PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE k*t° 2. štev. 266 - Cena 4.- lire TRST, petek 12. aprila, 1946 Uredništvo ln uprava, Ptazza Goldoni it. 1 - L Tel. St. 93806 93807, 93808. Kokoplst »e n« vrtajo Pogin ali procvit Vka Wa,C* voin* je prišlo doslej Jetičnem gospodarstvu do °jne konjunkture, do trenutka oddiha pred ponovnim pri-^ °m nujnih rednih kriz. Nalet . ^Poštenost za obnovo potreb-f ndu,lriy«< potreba po iievilnih *ov'.tvenih delih začasno zrna* °/o brezposelnosti in prenako-■c*ni kapitaU najdejo nove mol- n°»« Investicije. "o«i coni ti iti ti ga ni.* gospodarstvo v »Z>ki tVeH’ Pol>ska in Csiko-v i ik uvajanju socialnih in načel s pospeševan (or, vs,h treh gospodarskh sek-tn 1 “osebnega, zadružnega — vse te de*eie so Polet ** P° tai v°ini *e nesluten fen * 0bnovitvene proizvodnje, si-o:a; e>npo gospodarskega in so-eff0 napredka kot ga Se ni ,(roJ SUet' 80 razmere, M kljub 1 bedi in drugim žalostnim fosleai, '•>*ttni °a>n nci-'lovc‘,:c3a vojnega n:^ito reševanje perečih p Problemov. *e0a v naii coni ni. •ein0j^ con< ie oji'omtia brezpo-s,er)i ‘ ^ naji coni je nesoraz-«5^° Velika beda. V naii ooni nfo /Qm° absolutno vzdrieva-»o^j, P|*aJou od ini'esticij v ob-Pol„0lCna aela. V noai coni je po-«i Co ®°®P°dcrsfeo mrtvilo. V -na-0iPl)i.' pred durmi množično •ttij ki ga je zdaj dopu- * taf * Množično odpuščanje, se obeta Trstu (in coni! IJa*',e1‘a socialna drama, ki c'en,'norda »P^ofc Maj doživel. u imamo pripisati vse tot li ?a, “no nam. to ie pojasnju-proglas, s katerim ZVU ukinitev prepovedi od- tten^*'evia/*fa Pokopoma po čohče-^er,,, ,ci so £e ist-edil v tiv. . * /f rt li Ji Italiji v sporazumu s delavstva in indti- H. N nani pojasnjuje, da je a!> mani ie vedno pri-*tahjanskemu gospodar-.1 »i^°dr°čju in da ga zato več Jrt4( 3 fMdl Podobno upravljajo. i**1 tr ° n3*ilne priključitvi je 7*1, ^ * *® I t, ie bolj pa trpi pridružile tud i voj- *® nekaj drugega: Da J* va* podobno socii!no '»w. mr 1, de. %*■*» (*a(>lia Selc v toku, toda Ss* t, j®** Popolne uresničitve. «0 |, /n . f*h»KCI Poi>sod tulijo ostanki čne miselnosti. <>!a *: dofffo ni vs?. Kar se •o S? *•«» ir» > »pada i> najpodlejSe w go- rnrtvilo, Ucr u strahu 0 Pripadnostjo te cone c 'p0iar9!*'’ ^evaKfe * pomočjo i'1 na«. _ premoč-i d-lodajnl-L* ffa ?!>! ^-^avskemu razrrdu, j. ^rS)ie .P Pornni zgodovina »J ^»la A kohn,a!ne pollttkr. Pf!!0 «»Jat>£dpK5tai0 najnapred-j , * ne samo da pod > CSL'1*' •v ^ ** Ws,° po/iftfr- > S? ‘n^f rn« ^ stah'° pntii* ki* Pr((.,. ° ‘milianja kot poli-dos’tl Urcan^ie * P<-^ , (l* Sp ,Tti0 v 'L..Vt)o t*. Pribltno SOOO ltj'9 H'™«™* delavcev «>;’• a”'““ ■* fco sr* ^aui v <«- H ,,, na razne način- po-i>a !*mn1e domačega htf* Pre^ r,U!Uii0 '» mnog* O naZ °\an^ drtav?. a 'kitijo in ^ej° , *■ JO ‘n razbijanje delav. •H. S *C| Ottd,*!.0’ po- Jl\ *<*no.k™<*)*, to- % 0 ei*fna r* ^ re»Ua v»*\ teh kri- Zv& « feH okolno. stik s svojim u-krepom zopet izključno prizadeti množice, ki kot gospodarsko šibkejše tako že nosijo socialno in fizično vse breme teh težkih dazmert Kako to, da ZVU ne poseže, da bi industrijski krorf( vsaj delno nosili breme, da bi sprejeli nekaj naročil v ladjeddnlcah ali pa podaljšali zaporo odpustov, kar bi bilo tembolj upravičeno, če pomislimo, da so sedanfi delodajalci zasluzili milijone in milijone v proizvodnji za nacifaSi-stične si7e, medtem ko se je zdaj najbolj prizadeto delavstvo Srtvo-valo in trpelo v osvobodilnem boju na strani zaveznikov. Zakaj podpira s svojim novim ukrepom tako podle politične manevre, ko bi lahko ukinitev zapore odpustov soupadala s pričetkom obetanih javnih del. Pri tem M kar prevzela odpuS&sne delavce, ki itak ie utrpt veliko Škodo, ker v.orajo sprejeti telaSka dela, če hočejo Živeti, čeprav so strokovno izobraženi. Memorandum Enotnih sindikata' in mnoiična zborovanja v tovarnah so Ze sami dovolj zgovorni. Resnično demokratični socialni ukrepi ZVU bi lahko preprečili ogromno trpljenje. Vse ie razmere kaZejo Se nekaj: Trst ima čisto drugačen go-spodarsko-zcmljepisni položaj kot Italija, s povsem nasprotnimi težnjami. Ed:n poglavitnih razlogov za gospodarsko mrtvilo Trsta in cone je njegova oddaljenost od prirodnega zaledja. Le prik'jučitev Trsta k temu zaledju, kar omogočuje (dino jugoslovanska reSitiv tega problema, lahko v osnovah reSi danaSnji težak položaj. Ugotavljamo pa, da tukajšnje bedne socialne gospodarske razmere, posebno pa podle politične Spekulacije s pomočjo tega položaja, dobivajo tem jačji in značilne j$i pomen v nasprotju s sploSno obnovo v drugih diielah. Vse to kaze silno nujnost pravih-r.ega posega zadevnih oblasti. Se bolj pa nujnost popolne celotne reiitve s priključitvijo Trsia in oone k Jugoslaviji in s tem svoji. mu prirodnemu gospodarskemu zaledju. F. R. Ugotovitev lista « Humanit6» : PREBIVALSTVO V CONI A IN B JE ENOTNO ZA JUGOSLAVIJO Francoska delegacija se je mogla prepričati o volji občutenja vreiinega prebivalstva JK Iz memoranduma PNOO razmejitveni komisiji Boj primorskega ljudstva je bil plebiscit za Jugoslavijo Pariz, 11. AFP. — List «Huma-nite» objavlja danes na prvi strani članek Magniena pod naslovom »Fašizem v Trstu*. Magnien je nedavno obiskal Trst i-n JK In pije med drugim: «V vsej coni B je privrženost prebivalstva k Jugoslaviji prav tako Izven dvoma, kot v coni A, ki je zasedena po zaveznikih. Ni treba reči, da v coni B nisem niti enkrat opazil «vElikih koncentracij Titovih čet», o katerih so nedavno do neokusnosti govorili v oflcialnem tisku. Toda v Benetkah, v