298. številka. Ljubljana, soboto 30. decembra. IX. leto, 1876«
SLOVENSKI NAROD.
b^iajii vsak dan, izvzemaj poue.ueljke m dneve po prazuicih, ter velja po pošti preienian za a v str o - 0 «e r 1k e dežel« zm. celo leto 1H g ld., za pol leta g gld. u ćetrt leta 4 gld. — Za  Ljubljano brez pošiljanja na dom M celo leto 13 #1<L, ia Četrt leta 3 jrld. 30 kr., za en mesec 1 jrld. 10 kr.   Za pošiljanje ::a d-m, se računa lO kr. za mesec, 80 kr. ita četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za Koupodo u č i t e i j e na ljudskih šolah iu za lijake velja znižana cena m sicer: Za Ljubljano za ćetrt leta 2 gM.50 kr., po posti prejemati za ćetrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od ćetinstopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, o kr., <je se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj a« izvole frank irati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolba". Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati uaročniut, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Koluiauovej liišL
Vabilo na naročbo.
S koncem tega meseca poteče naročnina na zadnje četrtletje 1876 in naš list stopi v deseto leto svojega javnega delovanja. Prosimo, da ne le vsi stari gg. naročniki ob pravem času naročnino ponove, nego, da naš list tudi v one narodne kroge spravijo, kamor do zdaj nij prodiral, ker le potem bode mogoče tudi listu samemu boljšim biti in duševno bogatejšim.
,>lov. Huro<l*' velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za celo leto      ....   13 gld.  — kr.
Za pol leta.....<t   „   ftO „
Za četrt leta     .... :*„,'*«>„ Za en mesec     ....     I   „    H) „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za celo leto.....I4i gld.  — kr.
Za pol leta . . . . £ „ — n Za četrt leta     ....       -4   „    — „
Za en mesec..... 1   n ■'
Za gospode u^ilrljr na ljudskih šolah in za <iiJ»iUe velja ziil-ittiiu cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta £ gld. .TfcO kr. Po pošti sprejeman   „    „   IŠ   „  — „
Novi okrajni šolski nadzorniki na Kranjskem.
[Izv. dopiB.J
Z novimi okrajnimi šolskimi nadzorniki na Kranjskem morejo naši presrčni nemškutarji prav zadovoljni biti. Vzeti so večinoma iz društva „Krainischer Lehrerverein", kateremu
mi Slovenci — Bog nam grehe odpusti — tudi nemškutarsko učiteljsko društvo pravimo. Za premih kočevski okraj je izbran za nadzornika predsednik onega društva, namreč glavni učitelj Linhart, mož je vnet za ntmčevalne ideje, za nemškovanje v slovenskih šolah zelo ognjen. Podpredsednik omenjenega društva je glavni učitelj G ari bo Idi, njemu je izročeno nadzorovanje ljubljanskih šol. Tajnik „krain. Lehrervereina" je tist učitelj Sima, on je tudi urednik „Scliulzeitg." ; on bode Še dalje nadzornik v kamniškem okraji; ta častna služba mu po naših mislih pristoji vsakako vsled zaslug pri uredovanji nemške „Schulzeitungo". Blagajnik pri onem društvu je vadniški učitelj Eppicli, meni se zdi, da rodom nemšk Kočevar; denarje je dobro hranil pri onem društvu, ino imenovan je za nadzornika v logaškem okraji. V tem okraji je bil dosedaj g. S te g nar nadzornik, ali on je naroden mož, pa zato morebiti nij tako dober pedagog (učitelji slovenski ga d o-bro poznajo,) kakor omenjeni funkcijonarji pri nemškutarskeni „Lehrervereinu" ; zato pa Stegnar nij več imenovan za nadzornika. Odbornik pri „Lehrervereinu" je dalje vadnišk učitelj Wisiak; morebiti je tudi to zadostna zasluga, da je postal nadzornik v ljubljanskoj okolici. Mlad dopisnik „L. Schulzeitunge" in vnet (zopet) Neslovan je učitelj Thuma v Vipavi, imenovan je ta učitelj, v vsakem obziru skoro sicer mladoleten še, za šolskega nadzornika v postojnskem okraji. V litijskem okraji menda nij za nadzorniško službo sposobnih učiteljev, in odbornikov „ Lehrervereina44 tudi nij preveliko število; v tem okraji je vi-šenjski „baron" Tauferer za šolskega nadzornika imenovan.  Gospod baron je „ver-
fassuugstreu". Ali je kdaj v „preparandijo" hodil, ne vem. (Mi pač vemo, kako je s tem človekom, in povedali še bodemo, kadar se tiskovna svoboda povrne. Uredn.) (jlospod Je rš i novec, nadučitelj v Cruonilji večkrat v Ljubljano dojde k gosp. deželnemu nadzorniku; on tudi kaj piše v „Scliulzeitg."; imenovan je za nadzornika mej „ beli mi Kranjci". Za novomeški okraj je postavljen za nadzornika korar Legat v Novem mestu; on je baje mož po božjej in še čegavej volji, ali naroden nij, ne! V Kranjskem okraju je novi šolski nadzornik g. profesor Pirker v Kranj i; on je brat deželnega šolskega nadzornika. — Prej je bil tukaj nadzornik učitelj Kuster, res precej čuden mož ; in kdor je le „pre čuden" (če tudi narodnjak nij), ne more vendar nadzornik biti. V Radoveljskem okraji je bil šolski nadzornik fajmošter Keše; ker so ga še dalje pridržali, tedaj mora gotovo biti tudi mož po — božjej volji, sicer pa moram reči,, da ga dalje ne poznam.....
