5500 din
GORNJI GRAD
LJUBNO
SWfifSf*-
Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
Leto XXI Številka 8 Avgust '1989
Cena
NOVICE
Praznik občine Mozirje
Naše življenje ni praznik, življenje je naš delovni dan, za nas, za generacijo, ki prihaja, boljša k valiteta našega življenja ni samo osebni Standard, ampak je tudi življenje v zdravem, kulturnem, prijaznem okolju, v miru, spoštovanju človeka in v medsebojnem zaupanju. Morda je prav to, o čemer skorajda »normalno« ne razmišljamo! Torej počutje, pripravljenost in razpoloženje ne more biti in ni odvisno samo od materialnih dobrin in denarja. Resnici na ljubo pa je to, da je ži v-Ijenjski in družbeni Standard iz dneva v dan v upadanju. Žal pa Me to, kar se dogaja pri nas in okoli nas, vedno in najbolj čuti tisti »naj nižji« — delovni krajan — občan — državljan, ki je za te razmere najmanj kriv.
A li je vse to res mogoče po tolikih letih trdega dela, odrekanja in upanja, se sprašujemo. Res je, da življenski Standard pada, da temu padanju ne vidimo in ne vemo odgovorov, res je, da nas vedno bolj navdaja pesimizem, nezaupanje, kritičnost in tudi grobost. Toda nekaj šepa vendar premika v pozitivni smeri, to, kar je bilo do včeraj strogo zaupno, danes ni več, to, kar bi lahko imelo še včeraj velike posledice za posameznika, ki je odkrito in upravičeno s prstom pokazal na nepravilnosti in slabosti, je danes dovoljeno in čedalje bolj zaželjeno. Skratka mnenja sem, da se nekaj preživelega počasi in vztrajno lomi, rojeva se novo, dograjuje se tisto, kar je uporabno in sprejemljivo.
Skoda je v tem, da so v ospredju napihnjeni spolitizirani problemi, ki pospešujejo neskladja in krizo v naši jugoslovanski družini, do take točke, da je človeka upravičeno vedno bolj in bolj strah. Obenem pomeni to dušenje gospodarskega razvoja in učinkovitosti, kar bi lahko prineslo lepši, debelejši kos kruha za vse. To pomeni problem v zdravstvu, šolstvu, kulturi in še kje..., torej povsod tam, kjer se dejavnost napaja iz že dokaj prazne vreče gospodarstva. Naš občan pravi: »Ne, iz te moke ne bo in ne more biti dobrega kruha.«
Pa poglejmo, kako je pri nas v občini. Ni delovne sredine, ki bi v svojih planih lahko predvidevala takšne gospodarske razmere, ki trenutno so. Toda v tem obdobju beležimo porast industrijske proizvodnje, občutno je porastel izvoz, delovne organizacije so vlagale v razvoj in modernizacijo obstoječega. Velikih korakov nismo delali, smo manjše, čvrste in stalne, ki nas vodijo naprej počasi, a vztrajno.
Razveseljivo je to, da nobena od 10 krajevnih skupnosti ne omahuje, da se pičla finančna sredstva hitro in učinkovito vlagajo v prepotrebne objekte, komunalno ureditev krajev v Zg. Savinjski dolini, s tem želimo zadostiti željam in potrebam krajanov, ter živeti v kulturnem, prijaznem okolju.
A mpak saj se ni nič premaknilo, bi rekli pesimisti, pa vendar lahko marsikaj pokažemo. Pustimo naštevanje dolgih kilometrov čest, vodovodov, kolektorja, objek to v družbenega pomena, stanovanjske izgradnje in še marsikaj.
Z veseljem lahko ugotovimo, da obdobje med občinskima praznikoma ni bilo neplodno; dolino so popestrili objekti v Logarski dolini, s povezavo kolektorja Nazarje — Mozirje je bila v Lokah zgrajena čistilna naprava, Cinkarna Celje Ljubija dobiva drugačni' podobo. Gorenje MG A je razširilo proizvodu.	’osiore, za-
selki so prišli do dobre pitne vodi z novo povečano telefonsko cer tralo v Mozirju bo vsaj za določi no obdobje manj nejevolje in k vrstnih infarktov.
Nismo imeli praznega teka, n smo poslušali praznih besed, z nas je merilo vsaka najmanji pridobitev, ki ni vedno zgodovir ska, je pa pomembna, če je v i vtkano naše znanje, energija i znoj.
In kako naprej? Napovedova je težko, posebno v času, ko z vsako ceno hočemo zgraditi s stem posameznikov, ko ljudj reagirajo bučno takrat, ko neko priliva olje na ogenj, ko se ra. plamtevajo strasti. In vendar bri dela ne bo šlo, od besed in sovra. tva se ne da živeti. Življenje bon morali prilagoditi našim »obrt lom« in možnostim, Me to, če l šlo tako naprej, pa bo imelo teži in boleče posledice in bodo pogt jevale nejevoljo, ravolte in muči situacije. V takih situacijah bornu spoznali (vsaj upam) in se zavedli, kaj smo imeli, kaj smo zavrgli.
Prepričan sem, da bo pri nas drugače in boljše, saj smo vsi doslej vlagali po svojih močeh v napredek doline, za naše prijazno in čisto okolje. Kar pomeni ljubezen do naše doline in človeka. Ustvariti moramo pogoje, da se bo čim več mlade generacije zaposlilo doma, rešiti cestne povezave, se načrtno in profesionalno lotiti turizma, z naravovarstveniki se dogovoriti, kje in do kod.
Kljub težavam, ki jih ne manjka, ostanimo optimisti v prepričanju, da bo čas velikih besed minil, da bo za nas vse merilo delo in rezultati iz tega dela. Da nas bo življenje prisililo k racionalizacijam in odvrglo mišljenje, da lahko živimo na račun tujega dela.
12.	september je delovni dan kot vsak drug v koledarskem letu. Kljub temu da živimo v času problemov in težav, mi dovolite, da spomnim, da je ta datum praznik naše občine. Ta dan pomeni spomin na 12. september 1944, ko je bila dolina osvobojena v osrčju okupirane Evrope. Solze sreče in upanja so takrat zalile oči naših mater in očetov v upanju in prepričanju, da bomo kmalu dočakali svobodo, se lahko razvijali, ustvarjali in končno živeli človeka vredno življenje — zato upajmo tudi sedaj. Razmišljajmo o tem.
Vabim vas, da obiščete kakšno prireditev ob tej priložnosti, vsem pa iskrene čestitke ob našem prazniku.
Predsednik skupščine občine Mozirje Anton Boršnak
Lučam so se s svojo turistično prireditvijo, kijo sedaj imenujejo »Lučam se pokažemo«, pokazali v najlepši luči. Nasmejani obrazi lučkih predic dokazujejo, da so ponosne na kulturno izročilo, ki ga prenašajo na
Čestitamo
k občinskemu prazniku!
Skupščina občine Moziije in njen Izvršni svet, družbenopolitične in delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti in Uredništvo Savinjskih novic
Pomagajmo ljudem v stiski
Solidarnostna akcija za pomoč ljudem in prizadetim krajem ob julijskih in avgustovskih neurjih je v času poletnih dopustov neko-
SN objavljajo
Varno v šolo
Spet polno otrok na cesti
Mozirje praznuje
Pogovor z Radetom Rakunom
Voda ni prizanašala
Tudi pri nas precejšnja škoda
Lučani so se pokazali v najlepši luči Pohvale dežujejo od vsepovsod
Usodna razpotja nadaljnjega razvoja Ustavljen nadaljnji razvoj Golt?
Koristni, menda pa tudi nevarni Temna plat računalnikov
Solčavske planine Franza Ilwofa Odlomki iz sto let starega dela
mlade rodove in ga predstavljajo gostom, ki pridejo na obisk v to prelepo gorsko vas. Sicer pa predice kolovratov ne poženejo samo ob turistični prireditvi, ampak predejo tudi v dolgih zimskih večerih.
liko usahnila. Velika škoda v julijskih neurjih in poplavah ter še posebej zadnja neurja v avgustu so pokazala, da redna sredstva solidarnosti in drugi viri še zdaleč ne bodo zadoščali za sanacijo nastale škode. Zato so v občinah ponovno pospešili zbiranje prostovoljnih prispevkov in drugih oblik pomoči, zlasti gradbeni material za sanacijo cest ter obnovo stanovanjskih in gospodarskih objektov. Več tisočmilijardna škoda ob letošnjih katastrofalnih neuijih ter težak položaj ljudi, ki so ostali brez strehe nad glavo in brez sredstev za življenje, zlasti v že sicer nerazvitih Halozah in občini Laško, nas zavezuje, da tokrat še posebej solidarno združimo moči in sredstva.
Denarna sredstva lahko nakažete na Ž. R. Rdečega križa Slovenije, številka 50101-678-51579 za prizadete ob neurju v severovzhodni Sloveniji, ali pa na poseben Ž. R. občine Ptuj, številka 52400-743-41021 ter na žiro račun SKIS Laško, številka 50710-662-224.
Program prireditev ob občinskem prazniku 1989			
DATUM	URA	PRIREDITEV	KRAJ
25. 8. 1989	12	Otvoritev večnamenske poslovne zgradbe Cinkarne Celje TOZD Kemija	Ljubija
1.9. 1989	16	Otvoritev kinološkega vežbališča šolanih psov	Varpolje
2. 9. 1989	01	Super maraton (peš hoja)	Celje
J		Celje — Logarska dolina	Log. dolina
i J	14	Kegljaški dvoboj za pokal	Kegljišče
		ZKZ Mozirje: Partizan Ljubno	Moziije
	16	Joškov memorial v rokometu ŠD Raduha Luče	Luče
	17	Otvoritev posodobljene ceste v Lepi njivi	Lepa njiva
3. 9. 1989	8	Strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško OSO Moziije	Mozirje
• -	8	Planinski pohod na Stol	Rečica
j	10	Trim kolesarjenje Šmartno — Nova Štifta	Šmartno/Dreti
	10	Šahovski brzotumir	Rečica/Sa vinji
4. 9. 1989	16	Turnir v namiznem tenisu	Moziije
5. 9. 1989	16	Srečanje v košarki	Bočna
6. 9. 1989	11	Otvoritev čistilne naprave	Loke
		v Lokah pri Mozitju	Moziije
	17	Prijateljska nogometna tekma	Moziije
7. 9. 1989	17	Lokostrelska tekma	Gornji grad
8. 9. 1989	15	Mali nogomet Svečanost ob prenovljeni	Nazaije
		katedrali v Gornjem gradu	Gornji grad
	18	Prijateljsko srečanje v odbojki	Ljubno/Savinji
9. 9. 1989	9	Propagandni tabor tabornikov • na Ljubnem	Ljubno/Savinji
	10	Prikaz lokostrelstva na Ljubnem	Ljubno/Savinji
	11	Otvoritev 45-metrske smuške skakalnice s plastično prevleko	Ljubno/Savinji
	17	Slavnostna seja Skupščine občine Moziije v dvorani	Ljubno/Savinji
		prosvetnega društva Ljubno ob Savinji	
10. 9. 1989	9	Turnir v tenisu	Rečica ob Savinji
	10	Prikaz plezanja IGLA	
12.9. 1989	11	Otvoritev nove telefonske centrale v Moziiju	Moziije
15.9. 1989	17	Otvoritev posodobljene ceste v Dolu — Nova Štifta	Nova Štifta
			
Varno v šok)!
Le še kakšen dan nas loči od začetka novega šolskega leta. Tudi letos bo okoli 250 malčkov prvič prestopilo šolski prag. Prepoznali jih boste po rumenih ruticah. Šole so se na njihov sprejem dobro pripravile. Kot vsako leto bodo tudi letos posebno pozornost posvetili njihovi varnosti na poti
v šolo. V akcijo bodo vključeni tudi miličniki in člani Sveta za preventivo in varnost v prometu. Voznike opozarjamo na previdno vožnjo v teh in seveda tudi naslednjih dneh, saj bodo ceste polne otrok, ki se šele privajajo na varno vključevanje v cestni promet.
R. P.
Mozirje praznuje
Krajevna skupnost Mozirje praznuje svoj praznik v spomin na zaključne boje v dolini. S tem, ko je padlo Mozirje, je bila Zgornja Savinjska dolina osvobojena.
Obiskali smo predsednika sveta KS Mozirje inž. Radeta Rakuna in ga naprosili za razgovor o krajevni samoupravi v Mozirju.
Naša vprašanja predsedniku Rakunu so bila sprva pač splošna, pri tem je bilo poudarjeno dejstvo, daje krajevna skupnost Mozirje v marsičem težje vodljiva kot ostale, saj gre za sedež občine, torej občinsko središče, ki že samo po sebi zahteva večja prizadevanja, saj je vedno na očeh širše javnosti. Poleg tega je Mozirje naj večji kraj v občini, tudi to pomeni določene zahteve. Marsikdaj se v takih primerih križajo pristojnosti občine in krajevne samouprave, vsaj v očeh prebivalcev, ki še vedno vidijo v občini prav vse odločitve.
V 4. samoprispevku je krajevna skupnost Mozirje prevzela kar vrsto nalog, ki jih tudi izvršuje. Seveda se pri nekaterih pojavljajo časovni premiki, kar je največkrat posledica zunanjih okoliščin, manj pa morda nedejavnost znotraj krajevne skupnosti. Ko je predsednik Rakun govoril o dosedanjih uresničitvah načrtov, je najprej omenil ureditev ograje okoli pokopališča, sploh je ta objekt v celoti zahteval velika prizadevanja v delu sveta KS Mozirje. Že vrsto let seje urejalo pokopališče, mrliška vežica in kočno sedaj še ograja. Zemljišče je plazovito in je vsled tega za vsakršne gradnje zelo zahtevno, opravljena dela pa so seveda dražja, kot bi bila, če bi teh okoliščin ne bilo. Rade Rakun je v nadaljevanju navajal obnovo cestišč na Dobrovlje, v Trnavče, Kolovrat in na Gneču. Na sploh je sedaj v krajevni skupnosti pravo gibanje za posodabljanje cest! Cesta v Krnice je bila asfaltirana, kar velik zalogaj pa je cesta v Lepo njivo. Gre namreč za
RADE RAKUN Predsednik Sveta KS Mozirje
lokalno cesto, ki mora po predpisih biti ustrezno urejena, to pa zahteva naložbe, ki niso ravno poceni. Računajo, da bo izgotovitev ceste v dolžini kakih 1700 metrov stala preko 120 starih milijard. Ob tem velja zelo pohvaliti krajane Lepe njive, ki so prispevali izredno visoke zneske h gradnji, seveda pa je temu primeren tudi delež krajevne skupnosti. Sploh so Leponjivci pokazali izreden posluh za oplemenitev kraja. Uredili so, na mestu kjer je nekoč stala šola, igrišče. Pri tem pa je treba posebej pohvaliti mladince, ki so si takšno igrišče želeli, pa pri gradnji tudi krepko sodelovali.
Tudi ta ureditev je zahtevala delež krajevne skupnosti. Še nekaj manjših odsekov cest je bilo urejenih, letos pa kaj posebnega ne bo več mogoče, saj so sredstva zelo omejena.
Zelo pomembna je čistilna naprava v Lokah. Taje sestavni del čistilne naprave Nazarje — Mozirje in je v načrtu zadnjega samoprispevka. Dela so v zaključni fazi. Ko bo naprava pričela delovati, bo pomenila zelo pomemben člen v prizadevanju za čistejše okolje.
Dela na povečanju knjižničnih prostorov v Mozirju so v grobem opravljena. Tako je pričakovati, da bo osrednja knjižnica pridobila potrebne prostore v kratkem času. Podobno kot za knjižnico je v načrtu samoprispevka tudi postopna ureditev »kaplanije« (stare šole), ki naj bi v bodoče služila občinski glasbeni šoli in občinskemu zgodovinskemu arhivu. Predvideva se, da bi tam bile tudi stalne razstave narodopisne in zgodovinske vsebine, pač predstavitev preteklosti doline. Med velike naloge spada še razširitev zdravstvenega doma v Mozirju. Ni treba kaj posebej opisovati neznosne delovne razmere v tej zdravstveni ustanovi. Občani to dobro poznajo, zato so se tudi odločili prispevati v te namene! Kot vse kaže bodo z deli pričeli že to jesen.
Predsedniku Rakunu smo predočili negodovanje krajanov zaradi satelitske televizije, kije bila obljubljena že maja, pa sedaj še ne deluje. Pojasnil je, daje bilo vrsto težav pri dobavi opreme. Ze pri kablih seje zataknilo, tako je moralo Gorenje seči celo po uvozu tega mateirala. Del krivde za zamudo pa je tudi v tem, da so želeli izkoristiti razkopano okolje hkrati za polaganje telefonske mreže. Delavci PTT so ta dela načrtovali kasneje, pa so vendar z razumevanjem pristopili k polaganju svoje mreže, seveda je vse to povzročilo dodatno kasnenje del. Vendar pa se vztrajno dela, da bi krajani za praznik le lahko gledali na malih ekranih oddaje preko satelita. Da bi ustregli zahtevam bodočih gledalcev, pripravljajo še sprejem Zagreb I in II, pa tudi ASTRO bi naj kasneje videli. Če bo mogoče, bodo uredili še možnost lokalnega programa. Vsekakor je bila ta naloga zelo zahtevna, tako za krajevno skupnost, kot za krajane.