gozdovih pri Vidmu, (kamor so jih skrili, ko jo šla mimo zavezniška komisija) so sama taborišča poljskih Andersovih vojakov. In na furlanskih cestah je mogoče prav često opažati kolone vojaških kamionov in traktorjev, ki vlačijo tanke. V ccnl B so ostali ljud3ki odbori, rojeni v osvobodilni vojni, na svojem mestu ter upravljajo mesta in vasi. Ena izmed največjih bolečin cone A pa je, da je morala gledati, kako ja ZVU kratkomalo zatrla legalno Izvoljene odbore, ki predstavljajo voljo prebivalstva in postavila mesto njih nekake konzul-te, to Je neke vrste upravo, ki Je sestavljena po večini iz fašističnih uradnikov. T r r~ 1 Svet, ki so ga imenovali zavezniki, vlada mesiu po fašističnih zakonih iz leta 1943. Vojaška uprava ovira resnično epuracljo: Ni mogoče zasledovati fašistov za zločine po 8. soptembru 1943 ko se je Ba-doglio predal. Nato navaja članek imena nekaterih vojnih zločincev in znanih fašistov, ki zavzemajo važna mesta v upravi Trsta ter nadaljuje: »Mogli bi podati še mnogo več primerov, ki bi omogočili lažje spoznanje, kaj je dejansko titaVjanski iredentizem* v Istri in JK in zakaj tulijo italijanski manifestanti v Trstu popolnoma svobodno »Duce, Duce» ter pozdravljajo s fašističnim pozdravom. Prepričani smo, da se je francoska delegacija v zavezniški komisiji mogla, prav kot mi, prepričati o vseh teh dejstvih ln poučiti zunanjega ministra o resnici o Trstu in JK, da bo Franclja na bližnji mirovni konferenci na strani trga občudovanja vrednega prebivalstva, ki Je tako dobro In tako zaupa naši deželi, s katero veže neločljivo besedo: svoboda*. Pravica o odločanju usode Julijske krajine Razstava narodov »Borba jugoslovanskih za svobodo- v Praqi Praga, 11. - Tanjug — V Pragi se je pričela pod pokrovitelj sl vero predsednika Ecne-Ja razstava «Bor. ba jugoslovanskih narodov za svo-iodo*. Otvoritvi razstave so prisostvovali češkoslovaški zunanji minister Jan Masaryk, prosvetni minister Nejedli, minister za informacije Kopesky, predsednik narodne skup3’ine David, jugoslovanski poslanik v Pragi Cernej ln veliko levilo gostov. Minister za Informacije Kopesky je v svojem govoru poudaril ogromno zanimanje, s katerim je ves svet zasledoval juniuko borbo jugoslovanskih narodov pod vodstvom maršala Tita. Poudaril je, da so imeli jugoslovanski narodi Se drugo nalogo pred sabo, osvoboditev z:3UŽnjenega Trsta in Primorja. Velike zasluge slovanskih narodov za zmago nad fašizmom so jim dale vso pravico, da odločajo o usodi ozemlja, katerega prebivalstvo je po ve*ini jugoslovansko. Češkoslo- vaško ljudstvo bo vedno podpiralo prizadevanja bratskih narodov. Razstava obsega zemljevide, dokumente, fotografije in zastave, ki prikazujejo junaiko borbo jugoslovanskih narodov in zločinska dejanja okupatorja. Pozdrav delavcem Trsta in Julijske kraj ne Split, 11. Tanjug. — Na kongresu mornarjev, pristaniških in ladjedel-niških delavcev v Splitu sta bili sprejeti dve resoluciji, od katerih izraža prva protest proti Francovemu terorju v Španiji, druga pa solidarnost z delavci Trsta In JK. Druga resolucija pravi med drugim: iZ velikim zanimanjem sledimo vaji borbi proti fašizmu, ki se danes še nadaljuje. Žrtve, k\ jih Še dnevno prenašate, in vaša vztrajnost v boju je velik doprinos delovnemu razredu vsega sveta*. Resolucija, ki protestira proti Francu, pravi, da je špansko ljudstvo pretrpelo mnogo žrtev v boju proti fašizmu in da bo nadaljevalo to borbo do njegovega popolnega uničenja. »Energično protestiramo proti terorju nad delovnim razredom v Španiji in umorom najboljših španskih domoljubov Garcije in tovarišev*. Kongres zahteva pomoč španskemu ljudstvu In poziva vse demokratična sile sveta ln delovni razred, naj ukranejo vse, da se Francov režim odpravi. MARSEILLES. — Jugoslovanski parnik cBcžanka* je davi prispel iz Nikole.Jeva v Marsellles s tovorom 5.450 ton sovjetskega žita za Francijo. Gladovna stavka v trziskih zaporih prenehala Gladovna stavka aretiranih antifašistov v zaporih v Tržl'j se je končala. Včeraj zjutraj je neki zaveznilki častnik zaprte antifašiste obvestil, da se bodo v teku današnjega dne vršile razprave, na katerih se bo odlačila njihova usoda. Zaradi tega so zaprti antifašisti včeraj cb 12 uri zaključil gladovno stavko, ki je trajala 63 ur. Razne delegacije iz mesta so včeraj zjutraj predložile ZVU številna protestna pisma. Delavske množice protestirajo na množičn h zborovanjih zaradi pričakovanih odpustov z dela 10. t m. popoldne se je v ladjedelnici Sv.. Marka in v tovarni strojev pri Sv. Andreju zbrala velika množica delavcev da protestira proti nameravani ukinitvi prepovedi odpuščanja z dola. V ladjedelnici Sv. Marka se je zbralo nad 2.000 delavcev katerim je spregovoril tov. Juraga predstavnik Enotnih sindikatov. V uvedu je dejal dj so začeli gespodr.ijl proti delavcem pravcato ofenzivo. Domači kapitalisti postavljajo delavstvo pred dilemo: ali mirno ln pasivno sprejeti trea-poselnost, bedo in lakoto ali pa se strnjeno boriti ter rce.kclji preprečiti da bi ogrr.