Im Pcterbur^ti 24. dec.
[Izv. dop.J
Pri vas v daljnej mi domovini praznujete božični večer. Tu mi na Ruskem ga imamo dvanajst dnij kasneje. Vendar vlada tudi pri nas v tem hipu neko politično premirje. Mraz je nastal v naravi, pa tudi sicer se je politična atmosfera za te dni ohladila. Če vzamem našo velike časnike v roke, ne berem več toliko navdušenih člankov o »slavjan-ske m jed in stvu in slavjanskej svobodi." Pa tudi to nas ne ogreva posebno, kaj vse na konstantinopoljskej konferenci ukrepajo. Nas nij strah, da bi spridilo pero, kar je ustvaril meč, ker vsi smo prepričani, da
na vrt, kder se skrije v bučelnjak ali kam drugam. Plemenitaški dolgovi mu ne belijo prehudo glave, koliko manj pa še trgovski! A ko ga naposled mine strpnost, posebno ko mu Zid neče ničesar več upati, temuč trpkega srca terja ga, postavi se mu po robi z vso svojo plemeni taško resnostjo: „A galganie jakis!*) v mojej hiši, pa se upaš napadati me! jaz te naučim kozje molitvice, da bodeš znal, s kom govoiiš!" In ko ga kosmato ošteje in opsuje, izžene ga iz doma, njegov gospodar (ekonom) pa izbrca iz vasi.
Vse njegovo prizadetje — to je to, kako in kde bi grabil novce; le 8 tem se zmerom pečajo njegove misli, skrbi pa nema ni najmanjše, kako in kedaj novce vrne upnikom. Njegove lisičuosti moč je tako silna: dokler se mu do cela ne posrečijo vse nakane, da si s popolnem nenadnimi posredki pomaga do vresničbe svojih namer.  Ker pozna vse okol-
*) Galgan je rabolj.
Plemenitaš stare Poljske.
(Po Jaroši Bojti spiBal L. G. P.) (Daljo.)
BMieszaniny obyezajowe I. 1841. r." pišo: „Damon ima ta stanovit „principima", da nabere vselej, kolikor največ more, robe v sklad-nicah in prodajaluicah, plača pa z gotovimi novci, kolikor najmenj more. Poper, modrilo za perilo in vso drugo rirobnjav, srebrne posode, siebrno pomizje, svileno nitnino — vse to kupi na upanje. A družbe, v katerih je z vsem plemstvom vred, njegovo prijateljstvo s plemstvom — to mu je čudovito vspešno v kupavanji. Žafuagel, da si nekaj sluti, ne brani se takej barentiji, za to ne, ker zna, da mu privadi mladost, ki ga ima za Mentora. Zid pa še rajši daje na upanje, kajti židovska lehkovernost iu bereutijska drzovitost je znana;
celo „kacape"*) poljski plemenitaš prevari časi. Zato ima toliko dolga v Berdičevu, ali ves ta dolg mu ne prizadevlje ni najmanjše skrbi. Če ga prodajalee v svojej prodajnlnici spomni na dolg, lehko ga pogovori, ko ga povabi k sebi na dom in dan odloči, ko bode imel novce, — a o tej priliki zopet kaj novega, kaj potrebnega izbere za dom; ko trgovec pride odločenega due, če je krščen, prijazno ga pogosti, do dobrega napoji in „ad feliciora te m por a" odpravi s čem malim; če pa je Žid, odpravi ga s čemer koli, — večkrat mu proda kak gospodarstven užitek, ki ga je poprej prodal uže dvema drugima kupcema, naposled pa še kaj izpuli iz lehkovernega Žida. Časi se pripeti, da se več upnikov ob enem snide pri njem; tak pot je vselej bolan, ali pa jim da glas, da ga nij  doma in pobegne
*) Tako Ukrajinci pstijejo Moskvičane; v tem spisu   pa   ta  bes -da ponn-nja  bradate moskovske kupce.   Moakvičauje ali Velikoruai za tega delj pa j Maloruso pitajo s ,ChacholiJ.
meč bode stoprav delati začel. Celo situ-vacijo smatramo samo kakor oddihijaj, prcdno se veliko delo začne. Rusija se vsakako in vrhu vsega bliža svojemu cilju, ki je namerjen le na korist Slavjanov, ne na sebičnost. Tudi ko bi se premirje podaljšalo, in bi diplomatje naši in drugi stvar res še odrinili, raztajali se bodemo pa po minolej zimi, ko pridejo solnčni žarki. Velika vprašanja se ne rešavajo na konferencah, nego z ognjem in železom. Osvo-bojenje Slavjanov od Turka pa spada mej ta velika vprašanja.
Glas je prižel denašnjim našim novinam o konstituciji, katero je dal novi glavar turške vlade turškim državljanom, krščanskim Slav-janom in Muselmanom enako svobodo deleč. Ali živ človek pri nas ne veruje, da Turčija more tako ustavo oživotvoriti. Tudi kar se njenega očeta in njegovega karakterja tiče, ne budi nobenega zaupanja. „Nov. Vr.u spominja v denašnjem članku, kako je isti Mithad paša leta 1867, ko je bilo le 30 Bulgarov pod Pa-najotom H i tovom za orožje prijelo, vso bul-garsko inteligencijo krvavo proganjal in zversko ravnal. Tak človek bode zdaj humanske reforme izvajal?