Večno tarnanje nad neznostnimi prometnimi razmerami v kraju, naj bi prenehalo, ko bo narejena obvoznica. Sredstva v okviru republike so zagotovljena, krajevna skupnost pa mora urediti razmaja z lastniki zemljišč, po katerih bo obvoznica tekla. Poiskali so skrajno varčno možnost, da bi pač čimmanj zemljišč prizadejali. Pri črpalki naj bi krenila cesta čez Lave proti sejmišču in nato ob Savinji do Delejevega jezu, kjer bi se priključila stari cesti. Če bi uspeli urediti vse predpriprave, bi dela lahko stekla prihodnjo pomlad. Glede avtobusne postaje pa bi se dogovaijali, ko bo obvoznica zgrajena, kajti slika bo šele potem popolna in bo omogočala najboljšo možno rešitev.
Rade Rakun je ob koncu razgovora poudaril dobro sodelovanje znotraj sveta krajevne skupnosti in zaželel vsem krajanom Moziija zadovoljstvo in uspešnost ob krajevnem prazniku!
A. Videčnik
Letošnje poletje res ni nudilo možnosti za kopanje v naših rekah in potokih. Prvi letošnji kopalci so se pojavili šele v sredini avgusta, ker je sonce vendarle poslalo nekaj žarkov na naše kraje.
V okviru letošnjega praznika občine Mozirje bodo v pogon spustili čistilno napravo v Lokah. Ta velika pridobitev se vklaplja v prizadevanja varstvenikov narave, saj je res zadrgi čas, da začnemo bolj skrbno varovati naše okolje.
Rahel porast števila gostov na turističnih kmetijah
Na turističnih kmetijah v Zgor-	slika gostov. Včasih so na kmete
nji Savinjski dolini je letos spet hodili zaradi poceni počitnic, zdaj nekaj več gostov. Tujcev je sicer pa je tudi tak dopust dovolj drag. malo, skupni seštevek prenočitev V avgustovskih dneh je bilo popa bo gotovo večji od lanskega. trebno za penzion odšteti kar 242
V avgustu na mozirskih turi- tisoč dinarjev, kar je za marsika-stičnih kmetijah skorajda ni bilo tero družino že veliko denaija. mogoče najti prazne postelje. To	Morda je tucli to vzrok, da seje le-
pomeni, da se sezona kmečkega tos precej povečalo zanimanje za turizma podaljšuje, ugotavljajo v konec tedna na turističnih kmeti-Kompasovi poslovalnici v Mozir- jah. Tak počitek je sicer krajši, ju, kjer so letos turistom ponudili lahko pa je prav tako zanimiv, penzion na 25 kmetijah. Zanimivo je, da se počasi spreminja tudi	I. B.
Financiranje krajevnih skupnosti je glavni problem
Pogovor s predsednikom Sveta KS Ljubno Rajkom Pintarjem smo pričeli z naslednjim vprašanjem:
•	Sedaj teče že tretje leto, ko ste predsednik Sveta KS Ljubno. Kako bi ocenili to obdobje?
PINTAR: Sedaj že odštevam dneve, ko bodo pretekla štiri leta, kolikor znaša mandat predsednika Sveta KS. Točne številke v tem trenutku ne vem, mislim pa, da je pred mano še dobro leto predsednikovanja. Sicer pa mi ni bilo nikoli žal, da sem se pred tremi leti dal pregovoriti. Res pa je, daje zelo naporno uskladiti čas med službo, družino in povrh še krajevno skupnostjo. Vendar, kot že rečeno, ni mi žal, saj smo v teh nekaj letih nekaj vendarle naredili. Gotovo bi lahko še več, vendar časi niso več tako naklonjeni velikim pridobitvam kot pred desetletji in zaradi tega se marsikateremu dela krivica, ker se primeija-jo pridobitve v tistem in današnjem času. Včasih me vse to spominja na primerjanje jabolk in hrušk.
•	Pa vendarle, kaj ste naredili v zadnjih treh letih?
PINTAR: Pred tremi leti se je sedanje vodstvo krajevne skupnosti znašlo pravzaprav v nezavidljivem položaju. Referendum za nov samoprispevek je bil pred vrati, ob tem pa so bile neizpolnjene glavne postavke iz prejšnjega programa. Da se pravilno razumemo — to ni kritika prejšnjega vodstva, saj so objekte pričeli graditi, vendar še niso bili
dokončani. Zato smo si takrat zadali nekaj glavnih nalog — asfaltirati cesto v Rastke, usposobiti dvorano prosvetnega doma, da bodo mogoče vsaj kinopredstave in dokončati gradnjo mrliške vežice, ki se je vlekla že nekaj let. Vse te cilje smo uspeli uresničiti, vendar je potrebno pošteno povedati, da zadnja dv? objekta še danes nista v celoti dokončana, vendar pa oba omogočata kul-
RAJKO PINTAR — predsednik Sveta KS Ljubno
turno in dostojno uporabo. V tem času smo na Ljubnem, v Radmirju in Okonini pridobili kar precej novega asfalta, precej je izboljšana oskrba s pitno vodo, vendar še daleč od tega, da bi bili lahko zadovoljni. V Radmirju so obnovili staro šolo, nabavili tudi notranjo opremo, tako da imamo sedaj v krajevni skupnosti dve lepi dvo-
Navidez slabotni, pa močnejši od drugih
Nova Štifta je prijazna krajevna skupnost z dobrimi ljudmi, to je vas, razprostranjena na obronkih Menine, Rogatca in drugih vrhov, razprostranjena po širini in lepih pobočjih. Sodi med manj razvite krajevne skupnosti v mozirski občini, sodi pa tudi med tiste, v katerih je najbolj razvita solidarnost, tu so sožitje med vsemi krajevnimi dejavniki, prostovoljno delo, marljivost in volja po lepšem jutri. Danes šteje okrog 700 prebivalcev, ki so v zadnjem obdobju dosegli zares lepe uspehe. V primeijavi z drugimi bolj razvitimi navidez skromne, za njihove razmere pa velike in celo odločilne.
Posodobili so večino krajevnih cest in jih prevlekli z asfaltom, uredili vodovod, avtobusne postaje in pokopališče, urejajo športno igrišče, z novim gasilskim domom so pridobili tudi prostore za delo krajevne skupnosti, prenovili so dvorano v prosvetnem domu in še bi lahko naštevali. Ob tem moramo povedati, da so prav vsi krajani člani gasilskega društva, da so zelo delavni mladinci, mladi zadružniki in športniki, pridno pa dela tudi igralska skupina prosvetnega društva »Lojze Sovinšek«. Seveda jim tudi težav ne manjka. Omenimo le telefonsko omrežje* saj imajo na vsem področju vsega-30 številk.
Novo Štifto poznamo bolj malo, zato jo malo osvetlimo še z zgodovinskega vidika. To področje so ljudje naselili v zgodnjem srednjem veku, z ustanovitvijo gornjegrajskega samostana leta 1133 je tudi Nova Štifta pripadla v to posest. Preko Črnivca je
vodila vozna pot, po kateri so vozili sol in druge dobrine za potrebe samostana. Prva oznaka za kraj je bila Ti-rosek, najprej je v urbaiju omenjenih 140 kmetij, in 18 naseljenih pustot, ime Nova Štifta pa se prvič pojavi z nastankom romarske poti leta 1560. V nemškem jeziku pomeni novo ustanovo, omenjajo tudi Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske pred več kot 400 leti, v letih okrog 1780. so imeli svojo občino in župnišče, ljudska šola je bila ustanovljena leta 1875, največ prebivalcev pa je Nova Štifta imela po prvi svetovni vojni, in sicer okrog 950. Takrat je imela tudi 7 gostiln, 3 trgovine, 14 žag in veliko obrtnikov. V času gospodarske krize je veliko ljudi odšlo v svet, celo 350 jih je bilo, ki se niso vrnili v rodni kraj. Druga vojna je terjala veliko človeških žrtev, ob tem pa je bilo porušenih 110 stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.
Po vojni so kraj temeljito obnovili, uredili cestno povezavo s kranjsko stranjo, ob vsem doseženem pa le s težavo ujemajo korak s časom. Pravijo, da so nekake na obrobju dogajanja, volje pa jim vseeno ne manjka. Ne glede na to, da živinoreja ne nudi prave socialne varnosti in ne glede na to, da se morajo voziti na delo v sosednje kraje kranjske, savinjske in šaleške dežele, so odločeni, da bodo kraju zagotovili lepše in boljše prihodnje dni. Mladi, ki ostajajo doma in pridno delajo, so najlepše zagotovilo za to.
J. P.
rani, katerih nas ni treba biti	merni za kakšno srhljivko. Koli-
sram. Nadalje smo lani pred Bo-	kor mi je znano, je podobna si-
žičem v zelo usklajeni akciji sku-	tuacija tudi v vseh ostalih krajev-
paj s Tmističnim društvom in lju-	riih skupnostih,
benskim župnikom Martinom Pu- Sicer pa poleg samoprispevka šenjakom osvetlilipbe cerkvi, kar prejemamo še denar iz cestno-je zelo polepšalo zunanjo podobo komunalne skupnosti, vendar ta v kraja. Svoj piskrček smo pristavili glavnem zadošča le za pluženje tudi pri obnovitvi raznih brvi, ka-	snega pozimi in za nekaj tovor-
nalizacije in kar precej je še manj-	njakov peska. Zatorej se vse večje
ših stvari, ki pa so za posamezne	akcije izpeljujejo po načelu sode-
predele krajevne skupnosti precej	lovanja in prispevanja krajanov v
pomembne. Trenutno pa je naj-	prostovoljnem delu pa tudi v de-
pomembnejša akcija telefoniada.	narju ter s pomočjo delovnih or-
Pri tem je važno dejstvo, da no-	ganizacij. Kljub težkemu položa-
ben prosilec v naši krajevni skup-	ju združenega dela, so le-te še
nosti ni ostal brez številke. Tako	vedno pripravljene prispevati —
bo naša krajevna skupnost boga-	posebej za tiste akcije, ki so res-
tejša za približno 190 telefonskih	nično velika pridobitev za kraj. Iz
številk.	vsega tega torej sledi, daje finan-
•	Gotovo pa je ostalo tudi kaj	ciranje krajevnih skupnosti si-
nerealiziranega? „	stemsko neurejeno in če ne bi bilo
PINTAR: Seveda. Še vedno so	samoprispevka, bi se dosfi manj
predeli, ki imajo ob suši težave z	naredilo ali pa skoraj nič. Že leta
vodo. Velik problem ostaja po-	opozarjamo na ta problem, ven-
kopališče. Prostor za novo poko-	dar v republiki nič ne ukrenejo,
pališče imamo urejen, ob tem tudi	ker si jemljejo za zgled mestne
lokacijsko dovoljenje, nimamo	krajevne skupnosti, kjer je veliko
pa gradbenega dovoljenja zaradi	industrije in s tem tudi veliko več
neurejenega odvodnjavanja. Enak	denarja. Zato si lahko privoščijo
ali pa še hujši problem je s poko-	profesionalne tajnike v vseh kra-
pališčem v Radmirju. Vendar so	jevriih skupnostih, pa še adminis-
vsi ti problemi rešljivi, zato ni tre-	tratorje povrhu, za nameček pa še
ba biti pesimist. Res pa je, da so	neuspele referendume. Pri nas c
povezani z velikimi materialnimi	čem podobnem ne moremo nit
stroški.	sanjati. Po drugi strani pa se kra-
•	Ko sva ravno pri denarju	jevnim skupnostim nalagajo nov<
— kako pa je sedaj urejeno fi-	in nove naloge. Jaz trdim, da tiste
nanciranje krajevnih skupnosti?	ki jih naša družba ne zna sistem
PINTAR: Žalostno je, da mo-	sko rešiti, pa jih zato naloži m
rajo danes predsedniki krajevnih	ramena tistih, ki so najmanj po
skupnosti predvsem paziti, da jim	klicani za njihovo reševanje,
inflacija ne požre vsega denarja. • So ljudje sploh še priprav-To je danes njegova glavna nalo-	ljeni delati za napredek svojeg:
ga. Namesto, da bi načrtoval akci- kraja? je za nove pridobitve, moraš kar PINTAR: Napačno je pre naprej razmišljati, kam bi vložil	pričanje, da niso. Praksa kažt
denar, da ne bi izgubil svoje vred-	prav nasprotno. Vendar pa nisc
nosti. To je po svoje dobro, saj ne	pripravljeni sodelovati po nekate
dopušča spanja na lovorikah, po	rih načelih boljševiškega udarniš-
drugi strani pa onemogoča res-	tva. Popolnoma drugačna pa jt
nejše delo na daljše obdobje. Zato	slika, kadar gre za reševanje proso se danes vodstva krajevnih	blemov, ki so vezani na nepo-
skupnosti prisiljena mnogokrat	sredno okolico, kjer ljudje živijo
spuščati v velike finančne avantu-	Takrat tudi najbolj skregani strne
re, ki pa imajo za posledico mar-	j0 svoje vrste in uspeh akcije j<
sikatero neprespano noč. Naša	zagotovljen. Ob tem pa je posebe
krajevna skupnost prejme v tem	potrebno poudariti visoko soli-
trenutku približno 5 starih mili-	darnostno pripravljenost ljudi, kc
jard din mesečno od samopris-	je potrebno priskočiti na pomoč
pevka. Vsaka večja akcija npr. v	sokrajanu, ki ga je prizadela ne-
asfaltiranje cest pa že gre v stotine	sreča. Sicer pa to velja za celo
milijard. Kako torej to speljati?	našo dolino in po tem se ljudje v
Pa vendarle gre, saj primeri iz	Zgornji Savinjski dolini še vedno
prakse to potrjujejo. Recepti pa	odlikujejo,
niso za objavo, prej bi bili pri-	IPP
V KS Šmartno ob Dreti so v zadnjem času veliko postorili. O največji pridobitvi — vodovodu na Brdo smo že pisali. Med drugim pa so zelo polepšali zunanjo podobo pokopališča. Novi metri asfalta, urejena ograja in cvetje dajejo pokopališču popolnoma nov videz.
Kako smo gospodariti v prvem polletju
Gospodarjenje poteka v vedno bolj zapletenih predvsem pa v hitro spreminjajočih se razmefah. To pa pomeni, da ostaja v ospredju spopad z inflacijo kot temeljna naloga v okviru tekoče ekonomske politike.
S ciljem ustvarjanja in vzpodbujanja tržne konkurence so se v tem obdobju spremenili sistemski zakoni in sicer zakon o podjetjih, finančnem poslovanju, o računovodstvu in poslovnih bankah.
Obračuni so bili torej pripravljeni na novi obračunski osnovi, ki je neprimerljiva s preteklim obdobjem in prvič izdelani za pol leta skupaj. Poslovni rezultat je zato realno težko vrednotiti, oceno pa zamegljujejo tudi inflacijska gibanja in nerealni tečaj, ki ne vzpodbuja izvoznikov in izvoza na konvertibilno tržišče. Tečaj dinaija letos ni v celoti spremljal rasti domačih cen in seje v odnosu na te cene realno znižal za 17,9%. Rast cen na drobno za 487% in realni padec osebnih dohodkov zaposlenih v naši občini za 3,8%, zmanjšuje kupno moč porabnikov in nalaga vsem subjektom dinamično prilagajanje poslovne politike zahtevam trga.
V tem obračunskem obdobju ugotavljamo ugodno rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje, saj se je le-ta povečal v primerjavi s prvim polletjem preteklega leta za 8,7%, kar je za 4,1 hitreje od rasti v republiki. Največji porast proizvodnje je prisoten pri Gorenju MG A za 11,9%, pri Elkroju za 11,0% in pri Gorenju GLlN za 7,2%. Ugodne rasti ugotavljajo tudi v gozdarstvu pri oddaji lesa in sicer za 3%, medtem koje gojenje gozdov nižje od lanske ravni. Nadaljuje se padec kmetijske proizvodnje in sicer pri mleku in odkupu živine za 6,8%, pri jajčni proizvodnji pa kar za 11%. Nekoliko višja je le brojler-ska proizvodnja. Izredno zaskrbljujoči so podatki v panogi turizma in gostinstva, kjer seje število nočitev v zasebnem in družbenem sektorju znižalo za 40%, promet v gostinstvu pa padel za četrtino.
Pozitivna gibanja se ugotavljajo tudi na področju mednarodne menjave, saj se je izvoz realno povečal za 60,7%. Uvoz pa seje v tem obdobju povečal le za 13,2%, kar pomeni ugodno pokritje uvoza z izvozom z indeksom 236,9.
Najuspešnejša izvoznica je Gorenje MGA, kije svoj izvoz povečala za dvakrat in tako ustvarila več kot polovico celotnega uvoza v občini.
