PRIMORSKI DNEVNIK ____________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA IV - Cena 10 Ur - 6 jugolir - 2.50 din UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 In 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 260, četrtlent 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55.165, 330.650 din. Poštni tekoči račun za STO-ZVU na ime: »Založništvo Primorski dnevnik*: Trst 11-5374. — Tekoči račun za Jugoslavijo na ime: »Primorski dnevnik* - uprava: Ljubljana 6-90601-19 T R ST sobota« 14. februarja 1948 Poštnina plačana y gotovim Spcdizione in abbon. postale Siev. 823 Najboljša pol Z resolucijo, ki jo je izglasoval^ ustanovni kongres SIAU za 1 za normali-io q 3a javnega življenja. “ fce smi?ipisa mirovne Pogod-' Mniov torej striktno iz-v ^nje določb mirovne po- I« ot najboljšo rešitev ,ga Problema. Zato zah-i c„v"Impre3šn3e imenova- le suv imenova- r liji:l v omerja in odstranitev cet s Tržaškega ozemlja. ■St io V ■L1/-asKeg£ i« buie Tin ,okazal> da ne potreti bhov f^ršnih oboroženih vali k sl,n.I aško.1Jud3tvo Pa si m iJUUillVU JJCL Bi a*\ viadati in je tudi 'rje ki vse provoka- , Se sploh ne morejo K'^TSkihlet-° brGZ -ZaŠ6it0 p« tov. “ bajonetov m tanit de P°^t°vanje mirovne pogod-i nas 0rej danea tisti pogoj, »hko t)V sedanjih razmerah iaših fi.Vede do uresničenja * 'Stevt2iT' Druge poti “ r® 'Utnr, askega problema tre- ’cda v*dinio. S tem pa se- la nn,.1 r^eno, da je omenje-iašeai 1 a. Pot; ona Je Po *°ljša ®n?n3u danes le naj-še ne ,naše ravnanje bi e bi imen°vati modro, itn jj: klanjali boljšo rešitev, '°ljša rSe,.pr6Pričali, da takšna Naš' 6 v resnično obstoja. laš.f,:1 ,°dji so torej jasno oz-in unči.. :____, jaaiiLi kjcj- litve ‘ 11 na*in njihove izpol-al Pfsojamo, držeč, se trdih rpai J urzec »“ iruiu Nn^ti in vseh danih KriJ: lmPerialističnih oku-smo siti in hočemo, • »i n, j S1U 11 v 3Udstv0 vlada samo! $keda roakcija Pa je l°% n taki rešitvi od-lu' ftoj sProtna. Ves njen ob- • .loj — . — „j— — •r rno-le I81- njeni cilji »lužijo Nria[j ujou-ameriškemu 'm' p KliCl, rru> čeprav se venomer , ttvo* u.° na svoje »Italijan* e" ^ dru^j1 ?a ga ne ograža nih-'t |°va if*, k°t ravno sama nji-laka . a Praksa, ki po- - lo, . --‘J.van J.LB.UJO Btt- elg, 2 lržaškem ozemlju pa tv* »v„eitd štirimi, da bi ljud- ^ i«rcvvii roke in noge in ‘ ■ a angloameriškem im- NksVI ----------------------- ,ila i,:. « ter iz Trsta ustva- f “J ^aško bazo ^cionaf«0^0 špekulacijo z A ‘k(:ionariimi*&Ustvi kričij° re' x Padim •' . ,a bočejo braniti n‘ barj,0 Jtzacijo pred nava-|ici j,. arskega vzhoda, v res-^ a bi i-“lm 3e na srcu le eno: s lu ^ Parialiati ostali v Tr- * V,0”0- honal," umetno pitanje z C' '12ctui tft^m vodi nujno v fa-' A ^ Propast, kamor } boteli zaslepljenimi ne f. Wa v niiu nujno> da pri-'^j^ja Vem taboru do raz- Slv ■ in« "*ocev . nazionale se že več L* dve struji: de- ^'ikan.i^^^stična proti * iS n k0 - nkcionistični. ^ iv^ršninf0! prvi odkrito pro-,n» j1 k°li socialnim re- ^ k ira'z drugi P°lna » i Jicns delavstvu, o nacio-Sost, .Vlsnosti, o delavski 3jbi, v n cel° o agrarni re-f ^ko u t«8nicl pa napravijo * ranska h ’ kar jim dlktira na« d«mokracija, čeprav Ni v ®odež Po besedah — * iolPlU točkiCnkrat. znajti na ' ’ 2 na*° ljudsko * I?!0 v8po^Pr°tJe se je poka- f1 ? u«- I da « cne> stranke, Jls°betio C more sodelovati ea,,lta na |anko v Trstu- Ta 4 Politiko zaradi svoje sle- Oo.116 bo nwna nnjboljši poti, ?*■ PrC(i,^V, kmalu več ni' oVu, d8tav'jala. »fc Iko-^akor ltial0,larnempa Imajo v tem re- j* ISrfc Jaioi v prvih o-- eKcmonije bi se jo s fašistlč- . i.,, b, o, ^antn ^ !>si!a marsntegtemonije bi se ki V*Pina ot a skupinica 36 °*taln ^a do se-0 vedno le pri na- Drugi del sovjetske note o tajnih dokumentih Anglija in Francija sta usmerjali Hitlerjev napad proti Sovjetski zvezi Glavni junakinji Izdajstva v Monakovem sta izročili GSR Nemčiji proti obvezi, da bo napadla ZSSR in sta s tem na steZaj odprli vrata hitlerjevskim hordam MOSKVA, 13. — Sovjetski zunanji minister je inozemskim novinarjem Izročil nadaljevanje izjave sovjetskega Informacijskega urada o tajnih dokumentih, ki jih Je objavila ameriška vlada. Nota obtožuje Veliko Britanijo in Francijo, da sta z odklonitvijo politike kolektivne varnosti in z uvedbo stališča o tako imenovanem ne-vmešayanju pripravile Nemčijo na napad. V zvezi i nacističnimi dokumenti, ki Jih je sovjetska vojska eaple-nila, poudarja nota, da se Francija in Velika Britan'ja nista brigali za to. da bi združi-i vse sile v miroljubnih državah, pač pa da sta že od leta 1937 dalje skušali izolirati Sovjetsko zvezo in usmeriti Hitlerjev napad na Sovjetsko zvezo, kar je popolnoma odgovarjalo Hitlerjevemu stališču, ki je izjavil: »Odrekamo se želji po ekspanziji na evropski jug in zapad in obračamo pogled na vzhodno ozemlje*. Nota poudarja nato, da je ameriška vlada z objavo le dela dokumentov iz nemških arhivov, od katere je izključila dokumente, ki se nanašajo na dogovor v Monakovem, hotela rešiti Francijo in Veli-ko Britanijo, k: sta glavni junakinji izdajstva i Monakovem odpornosti in zvaliti odgovornost na Sovjetsko zvezo. Dokumenti, ki so v rokah sovjetske vlade, dokazujejo, da sta obe vlad i dajali pogum za Hitlerjev napad in ga usmerjali pioti Sovjetski zvezi, kar je dokazano tudi v besedim razgovora, ki ga je 19. novembra 1937 imel Hitjer z lordom Halifaxom. Ob tej priliki je Halifax predlagal Hitlerju, naj bi Velika Britanija :n Francija vstopili v os Beriln-Rim. Mnenje Halifaxa je bilo, da je »angleška vlada prepričana, da Je »fiihrer* z uničenjem komunizma v svoji državi temu prestregel pot v zapadno Evropo In iz tega vzroka se Nemčija po pravici smatra kot branik zapada proti boljševizmu.* Da ne bi zbližanje med Nemčijo in Anglijo slabo vplivalo y Franciji in Italiji, Je lord Ha!ifax izjav i: »Nobena od teh štirih držav ne «me ostati izven sodelovanja, sicer ne bo mogoče napraviti konca sedanji nestalnosti.« Ker Je H:tlcr sproži, vprašanje Versajskega diktata, mu je lord Halifax odgovoril, da bo Angleži prepričani bolj ko kdor koli, da Je treba napake diktata popraviti. Razgovor dokazuje; da je britanska vlada zavzela stališče, ki je bilo naklonjeno Hitlerjevemu načrtu za priključitev Gdanskega, Avstrije in CSR. O tem je Halifax izjavil: eni stvari, in sicer, da se spremembe izvršijo z mimo evoluci jo.* Izjave britanskih voditeljev so tako dajali Hitlerju pogum za na* pad. Britanski poslanik NeviUe Henderson Je 3. marca 1938 v razgovoru s Hitlerjem zagotovil, da želi Anglija resnično sporazuma z Nemčijo in da je «pripravljena odstraniti vse težkoče«. Ko je Ribbentrop, ki je bil navzoč pri razgovoru, omenil izjave proti anslusu, ki jih je podal britanski poslanik na Dunaju, je Henderson izjavil, da se je on sam «večkrat izrekel za anšlus*. Kmalu po tem razgovoru, in sicer 13. marca 1938 Je Hitler zasedel Avstrijo, ne da bi se Francija in Anglija temu uprli. Samo Sovjetska zveza je takrat 'povzdignila svoj glas. Britanska vlada Je na neto Sovjetske zveze s tem v zvezi celo odgovorila: »Konferenca za določitev skupne akcije ne bi imela ugodnega vpliva na perspektive evropskega miru*. Sledila Je zasedba CSR, ki je bila mogoča samo zaradi neposredne podpore Anglije in Francije. Nota navaja nato izjave nemškega poslanika v Londonu D:rokse-na, ki je sporočil berlinski kancle-riji, da »je Anglija skuSala doseči kompromis z Nemčijo, kar je ena bistvenih točk njenega programa«, in «je kazah vedno večje razumevanje za zahteve Nemčije za izločitev Sovjetske zveze od urejevanja Evrope«. Nota govori nato o monakovskih dogovorih. Anglofrancoski zaščitniki hitlerjevskega napada so skušal} zakrinkati svoje izdajstvo z obljubo o jamstvu novih češkoslovaških mej. Ta država Je napravila korake pri angleški in francoski vladi, da bi spremenili svoje stališče; toda obe vladi sta ostali neomajni. Na zahtevo CSR po razsodišču je angleška vlada odgovorila žugajoče, da bo češkoslovaška vlada v pri-ir-eru, da ne bo sledila nasvetu, naj se ukloni nemškim zahtevam, svobodna, da lahko