501002°°
B 5 **
PRIH.okSKI DNEVNIK
Cena 200 lir
Lelo XXXIV. Št. 97 (10.009)
TRST, torek, 25. aprila 1978
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TERORISTI ZAHTEVAJO KAPITULACIJO DRŽAVE IN ZAMENJAVO MORA S 13 ZAPRTIMI PAJDAŠI
Enoten odgovor na zadnje zahteve rdečih brigad: nobenih pogajanj s tolpo hladnokrvnih morilcev
Rešimo
Republiko
Upanje zadnje ugasne. Tako tu-/. ^ teh dramatičnih trenutkih, ko vsako minuto pričakujemo ^uročilo o tragičnem epilogu u-abitve predsednika krščanske demokracije Alda Mora, brljivka zad-. . na<le v zmago razuma in u-Jenia še gori, čeprav s treso-
*	P'amcnom. Toda žal moramo gotovi ti, da je to upanje le pod-
H(|Vestno odklanjanje krute stvar-
*	ki jo predstavljata «osmo Ofočilo« teroristov in zadnje pis-0 Alda Mora tajniku KD Zacca-
Kninij,,.
„ osmo sporočilo rdečih bri-*> ni odgovor na občutene huma-Poz*vc osebnosti kulture, ce r^nega in javnega življenja, . 'Ve in mednarodne organizaci-Vot Pa<^ pa c''>Rna ponovitev pr-t(1, ni’' nesprejemljivih zahtev, ki so li rat Podane v tako ostri obliki, če bi teroristi sami zahtevali tak *ave odklonilno stališče in si o ustvarili «alibi» za že vnaprej Pravljen hladnokrvni umor svo-r^Sa talca. PomisUmo samo, da so g Ce krlgade zahtevale v zameno •er Mora izpustitev skupine orislov jn zločincev, ki so odgo-
'orni
*a večje število umorov, ro-
nsv k" uSral>itev. Med njimi celo »^.tev človeka, ki je še pred dnevi zahrbtno ubil turinske-,j ^niškega paznika. Zanj in za „lj ** s® teroristi zahtevali, da bi § "vi zločini ostali nekaznovani.
Z1,l1tevami so izzvali v ra|°tni iavn°sti, brez izjeme, mo-,1 n" obsodbo. Državne oblasti, vla-,lj1 Parlament in politične sile tu-v#til rat niso imele izbire: odgo-o so na edino možni način ter Ynile Izsiljevanje, n ,*Vsen> razumljiva je tragedija : ki so se odločili za politiko °Cuosti in dostojanstva/ čeprav do *?en° zadušenih osebnih čustev zmVc teroristov. Storili so vse,
io k:i.	..	,	,.
Aid JC kHo človeško mogoče, da bi bi k ,M,)ra rešili življenje, ne da br.„r^ll ustavne zakonitosti. V tej
Medministrski svet za varnost, ki mu predseduje Andreotti, zavrača zahteve ugrabiteljev Soglasje vseh demokratičnih sil, da je odslej nemogoč vsak dialog z ljudmi, ki hočejo zrušiti demokracijo - «Caritas» v Rimu prekinila dežurstvo ob telefonih od 2. do 5. ure
RIM — Izteka se dolga in strašna noč napetega čakanja na novo potezo rdečih brigad. Oglasile so se včeraj s svojim «osmim sporočilom:) in postavile ostre zahteve, o katerih se nihče ne more pogajati: osvoboditev trinajstih pajdašev (roparjev tolpe «22. oktober«, napistov in brigadistov). Vse demokratične sile so tokrat soglasno zavrnile izziv in spoznale v njem hotenje, da se drama, ki sc je pričela z ugrabitvijo v Ulici Fani, zaključi na tragičen način.
Brigadistom je uradno odgovorila
H 8>ui tekmi s časom so tero-**sl !*0Seg'l vsekakor nekatera nc-b0 ,u*ena priznanja. Resnici na Iju-Psnvita Prlzuanja narekoval le čut 8tov ’enia do žrtve, ne pa spo-a"le do ječarjev. Pomislimo sa-„ *a Ponižne in vendar odločne Bjo *Cve besede in neobičajno proš-Hriicralnega tajnika OZN. To-na humanitarna čustva
v, *alegU-
*naJ:s llnlijanski narod je tako spo-trjj/^ nima opravka z ljudmi, ki dočii ’ t'a se burijo za boljšo boba i'*8t *n Pravičnejšo družbo, pač cev e s tolpo hladnokrvnih moril-'trui ■ i‘m ic tui vsak bumani-bCf ""*■ In vendar je prav Iju-beilf_" 'b' človeka edino gibalo druž-ste *!a napredka in predvsem ti-bla, .^^bene revolucije, s katero s0 J° biroristi nič skupnega, saj iy« a|P" njeni zakleti sovražniki. Včer.r.,;a bo današnji dan hujši od b(tj a,*njega. Pripravljeni moramo t°vn Ut*i na nov udarec, ki bo gole j 'lr‘zadel vse demokratične si-p^lotno javnost, ko ((i' *®to pa je danes, na dan r#dli„llilV^amo spuntin na trdno na-*t°Ut ,eilolnost v boju s sovražni-c|/m c,°veštva — fašizmom in na-t|fen m ~~ tembolj pomembna str-st vseh državljanov okoli na-Uo . nt'tašizma, na katerih ideal-demokratična republika
vJ ’
tiapuJa^niem mesecu je zahrbtni k) s na demokracijo doslej ter-kto0 človeških življenj. Ver-ji> () ®as tudi v bodočnosti čakajte bridke preizkušnje, tudi bolltično in moralno po-«di)t.|1it.terui'lstična centrala ne bo «*«• s svojim rovarjenjem in ""st v '6*11' *>rav zalu pa je enot-Hotcp. s< b demokratov tako krvavo v v,a'!a med ljudmi in na vrhu, •takle,*! Parlamentu. Preprečiti U*til '■ Aforistov pomeni v duhu kpjati *ire,,lti demokracijo, spod-Pri 0>1Vse ljudstvo, naj sodeluje 'h B ■' rayljanju družbenega tkiva nastarmoSCaniu vseh sedanjih in Vročih težav.
•>aš# a . odločilnih trenutkih je kjer s riSotnost na ulicah in trgih, kolti, r \ '*emokratl zbirajo ob sim-"a (l,..'. ,)l|blike in odporništva, glav-k*b'je av*'a,,ska dolžnost. Geslo le-p- aprila naj bo: rešimo
vlada. Popoldne se je sestal medministrski svet za varnost (CIS), kateremu predseduje Andreotti in je pooblaščen, da ukrepa v «zadevi Moro«. Po večurni seji in krajšem srečanju med podtajnikom predsedstva vlade Evangelistijem z glasnikoma Morove družine Rano in Guer-zonijem, so iz palače Chigi izdali sledeče sporočilo: «Vlada je proučila zadnje dogodke in meni, da ugrabitelji dajejo navodila, ki so v nasprotju s pričakovanji o dejanski osvoboditvi poslanca Alda Mora. Znano je bilo, da so zahteve o za-
menjavi ujetnikov bile in ostanejo nesprejemljive, ker so uperjene proti svobodi vseh, žalijo spomin žrtev prevratništva in v nasprotju s pravnim redom republike. Ocena vlade je v skladu z mnenjem parlamenta.«
Tako je vladni organ v lakoničnem sporočilu ocenil položaj ni stmil splošno izražene ocene vseh demokratičnih sil.
Vsi so vedeli, da je prava tarča rdečih brigad demokratična republika in njeni organi in da so hoteli s stopnjevanjem napetosti predvsem zrahljati solidarnost med demokra-
Dramatičen posnetek ropa v avtonomni ustanovi za ljudska stanovanja v Genovi: Mario Rossi (eden od jetnikov, za katerega so rdeče brigade zahtevale osvoboditev) je pravkar streljal proti uslužbencu ustanove Alcsoandru Florisu
tičnimi strankami, izzvati razkol v KD, spraviti v zadrego levičarske sile. Toda vsi so vendar upali, da so teroristi v svoj načrt vključili vsaj možnost Morove osvoboditve, pa čeprav iz zgolj propagandističnih razlogov. Zadnje Morovo pismo končno dokazuje, da bi se Moro vrnil na svobodo «politično mrtev«. Toda opoldansko sporočilo ne pušča več možnosti za utvare. Zamrznile so celo polemike, ki so se pričele med strankami prejšnje dni. V nekaj minutah so politični voditelji s svojimi izjavami in članki soglasno potrdili, da so pogajanja nemogoča. Tudi preprosti ljudje s ceste so razumeli, da ne preostane drugega, kot čakati in se pripraviti na dolgotrajni boj proti terorizmu in prevratništvu. Stranke so na neformalnih sejah začele razpravljati o tem, kako pričakati današnji dan, ko se Italija spominja zmage nad fašizmom in bi ga morda rade oblile s krvjo Alda Mora. Morda se njihova ofenziva niti prj tem ne bo ustavila.
Sinoči so zadali še zadnji psihološki udarec s pismom Alda Mora tajniku KD Zaccagniniju. V njem je jasen poskus razbiti enotnost v KD in med strankami vladne večine, zasejati razdor med komunisti in socialisti. Vendar se nekateri sprašujejo, kdaj je bilo pismo napisano in kako. V njem, kljub datumu (24. april) ni omenjen poziv papeža Pavla VI., niti prošnja tajnika OZN Waldheima. Celo na ustanovo «Ca-ritas« naj bi Moro pozabil. Nekaj pa je vsaj gotovega: to, kar bomo brali ni «Morova oporoka«, pač pa le seznam ciljev, ki so si jih zastavili teroristi in so s cevjo samokresa na tilniku prisilili Mora, naj jih podpiše.
Zvečer o domnevnem zadnjem Mo-rovem pismu ni bilo izjav. Na sedežu so Zaccagnini in drugi sodelavci zaprti v svojih uradih in čakajo. Razširil se je celo glas, da jih je nameravala obiskati Morova žena Eleonora, ki je kmalu po osmih zvečer zapustila svoje stanovanje. V resnici pa se je odpravila na sedež organizacije «Caritas» v Rimu in se tam zahvalila za vse, kar je katoliška dobrodelna organizacija bila pripravljena storiti. Kmalu po njenem odhodu so iz uradov rimske «Caritas« sporočili, da jih bodo opolnoči zaprli in redno odprli ob osmih zjutraj. Prejšnje dni so v u-radih «Caritas» čakali nepretrgoma 24 ur zapovrstjo. So mar izgubili tudi zadnje upanje?
Nekaj ur pozneje so iz Vatikana sporočili, da bo «Caritas» ukinila dežurstvo ob telefonih za tri ure in sicer od 2. do 5. zjutraj.
Komunisti so potrdili svoje stališče. da republika ne sme kloniti izsiljevanju teroristov. «V državi so močne in organizirane sile, ki bi rade ustvarile novo diktaturo. Zato so tudi cilji Morovih ugrabiteljev bili političnega značaja: zrahljati temelje demokracije, razklati KD, zasejati spor na levici«. To je, pi-
še «Unita» resnična cena izsiljevanja, ki je «demokracija ne sme plačati«.
Tudi sile, ki so se še do nedavnega zavzemale za pogajanja, tega ne zagovarjajo več in so spoznale, da je vsak dialog z rdečimi brigadami nemogoč. Tako glasilo PSI «Avanti» piše: «Na zalitevo o zamenjavi moramo brez odlašanja odgovoriti, da je nemogoča in torej nesprejemljiva«. Craxi ni dajal izjav, pač pa je Manca dejal, da «je tako dokazano, da ni humanitarnih pobud, ker rdeče pobude zanima samo demokratično državo«.
Edino dve politični sili odgovarjata na zadnji izziv neodgovorno: »Lotta continua« in radikalci. Prvi vztrajajo pri stališču, da je zamenjava ujetnikov še možna, medtem ko so radikalci (predvsem Giacinto Pannella) ostro napadli predsednika zbornice Ingraa, češ da ni hotel splošne razprave o »primeru Moro« v parlamentu.
V Vatikanu so razočarani, saj so upali na pozitiven odjek papeževega poziva. Socialdemokrat Romita ponavlja, da »država ne sme kloniti, ker to ni čas za pogajanja, niti za nevarne dvoumnosti«. Liberalec Zano-
ne pa: »Zamenjava ujetnikov je nemogoča iz pravnih, političnih in moralnih razlogov«.
Republikanec Mammi zaključuje: «Rdeče brigade zločinsko zasledujejo svoje prevratniške cilje, zato je naš odgovor lahko samo: Ne!».
MINO FUCCILLO
RIM — Predstavniški odbor občinskih, ambulatorijskih, otroških in zdravnikov bolniških blagajn, ki so vključeni v sindikate FIMM, ANMC, FIMP ter SUMAI, je na vabilo ministra za zdravstvo Tine Anselmi in spričo hude politične napetosti v državi sklenil preklicati tridnevno stavko 26., 27. in 28. aprila. Z druge Stranj niso preklicali napovedanega stavkovnega gibanja bolnišniški zdravniki (27., 28. in 29. t.m.) in njihovi kolegi, ki poslujejo v sklopu poldržavnih u-stanov.
MILAN — Agenti Digos (nekdanjega političnega oddeliva kvesture) so aretirali 18-letna Claudia Di Stefana, na čigar domu s0 našli pištolo 38 special in pet nabojev. Prizadeti je bil član mladinskega misovskega gibanja «fronte della gioventu«.
Zadnje Morovo pismo
»Bliža se odločilna ura: do tega trenutka manjka več sekund kot minut. Pričel je trenutek pokola».
Temu sledi daljši spomin na od nos, ki ga je imel do množic, ki sledijo krščanski demokraciji in so v njem videle «načrtovalce bodočnosti». Spominja se umirjenih in prijateljskih razprav v vodilnih organih stranke, ko so kovale odločilne izbire. In nadaljuje: tNisem poznal stališča tajnika, niti predsednika vlade*, morda zato, ker «položaj še tii dozorel». Zato, nadaljuje Moro, rsem z zaupanjem čakah. Za sklep, ki naj prepreči izvršitev smrtne obsodbe »je pristojna vlada, vendar je nezamenljiv temelj te vlade prav KD, ki ji daje in lahko tudi odvzame zaupnico, kar bi v teh tako dramatičnih pogojih bilo povsem upravičeno*.
Moro ponavlja, da je nestrpno čakal na odločitev. «A nič, ni je bilo. Le plemenit enotno odobren predlog, ki se pa žal izogiba osnovnega političnega problema» in to je zamenjave vojnih ujetnikov«, kar se dogaja povsod, «kjer je v teku vojna ali gverila« in tudi <v zelo omikanih državah*.
«čemu. torej, v Italiji drugačno obnašanje? Za komunistično silo. ki
je stopila na plan in bo morala poravnati račune z bolj humanim socialističnim stališčem?«
Moro nato poudarja, da gre za predlog o zamenjavi dveh dobrin, ki nimata enake teže: svobode enih za življenje nedolžnega, ki ga ni mogoče vrniti. Zato poziva osebno Zaccagninija, naj se zaveda, da je «potrebno pogumno dejanje»: «Zac-cagnini, izvoljen si bil na kongresu. Nihče ti ne more soditi. Tvoja beseda je odločilna. Ne bodi omahljiv, ne popuščaj drugim vplivom. Bodi pogumen in čist, kot si bil v svoji mladosti».
«Ponavljam: ne sprejemam nehvaležne in krivične obsodbe na smrt, ki jo izreka KD. Nikomur ne dajem odveze, nikomur ne bom oprostil» in <maj KD ne misli, da je rešila problem z likvidacijo Mora. Ostal bom kot miselni vodnik alternative in kontestacije, dc bi preprečili, da se iz KD dela, kar se dela danes. Zato, ker so stvari nezdružljive, zahtevam, naj se mojega pogreba ne udeležijo ne voditelji države, ne voditelji strank. Prosim, naj mi sledijo samo redki, ki so me zares imeli radi in so zato vredni, da me pospremijo z molitvijo in ljubeznijo. Prisrčno pozdravljeni, Aldo Moro*.
TERORISTI DRAMATIČNO STOPNJUJEJO IZSILJEVANJE DRŽA VE
OSMO, ULTIMATIVNO SPOROČILO RDEČIH BRIGAD IN PRETRESLJIVO PISMO ALDA MORA TAJNIKU KD
Teroristi grozijo z umorom predsednika krščanske demokracije, če vlada ne bo klonila njihovim zahtevam - «Primer Sossi se ne bo ponovih
RIM — Oseminštirideset ur po zapadu ultimata so se rdeče brigade oglasile s svojim osmim sporočilom, v katerem so postavile državo, politične sile in vso javnost pred nemogočo izbiro: osvoboditev 13 zaprtih teroristov v zameno za Alda Mora, sicer bo «razsodba ljudskega sodišča« izvršena. In v podkrepitev lastne grožnje so poudarile, na. nihče ne upa na tako rešitev kot v primeru sodnika Sossija. Le-tega so brigadisti osvobodili, dasi država ni izpustila pripadnikov tolpe «XXII. oktober«.