*al» prihodnost delovnih m.iožic. Tovaria Juraga Je v svojem govoru nadalje dejal, da Je kaplt3l'stičnl sloj, 1:1 i!j vedno gospoduje, odgovoren za vse, kar se dogaja ln kar ot'.lu}a st".nje delavstva. Toda delavstvo Jo delodajalcem dokazalo, di imajo opravka s strnjeno delovno množico, ki no bo dopuščala nlkakega izkoriščanja in ki sc bo borila vse dotlej, dokler JI ne bodo zajamčene V3c človečanske in socialne pravice. V nadaljevanju svojega govera Jo tov. Juraga dejal, da, je v državah, kjer ni vojaike uprave, obnova Va v teku. Kjer pa inaj delavstvo vso oblast v svojih rokah, Je obnova dosegla egromen polet. Pri nas pa n'so domači Industrije! storili ila ničesar ter izkorlaSajo so- dustrijcem, ki že uveljavljajo ukinitev prepovedi odpuiuanja. Delavstvo mora pokazati indu3trijcem in ZVU, da hoče obnovo naše dežele in da hoče odpraviti izkoriščanja človeka po človeku. Nato Jo tov. Juraga prebral spomenico Enotnih sindikatov, ki Jo je koordinacijski odbor CRDA-e poslal glavnemu ravnateljstvu CRDA-3 in uradu za delo pri ZVU. V tej spomenici protestira proti nezaslišanemu stanju, ki so ga povzročili delodajalci. Spomenico princ Smo v Izvlečku. V uvodu se sklicuje na pismo, ki ga Je tajništvo Enotnih sindikatov poslalo urp.du ra delo pri ZVU. V njem je bil prikazan obupen položaj, v katerem bi se znašlo delavstvo, če bi preklicali prepoved o odpuščanju. Nadalje je pismo opozarjalo ZVU na njeno edgovornost pred ljudstvom in na dejstvo, da industrijci ne kažejo nlkake volje za obnovo ter skuhajo opravičiti svejo neaktivnest s pretiranim vznemirjanjem delavstva, ki da ne dopušča delodajalcem sprejemati naročil. V tem pismu so Enotni sindikati tudi predlageli ZVU, kako naj bi rešila vprauanje prepovedi o odpuščanju. Koordinacijski odbor CRDA-e sa s tem pismom popolnoma strinja ln opozarja glavno ravnateljstvo CRDA-e ln urad z?.delo pri ZVU na naslednje ugotovitve, do katerih je prišel na pod* Javno sindikalno zborovanje Zavezniška vojaška uprava je dovolila Enotn m sindikatom, da priredijo javno sindikalno zborovanje, ki bo na Gariba'dijevem trgu v soboto ob 17 ur:. Na zborovanju bodo obravnavali ukinitev zapore odpustov. Podrobnos.i bomo objavili v prihodnji številk?. m. — danjo stanje, ker ZVU skrbi skb-raj izključno, za to, da zaščiti interese vladajočih razredov. Spričo tak »ga stanja ne smemo cs ati križem rok, temveč moramo pričeti stvaren in pravičen boj t«r okrepiti naše sindikalne organiza- lagl preučitve sedanjega stanja delavstva v zvezi z ukinitvijo prepovedi o odpuščanju z dela. V vsem našem področju in v ladjedelnicah samih se čuti zelo nujna potreta po obnovi. Ce bi industrije!, CRDA ln drugi delodajalci e i’ tako da se bomo mogli upirati I imeli kaj volje do dela, bi zaposlili sramotnemu zadržanju naših lndu- — ^1--»..- v.. ----- strljcev in onim, ki jih podpirajo. V tej vojni so bile poražene naci-fašistič.ie sile, toda one se zopet pojavljajo v drugi obliki. Tod« tržaško delovno ljudstvo jtzdrujcno In se že od leta 1902 bori prot vsem poizkusom kapitalistov, da tl ga zatirali. Delavstvo ni vce voljno mirno dopuščati, da bi ga gospodujoči razred pahnil v obupen položaj. Zato pozlvejo sindlkn 1 dP-Uvatvo, trn J se Jih strnjeno oklene, da ga bodo vselil v borbi proli in- vso delavstvo ln bi celo primanjkovalo delovnih moči. Toda ukinitev prepovedi o odpuščanju Je tudi .posledica dejstva, da zaupaiška uprav A ZVU na tem ozemlju ni podvzcla dovoljnih mer, ki .bi rešile kritično stanje. Zato Je danes delavstvo v tako obupnem položaju ln mu .preti odpuščanje v velikem obsegu. Ker je koordinacijski odbor zelo zaskrbljen zaradi posodic, ki bi nastal« po tem odpuščanju, poziva ZVU, naj takoj prične z Javnimi de- li in tako zaposli vse odpuščene delavce. Te delavce bi bilo treba zaposliti v Trstu, zlasti pa v ladjedelnicah samih, ki so zelo potrebne obnovo. Predlogi koordinacijskega odbora Ce pa bi kljub vsemu prišlo do odpuščanja, Je delavstvo CRDA-e mnenja, da ti se moralo vrš.ti takole: Predvsem bi morali odpustiti vse fašiste, kolaboracioniste in epu-riranoe. Nadalje vse one, ki imajo nedovoljene dohodke, to je črnoborzijance, ter one, ki imajo kake drugo zakonite dohodke. Nato one, v katerih družini jo že kdo zaposlen, pri čemer pa je treba upoštevati čtevilo družinskih uianov. Mesečni odstotek odpustov z dela bi moral biti manjb*i, kot Je v Italiji, ker so la itak odpustili mnogo delavcev od septembra do decembra lanskega leta. Spomenica se končuje s pozivom, naj ravnateljstvo CRDA-e ln urad za delo pri ZVU upoštevata željo dclavccv in s» zavedata sedanjega stanja ter rešita kočljivo vprašanje tako, kot zahteva delavstvo. Tov. Juraga je nato nadaljeval svoj govor in dejal, da je ta spomenica prvi korak koordinacijskega odbora. To zborovanje delavstva pa Je že samo po sebi protest, proti zlorabam delodajalcev. Je pa tudi opomin ZVU, da delavstvo hoče iivetl v miru ln sodelovati pri obnovi dežele. Ce pa domači Izkoriščevalci mislijo drugače, in hočejo iz svojih političnih razlogov sestradati delavstvo, naj vedo, da ga je borba tako prokal la, da se ne bo dalo ukloniti. Delavstvo je sprejelo konec govora z burnim ploskanjem lr. odobravanjem. Zborovanje v tovarni strojev Ob isti url so se sestali tudi delavci ln del nameščencev v tovarni strojev pri Sv. Andreju. Spregovoril jim Ja tov. Petronio. Dejal je, da začasna zaupniška uprava ni znala lzventl obnove, čeprav je tu v teh krajih zelo nujna, ker Je vojna povzročila ogromno razdejanje. Tovariš Petronio je dejal, da našega ljudstva ne morejo imeti za premaganega, ker Je ogromno prispevalo v oavobodilni vojni ln ker se je celih 25 let borilo proti fašizmu. Vemo, da delodajalci nimajo nlkakega Interesa, da bi uporabili svoje kapltale vse dotlej, dokler ne bi zopet zasužnjili delavstva ter samovoljno ravnali z njim. Sind.kalni vodje si nikoli niso delali utvar o velikodušnosti delodajalcev. Stanje, ki se Je ustvarilo po 12. Juniju 1945 j« nujno dovedlo do vsega