pod vzame vsako akcijo, ki bi jo smatrali za primerno za položaj, lej bi lahko za tem nastal. Konferenca, ki so jo Imeli 29. In 30. septembra 1938 Hitler, Chamberlain, Daladiec in Mussoliol, in na kateri je bila odločena usoda CSR, ne da bi ta bila navzoča, je bila sramotni zaključek dogovora, k: so ga že prej sklenili glavni člani zarote proti miru. Pravo bistvo dogovora v Monakovem je takrat prikazal Stalin na 18. koegresu komun stične par »Anglija je zainteresirana samo na i ti je ZSSR, ko je izjavil, da so lz- Brez Monakoma hi bil Hitler neoomeinbna figura Zadelo ji Ih j e v živo Objava sovjetske note je angleške vladne kroge spravila v veliko zadrego — Anglo-francoslti reakcionarni krogi so pripravljali napad na Sovjetsko zvezo LONDON, 13. — Sovjetska nota, ki prikazuje odgovornost Anglije in Francije za drugo svetovno vojno, je angleške vladne krogo zadala v živo. To kažejo tudi izjav« nekaterih osebnosti v Foreign Of-fioeu, da je bila ameriška objava dokumentov predčasna in da bi se bili morali dokumenti cbjav tl šole po posvetovanju med ameriško, angleško In francosko Vlado, ki se bodo sčatale v aprilu v Berlinu. S tem sami izdajajo pravi namen objavo dokumente,v, ker pač izjavljajo, da niso bili objavljeni v «pr-mernem* času in niso tako imeli efekta, kakor so si ga v teh krogih šel UL V angleškem zunanjem ministrstvu so se sedaj celo »»pomnili*, da je sovjetska vlada res v Juniju 1945 zahtevala, naj bi se dokumenti skupno pregledali. Sovjetska nota jim ja pač osvežila spomin. Njujorški list »P.M.* ostro napada ameriško vlado in poudarja, da Je Sovjetska zveza dobro napravila, ko Je odgovorila na ta ameriški korak. List pripominja v zvezi s tem; da Hitler ne bi pomen i nič brez dogovora angloamerišklh monopolov in brez Američanov, kakor bi tudi bil nepomembna figura brez Chamberlaina in brez mona-kovske pogodbe. Ameriška izdaja »Dalljr Worker- Ja» p še, da se sovjetski noti n« da oporekati, ker navaja najpomembnejše dogodke naše dobe. Zgodovinarji so jih registrirali, nurnber-škj proces pa jih j« potrdil. Poljski list »Rzeopospolita* piše v zvezi z objavo spominov bivšega francoskega vrhovnega poveljn ka Gnmelina, la so protisovjetski elementi na Zapadi* skušali napraviti leta 1940 odkrito križarsko vojno proti Sovjetski zvezi. Gamelin izjavlja, da jo francoski vrhovni štab Jeseni 1939 razpravljal o možnosti bombardiranja Bakuja in Batuma. 25. marca 1940 so na sestanku britanskih In francoskih vrhovnih poveljnikov pod picdsedstvom Gamelina razpravljali o anglo-francoekem sodelovanju pri operacijah proti Bakuju. Namesto da bi pripravljali obrambo proti hitlerjevski invaziji, so torej pripravljali načrte za skupno akcijo proti ZSSR. Propagandistična kampanja ZDA ni v ničemer zmanjšala ugleda ZSSR, pač pa je omogočila razkrinkanje delovanja evropske in ameriške reakcije pred in med drugo svetovno vojno. Zmago faš‘zma «o organzirali in podpirali tisti, ki so od nje lahko imeli koristi; t!«ti, ki skušajo dane« rehabilitirati naciste. OOCOOOCOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOl 5rtih; Izvršitev jim ovira predvsem neodločnost in bojazljivost. In tako ostaja vse pri starem: hlapčevanje imperialistom traja dalje. Nov dokaz za to so dali z najnovejšo gonjo ob priliki sedaj že končno veljavno demantiranih vesti o pogajanjih poslanca KPI Pajette v Beogradu. Razpisali so se o tem prav na široko in postavljali naravnost blazne pogoje (Zadar itd.). Namen je očiten: one-mogočiti vsak uspeh pogajanj — tudi če bi bila... in to že prej, kot se je sploh vedelo, po kaj pojde Pajetta v Beograd. Vsa ta časopisna gonja je bila torej preračunana na onemogočenje že v naprej vsakega sporazuma iz enostavnega razloga, ker oni sploh nočejo tistega, kar naj bi bila glavna točka njihovega programa ter prva in glavna skupna točka, namreč; Trst Italiji. Ne! Oni hočejo v Trstu A* meriko, ne pa Italijo! Kakšno stališče so zavzele zgoraj omenjene skupine in skupinice, ki se hočejo otresti demokristjanske hegemonije? Mar je tudi to pot zmagala neodločnost in bojazljivost? Zdi se, da je. Sicer bi se bile upale dati vsaj glas od sebe.« fočill del CSR Nemčiji kot ceno za njeno obvezo, da bo napovedala vojno Sovjetski zvez}. Anglija in Francija — je takrat i2javil Stalin — upajo, da bodo videle Nemčijo in Sovjetsko zvezo drugo proti drugi v vojni, v kateri se bi obe državi izčrpal} tako da bi oni nato lahko vojaško nastopili z neokrnjenimi silami ln na* rekovali svoje pogoje vojskujočim se strankam. Ena od posledic dogovora v Monakovem je bila pokopanje fran-cosko-sovjetske pogodbe, ki Je bila temelj kolektivne varnost; v Evropi: «Vrata so se široko odprla pred Hitlerjevimi hordami«. Sovjetska nota zaključuje: Tu se vidi v vsej hitlerjevski jasnosti želja angleške in francoske vlade, da hi obvrnili od sebe grožnjo hitlerjevskega napada, kateremu so monakovskl dogovor in drug; podobni dogovori že Odprli vrata, in da bi ta napad usmerili proti Sovjetski zvezi. S , tem so bili ustavar-jeni nujni politični pogoji za združitev Evrope brez Sovjetske zveze. Krenili so na pot izolacije Sovjetske zveze«. Poziv ženam Ob priliki ustanovnega kongre~ sa ASIZZ vabimo vse ie Tržaškega ozemlja, da se združijo v enotno fronto, ker bodo le na tak način lahko preprečile nakane anglo-ameriškega imperializma, ki hoče ustvariti is toga osemlja kolonijo ter povzročiti revščino in korupcijo ter na ta način zakasniti izpolnitev določb mirovne pogodbe, ki lahko edine sa jamčijo izboljšanje tukajšnjih življenjskih pogojev. Zene, ki nočejo novega prelivanja krvi, trpljenja in revščine, ki ljubijo svojo družino, so zato doline združiti se v borbi, za ohranitev miru na našem ozemlju in v svetu, za demokracijo i« politično — gospodarsko neodvisnost Tržaškega ozemlja, sa priznanje pravi o, ki jih ima žena na političnem gospodarskem in pravnem področju, za priznanje pravlo ženam delavkam, za obrambo materinstva in otrok. Samo tako, združeni v demokratični ljudski fronti v borb i proti kolonizatorjem in vojnim hujskačem, bomo lahko dosegli mir na našem ozemlju in v svetu. V. PLENUM ENOTNIH SINDIKATOV NadsHinl profesor na monakovskl univerzi BERLIN, 13. — Prof. Hoerkam-mer, bivši predsednik nekega nacističnega udruženja univerzitetnih docentov, ki ni bii še epuriran, je bil Imenovan za profesorja na tr iona kovski univerzi, dočim so profesorja Oiestla, bivšega političnega Jetnika in aktivnega antifašista v istem času odslovili. PRED ENERGIČNO AKCIJO za resnično zaporo odpustov NA VČERAJŠNJEM PLENUMU SO IZGLASOVALI RESOLUCIJO. V KATERI ZAHTEVAJO PREKLIC ODREDBE 109, KI SLUŽI INTERESOM IMPERIALISTOV IN NJIHOVIH LOKALNIH AGENTOV, TER DEJANSKO ZAPORO ODPUSTOV — IZRAZI PRIPRAVLJENOSTI NA ODLOČNO AKCIJO ZA DOSEGO POSTAVLJENIH UPRAVIČENIH ZAHTEV Včeraj zvečer ee je vršil v ul. Centi peti plenum Enotnih sindikatov, na katerem *o obravnavali — kakor je bilo napovedano — odredbo 109 okupacijskih oblasti, s katero n; prav v ničemer poboljšan sedanji položaj tržaških delovnih množic. V otvoritvenem govoru je tov. Vojlmdr opozoril na prejšnje plenume; na katerih so razpravljali o račrtih angloameriških imperialistov, ki ne samo da preko krajevnih agentur zavirajo obnovo tržaške industrije, temveč jo imajo namen v svoji ekspanzionistični politiki popolnoma zatreti. To je glavni vzrok odpuščanja delavstva in splošnega gospodarskega mrtvila. Odlok 109 ni mogel biti zaradi tega v bistvu nič drugega kot sredstvo, ki naj bi zavaralo delavce in napravilo vtis, da okupacijske oblasti vendarle skrbe za delovno ljudstvo. Take prikrite namene % odlokom 109 je najlepše pokazal že prvi primer —- tržaška konop!jarca. Enotni sindikati bo zato umaknil; svoje predstavnike iz arbitražnih raasodišč. Nato Je spregovoril tov. Destra- di, ki je v samem začetku spomnil na 14. februar 1902, ko so na tržaških ulicah pod strel; avstrijske soldateska padle prve žrtve tržaškega delovnega ljudstva v borbi za svoje pravice. Na večer pred 46. obletnico tržaško delovno ljudstvo odločno nastopa v borbi, ki