ki ga je skrivaj vtaknila ljubljena roka v dvojno steno zavoja, ki sem ga prejel za božič. Bral sem in spet bral: „Povedali so, da si že novembra odšel v Nemčijo, da si bil obsojen na kazensko vojaško taborišče, da si bil določen za Mauthausen. Zato se vsi čudijo, da si še tu. Obljubili so nam, da boš kmalu odšel v ujetništvo. Ne boj se, zaupaj v Boga in njegovo Mater, h kateri prosi vsak dan naša ljuba mamica. Vsi smo zdravi, a te zelo pogrešamo in naši malčki molijo vsak večer za ubogega strička ...” Bil sem kot suženj, ko so me premestili iz kleti v sobo. šestintrideset dni sem ležal sam v celici, ki je bila široka in dolga dva metra. Soba se mi je zdela palača, čeprav se nas je v njej stiskalo stodvaj et ljudi, prostora pa je imela za kakih trideset. Bili m vsi zadovoljni: ljudje in — uši. Ljudem je bilo toplo, bili so na tesnem kot ribe v posodi. Golazen pa se je lahko nemoteno s^>reUajala po .ljudeh in uživala v krvi, suj se nihče niti popraskati ni mogel, ker smo bili nagosto nastlani po tleh. Križ je bil le, če se je komu zljubilo ponoči se obrniti. Cela vrsta se je morala obrn ti, kot se obračajo čevapčiči ali ribe na ražnju. Sobo smo imeli tifusno, ker je imel med predniki nekdo tifus. Bil je le eden bolan med petinosemdesetimi ljudmi, a so vse "zdrav li. Tedanji nemški oblastnik jih je ukazal odpeljati na Janjiče pod Avalo in po trditi. Vsi smo to vedeli in vsakemu je bilo težko v rcu, saj je bila edina pot odtod — na morišče. Dan se je nagnil. Na5a sončna nra nam je posedala, da je že blizu pc:c popoldan, ko so prileteli vrabčki na prizidek pri oknu na'e ječe. Veselo so čebljali in pogumno kljuvali v steklo. Videti nas niso mogli, ker so bila vsa okna prepleskana z modro barvo kot zavesa proti zračnim napadom. Napravili smo nekaj jas, da smo skrivaj lahko pogledovali v svet, ki je bil zaprt za nas. „Tiho,” je ukazal naš „prerok” in prisluhnil. Pravil je, da razume ptičji pogovor. „Videti jih mo-ratp,” mi je zašepetal. Bilo je težko: odpreti okno je pomenilo izpostaviti sc strelom stražarja na stolpu. Ugasnil sem luč, tiho odprl okno, da je lahko starec videl vrabčke, ki so veselo brskali po snegu med poslednjimi sončnimi žarki. Ugasnilo je sonce, z žarki so odleteli tudi vrabčki v svobodni štet. Bili so-srečnejši-ko-mi, ki smo bili zapisani smrti... Okno sem.spet zaprl. Prerok je tiho dejal: .(Obisk bomo imeli. Mnogo neprijetnosti, ali z neko besedo se bo vse lepo končalo.” Nismo mu verovali, le nasmehnili smo sc mu. Z, Štrmug? 'r- '.'S * ^ runaj so udarile trde vojaške stopinje. Straža se je menjala. Bilo je ob osmih, ko smo kot vsak večer molili večerno molitev. Vsi so vstali, tudi bolniki in pretepeni. V prvi vrsti so stali navadno štirje pravoslavni duhovniki, učitelj, advokat in študent, ki je bil komunist. Ali je ta molil, nisem slišal, stal je v prvi vrsti in povešal glavo k tlom. Mnogim je bil uganka, a meni je z nekaj besedami ob neki pril.ki veliko p-vedal. Imel je velik vpliv pri upravi, saj so talci-komunisti bili v upravi taborišča 'n vsak teden je dobil steklenico z mlekom, pravzaprav je bilo žganje pomešano z mlekom. Jaz sem dobival od časa do časa za-vo:e, kr vaj tudi cigarete in vžigalice, kar sem razdelil hudem in tudi temu študentu, za kar sem prejel včasih požirek „mleka”. Modroval je: „Čudno se usoda igra z nami: dva idejna sovražnika ležita drug ob drugem na mrzlih tleh in si delita stvari po bratovsko. Jutri v gozdu bi vas mirne duše počil, danes grem rad namesto vas na morišče, saj sem sit tega pasjega življenja. Po: vejte ljudem kaj, da se bodo opogumili!” Nemo sem ga gledal. Bilo mi je žal mladega fanta, saj sem čutil, da ga bo kmalu zadel žalosten konec, ali nisem zmogel besede v tolažbo. Dobro je poznal ljudi in uganil moje