tega. Zato so sl sindikati vedno prizadevali, da omilijo te/.koče, ki so nastajale, ker jih n< bilo mogoče popolnoma odstraniti. Ker torej ni bilo mogoče preprečiti odpustov z dela, so si sindikati prizadevali, da bi jih .vsaj omejili ln da bi odpuščene de- lavce zaposlili pri javnih d£lih v mestu samem. Svoj govor je končal s pozivom, naj ostane delavstvo strnjeno in naj se še trdneje oklene Enotnih sindikatov, da se bo lahko upiralo vsem poizkusom Izkoriščanja in zatiranja. Na koncu zborovanja je tovariš Desanti prebral resolucijo, naslov-ljrao na ZVU, ki so jo novzoči enoglasno sprejeli. Postopna ukinitev prepovedi o odpuščanju z dela Včeraj je ZVU izdala poročilo o postopni ukinitvi prepovedi o odpuščanju. Po obrazložitvi vzrokov, ki so dovedli do tega ukrepa, omenja poročilo ukaz ZVU štv. 106 z dne 11. 4. 1946, po katerem se do- 4) V svetovnem spopadu med fašizmom in demokracijo je ljudstvo Julijske krajine takoj stopilo odločno na stran svetovnega demokratičnega bloka v prepričanju, da si bo z borbo pridobilo toliko zaželeno narodno svobodo in da bo končno združeno s svojo narodno državo Jugoslavijo. Ko je letu 1939. Nemčija začela novo svetovno vojno, se je ljudstvo Julijske krajine začelo pripravljati na oborožen odpor. Ze v letu 1940. so se začele prve večje akcije (dne 25. 2. 1940 je bilo zalgano vojaško skladišče v Klani, severno od Reke; dne 25. 6. 1940 je bilo izvršeno prvo rušenje železnice na progi Beljak - Videm pri Trbižu). Da bi ustrahovala slovensko prebivalstvo, je fašistična vlada dala aretirati veliko število Slovencev in Je v letu 1941. proti šestdesetim pričela v Trstu znani veliki proces izrednega rimskega sodišča. Proces se je končal z ustrelitvijo T.-ičana Pina Tomažiča in štirih njegovih tovarišev. Ostali obtoženci so bili obsojeni na tečke zaporne k3zni. Pred napadem na Jugoslavijo so pričeli množično preseljevati obmejno slovensko prebivalstvo v notranjost Italije. Vendar so se že takoj po napadu na Jugoslavijo aprila 1941 po vseh krajih Julijske krajin e osnovali odbori Osvobodilne fronte slovenskega in hrvat- največjih mest (Trst, Gorica, Pulj, Reka, Postojna, St. Peter). Dne 11. 9. 1943 je bil ustanovljen Pokrajinski narodno osvobodilni svet Z3 Slovensko Primorje, a 16. 9. 1943 odbor za Istro. Kot zbora odgovornih predsednikov vseh krajev sta ugotovila, da se je narod osvobodil petindvajsetletnega tlačenja Italije in da je prevzel oblast v svoje roke. Izrekla sta voljo vse Julijske krajine, da se priključi Sloveniji odnosno Hrvatski in preko njiju Jugoslaviji. Vsa Julijska krajina je odmevala v vzklikih veselja in sreče: Jugoslavija. Vse nemške ofenzive na osvobojeno ozemlje — samo velikih ofenziv je bilo sedemo— so se končale z novo okrepitvijo narodne vojske. V borbi je sodelovalo celokupno civilno prebivalstvo. Pomembno vlogo v oskrbi vojske je imel Trst, v katerem je s pomočjo nad 500 mestnih, krajevnih in terenskih odborov protifašističnih organizacij aktivno sodelovalo vse slovensko in velika več-lna Italijanskega prebivalstva v zbiranju in pošiljanju potrebnega blaga, denarja, hrane in zdravil za junaško partizansko vojsko. 5) Ljudstvo Julijske krajine je s svojo borbo mnogo pri. spevalo k skupni zavezniški zmagi. Nemčija In Italija sta bili vojaško zelo zainteresirani na ozemlju Julijske krajine. Cet to ozemlje vo- skega naroda. Borta je dobivala diJ° tri železniške proge, ki so ve- merilih, ki so 'Jih ie uporabili v severni Italiji, ki pa so jih zaradi po3*bnih razmer v naši pokrajini nekoliko spremenili. Po tem odloku bodo smele tvrdke odpustiti z dela v aprilu največ 10% delavcev, v maju "5% in v Juniju 5%. Tedenski delovni čas pa se zniža na maksimalnih 40 ur. Ker so sindikalni predstavniki opozorili urad za delo na resno stanje odpuščenih delavcev, Je ZVU v svoj ukaz vnesla naslednja dolo-či’a: 1.) Izplačevala bodo posebno brezposelno podporo. 2.) Izplačevali bodo za dobo 60 dni posobno odškodnino, ki bo znašala 2/3 tedenske 40 urne mezde. Po tem roku pa bodo izplačevali posebno brezposelno podporo. 3.) Izplačevali bodo tudi 60 dni družinske doklade. Da ne ne bi še bolj povečalo dosedanje število brezposelnih, bo ZVU' razpisala javna de’a, pri katerih bodo našli zaposlitev ne le oni delavci, ki jih bodo na novo odpustili, temveč tudi nekateri ie voljuje delno odpuščanje z dela po | brezposelni delavci. vedno večji obseg. V jeseni 1941 so vršile partizanske skupine sabotažne akcije na progah St. Peter-Reka in Postojna-Trst, a že ' spomladi 1942 je borba dobila značaj splošne narodne vstaje. Gibčni partizanski odredi, ki jim Je pomagalo vse pre-bivalstvo Julijske krajine, so tako uspešno ogrclall italijansko zaledje, da bi bila Italija prisiljena uvesti na ozemlju Julijske krajine posebne ukrepe za zašč.to komunikacij, svojih posadk, za zaščito varnosti svojega vojaštva (gradnja bunkerjev, utrjevanje posadk, gibanje vojaštva v večjih skupinah, zavarovanje železnic s posebnim utrdbenim sistemom ln s posebnimi četami). Italijansko vojaško poveljstvo je formiralo dva posebna korpusa v Vidmu in v Trstu, t. J. 23 ln 24 korpus za obrambo pred partizansko dejavnostjo. Tema dvema korpusoma sta bili dodeljeni dve diviziji z% borbo proti partizanom. Prav tedaj, torej pomladi 1942, je zaman poskušalo nad 5000 Italijanskih vojakov pregnati partizane z Nanosa. Jeseni 1942 so Italijanske edlnl-ce — 20.000 mož — izvedle veliko ofenzivo na Banjško planoto in Vipavsko dolino, tudi brez uspeha. Dne 2i>- 2. 