sicer nima istih zunanjih značilnosti, toda je v bistvu ista borba, za kruh ;n izboljšanje težkega položaja. Od 1945 leta dalje, odkar so An-gloameričani prevzeli oblast, se zaradi njih in razmer, ki jih s svojimi okupacijsko-vojašklml odredbami in zakoni ustvarjajo, pozei-je nasprotnikov delovnega ljudstva stalno utrjujejo. Utrjujejo se namreč v tem, da brezposelnost stalno raste, da se rešitev problema naše industrije odmika vse bolj in bolj, kar je v izključno korist prekooceanskega imperializma in njihovih lokalnih podrepnikov, ki si hočejo utirati pot z raznimi lažičlo-večanskimi «plani». Odredba 109 zato ni bila nič drugega kot rezultanta — sicer primerno oblikovana — Imperialističnih teženj, katere tukajšnje oku- FAŠISTI SLAVIJO OTVORITEV ŠPANSKE MEJE Francoaha ulada namerava preklicati priznanje španske republikanske vlade Izjave Dolores Ibarrurl - Ravnatelj španske narodne banke v Parizu PARIZ, 13. — Tajnica španske komunstične partije Dolores Ibar-rur;, splošno znana pod imenom »Pastionaria.), je x lstu »Huma* nitč* objavila članek o otvoritvi francoskc-španske meje. Passiona-ria 03tro kritizira ta ukrep in izraža dvom, da bo obnovitev trgov.n-skih odnosov a Francovo Španijo odpravila težkoče na francoskem notranjem trgu. Nadalje izjavlja: »Ni nobenega republikanskega Spanca, ki b: bil zadovoljen tedaj, ko slavijo fašisti otvoritev meje kot svojo največ.o zmago. Ta ukrep krepi, čeprav samo začasno, Francov položaj, ki je največ ji eovraž-n k francoske demokracije, in to ravno v trenutku, ko je Francov položaj zelo kočljiv, ker je znano, da vodijo celo oni industrije! in finančniki, ki so Franca vselej podpirali, v inozemstvu pogajanja, kako bi zamenjali njegov režim«. Kljub temu pa poroča agencija «Te!ercess», da španski repubi kan-skj krogi ne izključujejo možnosti, da bo šla francoska vlada tako daleč, da bo v kratkem preklicala svoje priznanje španske republike. Poročrio pripominja, da je Franco kot pogoj za izboljšanje medsebojnih trgovinskih odnosov zahteval popolno priznanje njegovega režima. Med tem Je odpotoval ravnatelj španske narodne banke včeraj v Pariz, kjer se bo sestal z raznimi ameriškimi Lnančniki, ki ss trenutno mudijo si Franciji. Tudi v Belgiji draginja narašča BRUSELJ. 13. — Centralni koml-tet belgijske komunistične stranke je sprejel resolucijo, ki pravi, da ustvaritev zapadnega. bloka povečuje nevarnost nove vojne in sili Belgtjo na politiko, ki je nasprotna njenim življenjskim interesom. Resolucija poudarja tudi, da grozi Belgiji gospodarska kriza in ugotavlja, da se Je v manj ko letu dni draginja povečala za 20%. Kjer si ljudstvo samo viada I SOFIJA, 13. — Krajevni odbor domovinske fronte v mestu Fa«ar-dič je sklenil, da bo zahteval od ljudske skupščine odvzem mandata poslancu Lubenu Gummerovu, k: jo obtožen nemoralno«ti in korupcije. Kakor je znano, daje ustava v l;udskih državah možnost ljudstvu, da lahko vsak hip zahteva odvzem mandata poslancem, ki ne vršijo svojo dolžnosti. V teh državah izvaja ljudstvo resn'čno nadzorstvo nad delovanjem svojih predstavnikov In ljudske oblasti ter ima vsak Hp možnost zahtevati odstranitev ti&tih, ki ne uživajo več njegovega zaupanja, in ne kakor v državah «zapadne demokracije*, kjer velja mandat za vso mandatno debo Veliko zanimanfe za volitve v Pescari (Od našega posebnega dopisni kaj RIM. 13. — Posamezne »tranke so že predložile notranjemu ministrstvu v potrditev svoje liste za bodoče politične volitve. Drugače pa vlada zadnje dni tega tedna na političnem torišču mir. Največje zanimanje čitateljev 11-vlada za volitve v Pescari, stov k.er bodo v nedeljo ponovno volili mestni občinam &v»u Vložena b'J€ 4 glavne Uste: ona od treh vladnih strank, ki so sl edine v kampanj; proti komunistom in ona Ljudske demokratične fronte. Kot Jasen znak nervoznosti, ki vlada na strani demokristjanov, saragatov-cev in Pacciardija za iz de teh volitev, ki J.h smatrajo na splošno kot »generalno skušnjo* za 18. april, vidijo politični krogi in javno mnenje v tem, da misli notranje ministrstvo že sedaj na potvorbo voliv-nih rezultatov. E. MILIC Racloniranie živil v CangkajSkovi Kitajski SANGAJ, 13. — Kuomintangova vlada je sklenila, da bo uvedla radon'ran Je osnovnih živil, ki bo stopilo v veljavo 1. marca na ozemlju, k; je pod njegovim nadzorstvom. Poslaništvo FLRJ v Rimu zanikuje lažne vesti RIM, 13. — Jugoslovansko poslaništvo jo zanikalo razne vesti italijanskega tiska, med katerimi so nekatere, ki govorijo, da je v Jugoslaviji več tisoč italijanskih vojnih ujetnikov, ki da t njimi postopajo zelo slabo. Druge vest: govorijo o preganjanjih Italijanskega prebivalstva v Slovenskem Primor-ju in Istri, druge zopet o delovanju neke Jugoslovanske tvrdke na Tržaškem ozemlju, ki da kupuje italijansko žito v zameno za avto-matično orožje, ki da ga pošilja v Italijo. Jugoslovansko poslaništvo Izjavlja, da so vse te vesti povsem Izmišljene. Policija Tržaškega ozemlja krši mednarodne določbe TRST, 13. (Tanjug) — Policija Tržaškega ozemlja je 10. februarja znova prekršila mednarodno pravo. Pri prihodu mednarodnega breo-vlaka Par'?* Ankara na Tržaško ozemlje, je policija stopila v kupe, kjer je bil diplomatični kurir Jugoelovanskega zunanjega ministrstva Ivan Echkinjan, ki je pokazal svej potni Ust v popolnem redu. Policija je zaplenila potni list, preiskala njegovo prtljago in končno za/plenila vsoto denarja, ki jo je kurir redno prijavil carini. Policija je nato na Tržaškem ozemlju prisilila diplcmatlčnega kurirja, da je izstopil s prtljago in diplomatičnim kovčigom. Pet ur po pridržanju je kurir lahko nadaljeval potovanje. Izjave min. Badnjeviča o vprašanju reparacij BEOGRAD, 13. — Predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva Badnjevič je danes potrdil, da od 14 povabljenih držav na konferenco za reparacije, ki jo je jugoslovanska vlada predlagala v Bruslju, je 12 odgovorilo negativno. Le Češkoslovaška in Albanija sta sprejeli vabilo. Zato bodo Jugoslovanska, češkoslovaška in albanska vlada ostale v st'kih, da branijo interese svojega ljudstva. Badnjevič je tudi poudaril, da so cmenjene vlade z odklonitvijo jugoslovanskih predlogov prevzele rase1 težko odgovornost. 14. II. 1902 Pred šestinštiridesetimi leti — na današnji dan — je pod streli avstrijski soldateske padlo petnajst delavcev, petnajst prvih žrtev tržaškega delovnega ljudstva v borbi proti iekoriSbeval-cem. Takrat se je strnilo okrog kurjačev, ki so stopili v stavko za izboljšanje svojega položaja, vse tržaško delovno ljudstvo s splošno stavko, ker je tržaški Lloyd, namesto da bi upošteval upravičene zahteve kurjačev, pripeljal delavno silo iz drugih pokrajin in dežel. Ko so v protestnem sprevodu po tržaških ulicah zahtevati svoje pravice, so vladne čete, ki so jih klioali na pomoč delodajaci, streljale. Žrtve niso preplašile tržaških delovnih mfiožio. Tudi obsedno stenje, ki so ga takrat proglasili, ni pomagalo k uresničenju namenov izkoriščevalcev. Tržaško delovno ljudstvo je svojo borbo neustrašno nadaljevalo. Prav to dejstvo — neustrašnost tržaških množic — je tudi danes najzanesljivejši porok, za končno izvojevanje vseh pravic, za do-sego boljšega, človeka vrednega življenja. To bo tudi najlepša oddolžitev spominu žrtev, ki se jih danes spominjamo. Panika na borzi v ZDA in Angliji Naglo padanje vrednostnih papirjev - Veliki dobički ameriških in angleških industrijcev LONDON, 13. — Orippsove izjave, da je sedanji gospodarski položaj Velike Britanije povzročil pasivno trgovinsko bilanco je imel za posledico velik padec industrijskih akcij. Tako so samo akcije engle-ško-iranske petrolejske družbe Izgubile v zadnjem tednu na tečajih skupno 27 m.lijOnov sterlingov. Tudi vrednost akcij ostalih trgovinskih in bančnih podjetij. Tudi vrednost akcij ostalih trgovinskih in bančnih podjetij .e padla za več iriilljonov šterlingov. Finančni strokovnjaki pr.psujejo ta padec vrednostnih papirjev trajnemu in vzporednemu padanju tozadevnih tečajev akcij tudi na ameriških bofzeh. Nadalje smatrajo, da je zahteva