Kot prejšnje so tudi zadnje sporočilo brigadisti «razposlali« dopoldne. Najprej je telefon zabrnel v milanskem uredništvu lista «La Repubblica«, nato pa še v uredništvih nekaterih genovskih, turin-skih' in rimskih časopisov. Letaki so bili v navadnih rumenih ali rdečih kuvertah v košarah za smeti, ki so jih teroristi v zadnjem času izbrali kot »poštne predale«, tudi ker jih je veliko težje nadzorovati od telefonskih kabin.
Sporočilo, ki je dolgo poldrugo tipkano stran, je napisano z običajnimi kurzivnimi črkami in sestoji iz treh delov. V prvem teroristi pravijo, da je bil odgovor krščanske demokracije na njihovo zahtevo nejasen in meglen. Še preden pa polemizirajo s stavkam, v katerem je KD poudarila svojo »neodpovedlji-vo zvestobo državi in njenim ustanovam« ter kot kršitev tega načela in ustave navajajo nedavni vladni odlok o javnem redu. Namen je dokaj očiten: pridobiti si naklonjenost tistega krila levice, ki je ostro kritiziralo vladni odlok kot v nasprotju s temeljnim državnim zakonom.
Osrednji del sporočila pa je vsekakor zahteva po izpustitvi trinajstih teroristov ■ zameno za Alda Mora. «KD in njena vlada — trdi sporočilo — imata le eno pot, da rešita Alda Mora: osvoboditi tiste komunistične jetnike, ki jih je barbarstvo imperialistične države obsodilo na «počasno smrt v koncentracijskih taboriščih«. Izbit ,i imen, za katere zahtevajo osvoboditev, je
NA OSREDNJI TRŽAŠKI PROSLAVI DNEVA VSTAJE ITALIJANSKEGA LJUDSTVA
Potrditev idealov in ciljev narodnoosvobodilnega boja edina pot za ohranitev z žrtvami pribor jene demokracije
V tržaški Rižarni so se zbrali družbenopolitični predstavniki, delavci, študentje, slovenski in italijanski bivši partizani - Ostra obsodba nasilja in Morove ugrabitve
Triintrideset let po uničenju najbolj mračnih sil naše zgodovine, niso bile pridobitve tedanje zmage še nikoli tako ogrožene, demokracija še nikoli tako v nevarnosti, Potrebno je znova potrditi tedanje ideale antifašizma in odporništva, potrebno pa je tudi enotno stopiti v boj proti prevratništvu. To je bila o-srednja misel včerajšnje osrednje tržaške proslave dneva osvoboditve v Rižarni. Lani smo zapisali: «25. april ni in ne sme biti samo dan spominov, kajti če bi bil samo to, bi izgubil na svojem pomenu in smislu. Politične sile v italijanski družbi so postavljene pred zrelostni izpit, Res je, da ne prvič v tej povojni dobi, toda res je tudi, da še nikoli tako dramatično resno. Spodbujanje provokacije in prevratništva objektivno šibi moč demokracije in zavira demokratični družbeni napredek.« Nemogoče si je bilo predstavljati, da bo letos, prav ob 25. aprilu,
položaj še bolj dramatičen. Ta dramatičnost je izzvenela iz govorov, potrdili so jo ljudje, ki so napolnili ploščad v Rižarni pred prostorom, kjer je stala krematorijska peč, številni predstavniki družbenopolitičnega življenja, predsednik pokrajine Ghersi, podžupan Cesare, župani Milj, Doline, Repentabra, Devina-Nabrežine, pokrajinski tajniki strank ustavnega loka. vladni komisar Mar-rosu, predsednik prizivnega sodišča Zumin, sen. Jelka Gerbec, predstavniki vseh rodov vojske, številnih organizacij, VZPI - ANPI, predsednik SKGZ Boris Race, predstavnik SSG, delegacija Zveze žensk Italije in predstavništva večjih tržaških obratov.
Po verskih obredih, katoliškim, med katerim je tržaški škof Bel lomi spregovoril v italijanščini in slovenščini. ! pravoslavnim in židov-
(Nadaljevanje na 2. strani),
Ljubka SorH - Bratuž med govorom v Rižarni
v marsičem presenetljiva, vendar je odraz železne logike: izzvati negativen odgovor in si s tem ustvariti neke vrste moralen alibi za morebitno «izvršitev obsodbe ljudskega sodišča«.
Gre namreč za ljudi (Sante No tarnicola, Mario Rossi, Giuseppe Battaglia, Augusto Viel, Domenico Delli Veneri, Pasqunle Abatangelo. Giorgio Panizzari, Maurizio Fer rari, Alberto Franceschini, Renato Curcio, Roberto Ognibene, Paola Besuschio in Cristofaro Piancone), ki so si vsi omadeževali roke s krvjo nedolžnih žrtev in ki so bili že vsi dokončno obsojeni na strožje ali milejše zaporne kazni. Naravnost zgleden dokaz omenjene logike pa je zahteva po osvoboditvi Cristofara Pianconeja, ki je prejšnji teden ubil v Turinu jetni-škega paznika Cutugna.
»Naše stališče — nadaljuje sporočilo — je sedaj povsem jasno in le takojšen nedvoumen odgovor vlade bo lahko omogočil izpustitev Alda Mora. Nihče naj si ne dela utvar, da se bo primer Moro lahko končal tako kot primer Sossi. Mi sicer ne potrebujemo nobenih posrednikov. Če pa KD in njena vlada določata Caritas Intemationalis za svojo predstavnico, naj jo javno in nedvoumno pooblastita, da se pogaja za osvoboditev političnih jetnikov«.
V zaključku so se teroristi dotaknili še humanitarnih pozivov in poudarili, da bodo res verjeli v »iskrenost, nepristranskost in humanitarnost pozivajočih, če se bodo zavzeli za u-sodo zaprtih komunističnih jetnikov«.
Do tu letak, ki se zaključuje z že običajnimi gesli rdečih brigad. Nekaj , ur pozneje so teroristi skušali prevesili tehtnico na svojo stran s še enim hudim psihološkim udarcem: pretresljivim Morovim pismom tajniku D Zaccagniniju (pismo objavljamo v daljšem izvlečku na drugem mestu).
Zelo zanimiva je reakcija zaprtih brigadistov na ultimativno sporočilo svojih pajdašev. Kot je v razgovoru s časnikarji poudaril njihov zagovornik odv. Giannino Guiso so Curcio in pajdaši v bistvu izjavili, da se povsem spoznavajo v stališčih lastne organizacije in k sporočilu nimajo ničesar pripomniti. Na rep pa so vendarle pristavili, da so mirni in dobrega zdravja, (vt)
RIM — Zakladni minister Pandolfi in podpredsednik evropske investicijske banke Bombassei sta- podpisala pogodbo, po kateri bo državna blagajna jamčila posojila omenjene ban. ke v znesku 177 miliiard lir Italiji za industrijske in druge pobude na Jugu.
Žc podpisanih 9 zapornih nalogov ?
RIM *— V krogih državnega pravdništva niso potrdili glasove, ki že nekaj časa vztrajno krožijo v italijanskem glavnem mestu. Kaže namreč, da so sodne oblasti izdale devet zapornih nalogov, ki zadevajo ravno toliko domnevnih rdečih brigadistov. Državni pravdnik Di Mat-teo ni sploh hotel govoriti s časnikarji, ki so ga hoteli vprašati, če lahko vest potrdi, medtem ko je namestnik državnega pravdnika Luciano Infelisi izjavil, da mora spoštovati preiskovalno tajnost. Kakorkoli že, že teden dni govorijo o zapornih nalogih za Corrada Alunni-ja, Prospera Gallmarija, Su-sanno Ronconi, Paola Peccija, Enrica Bianca, Oriano Mar-chionni, Franca Pinno, Valeria Moruccija, ter za ženo domnevnega brigadista, ki so ga pred časom aretirali v Rimu, ker so pri njem našli gradivo, ki naj bi dokazovalo, da je vpleten v nekatere nejasne zadeve. O vseh teh ljudeh govori tudi poročilo policije sodni oblasti.
Nadaljujejo se preiskave o gradivu, ki so ga odkrili v skrivališču rdečih brigad v Ul. Gradoli. Največ pozornosti posvečajo dvema dokumentoma: natančnemu tlorisu nekega zapora in ponarejenemu uradnemu dovoljenju za nakup kakršnega koli orožja. S tem dovoljenjem je Borghi hodil po rimskih orožarnah in kupoval orožje in ■cstrelivo. Kar zadeva tloris pa doslej še niso ugotovili, za kateri zapor gre. Domnevajo, da gre za ietnišnico v Spoletu, ki pa jo komaj zidajo in ki je med drugim pred nekaj tedni bila tarča atentata. Takrat so izvedenci ugotovili, da rj atentatorji postavili eksplozivne naboje na osem različnih krajev. Zapori in kaznilniško osebje so sploh že dalj časa tarča terorističnih napadov samozvanih rdečih brigad: poleg paznika Cutugna v Turinu in podčastnika Di Catalda v Milanu, spomnimo se samo sodnika Palme v Rimu in pa zadnji atentat na vojašnico, kjer ima svoj glavni štab karabinjerski general Dalla Chiesa, ki ima nalogo, da zagotovi zunanjo varnost kaznilnic, (if)
N
POTRDITEV IDEALOV IN CILJEV NOB
(Nadaljevanje s 1. strani)
skim, je prvi povzel besedo tržaški župan Marcello Spaccini, ki je med drugim naglasil, da se klic v Rižarni umrlih zliva s klicem današnjih žrtev, katerih kri se preliva po italijanskih mestih. Nov sovraž nik danes išče nove žrtve. Žrtve nacističnega nasilja zahtevajo mir, terjajo pa tudi odločnost, solidarnost, dostojanstvo, in tukaj, je zaključil Spaccini, kjer iz vsakega kamna zveni klic, naj prenehajo padati te žrtve, se z usmiljenjem za padle zadnjih dni obenem poraja tudi upanje, da bo lahko državi, ki preživlja najbolj dramatičen, obenem tudi moralno najbolj trden 25. april, vrnjen predsednik krščanske demokracije.
V imenu pokrajinske uprave je podpredsednik Ezio Martone naglasil, da smo se zbrali v Rižarni ne samo za potrditev idealov osvobodilne borbe, ampak tudi za potrditev sodelovanja vsesa prebivalstva v boju proti prevratništvu. Čuvati moramo težko priborjeno skupno bogastvo. ki so ga različne kulturne in politične komponente znale oživiti v našem mestu. »Biti zavedni državljani Italije je za nas pomenilo preiti iz obdobja dobrososedskih odnosov z Jugoslavijo k mednarodnemu sporazumu, ki je dokončno opravil vprašanje meja in s tem premagal nacionalizem in municipalistične tendenco Martone je nato nadaljeval: «Z atentati, z zločini, s tesnobo za usodo predsednika KD hočejo omrtvičiti republiko, ločiti družbene in politične komponente, uničiti institucije. Če ta načrt uspe, bo Italija šla novi tiraniji nasproti. Tukaj, v Rižarni, ponavljamo svojo obvezo, da bomo boj vodili tako o-dločno, kot so ga italijanski, slovenski, hrvaški partizani, katoličani in Židje, ki so žrtvovali svoje življenje.*
»Spomniti se na vse antifašiste, Italijane in Slovence v tem tragičnem trenutku za italijansko demo kracijo*. je svoj govor začel pred sednik deželnega sveta Pittoni. «ne pomeni ozirati se v preteidost. Spomniti se teh idealov svobode in antifašističnega boja pomeni ponovno preveriti te ideale. Naš boj,» je še poudaril Pittoni, »pomeni ust-
variti pravično, moderno družbo v naši državi, utrditi demokratične ustanove*.
Nato .je v slovenščini spregovorila Ljubka Šorli-Bratuž, vdova bo Lojzetu Bratužu, žrtvi fašističnega nasilja. Med drugim .je poudarila: «Ko smo se danes ob misli na žrt-ve zbrali v Rižarni, so naši občutki drugačni kot prejšnja leta: zbegani so, da zaprepadeni gledamo v jutrišnji dan. Dramatični trcnut ki, ki jih preživlja Italija, so zasenčili v nas zavest svobode. Strah in negotovost sta se nam zarezala globo v srce, kot bi visel nad nami Damoklejev meč. Po tridesetih letih demokratične ureditve, je človekova svoboda spet ogrožena, še več. sovražniki demokracije skušajo z nezaslišanimi dejanji razrušiti sam ustroj države, zgrajen s tolikimi napori, s tolikimi žrtvami. Ali se bomo pod pritiskom njihovih groženj predali malodušnosti7 Ne. Vztrajati moramo na poti složnosti in demokracije, ki edina jam či pravo svobodo, in se za to svo bodo še naprej bori. To je dolžnost vsakega izmed nas, je pa tudi nema prošnja mrtvih, ki so zanjo dali življenje*.
V	imenu vlade je spregovoril podtajnik v predsedstvu in bivši partizan brigade Osoppo Piergiorgio Bressani. Tudi on je naglasil, kot že drugi pred njim, da današnja proslava, ni samo obujanje spominov na preteklost, na žrtve, na zmago nad najbolj mračnimi sila mi. Smisel naše prisotnosti v Rižarni je ponovna osvojitev tistih idealov, ki so prevevali odporništvo.
V	kulturnem programu je Tržaški partizanski pevski zbor pod vodstvom Oskarja Kjudra zapel »Žrtvam*, nato so igralci italijanskega Stalnega gledališča prebrali dra matična pričevanja tedanjih grozot. član Stalnega slovenskega gledališča Stane Raztresen je prebral Gradnikovo »Ponočni obisk v taborišču na Rabu*, tržaški igralec Mario Maranzana pa dve pesmi iz zbirke, ki jo bo v kratkem izdal; ena govori prav o tržaški Rižarni. Med branjem teh pričevanj je partizanski zbor zapel še «Jutro na fronti*, »Brigata Garibaldi* in zaključil s pesmijo »Vsi v partizane*.
niiiuiiiitiMiiiMmiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiHiiiiiviuiinitiiiiimiHiHiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiHiiiiiitimi
Danes proslave v Nabrežini Miljah in drugih krajih
Proslavljanje dneva osvoboditve ki ima letos spričo tragičnih dogodkov poseben značaj in pomen, se bo danes nadaljevalo. V devin-sko-nabrežinski občini bo svečanost na pobudo enotnega antifašističnega odbora ob 11. uri na glavnem trgu v Nabrežini. Po polaganju vencev v spomin padlim v NOB bodo govorili predstavniki demokratičnih strank, VZPI-ANPI, sindikalnih in drugih organizacij.
Na proslavi bodo nastopili tudi na-brežinska godba in združena pev ska zbora Igo Gruden in Fantje izpod Grmade. V vseh krajih občine bodo pred osrednjo svečanostjo polagali vence, v Medji vasi pa bo ob 10. uri tudi odkritje spominske plošče
V	okviru proslav praznika osvoboditve prireja kriška sekcija V k PI-ANPI drevi ob 20.30 ob spomeniku padlim v Križu predvajanje filmov in diapozitivov o gradnji in odkritju spomenika. Predvajali bodo kratkometražne filme, ki so jih posneli Danilo Juretiič, Branko Sulčič ter znani zamejski kinoama-ter Aljoša Žerjal, svoje fotografije in diapozitive pa bo prikazal vaščan Robert Daneu. Program bo dopolnil krajši kulturni spored na katerem bo sodeloval tudi gledališki igralec Livio Bogateč, v primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani vaškega Ljudskega doma.
V	Miljah bo osrednja svečanost ob 11. uri na Trgu Marconi. Govorili bodo podžupan Ezio Ciacchi, deželni svetovalec Alfredo Berzan-ti in bivši partizan Peter Viola v slovenščini, še prej ob 9.30 bo iz občinske palače odšla delegacija, ki bo položila vence k spomeniku Almi Vivodi, k spominski plošči pa dlim partizanom v miljski ladjedel niči ter k spomeniku Mauru Libe-ru. Pri Korošcih bo v popoldanskih urah partizansko srečanje, ki ga prireja miljska sekcija VZPI ANPI v sodelovanju z miljsko občino.
Na srečanju, ki bo danes in katere mu bo prisostvovalo tudi zastopstvo Zveze borcev NOV iz Kopra, bosta nastopila tudi slovenski pevski zbor Jadran in miljski zbor.
Svečanosti bodo tudi v drugih krajih. Ob 10. uri bo na pobudo rajonske konzulte za Rojan, Greto in Barkovlje spominska svečanost pred spominskim obeležjem na Trs toniku.