1943 je bila v Julijski krajini ustanovljena »Primorska operativna cona*. Iz novih borcev sta se formirali V. in VT. primorska brigada. Partizanske edinice so bile pristoae vsepovsod. Na skrajnem severu so ponovno porušile pontebsko Seleznlco (25. 5. 1943), prešle vso Furlanijo in porušile 16. 6. 1943 železniško progo na Talja-mentu (Tilment). V Istri so se osnovali v tem času novi bataljoni. Splošna narodna vstaja in mobilizacija v partizane sta se razmahnili v trenutku Italijanske kapitulacij«. Samo v Julijski krajini Je bilo razoroženlh nad 70.000 Italjan-sklh vojakov. Zr.sežen je bil ogromen vojni plen. Z novimi tisoči borcev so se formirale nove brigade, iz novih in starih brigad so rasle divizije, ki so se formirale v slavni IX. korpus Jugoslovanske armade. Osvobojeno je bilo vse ozemlje Julijske krajine z izjemo Štiriletna borba ob strani ZN za priključitev Julijske krajine k FLRJ Poziv pisateljem, umetnikom in znanstvenikom vsega sveta Beograd, 11. Tanjug — Na tntcia-fiuo pisateljskega združenja se je vriil včeraj v Beogradu sestanek, a katerega je bil poslan poziv pisateljem, umetnikom in znanstvenikom vsega sveta, naj se pridružijo protestom, proti nasilju nad prebivalstvom JK. Sestanku je prisostvovalo veliko itevilo jugoslovanskih kulturnih delavcev (n beograjskih meščanov. Veljko Petrovič je v svojem govoru poudaril, da danes nihče ne more ostati brezbrižen ob dogodkih, ki ss dogajajo na zahodnih mejah Jugoslavije. Po skupni zmagi nad fašizmom je le vgdno dovoljeno onim, ki so zagrešili med vojno največje z'očine, da vrše preganjanje in umore najboljiih sinov junaškega naroda. uPozivamo naie tovariš; pisatelje (n umetnike zahodnih narodov, naj posvetijo svojo pažnjo našim problemom in- dvigne/o svoje mogočne glasove proti onim, ki še podpirajo fašistične elemente. Z obrambo časti svobodoljubnega, malega zavezniškega naroda bodo branili čast svojih lastnih narodov». Dr. Aleksander Belič, predsednik srbske akademije znanosti, je protestiral p roti omejevanju svobode govora, svobodnega izražanja volje in svobode zborovanja, fc, obstaja v Trstu in v coni A JK. tPmbival-•tvo J K zahteva samo, da lahko svobodno Izraža svojo voljo. Zeli »t samo, da se ta volja ne pretvarja m ne duši*. Pisatelj Velibor Oligorič je dejal, da je naloga vseh demokratičnih, kulturnih in vzgojnih delavcev v Ameriki in Veliki Brilanlji, da zahtevajo od svojih vojaških in civi/-nih oblasti, da se konča teror proti prebivalstvu Trsta in JK in podvza~ mejo koraki, da pridejo zločinci pred sodišče. Na sestanku je bila sprejeta reso-fiicija, ki pravi med drugim: «ATi. kulturni delavci dežele, ki je dala t' boju za rešitev civilizacije pred fašističnim barbarstvom 1.700.000 žrtev, izražamo solidarnost s svo- jimi slovenskimi, hrvatskimi in italijanskimi brati, ki trpe pod terorjem, ki se nikakor ne razločuje od fašističnega terorja. Apeliramo na vse kulturne delavce, umetnike in znanstvenike po vsem svetu, zlasti pa v Angliji in Ameriki, naj s« pridružijo našemu protestu, ki zahteva: konec terorja nad prebivalstvom JK; faš stičnim zločincem je treba odvzeti smrtonosno orožje, ki jim ga je dala ZVU; prebivalstvu v coni A je treba omogočiti izražanj• svoje volje, ki pomeni ideal svobode, za katerega se ;e borilo J leta na strani ZN v boju proti fašizmu in za priključitev k FLRJ. Stalin sprejel madžarskega ministrskega predsednika Moskva, 11. . AFP — Sovjetski radio sporoča, da je danes genera-llshn Stalin sprejel v Kremlju v navzočnosti zunanjega ministra Molotova ministrskega predsednika Ferencza Nagye. Jugoslovansko veleposlaništvo v Pragi Beograd, 11. - Tanjug — Na svojem zadnjem zasedanju je vlada 'FLRJ sklenila, povzdigniti svoje poslaništvo v Pragi v veleposlaništvo. Laski je govoril v Firencah Firenze, 11. - AFP — Harold Laski je Izjavil na kongresu italijanske socialistične stranke v Florenci, da Je bila ruska revolucija leta 1917 najlepši dogodek, kar jih Je bilo v Evropi po francoski revoluciji. Dodal Je: «Ne poznamo niti enega razlogfe niti enega političnega ali psihološkega razločka, ki bi nas ločila od SZ. V imenu angleške socialistične stranke prožim Rusom brez pridržkov prijateljsko roko, kajti samo skupno prijateljstvo lahko zavaruje svetu mir ln red. zale Nemčijo z italijansko fronto. Razen teh treh prog Jim Je lahko slutila samo še ona, ki vodi čez prelaz Brenner. Za zaščito teh prog so bili najprej Italijani, e kasneje Nemci prisiljeni držati velike kontingente vojaštva. Konec 1944 je bilo na ozemlju Julijske krajine 63.200 nemških vojakov in 20.000 italijanskih, torej skupaj 80.200 mož. Do konca .vojne je bilo izvršenih v Julijski krajini 2.570 napadov na železniške proge, ki so za delj časa ustavili promet, In 960 rušenj proge. Uničenih Je bilo 125 vlakov, porušenih 88 mostov, 9 kolodvorskih poslopij in 540 elekrlčnih daljnovodov. Akcije so se vršile zlasti na progah Trst - Lljubljana, Trst -Pulj, Trst - Sv. Peter . Reka, Trst-Gorlca - Jesenice, Gorica - Videm in Videm . Ponteba - Trbiž. Progi Gorica - Ajdovščina in Gorica -Dornberg - Trst sta bili popolnoma porušeni. Ze leta 1942. se je moral promet Trst - Ljubljana omejiti le na vožnje podnevi. S tem je padel promet za 40%. Junija 1944 j« bilo na progi Trst - Postojna - Ljubljana mogoče izvesti promet le ' s 26.100 vagoni ali z 12.43% kapacitete te proge. Na progi Trst - St. Peter - Reka je promet mogel doseči le 8.96% kapacitete, a na progi Trst . Pulj 18.92%. Januarja 1945 je promet na istih progah znašal 