angleških strokovnih organizacij glede obdavčenja dobičkarjev pripomogla k borznemu padcu angleških vrednostnih pap rjev. Kakor poroča revija »Labour Research«, so angleške zasebne industrije imele v 2500 podjetjih okoli Protest LiudsKe fronte v Gorici zaradi fašističnih izzivanj GORICA, 13. — Pokrajinski odbor Ljudske demokratične fronte za Furlanijo in Primorsko se je zglasil pri videmskem prefektu, kjer je odločno protestiral zaradi dogodkov, ki so se pripetili ob priliki zborovanja za ustanovitev Ljudske demokratične fronte preteklo nedeljo v GoricL Clami odposlanstva so ugotovili, da so izzivanja in napade izvršili znani elementi, od katerh so navedli tudi imena. Vsi so pripadniki neofašističnih organizacij, ki Jih goriške oblasti dopuščajo. Ljudska demokratična fronta želi, da bi politična vollvna borba tudi v pokrajini Furlanije in Primorske potekala v mejah med»e-bojn«*a spoštovanja. Hkrati je Fronto odit če ne., da ne bo trpela nobene omejitve svoje akcijske svoboda in da ne bo trpela nobenih vsiljevanj od strani profdem«-kratičnih skupin. Prefekt Je »ago-tovil delegatom, da bo njihove zah* te ve ln proteste sporočil vladi. Ljudska demokratična fronta v Gorici jo poslala nadalje predsedniku konstltuante Terrac niju, notranjemu ministru Scclbi, zunanjemu ministru Bforzi in podpredsedniku vlade Paociandiju sledečo br*o javko: sLjudska demokratična fronta u Oorici protestira proti nedeljskim incidentom, ki ao jih izzvale skupine organiziranih neofašistov. Med napadalci je bil ameriški narednik v uniformi tlivizfe JBlue DevUs’,t 532.900.000 šterlingov dohodkov, pri čemer znaša njihov čisti dobiček 217.100.000 šterlingov. V letu 1946 pa so znašali dohčdk; teh podjetij 419.100.000 šterlingov, čisti dobiček pa 175,500.000 šterlingov. Kljub temu skuša angleška vlada prevaliti vse breme gospodarske kri na pleča delavcev. Ista revija piše, da so se dobički ameriških industrij od leta 1946 na 1947 povišali za 33 odstotkov, to je ca 7 milijard šterlingov proti 5 mllijafdam ln 255 milijonom v letu 1946. Ameriške invesfelje pa so se naprem letu 1946 povečale v ZDA za 24%, v istem času v inozemstvu pa za 83%, kar dokazuje ekspanzionizem ameriške finančne politike. Tudi v ZDA nadaljuje padec cen blagu in tečajev industrijskih vrednostnih papirjev. Nadaljnja posle-dlca je zmanjšanje trgovskih, industrijskih in poljedelskih kreditov, in sicer v enem samem tednu za 83 milijonov dolarjev. Vladnj krogi skušajo sicer potolažit; javnost, da gre saimo za »običajne špekulacije* in da še ni opaziti bližnjega, razsežnega finančnega PQ'.oma. Toda ekonomisti se že bojijo, da se bo ponovilo leto 1929 in da borzno padanje vrednostnih pap rjev nj še nikoli napovedovalo dobrih časov. List «Ntw York Post« razodeva svojo zaskrbljenost za sedanji gospodarski položaj ZDA in opozarja na eventualnost splošne gospodarske kriz? v ZDA. Sam predsednik Truman je na včerajšnji tiskovni konferenci potrdil, da f‘- nevarnost inflacije kljub sedanjemu padcu cen in borznih papirjev še vedno poglav tno vprašanje, ki ga morajo ZDA rešiti. Hkrati prihaja tudi iz Kodamja poročilo, da zaznamuje tudi tamkajšnja borza velik padec akcij mnog h velikih industrijskih In bunčih podjetij. Tisk poudarja, da Je ta padec očiten dokaz danske gospodarske odvisnost; od Wall streeta In Cityja, to Je od ZDA in Velike Britanije. pacljske oblasti zastopajo. Okupacijske oblasti namreč ne morejo v bojazni prod domačim in svetovnim javnim mnenjem tebi nič meni nič prepovedati razvoj in obratovanje tržaške induistrije. Na drugi strani pa čutijo potrebo, da ee pred množicami, ki stradajo,, pokažejo navidezno človečanski in v dobri volji, da olajšajo obupen položaj. Jasno je, da potem izrazi njihove «dobra volje* ne morejo pomeniti nič drugega kot poskus metanja peska v oči delovne množice. Načrti imperialistov se po takih odredbah lahko prav tako u-re«n!čujejo, prav tako bi se lahko nadaljevalo nadaljnje odpuščanje delavstva, prisilna diskvalifikacija, ko bi morali kvalificirani delavci tržaške industrije v pomanjkanju sredstev za življenje sprejeti navadna težaška dela, če bi seveda bila, sicer se pa izseliti na plantaže v Nicaraguo, Argentinijo itd. Odredba 109 praktično torej pomeni rafiniran poskus, da b privolitvijo delavstva samega preko delavskih zastopnikov v arbitražnih razsodiščih odpuščajo »zaradi povojnih razmer« »odvišne« moči, podobne primere, kakor smo ga doživeli v tržaški konopljarni, so zaradi enakih vzrokov, v približno istih okoliščinah doživeli v sorodnih tovarnah v Italiji. Jasno Je torej, da odredb® 109 predstavlja problem za vse kategorije, ker se primer konopljarne 1? hko ponovi povsod; Delavstvo tržaške konopljarne torej predstavlja nekakšno avangardo vsega tržaškega delovnega ljudstva, ker so prv' ne sveji koži občutili pravi namen odredbe 106, ker so prvi ko bodo v ponedeljek začeli z borbo zai njeno razveljavljenje. Ostale kategorije, ne samo 'js solidarnosti, temveč iz gole obrambe svojih interesov zato ne morejo ostati ob strani, temveč bodo delali z vsemi močni' proti, da dosežejo cilj. V zaključku je tov . Destradl, mnogokrat prekinjen z navdušenim ploskanjem, povedal, da do sedaj kaže, da bo Delavska zbornica podprla sedanjo borbo. Na vsak nač'n — če bo to storila ali ne — lahko z gotovostjo trdimo, da smo neposredno pred izredno ostrimi oblikami borbe, ki jih doslej v Trstu še nismo doživeli. Nato Je spregovoril Se tov. Riz-zottl, ki je v glavnem podal poročilo o primeru konopljarne in zaključil, da odredba 109 omogoča In-dustrijcem, da grozeč % odpusti ustvarijo bojazen pri delavstvu in jih tako prisilijo v skrajno fizično izčrpavanje. Namesto štirideset tedenski ur, potem lahko uvedejo le 24 in končno z mešetarjenjem dosežejo odpust tolikšnega števila delavcev, kolikršnega po svojih računih smatrajo za potrebno. V svojem poročilu Je tov. Rizzotti povedni o podobnih primerih v raznih drugih tržaških podjetjih, med katerimi je omenil predvsem primer izkoriščanja pri tvrdki Beltrame, kjer sedaj — vedno v znamenju odredbe 109 — grozi odpust novim 80 delovnim močem. V živahni diskusiji, ki se Je nato razvila so zastopniki delavcev pred-veam poudarjali, da ne bodo nikoli dopustili pri nas podobnega nečloveškega izkoriščanja, katerega so navajeni kapitalisti z onstran oceana v svojih kolonijah. Med drugim so zastopniki delavcev dali mestnemu sind’kalnemu odboru zaupnico, da vodi uspešno začeto borbo, katero bodo bojevali z vsemi svojimi silami Tov. Destradi je zaključil ■ povzetjem glavnih misli v diskusiji in izrazil odločno voljo vsega delovnega ljudstva in sindikalnega vodstva, da se doseže preklic odredba 109, da se doseže resnično zapora odpustov. Energična akcija za rešitev sedanjega položaja se začenja. Plenum je nato izglasoval sledečo resolucijo: Peti plenum Enotnih sindikatov za mesto Trst, ki se je sestal 13. februarja 194S da razpravlja o položaju, fci je nastal v konopljami zaradi uveljavitve uredbe Steo. 109 vojaške uprave, JE UGOTOVIL, da Je nedelavska večina v razsodišču v zvezi s to uradbo odobrila odpust 40 delavcev konopljarne, dočim je sindikalno predstavništvo delavcev odklonilo podpis razsodbe razsodišča. PLENUM ODOBRAVA postopanje predstavništva delavcev in odstop delegata Enotnih sindikatov iz razsodiščnega zbora. UGOTAVLJA, da je uredba štev. 109 sredstvo za legalizacijo odpustov, ki so v programu delodajalcev, z odobritvijo predstavnikov delavcev samih. ZATO PLENUM ZAHTEVA od vojaške vlade preklic uredbe štev. 109 in isdanje uredbe, ki naj določi zapore cdpustov. POOBLAŠČA izvršilni odbor Enotnih sindikatov, da v ta namen začne agitacijo in solidarnostno akcijo z delavci ko-nopIjarne na način, ki ga bo smatral za najbolj primernega. PRIMORSKI DNEVNIK — * — 14. februarja LITERARNI NATEČAJ OB STOLETNICI «SLAV-JANSKEGA DRUŠTVA« V TRSTU Odsek za, znanost in umetnost pri Slovensko-hrvatski prosvetni zvezi v Trstu razpisuje v proslavo stoletnice «Slavjanskega društva* v Trstu natečaj: 1. za najboljšo razpravo iz življenja tržaških