Zdi se mi, da bi bilo pač zanimivo, ko bi vašim bralcem nekoliko citatov poslal iz ruskih glasil, kako se tu sodi o malostnej objestnosti, katera se je bila zarad stvari na ladij i „Maros" zoper Srbe v vaših nemških in magjarskih listih pokazala. Ali ker poznam iz vašega lista, da se pri vas ne sme brez konfiskacij ponatiskovati vsega, menim, da bi bilo moje delo zastonj. Le toliko naj spomnim, da mi je včasi kot patrijotičnemu Avstrijcu skoro hudo, videčemu, da padajo smešni jurnalistični skoki nekaterih vaših nemških judov in nemških furoristov, na Avstrijane sploh.
Kakor pišejo pa naši ruski listi zoper Avstrijo, t. j. zoper oni del časništva, ki je Slovanom sovražen, z nekakovo ironijo, tako so jako osorni zoper Angličane. Ali tu bolj objektivno ločijo angličanski narod od angli-čanske aristokracije. Ruski lis bi vladajoče) angleške) aristokraciji očitajo, da je za to za Turčina in zoper Slovane in njih svobodo zavzeta, ker je pravica angleške aristokracije do vladanja in samoposestva zemlje jej ravno taka, kakor Turkom. Anglo-Saksi so udrli v Britanijo in si podjarmili tam narod, kakor so udrli in podjarmili Osmanliji uboge iztočne Slavjane. Na
nosti in razmere treh gubernij, 8 kratka: slehrnega plemenitaša ne le imenja, temveč tudi njegovo nravnost, njegove slabosti, njegovo nade, njegove potrebe — s čudovito spretnostjo in čudovito lehko vrši svoje zvitosti. Primeri se n. pr. kakov naden najem; rad bi se sam polastil ga, pa nema potrebne istine; ah kaj? posodi mu jo ta ali ta imovit plemenitaš, da mu na hvalo pomore o važnej zadevi v uradu državnega zaklada, ki mu obeta sto tisoč dobička; prevzame torej najem, a oddade ga Židu, — in zopet ima novce za veselo živenje najmenj nekoliko nedelj. Ali pa, da bi napolnil mošnjo, kakega bogatega mladeniča lisičje zvabi h kurbanu, ki je na posebnem glasu: tam ga odero do poslednjega groša, a njegova je tretjina zaločenega plena. Zopet ima novce, mladenčev oča mu je celo hvaležen, zato ker sinu nij pustil še globljeje seči v igro, kajti ubogi okanjenec je sam poprosil očeta, da bi plačal dolgove, klečal je pred očetom in omočil ga — z Damonovim posredstvom, — kar razodel se je, kako je
Angleškem so samo velikoposestniki, aristo-kratje, ki vso zemljo posedujejo in jo v drag najem dajo narodu, kakor so na Turškem agi in begi, ki ubogo slavjansko rajo dero in za sebe delati silijo. Enaki interesi in ravno delovanje rodilo je nenaravno zvezo kristijanskih Augležev s — Turki.
Politični razgledi
H'otri*iRf«* jN-iele.
V Ljubljani 29. decembra.
Cemnr* je 27. t. m. zopet na Dunaj iz Pešte potoval, dva ogerska ministra, Tisza in Szell pa sta bila uže pred njim na potu tjakaj. Četrtek je bil zbor ministrov, katerim je cesar predsedoval. Iz Pešte v „W. T.tt telegraf poroča, da so govorili na tem zboru o mobilizaciji jednega dela vojske Pojdemo v Bosno? Najbrž, ker tudi Rodić je zavoljo tega shoda na Dunaj poklican, pravi „N. Fr. Pr."
Nek dunajsk dopisnik piše v Berlinsko „National Zeitung" sledeče: O tem kako bode Avstrija postavila vojsko, morem sledeče poročati: trije kori po 30.000 mož se postavijo; prvi ima se postaviti v Erdeljskera, pod ko mando fml. barona Ringelsheima, drugi kor na Savi bode Mollinarv komandira], tretjemu v Dalmaciji bode Rodič glavni poveljnik. Prevoz obeh korov črez Savo in dal-macijsko mejo je vrlo težak in je treba posebnih priprav. Za vsako divizijo je treba 0000 tovorne živine, ker v Bosni in Hercegovini nij potov in se mora provijant in strelivo tovorno nositi.
Hrust je božične dni prišel na Dunaj iz Londona, ravno tako tudi poslanik Karolyi iz Berlina in sta imela politične pogovore z Audrassvjem, čemur se pripisava politični pomen.
V Leipcigu in Ambergu je na svitlo prišla brošira „Lasser, genannt Auersperg. Verlag von J. Habbel". ki naše miiti*terstvn ostro kritizira. Žalibog, da nam naša ,,tiskovna svoboda'1 ne dovoljuje čisto nič iz te izvrstne knjižice posneti.
Viat*iiJ«» drxavt'.
Poljski časnik „Dziennik" v Lvovu poroča, da je general <%»»*ni«ijev v Rusiji v zapor dejan, ker bi bil zlo ravnal s podpornim denarjem v Srbiji. „Dz. Pol." je poljsk in judovsk list, torej lažnjiv, ne verujemo mu nič če prav nemško judovski listi njegove reči po na t is kaj o.
O ff*s»,-4>f vojski in njenej „slabosti" prinašajo judovski nemški časniki polno zabavljanja. Upamo, da' je vse zlagano in da se bode kmalu kot tako izkazalo. Dan denesje treba v teh listih z veliko previdnostjo Čitati.
zagazil, ker nij bil poslušen Damonovemu nasvetu, naj se ne loti „d'abelka" (hazard), najrajši se sestrama igra kaštelana, ali pa kostka z domačim gosp. duhovnikom. — A gledi, tu je zopet neka druga kost!