misli. Povesil je oči in udaril se je po levi nogi in d vje dejal: „Tej-le se moram zahvaliti, da so me ujeli. Ko ne bi bil obstreljen, me nikdar ne bi dobili. Če bi veroval v Boga, bi rekel, da je božja kazen, ker sem nekoč z njo brcnil mater, ki me je na kolenih prosila, naj ne ubijem njenega brata. Nič ne de, je, kar je! Kdaj mislite, da me bodo počili?” „Poslušajte,” se mu rekel. „Nekaj mi v srcu pravi, da vas bo zadelo nekaj težkega in poniževalnega, ko boste odšli tja, odkoder ni povratka. Tu so vaši duhovniki in čas je, da se pripravite za to pot in si olajšate trpljenje.” Kar bruhnilo je iz njega: „To so vam povedali kmetovi vrabci!” Nervojao se-je za- smejal in zadrl: „čuden tip ste. škoda, da nismo v gozdu, z užitkom vas bi ustrelil!” „A jaz bi vas položil na trebuh ter jih vam petindvajset naložil na zadnjo plat in poslal domov k materi, da vam obriše slinasti nos.” V sobi se je vse .zakrohotalo in stražarji so pritekli gledat, študent je bil tiho in nerodno mu je bilo. Nekaj dni pozneje so ga odpeljali izkopavat kosti pobitih po Nemcih in jih sežigal, da bi zakrili sledove zločinov. Nazaj ga ni bilo več ... Ljudje so iz trpečih src odgovarjali v molitvi: „Gospod, usmili se.” Ugasnil sem luč, saj je bil tedaj edini trenutek, ko nihče ni nergal. V sobo je prodrl sveži zrak in preganjal neznosen smrad. Večerna molitev je bila kratka in končala se je s pesmijo: „Dostojno,” kar bi odgovarjalo naši zdravamariji, da smo tudi ta dan ostali živi in dodali -mo prošnji, naj bi tudi 'utrišnii dan ostali, na pojutrišnje nihče ni mislil! V mnogih cerkvah sem bil, ali nikjer nisem videl takih prosilcev kot pri tej večerni molitvi. Vsi so bili solzni. Spomin na svojce je robate značaje prenaredil v blage duše, ki so hitele s prošnjami pred božjo Mater, da jih varuje in reši pogubljenja. In Mati je pomagala. Strašna soba je postala srečna. :v: s ' -a X Y»lnii glasovi so zamirali v sobi. Ljudje so sc ozirali skozi okno. Mraz je bil oster in ljudi je zob'o. Ko sem hotel zapreti okno, so zaropotale strojne pux>ke in Sopi raznobarvnih kresnic so šinili v nebo. Oglasili so se tudi topovi. V presledku sem visoko gori zaslišal letalo. Vse se je naglo končalo. Zaprl sem okno in vžgal luč. Mlad človek ob meni je dejal: „Nemci praznujejo danes svoj sveti večer. S streljanjem in razsvetljavo, kajne!” „Takšnih navad nimajo,” sem mu dejal. „Zmotili so se. Najbrž je bilo njihovo letalo.” „Zakaj ga niso zbili,” se je jezil, ko so se mu drugi smejali. „Pustite Nemce pri miru in povejte mi, kako pri vas praznujejo božič,” se je oglasil ded, ki je bil pri petinosemdesetih letih še trdna korenina. Bil je V ječi, ker je trdil „Glavo dam, a žita" ne damlV. . . ...... .. ,. - Ljudje so se stisnili k zidu in sprehajal sem se med njimi ter pripovedoval o jaslicah, drevescu in lepih navadah, spomnil sem se tudi njihove navade, kako počaste vsakega na sveti večer z vročim žganjem. Rekel sem fantu, naj prižge z ostanki zavojev ogenj v peči, drugi je na žlici pekel sladkor in ogrel vodo, da sem lahko napravil „šerbet”, saj žganja nismo premogli. Vsak je dobil požirek, da se je spomnil svetega praznika. nil po zraku, a predno je zadel lice, sem ga prestregel ter rekel, da fant ni ničesar kriv, ker sem mu jaz dal vžigalice. Izvlekel je samokres in zahteval: „Kdo ti je dal vžigalice?” „S seboj sem jih prinesel.” „La-žeš”! in mrzla cev se je dotaknila mojega čela. Težko je dihal in dišal je po alkoholu. Odmaknil sem se in mu rekel, da sem navajen se razgovarjati na tako daljavo. „Videli smo Njegovo zvezdo na Vzhodu in smo se priSli poklonit.” (Mt 2, 2). Dolgo smo sedeli v razgovoru, saj se nikomur ni spalo, dokler se niso s truščem odprla vrata in v sobo je planil podčastnik z nekaj stražarji. Vsi so skočili