Slovencev (družbenega, političnega, gospodarskega, kulturnega) ; 2. za najboljšo novelo ali povest z isto snovjo; 3. za najboljšo ljudsko igro. Rokopise je treba oddati do 5. novembra 1948 tajniku Slovensko-hrvatske prosvetne zveze (Largo Panfilli 1-III). V posebni kuverti z geslom, s katerim naj bo označen tudi rokopis, naj bo točen naslov avtorja. Udeležence natečaja opozarjamo, da bo SHPZ objavila že pred 5. novembrom po svoji uvidevnosti tista dela, ki bodo dospela pred rokom. Ocenjevalni odbor bo ta dela naknadno ocenil. Uspeh tekmovanja bomo razglasili na trideseto obletnico smrti Ivana Cankarja. Za vsako snov razpisujemo dve nagradi: prva 50.000, druga 30.000 lir. TRŽAŠKI DNEVNIK Nadaljevati borbo je dolžnost Obnovainslovenska gimnazija vseh demokratičnih žena Mestna predkongresna konferenca je jasno začrtala naloge, ki jih morajo rešiti vse žene s pomočjo drugih demokratičnih organizacij Natečaj za najboljši članek Kot smo Se javili, je bil postavljen poseben odbor za proslavo stoletnice komunističnega manifesta. Ob tej priliki se razpisuje nagradno tekmovanje za najboljši članek ob tej proslavi. Predloženi čldnki morajo biti opremljeni z geslom. Isto gesto je treba označiti tudi na ovitku, v katerem naj bo ime pisca. Članke je treba predložiti do 26. februarja 1948 na uredništvo tLavorato-re» Trst, Goldonijev trg 1, 1. Nagrada bo samo ena. Obstaja is knjig, med katerimi je tudi izvod posebne tržaške izdaje «Xo-munistitnega manifestan. Ocenjevalno komisijo sestavljajo Aleksander Destradi, Leopold Gasparini, Vladimir Vatta in odvetnik Ernest Braun. Nagrajeni članek bo objavljen v tržaškem demokratičnem tisku. Izid bo objavljen 8. marca. Nenagrajeni članki se lahko dvignejo do vključno 15. marca 1948. Natečaj za najboljši stenčas Ob praznovanju stoletnice komunističnega manifesta je razpisal odbor za proslavo te stoletnice tekmovanje za najboljši stenčas, ki bo prinesel najboljie članke o tej proslavi. Zaradi velikega Števila tekmujočih stenčasov bo tekmovanje razdeljeno na 14 izločilnih tekmovanj (po eno za vsakega izmed 12 tržaških okrajev ter za Koper in Buje) ter končno tekmovanje. Tekmujoči stenčasi bodo zbrani za izločilno tekmovanje v posebnem prostoru, kjer jih bo do 22. februarja pregledala okrajna ocenjevalna komisija in izbrala po dva izmed njih za končno tekmovanje v Trstu. Oba izbrana stenčasa je treba dostaviti tajništvu prosvetnega krožka M, Kratjtč do Bi. t. m. Trije najboljši stenčasi bodo nagrajeni s tremi knjižnimi zbirkami. Izid natečaja med stenčasi Tržaškega ozemlja bo objavljen v demokratičnem časopisju 1. marca t.l Včeraj zjutraj je bila X dvorani tiskarjev mestna predkongresna konferenca ASI2Z, katere se je udeležilo ogromno štev~o žena. S tem so dokazale, da pravilno razumejo pomen predkongresnih konferenc, na katerih lahko obravnavajo vsa važna ženska vprašanja, katerih pravilno rešitev be začrtal usta-novn; kongres ASIZZ. Vse pr.sotne je pozdravila toy. predsednica :n poudarila, da bodo antifašistične žene storiie vse, da bo ustanovni kongres pomen': res p,-avo manifestacijo demokratičnih žena in pokazal njih politično zrelost- Politično organizacijsko poročilo sta podali tov. Carletta v italijanščini, v slovenščini pa tov. Nadja, k; sta poudarki, da obstojata v svetu trenutno dve s-ii, ki se med seboj borita. Potrebno je, da pozna danes vsak posameznik ti dve sili, v čigavem imenu in za interese koga delata in kdo jih vod., ker prav od njunih medsebojnih odnosov za-vis.ta življenjski obitoj in pa varnost vsega sveta, vsakega posameznika. 2en» predstavljajo y svetu močno silo, čeprav jim do nedavna ni bilo mogoče udejstvovati se v poli-t'čnem in socialnem življenju. Danes se borijo žene vseh narodnosti za mir in demokracijo; grške, španske in žene kolonialnih narodov še s puško v rokah; žene držav s pro-tiijudskimi vladami za gospodarsko neodvisnost in demokracijo, žene držav nove demokracije pa pomagajo pri obnovi in izgradnji svoje domovine. Pod vodstvom Mednarodne zveze demokratičnih žena, ki šteje 80 milijonov članic, se danes borijo žene za trajen mir in lepšo bodočnost svojih otrok. Politični položaj na Tržaškem o-zemlju je odsev mednarodnega političnega po-ožaja Brezposelnost s svojimi gospodarskimi in moralnimi posledicami gre na škodo vsega tukajšnjega prebivalstva; brezposelnost v tako bogatem industrijskem in trgovinskem področju kot je Trst ne predstavlja morda posledico vojne, temveč je rezultat prav posebne gospodarske politike An-gio-američanov. Preko 2500 družin brezposelnih živi danes od skromne podpore, ki traja samo tri mesece. In koliko je takih, ki ne prejemajo sploh nobene podpore, potem so pa še upokojenci, ki dobivajo 2-6000 lir pokojnine, kar seveda ne zadostuje niti za en teden. Toda vojaško upravo vse to prav nič ne briga. Ona plačuje in skrbi samo aa one, ki ji v njenih načrtih pomagajo kot na primer civilna policija, vohuni itd. Popolnoma drugačne so razmere v tistem delu Tržaškega ozemlja, ki je pod upravo jugoslovanske armade, kjer je ljudska oblast uresničila vse one cilje, za katere se še borijo vse demokratične množice. Odpravila Je osnovne temelje bede in uresničila enakopravnost žene z moškim. Kakšen je danes položaj žene v angloameriškj ceni? Zena Je danes prisiljena boriti se dnevno z revščino, ker ne more z majhno moževo piačo nakup:ti niti najpotrebnejših življenjskih potrebščin. Kakšni so šele pogoji žen, ki morajo delati po tovarnah, bolnicah, uradih, na polju in v šoli, si lahko predstavljamo. Delodajalci, ki sprejemajo na delo raje ženske kot moške de!oyne moči, jih do skrajnost; izkoriščajo in prisilijo, da delajo še nadure, za kar prejemajo naravnost smešno nizko plačilo. Zato je dolžnost vseh žena, da stopijo v odločno borbo proti vsem nakanam. Da pa lahko uspešno vodijo to borbo je potrebno, da poznajo svoje probleme, da so v svoji borbi v&rajne in enotne. Sledila -e diskusija. Prva je iz-pregovoriia tov. 2iva Beitram, ki je prinesla pozdrave vseh žena iz cone pod jugoslovansko upravo. V imenu mestnega SIAU je konferenco pozdravil sekretar tov. Ri-gonat in poudaril, da bodo borbo žena podprle vse demokratične organizacije. Sledil je pozdrav tov. Ade Štolfa, k: je pozdravila konferenco v imenu delavk iz tovarne Modiano in zatrdila, da bodo delavke storile vse, da bo ustanovni kongres čim bolje uspel. Spregovorila je še tov. Vera, ki je rekla, da morajo žene svojo organizacijo razširiti, če hočejo uspešno končati zadane si naloge. Poudarila je pomen agitacije in propagande, ki ima nalogo vzgajati in mobilizirati žene. Končno je tov. Carletta podčrtala važnost predkongresnih konferenc in sestankov, na katerih bodo žene izvolile svoje delegatke in sicer bo prišla na 75 žena ena delegatka. Končno je predsednica prečitala apel, ki ga objavljamo na prvi strani. Sprejet je bil tudi predlog, da se pošlje Mednarodni zvezi demokratičnih žena telegram, katerega bo pripravili odbor. Ze v naši četrtkovi Številki smo poročali o šolskih stavbah na tržaškem področju v zvezi z obnovo šolskih poslopij v Barkovljah, Rojanu in pri Sv. Alojziju. V zadnjem času so bile vrnjene razne šolske stavbe. In to ne samo v predmestjih in v bližnji okolici, kakor zgoraj navedene, ampak tudi v mestu samem, kakor n. pr. šola v ul. Media in do polovice tudi Tehnični institut «Leonardo da Vincln v ul. Paolo Veronese. Čeprav se prilike z ozirom na šolska poslopja izboljšujejo, se je vprašanje slovenske srednje Sole t) tem času izboljšalo le v zelo majhnem merilu. To namreč, da. so preselili ženske razrede nižje srednje Sole v poslopje v ul. Scuole Nuove pri Sv. Jakobu, je še daleč premajhen korak na poti do normalizacije, posebno z ozirom na nemogoče razmere, ki vladajo v starih solskih prostorih v ul. Lazza-retto vecchio, o katerih smo ze večkrat pisali. Ko se rešujejo tako važni in pere- FIZKUL TURA Povečanje razdalje med tekmecema? Bo uspela Nabrežina častno zaigrati proti nepopolnemu Skednju? Resen položaj za Magdaleno, ki mora v Koper. Izreden dan za istrska moštva Na 13 let ječe je sodišče obsodilo Ulerija Obramba ni uspela s svoilm dokazovanjem Nabrežina pride v Trst. Nasprot-n k je kajpada vodilec v lestvici — Skedenj. V tekmi v prvem delu prvenstva je morala Nabrež na kloniti proti kopici golov; toda poio-žaj se Je za nesrečno enajstorico zboljšal. Pr.