V okviru proslav dneva osvoboditve in počastitve žrtev nacifašizma, so včeraj tržaški župan, delegacija občinskega odbora in predstavniki svetovalskih skupin položili vence v parku pri Sv. Justu, v Ul. dAzeglio, Ul. Ghega, na openskem strelišču, na ba-zovski gmajni ter v Rižarni. V imenu deželne uprave sta vence pri Sv. Justu in v Rižarni položila predsednik Pittoni in odbornik Mauro. Prav tako je delegacija svetoivanske konzulte včeraj ponesla vence pred spomenik padlim pri Sv. Ivanu, v Lonjerju in na Katinari.
TRETJA IZVEDBA REVIJE «NAŠA POMLAD»
NEDELJSKI NASTOP MLADIH PEVCEV PRIJETNO K L L TURN O DOŽIVETJE
Nastopilo je deset zborov s Tržaškega, kol go it pa se je predstavil odlični mladinski zbor osnovne šole Lucija - Portorož
D ih pomladi je v nedeljo popoldne preplavil Kulturni dom. Zavel je iz več sto mladih grl v okviru tradicionalne revije mladinskih pevskih zborov, ki jo že tretje leto zapored prireja Slovenska prosvetna zveza v Trstu in ki nosi pomenljiv naslov «Naša pomlad». Svežina v izvajanju in živahni živžav, kakršen se za takšna srečanja spodobi, sta značilnosti, ki dajeta posebno privlačnost prireditvi, da postane pravo prijetno doživetje in užitek. Takšno doživetje je bilo za številno občinstvo tudi nedeljski nastop enajstih pevskih zborov. Ne bomo jih ocenjevali, ker velja, bolj kot vprašanje kakovosti, podčrtati dejstvo, da beležimo tudi na področju kulturne ga udejstvovanja mladih vedno večje vrenje. Večina zborov deluje v okviru šol, kar pomeni, da med šolniki narašča zanimanje za tovrstno dejavnost. Istočasno je spodbudno tudi dejstvo, da naše kulturne organizacije omogočajo šolskim, kakor tudi drugim mladinskim in otroškim skupinam javno izražanje. Zelo važno je, da v mladem človeku spodbujamo in razvijamo zanimanje za kulturno umetniško udejstvovanje, kar zagotavlja kontinuiteto in nadaljnji razvoj ne le zborovskega petja, temveč je bistvene važnosti za ohranjevanje in nadaljevanje zamejskega kulturnega življenja sploh.
Te misli je v svojem pozdravnem nagovoru pred nastopom zborov poudaril član predsedstva Sloven ske prosvetne zveze Niko Sirk. ki je obenem, izrazil željo, da bi se takšna kulturna prizadevanja na mladinskem področju še pomno žila.
Nastopilo je, kot rečeno, enajst zborov. Zal sta odpadla Mladinski zbor Glasbene matice in zbor nižje srednje šole rlvan Cankar» od Sv. Jakoba zaradi obolelosti vevo-vodje Stojana Kureta. Nastopili so otroški zbor Glasbene matice, ki ga je vodil Igor Kuret, pri klavirju pa spremljal Bogdan Kralj, zbor osnovne šole cAlojz Gradnik» z Repentabra pod vodstvom Marice Dolenc, otroški zbor osnovne šole tKarel širok-,> iz Trsta pod vodstvom Maruške Kuret, otroški zbor osnovne šole s celodnevnim poukom iz šempolaja pod vodstvom Draga Žerjala, otroški zbor osnov ne šole s celodnevnim poukom šivan Trinko Zamejski* iz Ricmar.j ter šole od Domja pod vodstvom Vlada Švare (ta dva zbora sta nastopila tudi skupno), otroški zbor osnovne šole z Opčin pod vodstvom Branislava Lupinca. otroški zbor prosvetnega društva VLonjerKati-nara» pod vodstvom Magde Nadli-šek in ob spremstvu Mirana Pe-čenika na harmoniko, mladinski zbor srednje šole «Fran Levstikt> s Proseka pod vodstvom Humber-
niimiiiiiimimtMiiiiiiHiiHitiftiiiiiifiiiiMnmmiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiitiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
USPELA PROSLAVA 33.OBLETNICE OSVOBODITVE V ZGONIKU
Ohranimo ideale demokracije in svobode ki so bili osnova odporniškega gibanja
Vaščani, osnovnošolska mladina in športniki so se poklonili spominu padlih v NOB
Ob lepi udeležbi občanov in s sodelovanjem vseh krajevnih družbenopolitičnih komponent je bila v nedeljo v Zgoniku proslava 33-let-nice osvoboditve z bogatim kulturnim sporedom. V teh težkih trenutkih, ki jih preživlja demokratična republiška ureditev v državi, so naši ljudje še enkrat množično izpričali zvestobo idealom, za katere je darovalo svoja življenja toliko junakov.
NSjprej so ha občinski spomenik padlim v Zgoniku položili venec zgo-niška občinska uprava, krajevne sekcije VZPI-ANPI, KPI, PSI in Slovenske skupnosti, S K Kras, PD Rdeča zvezda in Mladinski krožek, šol ska mladina pa je položila cvetje, na častni straži pa so bilj v svojih dresih športniki Krasa in taborniki RMV.
V otvoritvenem pozdravnem nagovoru je župan Jože Guštin naglasil pomembnost letošnje proslave, ki sovpada z najbolj napetim obdobjem v vseh teh povojnih letih zaradi prevratniških nakan proti demokratičnim svoboščinam. Zato je pozval prebivalstvo k budnosti in strnjenosti, da ohranimo ideale demokracije, svobode in miru, ki so bili osnova odporniškega gibanja.
Slavnostna govora sta v slovenščini in italijanščini imela tajnik oziroma predsednik pokrajinskega vod-
j-f'
Venci na spomenik v Zgoniku
stva borčevske organizacije VZPI -ANPI Dušan Košuta in Arturo Ca-labria, ki sta najprej osvetlila junaško borbo pred 33. leti, ko je zmagala pravica in vera v svobodo z aktivnim doprinosom mladih, starih, žena in delavcev, tako Slovencev kot Italijanov. Letos je položaj v državi zelo resen zaradi ugrabitve posl. Mora in stopnjevanja političnega nasilja, vendar avtorji teh kriminalnih dejanj, samozvane rdeče brigade, nimajo nobene vezi z naprednimi silami, temveč so dediči fašističnih zlikovcev in izvajalci strategije nasilja proti demokratični in svobodni državi. Krivdo, da so te črne srajce še vedno na ključnih mestih in da nemoteno rovarijo, pa sj mora prevzeti KD, ki je v 30. letih svojega vladanja to dopuščala in popuščala nazadnjaškim silam. Zato moramo strniti naše vrste, boriti se moramo proti prevratništvu, korupciji, kriminalu, za kar se bori vsa demokratična javnost. Slovenci smo z velikim krvnim davkom prispevali k strtju nacifašističnega jarma, zato hočemo biti enakopravni v demokratični družbi in dati svoj doprinos k vsestranskemu napredku. O vrednotah in pomenu odporniškega gibanja bi moral; bolj osveščati šolsko mladino in vojake. Vsi dosledni antifašisti moramo dan za dnem dati svoj delež, da obvarujemo demokratične institucije na osnovi enakopravnosti in sodelovanja med tukaj živečim slovenskim in italijanskim življem.
Kulturni spored je bil zelo pester in bogat. Slovenska osnovnošolska mladina je ob skrbni pomoči učiteljstva izvajala vrsto recitacij in zapela je vrsto pesmi ob glasbeno-instrumentalni spremljavi. Tudj italijanski osnovnošolski otroci so zapeli in recitirali. Na povabilo PD Rdeča zvezda je na proslavi gostoval mešani pevski zbor Primorec iz Trebč, ki je pod vodstvom Cezarja Možine zapel trj pesmi, domači cerkveni pevski zbor Majnik pa je pod vodstvom Hermana Antoniča izvajal borbeno in narodno pesem. Celoten spored je povezovala proseška godba na pihala, ki je pod vodstvom Zdravka Kanteja izvedla venček borbenih motivov.
Danes popoldne bo v organizaciji ŠK Kras in PD Rdeča zvezda ne-tekmovalni pohod mimo spomenikov
padlim v NOB v zgoniški občini. Zbirališče je v Zgoniku ob 14. uri, start pa bo pol ure kasneje. —bs—
• Danes ob 17. uri bo na pobudo sekcije KPI »D. Pescatori* v Ljudskem domu »P. Togliatti* v Naselju sv. Sergija proslava 25. aprila.
# Jutri ob 17. url bo na Trgu Stare mitnice 11 na, pobudo železničarske sekcije KPI aktiv o doprinosu železničarjev k volilni kampanji.
■ llllllltllllllllllllllUlllllfMllltlllllllMIIIIMIIimiKIIIIIIMIIIIIIIIIIllllllllllllllimMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllinillllllllllllllllllllll
NESPRETNO PONAREJENI 500-P1NARSKI BANKOVCI
«Srna gora kot republika SFRJ
So tudi v Trstu razpečali večjo količino teh bankovcev?
Neznana tolpa razpečuje v Jugoslaviji in še zlasti v slovenskem Primorju ponarejene bankovce za 500 dinarjev. Vest so sporočili predstavniki uprave javne varnosti iz Kopra, ki so tudi izrazil, domnevo, da tiskajo petstotake v Italiji, po vsej verjetnosti v Milanu.
Domneva, da prihajajo bankovci iz tujine in da so torej delo ponarejevalcev, ki ne poznajo jezikov jugoslovanskih narodov, je sad dejstva, da se ponarejeni bankovci precej razlikujejo od originalnih. Najbolj pade v oči razlika v napisu, kajti na ponarejenih bankovcih piše Srna gora namesto Črna gora. Poleg tega so ponarejeni bankovci nekoliko manjši in bolj bledozelene barve od dejanskih petstotakov.
Jugoslovanski preiskovalci opozarjajo, da so ponarejevalci verjetno razpečali veliko količino ponarejenih dinarjev tudi v Trstu, kjer so
nedvomno izkoristili množično prisotnost Jugoslovanov ob sobotah in tako s precejšnjo lahkoto razpečali ponarejen denar, čeprav je razlika med originalom in ponaredkom precejšnja, je namreč neizvedeno oko na prvi pogled ne opazi.
Seveda so jugoslovanski organi o zadevi obvestili mednarodno policijo Interpol in prav pred kratkim so v Milanu našli večjo količino ponarejenih petstotakov; šlo naj bi baje za 5.000 bankovcev v skupni vrednosti 120 milijonov lir. Doslej še niso ugotovili, kje so ta denar natisnili.
Delavec padel z višine 6 metrov
V tržaškem obratu Orion v Industrijski coni se je včeraj popoldne ponesrečil 50-letni delavec Enrico Ber-nardis iz Ul. Forti 78. Pri razstavljanju plavža je verjetno z varilnim aparatom zvaril železni drog, ki Je
držal ploščad, na kateri je stal ter padel na tla z višine 6 metrov. Ber-nardisu so delovni tovariši priskočili na pomoč in nemudoma poklicali reševalce Rdečega križa; Bemardisa so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprepeli na nevrokirurški oddelek s strogo pridržano prognozo zaradi šte. vilnih telesnih poškodb.
29., 30. aprila in 1. maja sTPPZ v Bazovici
ta Mamala, zaključil pa je mladinski zbor osnovne šole Lucija-Portorož, ki ga vodi Heleno. Jureš. Zbor, ki je lani zasedel prestižno drugo mesto na republiškem tekmovanju mladinskih zborov v Celju. je z nedeljskim nastopom potrdil svojo kakovostno raven.
JUTRI V ULICI UNIVERSITA’
Prof. Rade Petrovič o Dalmaciji v 10. stoletju
V okviru seminarja o »Habsburških Slovanih med Dunajem in Peterburgom*, bo jutri, 26. aprila 1978, ob 9. uri v avli 3 filozofske fakultete, Ul. Universita 7, prof. Rade Petrovič, docent na univerzi v Sarajevu, predaval na temo: »Dal macija v XIX. stoletju*.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
ALEKSEJ ARBUZOV
IRKUTSKA ZGODBA
drama v dveh delih
Prevod	MILE KLOPČIČ
Scena in kostumi
EDVARD ZAJEC Glasbeni izbor in priredba
ALEKSANDER VODOPIVEC Koreografija JANEZ MEJAČ Asistent režije BORIS KOBAL Režija	MARIO	URŠIČ
Danes, 25. aprila, ob 17. uri NEDELJSKI ABONMA.
V gledališču «France Prešeren* v BOLJUNCU
' Rahla pocenitev petrolejskih derivatov
Pokrajinski odbor za cena je na včerajšnji seji določil nove prodajne cene petrolejskim derivatom za o-grevanje stanovanj in drugih prostorov ter za industrijsko porabo. Nov cenik velja od 8. aprila dalje.
Zaradi pocenitev, ki so v zadnjem času nastale na mednarodnem trgu z nafto in njenimi derivati, so nove cene nekoliko nižje od dosedanjih. Tako se je kerozen v kantah po 20 litrov pocenil za 20 lir pr; kanti, gorilno olje, dostavljen« z avtocister-no, za 3,70 lire pri kilogramu, gorilno olje v kantah po 20 litrov pa za 70-80 lir pri kanti, odvisno od kakovosti blaga.
Odbor je določil tudi nove tarife za potrošnjo vode na območju, ki ga namaka dolinski vodovod. Sprejete so bile tarife, ki jih je predlagala pristojna občinska uprava. Določene so bile tudi cene za storitve hotela «Dama bianca* v Devinu in za uporabo javnih površin na občinski tržnici.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Jutri, 26. aprila, ob 11. uri v Trstu (Poklicna šola) v četrtek, 27. aprila, ob 12. uri v Rojanu (nižja enotna srednja šola)
EN SREČEN, VESEL! INU TROŠTOV POLN DAN VOŠČIM
Večer govorov vipavskega redovnika JANEZA SVETOKRIŠKEGA
Nastopa: JOŽE ZUPAN
Gledališča
AVDITORIJ
Revija «lnvito al teatro«. Od trtka, 27. aprila, bo Cooperativa N80-va Scena predstavila' «La sconfitt* dei ciarlatani* Vittoria Franceschia-
ROSSETTI
Danes, 25. aprila, ob 20.30 ‘La brocca rotta* Heinricha von Kleista-Režija: Giorgio Pressburgher. Pre“' stava v abonmaju: kupon št. 7. 8e' zervacije pri osrednji blagajni Pasa' že Proti. Zadnja predstava.
VERDI
Jutri ob 20. uri (reda E/A) P0110’ vitev Verdijeve opere «Luisa Milk17’ Namesto baritonista Lea Muccija b° v vlogi Millerja nastopil Antonio S8!' vatori, ki je v tej operi pel že v & lanski Scali. Od jutri dalje bodo Pn gledališki blagajni (tel. 31948) raZ' deljevali abonmajske izkaznice za sP*1’ mladansko simfonično sezono, ki se bo začela 5. maja z Brahmso'’1111 «Nemškim requiemom».
Koncerti
Jutri delavska skupščina pri SIRT
V zvezi z vprašanjem preustroja bivše steklarne Vetrobel (danes SI RT) so se člani tovarniškega sveta in sindikalisti včeraj sestali z deželnim odbornikom za industrijo Stopperjem ter s predstavniki političnih strank, da bi vzeli v pretres vprašanje podaljšanja veljavnosti dopolnilne blagajne, £3 , ysph 500 delavcev obrata. Konkretno gre za razdobje junij - december 1977 in za novo šestmesečje januar - junij 1978. Politične sile naj bi skupaj nastopile na pristojnih mestih v Rimu, da bi se to vprašanje vendarle premaknilo z mrtve točke in predvsem da ugotovijo, kje se je postopek za preustroj obrata in za prehod na novo proizvodnjo zataknil. O vsem tem bo stekla širša razprava na delavski skupščini, ki bo jutri ob 9.30 v tovarni SIRT.
iiIllilMiiiiiiiliiMliliiiiMiiiiHliiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiintiiiiiiii
V TRSTU SE ZAKLJUČUJE 17. KONGRES FIDAS
Združenje krvodajalcev rešuje mnoga življenja
Čeprav ima FJK sorazmerno visok odstotek krvodajalcev, še zdaleč ne krije potrebe celotne mreže bolnišnic
Tržaško Združenje krvodajalcev ADS združuje 8.500 prostovoljcev, od teh pa več kot polovica daruje kri redno, vsakih 90 dni, eni izmed 14 razpoložljivih sekcij tržaške pokrajine. Celotno članstvo krvodajalcev dežele Furlanije - Julijske krajine pa znaša nekaj nad 40.000, kar (»meni 30 odst. celotnega italijanskega števila vpisanih krvodajalcev.
Razumljivo torej, da poteka letošnji, 17. vsedržavni kongres Združenja krvodajalcev FIDAS, v našem mestu, ki je spodbuden zgledu drugim italijanskim mestom za pozitivne uspehe dosežene na tem področju.