pokoncu. „Kdo je zažgal ogenj?” je zarjul. „Jaz,” se je oglasil fant. Pasji bič je švist- Osupnil je bil. Tako hladnokrvnega držanja ni pričakoval, roka s samokresom se mu je počad povesila in ko ga je spravil, je siknil: „Zakaj ste zakurili?” Nisem mu odgovoril. Dedek, ki me je imel rad, je za menoj s tresočim glasom izdavil: „Njegov sveti večer je, pa nas je vse počastil s šerbetom. Zato je zakurjeno v peči. Če je treba koga ubiti zato, ubijte mene, a ne njega.” Kaj se je godilo v duši tega podčastnika, ne vem. Zdelo se mi je, da je sam za e šepetal „sveti večer”. Ostro je ukazal pogasiti ogenj, ki je že davno zamrl, pogledal me je od oeta do glave, se obrnil in odšel. Na vratih je obstal, se obrnil in po vojaško pozdravil in rekel po nemško: „Srečen božič!” Postal je malo in potem dodal: „Vi ga boste še dolgo let obhajali, jaz verjetno ne!” Bilo je nekaj milega na obrazu, a ta izraz je kmalu minil. Zadrl se je: „Spat se sprav te in luč ugasnite!” Prvič smo tedaj lahko luč ugasnili, drugače je morala goreti v o noč. Ker se je vse tako izteklo, smo zadovoljno polegli po trdih tleh. Dedku pa jezik ni dal miru in se je oglasil: „Ste videli, Pudje božji, naš prerok je imel prav. Obisk z mnogo neprijetnosti je bil to, a beseda . vet večer’ ga je ukrotila... če se kdaj vrnem živ domov, nikdar ne bom preganjal malih nagajivčkov — vrabčkov — saj so nam prinesli nocoj resnično novico.” Tisto noč dolgo nisem mogel zaspati. V polsnu sem slišal drobno čivkanje, ki je počasi zamiralo in se spremenilo v lepo pesem, ki dv gne k Bogu vsa srca pri polnočnici. Iz glasov se je izoblikoval dom, drevesce in znani, ljubi obrazi, ki so z menoj peli sveto pesem ... AP RAZGOVOR „Pozdravljen, Jože! Kako je s teboj? Zadnjič si se srečno rešil iz jame! Nihče ni več verjel, da boš še živ. Saj si bil več kot dve uri pod podrtim premogom!” „Rad priznam, da me je Bog rešil. Tega ne bmi pozabil nikdar. Saj sem bil le malo opraskan, a se ganiti nisem mogel. Bil sem pri zave ti ves čas. Poskusil sem si pomagati, a sem se bal, da bi sprožil še več kamenja. Trdo me je držalo!” „Dolge so morale biti one ure!” „Včasih pravimo: ,kot večnost’. Bil sem na pragu. Molil sem kot nikdar prej v življenju.”. „Molil si?” „Bog me je spomnil na molitev. Rad priznam, da sem na molitev nekoliko pozabil. Tako me je Bog z nesrečo spomnil... Bilo mi je, kot bo najbrž ob smrtni uri. Mislil sem, da bom pač končal pod zemljo. Pro il sem Boga, da bi mi bil milostljiv. Tudi žal mi je bilo za vse, kar ni bilo prav v mojem življenju. Sodil in presodil sem samega sebe. V življenju sem bolj malo mislil na „nerodnosti”, tedaj pa mi je bilo vse pred očmi. Prosil sem Boga, naj pozabi! Tisto, da bi človek mislil samo na rešitev, kar nič ne drži! Zdi še mi, da me smrti ni bilo tako trah,. Sklenil pa. se.nj, 'da,, ako srečno, pridem Ij nesreče» ne bom. nikdar več pozabil na molitev. Vsak dan mislim nazaj na one ure .. „Z molitvijo je kot s prijateljem. Velikokrat človek potrebuje razgovora s prijateljem, ki bi te razumel, ki bi mu potožil vse težave in prejel tudi dober nasvet.” „Samo redki so taki prijatelji!” „Med ljudmi jih je res težko najti. Z Bogom je laže. Da mi le hočemo, Bog bo vedno z nami! Ne zapusti nas, če ga mi ne zapustimo. Vse mu moremo zauoati. Največkrat ga prosimo pomoči. Sto stvari imamo, ki jih pro imo pri njem. In uslišani bomo! Bolj kot z dobrim prijateljem se moremo z Bogom zaupno razgovoriti. Nas razume. Vč za naše slabosti, ve, da smo revni in nevredni, a On je dober in zvest. Hvaležni mu moramo biti, kot smo prijatelju hvaležni!” „Imaš prav. če pomislim, kako sem takrat pod zemljo iz srca molil! Molitev mi je dajala upanje in zaupanje. Večkrat mislim-, da je bilo kar prav onih nekaj ur pod zemljo, saj me