čela Je igrati bolje in Skedenj ;e izgubi: nekaj izrednh igralcev, kar mu bo brez dvoma škodovalo. Magdalena »e malo trese. kajti Aurora na svojem igrišču je gospodar položaja in mars.kdo si ie že okrušil zob< Ponzana bo odšla v Umag v borbo proti tamkajšnjemu moštvu in verjetno bo morala podleči; tudi Koštalunga bo okus.’a borbenost Ižolanov, ki imajo resen namen pošteno zmagati Pr staniščniki pa bodo v nedeljo snrejeli v goste Piran; sicer slabo d si to srečanje za tržaško moštvo, vendar mi upamo isto. kar upajo s mpatlčni pr stan.ščniki. Tovarna f/.ro’ev bo odšla v Ankaran proti mil jaki ena‘«torici, ki je v najboij-š formi, kar dokazuje nedeljski neodločen izid tekme z Magdaleno. 5,cer pravijo igralci Tovarne stro-jp v da se bodo naužili sladke zmage,‘toda Milje še niso izrekle končne besede. Na stadionu pa bomo imeli priliko v-deti dv* tako rekoč mestni tekmi. MontebeMo se bo spopi-ije: z Dreherjem, ki nosi edini naših moštev čast, da je premagal prvaka prvega dela našega prvenstva. Sv. Ana pa ima zopet lepo pri-iko, da s. zasluži dve točki v borbi s Rojanom. Rekli smo priliko, vendar s tem nočemo reči, da bo Rojan podlegel. kajti ta enajator Je znana v našem športnem svetu, da preseneti kjer najmanj pričakuje*. Za to nedeljo brez skrbi lahl-O rečemo, da najmanj pričakujemo... Prvenstvo Tržaškega ozemlja: na stadionu ob 8 Montebello-Dreher, ob 10 Rijan-Sv. Ana; igrišče v Zav ljah ob 10 Skedenj-Nabrežina; igrišče na Montebellu ob 10 pristan šč-niki-Pran; K Umagu ob 14.30 Okrožno nogometno prvenstvo: igrišče na Montebellu ob 8 Greta-Col ILVA; igr.šče CRDA ob 10 tt-skarji-Vesna; ob 14.30 Sv. Marko-Proleter; v Nabrežini ob 10 Primorje P. K.-Sv. Vid; na Opčinah ob 14.30 OMMSA-Kolonja. Prvenstvo 1. skupine: igrišče na Opčinah ob 9 Col ILVA B-Redivo Kozmann; ob 11 Sv. Ivan-Rnaldi; ob 13 Greta B-Univerzai; v Nabre-ž.ni ob 8 Skoljet-Primorje P. K. B, ob 14 Rocol-Opčine; igrišče CRDA ob 13 Sy. Marko-Elektra. Miljsko prvenstvo: igr šče v Ankaranu ob 12.15 Frausin II-Sv. Barbara; igrišče Monte Moro ob 12.30 CassanoA. Vivoda; ob 14 30 Sv. Rok-Hrevatini; počiva Degrassu Col ILiVA-Tovaraa strojev In Sv. Alojz-Škedenj najzanimi-vejše in borbene tekme nedelje Spored nedeljskih tekem v košarki: Prvenstvo Tržaškega ozemlja - moške ekip«: igrišče DSZ ES ob 10 Arzena 1-Skoljet, ob 11.30 Sv. Alojz-Skedenj: igrišče Col ILVE ob 9.30 Col ILVA-Tovarna strojev. Zenske fk pe: Igrišče DSZ ES ob 13 DSZ ES-Tomažič; v Ižoli ob 10.30 Ižola-Rinlad:; počiva Bar-kovlje. Okrožna prvenstvo: igrišče v Barkovljah ob 10 Rinaldl-ECA (moški), ob 11 Magdalena-Vesna (ženske). Jutri tek čez drn in strn za »pokal demokratičnega tiska" Jutri bo v okolici Montebella velik tek čez drn in strn za tpo-kal demokratičnega tiska* pod pokroviteljstvom vseh demokratičnih listov našega ozemlja. Vabimo vse atlete, da se teka udeleže, ker bodo pet najboljših Kakor zastopnik zas. stranke je tudi državni tožilec Paolucci vztrajal na tem, da je Ulerijeva izjava na policijskem zasliševanju resnična. Dokazoval je, da je Uleni zaradi tega ustrelil pokojnega Superino, ker je mislil, da ima ta pr. sehi veliko denafja. Istočasno je tožilec dokazoval, da je nesmiselna trditev o samomoru. Zaradi tega je predlagal, naj sedišče obtoženca spozna za krivega dvojnega naklepnega u-mora. Kljub temu predlogu je omenil, da ne predlaga preveč ostre kazni. Kljub temu da so psihiatri preiskali Ulerija in ugotovili, da je duševno normalen, je tožilec kot olajševalno okoliščino za obtoženca navedel, da je bil Uleri oni večer, ko je bil Izvršen zločin, napol duševno omejen že zaradi tega, keir je oni večer precej pil. Vsled tega je predlagal, naj sodišče obsodi obtoženca na 15 let ježe. Da bi tožilec nekako opravičil svojo nizko predlagano kazen, ki je nekako presenetila poslušalce, je še dodal, naj se ljudje nikar ne čudijo, kajti prisostvovali smo že razpravam, pri katerih so obsodili obtoženca na 18 mesecev ječe za pet umorov. Naj-brže je dr. Paolucci mislil na D’E-stejev primer, pri katerem se je on zaletaval kot kakšen onemogel petelinček, kjer je brez stvarnih in juridicnih dokazov predlagal 2a obtoženca 13 let ječe. Odvetnik Giannini je takoj omenil, da je predlog državnega tožilca o delni duševni omejenosti dokaz, da državni tožilec nima dovolj dokazov, s katerimi bi dokazal obto-ženčevo krivdo, kajti ali je obtoženec izvršil dejanje in v tem primeru mora biti kazen stroga brez vsakih olajševalnih okoliščin, ali pa je nedolžen. Srednje poti ni. Odvetnik je dodal, da je preiskava, ki jo je vršila v tem primeru policija, zelo pomanjkljiva. Sploh pa se vsa obtožba naslanja le na osebna tolmačenja in vtise, zaradi tega naj bi bila dolžnost sodišča, da bi se poglobilo v zadevo in temeljiteje prerešetalo posamezne najmanjše podrobnosti. Tu je odvetnik namignil na Ulerljeve prijatelje, ki so kot priče na sodišču vsi poudarili, da je obtoženec nedolžen, sodišče pa ai tem pričam dalo posebne velike važnosti. Dalje je zagovornik začel naštevati podrobnosti, ki so prišle na dan pred preiskavo In ki hi naj dokazale, da je obtoženec nedolžen. Na popoldanski razpravi je odvetniku Giannimju odgovoril, naj sodišče zapleni revolver, s katerim naj bi bila mladeniča ubita. Potem pa se je lotil pravega In še enkrat dokazoval, da nikakor ne moremo govoriti pri tem procesu o kakem samomoru in umoru, ker manjkajo psihološki, moralni in drugi pogoji za to. Glede svojega predloga o olajševalni okoliščini pa ga je opravičeval s tem, da mora vsakdo spoznati že na zunaj Ulerija kot čudaka in neuravnošenega človeka. Temu Je zopet sledil odvetnik Giannini, ki je svoj odgovor spre-tr.eflli v dolg govor, ki Je trajal od štirih do šestih. Na vse načine, podprte tako s tehničnega kakor s psihološkega stališča Je Giannini dokazoval nesmiselnost obtožbe, da bi bil Uleri ubil oba mladeniča. V svojem govoru je zopet našteval one dokaze, ki jih je v svojem obrambnem govoru navedel že zjutraj. Tako Je odvetnik Giannini, ki se desedaj še ni skorajda nikoli tako boril za svoje kliente, opravil svojo nalogo, in sodišče ee je umaknilo na posvetovanje, da izreče sodbo. Deset minut pred osmo zvečer Je sodišče izreklo sodbo. Ulerija je spoznalo za krivega naklepnega umora. Priznalo mu je vse olajše- valne okoliščine, celo delno duševno omejenost, izključilo pa je vse obtežilne okoliščine in ga obsodilo na 13 let ječe in na plačilo sodnih stroškov in povrnitev škode toži-telju- Padec povzročil smrt Preteku ponedeljek Je 63-letna Antonija Gasič iz Dekanov št. 11 po nesreči padla s skednja pri svoji hiši. Pri padcu si je zlomila levo nogo. Takoj so jo odpeljali v trža^ ško bolnico, kjer je b.la sprejeta na kirurški odde-ek. Včeraj ponoči, kmaiu po polnoč , pa je žena podlegla komplikacijam, k- so nasta-ie zaradi rane. PrevroCe mu le bilo Prejšnji večer je bil 43-letni Alojz Pipo ;z ul. Pondares v gostilni «Ai Trocadero*. Ko je popil že precej meric vina je naenkrat začutil strašno vročino. Zdelo se mu je, da bo temu najlaže odpomogel, če se do nagega sleče. Rečeno storjeno in takoj se je podjetni možakar začel slačiti sredi začudenih gostov. Nekdo pa je takoj poklical policijo, ki je napravila konec Pi-povj «predstavi», ker po njenem mnenju gostilna ni posebno prikladen kraj za nudistične eksperimente. Od strahu je padel po tleh Včeraj zjutraj sta s? odpravila dva poircaja, Člana leteče čete, v Albergo Moderno v ul. Torrebianca da bi tam aretirala nekega Dome-nika Minutoli iz Messine, za katerim je bilo izdano zaporno povelje zaradi neplačane kazni v enesku 20.000 lir. Ker je bila ura komaj 6, sta policaja našla Minutoiija še v postelji. Ukazala sta, naj ga pokličejo, in ko se Je oblekel, so vsi skupaj odšli na policigo. Spotoma pa je skušal