Ekonomski vidik gospodarjenja smo na nivoju občine ovrednotili primerjalno z letom poprej in ugotovili, da so prihodki v gospodarstvu občine porasli za 643,2% oziroma so znašali 951.891 mi din. Odhodki v znesku 905.001 mio din so za 26 indeksnih točk naraščali hitreje od prihodkov kar kaže na neobvladljivost stroškov in na slabšanje ekonomičnosti poslovanja. V strukturi vseh prihodkov se je znižal nominalni delež izvoza od 16% v lanskem enakem obdobju na 14,2%, medtem ko so v strukturi odhodkov soudeleženi odhodki financiranja (revalorizirane plače obresti) z 22,8%. To kaže, da zagotavljanje likvidnosti v podjetjih postaja temeljni problem poslovanja, saj je samo za plačilo obresti gospodarstvo namenilo 32,6% vseh prihodkov oziroma petkratni znesek ustvarjenega bruto dobička.
Dobička smo ustvarili 48.829 mio din in njegov delež v prihodkih znaša 5%, Iz ugotovljenega dobička delovne organizacije nadomestijo davke in prispevke, ki so znašali skoraj toliko kot akumulacija oziroma 2,3% vseh prihodkov. Akumulacije smo ustvarili za 22,973 mio din inje ostala zaradi prepovedi uporabe med letom nerazporejena. Najuspešnejše delovne organizacije pri ustvarjanju akumulacije so Gorenje MGA s 45%, TOZD Kemija s 15%'in Elkroj s 14% deležem.
Z izgubo so to obračunsko obdobje zaključili DO Savinja v znesku 378 mio din ter DO Turist v višini 259 mio din, oba iz naslova nezadostnega dohodka in RTC Golte v znesku 1.854 mio din. Slednja izguba je substančna in rezultat sezonskega izpada prihodka in zato tudi mnogo bolj problematična.
' Tudi na področju negospodarstva subjekti beležijo izgubo v znesku 840 mio din in sicer zaradi nezadostnega dohodka, ki je posledica obračuna revalorizacije, katere do sedaj niso izvajali.
SIS družbenih dejavnosti so realizirale 30.189 mio din prihodkov in 33.029 mio din odhodkov in tako izkazali v SIS za zdravstvo izgubo v višini 3.222 mio din. Vzrok izgube je iskati v visokem porastu cen bolnišničnih storitev na strani odhodkov in v omejevalnih ukrepih zvezne interventne zakonodaje na strani prihodkov. Res pa je, da se menja tudi struktura prihodkov, saj predstavljajo prihodki od prispevkov iz osebnih dohodkov delavcev 67%, ostalih delovnih ljudi in občanov 4,6%, od dohodkov obrtnikov 1,6% in dohodkov kmetov 0,6%. Povečujejo pa se prihodki solidarnosti, ki v strukturi že pomenijo 20,1% vseh prihodkov.
Dokaj uspešno so poslovale SIS materialne proizvodnje, saj so realizirale za 3.967 mio din presežkov, ki pa jih namenjajo za avansiranje investicij. Problem v tej porabi predstavljajo visoke „ vrednosti investicij za katere pa se sredstva šele natekajo.
Ob analizi uspešnosti poslovanja ugotavljamo, da zastavljene cilje družbenoekonomskega razvoja občine dokaj uspešno uresničujemo, razen na področju kmetijstva, za katerega pa rešitev problema ne moremo iskati v občini. Pereče se izpostavlja tudi turistična dejavnost, kjer se stanje naglo slabša, saj obe delovni organizaciji s tega področja izkazujeta izgubo. Izhod iz krize v tej dejavnosti moramo nakazati in izpeljati v občini, seveda s pomočjo sistemov v katerih ta turizem deluje, posebno še, ker se število zaposlenih zmanjšuje in so nova delovna mesta deficitarna.
MARIJA VRTAČNIK
Slovenija
Moja dežela.
r-~»	j
Z dokončano drugo fazo investicije so v Gorenju Mali gospodinjski aparati v Nazarjah veliko storili za humanizacijo dela.
Druga faza v MGA zaključena
Tisti, ki se vsakodnevno vozijo mimo tovarne Gorenje Mali gospodinjski aparati v Nazarjah, so lahko v poletnih mesecih opazovali, kako so iz dneva v dan rasli novi tovarniški prostori, ki se zelo lepo vključujejo v še obstoječe objekte.
Nov objekt spada v okvir velike investicije, za katero so se odločili v tej naši uspešni delovni organizaciji. Ker gre za obsežno investicijo, so leto razdelili v dve fazi.
Tudi prva faza investicije je bila izvedena v izredno kratkem času. Zajemala je zagotovitev proizvodnih prostorov, prostorov za razvojno, tehnološko, konstrukcijsko in kakovostno obvladovanje proizvodnje, nabavo opreme za odpravo ozkih grl pri predelavi pločevine.
Druga faza investicijskega programa pa je pomenila posodobitev proizvodnje elektromotoijev, posodobitev obdelave jekla, centralni razvod plastičnega granulata, posodobitev predelave plastike in posodobitev celotne montaže. Od naložbe pričakujejo prihranek pri porabi plastike, prihranek pri porabi dviga produktivnosti v proizvodnji za 12 odstotkov ter z avtomatizacijo in integracijo operacij v montaži precejšnjo humanizacijo dela, kar pomeni dodaten dvig storilnosti. Veliko pozornost pa posvečajo tudi optimiranju transportnih poti in uvajanju cenene avtomatizacije. Ob vsem tem načrtujejo tudi dvig kvalitete tehnične dokumentacije in računalniške podpore pri vodenju proizvodnje in drugih poslovnih procesov.
Ker z lastnimi sredstvi ne bi mogli zagotoviti tako obsežne investicije, so si zagotovili tudi združena sredstva Gorenje SOZD, kredit konzorcija bank Slovenije, tuje blagovne kredite in slovenski razvojni dinar.
Investicija bo omogočila poveča-, nje proizvodnje za 20 odstotkov, uvedbo novega aparata — kuhalnikom jajc, izdelavo novega mešalnika in izboljšanje kvalitete izdelkov. Povečana količina in novi izdelki so v pretežni meri namenjeni za izvoz na konvertibilno tržišče.
V Gorenju Mali gospodinjski aparati so že enkrat dokazali, da ne počivajo na lovorikah in da jim podjetniška žilica ne da miru. Doseženi gospodarski rezultati in kakovost na vseh področjih dela so odraz stalnega negovanja podjetniške kulture in pripadnosti vsakega delavca tovarni oziroma Gorenju.
Naj vas samo spomnimo, da so na primer v lanskem letu v tej delovni organizaciji zabeležili 21.700 dolarjev izvoza na zaposlenega v firmi. To pa je že tako visoka številka, daje le malo delovnih organizacij v naši republiki, ki se lahko pohvalijo s takimi uspehi.
Zato gotovo niso pretirani cilji, ki so sijih zadali za letošnje leto. Predvsem si želijo, da bi obdržali vodilno mesto v panogi ter da bi se čim bolj približali tehnološki, razvojni, komercialni, finančni in kadrovski ravni, ki jo imajo razviti v svetu.
K temu bo prav gotovo pripomogla tudi nova investicija.
Rajko Pintar
Diskontna prodaja na Rečici
Odslej lahko tudi Rečičani nakupujejo večje količine pijač, moke, sladkorja in kar je še podobnih izdelkov v svoji diskontni prodajalni, ki jo je v poletnih mesecih na Rečici odprla Kmetijska zadruga. Tistim kupcem, ki nabavljajo večje količine naštetih izdelkov, se nakup v diskontni prodajalni gotovo izplača, saj so
izdelki cenejši za 10 odstotkov.
Diskontna prodajalna deluje v sklopu rečičke zadružne trgovine, ima pa posebne prostore.
Tudi odpiralni čas diskontne prodajalne je ugoden, saj je trgovina odprta vsak dan od 7. do 18. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure.
Razmah dejavnosti v letošnjem letu
V Gornjem gradu in na celotnem področju te krajevne skupnosti je letos zelo živahno, predvsem pa delavno. Na pobudo sveta krajevne skupnosti so se namreč letos lotili vrste akcij, ki so večinoma na prvi pogled majhne in »nevidne«, njihov skupek pa za celostno podobo kraja in okolice veliko pomeni. Pri tem ne smemo mimo velike mere solidarnosti, volje in pripravljenosti krajanov, ki so omogočili (in še bodo) udejanjenje zastavljenih načrtov.
Za letos so si v Gornjem gradu zares zadali precej nalog. Malo nerodno, pa vendarle, začnimo z mrliško vežico. Kar precej let so jo gradili, veliko je bilo naporov, pa tudi (ne)upravičenih kritik, nerazumevanja in pomanjkljivega seznanjanja z dejanskim stanjem. Pa pustimo to. Za njeno dokončno izgradnjo so tudi letos zbirali prostovoljne prispevke in končno uspeli. Uredili sojo, prav tako pa poskrbeli za njeno okolico, tudi z asfaltno prevleko za parkiranje.
Nadaljujmo z asfaltom. Izkoristili so priliko in posodobili cesto v novem naselju Tlaka, asfaltirali še kako pomemben del na prireditvenem prostoru, uredili križišče pred gasilskim domom in s tem pridobili precej nujnih parkirnih mest. Posebej velja ob tem po-
udariti, da so ta in nekatera druga dela opravili brez rednih sredstev za delo krajevne skupnosti. Vse so prispevali krajani sami, zainteresirane delovne organizacije in zasebniki. Vsa letošnja sredstva samoprispevka so namreč namenili urejanju kultumo-prosvetnega doma, pa še to bo žal občutno premalo. Pri cestah velja posebej omeniti, da so se lotili še pripravljalnih del za asfaltiranje ceste v Kanolščico in od Rogačnika v Lenart, kar bo eden največjih zalogajev zadnjih nekaj let. Ob uspešno opravljenih pripravah bodo dela sklenili prihodnje leto, dolžina v kilometrih pa je razum-
ljivo odvisna od razpoložljivega denarja.
Med dobesedno najbolj vidne dosežke sodi obnova zunanjosti in notranjosti veličastne katedrale. Dela sicer še niso sklenjena prav v celoti, že dosedanji učinek pa je enkraten. Ob tej obnovi je priskočila na pomoč tudi krajevna skupnost z zbiranjem sredstev za osvetlitev tega enkratnega zgodovinskega in kulturnega spomenika. Osvetlitev ene največjih in najlepših cerkva pri nas je izjemno pomembna tudi s turističnega vidika, saj daje kraju poseben čar.	j p
Nekdanji absolventi kmetijske šole v Šentjurju so se zbrali ob 50-letnici v naši dolini Slika je posneta pri Hudobrezniku nad Mozirjem.
Voda ni prizanašala
V mesecu juliju so narasle vode kar trikrat prestopile bregove, vsakokrat so povzročile precejšnjo škodo, gotovo pa je bilo najhujše v noči iz 31. julija na 1. avgust.
Dne 4. julija je ujma zajela območje krajevnih skupnosti Mozirje, Nazarje, Rečica in Ljubno z obrobjem ter povzročila poplave zlasti ob hudourniških pritokih Savinje. V Mozirju je bilo popravljenih nekaj stanovanjskih objektov, zalilo je poslovne prostore TOZD Kemija, škodljive posledice so na lokalnih, krajevnih in gozdnih cestah. V predelu Ljubije se je sprožil zemeljski plaz, ki ogroža gospodarsko poslopje, na Ljubnem ob Savinji pa je zemeljski plaz naredil škodo na stanovanjski hiši.
Velike vode so povzročile škodo tudi na kmetijskih pridelkih in površinah. Dne 6. julija je zopet močno deževalo, vode so sicer v nekoliko manjšem obsegu ponovno prestopile bregove.
24.	julija je strela zanetila požar na dveh kozolcih v Bočni. Kot že omenjeno, pa je bilo najhujše zadnji dan v juliju.
V večernih urah so narasli hudourniški pritoki v nekaj urah napolnili strugo Drete, kije v večernih urah začela prestopati bregove. Poplavljeni so bili predeli naselij Gornji grad — zaselek Prodi, „Otok, Bočna, Spodnje Kraše, Šmartno ob Dreti, Volog, Potok, Lačja vas, Zlabor, Doble-tina, Nazarje in ob Mozirnici in Trnavi v Mozirju.
Občani navajajo, da je bil vodostaj približno takšen kot nazadnje leta 1967.
Dne 18. avgusta je neurje prizadelo vzhodno pobočje Savinjskih Alp, hudourniki v Logarski dolini so drli po svoje in povzročili škodo na vodotokih in pribrež-nih zemljiščih.
Izvršni svet je takoj po prvi naravni nesreči imenoval stalno komisijo za ugotavljanje in ocenitev škode ter pripravi predlogov za sanacijo nastalih razmer. Organizirali smo posebne strokovne komisije, ki so po dogodkih opravile terenske oglede in pripravili oceno škode na posameznih dobrinah.
Komisije so ugotavljale in ocenjevale škodo na:
—	kmetijskih pridelkih in zemljiščih
—	na vodotokih in vodnogospodarskih objektih
—	na stanovanjskih objektih in gospodarskih poslopjih
—	na krajevnih cestah
—	na lokalnih in regionalnih cestah
—	na gozdnih cestah
—	na zemljiščih prizadetih zaradi drsenja tal.
Komisije so že opravile svoje delo, najbistvenejše ugotovitve pa so naslednje:
Na področju kmetijstva je bilo uničeno ali delno poškodovano 88 ha posejanih površin in 230 ha travnikov.
Na kmetijskih zemljiščih je zdrsnilo 45 plazov, ki so uničili 9 ha površin.
Na vodotokih in vodnogospodarskih objektih je poškodovalo oz. uničilo 358Q m brežin, na Dreti sta ostala nepoškodovana samo dva jezova, uničeni sta bili dve sredinski podpori na mostovih čez Dreto, več pa poškodovanih.
Uničenih ali poškodovanih je bilo 17 km krajevnih cest in 78 km lokalnih cest ter regionalnih cest. Porušena sta bila mostova v Potoku in v Dolu pri Novi Štifti, trije pa so tako poškodovani, da niso vami za uporabo.
Poplavljenih je bilo 32 stanovanjskih objektov zasebne lasti, gasilski dom v Nazarjih, Delavski dom v Nazaijih, objekt Športnega društva Vrbovec ter gasilski dom v Šmartnem ob Dreti.
Poškodovanih je bilo 358 km gozdnih cest. Ugotovljeno je bilo, da zemeljski plazovi neposredno ne ogrožajo stanovanjskih in gospodarskih poslopij, nujne pa so takojšnje sanacije v izogib poslabšanju trenutnega stanja.
Poudariti moram, da so škodo ugotavljali in ocenjevali strokovni delavci Zgornjesavinjske kmetijske zadruge, Gozdnega gospodarstva, Cestnega podjetja Celje, NIVO-ja Celje, Komunale Mozirje, k sodelovanju smo pritegnili tudi gradbene strokovnjake in geologa. Slednje poudarjam zato, ker so hkrati predstavniki organizacij nosilcev, dejavnosti, ki bodo morale prevzeti oziroma sodelovati pri odpravljanju posledic poplav.
Skupna ugotovljena škoda znaša 30 milijard din od tega je največja na gozdnih cestah 10 milijard din, na vodotokih in vodnogospodarskih objektih 5 milijard din in na krajevnih cestah 4,3 milijarde din.
Komisije pa so poleg ugotovitve višine škode na posameznih dobrinah opozorile' še na naslednje:
—	škoda bi bila znatno manjša, v kolikor bi občani izvajali občinski odlok o čiščenju potokov in jarkov. Evidentirani so nedovoljeni posegi v vodna zemljišča, občani nasipajo odpadne materiale na brežine vodotokov, si ustvarjajo nova obdelovalna zemljišča itd.
—	ob gradnjah in rekonstrukcijah vseh vrst cest pozabljamo na odvodnjavanje cestnega telesa, če pa je že zgrajeno le-to ni vzdrževano in čiščeno
—	na poplavnih območjih občani mimo izdanih upravnih odločb gradijo podkletene stanovanjske objekte
—	ob gradnjah stanovanjskih in gospodarskih objektov ne izvajamo del za odvodnjavanje. Odvodnjavanje kmetijskih površin pa je ponekod izvedeno nestrokovno
—	ugotovljeno je bilo, da niso bili uničeni tisti mostovi, ki sojih gradile pooblaščene organizacije.
Navedeno lahko razumemo kot malomarnost in nedovoljeno ponašanje tako zasebnikov kot tudi družbenih organizacij in skupnosti, upravljalcev objektov in naprav. Ce temu dodamo še kronično pomanjkanje sredstev za dobrine skupne in individualne komunalne rabe in javnega dobra, na naš odnos do preprečevanja posledic nekaterih vrst elementarnih nesreč ne moremo biti ponosni.
K odpravljanju posledic poplav smo v občini že pristopili. Gotovo so bili pri tem najbolj pridni kmetje, ki so v nekaj dnevih odstranili naplavine mulja, kamenja in drevja.