je Bog spet spomnil, naj ne pozabim nanj. In na molitev.” . „Včasih o rekli: Na morje pojdi se moliti učit!” „Jaz.sem se pa pod zemljo učili” „Res je^Jožel Pozdravljeni” • ....... .... ... . .G. MED NAŠIMI ROJAKI ANGLIJA Prva knjiga v našem jeziku je bila tiskana v tujini. Ali pa veste, da je tudi prva anglesika tiskana knjiga izšla v tujini. Izšla je v Flandriji, ki spada danes pod Belgijo. Fa knjiga je izšla dobrih 70 let pred prvo tiskano slovensko knjigo. # V kratkem nas bodo objeli božični spomini. Duh kadila bo potopil naše misli v čudovito blagovest, ki leto za letom vzbuja v srcih ljudi radom Kristus se nam je rodil! Ob rad.u boste marsikje skušali ujeti melodije nepozabno lepih božičnih pesmi. Ali se kdaj človeška srca čutijo tako eno kakor na sveti večer pred jaslicami? Blagoslovljen božič vsem rojakom po otočju in na celini! Blagoslovljen božič tudi našim v domovini in upa polno novo leto 1953! B fc L G I J A CHARLEROI - MONS V Gharleroi smo imeli službo božjo za naše rajne že 2(i. oktobra, v Paturages pa na dan Vseh svetnikov. Svojih pokojnih smo se spomnili v molitvi in tako, da smo obiskali njihove grobove, čeprav je bilo vreme zelo slabo. Letos se je prijavilo čez 70 rojakov za Mohorjeve knjige. Vsak ima rad doma slovenski koledar in lepa povest naredi mno-g.m prijetne urice. 80 let življenja bo dočakala 22. dec. ga. Marija Moškotelc, roj. Jezbinšek, bivajoča v Dampremy pri Gharleroi. To je najstarejša Slovenka med nami. Čestitamo ji in Izrekamo priznanje vsem, ki ji kdaj pomagajo, da olajšajo njena visoka leta in njeno osamelost. Za zakonski stan so se odločili trije pari iz Beneške Slovenije, stanujoči v Chatellneau: Aldo Mugherli in Marija Lavretič, Danilo Lavretič in Lidija Bordon ter Angelo Šibau in Ivana Lavretič. Tudi med nas je prišel misijonar g. Jože Vidmar. Pozdravljamo ga in se mu za njegove besede in trud lepo zahvaljujemo. V Elcuges pri Mon u pripravlja tudi letos g. Janko Burnik zanimive jaslice, ki privabijo vsako leto precej občudovalcev. Vsem dragim rojakom, posebno tistim, ki se malokdaj vidimo, želim blagoslovljen božič in srečno novo leto, vsem bolehajočim pa obilno tolažbe, pogumnega zaupanja ter vdanosti v božjo voljo. Z. Reven, izs. duhovnik. LIMBURG - LIEGE V Kanado je odšla gdč. Meri Leščak. V novem svetu ji želimo veliko sreče. Prepričani smo, da bo tudi v daljni tujini ostala pošteno in zavedno slovensko dekle. Poroke: V u c h t; Gdč. Marica Mastnak se je poročila z g. Attolinom Pinoli; gdč. Marija Trlep z g. Aleksom Gilley; gdč. Angela Polavdar je popeljala pred oltar g. Franca Trinka in vdova ga. Marija Vergles je sklenila zakonsko zvezo z g. Ivanom Babšek. — Vsem novoporočencem iskreno čestitamo in prosimo ljubega Boga, naj blago, lovi njih zvezo. Bolniki: Na domu se zdravi g. Janez Bru-mec iz Eisdena. G. Bergoč Franc je bil operiran v Maaseiku, g. Ivan Draksler se že dalj časa zdravi v St. Truidenu; zaradi rudarske bolezni boleha g. Matija Kavs iz Winterslaga; v sanatoriju je gdč. Zinka Glo-bevnik; g. Pepi Juršič pa se je iz njega vrnil. Lepo delo storimo, če bolnike obiskujemo! ; Waterschei: Nenadoma je umrl 38 let star Karl Mihelič, doma iz Bovca. Že pred leti je zaradi zastrupitve zgubil nogo. Bil je ve el človek in je na svojem čevljarskem stolu vedno pel slovenske pesmi. Njegovi znanci in prijatelji ga bodo ohranili v lepem spominu. Molimo za njegovo dušo! Vsem rojakom v Belgiji in drugod po svetu želimo notranjega veselja poln božič in srečno novo leto! FRANCIJA OB NEMŠKI MEJI SLOVENSKA SLUŽBA BOŽJA in spovedovanje za bo žične praznike in Novo leto Jeannc d’ Are: v nedeljo 21. decembra bo spovedovanje od 7.30 do 8. ure zjutraj. Meriebach: 21. decembra spoved od 9. do 10. ure, Hospice Ste Elisabeth, ob 10. uri