To pa še ne pomeni, da italijanskim bolnišnicam ne primanjkuje krvne plazme. Nasprotno. Italija predstavlja na statističnih razpredelnicah Evrope sorazmerno najnižjo količino razpoložljive krvne plazme, tako da poteka transfuzija pre-pogostoma v nemogočih okoliščinah z razumljivimi posledicami. Današnja poprečna zmogljivost krvi na italijanskem ozemlju — tako pričajo najnovejši podatki — naj bi bila le 3 stekleničke na vsakih 100 o-seb, kar pa predstavlja le polovico tistega, kar bi v zadostni meri krilo potrebe javnih bolnišnic. Dejstvo je, da krvna plazma v Italiji znatno primanjkuje in to predvsem v pokrajinah italijanskega Juga, na Sardiniji in na Siciliji. Zato naj bi bil ta kongres in kot tudi vsi dosedanji, nekak poziv vsem polnoletnim zdravim državljanom, naj v čimveč-
ji meri razširijo vsedržavno mrežo krvodajalcev.
«Vsaj en krvodajalec v družini za boljšo družbo* je geslo, ki spremlja tridnevni kongres združenja FIDAS, M se danes zaključuje v sejnih prostorih pomorske postaje. Le takp polnoštevilno in redno darovanje krvi bi rešilo italijanske bolnišnice iz stiske, ki je žal vedno prisotna.
Za vse zainteresirane bodoče krvodajalce so uradi Združenja krvodajalcev v Trstu ADS (Associazione donatari sangue) odprti vsak dan od 8. do 12. ure na svojem sedežu v Ul. Cavalli 2/c, nasproti glavne bolnišnice.
(kt)
V okviru «Glasbcnih srečanja bo v četrtek ob 18. uri koncert novoustanovljene skupine »Gruppo Strumentale Giuliano*, ki bo izvajala skladbe Sta-mitza, Mozarta in Gyrowetza,
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 25. aprila MARKO
Sonce vzide ob 5.03 in zatone ob 19.03 — Dolžina dneva 14,00 — Luna vzide ob 21.49 in zatone ob 6.47.
Jutri, SREDA, 26. aprila ZDESLAV
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 15,1 stopinje, najnižja 11,4, ob 13. uri 15,1 stopinje, zračni tlak 1012,5 mb pada, vlaga 59-odstotna, nebo 6/10 pooblačeno. veter 5 km na uro seve-rozahodnik, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
V Trstu se je rodilo 12 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
RODILI SO SE: Bruno De Perini, Ingrid Santarossa, Luca Balos, Michael Casalli .Raffaele Marussi, Ce-cilia Festa, Evelyn Strincone, Marzia Zorzettig, Michela Mancini, Cristina Giuressi, Roberto Sorgo, Elena Zanon.
UMRLI SO: 73-letni Carlb Cohselii, 62-letni Giorgio Benedetti, 80-letna A-dele Cattaruzza vd. Guštin, 79-letni Quirino Novel, 83-letni Giovanni Sos-si, 86-letni Giacomo Spinotti, 71-letni Antonio Cevnja, 85-letni Ivan Gerdina, 62-letna Nerina Ielen por. Giorgolo, 6l-letni Danilo Grissani, 91-letna Mar-gherita Hodnig vd. Rosolini, 70-letni Lorenzo Menegotti, 71-letni Giordano Giorgi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mi-ramarski drevored 117, Ul. Combi 9. (od 8.30 do 13. In od 16, do 20.30) Trg Ospedale in Istrska ulica 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospedale in,Istrska ulica 35.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica; tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-sl jan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
P	v I
pam železnina
|\/1	STROJI _ TEHNIČNI ARTIKLI
iraport-export
za Industrijo, kmetijstvo In zo dom
TRST (Induitrljtka cona)
D O M J O. 132 - Tel 974-979
Ariston 16.00--18.00 - 20.00 - 22.00 diavolo probabilmente*. Režija 8*! bert Bresson. Prepovedan mladi*11 pod 14. letom.
Mignon 14.00 «Wdst side story». Nazionale 16.00 «La vita davanti * se*. Simone Signoret. Prepoveda® mladini pod 14 letom. Barvni f®1 Grattacielo 15.30^22.10 «Due vite volta*. Shir)ey McLaine, Lesl,e Browne, Anne Bancroft. Barvni fi'!0, Excelsior 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 febbre del sabato sera*. John ^r>’ volta. Glasbo k filmu izvajajo Gees*. Prepovedan mladini pod letom.
Fcnice 16.00 «Sella d'argento». liano Gemma, Sven Valsecchi, ^in' zia Monreale. Barvni film.
Eden 16.00 «New York - Paril?1 81 sabotage 78». Robert Reed, S115811 Strasberg, Barvnj film.
Ritz 16.00 «Ecce bombo*. Nanni retti, Fabio Traversa. Barvni f®1, Cristallo 15.30 «Piedone ['african0*' Bud Spencer. Barvni film. Filodrammatico 15.30 «Superexcitation’ Prepovedan mladini pod 18. leto10' Aurora 15.30 «La mapzetta*. f'81 Manfredi, U. Tognazzi. Barvni Capitol 14.30—21.30 «Incontri raWlC1' nati del terzo tipo. Barvni film-Moderno 15.30 »Giulia*. Jane Fonda 81 Vanessa Redgrave. Barvni fil*11' , Ideale 15.00 «Nick mano fredda* P811 Newman. Barvni film.
Vittorl« Vcncto 15.00 «Good bye e amen*. Tony Musante. Barvni td1"' I Astra 15.30 «Dimmi che fai tutto Pe | me*. Johnny Dorelli. Barvni j Radio 15.00 »Gola profonda*. Lin J | Lovelace. Prepovedan mladini P°° 18. letom, barvni film.
Volta 15.00 «11 colosso di Rodi*. P°” Calhoun, Lea Massari. Barvni f'4rn'
Prosveta
'PD Vesna prireja v soboto, M- A priia, ob 20.30 v kriškem Ljudsk8 domu ob priliki delavskega prazni,8* «Kulturni večer*. Nastopajo: mn®1 pevski zbor Tabor, domača godba P* pihala, baletni odsek ŠD Mladina 1 vaški recitatorji. Vljudno vabljeni!
Razstave
PD Kraški dom z Repentabra šča, da je v galeriji Kraške hiš« i Repnu odprta razstava »Tržič vč«*" in danes*, danes, 25. aprila, in v « . deljo, 30. t.m„ od 11. d0 12.30 in 00 15. do 17. ure.
Izleti
Društvo slovenskih upokojencev V Ij8 liji priredi v petek, 5. maja, ce: dnevni izlet v Gonars in v Passah no (vila Manin) za tržaške in gori8 člane. Vpisovanje v Trstu od sr«®-’ 26, t.m., do petka, 28. t.m., od do 12 ure v Ul. Cicerone 8.
rnmmma*
Namesto cvetja na grob Brezigar darujeta Bruna in Josip ^ lič 5.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Doljak darujeta Bruna in Pepi ^ 5.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Marije V" ljak vd. Rebula daruje družina ” bula, Bajta 62, 5.000 lir za ŠK Kr*
Mali oglasi
CARLI VIRGILIO sporoča vsem prijateljem In znancem, da je odprl novo prodajo vseh vrst starih in novih av tomobilov. Na zalogi 500 L 71 750 68 126 76 127 72 128 71 73 A112 73 128 coupe 73 130 AR 70 1500 C 66 850 S 70 simca 1301 72 citroen DS 20 71 citroen 1220 73 124 68 71 125 70 A 111 72 124 coupe 72 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Bri fiata Casale št. 7, tel. 826084.
IZVENKRMNI motor carniti 12 KM dobro ohranjen ugodno prodam. Telefonirati 212267.
IŠČE se osebje za čiščenje hiš. Predstaviti se: FARO — Ul. S. Fran cesc0 4/1, tel. 790527 od 8.30 do 13. in od 16. do 19. ure.
22. april -1. maj
URNIK: 9.00 — 12.30 15.30 — 23.00 (sobota in prazniki 9.00 — 23.00)
Tržaški
velesejem
TRG DE GASPERI 1
florshow?i
RAZSTAVA CVETIC IN RASTLIN
Po dolgi in hudi bolezni nas je za vedno zapustila naša nepozabna
JUSTINA GUŠTIN por. URBANČIČ
Pogreb bo jutri, 26. t.m., ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Trstu na repentabrsko pokopališče.
Žalostno vest sporočajo: mož Leopold. sin Boris, hči Silva in drugo sorodst .o
Repentabor, 25. aprila 1978
Zapustil nas je naš dragi
MARJO TROBEC
Pogreb bo jutri, 26. aprila, ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: žena, hčeri Marija in Sonja, zeta, vnuk Aleš-sandro in vnnldma Monica ter vsi
Trči, 25. aprila 1978 (Občinsko pogrebno podjetje)
GORIŠKI DNEVNIK
25. aprila 1978
v NEDELJO V SKEDNJU Predstavitev druge škertenjske medalje
j,y ‘-edeljo je bila v domu Jakoba Omarja v Skednju predstavitev ru®e škedenjske medalje, posveče-e doslej premalo znanemu liku iz Pretekle zgodovine, škedenjski kru-Tako nedeljska prireditev kot balja pa sta hotela biti oddolži-„v in ovrednotenja tega lika, in obe-■ ern značilnosti Skednja, hkrati pa ,t!xr,0l Poudariti, da je bila škedenj-ra krušarica Slovenka, čeprav da-dejst ne^ater‘ skušajo izkriviti to
Jkedenjski kruh je bil v preteklih oieljih znan daleč naokrog. Vsak on so ga krušarice v košarah na y.v' nosile v Trst. To delo so z Kretom leta 1954 uradno prepove-«• črtico o škedenjski krušarici g Izpisal italijanski režiser Sandro olehi. V njej odkrito priznava, mor-““ frv> >n edini, da je bila to Slo-nka. Na nedeljski prireditvi sta Oor Vrabec in Jožica Mržek pre-odlomek iz tega dela. Nasto-tr-.i s*a škedenjska mešani in o . pevski zbor pod vodstvom Du-®na 'Jakomina, v narečju pa so u-j! ,zPrili še kratek odlomek iz ške-Mtke°a življenja.
Medalja je delo akademskega ki-nnrja Jožeta Pohlena iz Kopra. Po-en je leta 1971 izdelal tudi prvo edaljo, posvečeno 100-letnici ške-pošte. Medalja, ki so jo vlili 'Sencah, predstavlja na eni strani edenj, na drugi pa krušarico pri
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTI'
ZAGREBŠKA «KOMEDIJA» PONOVNO MED NAMI
DR2IC - FOTEZ - STRA2IČIČ
DUNDO MAROJE 72
glasbena komedija v dveh delih
Uglasbil
Scenograf
Kostumograf
Koreograf
Režiser
Dirigent
DELO JUSIC Zvonko Suler Ika Škomrlj Tihana Skrinjarič VLADO STEFANOVIČ PERO GOTOVAC
V	četrtek, 27. 4., ob 20.30 v gledališču «G. VERDI«
v GORICI (Goriški abonma in abonma red J)
V KULTURNEM DOMU V TRSTU
V	PETEK, 28. aprila, ob 20.30 ABONMA RED A premierski
in RED D - mladinski v sredo
V	SOBOTO, 29. aprila, ob 20.30 ABONMA RED B - prva so-
bota po premieri, RED E - mladinski v četrtek in RED F - sindikalni
V	NEDELJO, 30. aprila, ob 16. uri ABONMA RED C - prva
nedelja po premieri in RED G - popoldanska predstava na dan praznika
« « #
Sporočamo cenjenemu občinstvu, da smo bili primorani zamenjati stalne dneve abonmajev ter jih združiti, ker ima gledališče «Komedija» na razpolago samo en dan za gostovanje v Gorici in tri dni za gostovanje v Trstu. Prosimo cenjene abonente za razumevanje. Obenem lepo prosimo abonente, ki se ne bi mogli udeležiti predstave, da to telefonsko sporočijo (v Trstu: tel. 734-265, v Gorici: tel. 24 95)
Obračamo se na cenjene abonente (redov B, C, F in G) s prošnjo, da dvignejo nove številke sedežev v Kulturnem domu od jutri, 26. t.m., od 12. do 16. ure ali eno uro pred pričetkom predstav
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav
OBVESTILO
V uradih Vsedržavnega združenja J*»Janških antifašističnih političnih Preganjancev ANPPIA v Ul. Crispi ®v- 3, lahko dvignejo tramvajske in Po bušne izkaznice s popustom, ki P°b° veljavne za mesec maj 1978.
..",,»iinmi,i„„„„.............................................................
V SOBOTO IN NEDELJO V REPNU
Kulturno srečanje s Tržičani utrdilo zavest prijateljstva
Mostje z Gorenjskega deležni toplega sprejema s strani domačinov - Kultur-nn prireditev v soboto zvečer - Ogled Rižarne in proslava dneva osvobodi-tve prod spomenikom padlim v NOB - Srečanje je priredilo PD <rKraški dom»
,y nedeljo se je v Repnu z.aklju dvodnevni obisk kulturne dele-?..Cl.ie društva »Pobratenje* iz Tr , a na Gorenjskem. Tržiške kul-j^e delavce je v to prelepo kra-
vas povabilo domače PD Kra
dom, ki je z njimi že več časa tesnih stikih. Pod posrečenim * s,°m «Srečujmo se in spozna vaj-Se», so Tržičani in domačini 'ledilj v soboto praznik, kakršnega 'a	v zadnjih časih sko-
wa ne pomni.
recanje se je začelo v soboto . Poldan na dvorišču Kraške hiše, ji so tudi odprli razstavo o Tr fotn' V. galeriji visijo na panojih j. Rafije, ki prikazujejo to go-ti n.isko mesto v vsej njegovi lepo stv n'e^0vo zgodovino in današnje lj arn°st. Poleg tega so razstav-nj ne Lidi raznovrstne skulpture, ki Vp° nič drugega kot korenine dre-s- a tako izoblikovane, da so sinVa umet,n'ska dela. »Povabili ' o vas na Kras*, je v svojem po h/jVnfrn nagovoru gostom dejal ^edsednik PD Kraški dom Milko da i an’ se z vami spoznamo, skupaj z vami še enkrat izpri
fam
. ‘.no realnost, da nas meja ne lo taa,ml)ak Je čisto formalna čr-
„ Preko katere se prelivajo enot prizadevanja Slovencev.* imenu Tržičanov je zbranemu
SI
občinstvu spregovoril predsednik ob činskega sveta sindikatov Tržič Jo že Zupančič, ki k' dejal: »Izredno me veseli, da je prišlo do tega srečanja med nami. Tako utrjujemo vezi med slovenskim narodom na eni in drugi strani državne me je. Slovenski kulturni prostor je eden, zato je prav. da se v takili oblikah sodelovanja srečujemo in spoznavamo.* V tem duhu je nato potekalo celotno dvodnevno srečanje, v duhu prijateljstva In sodelovanja. To se je izkazalo tudi v soboto zvečer na kulturni prireditvi.
PD KRAŠKI DOM z Repentabra
se iskreno zahvaljuje : a pomoč ob priliki srečanja s Tržičani: občanom, ki so na katerikoli način pomagali društvu, restavraciji Križman iz Repna, ki je dala na razpolago dvorano za kulturni večer, zadrugi Naš Kras, ki je pripomogla k razstavi »Tržič včeraj in danes* v galeriji Kraške hiše v Repnu, hotelu Furlan z Repentabrs in trgovini jestvin Karlo Grgič nd Fernriičev za denarne prispevke.
Moderno združenje na uslugo delavcem, študentom in upokojencem
POTOVANJE NA OTOK ELBA
OD 12. DO 14. MAJA 3 dni — vse vključeno 59.000 lir
Program — vse informacije in podrobnosti na sedežu
\
Zainteresirani lahko dvignejo pomladanski turistični program ARCI pri deželnih uradih ARCI ali pa pri poverjenih krožkih.
^formacije in vpisovanje: ARCI, Ul. del Toro 12, od 17. do 20. Ure (razen ob sobotah). Telefon 794 530.
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH Zadruga z neom. zavezo, Bazoviška ul. 2, OPČINE
VABILO
Spoštovani član!
Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega letnega občega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 28 4. 1978 ob 9. uri *n v drugem sklicanju v
NEDELJO, 30. APRILA 1978, OB 10. URI v dvorani FIN2GARJEVEGA DOMA, Narodna ul. 89
(zraven Hranilnice in posojilnice) z naslednjim
DNEVNIM REDOM
T Poročili upravnega in nadzornega odbora, razprava in odobritev obračuna za poslovno leto 1977 ter razdelitev čiste-. ga dobička.
Pristop k osrednjemu jamstvenemu skladu hranilnic in . Posojilnic.
Določitev višine posrednih in neposrednih kreditov posamez-. nim obvezancem.
Določitev doplačil novih članov ter višine aktivnih in pa-. sivnih obrestnih mer.