Grofica Povabnicka bi se po vsej sili rada razporočila s svojim soprogom, kajti general Ost robotov, mlad, zal, bogat in strastno zaljubljen vanjo, ta jo sili na to. Damon neče zamuditi te nadne prilike. Grof mu je dosti dober, grofica pa, če prav ga nikoli nij posebno čestila še, vendar je znal dobrikati se jej: ozdravil jej je psička, da nij več kašljal, in iz Odese je vsako leto prinesel jej šest menj nego dvanajst stekleničic Meškega balzama. A ker zna, da tudi grof ne ljubi kaj dosti svoje soproge in da mu je le do tega, da mu ne bi nje veno (dota) splavalo po vodi, torej jima je na veliko hvalo pomogel, da sta se oba rada razporočila. Ali največ dobička je imel sam, kajti grof mu je dal srebrno pomizje, grofica prstan iz svetlina, general  mu je posodil štiri tisoč nakazilih
Ti sovražniki Slovanov vse za resnico jemljo, kar žele da bi bilo resnične.
Iz Srtfifr se poroča, da je 500 Rusov na konjih pri Oršovi prestopilo Donavo in šlo v Srbijo.
Iz Črne f/nre se brzojavlja: ker premirje izteka, šli so glavno-komandujoči vojvodi na svoja mesta, zlasti Božo Petrovič* in Vukotić.
Iz C7f i'///r« fin ve telegraf da je ob priliki bavramskega praznika ljudstvo klicalo sultanu „živela ustava". — Čuje se da bode vlada denes (28. dee.) konferenci svoje lastne predloge stavila in terjala, da nekatere točke konferenčnih predlogov premene. Polnomočniki bi te predloge in izpremembe le potem sprejeli, ko bi se jim garancije resne zdele.
sliif/leihui pMorningpost" pravi, da angleška vlada nij nikdar na to mislila svojo floto iz Desike ven poklicati domov, ali pa di-plomatičue zveze pretrgati; pač pa pojde angleška v Solun ali Pyriius, ker so tla v Besiki za sidra po zimi nevarna.
Dopisi.
Ic Idrijo 23. decembra [Izv. dop.] Veliko vprašanje, kdo bode pri nas prihodnja tri leta župa no val, je rešeno na sv. Janeza dan, 27. t. m. Narodni odborniki mestni izvolili so iz svoje srede za župana tukajšnjega trgovca g. Val. Trevna. Kolikor se more iz dosedanjega delovanja in obnašanja novega župana sklepati, moramo, nepristranski sodeč z radostnim srcem pred vsem svetom konstatirati, da si Idrija sme čestitati, da ima v sebi sina, našega rojaka, ki bode razumel in tudi hotel, Idrijo času primerno zastopati. G. Treven nij mož veliko besedij, pač pa ne-utrudljive pridnosti, mož trdne prepričanosti, neomamljivega značaja, mož — domoljub v najčistejšem pomenu besede. In tacega moža je trebalo na našem županskem stolu, kateri je bil prišel po servilnem vedenji enega človeka v ne baš dobro ime. S tem se je pak sedaj tudi najboljše dokazalo, da je v Idriji sposobnih mož, ter da je popolnem laž, kar je govoril oni glasoviti mož o zmožnostih narodnih kandidatov. Kakor so zastopniki naši posneli iz prvega govora novega župana, daje program starešinstva pošten, tako smo mi prepričani, da se bode rodilo tudi v prsih drugih sangvinikov dobro mnenje v narodnih zastopnikih. Bodite zagotovljeni, česar do sedaj nij bilo—ravnopravnosti, ta bode praznovala z novim županom vred svoj slovesen
rubljev, na katere je Damon dal zavezno pismo (reverz) na tenkem papirju, ki pa je grofica imela ga za „papilote" in ki je lilijeve senci krasil jej. General — srečen svojega zakona prvi mesec, obiskal je s svojo lepo soprogo 1 »aniona, zato, da je še enkrat zahvalil se mu za svojo srečo.
Odkritosrčni „hespodar" je povabil vse sosedstvo — in generala in generalko počestil s slovesnim balom; pa se z generalom nij naj-slabejše pobotal, kajti kupil je bil od njega šestdeset zavrženih polkovih konj, vsakega za dvesto in pot nakaznih rubljev, ki jih odšteje kadar si bodi. — Ker pa nij vsak dan praznik ter ne cvete zmirom taka sreča, kadar torej nij nikogar, da bi kar neutegoma dal novce, prodade žganje, ki ga nij še skuhal, — pšenico, ki še ne zna, kde in kodi jo vseje. Polovico novcev je uže vzel za žganje in pšenico, pobota je gotova, pa kaj zato, naj se pod nosom Žid obriše za žganje in pšenico, Damona le to skrbi, kako bi priplenjene novce naj prijetnejše zaužil.        (Konec prihodnjič.)
prihod v mestno hišo. Črevljev se bode sedaj sicer menj raztrgalo na „gotovih potih", a ravno energična odstranitev teh župana nevrednih potov je moment, ki vtisuje novemu županstvu nasproten obraz. Mi smo preverjeni, da se bodo po novem g. županu stvari takoj reševale, ker ne bode nad županom več
onih nadzornikov, ki.....Srce boli človeka,
ko mora sedaj slišati, s kacimi priimki je traktiral prejšnji župan naše prebivalstvo pri sejah mestnega zbora. Izrazov ne imenujemo, pač pa ne smemo zamolčati, da so bili ovi epiteti celo g. L. prerobati ter je celo on vložil besedo zoper take „iresindel-babe". — Zaradi tega se moremo le čuditi, kuko moro sploh še kdo misliti na to, da bi g. Perlič postal sedaj občinski tajnik. Za Roga! — mesto je napravilo culico g. P. — novi župan, katerega si je ravno isto ljudstvo izbralo, naj bi pa po Želii nekaterih si za tajnika vzel odstavljenega, odpadlega rojaka našega! — Risum teneatis! — Bodimo zadovoljni, da je skrb za mesto enkrat prišla v roke značajnih mož! — Brez ozira proč z renegati!