1.36% (Trst - Ljubljana), 19.07% (St. Peter - Reka), 5.76% (Trst -Pulj) In na progi Trst . Gorica -Jesenice 1%. Napadi na komunikacije na Primorskem so prav tedaj silno pomagali zaveznikom na italijanski fronti. V smislu sporazuma Tito-Alexander je Jugoslovanska armada koordinirala svoje operacije z operacijami zaveznikov. Ta koordinacija je bila najuspešnejša v Sloveniji in posebej še na Primorskem, ko je bil po 10. juniju 1944 v teku enega tedna ustavljen ves železniški promet. Uničene so bile tedaj proge Ljubljana - Trst, Gorica - Jesenice (akcija v Baški dolini) ln Jesenice . Ljubljana. General Wllson, vrhovni poveljnik ekspedicijskih čet na Bližnjem vzhodu Je takrat pcstal maršalu Titu naslednjo brzojavko: «Z občudovanjem sem zvedel za poslednje uspehe, ki so jih dosegle Važe enote In tako v mnogem pripomogle k operacijam zaveznikov v Italiji ln Franciji. Ti uspehi, posebno oni v Sloveniji, so bili velike važnosti, ker so ustavili delovanje življenjsko vainlh sovražnikovih prometnih žil. Prosim, sprejmite in izročite enotam, ki so pod Vašim vodstvom, najtoplejžo zahvalo in priznanje». Posebno zahvalo Je Izrekel tedaj v Imenu vrhovnega poveljnika tudi Šef britanske vojne misije pri IX korpusu major Wood. (Be nadaljvje) Novi sovjetski veleposlanik v ZDA Moskva, 11. - AFP — Delegat Sovjetske zveze pri organizaciji Združenih narodov je bil po vesteh mo. skovskega radia razrešen dolžnosti sovjetskega veleposlanika v ZDA. Kakor poroča sovjetski radio je bil Imenovan namesto Gromlkova za sovjetskega veleposlanika v ZDA Nikolaj Novikov. Gromlkov bo ostal stalni sovjetski delegat pri organizaciji Združenih narodov. Kakor poudarja sovjetski radio Je bila zamenjava Gromikova z Novikovlm na položaju sovjetskega veleposlanika v Washingtonu potrebna, da bi bilo olajšano delo sovjetskega delegata pri organizaciji Združenih narodov. 23 sovjetskih vojnih ladij za poljsko mornarico Varšava, 11. VZN. — Dopisnik poljske poroffevalske agencije sporoča iz Gdanska o slovesnostih, ki so bile ob prlUki predaje 23 ladij sovjetske vojna mornarice Poljski. Ladjo je prevzel v Inttnu poljske vlade poveljnik poljske mornarice, pcdadmlral Moguezl. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 12. aprila W Ob orozene tolpe vpadajo v cono A Iz Italije stalno vpadajo na ozemlje cone A oborožene tolpe, ki strahujejo nezaščiteno prebivalstvo Fašistični izdajalci Se dalj časa strahujejo s svojimi tolpami beneška Slovence, ki 90 s svojim delom v organizacijah OF in s svojo borbo v NOV dokazali, da hočejo priključitev k Jugoslaviji. Njih življenje je stalno ogroženo, na vsakem koraku jih zasledujejo. Od 1. aprila dalje so fašisti ojačili svoj teror v vaseh, ki mejijo a kobariškim okrajem, to je v vaseh ob bivši Ita-lljansko-avstrijski meji, katero so zastražlli, da se ne bi kdo upal v Benečijo, kjer vlada pravo vojno stanje. Ze pred prvim aprilom so se v obmejnih vaseh dogodili razni incidenti. V vasi Mašera je bila napadena a kamenjem tov.lca Kumar Adela iz Jevščka. Napadla jo je vaška otročad, nahujskana od ozo-povcev, zato ker učiteljica poučuje v slovenščini in se druži z dekleti, ki so sodelovale v r >dno osvobodilnem gibanju. Družine, ki so imele svojce pri ozopovcih, so dobile veliko denarno pomoč. Kot smo že poročali, so se 31. meroa prebile čez demarkacijsko črto v cono A oborožene tolpe teroristov v civilnih oblekah, ki so grozile ljudstvu s požigom vasi in strahovali z orožjem. Te tolpe stalno kontrolirajo sektor, koder je potekla bivša meja med Italijo in streljajo preko črte, izzi. grozijo ljudem na tej Avstrijo, vajo In strani. Dne 7. aprila so ustavile te tolpe tovariša Hrasta Janka In Bazino Ignaca iz Livka, ko sta prekoračila bivšo mejo blizu vasi Topolovo. Sedem oboroženih civilistov, ki so nosili italijansko orožje ju je ustavilo in prisililo, da sta dvignila roke, nakar so ju preiskali. Preden so ju po dolgem zaslišanju izpustili, so jima zagrozili, da bodo obračunali z družinami iz Livka, ki so najbolj aktivno delovale v narodno osvobodilnem gibanju. Med temi terorii-st je bil tudi fašist in izdajalec iz Topolovega Oendol Anton, ki je pomladi 1943. leta izdal Nemcem partizansko edinlco, nato pa skladišče partizanskega orodja in hrane v vasi Svlno. Nemci so zato vas bombardirali z letali, jo uničili ter pri tem ubili 4 osebe. 1. aprila je v vasi Poštak stopil v gostilno pri »Ovijku* bivši fašistični »capo nucleo* Tomazetič Peter iz Černiče s skupino teroristov, oboroženih z ročnimi bombami. Vzklikali 90: «hočemo vojno z Jugoslavijo in Rusijo*. Zavedne beneške Slovence so z bombami v rokah silili, da bi vzklikali Italiji. K temu so silili tudi tovariša Gorjupa Alfonza iz Kosce ter mu grozili s smrtjo. Policija bi morala zaščititi prebivalstvo - pa ••• iz Pred dnevi Je Sla delegacija LivSklh Ravni do guvernerja za Kobariško g. Clark Painter-ja, da protestira proti temu, kar se dogaja v obmejnih vaseh. G. guverner je delegacijo poslal na komando civilne policije, da tam prijavi zadevo. Civilna policija sl je 6. a-prlla ogledala položaj na mestu, ni pa ničesar ukrenila. Svetovali so zgolj vaSčanom, naj kar sami preženejo teroriste, ker oni ne smejo preko črte. Vaščani so vprašali: zeti, imamo tudi zadoščenje. zDobro so zapeli*, sem slišal včasi pohvalo temu ali onemu zboru. *Kaj ne bi zapeli, saj so sami mački zraven!