?■ Volitve novih odbornikov in nadzornega odbora.
"• Slučajnosti.
UPRAVNI ODBOR
^■S.: Ker se predvideva, da se prvega sklicanja ne bo udeležilo radostno število članov, Vas vabimo, da se gotovo udeležile nbč-n®8a zbora v drugem sklicanju, t.j. v nedeljo, 30. aprila 1978, ob 10. uri
ki je bila v dvorani gostilne »Križman* v Repnu, ko so si predstavniki obeh kulturnih društev izmenjali priložnostna darila, v imenu družbenopolitičnih organizacij iz Tr žiča pa je Jože Zupančič podaril županu dr. Pavlu Colju grb mesta. Na svečanosti je iioleg predstavnika SPZ in predsednika domačega društva spregovoril tudi predsednik izvršnega odbora tržiške občinske kulturne skupnosti Miro Vrhovnik.
Sledi! je^kultumi spored, na ka terem so se res številnemu občin stvu predstavili domača dramska skupina z veseloigro «Kje je meja?* in pa gostje, ki so oblikovali svoj celovečerni spored. Nastopili so re citatorji, mešani pevski zbor tovar ne «Peko* ki ga vodi prof. Milko Škobrne, vokalni kvintet bratov Zu pan, citraški ansambel filmski klub «Tomo Križnar* in tržiški instrumentalni kvintet, ki je poskrbe! tudi za ples in zabavo, ki se je ml vi ja la pozno v noč.
Srečanje se je nadaljevalo tudi v nedeljo, ki je bila v znamenju pra znovanja dneva osvoboditve. Najprej sta kulturni delegaciji iz Tr žiča in Repentabra položili venec v Rižarni, ki je na goste naredila mogočen vtis. saj je bil to kraj smrti in teme. Ta vtis pa je splah nel, ko so se vsi. domačini in Tr žičani zbrali ob spomeniku padlim v NOB na Repentabra. Tu m; se poklonili svetlemu zgledu in sporni nu borcev, ki so darovali svoje živ-1ten je za svobodo. «Skupaj s Tržičani* je dejal župan dr. Colja, »smo se zbrali pred tem spomenikom, da , bi počastili naše padle. Imena tridesetih borcev NOB. ki so vklesana v ta kraški kamen, jasno dokazujejo, da smo se mi vsi fašističnemu nasilju uprli. Kako se tudi ne bi. saj so napi hoteli črno srajčniki odvzeti kar nam je naj dražje - jezik. S takim zgledom dobivamo tudi danes Slovenci v Italiji novih energij, s katerimi se dan za dnem,.v sodelovanju z demokratičnimi italijanskimi silami borimo za naše pravice. Slovenci pa se moramo še bolj vključiti v družbe no dodajanje v Italiji, kajti le tako nam bo uspeh zagotovljeni.* Ob spomeniku NOB je spregovoril tudi predsednik občinske konference so cialistič^e zveze delovnega ljudstva Tržič Marjan Jaklič, ki ie oodda ril delež partizanov pri strt ju nazadnjaških sil in podčrtal vsa napredna prizadevanja, ki se borijo za boljšo in bolj humano družbo in odnose med ljudmi. Osnovnošolski otroci šole »Alojz Gradnik* iz Repentabra so nato recitirali partizanske pesmi in zapeli. Ob koncil proslave so delegacije VZPI - ANPI, občinske uprave in Tržiča položile spominske vence k spomeniku.
Popoldan se je srečanje nadaljevalo s piknikom na repentabrskem balinarskem igrišču, nakar so se gostje in domačini, polni novih vtisov, poslovili, (mč)
Razna obvestila
Slovensko dobrodelno društvo obvešča, da bo kot vsako leto organiziralo obmorsko kolonijo v Nabrežini in sicer julija za dečke, avgusta za deklice. Toplo priporoča staršem (tudi v dvomu, če Do otrok šel), da predložijo na šolah prošnje za vpis, v določenem roku, da ne bo težav in nevšečnosti v zadnjem času. Istočasno vabi vse mamice, ki bi morda reflektirale na delo: spremljevalke, kuharice in čistilke, da telefonirajo na št. 6561P od 17. do 18. ure za e-ventualni dogovor.
PROSLAVA 25. APRILA NA GRAJSKEM DVORIŠČU V GORICI
Z močjo idealov odporniškega gibanja odbiti sedanji napad na demokracijo
Spregovorili so župan De Simone, predstavnik VZPI-ANPI Poletto, predstavnik Slovencev Primožič in predstavnik demokratičnih strank Coloni
Odločen boj proti terorizmu, ki ima v načrtu šibitev države, je bil osrednja tema govorov na včerajšnji proslavi 25. aprila, dneva osvoboditve, ki so jo demokratične in proti fašistične sile priredile na grajskem dvorišču v Gorici, kjer so nacisti med vojno streljali talce. Poleg župana Pasquala De Simoneja, predstavnika VZPI - ANPI Silvina Po-letta, predstavnika slovenske narodnostne skupnosti Mirka Primožiča in predstavnika strank Sergia Colo nija so se proslave udeležili vidni politični in javni delavci, župani devetih občin goriško pokrajine s prapori, predstavnika parlamenta Ma-rocco in Bacicchi, predstavniki vojaških in civilnih oblasti, strank, delavci itd.
Župan De Simone je dejal, da odporništvo nikoli ni bilo tako važno kot danes in da žrtve, ki so v odporniškem gibanju padle za svobodo in za pravičen napredek, nikoli niso bile tako dragocene kot v sedanjem kritičnem trenutku za Italijo. če je bil proces obnove težaven in nepopoln, in če smo danes v tako težavnem položaju, je temu krivo napačno tolmačenje odporniškega gibanja.
Silvino Poletto je omenil zaskrbljujoče naraščanje napetosti v naši deželi, ki se manifestira preko atentatov in cele vrste provokacij-skih dejanj. Ob meji čutimo poskus uvajanja civilne vojne in destabilizacije dražbe, da se prepreči u-resničevanje osimskih sporazumov.
Predsednik teritorialnega odbora Slovenske kulturne gospodarske zveze dr. Mirko Primožič je v svojem govora dejal, da smo se zbrali zato, da počastimo spomin padlih za svobodo in da ocenimo prehojeno pot država in dražbe pri uresničevanju ciljev svobode, demokracije in napredka. Za nas. Slovence, je še posebej priložnost, da ugotovimo, koliko tistih pravic je deležna naša nar<xln.>slna skupnost v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki so zapisane v ustavi in ne nazadnje tudi v črki in duhu pred letom dni ratificiranih osimskih sporazumov.
Primožič je nadalje dejal, da preživlja republika najtežavnejše razdobje v svoji zgodovini in da se mora boriti proti silam, kj hočejo zaustaviti vključevanje širokih ljudskih množic v vodenje države ter razbiti enotnost delavcev in demokratičnih sil. Ugrabitev poslanca Al-da Mora in umor njegovega spremstva je samo zadnji člen v stop njevanju napetosti, političnega terorja in kriminala, ki se je začel z do danes še nesojenim zločinom v kmečki banki v Milanu. Visoki demokratični zavesti ogromne večine italijanskega ljudstva gre zasluga, če so cinični morilci odtujeni od množic. Nekdanji borci in vse ljudstvo jih zavrača in obsoja za to, kar so: orodje v rokah sil, ki bi hotele zaustaviti nadaljnji razvoj svobode in demokracije ter pahniti Italijo v položaj, v kakršnem sta bili Grčija in Šoaniia in je še danes Čile.
Primožič se je nato dotaknil položaja naše narodnostne skupnosti ter deial, da smo danes, 33 let po osvoboditvi izpod fašističnega jarma, za katero ie naš mladi narod plačal visok krvni davek, še vedno daleč od tega, da bi se počutili varne in ena-
kopravne. Kljub bazoviškim žrtvam, mučeniški smrti Lojzeta Bratuža, padlim partizanom in talcem ter in ternirancem se moramo še vedno boriti za priznanje osnovnih narodnostnih pravic. Tudi v tem italijanska država zaostaja za demokratično rastjo lastne družbe, je dejal Primožič ter sklenil govor z ugotovitvijo, da je potrebno zavarovati težko pridobljeno demokracijo ter poraziti tiste sile, ki Slovencem oporekajo pravico do lastne narodnostne identitete ter zavirajo njihov nemoten narodni razvoj.
«Bolj kot boj proti nacifašizmu, je odporništvo uveljavitev človekove svobode, pravičnosti in tolerance,* je dejal Sergio Coloni ter opozoril na Morove besede o potrebi uresničevanja novega smisla dolžnosti italijanskega državljana.
Slovesnosti ob 25. aprilu na tržiškem območju
Slovesnosti ob dnevu vstaje se bodo danes zvrstile tudi na tržiškem področju. Ob 10. uri bodo predstavniki občine in borčevskih organizacij iz Tržiča položili vence pred spominsko obeležje v S. Polo, zatem bo
podobna slovesnost na mestnem pokopališču, kjer bo govoril Lorenzo Fantini - Sasso. V Ronkah se bodo slovesnosti začele že ob 8.30 s polaganjem vencev pred spominskim obeležjem v Selcah, pol ure kasneje pa v Ronkah, kjer bosta govorila deželni odbornik Cocianni in senator Bacicchi. Ob 11.15 bo na ronskem županstvu svečanost, med katero bodo svojcem padlih podeliti častna priznanja.
Slovesnosti s polaganjem vencev bodo danes zjutraj tudi v Štaranca-nu, Foljanu in Špetra ob Soči.
Jutri zvečer sr ja občinskega sveta v Gorici
Jutri zvečer ob 18.30 se bo ponovno sestal goriški občinski svet. Na dnevnem redu je nadaljevan,je razprave in glasovanje o občinskem proračunu za tekoče leto.
Neznani storilci so v nedeljo ponoči odstranili D'Annunzijev doprsni kip na goriškem gradu. Bronasto skulpturo so našli včeraj zjutraj na stopnišču, kakih 150 metrov stran, goriški mestni stražniki, ki jih je poklicala lastnica bližnjega gostinskega obrata.
V SOBOTO POPOLDNE V GORICI
RAZSTAVA RISB NATEČAJA OB 200-LETNICI TRIGLAVA
Na slovesnosti bodo podelili priznanja najboljšim učencem-risarjem - Knjižne nagrade tudi za avtorje najboljših spisov na planinsko tematiko
Te dni sta komisiji, ki sta bili zadolženi za ocenjevanje literarnih in risarskih prispevkov za natečaj ob 200-letnici prvega pristopa na Triglav, ki ga je razpisalo Slovensko planinsko društvo v Gorici, o-pravili nalogo. Pregledali in ocenili sta 85 risb in 77 spisov. Posebno težavna je bila naloga komisije, ki je ocenjevala risbe, saj je morala upoštevati zelo različne kriterije, kajti sodelavci prihajajo iz različnih krajev in različnih šol. V risarskem natečaju so namreč sodelovali učenci petih razredov vseh slovenskih osnovnih šol na Goriškem. Knjižne nagrade bodo prejeli Matjaž Terčič, ki obiskuje osnovno šolo v Števerjanu. Jožko Jarc, iz osnovne šole v Doberdobu in Gerlihda Te-doldi, ki obiskuje peti razred osnovne šole v Ul. Croce v Gorici. Komisija pa je priporočila in pohvalila še risbe, ki so jih izdelali Martina Baldan, osnovna šola v Doberdobu, Loiner Woine, David Orzan in Marko Vrtovec, vsi osnovna šola v Ul. Vittorio Veneta, Pavel Pavletič, osnovna šola v Rupi in Romeo Nicolosi, osnovna šola v Števerjanu.
Med 77 spisi, ki so jih poslali dijaki tretjih razredov nižje srednje šole «It>an Trinko» v Gorici, je komisija ocenila za najboljše, naloge, ki so jih sestavili Branko Jarc, 3.
1111111111111111111111111111111111111111111 Min IIMI lil 1111111 nun IIIIIIIIIIM minili iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiifiiiiiirimiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiriiimiiiiHiii im iiiitimiiiiiiiiii ii iniiiii mi
OB ROBU RAZPRAVE V OBČINSKEM SVETU V DOBERDOBU
n i	j	•	i	•	••	•	v
na podlagi teoretične naselitvene možnosti
To merilo je uveljavila dežela - Občina bo prebivalce seznanila z gospodarskimi in političnimi vidiki nove urbanistične politike
Na zadnji seji občinskega sveta v Doberdobu so obširno razpravlja li o prispevkih, ki jih morajo po novem Zakonu plačati za urbuniza cijo zemljišča tisti občani, ki so se odločili za stanovanjsko izgradnjo. O višini prispevkov se je raz. vila živahna razprava, med katero je bilo sklenjeno, da 1» občinska uprava sklicala sestanke občanov in obrazložila novi mehanizem, da bodo občani seznanjeni z njim in da bodo razumeli, zakaj morajo plačevati dajatve za izgradnjo cesto, njeno -vzdrževanje, za naitolja vo vode, elektrike, kanalizacije itd.
Ob tej priložnosti so občinski predstavniki omenili tudi deželno odločitev, da morajo v Doberdobu uveljaviti višjo prispevno stoonjc, kot so jo sprva določili. Dežela namreč trdi, da je mogoče na zazidalnih piovršinahi v Doberdobu na seliti do 8.000 prebivalcev. Do te številke so njeni uradi prišli na podlagi izračuna, ki upošteva v urbanističnem načrtu določene zazidalne površine ter 100 kubičnih me trov na vsakega stanovalca. Gre za teoretično možnost, ki jo dežela uveljavlja samo za plačevanje prispevne stopnje za primarno in sekundarno urbanizacijo zazidljivih
iiiifiiMiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^iiiiiiiii
S srečanja dijakov v Gorici
Na sobotnem šestem dijaškem obmejnem srečanju Primorske v Gorici so v Avditoriju priredili kulturno akademijo, na kateri so sodelovali dijaki s te in one strani meje. V veži Avditorija pa so pripravili razstavo umetniških del, ki so jih pripravili dijaki sami. Na sliki dijakinje si ogledujejo razstavo.
Pred poimenovanjem trgovskega zavoda po Ivanu Cankarju
Pred zaključkom šolskega leta bo slovenski trgovski zavod s svečano prireditvijo poimenoval šolo po Ivanu Cankarju. Sklep o poimenovanju je sprejel šolski organ ob 100-letnici pisateljevega rojstva. Ustrezni uradi so predlog odobrili z dekretom in sedaj se vodstvo šole, ravnateljstvo in profesorski zbor ter zavodski svet pripravljaj, na prireditev, kjer bodo šolo tudi javno poimenovali. Ob tisti priložnosti bodo odkrili sliko Ivana Cankarja, delo rlikarja Klavdija Palčiča.
Trgovski zavod je zadnja srednja šola na Goriškem, ki je sprejela poimenovanje, saj je tudi najmlajša. Ostale šole so se poimenovale že
pred leti. Profesorski zbor se v teh dneh ukvarja s programom prireditve ter izbira najbolj primeren kraj za njegovo izvedbo.
Spomladanski izidi slovenskih višjcšolcev
Dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Gorici so te dni na spomladanskih izletih po italijanskih mestih. Nekaj dni prijetnega potovanja in obiskov znamenitosti v Firencah in v Rimu je omogočil šolski skrbnik, ki je prisodil včeraj prosti dan, tako da ni šolskega pouka dva dni. Kakor smo rekli, so licejci odšli na 4-dnevni izlet v Firence, trgovska šola pa je odšla v soboto v Rim ter se bo vrnila v sredo zjutraj ob 8. uri.
Drugi del dijakov trgovske šole, dijaki drugega in tretjega razreda, pa bo 29. ap>rila odšel na tekmovanje v strojepisju, ki bo v Montecati-niju. Na tekmovanju, ki ima dolgo tradicijo, bo slovenska trgovska šola letos prvič sodelovala. Na srečanju strojepiscev, ki omogoča preizkušnjo znanja, bo sodelovalo 20 slovenskih dijakinj in dijakov. Izletniki si bodo ogledali zgodovinske znamenitosti Firenc in se bodo vrnili v Gorico 2. maja.
parcel. To pa ne pomeni, da bodo morali v občini Doberdobu spre meniti urbanistični načrt, ki 3o ga izdelali na podlagi predvidevanj. Za naselitev največ 5.000 prebival cev. Mimogrede naj omenimo, da je arhitekt Picinato izdelal za Gorico urbanistični načrt, ki je predvidel zvišanje števila prebivalcev na 80.000. V sedanji fazi spreminjanja toga načrta so število zmanjšali na GO.000 Ugotovili so namreč, se šte vilo prebivalcev občine Gorica že vsa povojna leta suče od 40 do 43 tisoč in da jo ,nerealno predvideti tako visok skok, ko pa za to ne obstajajo realni pogoji.