aretirani pobegniti in jo je ubral proti protestanski cerkvi. Da bi ga preplašila, sta policaja oddala za njim 7 strelov iz samokresa. Minutoli je takoj padel do tleh in policaja sta m ti brž priskočila na pomoč, misleč, da sta ga zadela. Pa sta se kmalu prepričala, da m>u ni bilo nič in da se je vrgel po tleh iz strahu, da ga res ne bi prijela krogla. Se vsega bledega od pre-stanega strahu sta potem policaja lahko mirno odpeljala na glavni stan policije, kjer bo moral odsedeti mesec dni, da bo tako «odraj-tal» svojih 20.000 lir. Tatovi rabijo gradbeni material V noči od 11. do 12. t. m. so neznani tatovi obiskali skladišče gradbenega podjetja «Farsura» na Senenem trgu it. 9. Odpeljali so 20 vreč cementa m 10 lesenih ogrodij za mostišča po 4 m dolge. Franc Demark 90-letnšk V Ricmanjih praznuje danes 90. rojstni - dan telesno in duševno zdrav in krepak tovariš Fram Dc-fflafk, železnlčan v pokoju. Tov. prane Demark je bil sin siromašnih staršev, rojen 4. febr. 1858. leta v Dolenji vasi pri Boljunu v Istri. Dasi se je moral tov. Demark borit; v svojem življenju z vsemi mogočimi težkočami osobito v času fašizma, vendar je bil vedno kremenit značaj, neupogljiv, vzor poštenjaka, neomajen borec za naše narodne pravice. V tem duhu je vzgojil tudi svoje otroke, zato pa tudi uživa tov. Franc Demark obče spoštovanje in ugled. Ko praznujejo danes vse Ricmanje Demar-kov jubilej, se temu lepemu praznika pridružujemo tudi mi z vročo željo, naj bi tov. Demark už.val zdrav in čil še mnogo, mnogo lepih, srečnih in sončnih dni. či probleme, je potrebno, da se zagrabi vso stvar pravično in nepristransko, ter se pri tem ne sme Ozirati niti na narodnost, niti na učni jezik gojencev, ki obiskujejo posamezne Sole. Po tem principu se ze davno ravnajo na šolah na področju B Tržaškega ozemlja, kjer ljudske šolske oblasti ne delajo nobene razlike med slovenskimi, hrvaškimi ali italijanskimi šolami. Zato je potrebno, da tudi pri nas odgovorni organi rešijo najprej tista vprašanja, ki so najbolj pereča in tore) nagle rešitve tudi najbolj potrebna. Pri tem je treba upoštevati predvsem, higienske, socialne in pedagoške vidike, ki morajo b iti izključno vodilo šolskim oblastem in drugim odgovornim činiteljem. pri njihovem delu. S tako dosledno pravičnostjo in ne-pristranostjo bodo pripomogli, da bo dosegla mladina obeh narodnosti boljše šolske uspehe in bodo iz nje nastali dobri ljudje in državljani. ki bodo lahko znatno pripomogli k utrditvi miru in napredka na našem ozemlju, kr.' bi moril biti končni cilj vsake zdrave in poštene Šolske politike. KOLEDAR Sobota 14. februarja Valentin, Snežna Sonce vzhaja ob 7.09, zahaja ob 17.28. Dolžina dneva 10.1» Luna vzhaja ob 9.11, zahaja ob 21.56. Jutri 15. februarja Vesela, Mislena Spominski dnevi 1869 je v Rimu umrl sv. Ciril, ustanovitelj staro cerkvene slovanske književnosti. 1944 se je pričelo II. zasedanje ZAVNO Crne gore in Boke. PRESKRBA 1 SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE! | ZA TRŽAŠKO OZEMUEI ' Javno predavanje v Ateneu Sinoči Je imel odv. Mussafia Ti-berini Guido predavanje v tržaškem Ateneu o zakonskem osnutku, ki bi urejeval upravno sodstvo na našem ozemlju. Pripravilo ga je Društvo za, obrambo pravic v Trstu. Predavatelj je napovedal, da bo načrt v kratkem uzakonjen. Po ustanovitvi Tržaškega ozemlja je pravna kontinuiteta z italijanskimi upravnimi sodičii prekinjena. Številni odloki tržaških upravnih oblasti so brez kontrole in se rešujejo PO upravnih organih samih. V sedanjem stanju ni nobene možnosti za obrambo koristi posameznikov tudi pri upravnih sodiščih kakor je to urejeno v drugih državah. Novi načrt predvideva, da se v okviru sedaj veljavnih zakonov prenesejo ui ravni spori v pristojnost tržaških rednih sodišč, in sicer pred okrožno sodišče — tribunal — v prvi stopnji in v drugi stopnji pred apelacljsko sodišče. Na ta način se bi izpolnila zakonska praznina in bi se moglo škodljive upravne odločbe tudi po sodni poti napadati, kar doslej ni mogoče. Predavatelj je pozval občinstvo, da sodeluje v javnem razpravljanju o tem načrtu, ki je splošne koristi. K tej iniciativi pripominjamo enostranost in preura-njenost, ker o zakonu te vrste b: mofalo prej razpravljati vse tržaško prebivalstvo. Milo 2a menze in tovarniške kuhinje. Danes je zadnji dan dviga mila za menze in tovarniške KU-. Koneo razdeljevanj. Dane3 se konča delitev riža za vse skupine potrošnikov, ki se je začela 2. t. m. ter belih testenin za delavce nameščene pri vojaških enotah, ki se je začela 5. januarja t. 1. Istočasno opozarjamo, da se bo delitev 400 gr sladkorja, ki se je začela 10. t m., končala v soboto 21. t m. Mast zi menze ter tovarniške in civilne kuhinje. Danes naj lastniki oz. nameščenci dvignejo pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za mast. Razdeljevanje mila se podaljša do 28. t. m. Dvig novih živilskih nakaznic. Ker se je razdeljevanje po hišah r.cvih živilskih nakaznic končalo, vabimo, vse one, ki jih niso prejeli. da jih dvignejo v urad'h ul. Maicanton 3 in ul. Ginestre 9, in da jih takoj vpišejo v seznam potrošnikov za novo štirimesečje. Tovariši priporniki! Pionirji iz Prebenka smo na pustni dan nabrali 200 lir in 40 jajc, kar vam pošiljamo v dar. Ob tej prilik; Vas prav lepo pozdravljamo in trdno upamo, da vas bomo kmalu videli i»5d nami. Pionirji iz vasi Prebenrk, Sobota 14. februarja ob 0’Neill: Bančni nameščenci. Danes 18.30 odborova seja. Novinarji. Občni zbor novinarjev, ki bi se moral vršiti v nedeljo 15. t. m., je preložen za nedoločen čas. Higienska stroka. V nedeljo ob 9.30 bo ustanovni občni zbor nameščencev higienske stroke v uL Im-briani 5. IZLETI Planinsko društvo Trst priredi v nedeljo 15. t m. smučarski izlet v Sappado. Odhod ob 4.30 iz ul. F. Se vero. Vpisovanje pri Vizinu v ul. Roma 15 ter prf Pircu v ul. Sette-fontane 3 Športni klub pristaniščni kov priredi jutri v nedeljo smučarski izlet v Sappado. Vpisovanje na sedežu. Smučarski izlet v Planico priredi «Adria-ekspres» 22. t m. z odhodom ob 3 zjutraj s posiaje Sv. Ardreja. Vsa pojasnila pri «Adria-ekspresua. PROSVETNA DRUŠTVA 0'Neill: «Ana Christie G-C5'1 vanje v Domu kulture v Ske^ GLEDALIŠČE VEBDl Danes zjutraj se bo zače» daja vstopnic za zadnjo pr ^ opere «Mignon», ki bo jutn I za abonente reda D. Prva predstava opere skega «Hovanšč'na» bo ^ 1 20.SO za abonente reda A. Tajno zganjamo so odkrili Spored nogometnih tekem v istrskem okrožju V Dekanih ob 14.30: Olimpija-Novigrad; v Kopru ob 10.30: Partije n-Ižola B in ob 12.30 Aurora B-Petrovija; v Ankaranu ob 14.30: Kdeča zvezda-Zaščita; v Fiorini ob 14.30: Fiorentia-Medusa; v Berto-nlgli ob 14.30: Bertonigla-Umag B. V četrtek okrog 11 dopoldan je šla izvidnica policije iz Milj po cesti proti Logu blizu Doiine. Pri hiši št. 40 pa ji je udaril v nosove prijeten duh po žganju, k; Je bil tako močan, da so takoj zasumili, da nekaj ni v redu. Zato so šli policaji v hišo, ki je last Alfreda Brajniča in napravili v njej preiskavo. V nekem prostoru so našli kotel za kuhanje žganja, ki je bil v polnem delu in poleg njega 8-letno gospodarjevo hčerko Aifredo, ki je skrbela, da je šlo vse v redu. Na vprašanje policije je mala odgovorila, da očeta in matere ni doma in da sama kuha žganje. Policija je zapienila kotel in y3o drugo opremo tajne žganjarne ter poleg tega še 4 litre žganja, ki se je do tedaj nateklo. Tako je tudi ta «domača» industrija žalostno končala in Brajnič se je ob svojem povratku domov zaman oziral po svojih «.ndustr.j-skih» napravah. Policija preprečila kupčijo Prejšnji dan okrog 13.50 je 36-letni Simsg Aurelio iz ul. Baiamon-ti 13 tk.epal kupčijo z nekim ameriškim vojaškim šoferjem. Ta mu je ravno dajal s svojega kamiona kompletno kolo z gumo «Royal» za katero sta se že pogodila glede cene. V tistem trenutku pa Je prišla mimo policijska izvidnica iz Istrske ceste, ki je napravila konec kupčiji. Simsiga so aretirali, da ga bodo pr držali v zaporu, doč.m je moral Amerikanec oditi brez kolesa, ker mu ga je policija zapieniia. Potniki s prepovedanim tovorom Včeraj ponoči okrog 1.20 so policaji srečali v ulici Flavia blizu nogometnega igrišča 5 samotnih potnikov, ki so vsak s svojim tovorom koračil: proti mestu. Ker so se policajem neznanci zdeli sumljivi, so jih ustavili in zahtevali, da Jim pokažejo, kaj nosijo. Zgodnji potniki so se maio obotavljali, končno pa so le morali pustiti, da Jim je policija pregledala prtljago, y kateri so našli 600 zavojev po 20 cigaret jugoslovanskega izvora. Policija je vse b'ago v vrednosti okrog 70 tisoč Ur zaplenila in tihotapce prijavila sodniji. Prosvetno društvo *I. Cankars> obvešča vse Slovence in še posebno člane, da bo v ponedeljek 16. t. m. ob 20. 