Iz Kii■■mlktt 28. decembra. [Izv. dopis.] Pri volitvah v mestni zastop so v 8, razredu voljeni trije narodnjaki. Drugi in prvi razred voli pa za nas narodnjake slabo. Voljeni so v teh dveh razredih popolno privrženci Kecelnovi. Denes v prvem razredu pri koncu se je komisija tako sprla, da je eden očital županu Kecelnu očitno, da je lažnik. Tudi sta dva narodna od komisije odstopila in tako ne potrdila volitev popolno. Zoper volitev se bodo pritožili, ker je mnogo nepostav-nosti. Več o tem pišem pozneje.
*** II«k<»srruti 23. dec. [Izv. dop.] Za ovo nekoliko dana ni smo doživeli vrlo čudnovatih dogodjaja u Beogradu. Što niko nije mogao očekikavati to se desilo i to sasvim iznenada. Jedan vrlo čudan slučaj nagnao je vladu da je morala dati ostavku koju je knez i primio. Gospoda ministri na svojim mestima ostare do sastava novog kabineta.
Ja ću vam u najkraćim crtama obeležiti uzroke ovog ministarskog pada. Stvar je u ovome. Zbog dogodjaja koji se desio sa austrijskom ladijom „Radetzki" koja je vodila sobom 57 Bugara da ih preda Turskoj vlasti. Bugari su razumeli plemenitu težnju austrijske vlade i ne radi da se na turskom kolja suše, izbegnu na beogradsku obalu kad ladija kod Beograda stigla. Zbog ovog dogodjaju austriski konzul predao je protest našoj vladi i da bi svome protestu večega značaja dao potražio da mu vlada austrijska stavi na razpoloženje dve ratni ladije. Obe ladije došle su pod Beograd pre 14 dana i kako nisu imale nikakva pametnija posla to su sa neprestano vrzle oko beogradskog grada. 7. ov. mes. oko lll/a sabata pre podne obe ove ladije približe se gradskim bedemu, na šta stražar pošto je kapetana pozvao da ide dalje, izbazi pušku, i s time se cela stvar svrši.
Tog istog dana posle podne oko 4Va sabata obe ove ladje, sa dunavske strane, pored same neboljše kule, približe se vrlo blizu gradskom bedemu. Vojnik naš izbazi pušku, a za austrijske ladije počnu topovima pucati grad.
Ovom prilikom odlikovala se artiljerija austrijska. Od njihovog BOpstvenog metka, koji je eksplodirao na strašnjem delu topa. ranjeno je 7 topčija teško a dvoje, medju njima oficir i jedan mornar ubijen je na mestu.
Za svo vreme ove tragikomedije austrijski konzul bijo je na ladji.
Kad je naša vlada bila izveštena ovom dogodjaju odmah je tog istog dana predala ostavku, samo da bije izbegle reklamacije od strane austrijske vlade. Glas o ovoj ostavci ministarskoj vrlo je hrdjavo primljen u ovdašnoj publici.
Ovih dana dobili smo prvu pomoć od ofi-cijalne Rusije. Za pomoč postradalih Srba poslala je ruska vlada 240.000 gld. avst. vred. pored tega dobili smo uverenje od strane car-sko-ruske vlade da će nam i u buduće šiljati novčanu pomoć.   Slava narodu ruskom.
Noćas je došao u Beograd general ruski Nikitin, sa osam viši ruskih oficira.
Juče je objavljeno zvaničnom ovd. ruskoj brigadi da će ona stojati pod komandom vel. kneza Nikole Nikolaje vica i smatraće se kao sastavni deo južne ruske armije.
Ovoga časa pozvati su svi dobrovoljci da se odmah krene na granicu.
Ovih dana stiglo je devet ladja sa olovom, gvoždjem i drugim materijalom koji je potreban za rat.
Poznati junak za vreme ustanka Bosanskog g. Miroslav 11 u b m a j e r, pre kratkog vremena otišao je u Bosnu i već primio komandu nad jednim delom ustanika.
Svi su izgledi da će nov kabinet sastaviti g. Nikola H r i s t i ć, u ovaj kabinet ućiće i g. C u k i ć, poslanik srpski kod bečkog dvora.
Domaće stvari.
— (Naš list) bode po novem letu razen druge tvarine v listku prinašal znameniti roman „Pri žig al ec", ki ga je neki prijatelj našega lista in podpiratelj slovenskega beletri-stičnega berila iz angleškega poslovenil. Obširna ta povest nij le zanimiva, ampak kaže v lepih dogodbah vse one lastnosti, ki človeka v resnici osrečujejo. Nij čuda, da je ves angleški svet občudoval Miss Marijo Cummins (čit. Komins), mlado Amerikauko, 'ko je leta 1853. prijavila „L amplig thera". Ta roman je uže sprva tako slovel, da so ga v prvih sedmih tednih razprodali črez 40.000 (pravimo štirdeset tisoč) istisov. In potem so ga pogostoma ponatisnjevali in razprodali v mnogo tisoč knjigah. Preložili so ga v razne evropske jezike, v katerih se je enako zelo razširil in čitateljem enako zelo priljubil, kot v izvirni angleščini. — Zdaj naj izide tudi v premilem našem slovenskem jeziku.