Gozdno gospodarstvo je že usposobilo za prehod vse ceste, seveda pa niso tako finančno kot fizično v stanju obnoviti in popraviti vseh poškodb, zato bö sanacija trajala dalj časa.
Cestno podjetje Celje, NIVO Celje in Komunala Mozirje so prav tako takoj pristopili k odpravljanju posledic poplav, zaradi pičlih sredstev pa vseh poškodb ne bo mogoče odpraviti. V tem času nimamo zagotovljenih sredstev za obnovo in popravilo mostov, ki so najbolj potrebni za normalno odvijanje prometa.
Občina bo vložila zahtevek za pridobitev sredstev solidarnosti, ki se zbirajo na nivoju republike, vendar glede na obseg naravnih nesreč, ki so letos prizadele Slovenijo realno ni pričakovati večje pomoči. Sredstva za odpravo posledic neurja bomo morali pretežno zagotoviti v okviru rednih sistemskih virov, za kar smo v Izvršnem svetu že posredovali ustrezne pobude.
Ob tej elementarni nesreči, ki nas je doletela, moramo posebej poudariti in izreči zahvalo prizadevnim gasilcem, ki so z velikimi napori reševali premoženje in odpravljali posledice neurja. Prav tako so se takoj odzvala vodstva krajevnih skupnosti in v okviru možnosti pomagala odpravljati posledice.
Predstavniki Zavarovalne skupnosti TRIGLAV so takoj po nesreči obiskali zavarovance in jim v roku enega tedna izplačali odškodnine. Rezika Plaznik
Brez domačih godcev in glasbenikov na turističnih prireditvah ne gre.
Lučani so se predstavili tudi s kovači, kajti kovaška obrt v tem predelu še živi Ob vsej mehanizaciji pa je je vendarle manj kot pred nekaj leti
Lučani so se pokazali v najlepši luči
Letošnje prireditve z naslovom »Lučani se pokažemo« seje udeležilo kakšnih tri tisoč obiskovalcev. Prav gotovo jim ni bilo žal, kajti v tem prelepem kraju so se prizadevni organizatorji zares izkazali, ljudje pa so imeli kaj videti.
Prireditev, ki je bila nekoč znana pod imenom Lučki dnevi, sedaj pa sojo preimenovali v Lučani se pokažemo, je prav gotovo ena izmed najkakovostnejših na našem območju, hkrati pa pomeni tudi malo učno uro zlasti za mlajše rodove, ki so se seznanili z nekdanjim delom predic, cepljenjem oziroma izdelavo šikel-nom, s katerim so včasih prekrivali strehe, drugimi domačimi obrtmi in ne nazadnje tudi s kulinariko, ki je bila uravnana na gomjesavinjske domače specialitete.
Letošnja prireditev je bila že dvajseta zapovrstjo inje trajala tri dni. V petek so v osnovni šoli odprli razstavo izdelkov turističnega krožka, ki ga vodi prizadevna mentorica Elica Veninšek. Razstava je bila vredna ogleda, saj so mladi pripravili spise o turistični ponudbi in problematiki Luč, zanimivo predstavitev različnih pogrinjkov in še bi lahko naštevali. V farni cerkvi je bil orgelski koncert Simone Moličnik, z monodramo pa seje Lučanom predstavila tudi slovenska dramska igralka Polona Vetrih, medtem ko so člani alpinističnega odseka iz Luč na igrišču pri osnovni šoli pripravili predavanje, dopolnjeno s prikazom barvnih diapozitivov Himalaje. Prav zanimivo je bilo tudi v soboto zvečer, ko so v Lučah pripravili svatovanje, predstavili so se harmonikarji, bila je simultanka s šahovskim velemojstrom Brunom Parmo.
Višek letošnje prireditve je bil v nedeljo. Po procesiji okrog cerkve, v kateri je sodelovalo vsaj dva tisoč ljudi, so se obiskovalci odpravili med stojnice, kjer so ponujali številne dobrote in predstavili stare običaje in navade. Vmes so se razlegali nežni zvoki, ki jih je iz citer izvabljal Robanov Franci, precej simpatij pa so poželi tudi
Zoran Vudler, častni predsednik Celjske turistične zveze: »Vse, kar lahko rečem, je to, da gre za eno najkakovostnejših prireditev na našem območju. Spodbudno je, da so aktivno sodelovali tudi najmlajši krajani, torej učenci osnovne šole, ki so pripravili zares lepo razstavo. Skoda, da na našem območju ni več podobnih prireditev. Preveč je takšnih, ki postajajo najbolj navadne veselice.«
Alojz Seiišnik, predsednik Turističnega društva Luče: »V neposredni organizaciji prireditve je sodelovalo okrog 250 ljudi, sicer pa moram reči, da v kraju ni človeka, ki ne bi tako ali drugače sodeloval in živel za to prireditev. Prav tako velja to za društva in organizacije. Ljudje so se navduševali, ko so gledali naše pogumne fante in dekleta, ki so plezali na Iglo, uspela je kmečka ohcet in po odmevih obiskovalcev lahko rečemo, da naše delo ni bilo zaman. To nas seveda obvezuje, da se bomo tudi prihodnje leto potrudili.«
člani tamburaškega orkestra. Marsikdo se je ustavil pred stojnico, kjer je domači pek Mirko Rednak prodajal različne vrste kruha in peciva, najbolj pa je šel v slast sadni kruh ali božični kruh, kot ga ponekod imenujejo. V rženi kruh namreč zamesijo suho sadje, orehe in podobne dobrote. Nič manj okusen pa ni bil tudi domači črni kruh. V letošnjo prireditev so se aktivno vključili tudi lovci, ki jim pa žal ni uspelo dokončati novega lovskega doma. Gradijo ga v glavnem z denarjem, ki ga dobe od tujih lovcev, ki prihajajo na to področje. Vreden bo okrog dve milijardi dinarjev.
V vsakem primeru je lučka prireditev uspela. Uspela je, ker so v tem lepem kraju znali najti skupen jezik, v pripravah in sami izvedbi pa so sodelovali domala vsi krajani. To pa je tudi porok,, da bo tudi naslednja prireditev dobro obiskana. Na svidenje, drugo nedeljo v avgustu prihodnje leto!
JANEZ VEDENIK
Člani kinološkega društva Mozirje so si s pridnimi rokami in prostovoljnim delom uredili lepo kinološko vežbališče za šolane pse. Ob občinskem prazniku ga bodo svečano predali svojemu namenu.
MERX
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA
SAVINJA MOZIRJE po.
MOZIRJE 4.1 Turist biro
vabi na zanimiv enodnevni izlet po
Zgornjesavinjshi turistični poti
Rimate ne Časa ne denarja, pa bi vendarle radi dan preživeli v naravi s prijetnimi ljudmi ? Potem se obrnite na naS naslov, kjer vam nudimo za Cisto malo cvenka in skoraj nIC dragocenega časa sprostitev, prijetno počutje in spoznanje, da Zgornjesavinjska dolina ima zgodovino, edinstvene naravne lepote, Ima kaj pokazat. Približno takole si zamišljamo snidenje z
Sprejeli vas bomo v Mozirju v dopoldanskem Času, kjer vam bomo izkazali dobrodošlico na posebno prikupen način
Skupaj si bomo ogledali Savinjski gaj
Pot nas bo vodila mimo prijetnega gostišča, kjer vam bomo ponudili jed iz domače kuhinje
Radalje vam želimo pokazati Radmirsko zakladnico, kjer so shranjeni čudoviti mašni plaSči iz 18. stoletja
Ustavili se bomo v zanimivem gorskem letovišču Luče, kjer vas čaka presenečenje
Ras skupni cilj pa je lepotica alpskega sveta - Logarska dolina s slapoma Paienk in Rinka
0b povratku se bomo, utrujeni od "nebeških" vtisov, krasot narave in etnografskih zanimivosti odpočili, sprostili in okrepili s kmečko maiico na moderno urejeni kmetiji.
tjerjamemo, da bo ločitev vse prej kot prijetna, a ne pozabite, mi mislimo na vas vselej in pripravili bomo tudi posebne butične izlete po vaSem izboru okusu in željah samo zato, da se zopet snidemo.
Podrobnejše informacije dobite v naSi hisl, kjer smo vam na voljo vsak dan, osebno z najavo ali po telefonu na številko 831-023, 831-081 ali 840-114 ( omrežna skupina 063 ), ali po tdexu St. 33846.
vami:
IEŽ&H
Turistični biro Savinje se predstavi
Prav gotovo nas še ne poznate, saj smo osnovani čisto nanovo in delujemo v sklopu DO Savinja. Ker je vsaka nova stvar neznana in običajno zanimiva, smo se odločili, da vam povemo nekaj o našem delu in turističnem biroju — skratka, da se vam predstavimo.
Res je, da je DO Savinja predvsem trgovinska delovna organizacija, vendar pa smo mnenja, da bo tudi turistični biro v njenem okviru uspešno posloval. Turizem je s trgovino močno povezan in v tujini že preizkušajo podobne primere povezanosti — in to dokaj uspešno. Zakaj torej ne bi poskusili tudi mi, saj so pri nas na tem področju še mnoge neizkoriščene možnosti.
Naš osnovni namen je pripeljati v dolino čim več gostov in jim ponuditi takšno kvaliteto, da bodo od nas odšli zadovoljni, z željo, da se še vrnejo. Vse te aktivnosti pa imajo več ciljev:
—	predstavitev doline z njenimi skupnimi značilnostmi,
—	ustvarjanje pogojev za prodajo turističnega proizvoda,
—	ustvarjanje prihodka tudi za potrebe turistične dejavnosti.
Ker pa smo šele na začetku, se zavedamo, da bo potrebno krepko zaorati ledino. Vendar pa se z obilo dobre volje, trudom in veliko potrpežljivostjo lahko veliko doseže.
Naša dolina je zelo lepa in bila bi velika škoda če tega ne bi izkoristili. To, da nas je narava resnično bogato obdarila s prečudovito floro in fauno, je vsekakor premalo. Vso to lepoto je treba znati ponuditi tudi drugim in jo z njimi deliti. Tako bomo vsi srečnejši in za
spoznanje bogatejši. To je nekaj izmed razlogov, čemu turistični biro. In ker je najprej treba začeti, ustvariti temelje, na katerih bomo lahko gradili, smo se za začetek odločili predvsem za izletniški turizem. Trenutno imamo v dolini namreč največ možnosti ravno v tej zvrsti turistične dejavnosti.
Pripravili smo že nekaj programov za oglede naše doline, ki so primerni zlasti za sindikalne izlete, manjše skupine in vse ostale. Pripravili smo še krajše »boutične« izlete, namenjene tudi poslovnim gostom naše doline in vsem tistim, ki želijo videti, slišati in spoznati kaj več o našem delu, življenju, značilnostih od včeraj za jutri. Seveda pa bomo poskrbeli še za marsikaj zanimivega, organizirali bomo razne kulturne prireditve in razvedrilne program, za goste, ki so nastanjeni v naši dolini.
Prepričani smo, da so naši programi zanimivi in da bodo naši gostje zadovoljni, njihovo zadovoljstvo pa bo naša najboljša reklama in vzpodbuda za naše nadaljnje delo. Potrudili se bomo, da jim bo kar najbolj prijetno ter se bodo z. veseljem vračali v našo dolino.
Morda bi se tudi vi odločili za izlet z nami?
Sporočite nam svoje želje, in popeljali vas bomo tudi kam drugam. Premislite in se odločite, gotovo vam ne bo žal.
Podrobnejše informacije o izletih dobite v naši hiši, kjer smo vam na voljo vsak dan, osebno z najavo ali po telefonu na številko 831-081, 831-023 in 840-114, ali po teleksu 33846.
JOLANDA ŠTIGLIC
»Alpinetum« slovenskih vrtnarjev
V planinskem in skalnatem svetu v bližini Mozirske koče želijo slovenski vrtnarji urediti botanični vrt alpskega cvetja in rastlinja, ki bi zagotovo enkratno dopolnil park slovenskih vrtnarjev, se pravi Savinjski gaj v Mozirju. Ime naj bi mu bilo »Alpinetum«, pogoj za njegovo ureditev pa je, da bi v njem rasle izključno rastline, ki so tu doma, se pravi avtohtone. Domače rastlinske vrste so vsekakor v nevarnosti zaradi najrazličnejših posegov v
naravo. Sem sodijo gradnje smučišč in njihovo urejanje, v veliki meri pa tudi gnojenje planinskih pašnikov z umetnimi gnojili, ki katastrofalno zmanjšuje število avtohtonih rastlinskih vrst. Dovolj je podatek, da seje število rastlinskih vrst na enem kvadratnem metru planinskega pašnika po dolgotrajnem gnojenju z umetnimi gnojili zmanjšalo od 130 na borih 12 — 15 vrst.
J. P.
Nova turistična kmetija nad Solčavo
V turistični ponudbi Zgornje Savinjske doline, ki skoraj izključno temelji na kmečkem turizmu, seje letos prvič pojavila tudi turistična kmetija KLEMENSEK — po domače Majdač.
Ni jih težko najti. Tik pred Solčavo skrenete na desno in se po treh kilometrih znane Panoramske ceste pripeljete do kmetije. Mnogi kotički Zgornje Savinjske doline so pravljično lepi, tako tudi ta, kjer se nahajajo Majdačeva poslopja. Počutiš se kot na otoku miru. Obdajajo te visoke planine, ki so videti tako blizu, da bi se jih dotaknil. Na južno stran se odpira panorama, ki pa še ni tako izrazita, kot če se odpraviš višje proti cerkvi Sv. Duha oziroma proti avstrijski meji.
Majdačevi so pričeli sprejemati goste 29. julija. Iz Kompasovega bookinga je razvidno, da so bili dobro zasedeni.
Kmetija razpolaga z dvema enoposteljnima sobama in štirimi dvoposteljnimi II. kategorije. Nudijo vam polni ali polpenzion. Večina sob se nahaja v novi hiši, ki pa še ni dokončno urejena. Ko smo jih obiskali, so se ravno pripravljali na dela pri balkonih. Uslužna gostitelja sta povedala, da sta novo hišo zgradila hitro in brez večjih težav, bolj sta se zadolžila le pri nakupu pohištva. Zdaj, koje za njima prva sezona in sta navajena dela z gosti, ugotavljata:
Gospodar Lojze: »Mislim, daje na turistični kmetiji veliko ženskega dela, tako da je žena zelo obremenjena. Poleg dela na njivah — tam smo seveda vsi —je treba streči gostom, kuhati, čistiti... Otroci nama pomagajo, tempo je naporen, prostega časa ni. Je pa res, da pri tej dejavnosti pride denar hitreje, kot če greš sekat v gozd.
Kako in koliko bomo prihodnja leta oddajali sobe, ne morem reči. To je zelo odvisno od žene.«
Ančka Klemenšek: »Če bo družina za stvar, če bodo otroci ostali doma, se ne bojim dela z gosti. Toda zaenkrat kaže drugače.
Ker imam živino in vso hrano pridelamo doma, se naš «turizem« še kar splača. Gostje so najbolj zadovoljni, če vedo, daje vse domače.«
Kot smo že v uvodu zapisali, leži kmetija na lepi izhodiščni točki. Odpravite se lahko proti Olševi, si ogledate Potočko zi-
jalko, pohajate proti Grohatu in Raduhi. Obiščete lahko cerkvico Sv. Duha ali se odpeljete v Črno na Koroškem.
Včasih se s svojimi gosti napotita tudi Ančka in Lojze. Tedaj, pravita, da je za oboje najlepše — pa še možnosti, da bi zašli na avstrijsko stran ni. Ko turisti planinarijo tod okoli, se nevede znajdejo čez mejo. Če jih slučajno opazijo vojaki s karavle pri Sv. Duhu, jih privedejo nazaj do kmetije, da se prepričajo o njihovi identiteti. Drugih nevšečnosti ni, saj so takšnih »nezavednih« prehodov čez mejo fantje na karavli že navajeni. Lahko pa nastanejo težave, če je gost iz tujine. Trenutno še posebno pazijo na tujce iz vzhodnega bloka, ki sedaj množično bežijo na zahod. Tudi mi smo se pogovaijali z gostjo iz Češkoslovaške, ki pa na kmetijo očitno ni prišla z namenom, da bi kam pobegnila. Prav nasprotno! Želi si hitro nazaj domov, saj je njenega moža doletela bolezen.
Ana Putacelj: »Z možem sva prišla z Bmega. V J ugoslavijo lahko potujeva brez vize, le počakati sva morala na dovoljenje za odhod. Leta 83 sva obiskala Koper, Istro, Ljubljano in Kamniške Alpe. Letos sva hotela spoznati Savinjske Alpe, a je mož doživel infarkt. Ležati bo moral 10 dni v Topolšici. V Jugoslaviji lahko ostaneva največ 30 dni. V kolikor se ne bi mogla vrniti do roka, bi lahko nastale velike težave. Upam, da bo čimprej okreval. Zelo sem se veselila teh počitnic, čudovito je tukaj, a kaj, ko me je doletela takšna nesreča.«
Ostali gostje so imeli ravno izmeno, tako da o njihovih vtisih še nismo mogli govoriti.