Tudi v primeru občine Doberdob gre za teoretične napovedi, o. naselitvenih možnostih, ki so deželi služile za podlago, ko je določala prispevne stopnje za urbanizacijo.
Že v sami razpravi na seji občinskega sveta so upravitelji pojasnili, da razvoja občine Doberdob ni mogoče vzporejati z razvojem stanovanjske izgradnje v strnjenih naseljih, denimo, v mestih, zakaj občan na Krasu in kjerkoli na podeželju, ki gradi novo bivališče, hoče imeti enostanovanjsko hišo z vrtom, zelenico, vinogradom itd., kar zah teva večjo parcelo kot v mestu. Poleg tega v Doberdobu ni parcel, ki so v prodaji, ker .je vsak zemljiški posestnik možen graditelj, če ne on sam, pa njegovi otroci ali bližnji sorodniki. Vse te okoliščine v praksi sila omejujejo gradbeno dejavnost in močno zmanjšujejo tudi številko 5.0Q0 prebivalcev, ki .jo je v zazidalnem načrtu postavila ob činska uprava.
To .je ena plat vprašanja, ki se postavlja v gradbeništvu na Krasu danes. Druga plat se nanaša na plačevanje prispevne stopnje za urbanizacijo. Občina bo občane na javnih sestankih seznanila z novo urbanistično politiko, na podlagi katere ne bodo več vsi občani pla čevali stroškov urbanizacije, ampak samo tisti, ki so graditelji. Bolj ko se neko naselje širi. več infrastruktur potrebuje, več cest in več napeljav. Pred leti, ko so bile gradbene špekulacije neomejene, se je za gradnjo infrastruktur našel denar pri državi, danes morajo to plačevati občine, kar pomeni, da morajo plačevati občani sami. Ne samo gradnjo ceste itd., ampak tu di njihovo vzdrževanje. To pomeni, da je potrebno denar pravilno obrniti, To pa pomeni še marsikaj drugega, recimo, novo politiko do vaških središč, ki postopoma izumirajo, ker občani zapuščajo stare hiše in si hočejo zgraditi nove. Sedanja urbanistična politika v velikih mestih in tudi v manjših krajih pa teži k temu, da se ohranja jo zgodovinske cone in stara vaška jedra, saj gre za pomemben stanovanjski fond, ki ga je mogoče ohraniti z majhnim denarjem in ki že razpolaga s cestami, vodovodom, elektriko, kanalizacijo itd. Skupnosti ni potrebno trošiti denarja za te napeljave kot ga je potrebno trošiti, kadar gre za nove gradnje
Stalno slovensko gledališče	
	v Trstu
MIROSLAV KOŠUTA	
VITEZ NA OBISKU	
mladinska	igra v šestih slikah
Scena	Demetrij Cej
Kostumi	Marija Vidau
Glasba	Aleksander Vodopivec
Režija	MARIO URŠIČ
V pelek,	28. aprila, ob 9.30 v
gledališču	«G. Verdi* v GORICI.
na robu naselja.
Občinska uprava v Doberdobu je naročila strokovnjakom na področju urbanizma, da raziščejo zazidalne možnosti ter izdelajo novi zazidalni načrt. Le-M se bodo pogovorili z občani in dobili od njih koristne informacije in napotke. Gre za pomembne politične in gospodarske odločitve, ki jih morajo občinski upravitelji sprejeti na podlagi sodelovanja vseh občanov, ki so za te stvari neposredno zainteresirani.
Tečaj slovenščine v Romjanu
V Romjanu bodo v prihodnjem mesecu priredili tečaj slovenskega jezika. Pobuda sodi v okvir kulturne dejavnosti dvojezične občinske knjižnice, ki so jo pred kratkim odprli. Prijave za tečaj, ki bo dvakrat tedensko, bodo sprejemali od jutri do petka 28. t.m., med 17. uro in 19.30 v občinski knjižnici.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Centrale. Trg Republike, tel. 72341.
D razred, Karel Bolčina, 3. B razred in Katja Antonič, 3. D razred omenjene šole.
Ker se zelo hitro bliža konec šolskega leta, takrat pa so obveznosti dijakov in učencev po navadi večje, je odbor planinskega društva sklenil, da bo nagrajevanje že v soboto, 29. aprila, ob 16. uri v krožku Simon Gregorčič v Gorici. Ob tej priložnosti bo odprta tudi razstava risb, ki jo bodo kasneje prenesli tudi v Števerjan. Razstava bo odprta od 29. aprila do 4. maja, ki bo obprehodnem dogovoru mogoče organizirali tudi skupinski ogled.
Požar na Korzu
Včeraj pod večer je v skladišču zavoda za sodno prodajo blaga na Korzu izbruhnili požar ter uničil streho in manjši del shranjenega blaga. Skladišče je na dvoriščni strani v bližini protestantske cerkve. Požar je prvi opazil uradnik, ki je poklical gasilce, škoda znaša nekaj milijonov lir. Vzroke nastanka požara raziskujejo.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici. Danes ob 12. uri Neil Simon »Hotel Plaza*. Abonmajska predstava za dijaški abonma BP in ob 20.15 ponovitev istega dela za red S torek in izven. Obe predstavi bosta v veliki dvorani PDG v Novi Gorici.
Razna obvestila
Prosvetno društvo v Sovndnjah vabi
žene in dekleta iz vasi na sestanek, ki bo jutri, 26. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu. Pogovorili se bomo o ustanovitvi ženskega odseka v okviru prosvetnega društva.
Goriška občina vabi vse tiste (imeti morajo nad 18 let), ki želijo raznašati potrdila za prihodnje volitve naj se nemudoma javijo na protokolnem uradu županstva.
Izleti
Društvo slovenskih upokojencev v Italiji priredi v petek, 5. maja, celodnevni izlet v Gonars in v Passa-riano (vila Manin) za tržaške in go-riške člane. V Geriči vpisuje Marija Koršičeva.
Sekcija VZPI - ANPI Dol - Jamlje priredi enodnevni izlet v soboto, Žl. maja, v Ptuj in okolico z ogledom mestnega, muzeja in vinske kleti. Med povratkom postanek v Rogaški Slatini. Vpisovanje pri Ettoru Moru v Dolu in pri Alojzu Legiši v Jamljah do zasedbe razpoložljivih mest v avtobusu.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči bo v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34. tel. 2972.
tssmmm
Ob 40. obletnici smrti očeta in 11. obletnici smrti mame, daruje W. Bregant 20.000 lir za pevski zbor A. Paglavec v Podgori.
•liaUMIIIMIIMIIMIIMIMIIIMIIIIIinilllMtMIMIIimilllMIMMIMMMIMMMmMmMMIMMIMMMIMIMMMnnMUilMIMIt
NA SEDEŽU TRGOVINSKE ZBORNICE
Prihodnjo nedeljo nagrade za dolgoletno zvestobo delu
Valentin Golja iz trgovini Rosnimi
Gorice dela že 50 lel v Nagrade tudi podjetjem
Prihodnjo nedeljo, 30. aprila, bodo na svečanosti, ki bo ob 10.30 v dvorani goriške trgovinske zbo-nice izročili diplome in zlate kolajne udeležencem 13. natečaja za zvestobo delu in gospodarskemu razvoju. Manifestacijo so vključili v okvir prireditev blagovnega sejma Espomego.
Nagrade bodo prejeli:
Kategorija A (delavci in uslužbenci, ki so še vedno v delovnem razmerju); Valentin Golja, Gorica, 50 let dela (trgovina Rosconi); Leonardo Cavallari, Tržič, 41 let dela (Adriaplast, Tržič); Dino De Odo rico, Šempeter ob Soči, 40 let dela (Ansaldo, Tržič); Adolfo Comel,' Gorica, 40 let dela (SAFOG, Gorica); sledijo Giovanni Frausin, Tržič, 39 let dela; Felicita Armano. Gorica, 39 let; Emil Zavadlav, Gorica, 39 let; Rcmigio Medeot, Gradišče, 38 let; Aldo Bregant, Gori ca, 38 let; Narciso Pelos, Zagraj,
37	let: Silvano Morocutti. Redipu-lja, 37 let: Antonia Viezzoli, Tržič, 36 let; Mario Semolič, Doberdob. 36 let; Adelchi Tirel. Koprivno, 35 let; Sante Pavani, Krmin, 35 let.
Kategorija B (upokojenci): Gio-vanni Fumis, Tržič. 42 let (ladjedelnica Tržič); Elso Buiat, Tržič, 42 let; Ferruccio Corazza, Gorica,
38	let: Mafalda Fumis, Foljan, 38 let; Ida Minirel, Tržič, 36 tet; I^a Cosano, Gorica, 33 let; Luigi Bom-bardier, Gorica, 32 let.
Kategorija C (vodilni uslužbenci): dr. Giorgio Orsini, vodilni v tovarni SAFOG v Gorici.
Kategorija D (kmečka, obrtna, industrijska in trgovinska podjetja z več kot 50 leti delovanja); Paolo DalLAngela, Gorica; obrtnik: Gi-no Pancera, Gradež, sladoledar.
Kategorija E (kmečka, obrtna industrijska in trgovina podjetja z več kot 40 lcl delovanja): Oscai
Serbo, Gradež, urar; Adolf Mlakar, Gorica, avtomehanik; Fauste Spangherp, Tržič, avtomehanik; Luigi Zoffi, Koprivno, brivec; Pie-tro Brosolo, Tržič, brivec; Vittorio Comelli, Gorica, trgovina z električnim materialom; Luigi Valli, Gorica, bandar; Giuseppe Zoff, Gorica, kmet
Nagrade bodo dobili še Bogomir Furlan iz Gorice, ki je uslužben v trgovini Scardovelli in Giuseppe Ermacora iz Ronk, obrtnik.
Kino
Gorica
VERDI 15.00—22.00 »Melodrammone*. E. Montesano in F. FuUemvider,
CORSO 15.00—22.00 »Incontri ravvici-nati del terzo tipo*. R. Dreyfuss in T. Garr.
MODERNISSIMO 16.00-22.00 »Razza padrona*. C. Wierzewski in E. Mattes. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CENTRALE 15.00 - 22.00 «11 corsaro nero*. K. Bedy in C. Andre.
VITTORIA 15.00-22.00 »I peccati di una giovane moglie di campagna*. P. Rizzo in P. Fabiani. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
PRINCIPE 15.00— 22.00 «La fuga di Logan — benvenuti nel 23. secolo*.
EXCELSIOR 14.00-22.00 »Valentino*.
Nora Gorica in okolica
SOČA «Sokolova senca*, ameriški film ob 18. in 20. uri.
SVOBODA »Preporod v divjini*, ameriški film ob 18. in 20. uri.
DESKLE «Gangsler», francoski film ob 19.30.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
25. aprila 1978
NOGOMET
VI. AMATERSKI LICI
Primorju izredno dragocena točka
Proseč n ni so v nedeljo igrali v Ronkah neodločeno brez gola
Ronchi — Primorje	0
RONCHI: Pin, Monasri, Demejo, Furlan. Biasiol, Ghermi, Longo, Mel-loni, Fabris, Potasso, Šuligoj.
PRIMORJE: Štoka, Husu, Peri, Angilieri, Šuligoj, Tomizza, Franck Barnaba, Montenesi, Vascotto in Bor tolotti.
SODNIK: D'Orlando iz Tolmeča.
Proseško Primorje je v trinajstem povratnem kolu v gosteh igralo ne odločeno' z ekipo Ronchi, ki sodi med
Stanje v prvi amaterski ligi je po 28. kolu dokaj zapleteno. Seveda se to ne tiče zgornjega dela lestvice, kjer je Manzane-se ie napredoval v višjo ligo. V spodnjem delu razpredelnice pa je kar pet ekip, ki se bori pred izpadom, to so: Torriana s 23 točkami. Primorje s 24, Pieris s 25 in Mossa ter Fortitu-do s 20 točkami. Dve koli pred koncem prvenstva je torej vprašanje dveh ekip, ki bosta izpadli v drugo amatersko ligo popolnoma odprto, saj je Pro Romans z osmimi točkami že dalj časa matematično izpadel.
Preteklo kolo je bilo v znamenju velikega ravnovesja v vseh srečanjih. Torriana je dokaj nepričakovano, a popolnoma zasluženo odpravila San Can-zian, ki je tako ostal z 32 točkami na petem mestu na lestvici. Pieris in Primorje sta odnesla zlata vredni točki. Primorje z ekipo Ronchi, Pieris pa na račun Stocka. ki je rimiziral le p zadnji minuti srečanja. Mossa in Fortitudo sta se z zmago oddaljila iz spodnjega dela lestvice, a bi lahko še oba izpadla. Mossa je v gosteh premagala Buttrio kar s 3:1, Fortitudo pa je v mestnem derbiju premagal Ponziano tudi z visokim izidom in to s 4:1.
IZIDI 28. KOLA
Corno -	Pro Romans	1:0
Buttrio	Mossa	1:3
Ronchi -	Primorje	0:0
Pieris -	Stock	1:1
Torriana	- San Canzian	1:0
Ponziana	- Fortitudo	1:4
Muggesana - Manzanese		2:0
Portuale	- Aquileia	3:1
LESTVICA
Manzanese 40; Portuale 34; Stock 33; Ponziana in San Can-zian 32; Aquileia 31; Muggesa-na, Ronchi in Corno 29; Buttrio 27; Mossa in Fortitudo 26: Pieris 25; Primorje 24; Torriana 23 in Pro Romans 8.
PRIHODNJE KOLO (30. 4.)
Mossa Ronchi; Fortitudo -Torriana; Primorje - Muggesa-na; Aquilcia - Como; Manzanese - Pieris; Stock Buttrio; Pro Romans - Ponziana; San Can-zian - Portuale.
boljše ekipe tega prvenstva, saj je v nedeljo premagala vodeči Manzanese. Tudi tokrat so bili napadalci Primorja neuspešni in potrdili dejstvo, da Primorje ne razpolaga z napadalci na višini prve amaterske lige. Tekma za Ronchi ni imela nobene veljave, saj je ta ekipa na sre dini lestvice, torej ni v borbi pred izpadom in niti za napredovanje. Proseča ni pa so moral j odnesli s tega gostovanja vsaj točko, če še hočejo upati na rešitev pred izpadom.
Igra je bila tako, posebno v prvem polčasu, izredno počasna in nezanimiva, saj sta ekipi zaigrali na zelo nizki ravni. V tem prvem delu srečanja nismo zabeležili niti ene priložnosti za gol na nobeni strani, saj se je odvijala igra predvsem na sredini igrišča.
Igra v drugem polčasu se je bistveno spremenila in videli smo Primorje, ki je stopilo na igrišče bolj odločno, tudi domačini pa so na to primemo odgovorili, tako da je bila i-gra v drugem delu srečanja zado-
MHIIIHIIIIIIIHMItlMIIIIIIIMIIIMIIMIIIIHIIimilllllltlll
J, — L Pali Machi	1
2. Spacca Bellezze	1
2.	—	1.	Valbella	X
2. Spindly	1
3.	—	1.	Melluares	2
2. Anj	1
4.	—	1.	Frosinone	1
2. Corale	2
5.	—	1.	Fortino	1
2. Moncalicri	2
6.	-1. Telesi«	X
2. Faed«	X
KVOTE 12 - 27.228.937 lir II -	1.047.260	lir
10 —	67.500	lir
voljiva. Kljub temu pa je imelo Primorje prvo priložnost šele v 37. minuti, ko je Bortolotti dobro preigral d ;mačo obrambo, njegov točen in močan strel pa je vratar Pin z dokajšnjo mero sreče odbil. Tudi domačini so imeli lepo priložnost in to v zadnji minuti srečanja, ko je Štoka lepo ubranil strel domačega levega krila Setndra Šuligoja.
V naslednjem kolu bo Primorje i-gralo pred domačim občinstvom proti Muggesani, ki je v nedeljo premagala z 2:0 vodeči Manzanese, zato bo tudi ta tekma za Prosečane izredno težka.
ATLETIKA
Oerterja leta ne ovirajo
Štirikratni olimpijski prvak v metu diska, Američan Al Oerter je poskrbel za še en velik športni pod-
vig. Na nekem atletskem mitingu v New Yorku je vrgel disk 59,60 m daleč. Odlični metalec Oerter je zmagal na olimpijskih igrah v Melbournu, Rimu, Tekiu in Mexico Cityju. Vprašali so ga po končanem tekmovanju, če —J.....................
V L ITALIJANSKI NOGOMETNI LICI
LR Vicenza presenetila
Rossi in tovariši slavili v Neaplju ■ Gneča na dnu lestvice
Skoraj gotovo bo Juventus tudi letos državni prvak. Kljub temu da imajo Turinčani štiri točke prednosti pred LR Vicenžo, je teoretično možno, da pride še do tretje odločilne tekme prav z ekipo iz Vicenze. To pa je seveda samo teoretična
S "a®LtU«L?“ modnost, ker je praktično nemogoče,
olimpijskih igrah v Moskvi. Oerter je odgovoril z nekoliko ironičnim nasmeškom.