sv. maša. Aumetz: nedelja 21. decembra: spoved od 19. ure dalje. — Ponedeljek, 22. decembra: spoved od 7. ure zjutraj do sv. maše. Sv. maša s pridigo po spovedi. Tucquegnieux: ponedeljek, 22. decembra: spoved od 19. ure dalje. — Torek, 23. decembra: spoved pred sv. mašo, ob 8. uri sv. maša s pridigo. Meriebach: sreda 24. decembra: ob 6. uri sv. maša v župni cerkvi, nato spovedovanje. Ponoči: od polnoči do enih je v Hospice Ste Elisabeth spovedovanje. Ob enih ponoči: slovesna služba božja s pridigo. Na božič 25. decembra: ob 9. uri spovedovanje v Hospice Ste Elisabeth, ob 10. uri sv. maša s pridigo v isti ikapeli. Creutzwald: sv. Štefan: od 6. do 7. ure: spoved v koloniji Maroco. — Od 7. do 9. ure spoved v koloniji Neuland. — Ob 9. uri v koloniji Neuland sv. maša s pridigo. Pri njej poje slovenski cerkveni zbor „Slomšek” iz Merlebacha najlepše božične pesmi. Algrange: Nedelja 28. decembra: spoved od 19. ure dalje. — Ponedeljek 29. decembra: spoved pred sv. mašo od 7. ure dalje. Po končani spovedi je sv. maša s pridigo ob 7.30 uri. Habsterdick: Na dan sv. Silvestra: spoved pred sv. mašo od 8. do 9. ure (31. dec.); ob 9. uri sv. maša s pridigo. Meriebach: Dan Novega leta 1. januar 1953: spoved v Hospice Ste. Elisabeth od 9. do 10. ure, nato slovesna sv. maša istotam. Habsterdick: 8. januar 1953. Pred sv. mašo spoved, ob 9. uri: sv. maša s pridigo. Da bo Vam, dragi rojaki, božje Dete prineslo mir in blagoslov, pridite, pridite k sv. spovedi v adventu ali za božič! $ Vesele božične praznike in srečno novo leto Vam vsem brez izjeme želi iz srca Vaš Stanko, izseljenski duhovnik Vsa druga poročila bo prinesla prihodnja številka „Naše luči”. Važno opozorilo: Vsaka sprememba zgoraj šn j ega programa bo objavljena pravočasno v domačih časopisih ter v radio Sarrebruck. OPOZORILO! Po raznih kolonijah hodijo razni rojaki, ki pravijo, da so begunci. Vedno začenjajo z raznimi imeni duhovnikov, pri katerih so baje že bili v tujini. Nekateri nimajo nobenega veselja do dela in bi radi kar tako pri naših ljudeh živeli. Rudarji zaslužijo težko svoj denar, imajo dobro srce. Vendar je treba previdnosti pri podpiranju takih, ki hodijo okrog. Ako so bili v kakem taborišču beguncev, jih od tam razne komisije spravijo v druge države, seveda na delo. Ako gre kdo na svojo roko kam, je seveda na cesti. Mnogi izrabljajo dobro srce naših ljudi, zato je treba velike previdnosti. Lahko so poslani od Bog ve koga in delajo lahko veliko zmešnjavo v kolonijah. Bodite previdni v govorjenju — in v „posojilih”. PAS-DE-CALAIS Misijoni v naših kolonijah Po našem zadnjem poročilu je bil najvažnejši dogodek veliki misijon v rudarskih revirjih s središčem v Lens. Ta misijon se je vršil istočasno v 32 župnijah, kamor je prišlo IGO misijonarjev. Misijone je otvoril škof iz Arras-a, ki je poudarjal potrebo sv. misijonov za posameznika in za obči blagor, ker le vera v Boga in življenje po veri more prinesti zmaterializiranemu svetu mir in socialno pravičnost. Zidati nov, pravičnejši svet brez Boga je prazno delo. Tega velikega misijona smo postali deležni tudi mi slovenski izseljenci. Prišel je med nas slovenski misijonar iz Gorice, preč. g. Vidmar in imel misijone po vseh naših večjih kolonijah. Vneti, izkušeni misijonar je začel svoje delo v Lievin-Lens-u in ga nadaljeval v Sal-laumines-Mericourt, Vendin-le Vieil, Bruay, Wingeles-Meurchin, Dourges. Povsod so bili misijonski govori zjutraj in zvečer ter razne pobožnosti, zlasti sv. rožni venec. Obiskal je vse naše družine in imel razne stanovske nagovore. Udeležba je bila povsod nepričakovano lepa, dasi je slabo vreme nagajalo in so bili mnogi vsled dela zadržani, da niso mogli priti. Bog daj, da bi lepi sadovi misijonskih dni ostali stanovitni, da bi vladala po vseh naših