* Kar zavidali so jim, da so zmačk 1». In »mački* so se res tudi radi postavili. Kaj se hoče, človek ima tudi svoje slabosti. Slišal sem od šolanih pevcev, kako jim srce razigra pohvala, če jo doselejo pri poslušalcih. Mislim pa, da je pevcu najlepšo plačilo, če je dal neka) ljudem, ki imajo sicer tako malo od iivljenja. Nekoliko lepote, ki jo je deleino delo\mo ljudstvo, je darilo, ki je vredno truda pri študiran ju pesmi. Dober peveo ne bo nikdar pozabil, da Je dolian biti discipliniran tudi zaradi pevovodje. Ta Je namreč največja irtev nediscipliniranega zbora. Kar priznajmo, da je poučevanje petja v zboru le samo ob sebi telko. Naravnost Sizifovo delo pa je, (e psvoi ne poznajo reda. Kdor poučuje zbor, si trle grlo iti »i ubija Uvce. Ce mu pex>-oi izkazujejo sx>ojo milost, da prihajajo k vajam, kadar se jim ravno zljubi, so brezobzirni. Zbor s tako pct'Sko gospodo bo vedno samo senca dobrega zbora. elut nivnn Ih imN «m! uti 4a ma *'** e jtr, VW J S* fe. vesko trto 15 g), bodo potrošniku izstaviti nakazilo za najbl&je skla-diččo kmetijske družbe. Cena modre galice znaša 72 lir za kg za nabave izpod 100 kg in 68 lir za nabave nad 100 kg. Rok za nakazilo in nabavo modre galice poteče 25. t- m. GORICA Razglas Goriška mestna uprava oddaja v najem za leto 1946. košnjo trave na bivšem pokopališču v ulici San Gabriele. Kdor bi želel prevzeti omenjeno košnjo, naj vločel svojo ponudbo, v zaprtem pismu, na občinski ekonomat (ul. Mazzini h. št. 19, notranja palača). Označili pa mora tudi znesek, ki ga je pripravljen za to plečati. Ponudbe se sprejemajo do 18. aprila t, 1. dopoldne. Podrobnejša pojasnila se dobijo prt občinskem ekonomu. nih dokumentov, stotin faksimilov raznih sporazumov s pečati in podpisi, potem ce moramo začudeno vprašati, kako more kdo še razpravljati, ali je Draža sodeloval s sovražnikom ali ne* Nato je navedel vrsto dokunjen-tov, ki dokazujejo, da Mihajlovič ni smatral okupatorja za glavnega sovražnika, temveč da je sodeloval z njim v boju proti osvobodilnemu gibanju in dejal: »Sodišče bo izreklo svojo sodbo javno in pred vsem svetom, potem ko bo slisalo glas obtoženca ln njegovih zagovornikov. Tega sodisča, ker je to ljudsko sodišče, ne V vodili nobeni drugi razlogi k®*, ki jih narekajo ljudski intere^ pomeni, da bo navdahnjen z i9 co. Za nos, ki vemo iz Pral1* življenja in borbe, kaj je bil lovič in kaj je počenjal, ni ‘J'®* kako bodo njegova dejanj* ®®* na; prav tako ne dvomimo, ® ves svet delo sodišča, mesto ga kritiziral, visoko cenil & njegove visoke kvalitete in Pr‘ nosil. Prav tako smo globoko F pričani, da je glavna zahtev* \ vičnosti zaslužena kazen v»e® dajalcem in kolaboracionist«*'-’ Mihajlovič je odgovoren za si tisočev domoljubov Beograd, 11. - Tanjug — V zvezi z aretacijo Draže Mihajloviča sprejema notranji minister jugoslovanske vlade general Aleksander Rankovič dnevno vedno več brzojavk ljudskih organizacij, ustanov ln posameznikov iz vseh delov dežele, ki izražajo hvaležnost in zahvalo notranjemu ministru za aretacijo Draže Mihajloviča, čigar četniske tolpe so Izvajale teror nad jugoslovanskimi narodi. Brzojavke, ki izražajo ogorčenje nad delcm tega zločinca, kažejo tudi zagrenjenost ob poskusih iz inozemstva, ščititi tega moža, ki ni samo izdal jugoslovanskih narodov, temveč je tudi odgovoren za številne zločine, katerih žrtve so postali tisoči domoljubov. »Zahtevamo kaznovanje Draže Mihajloviča in očiščenje vse dežele od ljudskih sovražnikov. Pripravljeni smo vse žrtvovati za boljšo bodočnost jugoslovanskih narodov*, .pravijo brzojavke. Bolgarska opozicija hoče povzročiti trenje med velesilami Sofija, 11. - Tanjug — Georgij Dimitrov je podal v poročilu pred parlamentarno skupino bolgarske delavske stranke (komunistov) pregled politike Domovinske fronte, kot jo izraža deklaracija nove vlade. Dimitrov je poudaril, da predstavlja opozicija reakcionarne skupine, ki se bore prott ljudski demokraciji. Opozicijski voditelji predstavljajo skupine, ki bi radi obrnili krog zgodovine nazaj in na. domestili vlado Domovinske fronte z monarhijo, v kateri bi tuji ka- Vlil. kolo tekem za pokal * Pl NO COVERLIZZA* Prinašamo dve poročili o tekmah, ki so jih minulo nedeljo igrali v okviru nogometnega prvenstva za pokal »Pino Coveirlizza*. Tovarna strojev - Pisoni: t:0. Moštvo Tovarne strojev je v svojem prizadevanju, da obdrži prva mesta za vstop v finalno tekmovanje, ponovno zmagalo na račun tnajato-ice Pisonl. Ze sam izid tekme dokazuje, da ni potreben noben komentar. Moštvo Tovarne stre)jev je očividno pokazalo »vojo nadmeč in sposobnost. Prvi polčas je končal neodločno. Po 5’ in 8’ v prvem polčasu sta igrača Rossiel-lo in Brusa dvakrat pogrešila in s tem zamudila priliko, da spravita žogo v nasprotnikovo mrežo. Moštvo Pisoni-ja je le malokrat u-pcrabilo spretnega Corazzo, saj so krilci in obramba igrali in branili zadovoljivo. V drugem polčasu Je moštvo Tovarn« strojev pričelo z vedno odločnejšimi ln Sitvilnejšlnvi napadi. V T j« Igrač Esca zabil prvi gol v korist Tovarne strojev. Deset minut nato js omenjeni igrač po tehnično lepo izvedeni kombinaciji zabil že drugi gol, Nato Je moštvo Tovarne strojev kar naprej vztrajalo v napadu. Moštvo Pusoni-Ja je le nekajkrat skušalo reagirati in ogražatl vrata Coraz-»e, ki pa ni dovolilo, da bi prišlo do sprememb« izida. Obe moštvi sta »e med igro zadržali zelo dobro. Dober je bil tudi sodnik. Zmagovito moštvo: Oorazza, Bellini in sveti*, je nekdo vzkliknil. Naši pevci niso za las boljši. Oglasijo se, kjer koli je prilolnost, in če je ni, Jo najdejo. Vodstva prosvetnih društev sama skrbijo, da st pevci olajšajo srce. Nastopi