— (Valvazorjeve kronike) prvi zvezek nam je ravnokar dobro došel. Reči moramo, da je lične oblike; posebno natanko so izdelane podobe, katerih v tem zvezku štejemo dva in dvajset. Da le nekatere omenimo, nahajati je tu trdni grad Turjaški, tako velikega pomena v nekdanjih krvavih bojih zoper ljutega Turka, Polhovi gradeč, sedaj lastnina g. Urbančičeve iz Predvora, vdove ranjcega dr. Lovro Tomana, staro slavno mesto Škof j a Loka, Jesenice, Stara Loka, StariGutenbergna Gorenjskem, Postojna, Planina, Raka, Prem, Soteska i. t. d. Zvezek obsega (J pol, na prvi poli se nahaja od znanega zgodovinarja gospoda pl. P. lladiča spisan životopis priljubljenega kronista, slavnega Valvaz »rja, ki natanko in miČno popisuje delovanje imenitnega kronista, ki je bil ob enem tudi vojak. Vnovič ter radostno pozdravljamo to prelepo podvzetje, in ga priporočamo v najboljšo podporo. Zvezki, katerih sleherni bode
obsezal po 0 pol, izhajali bodo po dvakrat na mesec, in jim j« cena po 50 kr., gotovo jako nizka. Le hitro se je treba naročati, ker se Število iztisov ravnalo bode po številu naročnikov. Naroča se najbolj pri založniku J. Krajcu v  Ljubljani (Blaznikova tiskarna.)
— (Ljubljanska čitalnica) napravi veliko veselico v nedeljo 31 decembra (Silvestrov večer). Program zabavi je: 1. „Krah", humoristična predstava. 2. \Veber: „Lovska radost", osmospev. 3 Franz: „Trije nosovi", komičen kuplet za sopran, tenor in bas. 4. Jerica v mestu, deklamacija. 5. „Paganini redi vi vtis", igra na gosli h gosp. Maver-Haager. 6. Loterija. 7. Otto : Pevska popotnica", zbor z godbo. 8. Beriot: ,.II-dur-koncert", igra na goslih g. Maver-Ilafiger. 9. Storim: ..Lovska", zbor z godbo. Ob 12. uri ,,Novoletnicau, pri kateri sodeluje vse čest. občinstvo. Mej posameznimi številkami ipra mestna godba. Začetek je ob 7. uri zvečer. Vabijo se k tej veselici tudi gg. udje Sokola in dramatičnega društva.
— (Iz Idrije) se nam piše dne 27. t. m.: V soboto 23. decembra je imela idrijska čitalnica svoj občni zbor. Čeravno se ruje in kljuje povsod zoper njo, vendar stoji čitalnica na krepkih nogah. — Obžalovati je le, da se hočejo nekateri, dosedaj vedno zvesti udje čitalnični dati pregovoriti nekej agitaciji proti čitalnici, katere ona nikakor ne zasluži, ker čitalnica nij bila, nij in tudi nikedar ne bode v zvezi s politiko. Značajnost je najlepša čednost vsacega moža, značajnega človeka spoštuje tudi političen nasprotnik i brez dvombe tudi predstojnik dotičneža. Sapienti sat! — V odbor so izvoljeni: za predsednika g. Jože Serjun; za tajnika g. Pr. Goli; za blagajnika g. Val. Treven; odbornika sta gg. Henrik Kos in Fr. Lapajne. Kapelnik i pe-vovodja ostane marljivi g. Janez Serjun. — Veselic namerava novi odbor dovolj napraviti pred pustom. Svoje delovanje hoče pričeti na Silvestrov večer z zabavnim večerom.
— (Slovanska čitalnica v Mariboru) ima 31. t. m. ob 3. uri po polu dne svoj občni zbor se sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanji.
2. Poročilo denarničarjevo o društvenem premoženji. 3. Volitev novega predsednika. 4. Volitev tajnika, ob enem podpredsednika. 5. Volitev denarničarja. G. Volitev štirih odbornikov. 7. Volitev dveh namestnikov. 8. Razni predlogi, posebno zadevajoči strelni red in društvenega slugo. — Prosi se in pričakuje obilne udeležbe. Po zboru bode šaljiva loterija in potem ples. Odbor.
— (Slavjanska čitalnica v Trstu) vabi na besedo v soboto dne 30. decembra. Program je: 1. Petje. 2. Kazališna predstava.
3. Jux-lotrija. Po besedi društvena zabava. Začne se ob 81/« uri zvečer.
— (Slovenske knjižnice) one mnoge naročnike, ki za prejete knjige še nijso naznačene cene poslali, prosi izdatelj, da to store zdaj ob novem letu.
Razne vesti.
* (Posebno znamenje.) Dunajska deželna sodnija išče nekega trgovca iz Galicije, Maksa Itossa. Kot posebna znamenja ki ga bodo pomagala zasačiti, omenja, da ima zlato uro, pa da z neko vdovo skupaj živi.
* (F ran ce s c oni j e v a I j u bi c a) je bila te dni na Dunaji, da se je zahvalila za človekoljubno ravnanje z njenim ljubimcem. S taistim namenom je šla tudi k duhovniku, pa
ga nij dobila. Pravijo, da je šla tudi zato Da Dunaj, ker hoće neka rodbina njenega otroka vzeti za svojega.