Lojze, kije bil ves čas nekoliko skeptičen do svoje turistične kmetije, je naposled izjavil, da se že veseli novoletnega praznovanja skupaj z zagrebškimi gosti, ki so si pri njih že rezervirali Silvestrovo. Če bo letos zima radodamejša s snegom, bo nad kmetijo postavil tudi vlečnico.
A. BRITOVŠEK
Shreeniia
Moja dežela.
Nova hiša na kmetiji pri Majdačevih nad Solčavo. Letosje cela hiša služila gostom.
Povorka skozi trg je bita boljši del letošnjega Flosarskega bala. Veliko starega orodja in strojev je bilo na	Silvo Kukovič je bi! letos tisti, ki so ga flosarji po svojem običaju krstili in ga tako sprejeli v svoje vrste,
ogled na vozovih. Aktivi mladih zadružnikov skrbijo, da stara opravila in običaji ne utonejo v pozabo.
Ftosarski bal si je ogledalo veliko ljudi
Tudi najstarejši obiskovalci Flosarskega bala na Ljubnem ne pomnijo, kdaj je bilo na prireditvi zadnjič toliko obiskovalcev kot na sobotni večer. Le malo manj jih je bilo v nedeljo, pa tudi v petek zvečer se je na »placu« sredi Ljubnega kar trlo ljudi. Takrat se je v bistvu začela prva flosariada, čeprav so nekatere prireditve potekale že prejšnje dni.
Petkov večer še ni v celoti tak, kot so si ga organizatorji (Turistično društvo Ljubno) zamislili, vendar se že poznajo novosti, ki so popestrile ta večer. Nastopili so ljudski godci, domače pevke in pevci in citraš Karli Gradišnik. Pogrešali smo folkloro, zato pa so bila prikazana nekatera domača opravila in običaji, pestra pa je bila tudi ponudba domačih jedi in pijače.
Zapisali 'smo že, koliko ljudi se je v soboto zgrnilo v Vrbje. Marsikdo seje že spraševal. Če takšen prostor, kot je Vrbje (ki pa gotovo ni majhen), sploh še prenese takšno množico. To se je seveda tudi poznalo pri prometu tistih, ki so skrbeli za jedačo in pijačo.
Osrednji del Flosarskega bala je bil na vrsti v nedeljo popoldne. Najprej je bila seveda povorka skozi trg. Treba je dati priznanje organizatoijem povorke, ki so v
sprevod vključili veliko število voz, ki so prikazovali starodavne običaje in opravila. Pri tem smo prvič imeli priložnost videti nekaj prav starih strojev in pripomočkov, ki so že zelo redki ali pa celo unikati. Pri tem so prednjačili aktivi mladih zadružnikov iz cele doline.
Zatem so mladi flosarji seveda udrli flos, z zanimivim programom pa nato številnim obiskovalcem predstavili delček flosar-skih doživetij s pravim flosarskim krstom vred. Posebna darila so dali najstarejšemu še živečemu flosaiju, turistom, ki že vrsto let obiskujejo Ljubno, podelili pa so tudi priznanja za lepo urejeno okolico, hiše in cvetje, seveda pa tudi nekaj črnih pik.
Letošnji Flosarski bal je bil že devetindvajseti po vrsti in torej stopa v svoje četrto desetletje. Le malo turističnih prireditev v Sloveniji se lahko pohvali s tako dolgoletno tradicijo. To seveda organizatorje obvezuje. Na srečo je dovolj mladih, ki so pripravljeni vložiti napore in čas v to prireditev. To je seveda porok, da flosar-jem na Ljubnem še dolgo ne bodo šteti dnevi.
Skratka, na Ljubnem je bilo letos zanimivo, pestro in veselo.
R. P.
V preteklosti gozd in splavarstvo vsekakor nista dajala dela vsem prebivalcem Zgornje Savinjske doline, zato so si pomagali tudi na druge načine. Mednje sodi tudi kuhanje oglja in žganje apna, ki so ju flosarji poleg lesa tudi vozili na Hrvaško in še naprej. Žganje apna so prireditelji letošnjega flosarskega bala na Ljubnem uvrstili med zanimivosti, in sicer kakšne štiri kilometre nad Ljubnim v še edini uporabni apnenici daleč naokoli Apnenica je vzbudila zares veliko zanimanje med naključnimi in drugimi obiskovalci Prižgal jo je mladi Jože Atelšek, v tej apnenici pa je desetletja žgal apno Jožetov ded, ki je kljub trdemu delu učakal in presegel 100 let starosti, maloje z delom nadaljeval Jožetov oče, ki je sina tudi naučil, kako se tej reči streže. Vsekakor delo ni lahko. Najprej je treba narediti apenenico, na-
brati dovolj apnenca, in potem kakšnih sto ur neprestano nalagati na ogenj, čistiti zračnike in še in še. Kakšen mesec dela preden zakuriš v apnenici, kakšnih 40 do 50 tekočih metrov je treba pripraviti in pokuriti, da dobiš 10 do 12 ton prvovrstnega apna, za katerega je še danes veliko zanimanja. Ni pa pravega zaslužka glede na vloženo delo in material Zadnjič je bila apnenica prižgana pred tremi leti in znova za letošnji bal Jožeta je bilo sprva nekoliko strah, glede na zanimanje in druge ugodne okoliščine pa se je vse dobro izteklo. Jože Atelšek pravi, da jo bo še pripravil in prižgal, da pa ta dejavnost ne bo zamrla, zagotavljajo otroci, ki so ob veliki apnenici sami postavili svojo, majhno, ki pa je tudi »delala«. Starejši so precej večjo in tudi »ta pravo« naredili še za povorko skozi trg v nedeljo popoldne in tudi pri tem poželi priznanje.
Zadnja apnenica, ki še deluje
Mladi še znajo krepko poprijeti za delo
Za preživelost klasičnih oblik mladinskega prostovoljnega dela vemo, za iskanje novih in privlačnejših oblik tudi. Eno slednjih in zelo uspešnih vam lahko predstavimo na zelo otipljivem primeru. Gre za mladinski planinski delovni tabor. Z udeleženci in njihovim delom smo se v preteklih tednih srečevali na Menini planini in na Golteh. Že desetletje ga organizirata mladinska komisija pri planinski zvezi Slovenije in repubhška konferenca zveze socialistične mladine, Tabor je kot alternativa že prerasel nekdanje mladinske delovne akcije, glede na svojo »starost« pa je bil gotovo preizkusni zajec mladinske organizacije pri iskanju novih oblik mladinskega prostovoljnega dela. In v celoti uspel.
Poglejmo malo v zgodovino. Pred desetimi leti se je pri mladinski komisiji planinske zveze Slovenije pojavila potreba po izgradnji izobraževalnega centra. Mla-
di planinci so takrat v okviru zvezne mladinske delovne akcije Posočje pričeli z izgradnjo tega centra v dolini Bavščice pri Bovcu. V dveh letih so ga zgradili, bili pa redvsem zadovoljni z novo obliko deia, i sojo želeli razvijati še naprej. Mladi dela in druženja voljni planinci so se odločili za obnovo planinskih pašnikov, v tistem času zaradi znanih razlogov opuščenih in zanemaijenih. Obrnili so se torej na kmetijske organizacije na Tolminskem in nato še nekaj let obnavljali pašnike v tolminski občini, na bohinjskem in cerkljanskem, lani pa so prvič obiskali Zgornjo Savinjsko dolino, ko so pod Raduho obnavljali pašnike in jih ogradili, vmes pa napeljali še vodovod do planinske postojanke na Loki. Letos so se v Zgornjo Savinjsko dolino znova vrnili. Na Menini planini so štirinajst dni pripravljali zemljišče za pogozdovanje, reševali vetrolom, obželi letos posajene smrekice, da bo gozd čimprej zrasel, zgradili tri kilometre dolgo stezo
Delitev osnovnih sredstev na vrhu Mozirskih planin. Mladi planinci so dokazali, da obvladajo delo z lopato, grabljami in krampom.
med dvema lovskima revirjema, spoznali dolino, se družili in tudi zabavali.
Zakaj in kako? Dragan Miklavčič, vodja dosedanjih taborov, ki brez njega ne bi bili to kar so: »Planinski pašniki v Sloveniji so danes veliko bolje urejeni kot pred desetimi leti, zato smo sklenili spremeniti področje našega delovanja. Planinci imamo radi naravo, kije brez gozdov seveda ni. Zavedamo se hudega problema umiranja gozdov in to nas je vodilo k novim nalogam. Tako smo se dogovorili z Gozdnim gospodarstvom Nazarje in štirinajst dni delali na Menini.
Vmes smo se dogovorili z rekreacijsko-turističnim centrom na Golteh, da tretji teden našega tabora delamo pri njih. Na Golteh so v zadnjih letih precej gradili, kar je seveda nujno terjalo posege v okolje. Prav temu okolju je treba kolikor je mogoče vrniti prvotno podobo in ublažiti posledice izgradnje smučišč. Zato smo v teh dneh čistili in urejali smučišča, tudi s tem namenom, da bodo kasneje služila za pašo živini. Škoda je, da nas je zadnje dni motilo vreme, sicer pa bomo sprejete naloge vseeno uresničili.«
Kako si iščejo delo? »Vsako jesen pošljemo razpis po vsej Sloveniji in na podlagi ponudb se v začetku leta odločimo za kraj naslednjega tabora, se pravi za naslednjega investitorja. Naš delovni tabor je pravzaprav mednarodnega značaja, saj so z nami v zadnjih letih delali mladi iz številnih evropskih držav in tudi iz Amerike. Tak primer je bil lani na Raduhi. Letos je žal nekoliko drugače, ker smo zamudili z razpisom. Kljub temu so bili z nami mladi Gruzijci in v zadnjem delu Poljaki. Posebnost tabora je tudi v tem, da število mladih lahko niha iz dneva v dan. Mladi lahko pridejo za določeno število dni, ko odidejo, pridejo drugi, pri tempa uresničevanje nalog nikakor ne trpi. Letos je bilo v taboru od 35 do 40 mladih iz dvajset slovenskih planinskih društev. Vsi smo izjemno zadovoljni z namestitvijo, še posebej s prehrano, tako na Menini kot na Golteh,
saj si upam reči, da mnogi izmed nas niti doma ne jemo tako dobre hrane. Mi smo več kot zadovoljni, upam, da so zadovoljni tudi naši »delodajalci«, pravi Dragan Miklavčič.
Sicer je v taboru zelo razgibano. Po napornem delu mladi znajo poskrbeti za koristno in prijetno razvedrilo. Uspeli so obiskati nekaj zanimivosti in lepot Zgornje Savinjske doline, poslušali so zanimiva predavanja, prirejali športna tekmovanja — prave olimpiade ali planinske deseteroboje, ob tabornih ognjih peli, se »poročali« in podobno. Če je na enem mestu in v tako prijetnem okolju toliko mladih, zares ne more biti dolgčas.
Če kdo zmajuje z glavo ob mladinskem prostovoljnem delu, v tem primeru nima prav. Mladi in dela voljni planinci še niso razočarali. Kamor pridejo, povsod opravijo načrtovano delo, pa še kaj več, če jim le vreme ne nagaja. To potijujejo tudi njihovi letošnji »naročniki«, tako na nazarskem gozdnem gospodarstvu, kot na Golteh. Dokaz za to so že nove ponudbe za prihodnje leto. Na Golteh bi jih srčno želeli za dalj časa, pa tudi drugi v Zgornji Savinjski dolini računajo na njihovo pomoč, prihodnje leto seveda.
Njihovo prihodnost navsezadnje potrjujejo tudi besede Marjana Preloga: »Njihovo pridno delo za naš center pomeni veliko. Prvič sodelujemo in že prve dni so pokazali veliko zagnanost, zares pridno so delali. Z njihovo pomočjo v bistvu rešujemo ekološke probleme, ki so nastali z izgradnjo. S tem želimo in hočemo nadaljevati tudi v prihodnje. Zares upam, da se bomo s temi pridnimi planinci ,.i mladinci uspeli dogovoriti, da bodo pri nas prihodnje leto dalj časa; vsaj štirinajst dni. Tudi na ta način bomo rešili temeljne probleme v zvezi z urejenostjo smučišč in okolja nasploh, pri reševanju manjših in preostalih problemov pa računamo na pomoč smučarskih klubov in vseh ostalih prijateljev Golt.«
JANEZ PLESNIK
Po uspehih zasluženo slavje
Vsekakor ni naključje, da so nazarski gasilci med najbolje opremljenimi in usposobljenimi v mozirski občini. To terja med drugim že dejstvo, da so v njihovem najožjem požarnovarnostnem okolišu tri največje delovne organizacije Zgornje Savinjske doline — Gorenje-Glin, Gorenje-Mali gospodinjski aparati in Modna konfekcija Elkroj. Jasno je torej, da mora biti opremljenost in usposobljenost nazarskih gasilcev na najvišji ravni ter prilagojena zahtevnosti morebitnega gašenja in reševanja v industrijskih objektih, stanovanjskih blokih in drugod.
Tega dejstva se zavedajo tudi v teh delovnih organizacijah, zato so gasilci deležni njihove pomoči, pri čemer posebej po-
udarjajo Lesno industrijo Gorenje-Glin, gasilcem pa pomoči niso nikoli odrekli tudi krajani, ki sojini gasilci nadrugi strani vedno pripravljeni pomagati ob najrazličnejših težavah. V zadnjih letih so /.lasti veliko naredili. Sodoben in prostoren dom, v njem je urejena tudi polnilnica gasilnih aparatov, povsem nov je vozni park, zahtevnosti okoliša je primerna tudi oprema, o usposobljenosti pa itak ni treba razpravljati. Letos slavijo 65-letnico obstoja in delovanja društva. Letos večjih novih pridobitev ne bo, slavje pa je obeležilo dosežke zadnjih let in bilo obenem zahvala in priznanje vsem, ki so nazarskim gasilcem pri tem pomagali.
J. P.
Usodna razpotja nadaljnjega razvoja
Na Golteh je bil sestanek, na katerem so se lomila kopja med gostitelji in vsemi, ki skrbijo za nadaljnji razvoj tega središča ter med predstavniki zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja. Zavod se je namreč odločno izrekel proti pripravljenemu razvojnemu programu Golt do leta 2000, brez izgradnje novih zmogljivosti pa na Golteh ne vidijo nikakršnih možnosti za krepitev ponudbe.
Oboji so bili torej vsak na svojem bregu reke, ki pa je (zanimivo) pomenila skupna hotenja po razvoju in po ohranitvi prostora in okolja. Mostu sodelovanja kljub (pre)dolgemu sestanku niso uspeli postaviti, le rešilno vrv morda. Reka vmes je namreč dokazala tudi (pre)veliko mero medsebojne neobveščenosti. Zavod se je izrekel proti prvotnemu programu, na Golteh so iz tega programa že črtali izgradnjo dvorane, teniških igrišč, ureditev pomembnega predela za načrtovana smučišča, na zavodu za to niso vedeli. Sedanjih 60 postelj je za razvoj gotovo premalo, do konca leta naj bi zagotovili, da že obstoječe depandanse ne bodo več 2-odstotno (z besedo DVA) zasedene, čimprej pa bi radi zgradili nove in s tem skupno zagotovili kakšnih 400 postelj. Točne številke v tem trenutku nihče ne ve. Gostitelji so od predstavnikov zavoda zahtevali podatek, koliko
Planinci, ki so delali na Golteh in lili kuharja.
novih zmogljivosti prostor še prenese, gosta pa sta od njih zahtevala podatek, koliko bi sploh radi gradili. Predstavnica skupščine občine Mozirje je tudi dejala, da že zagotovljenih sredstev za krajinske zasnove in ureditveni načrt občina ne bo porabila samo zato, da bodo vsi skupaj zvedeli, da se ne sme nič graditi. In tako dalje. Na koncu so ugotovili, da center letos slavi 20-letnico in da je bilo že ob otvoritvi jasno rečeno, daje nedograjen. Zato je jasno, da seje treba dogovoriti, koliko novogradenj bo ta prostor še prenesel brez hujših posledic. To bodo na ponovnem sestanku skušali, ugotoviti še ta teden.
Že omenjena reka je oboje ločila še po eni plati. Zavod namreč zahteva izgradnjo kanalizacije od hotela do kolektorja v Mozirju, na Golteh se zavzemajo za gradnjo manjše čistilne naprave. Za gradnjo kanalizacije ni nikakršnih možnosti, zavod pa je proti čistilni napravi, ker nobena ni stoodstotno zanesljiva. Začaran krc torej in njegovo kvadraturo b tudi treba nemudoma rešiti. N Golteh so se letos resnično potri dili s pripravami na prihodnj zimo, pomembno so popestri letno ponudbo, težav pa jim se veda že brez zgoraj omenjenih n manjka. Potrebni bodo tako hiti in konkretni dogovori in sklepi slepomišenje ne vodi nikamor.