kolonijah medsebojna ljubezen in bratstvo v dunu Kristusovem. G. misijonarju pa in vsem, ki ste z gostoljubnostjo in diugmii dobrimi deli pripomogli k lepo uspetim misijonom, bodi Bog obilen plačnik.! LIEVIN „Le križ nam sveti govori...” Na pokopališču na Colonne, kjer počivajo številni naši rojaki, dosedaj ni bilo običajnega križa. To ni bilo všeč rudarskim družinam, ki imajo svojce na tem pokopališču. Zbrale so denar in kupile križ, ki ga je škof iz Arras-a dne 13. novembra slovesno blagoslovil. Iz cerkve so ga nesli na pokopališče rudarji v svojih uniformah in z rudarskimi svetilkami v roki. Pred križem so šli gasilci v uniformah in za križem ljudstvo v procesiji. Tako nam bo odslej tudi na tem našem pokopališču govoril križ, „da vid’mo se nad zvezdami”. — + —i 26. oktobra je bila v Lievin-u slovesnost 25-letnice zastave društva sv. Barbare. Pred 25 leti je bila ta prva slovenska zastava v Pas de-Calais blagoslovljena in razvita. Celih 25 let je šla pred nami in nam kazala pravo pot v veri do Boga in ljubezni do domovine. Dopoldne je bila slovesna sv. maša in popoldne proslava v dvorani, kjer je zastava prejela jubilejni spominski trak, pozdravljena od vseh ostalih slovenskih zastav. Ob tej priliki je prejelo 21 zaslužnih članov in pevcev spominske diplome. Ta odlikovanja je razdelil zvezni predsednik g. Blaž Zupančič z ganljivi nagovori na vsakega odlikovanca. Peli so pevci iz Bruay, Sallaumines in Lievin. Igro „Izgubljeni in zopet najdeni mož” so lepo uprizorili igralci iz Lievin-a. HOLANDIJA Prazniki mrtvih so šli mimo nas v spominih na naše rajne. Letos smo imeli vsi skupaj en grob. več — grob našega nepozabnega patra Teotima. Na Vseh svetnikov dan je bila v Sittardeweg v Heerlenu zanj sv. maša, po kateri smo obiskali patrov grob. Pevci „Zvona” so slovesnost povzdig nili s petjem. Novi grobovi med nami: Umrla je Rozalija Knežak iz Hopela, roj. 1881. v Grižah pri Celju. V Waubach je dotrpela gospa Rajhova po dolgem ležanju vsled ohromelosti. V Lindenheuvelu so spremili k počitku zvestega člana društva sv. Barbare g. F. Sotlarja (rudarska bolezen). Približal se je praznik rudarjev in rudarskih društev — svete Barbare. Poslušajte pesem, ki je kot nalašč za naša društva: Vihraj, zastava Barbare, ponosno v soncu in viharju! Zavednost, milost, moč v srce vlij ti slovenskemu rudarju! Sprejmite, dragi rojaki po svetu in v domovini, sedaj naše želje in voščila, da bi svete božične dni preživeli v srčnem miru ob jaslicah, ki nas spominjajo na tisto sveto noč, ko je svetu zasijalo sonce odrešenja. Prav ima — Toda, Slavko, kaj vendar misliš? Že spet imaš strgane hlačke! — Ja, mamica, Jaz vendar ne morem vedno paziti, kaj se godi za mojim hrbtom! NEMČIJA Hamborn. — Slovenci v Hambornu smo doživeli 19. oktobra lepo proslavo. Naš župnik g. prošt Bernard Hiilsmann je praznoval 40-tetnico, odkar je v Hambornu. Ta gospod je šel še kot bogoslovec s č. gospodom Ten.undernom v Slovenijo, da bi se naučil slovenščine. S tem si je pridobil srca tukajšnjih Slovencev in bil skozi 40 let tudi naš slovenski dušni pastir. Svečane proslave v Stadthalle v Hambornu smo se udeležili tudi mi tukajšnji Slovenci. Dve deklici v slov. narodnih nošah sta jubilantu izročili spominsko listino v okvirju in slovenski šopek: Vsi Slovenci v Hambornu podamo toplo Vam roko in čestitamo prisrčno, da nam rosno je oko. Vsega obilno Vam želimo: zdravja, sreče, sladki mir. V hvaležnosti za Vas molimo. Bili ste zvesti naš pastir. V imenu ostalih rojakov je čestital g. proštu sloven ki duhovnik iz Holandije in omenil: „Majhen je naš narod in po vsem svetu je razkropljen. Zato pa tem bolj ceni može tujih narodnosti, ki so spoznali slovensko dušo in si pridobili s požrtovalnim delom naša srca.” Gospodu jubilantu