* (Iz fabrik za tobak.) V avstrijskih fabrikati za tobak ima na leto več nego 20.000 delavk posla, zraven tega pa deklice pod 14 leti nijso računjene; lansko leto je bilo samo teh okolo 700. Ako se računijo še ogerske fabrike zraven, znaša cela vojska ci-gararic nad 3U.0O0 glav.
* (M ti 1 i n o v) je na Ogerskem vsega skup 24.924, mej temi 17.220 na vodo, 854 na veter, 480 parnih in 03G1 stop. Pri teh mahnili ima posla 19,880 nadzornikov, 10,984 pomočnikov, 884 mažinistov in do 7000 druzih ljudij.
* (Nesreče na železnici.) Na Nemškem je, kakor statistika kaže, leta 1875 na 24.000 kilometrov železnice unesrečilo se 2094 osob, od katerih je 508 ostalo mrtvih. Na Angleškem je 7020 osob unesrećilo se na 27.000 kilom, železnice, teh 1265 do smrti. Iz tega se vidi, da se na nemških železnicah bolj varno vozi kakor na angleških.
* (Ženske gospodarji.) Tu se ne govori o gospodstvu v hiši, ampak za to, da se ženske osvobode svoje neznosne obleke ter se obleko v hlače. Ženske v severni Ameriki hote namreč prav resno za vselej zavreči svojo dosedanjo obleko. Nedavno je bila v Filadelfiji skupščina „žensk za svobodno obleko", v kateri so Evine hčere po živahuih razpravah sklenile, da hočejo odšle nositi hlače. Uže k tej skupščini so, razen ene same, prišle vse gospe in gospodične v možki obleki. Ta edina je zagovarjala navdušena žensko obleko, ter je dokazovala, da se „šlep" ženski dostojnosti bolje poda, nego li pantaloni. A protivna Ogromna stranka je njen glas jednoglasno zadušila ter se izrazila za hlače. — Videli bomo, kdaj bode ta amerikanski napredui duh tudi do nas pripihal!
* (Statistično.) Na Dunaji je zdaj okolo 1 milijona prebivalcev, v Lincu 31.000, v Solnogradii 20.000, v Insbruku 16.000, v Trstu 71.000, v Gradci 81.000, v Ljubljani 23.000, v Zadru 31.000, v Pragi 136.000, v Budejevicah 14.000, v Olomucu 15.000, v Brnu 73.000, v Bajhenburgu 22.000, v Opavi 16.000, v Levovu 87.000, v Krakovu 49.000, v Črnovici 34.000. Pešta ima 202.000 prebivalcev, Budim pa 56.000, vsega 258.000, Segedin 70.000, Subotnica 60.000, Požun 46.000, Debrecin 44.000, Kečkemet 42.000, Temesvar 33.000, Arad 31 000, Veliki Vara-din 29.000, Zagreb 2G.0OO, Sombor in Vršac po 24.000, Stolni Belgrad 23.000, Gjur 20.000, Novi Sad, Sibinj po 19.000, Veliki Bečkerek in Reka po 16.000, PanČeva 11.000. — Pe-terburg 700.000, Moskva 650.000, Odesa 162.000, Kisenjev 104.000, Riga 102.000, Sa-rakov 94.000, Harkov 87.000, Vilna in Kazan po 80.000, Kijev 78.000, Nikolajev 68.000, Tul 58.000, Berdičev 53.000, Kronstat 48.000, Orel 44.000, Novgorod 41.000, Reval 30.000, Arhangel 20.000, Varšava 253.000, Lodi 42.000, Tirlis 70.000, Astrahan 48.000, Tak-mand 90 0U0, Tobolsk 20.000.
28. decembra:
»*■ •p*: Schuater li Gradca. — Fritsch i/. Litiji. — Kanz iz 'l>sta.
Pri Slonu: Sušnik iz Km umika. — Pajcr iz Planine. — Jak iz Selc. — Derbič iz Kranja. — Schusz iz Gorenjskega,
Pri 91*11*1: tlardeg i/. Dunaja. — Eisner it Gradca. — Fiaeher iz Dunaja.
Pri Zttiuorul t Lank iz Trsta.
Dunajska borza 29. decembra.
(Izvirno telegrafićno porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih      60 gld. 10 kr.
Enomi drž. dolg v arebru 65 85
]860 drž. posojilo 110 —
Akcije narodne banke 818   , —
Kredi ne akcije 132   r 40
London                    .       , 125 80
Napul.          .   . 10    ". 07,
C. k. cokini ..... 5 99
Srebro 114    ' 40
;ieni bolnim moč in zdravje brez lek» in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere ii Barry
30 let lit j- nij bolesni, ki bi jo n« bila »idr* -'lih ta  prijetna zdravilna hrana,  pri  odraačenih i >.ro.',ih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezn / telodou,  na živcih, dalje prane, i na jetrah; žlezi naduho, bolečine v ledvicah, j etiko, kašelj, nepr* oavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slaboati, zlat« iilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, ailenje krvi v glavo i.iuaenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih frtotooit, diabet, trganje, ahujšaoje, bledičico in pre lajenje; poaebno ae priporoča za dojenee in je bolje togo dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriče al zdravilnih, brez vaake medicine, mej njimi spri ^evala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beucka, pra ■kh profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru zdravilnega svetnika Dr. Angelstoina, Dr. Shorelanda, Sir. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grotinje Oaatk ttuart, Markize de Bruhati a mnogo druzih Un eni tuli <*"h, «o razpošiljava na posebuo zahteva'g e sMstonji Kratki lika* ti sn.no« spričevalu v. Spričevalo št. 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. "VVurzo rj a,
Bonn. 10. jul. L85S Kevalesciere Dn Barry v mnogih Blućajili aa srradi vaa zdravila. Posebno koriatna je pri dristi ii srriži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t. d. pri kamnju, pri prifiadljivem a bolehnem draženji \ •valni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obiatib in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje ii in neprecenljivo sredstvo ne samo pri Vratu IU in uta ;iL boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu (t* S.) Hud. VVurzer, zdravilni svetovalec in Ale cunogo učenih družtev.