J. P
ini so še posebej pohva-
i Možnosti izobraževanja ob delu
DELAVSKA UNIVERZA MOZIRJE
Obvešča vse zainteresirane občane, da namerava v šolskem letu 1989/90 pričeti z izobraževanjem odraslih v naslednjih oddelkih:
OBRATNI STROJNI TEHNIK: to je nadaljevalni program za pridobitev V. stopnje zahtevnosti, (dokončanje popolne srednje šole v stroki). Šolanje bo trajalo 2 leti. V ta oddelek se lahko vpišejo kandidati, ki so zaključili šolanje IV. stopnje iz kovinarske oz. strojne stroke. Pri tem ni bistveno, ali so kandidati to šolanje zaključili že pred usmeijenim izobraževanjem ali potem.
EKONOMSKI KOMERCIALNI TEHNIK: V. stopnja zahtevnosti. Značilna dela in naloge, kijih lahko opravlja kdor konča izobraževanje po tem programu oz. smeri izobraževanja so: ekonomski tehnik, komercialni tehnik, bančni tehnik, skladiščni tehnik, finančni tehnik, zavarovalni tehnik, carinik. V tem oddelku vpisujemo v 2. letnik. Šolanje bo trajalo 3 leta. Vanj se lahko vključijo občani, ki so uspešno končali vsaj 1. letnik katere koli druge popolne srednje šole ali pa šolo za prodajalce. Kdor ni opravil 1. letnika navedene smeri, bo imel možnost tekom šolanja v 2. letniku opraviti določene diference, kar jim bomo na delavski univerzi omogočili in se s tem enakovredno vključiti v nadaljnje šolanje. Možnost vključitve v ta programje dokaj odprta in dostopna. VOZNIK AVTOMEHANIK: IV. stopnja zahtevnosti. Vpisujemo v 1. letnik. Šolanje bo trajalo 3 leta. V ta program se lahko vpišejo občani, ki so uspešno zaključili 8. r. osnovne šole ali pa kateri koli skra-jašni program srednjega usmerjenega izobraževanja. Znano je, da • bodo po določilih Zakona o prevozih, od 1992 leta dalje morali imeti poklicni vozniki motornih vozil, strokovno izobrazbo IV. stopnje zahtevnosti.
Vsem, ki si želijo pridobiti ta poklic nudimo ugodnost vključitve v izobraževanje, ki bo prilagojeno odraslim udeležencem. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE ZA SMER—VOZNIK: Ta program je namenjen vsem, ki že imajo katero koli strokovno (poklicno) izobrazbo IV. stopnje zahtevnosti in se želijo preusmeriti v poklic VOZNIK motornega vozila. Šolanje bo trajalo 1 leto, vsebovalo pa bo izključno strokovne vsebine, ki so po programu namenjene poklicnim voznikom.
Vse navedene oblike izobraževanja bodo prilagojene odraslim udeležencem s prilagojenimi učnimi programi ter oblikami in metodami, ki upoštevajo posebnosti odraslega in zaposlenega človeka. Tako predvidevamo, da bodo »predavanja« le trikrat tedensko v popoldanskem času.
Pouk bo v seminarsko-tečajni obliki. Učni predmeti si bodo sledili drug za drugim in ne vsi hkrati, kar je zelo primemo za odrasle.
Sicer pa — s poukom bomo predvidoma pričeli že v mesecu septembru t.l., brž, ko bo za posamezni oddelek dovolj prijavljenih kandidatov.
Zaradi tega vabimo vse zainteresirane občane, da se čimprej zglasite na delavski univerzi, ki ima svoje prostore v Nazarjah (prizidek k Delavskemu domu), kjer boste lahko dobili podrobnejše informacije ali odgovore na vprašanja, ki bi vas v zvezi z vpisom v izobraževanje zanimala. Lahko pa pokličete tudi po telefonu na številki: 831-962 in 831-938, vsak dan (razen sobote) od 7.00 do 15.00 ure, v sredah pa do 16. ure.
V času, ki prihaja, postaja znanje vedno pomembnejši dejavnik uspešnega dela in vključevanja v medsebojne ljudske odnose.
Edino znanje je tisto, ki spreminja osebnost in družbo na višjo raven.
gorenje
Gorenje — GLIN, Lesna industrija, p.o. NAZARJE
objavlja
prosta dela in naloge
VODJA SKRBNIŠTVA PREMOŽENJA
Pogoji: VI/VII stopnja ekonomske smeri in 3 oz. 1 leto delovnih izkušenj
Kandidate prosimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za objavljena dela in naloge v 8. dneh po objavi na naslov: Gorenje — GLIN Nazarje, Kadrovski sektor, 63331 Nazarje, kjer dobite tudi vse potrebne informacije.
JAVNA ZAHVALA
Podpisana POLJANŠEK VINKO (Zg. Pevc) in ZAGOŽEN A lojz (Sp. Pevc) iz Bočne se preko našega glasila želi va zah valiti vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali 24. julija letos, ob priliki udara strele v kozolec Zg. Pevca. Prvoimenovani se zahvaljujem, da ste nam pomagali rešiti, kar se je rešiti dalo.
Glavno vlogo so odigrala Gasilska društva, ki so na požarišče prihitela s celotnega območja občine. Če njih intervencija ne bi bila hitra in uspešna, bi se vnel kozolec ZA GOŽENA, od tod pa bi se požar prav lahko razširil še na druge stanovanjske in gospodarske objekte.
Človeška solidarnost in dobra opremljenost gasilskih društev sta preprečili še večjo katastrofo.
Vsem sodelujočim v boju z ognjeno stihijo, predvsem pa sodelujočim gasilcem, iz srca iskrena hvala.
USSR Z-16 UKRAINE DONETSK
__	__ REG-073
RB5IEU
YU3D $Vv/	
D ATE	09 okli
TIME	0 ISO
BAND	3. 5-
RST /MOD	/ c-w
PSE - Q	S L-TNX
PO BOX B6M0SK0W 73
Radioamaterske OSL kartice, ki so posebna potrdila o vzpostavljenih prvih vezah, lahko vsebujejo poleg tehničnih, zemljepisnih in časovnih podatkov tudi kratka osebna sporočila, so pa lahko različno grafično in likovno oblikovane. Običajno izmenjava poteka preko mednarodne QSL službe, po dogovoru pa tudi po pošti, kar gre mnogo hitreje. Poleg zemljepisne razdalje določa pomembnost potrjene zveze še redkost zveze, zveze ob humanitarnih in drugih akcijah, jubilejih ter drugih posebnih dogodkih, zveze s pomembnimi ustanovami ter znanimi osebnostmi itd.
Tudi nekateri člani mozirskega kluba imajo že tepe zbirke QSL-kartic. Kot primerek objavljamo kartico, last Mira Prašnikarja iz Kraš, VU20 N, Kartico muje poslal ukrajinski amater za vzpostavljeno zvezo na KV postaji Radiokluba Mozirje YU 3 DSW.
Od Logarske do Ljubnega
Prelepa Savinjska dolina si ti, krasota si vseh dolin, okrog in okrog okrašena od prelepih Savinjskih planin.
In ta lepa bistra Savinja izpod Okrešlja se v dolino razliva pod strmim skalovjem se skriva a v Logarski dolini se zopet odkriva.
Daleč naokoli po svetu poznajo prelepo solčavsko faro, . ki ima nad tritisoč let že tiso staro.
Luče je lepa mala gorska vasica K okrog in okrog jo krasijo vrhovi Raduha, Planica in pa Krnica.
Ljudem ne manjka dobre volje zato si zapojejo pesem, ki pravi gorših ljudi na svetu ni, kot smo mi Lučani in če bom zdrav, še bom dal za en bokal.
Za Ljubno me je že dosti ljudi spraševalo in se za ta kraj zanimalo.
Jaz povem jim pač tako, da prijazen trg je to.
Ti zeleni gozdovi in bistra Savinja še vedno nas na flose spominja, stotisoči po tebi so plavali splavi, ki si jih v Zidanem mostu prepustila Savi
Srečen je človek, ki« Savinjski dolini živi, daleč naokoli po svetu si marsikdo Savinjske doline želi
Jože Kovšek-Bajs Ljubno
rjTii
ZKZ Moziije
Blagovnica Gornji grad
Oddelek tekstil
PRILOŽNOST ZA UGODEN NAKUP
Tekstilni oddelek Blagovnice v Gornjem gradu obvešča cenjene kupce, da so zelo dobro založeni z blagom, tekstilnimi izdelki, obutvijo, zavesami in drugimi izdelki.
Za svoje kupce smo v dneh od 1. — 30. septembra pripravili posebej ugodno prodajo, saj bomo nekatere izdelke prodajali 20% ceneje.
Se priporočamo!
Frizerski salon »MANJA« Ljubno ob Savinji
zaposli
frizerko
z delovnimi izkušnjami Osebni dohodek je 5.000.000 din.
Ugledni slovenski novinar išče v dolini primemo staro zgradbo za manjšo počitniško hišico.
Cena po dogovoru.
Ponudbe pošljite na uredništvo Savinjskih novic.
VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA
MOZIRJE
Komisija za medsebojna delovna razmaja v VVO Mozirje razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
1.	V DE Luče:
delavka za opravljanje del in nalog varuhinje “predšolskih otrok in čistilka za določen čas do 31.8.1990 s polovičnim delovnim časom (104 ure mesečno), del. čas od 10,30 — 15,30 ure
2.	V DE Solčava:
delavka za opravljanje del in nalog varuhinje predšolskih otrok in čistilka za določen čas do 31.8.1990 s polovičnim delovnim časom (104 ure mesečno), del. čas od 12-17 ure
3.	V DE Nazarje:
delavko za opravljanje del in nalog čistilke za 6 ur dnevno in varuhinje za 2 uri dnevno za nedoločen čas s polnim delovnim časom, del. čas od 12 — 20 ure.
POGOJI:
—	kandidatke za opravljanje del in nalog pod točko 1. in 2. morajo imeti končano šolo za varuhinje ali srednjo vzgojiteljsko šolo
—	za vsa objavljena dela in naloge morajo kandidati predložiti naslednjo dokumentacijo 30. 9. 1989:
—	prošnja za sprejem v delovno razmeije
—	kratek življenjepis z vsemi zaposlitvami
—	spričevalo o končani šoli
—	rojstni list
—	zaradi specifičnosti dela mora kandidat pod točko 1. in 2. stanovati v kraju, kjer DE posluje
Rok za zasedbo delovnih mest je 1. 11. 1989.
Za vsa objavljena prosta dela in naloge je trimesečno poizkusno delo. Stanovanja nimamo.
Prošnje pošljite na naslov: VVO Mozirje, Šolska 25, 63330 Mozirje.
n
ZKZ MOZIRJE,
TOZD TRGOVINA IN GOSTINSTVO
v svoji trgovski poslovalnici ELEKTRO LJUBIJA nudi cenjenim kupcem konsignacijsko prodajo za devize
za vse vrste motornih žag STIHL za škropilnice STIHL za čistilce za gozdove in travnike STIHL.
Priznani proizvajalci STIHL vam je na voljo v prostorih M-ZKZ.
ZAHVALA!
V imenu Turističnega društva Gornji grad se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste vsak po svojih močeh prispevali svoj delež pri izvedbi 20. Čebelarskega praznika. Osebno se zahvaljujem vsem, ki ste pripravljali in sodelovali na povorki »Gornji grad nekoč in danes« in na veličasten način potegnili iz pozabe stare kmečke običaje in opravila, pa čeprav samo za en popoldan.
Predsednik programskega odbora 20. Čebelarskega praznika: EDI MAVRIČ
ljubljanska banka
Temeljna banka Velenje
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM
ČESTITAMO
ZA 12. SEPTEMBER — PRAZNIK OBČINE MOZIRJE
Tekmovanje paraplegikov
Na Ljubnem so se zopet zbrali paraplegiki iz različnih slovenskih krajev ter se pomerili v namiznem tenisu. Ta tekmovanja potekajo že vrsto let in zato je letos republiška zveza paraplegikov organiza-toijem podelila priznanja za prizadevnost in vztrajnost pri organizaciji tega tekmovanja. Paraplegiki so letos predlagali, da bi to srečanje, ki sicer sodi v okvir prireditev Flosarskega bala, dali v republiški ko-
ledar in da bi bilo hkrati republiško prvenstvo paraplegikov in tetraplegikov v namiznem tenisu.
Letos so največ namiznoteniškega znanja pokazali igralci iz celjske regije, ki so med ekipami zasedli prvo mesto. V igrah posameznikov pa je med paraplegiki zmagal Matjaž Antlej, med tetraplegiki pa Pečnik.
R. P.
Dan Savinjskih lovcev letos v Solčavi
Lovska družina Solčava je letos organizirala že 7. tradicionalni praznik Savinjskih lovcev.
Slavje je bilo v soboto 19. 8.:
Ob 10. uri so se na strelišču pomerili Savinjski lovci v strelskem tekmovanju za prehodni pokal SO Moziije. Tekmovali so v treh disciplinah; na tarčo srnjaka na 35 metrov z MK puško, na tarčo bežečega meijasca in z lovsko puško risanico na tarčo srnjaka na 100 metrov.
V	kombinaciji je bila najboljša ekipa LD Solčava I s 646 krogi, kije prejela tudi prehodni pokal. Drugo mesto je zasedla ekipa LD Solčava II s 614 krogi, na tretje mesto pa se je s 56 krogi uvrstila ekipa LD Luče II.
Pri posameznikih je prvo mesto v kombinaciji zasedel Prušnik Vido iz LD Solčava s 255 krogi.
V	okviru praznovanja je bilo organizirano tudi nagradno tekmovanje z lovsko puško. Prvo nagrado trofejo gamsa si je priboril član lovske družine iz Kamnika.
V	Lovskem domu je LD Solčava odprla tudi okusno urejeno razstavo trofej in prepariranih divjadi živečih na območju Zgornje Savinjske doline., Razstavo si je ogledalo veliko število obiskovalcev. Po zadovoljnih obrazih in
izrečenih pohvalah na račun razstave ocenjujemo, da je le ta dosegla svoj namen.
Slavje se je nadaljevalo še pozno v noč in tudi naslednji dan v nedeljo smo se še poveselili ob gamsovem golažu, dobri kapljici in veselih zvokih ansambla Zmaji.
Razšli smo se v upanju, da ta naš praznik Dan Savinjskih lovcev ne bo zamrl, ampak da se bomo še naprej srečevali na tem tradicionalnem prazniku, vsako leto v drugi lovski družini.
Komisija ža lovstvo pri SO Mozirje je najzasluženjšim lovcem na območju naše občine podelila priznanja.
Priznanja Izvršnega sveta so prejeli: Andrej Marinc ml. in Ivan Kolšek iz LD Moziije, Alojz Pla-novšek in Milan Zavolovšek iz LD Dreta Nazarje, Marko Kolenc, Peter Kranjc in Venčeslav Zavolovšek iz LD Gornji grad, Viktor Kolenc in Konrad Rozen-stejn iz LD Rečica, Ivo Kranjc, Rudi Krumpačnik in Andrej Napotnik iz LD Ljubno, Ivan Filipčič, Jože Plesnik in Peter Pečovnik iz LD Luče, Stanko Klemen-šek in Kristijan Plesnik iz LD Solčava.
FRANC PODBREŽNIK
Goran Horvat razstavljal
na Ljubnem
Prireditelji tradicionalnega Flo-sarskega bala na Ljubnem so tudi letos pripravili zanimivo razstavo likovnih del. Lepa lastnost vseh razstavljalcev je, da podarijo eno svoje delo ljubenski osnovni šoli, kjer so vsakoletne razstave. Tako je letos šola bogatejša še za delo mladega umetnika Gorana Horvata iz Nizke, kajti njegove slike so bile letos na ogled v času, koje potekal Flosarski bal. Ob slikarskih delih so lahko obiskovalci ob
otvoritvi razstave uživali tudi ob kulturnem programu, ki so ga pripravile ljubenske pevke pod vodstvom Lenke Kraljeve in domače glasbenice.
Strokovno je razstavo in nasploh delo Gorana Horvata predstavila diplomirana umetnostna zgodovinarka Milena Koren Božiček iz Titovega Velenja, ki je posebej opozorila na veliko moč in neizčrpno enegijo Horvatovih del.
Koristni, menda pa nevarni
Delo z računalniki, pisarniškim orodjem novega tisočletja, skriva malo znane nevarnosti, ki bi jih kazalo natančneje proučiti z raziskavo, pri kateri bi sodelovali inženirji, zdravniki, specialisti za medičino dela, psihologi in strokovnjaki za organizacijo dela. Sele takšna raziskava bi omogočila globlje spoznavanje vseh stranpoti računalniške revolucije in sprejemanje ukrepov za zmanjšanje nevarnosti za zdravje ljudi, ki delajo s temi učinkovitimi napravami.
Prodor računalnikov v administrativne ustanove, tovarniške dvorane in k posameznikom v zadnjih letih podira vse rekorde.