Ob zaključku 14-dnevnih priprav atletov beograjskega Partizana v Novi Gorici se je na kontrolnem tekmovanju posebej izkazal najboljši jugoslovanski sprinter Zarič. V teku na 200 m je s časom 20”8 izenačil jugoslovanski rekord Celjana Mira Kocuvana iz leta 1972. Celjan Nu-man Ukič je zmagal na prvenstvu SR Slovenije v malem maratonu v Velenju, ki se ga je udeležilo 30 atletov. Ukič je pretekel 25 kilometrov dolgo progo v 1.22'39”.
tllilllllllMIliiifililtilillilililiftilfiiii m ii«iiiiiiiimiiiiii   n iiniiiiiiiiii m ti iiinm n ■■Hlinili um umi
V1. JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI LIGI
Olimpija uspešna v gosteh
To je prva zmaga Ljubljančanov na tujem v letošnjem prvenstvu
Atalanla - Foggia Fiorentina - Torino Genoa - Bologna	X
Inter - Koma	1
Juventus - Pescara	1
Lazio - Perugia	1
Napoli - Vicenza	2
Verona - Milan	2
Catanzaro - Monza	1
Como - Palermo	X
.Modena - Sampdoria	2
Alessandria - Juniorcasalc 1 Siracusa • Catania	X
KVOTE 12 - 643.900 lir U — 32.300 lir
Na vrhu lestvice je razlika med vodečim Partizanom in Crveno zvezdo še naprej enaka — samo dve točki. Ta dva velika mestna tekmeca sta obenem tudi še edina kandidata za osvojitev državnega naslova, saj je zaostanek Hajduka in Dinama prevelik.
Partizan je v 27. kolu preskočil zelo hudo oviro z zmago nad Hajdukom in to v Splitu. Zmagala je tudi Crvena zvezda, ki je igrala doma s Sarajevom in povrhu še z enakim izidom.
Pomembni točki je osvojila Olimpija, ki je prvič slavila na Karabur-mi. Jeseni leta 1965 je ljubljanska Olimpija prvič igrala v 1. ligi. Njen prvi nasprotnik na stadionu za Bežigradom je bil prav Beograd. Zmagali so gostje s 3:1. Polnih trinajst let je potreboval ljubljanski prvoligaš, se je na Karaburni oddolžil »modrim* za bežigrajski poraz. Vsekakor pa je potrebno omeniti, da je O-limpija na igrišču ob Donavi štirikrat remizirala. Gostje so v številnih nastopih v glavnem mestu pretresli mrežo Beograda samo enkrat. Za Ljubljančane je bil beograjski stadion kot zaklet. Tokrat pa so prav mladi, ki niso obremenjeni z neugod-i tradicijo, v trinajstem gostovanju Beogradu pokazali svoje sposobno-in upravičili zaupanje trenerja Elsnerja. Ameršek, Rožič, R. Voljč, Vujnovič in Elsner so bili med najzaslužnejšimi za to prvo slavje Olimpije proti Beogradu na njegovem i-grišču in za sploh prvo zmago na tujem v letošnjem prvenstvu. Točki sta pomembnejši, saj so ju Ljubljančani izbojevali s klubom, ki se na vse kriplje otepa izpada. Olimpija je s to zmago napravila velik korak proti sredini lestvice.
Najvišjo zmago je v tem kolu izbojevala Vojvodina.
V neposrednem obračunu med novinci je bil boljši Osijek, ki je povrhu gostoval pri Trepči. Zagrebški derbi se je končal brez zmagovalca, kot tudi srečanje med Čelikom in Rijeko. Budučnost in Velež sta doma pospravila ves izkupiček.
KOLESARSTVO
DIRKA VETERANOV
Ccrasari (Adria) v nedeljo v Dolini na odličnem 2. mestu
Kolesarji veterani lonjerskega društva Adria so v nedeljo spet zabeležili pozitiven nastop. Na 61 km dolgi krožni in zelo naporni dirki v Dolini, ki jo je priredil novoustanovljeni klub ACT, se je odlični Cera-sari uvrstil na drugo mesto, potem ko je bil med najbolj aktivnimi in je moral le v zadnjem krogu, nekaj kilometrov pred ciljem, prepustiti zmago nekdanjemu profesionalcu Del Biancu.
Dirka se je praktično odločila že v prvem izmed sedmih krogov na sporedu, ko je na vzponu skozi Dolino ušel najprej Cerasari, njemu pa so se v spustu pridružili še v petih, vendar je Hrovatin kmalu zaostal.
V ozadju pa sta v skupini, ki je zasledovala peterico ubežnikov, odlično nadzorovala najnevarnejše tekmece Marušič in Verginella, tako da je bil njun klubski tovariš v o-spredju lahko miren pred presenečenjem. Z manjšo zamudo pa so na tej težavni progi vozili za Adrio še Macarol, Ferluga in Bonanno.
Tekmovanje pa se je razživelo v zadnjem krogu, ko je Del Biancu u-spelo, da je ujel in pustil za sabo Cerasarija in ko je lonjerskj predstavnik dal vse od sebe, da ne bi razočaral prav zadnjem trenutku. Vendar pa si je v prejšnjih krogih nagrmadil toliko prednosti, da ni bilo več nevarnosti, da bi til ob drugo mesto, ki si ga je več kot zaslužil. Uresničila pa so se predvidevanja in Del Bianco je sam osvojil mesto najboljšega. Pri tem pa je treba o-meniti še nekaj: nedeljska pivouvr-ščena kolesarja sta celo rmo tekmovala v ciklokrosu in sedaj zgleda, da ie bila ta zimska priprava več kot pozitivna in potrebna, saj sta doslej bila za razred pred drugimi tekmovalci. Medtem ko je nato troiica najbližjih zasledovalcev privozila na cilj z več kot dvema minutama zaostanka. se je v glavnini Marušič uvrstil na osmo mesto, medtem ko so Vergincllo zaprli, tako da se ni
mogel potegovati v sprintu za boljše uvrstitve.
VRSTNI RED
1.	Luigi Del Bianco (Pividori Ve-nier), ki je 61 km dolgo progo prevozil v 1.46’ s poprečno hitrostjo 34,528 km na uro
2.	Cerasari (Adria) 10” zaostanka
3.	Bedin (UC Triestina) 2’20”
4.	Jurada (SC Cremčaffe)
5.	Zerial (ACT)
6.	Dal Ben (SCAT/Capponi) 3’25”
7.	Toncich (ATC)
8.	Marušič (Adria)
16. Verginella (Adria)
21. Macarol (Adria)
24. Ferluga (Adria)
29. Bonanno (Adria)
Lonjerski kolesarji so v nedeljo odnesli vrsto nagrad: Cerasari je osvojil lestvico za gorsko nagrado, Adria pa je kot društvo prejela pokal za najbolje uvrščeni klub med prvimi desetimi ter za največje število uvrščenih na skupni lestvici, ter vrsto praktičnih nagrad.
R. PEČAR
da bi lanski prvak izgubil preostali dve tekmi z Romo in zadnjo s Paolom Rossijem in tovariši. Veliko slavje že dve koli pred koncem pa so Juventusu preprečili prav nogometaši iz Vicenze, ki so izbojevali izredno visoko zmago sredi Neaplja. Domačini so sicer povedli, toda to je bilo zanje obenem tudi začetek konca. Turinčani so s klasičnim 2:0 premagali Pescaro, ki je tako že izpadla v nižjo ligo.
Za ostala dva zastopnika, ki bosta nazadovala, pa bo boj izredno ogorčen. Na slabšem je trenutno Foggia, ki pa mora še igrati tekmo z Ata-lanto, ker je bila preložena, oziroma prekinjena po 25 minutah igre, ker si je sodnik Agnolin poškodoval mišico na nogi in ni mogel nadaljevati srečanja. Dve izredno dragoceni točki je osvojila Fiorentina, ki je zaigrala z Antognonijem izredno dobro in povrhu učinkovito, da je bil Torino brez moči.
Z dragoceno točko se je vrnila tudi Bologna iz gostovanja v Genovi. Domača Genoa je to pot zapravila enkratno priložnost za uspeh, toda s prikazano igro ni zaslužila več kot točko.
Nogometaši Perugie s® bili v srečanju z Laziom precej nervozni, kar so domačini skrbno izkoristili. Najprej jim je priskočil na pomoč Van-nini z avtogolom, potem pa je Giordano postavil končni izid.
Napadalci Interja in tudi Rome so se tokrat razigrali ob ne preveč solidni obrambi, saj je padlo kar šest golov.
Enajsterica Milana pa je zmagala v Veroni.
ROKOMET
1. ITALIJANSKA LIGA
Lahka zmaga Cividiua
Rokometaši tržaške ekipe Cividi-na so doma zlahka 'premagali vrsto Acciaierie Tacca z 29:17 (13:6). Že sam začetek tekme je hitro pokazal, da bo to neposredni obračun dveh povsem različnih tekmecev. Glede na dejstvo, da bo potrebno srečanje z Mercuryjem iz Bologne
ponoviti in v nedeljo igra Cividin z Volanijcm v Roveretu, bo slej ko prej srečanje z vodečim Volanijem odločilno za državni naslov. Razlika v točkah ostaja tudi po tem devetem povratnem kolu ista — tri točko.
IZIDI 9. POVRATNEGA KOLA Forst Brcssan. - FF. AA. 13:14 Royal Belge - Čampo del Re 18:15 Nepet Rim - Firenze Club	21:20
Volani Rovereto - Loacker	29:16
Rapida Rimini - Fippi Rimini 12:12 Mercury - Firs Assicuraz.	17:15
Cividin Trst - Acc. Tacca 29:17 LESTVICA
Volani Rovereto 41; Cividin Trst 38; Royal Belge 31; Fippi Rimini 30; Mercury Bologna, Forst Bres-sanone 26; La Rapida Rimini 24; Firs Assicurazioni, Acciaierie Tacca 22; Forze Armate Rim 13; Čampo del Re Teramo, Loacker Bočen 12; Firenze Club 8; Nepet Rim 6.
MINIBASKET
Tedenski komentar
Le zaostale tekme
Prvenstva so se že praktično zaključila
PRVENSTVO ZINI & ROSENVVASSER Finalna skupina
To prvenstvo se je že končalo, odigrati pa morajo še nekaj zao stalili tekem. Nekatere so bile na sporedu že ta teden. Od naših ekip je igral Bor B, ki je proti prvi na lestvici kot predvideno odše1 pora žen z igrišče, sicer pa imajo že za gotovljeno četrto mesto. Borovci so ta teden izgubili še dve točki: kot smo namreč že poročali, je prišlo v tekmi Sokol A - Bor B do na pake pri seštevku točk; točen rezultat je 48:47 v korist Sokola: tako je odločil pristojni organ.
IZIDI ZAOSTALIH TEKEM Libertas - Ferroviario	58:50
Servolana A - Bor B	67:46
Inter Milje - Libertas	38.34
LESTVICA
Servolana A (18 odigranih tekem) 34. Visintinj (17) 30. Don Bosco A
llllllll * lllllllll IIIIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIJIIIIIIIIIIIIIIIItlllilllllliHlillHiHHiHHIlillilHIIIHIIHIIIIIHIIiiHMIHUil
KOŠARKA
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Zaslužen poraz plavih
Borovci izgubili v Miljah - Kažem najboljši (24 točk)
Jeans Corner — Bor 80:72 (52:38)
JEANS CORNER MILJE: Sciolis (0:3), Tomadin, Comici, Rossini 12, Zurch 21 (1:1), Ricatti 10, Ruper.a 13 (5:9), Depase 12, Kaucich 12, Bibuli.
BOR: Perco 2, Klobas 18 (2:3), German 4 (2:3), ICneipp 2, Ražem 24 J6:6), Žerjal 8 (0:1), Vatovec 14, Parovel.
SODNIKA: Spizzamiglio in Le nardon (oba iz Trsta)
PM: Jeans Corner M. 6:13, Bor 10:13. ON: Jeans Corner M. 21, Bor 20. PON: Žerjal (37), Depase (38). Klobas (39). Rupena (40).
Borovi člani šo zasluženo izgubili v Miljah z domačo peterko Jeans Corner. «Plavi» so izgubili v tem srečanju predvsem, ker so dokaj slabo igrali v prvem polčasu. Sicer pa gre priznati, da so Miljčani v tem prvem delu igre dosegli kar 52 točk in so pri tem zgrešili le bora dva meta (in to proti Borovi
V odbojki jc na letošnjem DOSP zmagala šesterka Gorice
«llllllllllll|llllflllMIIIIIIIIMII||lllll|l1llllllllllllll||||llllHI||||||||||||||||||IMil||||<||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||N|||||||||||||||||||||||||||t|||||r||||||||||||||||||||||||
KOŠARKA
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Goriški Pagnossin zopet uspešen
Doma je premagal Scavolini iz Pesara - Poraz Tržačanov v Brescii
coni in proti obrambi mož-moža). Skratka, takega odstotka pri metih na koš smo ie redkokdaj videli v tem prvenstvu.
V	drugem polčasu so naši fantje odločneje zaigrali in so na trenut ke pokazali tudi lepo igro. Žal, pa je bilo prekasno. kajti zaostanka iz prvega dela tekme niso mogli več nadoknaditi. Domačini so namreč strumno zadrževali žogo, igrali so «doige akcije» (trajale so preko 25 sekund). Tudi agresivna obramba borovcem proti koncu tekme ni dala zaželenih sadov. Domačini so pokazali zvrhano mero izkušenosti, taktične zrelosti, tako da so mora li borovci priznati njihovo premoč. Jeans Corner je namreč povsem zasluženo slavil.
V	Borovih vrstah je tokrat bil
najboljši Karel Ražem: trudil se je v obrambi, v napadu pa je bil naj boljši strelec srečanja. Ražem si nedvomno zasluži vso pohvalo, saj je skozi vso sezono izredno požrt vovalno treniral, si prizadeval na vseh tekmah in ta njegov trud je dal sadove v drugem delu prvenstva, ko igra vse boljše in zanesljivejše.	(bi)
KADETI
Breg — Bor	n.o.
V	zadnjem kolu kadetskega prvenstva bi moral biti v Dolini slovenski derbi med domačim Bregom in Borom.
Srečanje pa nisi odigrali, ker ni bilo sodnikov.
Tekmo bodo verjetno odigrali že ta četrtek ob 16. uri v Dolini.
Pagnossin — Scavolini 94:90 (44:46)
PAGNOSSIN: Savio 17 (1:11, Gar-rett 32 <10:10), Soro 8 (2:2), Ar-dessi 10, La ing 20 (2:2), Bruni 7 (1:3), Flebus, Turello, Antonucei.
SCAVOLINI:	Giauro 10	(2:3),
Ponzoni 5 (1:2). Scheffler 12 (4:4), Beievelli 19 (3:5), Terenzi, Del Monte, Riva 22 (2:2), Thomas 22 (2:4), Bocconcelli, Ottaviani.
SODNIKA: Soavi in Rotondo iz Bologne.
SON: Pagnossin 22 Scavolini 23. PON: Savio (84:81). Bruni ( 94:89), Thomas (94:90).
V	borbenem in izenačenem sre Čanju je Pagnossin premagal še e-nega neposrednega tekmeca za napredovanje. Scavolini, ki je v Pe-saru premagal Goričane z minimalno razliko, je prišel v Gorico s skritim upanjem, da ponovi uspeh tudi v povratnem kolu. Le tako si lahko razlagamo bliskovit začetek gostov, ki so .ob polovici polčasa vodili z desetimi točkami naskoka. Pagnossin je bil v tem delu preveč nepazljiv v obrambi, kar so izkoriščali Scavolinijevi strelci, ki so bili uspešni z vsakršne razdalje. V zadnjih minutah so domači za igrali nekoliko bolje in ujeli goste tik pred iztekom polčasa.
V	drugem delu je bila tekma še bolj izenačena. Rezultat je stalno nihal, zdaj v korist ene ekipe, zdaj druge. V ključnih trenutkih je bil Pagnossin boljši in je znal spretno
izkoristiti kratko odsotnost obeh Scavolinljevih Američanov, ki ju je moral trener poklicati na klop zaradi četrte osebne napake. Goričani so, v poslednjih minutaji obdr zali majhno prednost in 'osvojili dragoceni točki.
Med posamezniki so se izkazali Laing in Garrett, ki je bil po slabem začetku odličen v drugem polčasu, ter Riva, ki je bil zelo uspešen v metu s srednje razdalje.
M. M.
Pintinox — Hurlingham 93:79 (43:37)
PINTINOX: Meister 13. Palumbo 9, De Stefani, Soli rini 9, Ramsa.y 26, Marušič 4, Catlini 4, Motta 3, Tacola 6, Inferrera 19.