VVinchester, Angleško, 3. decenmra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletni i  iiuvarnostne prikazni,  trebušnih bolez.i>, ^aprtj«, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem le sam gledt »šega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam James Shoreland, ranooelnik, •■■>>, polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalci goip. Dr. Angelstoina.
Berolin, 6. maja 1856, Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barn 's->*transko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelstein, tajni aanit. svefovaloo. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1679. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za au-an-niiai bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti tuj mogel, je vsled rabe Vaše Revalesciere du liurry pu polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranooeltolk. Spričevalo št, 72.618. La Koche sur Yon, 30. julija 18li8. Vala Kovaleaciere ozdravila me ju poji dnem strašnih želodčnih in čutnicuih  boleznij,  katuru so me deset let mučile.
(Gospa) Armanda Prevost, poaeatnioa.
Revalesciere je 4 krat tečnejša, nego meso, ter %9 pri odraščenib in otrocih prihrani 50 krat več aa coni, ko pri zdravilih.
V plehaatih pušioah po pol funta 1 gold, 50 kr..
I fant 2 gold- 60 »r., i funta 4 gold. 50 kr- > fan-rov 1C gold,, 12 ftmtio? 20 gold., M iintov 36 gold.
ievaleBcsere Hiioii^.on V pušioah in Revalesciere-Chocolatee v praha tU ta* 1 gM, aO kr., 24 ta.i 1 gi. V< ar., 48 ta» \ <i. 50 kr., v praha w- 120 tas l*J fU ?T6daje; Da H*vry rj Camp. na  > j j ..Jl, Wt&U-,t.*>':•■.x<*»..<■ it. i, lutkar v vk«;i      it j h pri dobrih aftarjil) ir opooerrjakih trgorotni   idi razpošilja ia-iS^aka huba na vse       e po poStnih aakaaniouti ali px r.L«jih. V Ljnbljftua M đ iu?, J. Svob odar 1 jkar pri .zlatem orlu", v Reki pri lekarju J.Pro-iamu, v Celovca pri lekarju Bi rn aaoherju, v Spljetu pri  lekarju Aljinoviču, v Trata pri tefcarju Jakobu Serra ailo, pri drogeristu P. Rocoa i k J. Hirschu, v Zadru pri Androvieu. (61)
Služba
občinskega zdravnika.
Pri  občini   trg-a  LaNltcg;a  se ima
služba srenjskega zdravnika z letno runiune-racijo 500 gold. popolniti.
Prosilci za to službo, ki morajo biti zmožni nemškega in slovenskega jezika, in doktorji celega zdravilstva, naj svoje dobro izpričane kompetenčne prošnje v loze do
15. Januarja 1877 pri županstvu v Laškem.
Županstvo d. k. trga Laškega,
23. decembra 187G. (412—2) jM.§Mt>n9 župan.
DorŠko olje
Iz sale kitovili Jeter,
iz Borgena na Norvegskeni;
rumeno 1 steklenica 60 kr.; ncproinočljivo brez okusa in duha 1 steklenica 80 kr.; se železnim jodiruin 1 steklenica 1 gold. Da   se  ponarejovanjti   izogne vtianeno bodo moje ime na vsakej steklenici.
(58-44)    Gabriel Piccoli,
lekar, na dunajske) cesti v Izubijani.
Nova slika.
Izšla je v Beču velika in umetniški izvedena slika
Milan M. Obrenović IV. Nikola I. Petrović Njegus.
Generali: 91. ii. Čeriifajcv. Hanko Alini|»U*. Franjo Cali in H.osta S. Protić. — Vojvode: l'Har Vulcotić, Kožo PHrovit-. Ilija IMaiiM'isac* iu jflašo A rbica. — Polkovnici: llorva^ovit*. Ore»kowić, Ilija Čolak - Aiitić. Teaa Mikolić. Val«l«*iiiar llcker, ^lilojKo l.<>|aiiin. — Podpolkovnici: Kava CMrujić. V laikov ic-, koHla Huč«kvić, CAruja Mtiliovie. — Major l'aja IMilniK in arhimandrit Hl* llneić.
Slika ima 22 verno po fotografijah narejenih lik z grbom Srbije in t.'rne gore. Sliko je litograriral A« Mubert. Slika je f>3 centimetrov visoka a 90 centimetrov široka.
Cena je sliltei 1.        20 !k:r.
Naročbine se pošiljajo na ovo adruso :
l3. JTa-uliovit«, Wlen, V11L, Piarlstengasse Nr. 4*J.
Novci su pošiljajo v plačanem pismu, ali po poštnej napotnici; komur je lažje, n.'J na oorrespondono-karti javi, pa su uiu bo a povzetjem poslalo.
Prepodavci, koji za gotov novec naročo najmanju 10 komadov, dobivajo t oinad po 1 gld. in tVanco pošiljanju.
Cena ove velike  in Umetniško izvedeno slike je tako uiajliena,  da jo vsak kititi more. s
Brez ove slike naj ne bo nijedna obitelj,  koja se iuteresuje za rat Srbije in Orno gore s turško caruviuo. (319—19)
iooooccoococooocoooococooooooooi
Izdatelj in urednik Josip JurčiC.
Lastnina m usk .Narodne tiskarne".