tudi naš list prisrčno čestita in kliče: Na mnoga letal Castrop-Rauxel. — Poročil se je g. Franc Borišek z go. Margareto Gečke, roj. Bemm. Čestitamo! Hamborn. — Spominjam Vas na tisti dan, ko smo leta 1927. praznovali 25-letnico slovenskega društva sv. Barbare v Hambornu. Vesel dan je bil to za nas in kdo se ga ne bi tudi z veseljem spominjal. Koliko jih je še od tistih, ki so se takrat fotografirali z za tavo, med nami? Leta pač tečejo in ljudje legajo v grob. Društvo sv. Barbare v Hambornu ie bilo ustanovljeno že leta 1902. -c. Essen West. — Tukaj je umrla Helena Permiš, doma pri Vranskem na Štajerskem. .Muter L röiirkooi o sp e min Kje sem šla, čez težka pota, polna trnja, polna skal? Zdaj obdaja me samota, šum poletni je prestal. Tam sem prišla, blizu vrta, kjer že mnogo naših spi; vrata že so mi odprta — večnosti tam zrem v oči. Kaj od vsega je ostalo? Le od solz izprani križ. Ko se drugo bo končalo, Ti nam odpri paradiž. P. A. IZ DOMOVINE Poleg drugih je sedaj v zaporu tudi župnik in dekan Jožef Kres iz Vavte vasi pri Novem mestu. Dobil je 32 mesecev zapora. Medtem ko na Goriškem še po mnogih krajih lahko zvonijo, na Dolenjskem marsikje ne tmejo več. Ponekod je dovoljeno od brezbožne oblasti le 5 minut zvonjenja na dan, a ne pred sedmo uro zjutraj, ker sicer „ljudje ne morejo počivati”. V Zagrebu je sam šef države v govoru napovedal še večji boj proti vplivu vere. Toda božji mlini meljejo počasi, a gotovo. Molimo za preganjane! • V Gorici so se lotili dela za „Katoliški dom”, v katerem bi dobile zavetje slovenske organizacije. Bil bi last Družbe sv. Mohorja v Gorici. Naj bi tudi izseljenci postavili vsaj delno to potrebno zgradbo. V USA so sestavili poseben odbor za gradnjo tega doma. Darove sprejema: „Katoliški dom”, Riva Piazzutta 18. GOR1C1A, Italia. ^Veeett, a p e ent Vem, da čutiš se nesrečna, žalost Tvoja zdi se večna. Kaj solzä si pretočila! V srcu Tvojem je gomila. V Boga le bodi upajoča, k njemu naj gre prošnja vroča. Večni vč za vse trpljenje. Nudi vsem, za vse rešenje. Gr. Commercy, Frc. Ne pozabite na mohorske knjige! Letošnji knjižni dar Mohorjeve družbe v Celovcu jc že kar bogat in lep. Kar oglejmo si ga nekoliko: »Koledar za leto 1953”; J. Jurčič: »Deseti brat” (ilustriran); Hiinermann-Nemec: „Lilija nad močvirjem” (: življenjepis in mučeniška smrt mlade svetnice, zavetnice mladine, Marije Goretti); „Sv. evangelij po Mateju”. 1’oleg teh lahko naročite še druge knjige, ki so izšle v njeni založbi v letu 1952: „Mali misal", ki vsebuje vse nedeljske in praznične maše, razne molitve in pesmi; „Nadškof Jeglič” — zelo obsežna in zanimiva knjiga iz življenja in dela našega velikega cerkvenega kneza; „Moje grede”, pesniška zbirka izpod peresa priljubljene koroške pesnice Milke Hartmanove; „Cirilmetodijska ideja” (ali „Sveto apostolsko delo za cerkveno edinost”), napisal župnik Anton Merkun. Vse knjige lahko naročite pri tukajšnjih poverjenikih ali pa neposredno pri Mohorjevi družbi v Celovcu (Klagcnfurt), Viktringer Ring 26, Austria. KRISTONOSCI V Ameriki se je pojavilo gibanje takozvanih kristonoscev (kristoferjev), ki se ravnajo po nauku kitajskega pregovora: „Bolje je eno samo svečko prižgati kot zabavljati čez temo”. Neka žena, ki sodeluje pri tem gibanju, je bila prisotna na nekem zborovanju. Govorili so o po- • trebi demokracije in sicer s precej zmešanimi glavami. žena ni bila zadovoljna z debato. Poseže vmes in pravi: „Nobeden izmed vas ni povedal glavne ideje, ki so jo ustanovitelji Združenih držav postavili na začetek deklaracije neodvisnosti. To je ideja, da je vsak posamezen človek, mož, žena in otrok, prejel svoje pravice od Boga, ne pa od države. Ena glavnih nalog države je, da te, od Boga dane pravice varuje in spoštuje.” Dvorana je ženi