Zdravstveni problemi, ki nastajajo ob delu pred računalniškimi zasloni, so malo znani in morda prav zaradi približnih ocen, ki so posledica pomanjkanja podatkov, povzročajo še večjo zaskrbljenost, kot bi jo sicer. Znano je, da delo ob računalniku škodi vidu, vpliva na mišični in
hrbtenični sistem operaterjev, posredno pa tudi na stres. Toda izvedenci v isti sapi zatrjujejo, da ima takšne posledice pravzaprav vsako intenzivno pisarniško delo.
Toda sodobni pisarniški pripomočki utegnejo nositi druge nevarnosti. Statistika ugotavlja, da je med operaterkami opaziti visoko stopnjo spontanih splavov, njihovi novorojenčki pa bolj kot mnogi otroci trpijo zaradi telesnih okvar. Raziskave teh nevarnosti do sedaj niso potrdile, kaj-' med splavi in težavami ob rojstvu ter izjemno šibko radiacijo z računalniških zaslonov ni bilo mogoče najti otipljive vzročne povezave.
Kljub temu pa so statistični podatki sprožili akcije sindikatov v nekaterih razvitih državah. Tako ponekod že upoštevajo pravico nosečih delavk, da jih v času do poroda premestijo na druga delovna mesta ali jim celo odobrijo dopust.
B. M.
Pročelje prenovljene katedrale v Gornjem gradu. Kamniti portal še čaka na prenovo.
Biser med kulturnimi spomeniki
V naši dolini se lahko ponašamo z vrsto zanimivih in zgodovinsko pomembnih spomenikov. V sam vrh sodi gotovo katedrala v Gornjem gradu. Vemo njeno zgodovino, zato tu ne bi razpredal preteklost te znamenite in veličastne stavbe. Vendar ne bo odveč ponoviti, da gre za eno redkih stavb, ki so v slogu ljubljanskega baroka. Morda še marsikdo ne ve, daje ta cerkev po prostornini največja v Sloveniji. Kot povedo zgodovinski zapisi je bila načrtovana z dvema 80 m visokima zvonikoma. Tudi če teh ni, je vendarle lepotica med vrstnicami!
Potres in predvsem vojne poškodbe so načele zgradbo do te mere, da so strokovnjaki opozarjali na nujnost gradbenih posegov za njeno ohranitev. Že leta nazaj so po malem krpali, prav zares pa so seje lotili po prihodu župnika Ivana Korena v Gornji grad. Njegovi zavzetosti in vztrajnosti gre velika zasluga, daje sedaj katedrala prenovljena. Le portal še čaka na popravilo oziroma obnovo. Tudi orgle še niso posodobljene, če pa bi bile, bi bilo mogoče v tej prekrasni cerkvi prirejati privlačne koncerte.
Glavni del prenove je sedaj gotov, zato smo povprašali župnika Ivana Korena kako je ta potekala. Saj to so bila obsežna in nemalo nevarna dela na višini.
Najprej so obnavljali kritino na zvoniku, vendar pa so se dela začela v večjem obsegu šele, ko so se lotili kritine na kupoli z bakreno obrobo. Potrebno je bilo narediti iz 50 m3 mecesnovega lesa skodle, da so lahko pokrili ta del strehe. Ob tem so obnovili še dele ostrešja.
Temu je sledilo odvodnjavanje meteorskih voda okoli zgradb, bilo je potrebno kar 250 tekočih metrov drenaž-nih vodov. To je bilo zelo potrebno, saj je vlago vleklo v stene zunaj in znotraj cerkve. Vlaga pa povzroča veliko škode. Temu deluje sledila izdelava fasade na kupoli, to so trikrat belili in še posebej zaščitili s silikoni. Narejena je bila še fasada na delih nad streho, nato pa so se lotili zunanjih površin na južnem delu in hkrati obnavljali ostrešje. Sledila je prenova ostalega dela fasade cerkve. Tudi preostalo ostrešje seje prenovilo.
Ostalo pa je še kot že povedano, delo na samem portalu cerkve. Seveda je poleg gradbenih del bilo treba opraviti še mizarska, zamenjali so vsa okna. Tudi to delo je bilo zahtevno, saj so morali delati po meri starih oken. Da bi si lažje predstavili obseg zunanjih del navedimo le, da je ta površina znašala kakih
10.000	m2.
• Dela so potekala tudi v notranjosti, saj so vso površino prebelili in prenovili poslikavo v prezbiteriju in ob sprednjih stranskih oltarjih, napeljali so novo električno napeljavo, ozvočenje, usposobili so tudi uro v zvoniku, da sedaj deluje. Vsa ta dela so opravili iz sredstev krajanov (župljanov) in ob izdatni pomoči v njihovem delu.
Štiri leta so se torej dajali z mogočno zgradbo! Krajani so pri tem letno opravili od 6000 do 8000 prostovoljnih ur dela. To je v bistvu ogromen delež! Povsem jasno je, da bi brez takšnega sodelovanja krajanov stvari ne potekale tako kot so.
Gmotno so omogočili prenovo po tretjinah: mariborska škofija, republiška kulturna skupnost in Občinska kulturna skupnost s pomočjo krajanov. Če smo pošteni, potem naj povemo, daje bil gonilna sila pri vseh teh zahtevnih delih župnik Ivan Koren, ki pa poudarja, da bi brez posebne zavzetosti Martina Presečnika, Jožetji Pahovnika, Janeza Faleta, Ivana Čemevška, Franca Pustoslemška, Maksa Mermala, Franca Preka, Rafaela Pahovnika in še mnogih drugih, vsega tega ne zmogel. Ob tej priliki se je zahvalil krajanom, škofiji, obema kulturnima skupnostima in še posebej Zavodu za spomeniško varstvo v Celju, osebno prof. Anki Aškerc in prizadevni Ivki Lamutovi iz Mozirja. Dalje tudi krajevni skupnosti Gornji grad, ki je uredila osvetlitev katedrale, kar pomeni velik napredek. Ob tem je župnik poudaril, da so ob takem dobrem sodelovanju opravili dela gotovo desetkrat ceneje, kot bi jih sicer.
Sedaj so dejansko urejeni vsi glavni in stranski prostori katedrale, kije tako postala res lepotica in biser sakralnih spomenikov Slovenije.
A. Videčnik
Letošnja zadrečka liga v malem nogometu je končana. Tekmovanje je potekalo na igrišču v Kokarjah, trajalo pa je dva meseca. Udeležilo se ga je deset ekip. Borac, Sloga, Čebelice, Motorčki, M-marketj Emil, Šmartno, Radmirje, Nazarje in Billy. Prvi je bil Borac, drugi Šmartno, tretje mesto pa je osvojila ekipa M-market, ki jo prikazuje naša slika.
Nova podoba
Trgi v Zgornji Savinjski dolini so razmeroma zgodaj dobili svoje grbe. Ti so se v rabi že kar dobro uveljavili in prav je tako. Treba je namreč vedeti, da vsi kraji v Sloveniji nimajo teh znakov preteklosti! Tudi naše glasilo nosi v glavi vse štiri grbe, se pravi krajev Gornji grad, Mozirje, Rečica in Ljubno.
Ob letošnjem občinskem prazniku je bilo treba najti skupno podobo teh grbov, da bi tako nekako predstavljali našo občino. Naš slikar Goran Horvat se je te
naloge lotil in jo tudi uspešno opravil. Tako bomo prvič skušali predstaviti skupno podobo naših grbov, pač oblikovalsko tako predstavljeno, da je vidna trdna povezav vseh teh krajev v celoto, se pravi ene in druge doline. Mislimo, daje upodobitev ustrezna in da smo dolžni slikarju Goranu Horvatu izreči zahvalo za opravljeno delo,-tembolj, ker ga je rad prevzel in svoj izdelek poklonil dolini.
A. V.
Kulturna razmišljanja v Nazarjah
V predhodni številki smo že pisali o nameri, da se Vrbovec v Nazarjah obnovi in popravi po načelih varovanja kulturnih spomenikov. Danes lahko objavimo še prizadevanja vodstva gozdnega gospodarstva, da bi v spodnjih prostorih, ki so dostopni od zunaj, uredili spominsko sobo. To naj bi bil prvi korak k uresničenju zamisli o kulturni oplemenitvi okolja zelo zanimivega gradu, ki nam zaradi zunanjega videza nekaj let nazaj ni ravno delal čast.
Direktor inž. Cajner je pred nedavnim sklical skupino ljudi v želji, da bi načrtovali izgled bodoče spominske sobe. Dejstvo je, daje prava sramota, da naša dolina, ki je stoletja živela od gozdov, nima niti enega prikaza nekdanjega dela v gozdovih, razvoja delavskega gibanja in ne nazadnje ljudi, ki so vse to naše bogastvo skozi leta čuvali in ga tudi ohranili našemu rodu.
Razgovor je potekal seveda zaenkrat še neobvezujoče, saj se morajo mnenja skresati, zagotovi se naj takšna vsebina prikaza, ki bo kar najbolje osvetlila preteklost
stroke in razvoj gospodarskega in socialnega napredka v dolini. Pozneje bi se morda pristopilo tudi k urejanju likovnega dela v gradu in okolici. To pa je seveda večji zalogaj, ki ga eno samo podjetje ne bo zmoglo in bo zato treba v okviru Občinske kulturne skupnosti zastaviti široko akcijo. Končno ne gre le za šam grad, gre tudi za dolino, ki bi jo tako s posrečeno likovno podobo zelo obogatili. Likovni umetniki naše doline bodo gotovo po svojih močeh pomagali preseči težave, saj bi pač prispevali dela za »svojo« dolino. Razveseljivo je že dejstvo, da se o čem takem sploh razmišlja, seveda pa bo čas pokazal kaj je od tega uresničljivo.
Tako kot stvari sedaj izgledajo.je volje dovolj, tudi možnosti za prve korake so utemeljene, saj v Arhivu Kulturne skupnosti v Mozirju obstoja bogato gradivo, ki bi se s skromnimi sredstvi dalo prirediti /a razstavne namene. Tako je tudi z starim gozdarskim orodjem, ljudje bodo pomagali, kot so ob takih prilikah vselej!
A. Videčnik
Secesijska stavba v Mozirju
Marsikateri mimoidoči ne opazi lepote zgradbe v kateri je uprava trgovskega podjetja Savinja. Gre za edinstven primerek secesijske gradnje, ki je bila v modi tam okoli prelomnice stoletja in še nekaj let za tem.
V večjih mestih tovrstne stavbe skrbno vzdržujejo, saj so neke vrste kulturna dediščina. Naša v Mozirju je že marsikje ranjena, razni posegi v njo v preteklosti so bili neprimerni, saj seje tako zunanja podoba spreminjala. Zato bi kazalo vsaj v naprej posvetiti ustrezno pozornost tej lepi stvaritvi zidarskih mojstrov in arhitektov.
Na pročelju nosi zgradba letnico 1909. Tudi okovje je na balkonu še pristno, okrasje na fasadi je še dokaj trdno in bi se lahko z manjšimi posegi utrdilo. Ta hiša je poleg redkih starih v trgu, gotovo najlepša m pomeni lahko znamenitost, če ji bomo pomagali premagati zob časa.
Mlajši prebivalci ne vedo, daje to lepo hišo zgradil trgovec Rudolf Pevec. To je bil zelo podjeten mož in ima velike zasluge
za razvoj sadjarstva pri nas. Lahko bi rekli, da je bil veletrgovec, saj je imel svojo podružnico v Beški (Srem) od koder je dobavljal za širše slovenske potrebe razne žitarice, moko, mast, slanino, svinje in karlovško vino (Sremski Karlovci). V oglasu izleta 1921 piše med drugim: »Nakupoval bodem direktno od kmetov, ter bodem mogel z vsako drugo tvrdko konkurirati. Obenem bodem tamkaj prodajal deske, les in droge...«.
Znano je, daje Pevec odkupoval sadje po dolini in da je prav zaradi te kupčije, verjetno se je preveč gmotno razdal, tudi zabredel v težave. To pa je potem imelo za posledice, da se je izselil iz Mozirja.
Vsekakor je moral Pevec biti razgledan možakar, saj kdo drugi ne bi izbral takšno zgradbo za svoj dom. Prepričani-smo, da bo sedanja uprava Savinje ukrepala za zaščito zunanjega videza lepe secesijske stavbe v Mozirju in edine te vrste v dolini.
A. Videčnik
Gobarji na plan!
Gobarji imajo v tem času polne roke dela, upamo, da tudi polne posode. Mnogi iščejo gobe na srečo, prav sreča pa se včasih nasmehne tudi ta pravim gobarjem, ki se sicer poredko vračajo praznih rok s svojih poti. Nekako tako bi lahko rekli za Jaka Krefta z Rečice ob Savinji, lovca in seveda gobarja, pa za »spremljevalca« Ivana Veneka. Na pobočje Mozirskih planin sta se namenila po jurčke, lisičke in druge dobrote. Jurčkov je bilo bolj malo, nekaj več lisičk, še več pa naključne sreče.
Jaka je na Golički loki pod Goltmi nenadoma zagledal gobo
velikanko in še pravo redkost povrhu, saj je za njeno ime zvedel šele, ko je pogledal v knjigo. Redkost je poleg imena seveda predvsem njena velikost. Tehtala je 1,71 kilograma, premer njenega klobuka pa celih 42 centimetrov. Gre za razmeroma redko gobo v Sloveniji Polyporus squamosus, za luskastega luknjičarja, ki raste zgodaj pomladi in poleti, več let na istem mestu inje zelo mlad tudi užiten.
'Gobarji — to je lahko tudi izziv za vas. Boste našli večjo gobo, zlasti kar se premera klobuka tiče?
J. P.
s »trofejo«, ki se je ne nadeja več.
Generacije — (odlomek)
Pri Anžičih so se pripravljali na spomladansko setev. Sonce je vedno močneje grelo in sneg seje ;amo tu in tam zadržal v krpah in pred hišo, posebno pa še pred hlevom, ker je zgodaj spomladi zaradi odjuge padel s strehe in se zbil ter sedaj začel tajati in kopneti.
Marsikje se je poznalo, da je prišla pomlad. Spomladanskih telohov in trobentic na Anžičevem hribu res ni bilo, čeprav so tam rasle prve spomladanske cvetke, zato pa je bil prazen že četrti sod, ki so ga jeseni napolnili s tolkcem pri pipi je malo curljalo. Ostal je en sod, ki gaje Anton vedno hranil za poljske delavce in za plevi-ce, ki so k njemu hodile pomagat na polju plet in žet.
»Tona« — kakor so ga klicali vaščani je bil visok, vitek, dolgega obraza, počasnih kretenj, zvonkega in osornega pogleda vendar pa marljiv in priden gospodar.
Ni bil na svojem posestvu. Kot 17 leten fantje bil flosar in večkrat je peljal na Rogelco ter si tako prislužil lepo vsoto denaija ter se nato oženil k Anžiču. Vzel je za ženo edino hčer Ano, ki je bila pravo nasprotje njega. Bila je manjše postave, suha, odrezava in skrbna gospodinja. Veliko se je govorilo, da je imela nekaj za bregom, da se ni prej poročila. To poslednje je snubce vznemirjalo in izgledalo je, da bo Ana ostala sama in da bo posestvo prevzel njen brat Polde, ki seje edini vrnil domov iz prve svetovne vojne. Tona je rešil situacijo in posestvo je prišlo v roke njej, ki mu je dala ob poroki zapisati polovico premoženja, ki je bilo po velikosti eno od največjih v vasi ter poleg vsega še lepo in skrbno obdelovano za kar je skrbela do poroke Ana sama.
»Veš Ana«, ji je omenil Tona dan pred poroko, »slišal sem, da si imela nekaj z moškimi, prav bi bilo, da mi poveš pri čem sem predno se poročiva.« »Nič ni bilo kaj posebnega«, mu je odvrnila Ana jezno in pri tem obrnila po-
gled proč od njega kakor da bi se sramovala tega, kar je bilo. »Ljudje me imajo v zobeh, kakor vse, ki se ženijo«, je še dodala in odšla.
»No, le počasi! Hočem se prepričati, kaj je bilo, ker ljudje govorijo, da si si odpravila plod«, je Tona vprašal nekako bolj trdo in odločno.
Ana se je vrnila in omahujoče povedala: »No, ne tajim, da sem nedolžna in veš, da sem imela rada Rudija. Ti se ne boš z mano poročil, ker te imam rada ampak boš dobil polovico posestva in boš postal Anžič. To pa nekaj pomeni!«
»Prav, prav«, nadaljuje Tona, »toda rad bi vedel kaj je res glede tistega otroka, ki bi se po govoricah moral roditi?«
»Da, rodil bi se toda ni se«, je jezno in brez prikrivanja nadaljevala Ana, ki jo je Tonovo vprašanje že spravljalo v slabo voljo.
»Tebi sem povedala, da se ne možim zaradi dedca ampak, ker bom prevzela posestvo in zato mi je potrebna pridna moška delovna moč. Tebe ne ženem v to ampak lahko sam izbiraš s kom se boš poročil. Poznam pa vas Gluš-ce, da ste pohlepni po zemlji in da boste pretrpeli in prenesli omadeževano čast, ker vam je bogastvo edino na kar mislite.«.