30 v dvorani K. K. Tomažiča zanimivo kulturno predavanje. Po predavanju članski sestanek. Vabljeni vsi. PIONIRSKA DRUŽINA «VOJ-RO» iz Roeola uprizori danes 14. t. m. ob 20 pri Lovcu v Ro-colu v prid Dijaške matice Ribičičevo mladinsko igro s petjem v treh dejanjih «Mefistov izum«. K Lovcu vozi avtobus. Pionirji iz Dugolina priredijo v nedeljo 15. t. m. ob 15.30 kulturni popoldne s slovenskim in italijanskim sporedom v Poligrafici, ul. Trento 2-II. R0ZNO Tatovi v stanovanju Prejšnji večer okrog 20.30 je 37-letni Rudolf Brazzani jz uL Com-mercoale 41 poklical civilno policijo in Javil, da so neznan; tatovi izrabili njegovo začasno odsotnost ter udrli v njegovo stanovanje. Odprli so glavna vrata s ponarejenimi ključi in potem nemoteno zagospodarili po stanovanju, od keder so odnesli 2 ženski uri, zlat prstan in 45 bankovcev po 1000 lir. Policija ni našla še nobenih sledov za vlomilci. Zavezniška čitalnica v ul. Trento 2 je namenjena občinstvu Tržaškega ozemlja. Čitalnica ima 4588 zvezkov literarne in tehnične vsebine. Razpolaga še z nad 300 raznimi ameriškimi in angleškimi revijami. Čitalnica je odprta dnevno od 10 do 13 ter od 16 do 21, medtem ko je v nedeljo popoldne zaprta. UPRAVA SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA V TRSTU vabi starše na roditeljski sestanek, ki bo jutri 15. t. m. ob 9 dopoldne v prostorih Dijaškega doma. Po sestanku bo v domu Prešernova proslava. URADNE OBJftVE Imenovanje prof. Karla [ ja za podpredsednika ‘ Karel Schiffrer Je bil z uk«H o 55, ki Je stopil v veljavo 1 • f „ imenovan za podpredsednic j j Rojstva, smrti in por°^ J CERVENE POROKE: rnf.j } šofer Mihael Moretti in »ra Grazia Degennaro, meha®1 Anton Tolentino in zase^ < s lojzija Marcutti, zavaroval j £ Marcello Bidoli in zasebnica ^ j Me.tejka, univerzitetni 5tua®^ lo Bader in zasebnica Elvira f_, i-stante, mehanik Oronzo Baf*yjt ’ zasebnica Marija Di Fazi®- * ( čar Mario Fonda in urad»* j rija Carciotti, agent C. F- 5. Corelli in dnevničarka Vai« p rolo, pobiralec min Lucian j h in zasebnica Lucija Ma/tuca 2 Gino Cossuti in natakarica , j, Paliaga, slikar Vittorio A«® j zasebnica Antonija Stavar, f; ženi čuvaj Dante Salmi ca Carmela Bonin, mizar j, ze (Rosa) in dnevničarka J0®1' Požar. UMRLJ so: 83-letna Ita’.* chi vd. Loser, 53-letna !*.,.]( Fragiacomo por. Stark, / f Marija Terdi vd. Mazzin. Josipina Rocco por Ska^j^, . letna Antonija Obat por. u I j J Radijski spol*;, TRST II (m 203,6, K« 1 e v soboto 14. febniafi* [ v*f J 11.30. Reproducirana £la3 / Piedavanje. 12.15. Pesmi , vanskih narodov 12.45. .-v.« t časa in poročila. 13.00. * ba. 13.30. Partizanske Zdravniška oddaja. 14.00. na glasba* 14.15. Pregle® 4 17.30. Koncert tržaškega Plesna glasba. 18.45. Ku'1 J) n mivosti. 19.00. Pestra 6; 19.15. Prireditve v tedfl«;^ Skladbe za klavir. 19.45. -časa in poročila. 20.00. l Krasa pojejo narodne t 5 Lahka glasba. 20.45. Iz Jelina, giass-uti. »u.m, ^ j Tržačanov 21.00. PucciniJ® •lfl , ra: «Tosca». 23.15. Napove** poročila. 23.30. Citanje 11 2X35. Polnočna glasba. **• ključek ___________ _ 1 atletov poslali na veliki tek čea- Umag Ponzana: v I4oli ob 14 30 drn in strn milanskega Ii9ta U- Ižols-Koštalunga: v K-wr« ob 14 30 ... - . . mflrrn. Aurr>ra-Ma«dalera • v 14.30 M.lje-Tovarn’ ?t mu ob I1)0 koncem marca. Ne zamndite prilike! Obiski iz Amerike Po raznih vesteh sta prispela v Trst dva podjetna ameriška indu-strijca, ki bi hotela ustanoviti v našem •mestu svoje podružnice kemične in strojne industrije. Priila sta v stike s tukajšnjimi industrijskimi krogi, da se informirata o položaju. Takih obiskov in pogajanj je bilo tukaj te več. Ne vemo, kakšen bo končen izid teh razgovorov. Eno je gotovo, da so s tem ovriene trditve domačih industrij-cev o pomanjkanju pogojev za ponovno vzpostavitev industrijskih obratov. Ako bodo mogle uspevati ameriške podružnice, čemu ne bi mogla tudi te uvedena domača podjetja? So pač drugi cilji vmes. Za 1. maj 1948 v istrskem okrožju Znova se po vaseh istrskega okrožja zbira mladina pri telovadnih vajah? Ko so se lani pojavili po vseh vaseh tisti veliki lepaki s fotografijami, ki so prikazovale praznovanje prvega maja v rjzn!'i obdobjih zadnjih osemdeset tzt, jt 'judstvo z zadovoljstvom ugotavljalo, kako velika je bila r izlika med prvim majemi 1902 in lanskim. Ugotavljalo je predvsem, k;>ko je naraslo Število delovnega ljudstva na trgu Unitd. Stari ljudje so govorili: Amerike za pomoč Trstu je preko kmetijskega urada ZVU področnemu kmetijskemu nadzorn štvu stavila na razpolago vsoto 3.000.000.— lir, kar naj služi pospeševanju kmetijstva na temi področju. Nadzorništvo bo po pretresu km?tijsk!h potreb na področju gle-d«r na krajevne okoliščine pomagalo kmetovalcem z naslednjimi ukrepi: 1) Razdelitev semena krmilnih, rastlin (lucerne, triletne detelje, mešanice za travnike) po ugodnostmi ceni 100.— lir za kilogram. Za ta namen je predvidena vsota kOO.OOO.— l'r. 2) Prispcvik za zasaditev sadovnjakov (češnjo in mandeljnovci); a) brezplačna razdelitev sadik: b) 100.— lir za vsako jamo v obsegu 1 x 1 x 0.80 m. Za ta namen je predvidena vsota 800.000 lir. 3) Prispevek za nasaditev trt; a) brezplačna razdelitev vkoreni-njenihi sadik; b) 40.— lir za kvadratni meter najmanj do glebine 80 cm prekopane zemlje. Za ta namen je predvidena vsota 1.000.000.— lir. 4) Prispevek v iznosu 30% k nakupni ceni naslednjih poljedelskih atrojev: slamoreznic, škropilnic, plugov, bran, stiskalnic in grozdnih mlinov. Za ta namen je predvidena vsota 800.000.— lir. Z ostankom vsote 100.000.— lir bo nadzorništvo pospeševalo: a) izboljšanje kromipirjeve vrste Albona» v višjih in mrzlejših krajih za semensko uporabo; b) nakup in razdeljevanje dvojno križane ameriške semenske koruze za poizkusno sajenje na tem področju. Kmetovalci, ki se mislijo poslu-žiti gornjih prispevkov, morajo predložiti tržaškemiu kmetijskemu področnemu nadzorništvu — ulica GhJga št. 6 — prošnjo na navadnem papirju do 25. februarja za Učke 1, 2 in 3, ki se nanašajo na travniško seme, zasaditev sadovnjakov in nasadov trt ter do 30. aprila za prispevke, ki se tičejo rakupa poljedelskih strojev. Dodelitev prispevka Je odvisna cd izpolnjevanja tehničnih nasvetov, ki j h J? izilalo kmetijsko nad-z^rn š-vo Ui rd ug dne c-dobritve, ki jo bo iiv -dlo c«;bje tepa uradu. KINO „ i KINO OB MORJU. Danes «® # «24 ur v Beogradu*. I ni filmi »Sovjetski £P°r^.«5lJ ' IDEALE. 15.30: «Gospod i kosilu*, B. Davis, A. Sn yj ; FILODRAMMATICO. 16: '4 . tu lune», M. Oberon, R- v FENICE. 16.00: «Tanger*' t(:| l Montez, Sabu, Prester I , » MARCONI. 15.30: «Ce , rad, me porodi*, Ciar15 Lana Turner. , v-jil ARMONIA. 15.30: «V vod« j ga», H. Bogart, L. BaciJy ODEON. 15.30: »Zločini D‘ ni», Ana Sherid-an. , ju' 1 GARIBALDI. 15.30: >NCC"J ' ko noč», Rita Haywort®j(« I ALABARDA. 15.00: «Na < morju*, M. O’ Hara, j IM PERO. 14,30: «Most v loou*. -»K5 j ITALIA. 15.30: «Pomiad»^ j; rada*, Deana Durbin. SAVONA. 15.30: »Velika » /■ Irene Dunne, Charles V1ALE. 16.00: «Vf UčanS^f ’ stolovoc*, G. Cooper i® KINO V NABREŽINI; in nedeljo amerikanski Je kil in Mr. Hyde». Odg. urednik DUŠAN ^ ^ T-sk Stabllimento TiP- > . ZDENKO in IVANIČ v javljata rojstvo svoje ALENK® Trst is. februarja 19^' Ob 45-letnicl porok« MARIJE fJiA in JOŽEFA jima čestitajo SlNOVli in PRIJATELJI. BAR - RESTAVRACIJ* • urban* cALLA PESCHERI^ koncil vsak čotrtek, soboto ^