pritrdila z velikim ploskanjem. Žena je povedala v kratkem, kaj je krščanska demokracija. „Kristonosci” se ravnajo po teh-le načelih: Bodi prijazen, dobrohoten. Ne žali ljudi! — Povej svoje misli, pa nikar jih ne vsiljuj! — Bolje je, da si optimist kot pa pesimist. Optimist vidi srečo v vsaki nesreči, črnogled pa nesrečo v vsaki sreči. — Priznaj svoje napake. Priznanje nas krepi! — Vlivaj zaupanje, ne jemlji ljudem poguma. — Bodi delaven, ne samo zgovoren. F. K. ZA SMEH Primorci in Prekmurci — Ti si Prekmurec, ne? — Ne, jaz sem Primorec. — Kaj ni to vseeno? — Seveda ne. Jaz sem doma blizu morja. Tam je Primorsko. Zato nam pravijo, da smo Primorci. Prekmurci so pa tisti Slovenci, ki so preko Mure, ki torej živijo onstran Mure. Pred letom 1918. so jim vladali Madžari, nam pa Avstrijci. Prekmurci so torej čisto na drugem koncu Slovenije kot Primorci. , Dober recept Nekdo je dal v časopise oglas; „Kdor pošlje vnaprej 10 frankov, dobi navodilo, kako se odpravi rdeča barva z nosa.” — Oglasilo se jih je polno, vsi pa so dobili odgovor: „Pijte kar naprej in veliko. Nos bo kmalu postal modre barve." Srečo je imel! Očka: „No, Markec, zdaj lepo pridno jej in ne packaj jedi! Ko sem bil majhen kot ti, večkrat nisem imel drugega jesti kot suh kruh.” Markec: „To si pač vesel, očka, da si sedaj prišel k nam, kjer dobiš vedno kaj dobrega!” BOŽIČNA KRIŽANKA Vodoravno: 1 praznik, 4 barva, žen. oblika množine, 5 oblika glagola „vedeti”, 6 barva, 7 žensko ime. Navpično: 1 romarski kraj, 2 kraj pri Trstu, 5 drevo in sad. (Rešitev prihodnjič) NASA LUC bratom in sestram slovenske krvi širom Zapadne Evrope v razvedrilo, veselje in podučilo. V vseh zadevah lista (darovi, oglasi in dopisi) se obračajte na spodaj navedene poverjenike. Lahko pišete tudi na naslov: NASA LUČ, Viktringer Ring 26. Celo-vec-Klagenfurt, Austria. Če list prihaja do Vas naravnost iz tiskarne, stane letno (6 štev.) 15 šilingov ali: 470 lir; 35 bfrs; 350 ffrs; 3 RM; 70 amer. centov. NEKATERI POVERJENIKI: Anglija: Rev. Ignacij Kunstelj, Marillac Sanatorium, Warley, Essex. Belgija: Vinko Žakelj, Place E. Dupont 8, Liege. Zdravko Reven, rue Charles Dupret 17., Charleroi. Francija: Mgr. Stanko Grims, rue N. Col-son 24, Merlebach, Moselle. J. Jankovič, rue de Belgrade 17, Tucque-gnieux, Mthe 8c Mile. Nace Čretnik, rue St. Fargeau 4, Paris XX. Msgr. Valentin Zupančič, rue Cl. Debus-sy 17, Lievin (P-de-Calais). Holandija: Nande Babnik, Versilienbos weg 64, Heerlerheide, Limburg. Nemčija: Richard Šuštar, Zeppelinstr. 3, Mari i/Westf. Odgovorni urednik: Dr. Janko Hornböck. - Založba. Družbe sv. Mohorja v Celovcu. - Tiska tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. - Printed in Austria. Ja poslarjao« torbe. Dopisnikom! Vaših misli in prispevkov sem zelo vesel. Vendar jih zaradi skromnega prostora ne morem vseh objaviti. Za vsak dober nasvet: Bog povrni! Dopise bom skušal ob priliki uporabiti, kolikor bo mogoče. Zato pa brez zamere, cc kaj ni objavljeno. Prispevke za 2. št. sprejemam do 1. febr. Gr. Commercy, Frc.: Iz poslanega sem skušal izbrati najboljše. F. Simonič, Frc.: Poslano pride na vrsto v novem letu. Urednik . (Sohi Ko v troje zrem valove, njih poslušam šumni glas, se spomin budi na dnove, na prej srečni, srečni čas. Ko je vera tu živela v srcih našega rodu, ko bil praznik je brez dela, dan le božjega Simi. Zvezda zdaj drugačna seva, nove „vzore” kažejo. „Svoboda” okrog odmeva, a prostost ni prava to. Človek, tvoja je svoboda, da si sebi gospodar, da si pravi sin naroda, drugih ne tlačan nikdar. Soča jasna, Soča krasna, kaj dočakala si ti! sodba tu rohni oblastna, bratu brat že smrt želi. Padali so kralji, carji, o, zaman sc, svet, boriš: kakor nekdaj v svetli zarji Bog ostal bo, zmagal križ! A. Go. Creusot, Frc.