»Veš, da nisem s tabo še poročen in da to tudi ne bom, če hočem. Ni mi mar, kar si imela prej s fanti, vem pa, da si bila pridna in delovna in poročiva se lahko že čez tri tedne vendar pa je po poroki polovico grunta mojega. K hiši ne bom prišel praznih rok in lahko bomo obnovili marsikaj. Rodili se bodo otroci in srečo si. bova lahko ustvarila.«
Po tem razgovoru med njima ni bilo več prepira. Anina matije v poroko dovolila takoj po velikonočnem postu in na gruntu Anžičevih je pričelo novo življenje in sedanja pomlad in zemlja sta nestrpno pričakovala novega gospodarja.
ANTON KOMAR
»Nova doba«poroča...
V nekaj prejšnjih številkah smo obudili spomin na vsebino poročanja celjskega tednika Nova do-. ba. Naj tudi tokrat sežemo po številki 52 iz leta 1921. V njej piše pod naslovom Turistika in šport, o občnem zboru Savinjske podružnice SPD.
Planinci so se takrat srečali na občnem zboru, ki je potekal v Žalcu. Iz poročila načelnika društva Frana Kocbeka je razbrati, da je podružnica štela leta 1920 439 članov. 63 jih je bilo »ustanovni-kov«, eden je bil častni član, ostali pač člani. Kot lahko razberemo iz poročila so bili ustanovniki tisti člani, ki so plačali ustanovni delež, ta pa je bil sorazmerno visok, saj govori Kocbek, da so celjski ustanovniki plačali le del »usta-novnine« v višini 100 K. Kako je društvo napredovalo kaže tudi podatek, daje od zadnjega občnega zbora povečalo število članov za novih 160, največ v Celju in Hrastniku. Iz tega je mogoče sklepati, da je Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva zajemala zelo široko območje. Pohvalili so se, da imajo celo v
Zagrebu 10 članov! Menili so, da je takšen porast posledica širjenja smisla za planinstvo in večje ljubezni do gora na sploh. Pri tem so pohvalili za prizadevanja pri zbiranju članov, posebno gospe Omladičeve iz Celja in učitelja Miloša Roša iz Hrastnika. V Ža-luco je bila prizadevna »gospica« Jana Hodnikova, na Vranskem pa »gospica« Slavka Schwenter-jeva.
Spomin časti so posvetili umrlim ustanovnikom in sicer Janezu Krivcu iz Luč, Mihaelu Vošnjaku iz Gorice in Dragu Posu, kije tako vneto raziskoval naše podzemske jame.
Žal se danes le premalo spominjamo velikih zanesenjakov, ki so za ceno hudih sporov širili planinsko omiko med našimi ljudmi. Ko ocenjujemo njihova prizadevanja v časih pred prvo svetovno vojno in takoj po njej, se premalo zavedamo pomembnosti njihovih dejanj. Brez njih, ki so bili steber Slovenstva, bi morda zgodovina marsikaj zapisala drugače...
A. VIDEČNIK
Zanimiva listina
Včasih se po naključju najde kakšna zanimivost iz naše preteklosti. V Šoštanju ima prizadevni zbiralec Čebul v svoji zbirki listino, ki je neke vrste prodajna pogodba, izstavljena pa je s strani gosposke Vrbovec (Altenburg). Zanimiva je tudi zato, ker je iz časa, ko je celotno škofijsko posestvo bilo pod državno upravo, se pravi po ukrepih Jožefa II.
Že glava lepo tiskane listine je vsebinsko zanimiva. V njej piše, da se ta listina izdaja od cesarsko-kraljeve škofijske gospodarske Vrbovec na Štajerskem, v celjskem okraju. Nato se v njej razglaša, da se tej gosposki pripadajoče rustikalno posestvo v kraju
Zavodnje,odproda z vsemi pravicami skladno s kupno pogodbo (prodajno) sklenjeno v Velenju 7. decembra 1820 Matiji Potočniku. Temu je služila še zaščitna pogodba z dne 27. avgusta 1821.
Prejšnji lastnik prodanega posestva je bil Jožef Slivnik, ki je očitno imel tudi prodajno pravico dodeljeno od gosposke.
Sledijo podatki o premičnem in nepremičnem premoženju, ki je predmet te pogodbe. Nato pa še vedno pogoji o veljavnosti kupčije, kot pokorščina, spreminjanje posesti z dovoljenjem gosposke, plačevanje dajatev, pristojbin za spovedbo pogodbe in podobno.
A. VIDEČNIK
cillicr ÄmfcS, mb	beurfunfcet^ fcp bit imSfmte;'
Solčavske planine Franza Ilwofa
Leto manj kot stoje staro delo, iz katerega si bomo spet prebrali odlomek, ki govori o naših krajih. To je knjiga o Štajerski, ki je izšla leta 1890 na Dunaju kot neoštevilčena štirinajsta v zbirki Avstro-ogrska monarhija v besedi in sliki (Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild) na 412 straneh velikega formata. V njej je gradivo o deželi Štajerski razdeljeno na nekaj sklopov: najprej so predstavljene njene pokrajine (Solčavske planine so opisane na predstavljene njene pokrajine (Solčavske planine so opisne na straneh 72—73, za njimi pa savinjsko-savsko področje, ki ga v tukajšnjem prevodu izpuščam, ker ne upošteva Zgornje Savinjske doline), nato so na kratko orisani prazgodovina in zgodovina ter narodopisje, navsezadnje pa še glasba, nemška literatura in gledališče, arhitektura, slikarstvo in kiparstvo, umetna obrt in kmečko gospodarstvo. Narodopisju, šegam in ljudskemu slovestvu Slovencev ter njihovemu jeziku — prispevka o tem sta napisala Slovenca Franc Hubad in Josip Šuman —je namenjenih le malo strani, pa še to bolj s popust-
ljivega stališča, ker Slovencev na tem prostoru pač ni bilo mogoče zamolčati. — Knjigo krasi veliko ilustracij, od katerih pa ni žal nobene z našega področja.
Zbirka Avstro-ogrska monarhija v besedi in sliki je bila ob svojem nastanku nekaj takega, kot je danes na primer Enciklopedija Jugoslavije. Razumljivo je, daje v teh delih veliko takega, kar naj bi v njih bilo — z malce samoironije smo Slovenci kot nenemški narod lahko celo veseli, da smo prišli v knjigo o avstro-ogrski monarhiji, saj bi lahko bilo celo slabše. — Prevod, ki bo izšel v dveh delih, bo pokazal, kolikšen lonček je v njej S svojimi naravnimi znamenitostmi prispevala Zgornja Savinjska dolina.
Na triplex confinium (1) Štajerske, Koroške in Kranjske se dvigajo Solčavske planine, podobne gradu na pečini, in varujejo v svojem naročju veličastne naravne prizore in nudijo s svojih vrhov krasne razglede. Le en sam odprti dostop, pri Lučah v skrajnem zgornjem delu doline Savinje, vodi v to mogočno apnenčasto gorovje. To pa je le pešpot
skozi ožino; vleče se zdaj po desnem, zdaj po levem bregu reke proti Solčavi. Ta ožina je ena najdaljših in najbolj divjih v teh Alpah; podolje se začenja tik ob reki, iz katere se kar takoj dvigajo gozdnata gorska področja in strme skalne stene. Na levem bregu ležijo stene Raduhe (2065 metrov), na desni pa se kopičijo predgorja Velikega vrha (2113 metrov) (2) in drugih velikanov. Steza se vije strmo navzgor na skalno steno, pred katero stoji ogromen monolit. Le ozka špranja ga loči od stene in steza vodi skozi to kake štiri metre visoko in komaj dva metra široko odprtino, 30 metrov nad rečno strugo — to je velikokrat Igla, v resnici veličastno prozorišče. Naprej na levi se odpre globel, ki jo obišče le redkokdo — Robanov kot (3), vendar pa se jo zelo splača obiskati. V svojem naročju skriva planinske travnike, okoli katerih se vleče venec gozdov. Navpično, kot da bi visele nad njimi, se dvigajo gole sive skalne stene in zaključna stebra sta Ojstrica (2350 metrov) in Veliki vrh. Od Igle navzgor se ozka dolina Savinje razširi in v eni uri dosežeš planinsko vasico Solčava, ki leži na ijubkem zelenem travniku pred
(1. del)
mogočnimi gorskimi velikani. Presenetljivo je dejstvo, da od Celja navzgor na celotnem področju Savinjske doline in v njenih stranskih dolinah komajda naletimo na sledove gotike, v Solčavi pa stoji majhna in lična gotska cerkev, v slogu 15. stoletja, če ni celo starejša — z osmerokotnim zaključkom v prezbiteriju, zvezdastimi oboki na stropu, dobro izdelanim enostavnim gotskim stavbnim okrasjem okoli oken in lepo okensko rožo nad korom. Savinja teče kot divje kipeči gorski potok po skalnem labirintu skozi Solčavo iz Logarske doline; vanjo vodi gorsko ožina in kmalu se znajdeš na njeni zadnji dolinski terasi.
OPOMBE: (1) Na tromeji (latinsko). — (2) Višine so malce nezanesljive, kar je zaradi stanja merilne tehnike pred stotimi leti razumljivo: Raduha v resnici meri 2062 metrov in Veliki vrh med Robanovim kotom in Podvolovljekom 2110 metrov, medtem koje podatek pri Ojstrici pravilen. — (3) V izvirniku: Rovanokot. Ostala imena so zapisana seveda v nemščini in jim ni kaj očitati.
Uvod, prevod in opombe Peter Weiss
V časih takoj po vojni. Na avtobusni postaji na Ljubnem.
Veterinarsko dežurstvo
21. 8. do 27. 8. Kralj, Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112 28. 8. do 3. 9. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-179 4. 9. do 10. 9. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112 11. 9. do 17. 9. lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 18. 9. do 24.9. Šturm Bojana, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-017, 857-722
Dežurna služba Elektro Celje Nadzorništvo Nazarje za mesec september 89
Od 28. 8. — 3. 9. 1989 Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 831-263 Od 4. 9. — 10. 9. 1989 Marolt Marko, Moziije, tel. 831-877 Od 11. 9. — 17. 9. 1989 Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910 Od 18. 9. — 24. 9. 1989 Lever Peter, Paška vas, tel. 884-150 Od 25. 9. — 1. 10. 1989 Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 831-263 V slučaju kakšnih sprememb pokličite Elektro Celje Tel. 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije.
Kino »Dom« Mozirje v septembru
2. 3. SMRTONOSNO OROŽJE — ameriški film — akcijski Glavne vloge: Mel Gibson, Danny Glover 7. PRIROČNIK ZA SEKS — ameriški film — erot. komedija Glavne vloge: Louie Bonanno, Tally Brittany 9. 10. ÜMAZANI PLES — ameriški film — ljub. drama Glavne vloge: Janniefer Grey, Patrick Swayze 14. BENEČANKA — italijanski film — erotični Glavne vloge: Laura Antonelli, Monica Guerritore 16. 17. DEMONI II. — italijanski film — grozljivka Glavne vloge: David Knjight, Bobby Rhodes 21. FANTASTIČNI UBIJALEC — angleški film — kriminalka Glavne vloge: Timothy Bottoms, Vrhistopher Cazenove 23. 4. NISEM JAZ NORA — ameriški film — drama Glavne vloge: Rosanna Arquette, Eric Roberts 28. LJUBEZEN, SEKS IN NEKAJ DRUGEGA — ameriški film — ljubezenski Glavne vloge: Rob „Lowe, Domi Moore 30./1. 10. SILE MOČI — ameriški film — akcijski Glavne vloge: Steve James, William Wallace
Kino »Jelka Nazarje v septembru
2.—3. LETEČI BANDITI, ameriški film — akcijski
6. OREL PRAVICE, ameriški film — komedija
9,—10. NEVIHTA NA KOLESIH, ameriški film — zabavni
13. PETEK 13. VI. DEL, ameriški film — horor
16,—17. POLICIJSKA AKADEMIJA III, DEL, ameriški film — spektakel
20. ŽENSKA SOKOL, ameriški film — spektakel
23.-24. BILOXI BLUS, ameriški film — vojni
27.—30. ROKSANA, amerišk ifilm — komedija
1. 9. KOBRA, ameriški film — kriminalka
Kino Ljubno v septembru
2.-3. IX. NILSKI DRAGULJ — amer. film — komedija
5. IX. KRAU DISKA — ameri. film
9.—10. IX. SILVERADO — amer. film, vestem
12. IX. LOV NA ZELENI DIAMANT — amer. film
16,—17. IX. MLADI VOJAKI — amer. film, kriminalka
19. IX. ORGIJE V CARSKI VASI — nemški erotični film
23.—24. IX. MATA HARI — amer vohunski film
26. IX. ČUDEŽ V OSMI ULICI — amer. znanstve. film
28. IX. DEKLETA ZA UŽITKE — nemški erotični film — NOČNI KINO
30. IX. — 1. X. KROKODIL DUNDE — avstral. pustol. film
Matična kronika za mesec julij 1989
POROKE: Podkrižnik Zoran, star 24 let iz Žlabora 2 in Pistotnik Majda, stara 24 let iz Šmiklavža 16; Hudej Franc, star 29 let iz Lepe njive 18 in Zidam Marija,stara 20 let iz Radegune 27; Radotič Aleksander, star 25 let iz Moziija, Ul. Šland. brig. 4 in Ivanovič Đurđica, stara 20 let iz Mozirja, Ul. Šlapd. brig. 4; Vodovnik Peter, star 21 let iz Braslovč 49/a in Klovar karmen, stara 21 let iz Šempetra v Sav. dolini 91/c; Goltnik Ivan, star 30 let iz Šmihela nad Moz. 13 in Herlah Alojzija, stara 23 let iz Radegunde 26; TKAVC Srečko ,star 22 let iz Nazarij 237 in Lesnika Sabina, stara 20 let iz Nazarij 237; Zamernik Bogomir, star 25 let iz Podvolovljeka 42 in Špeh Stanka, stara 23 leti z Lenarta pri G. gradu 9; Pečovnik Anton, star 36 let iz Luč 99 in Ošep Katarina, stara 40 let iz Luč 99; Pfeifer Štanislav, star 34 let iz Nizke 25 in Breznik Sonja, stara 21 let in Luč 31
SMRTI: Smrečnik Frančiška, stara 84 let iz Raduhe 56, Krebs Stanislav, star 62 let iz Krnice 60, Zavolovšek Matevž ,star 85 let iz Lok pri Moz. 2, in Usar Liza, stara 72 let iz Ljubije 14, Pečnik Leopold, star 57 let iz Brezja 40, Kopušar Franc, star 64 let iz Šentjanža 39, Kumprej Franc, star 21 let iz Planine 25/a, Krajner Frančišek, star 81 let iz Žlabora 11, Brezovnik Alojzija, stara 80 let iz Šmartnega/Dreti 62, Žmavc Marija, stara 75 let iz Florjana pri G. gradu 43, Rihter Marija, stara 87 let iz Dola 13, Krajnc Jožefa, stara 78 let iz Bočne 45, Tominšek Stanislav, star 81 let iz Dobletine 14
Nove knjige v občinski matični knjižnici
I.	LEPOSLOVJE: Saul: Druga najboljša stvar, Holt: Krvava svila, Ludlum: Dvojčka tekmeca, Burk: Ljubezen v Parizu, Moravia: Človek ki gleda, Smith: Leopard lovi v temi, Ellis: Manj kot nič, Kronski: Vražji glas, Wallace: Gumenjaki, Morovič: bomba la petro-lia, Briskin: Samo sanje so premalo, King: Mačje pokopališče, Petan: Enciklopedija hu-moija, Oates: Oni, Kirst: Nevama resnica, Stopar: Evina poštevanka, Zidar: Telegram, Virk: Rahela, Ingolič: Poslavljanje, Vrhunec: Srečna mlada generacija.
II.	STROKOVNA LITERATURA: Trocky: Kosovsko vprašanje, Geister: Zgodbe iz grmovja, Makarovič: Jedi iz žitaric, Krnc: Učbenik življenja, Parin: Žanesljiva znamenja spreminjanja, Prispevki k zgodovini Šaleške doline, Speer: Spomini, Kriškovič: Biološko pridobivanje hrane, Košir: Srečanje s sodobniki, Poletni cvetlični okras, Vsaka vas ima svoj glas, Grosman: Bralec in književnost.
III.	MLADINSKA LITERATURA: Zorman: Ded Nil in teta Filipa, Tolminske pravljice, Frančič: Skarabeji in otroška srca, Dolenc: Strupena Brigita, Cicido
ESESKOVICE
»Savinjske novice« izhaiaio mesečno — Izdaia SZDL občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Rajko Pintar — Tajnica urednika Mija Pavlin — Fotografska priprava Ciril Sem — Uredništvo in uprava: OK SZDL Mozirje, telefon (063) S31-850 — Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka: 52810-678-54000 — Savinjske novice, glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu — Stavek, filmi in prelom DIC, tozd Grafika Novo mesto — Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.