se kar vrstijo. Komaj je zbor prilezel nekoliko navzgor, pa je miting ali kako se le pravi. Pevski zbor na sliši, koliko je jo potreben pile in včasi tudi strguljs. Poje in je prepričan, da je to najlepše petje, kar ga je kdaj bilo. Toda marsikje se je le in tnarsikje se še bo zgodilo, da boste imeli uho Prosvetne zveze pri nastopu. Sklenjeno je, da vos nekdo obišče, ki vas bo vrgel na tehsteo, kar ves zbor, njegove vrline in grehe in še ves glasbeni spored navrh. Kar pripravite se! Uho bo natančno in tudi nalašč za take stvari izvelbano. Njegova pohvala bo najbrl bolj skopa, to uho ne bo hotelo priznati one stare prislovice, po kateri s« blopo samo hvali. Treba bo, da pevoi res zapojo ko ptički na veji. Vendar se ne ustrašite takoj, ampak zberite raje svoje sile, prihajajte redno k vajam, da ne bo vaš pevovodja prezgodaj osivel; napravite, kar bo hotel od vas, ne pojte iz vsega grla, kadar js pisano »pianissimoj* in ne molčite, kadar stoji med nofami zfortissi-mo*. Predvsem pa ga gšejte, da ne boste ubirali čisto drugih strun, kakor jih je ubral sklada-tel). PAHOR JOŽE Svorenič, Skrij, Cutlllo in Sancin, Luxa, Požar, Bruss, Rossiello in Esca. Montebello - Dugolin: 5:0. Dvoboj med temi dvemi moštvi nima posebnih zanimivosti. Dugolin je prišel na igrišče samo z devetimi igrači. Zaradi tega Je moral ves čas Igre prepustiti iniciativo moštvu Montebella. To moštvo je bilo odločno ln sl je na vsak način ho-tflo zagotoviti zmago. Ze takoj v začetku so se pomaknili na nasprotnikovo polje. 7’ po otvoritvi igre je igrač Scaramelli zabil prvi gol v korist moštva Montebella. Dve minuti nato j« lg-ač Morselli zobil še drugi gol. Obramba Du-golina je poskušala protinapad. V 32' Je Igrač Carini zabil tretji gol, pet minut pozneje pa Canale četrti gol v korist moštva Montebello. Tako se J« končal prvi polčas tekme. Drugi polčas ni pokazal prejšnjega elana in zanimivosti. 33’ po pričetku igre v drugem polčasu jo igrač Carini zabil zadnji gol za Montebello. Sodnik Volpato Je vodil dobro igro. Zmagovito moštvo: Rovattl, Treblc ln Scaramelli, Bean, Boandolisio In Ferrantc, Canale, Brce, Morselli, Brombara in Carini. Odslej bomo na tem mostu redno prinašali poročila o športu širom sveta. Češkoslovaški športniki v Jugoslaviji Beograd, 11. — Sinoči j« bil pri-rejen banket na čast nogometašom češkoslovaške armade, ki gostujejo v Beogradu. Na banketu, ki se jo vršil v domu Jugoslovanske armado, Je dejal kapetan češkoslovaškega moštva, da občuduje novega duha, ki so je ustvaril v Jugoslaviji med vojno. Pohvalil Je igro Igralcev jugoslovansk; vojske, ki so porazili češkoslovaško moštvo s 4:1. Češkoslovaško vojaško nogometno moštvo je odpotovalo sinoči iz Beograda. Pred svoJJm odhodom na Češkoslovaško bo Igralo So nekaj tokom po Jugoslaviji. pital silil svojo voljo proti j som bolgarskega ljudstva 1 žave. j V zunanji politiki je opozicija pokazala svojo nost z mednarodno reakcij®" bolgarska opozicija se ^ zročiti trenja med tremi lami. V zaključku je Dimitrov Jjj ril, da se bodo vsi poskusi op®^ izjalovili. Domovinska front* ko globoko zakoreninjena " ^ stvu, da je ne morejo oxn^\f benl napadi od znotraj ali ( naj. Vsi pogoji olajšujejo n*^ vlado Domovionske fronte » ^ mokratlčen razvoj boigarak*^ dovine po 9. septembru Č0 končne zmage. Češkoslovaški volivnl ^ Praga, 11. - AFP — ’ka narodna skupščina je volivni zakon. Nato se le - ment s 155: 131 glasovom ^ za uvedbo praznih listkov 29 če volitve in s tem odbil P f krščanskih socialistov, ki btevali ukinitev praznih splošnih volitvah, ki se točo dne 26. V. Žitne zaloge za ki jim preti lakota ^ TVashington, 11. VZN. rajšnjl seji mešanega prehrano v TVashingtonU 80 lagali, naj bi Vel. BrltanlJ® poslala del svojih žitnih z* Zavam, katerih prehrranjev* loža j jo zelo slab. To so: ' h v!Ja, Poljska, Grčija, Italija^}' škoslovaška. Izvedelo se m do Združene države na *7if stavile v določenem roku 0 polago svoj« zaloge. i Aleksander v Hallfax, 11. - AFP - N°v ‘ ralni guverner Kanade j® . danes v Halifax s svojo parnikom «Aquitania». Ob P j parnika so Alexandra ) zastopniki kanadske vlade nadske armade. , - l S KRATKE BRUXELLES. je ponovno zahtevala od vlade izročitev Leona voditelja belgijskih re: našteva zločine, ki jih j® ^ Degrelle, zlasti zločine 10 stedtovo ofenzivo v Ardeon ta je bila izročena ipanske ^ davnemu svetu, ki je edln* ^ za izročitev. Dobra srca V počastitev spomina Elizabete Zafred-Petrovec^ f ob tretji obletnici njene snl.,j*Ž žina 600 lir za sir. pad. . , 500 L. za S. R. K. A Odg. urednik DU9AN Poizvedb« j ql. “ V vasi Sela na Kresu 1944 odpeljali Nemci osem, , in eno mladenko. O njlb° )d ] ni nič znanega. Vsakog* \01 kaj vedel o navedenih, na^.. roči težko prizadetim BLAŽ DUŠAN roj. 192L , MATIJA roj. 1873, PES*^ /EF roj. 1920, PAHOR -A roj. 1895, PAMOR DA^iV 1925, PAHOR STANlSk* j 1002, PAHOR ANTON FRANČEŠKIN ANGEL* r Pj in FERFOLJA AUGUST, rega Je ugotovljeno, da J® tfP končal v ribami. Sela ^ okraj Komen. ---------------------------- MALI OGL^J RAZGLEDNICE, barvila ^k® potrebščine in darila z* "fr*" dobite v papirnici Stok*, Milano 37. VABILO .v V nedeljo 14. t. m. priredi A.F.2. v Koprivi igro NA TASCA*. Na sporedu so tudi recitacije in pevske„ef! ke. Pričetek ob 16. uri. VABLJENI V A ■ I U O ž#J1i V nedeljo 14. t m. ob 15.30 uri bo v Storjah pN kulturna prireditev v prid vojnim sirotam -,gj! VABLJENI VSI! VABLJENI droben za živinsko kf in hran^ UGODNE C&j TRST - Via I, Cavalll 10 (lalerale^Vj Krompir