HURLINGHAM: Oeser 10 Bai-guera 17, Meneghel 8. De Vries 19. Zorzenon 9, Jacuzzo 11. Forza 3, Scolini 2, Ritossa. Paternu
SODNIKA: Castrignano in Man rizi iz Bologne.
PM: Pintinox 19:29; Hurlingham 23:32. PON: Meneghel in Baiguera. Sodnika sta dosodila tehnično na pako Baigueri v 11. minuti drugega polčasa.
Hurlingham je v Brescii visoko podlegel domačemu Pintinoxu. V tržaški ekipi je bil odsoten P a terno zaradi poškodbe in to se je krepko poznalo. Tudi De Vries se ni posebno iskazal, sa.j je v prvem polčasu dosegel le štiri točke in to iz prostih metov.
KVALIFIKACIJE
IZIDI 10. KOLA SKUPINA A
Chinamartini Alco	85:72
Emerson - G IS	112:80
Pintinox - Hurlingham	93:79
Pagnossin - Scavolini	94:90
LESTVICA
Chinamartini 16: Scavolini, Pa gnossin, Pintinox, Emerson 12: Al eo 10; Hurlingham 4; GIS 2 PRIHODNJE KOLO (25.4.)
Alco - Pintinox, GIS - Scavolini. Hurlingham - Pagnossin. Emerson -Chinamartini.
SKUPINA B
Mecap Brili	101:105
Fernet Tonic	Eldorado	98:80
Jolly Mobiam	59:70
Canon - Vidal	92:80
LESTVICA
Fernet Tonic 18; Brili, Canon 1-1; Mecap 12; Jolly 8; Eldorado 6: Mobiam, Vidal 4.
PRIHODNJE KOLO (25.4.)
Brili Fernet Tonic. Eldorado Jolly, Canon - Mecap. Mobiam Vidal.
«PLAY - OFF»
OD 1. DO 4. MESTA Althea Mobilgirgi	81'83
Sinudyne - Gabetti	100:83
OD 5. DO 8. MESTA Cinzano Perugina	100:97
Sapori - Xerox	92; 81
JUGOSLOVANSKI POKAL
Bosna in Badnički FOB sc uvrstila v finale
V	finalu jugoslovanskega košarkarskega pokala bosta igrala sarajevska Bosna in Radnički FOB iz Beograda.
V	sobota so namreč odigrali polfinalni tekmi.
V	Splitu je Bosna premagala do mačo Jugoplastiko s 101:91 (41:43), v Beogradu pa je Radnički FOB premagal mestnega tekmeca Crveno zvezdo z 88:87 (47:37)
KOLESARSTVO
LIEGE - BASTOGNF - LIEGE
Bruycrc zmagovalec
LIEGE — Klubski tovariš velikega Eddyja Merckxa Joseph Bruyere je zmagovalec mednarodne enodnevne klasične dirke Liege Baslogne -Liege. Zmagovalec'in Pollentier sta se oddaljila od drugih kolesarjev 82 kilometrov pred ciljem. Vsi poskusi zasledovalcev, da bj ubežnike ujeli, so bili zaman. Tokrat odlično razpo loženi Bruyere pa se je znebil ubežnika približno 25 kilometrov pred ciljem in privozil 1’35” pred neposrednimi zasledovalci, med katerimi je bil tudj svetovni prvak Francesco Moser. V koncem sprint« je Italijana premagal Nemec Dietrich Thurau, Moser pa je bil tretji, pred Lauren-tom in Van Springlom. Nato sta privozila skozi cilj Kuiper in Baronchel-li, ki sta imela 2'05” zaostanka. Naslednja skupinica kolesarjev, med katerimi je bil tudi Maertens kot deveti, je imela še večji zaostanek (nekaj več kot štiri minute).
Danes popoldne nclckmovalni pohod v Zgoniku
Danes popoldne bo v zgoniški občini nctekmovalni množični pohod mimo spomenikov padlim v NOB (Zgonik Salež Samatorca - Ga brovec - Zgonik), ki ga v počastitev 33-letnice osvoboditve organizirata ŠK Kras in PD Rdeča zvezda.
Zbirališče je na igrišču v Zgoniku ob 14. uri, start pa bo pol ure pozneje. Pohod bo notekal po kraški.i klancih in stranskih poteh, in to ob vsa kem vremenu.
Vpisovanje bo na licu mesta tik pred startom: odrasli bodo plačali 1.500 lir, mladina pa 1.000 lir, po prihodu na cilj pa bodo vsi deležni jedače in pijače.	-bs-
(16) 24, Bor B (17) 20, Inter 1904
(16)	18, Libertas (16) 15, Kontovel
(17)	in Inter Milje (18) 10, Ferro viario (18) 6, Sokol A (18) 4.
STRELCI NAŠIH EKIP BOR B' Bradassi 416, Volk 133, A. Tavčar 124, Semen 58. Jogan 22, Krapež 10, Jagodic in Slama 8, Paoli 7. B. Tavčar 6, Zaccaria in Lokar 4
KONTOVEL: Gulič 534, Sedmak 93. Starc 88, Emili 33. Piras 19, Pertot 16, Gruden 9, Grilanc 8, Bri-schia in Škabar 5.
SOKOL A: Ušaj 307, Devetak 185, Bandelj 91, Nevenko Pertot 35 Klanjšček 25, Niko Pertot 18. Grilanc 13, Žbogar 8, Della Schiava 6, Kojanee 4, Bogateč 2, Lcgiša Tolažilna skupina Tudi to prvenstvo se je končalo, odigrali pa so nekaj zaostalih tekem. Bor A je nastopil kar dva krat in obakrat izgubil. Borovci so v obeh tekmah zadovoljili.
Polet je prav tako odšel poražen z igrišča: za Opence pa je bil poraz skoraj neizbežen, saj so igra li prodi nepremaganemu RCT.
IZIDI ZAOSTALIH TEKEM Servolana B - CAMB	30:87
Don Bosco B - Bor	A	27:18
Polet - RCT	49:84
SGT - Bor A	52:20
LESTVICA
RCT (16 odigranih tekem) 32 CAMB (16) 27, SGT (15) 22, Don Bosco B (16) 18, Polet (15) in Breg (15) 11, Servolana B (15) 10, Bor A (16) 4, Sokol B (16) 3.
STRELCI NAŠIH EKIP SOKOL B: Terčon 70, Busan in F. Pahor 65, I. Legiša 45, Zidarič 15, Braida 12, Bandelj 4, Trampuž 3, Caharija 2, M. Legiša 1.
BREG: Klabjan 115, Bavčar 95 Korošec 59, R. Žerjal 43, Pregare 38, M. Štrajn 35, B. Žerjal 12, M Slavec 8, Kofol 4, G. Štrajn, P. Žerjal in Gabrielli 2.
POLET. Feri 167, Furlan 73, Gra nier 65, Fabi 43. Košuta 33, Husu in Persi 27, Zajec 11, Ipavec 6, Hrovatin in Komar 4, Bellafontana
3,	Kerpan 2.	.
BOR A: Betocchi 46, Rudež 43,
Kovačič 30, Civardi 20, Smotlak, Vecchiet in Barbiero 14, Počkaj 13, Germani 8, D. Sedevčič 5, Hmeljak
4,	Košuta in Pisani 2.
PRVENSTVO SAN SEBASTIANO Tolažilna skupina
IZIDI 10. KOLA Bor - Breg	28:36
RCT - SGT	37:36
Libertas - Kontovel ,	n.o.
LESTVICA SGT (8 odigranih tekem) 14. RCT (8) 11, Libertas (8). 10, Breg, .(9) 9, Bor (10) 4. Kontovel (5) 0. STRELCI NAŠIH EKIP BREG : .,Kw»šec jlo. .Ražem ,35. I. Sancin 29, Prašelj 28, D. Koejai; 15, Mitja Ota 6, Vodopivec, N. Sancin, S. Kocjan, Marko Ota in Pi ras 2.
BOR: Pieri 51, Košuta 45, Lokar 35, Tognetti 8, Žetko 7, Civardi 6, M. Pertot in Paulina 4, Lozej 2. KONTOVEL: A. Pertot 39. Piras
5,	Starc 4, Bogateč, Compare in Sterni 4, Cingerla 1.
Marko
015 20-LETNICI EAŠC
Zanimivi tekmi v Kopru
Konec preteklega tedna je bilo v Kopru prijateljsko športno srečanje med dijaki Ekonomskega administrativnega šolskega centra iz tega kraja ter košarkarji Bora in od bojkaricami Brega. Domači dijaki in dijakinje so s tema dvema tekmama športno proslavili 20-letnico obstoja šolskega centra m obenem navezali prijateljske stike z dvema zamejskima športnima organizacijama.
KOŠARKA
EAŠC — Bor	45:69
(16:33)
EAŠC: Babič 14, Barut, Rožič. Goljuf 2, Markežič 6, Vlamec 2, Olenik 2, Žerjal 5 (1:3), Krteli 12.
BOR: Trevisan 7 (1:1), Koren 2 (2:3), Ban 23 (7:9), Mesesnel 1 (1:3), Pegan. Race 17 (1:11. Maz-zucca 6. Slobec 6 (12:6), Parovel 7 (3:5).
SODNIKA: Novak in Cetin (oba Koper).
Srečanje je potekalo od samega začetka pa do konca v pravem pri jateljskem vzdušju. Že uvodni raz pleti so takoj pokazali, da sc gostje boljši od domačih dijakov. S tem da je Borove vrste ojačil Kon-tovelec Marko Ban. so bili Tržačani telesno precej višji in njegov doprinos je bil odločilen.
ODBOJKA
EAŠC — Breg	2:0
(15:10, 15:11)
EAŠC: Kljun, Jukič, čavrič. Cotič. Sokoiič, Matič, Poropat, Šolar. Rožac, Radešič, Kolijančič.
BREG: Slavec, Korošec, Žerjal, Prašelj, Stepančič, Cej, Komar.
Mlade in nekompletne odbojkarice Brega so se močno upirale domačinkam. toda na koncu so mo rale le kloniti dobro razpoloženim dijakinjam EAŠC, ki so bile v obeh setih v zaključnih posegih veliko bolj spretne in tudi točne ter na ;.v ’’i ih*'nlfovito
ROKOBORBA
ITALIJANSKA
NOGOMETNA PRVENSTVA
A LIGA
IZIDI 28. KOLA
Atalanta - Foggia	neod.
Fiorentina - Torino	2:0
Genoa Bologna	0:0
Inter - Roma	4:2
Juventus - Pescara	2:0
Lazio - Perugia	2:0
Napoli - Vicenza	1:4
Verona - Milan	1:2
LESTVICA
Juventus 41; Vicenza 37; Milan, Torino 36, Inter 33; Napoli. Perugia 28; Atalanta 27; Verona. Roma 25: Lazio 24; Genoa, Bologna 23; Fiorentina 22; Foggia 21: Pe' scara 17. Atalanta in Foggia imata tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO (30.4.)
Bologna - Napoli, Foggia - Verona, Genoa - Inter, Vicenza - Perugia, Milan - Lazio, Pescara - Fiorentina, Roma - Juventus, Torino * Atalanta,
B LIGA
2:0
2:1
3:0
2:0
1:0
1:1
0:1
1:3
0:0
0:1
Avelli"
IZIDI 31. KOLA Ascoli - Bari Avellino - Varese Cagliari - Pistoiese Catanzaro - Monza Cesena Cremonese Como - Paleitno Lecce - Rimini Modena - Sampdoria Taranto - Brescia Ternana - Sambenedettese LESTVICA
Ascoli 50; Catanzaro 37; no 34; Palermo 33; Sampdoria, Sambenedettese, Ternana, Monza, Lecce, Bari, Taranto 32; Cagliari >n Brescia 31; Rimini 30: Cesena, Va rese 29; Cremonese, Como 25; Pistoiese 22: Modena 20.
PRIHODNJE KOLO (30.4 ) Avellino - Cesena, Bari - Cagliari, Cremonese • Catanzaro. Monza -Sampdoria, Palermo - Modena. Pistoiese - Brescia, Rimini - Ascoli. Sambenedettese - Taranto, Ternana - Como, Varese - Lecce.
C LIGA
IZIDI 31. KOLA Alessandria - Juniorcasalc 1:9 Novara - Audače	3:0
Padova - Mantova	1:0
Pergocrema - Biellcse	0:0
Piacenza - Treviso	0:1
Pro Vercelli • Bolzano	2:0
S. Angelo Lod. - Lecco 1:3 Seregno - Triestina	1:0
Trento - Pro Patria	1:0
Udinese - Omegna	3:1
LESTVICA
Udinese 49; Juniorcasalc 43; Piacenza 39; Mantova 37: Novara 36i Treviso 34; Biellese 32; Trento 31'. Lecco, Alessandria, Padova. Triestina, Pergocrema 30; S. Angel0 Lod., Bolzano, Omegna 27; Pro Vercelli, Pro Patria 26; Audace 211 Seregno 15.
PRIHODNJE KOLO (30.4.) Mantova - Alessandria, Pro Patria - Audace, Omegna - Bolzan°> Trento - Novara. Lecčo - Padova. Triestina - Pergocrema, Biellese -Piadčnza,“ S. Angelo Lod. - Pro Ver-celli, Treviso - Seregno, Juniorca-šale - Udinese.
IIIIMIIIIII111111111111111111111111 iiiiiiHiiKiiiiii || || || ||M^
JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA
1. ZVEZNA LIGA
IZIDI 27. KOLA
Vojvodina - Radnički	4:0
Trepča - Osijek	0:2
C. zvezda - Sarajevo	2:1
Beograd - Olimpija	1:3
Dinamo - Zagreb	1:1
Hajduk - Partizan	1:2
Budučnost - Borac	1:0
Čelik - Rijeka	2:2
Velež - Sloboda	3:1
LESTVICA
Partizan 43; Crvena zvezda 41; Hajduk 33: Dinamo 31: Rijeka 29: Velež 28; Sloboda 27: Vojvodina, Sarajevo, Osijek 25; Olimoija, Bo-rac. Budučnost, Zagreb, Čelik 23; Radnički, Beograd 22: Trepča 20. PRIHODNJE KOLO (jutri, 26.4 ) Radnički - Velež, Sloboda - Čelik, Rijeka - Budučnost, Borac ' Hajduk, Partizan - Dinamo. Zagreb - Beograd, Olimpija - C. zve-
Osi.iek
zda, Sarajevo - Trepča,
Vojvodina
2. ZVEZNA LIGA
IZIDI 26. KOLA Crvenka - Novi Sad	6:2
BSK-Dinamo	1:1
Rudar (V) - železničar	1:0
Kikinda - Iskra	1:0
Varteks - Vrbas	1:0
Famos - Leotar	3:1
Maribor - Prolcter	3:2
Jedinstvo (Br) - Jedinstvo (Bi)
3:0
Rudar (Lj) - Radnik	1:0
LESTVICA
Željezničar 34; Maribor, Kikinci* 30; Prolcter, Iskra in Dinamo 29: Leotar. Novi Sad 27; Rudar tLj) 26; Jedinstvo (Bi), Crvenka, R°" dar (V). Vrbas 25; Famos, Radnik 24: Varteks 22: BSK in Jedinstvo (Br) 19.
PRIHODNJE KOLO (jutri. 26.4.) Rudar (Lji - Crvenka, Radnik * Jedinstvo (Br). Jedinstvo (Bi) Maribor, Prolcter - Famos. Leotar - Varteks, Vrbas Kikinda-Iskra - Rudar (V), željezničar -BSK. Dinamo • Novi Sad.
SLOVENSKA LIGA
IZIDI IR. KOLA
«F.avi» razočarali
OSLO V finalnih obračunih na 25. evropskem prvenstvu v rokoborbi ni nastopil noben Jugoslovan. Največ možnosti za dober uspeh je imel Darko Nišavič, kj je bil v petem nastopu poražen od svetovnega prvaka Šveda Anderssena. Tako je Nišavič obtičal na četrtem mestu.
Uvrstitve drugih Jugoslovanov na EP: 5. Memi.ševič, 6. Hič, 7. Kasap, 8. Frgič, ki je med vsemi najbolj razočaral.
Železničar Slovan	0:0
Unior ■ Gorenjska	0:1
Mura - Obala	1:1
Zasavje - Vozila	3:0
Drava Mercator	2:3
Celje - Smrtn« Ilirija (Lj) prosta.	0:1
LESTVICA
Mercator 30; Mura 25: Šmartn'1 22; Slovan 20; Obala 18; železničar 17; Vozila in Celje 16: Ilirij* (Lj), Zasavje 15; Drava 13, Uni°r 9; Gorenjska 7.
PRIHODNJE KOLO (27 4.)
Šmartno - Drava, Mercator - Zasavje, Vozila - Mura, Obala - U-nior. Gorenjska - Železničar. Slovan - Ilirija (Lj). Celje prosto.
PRIMORSKI DNEVNIK 5 f£
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
25. aprila 1978
nogomet
V C LIGI
Zadnjeuvrščeni Seregno premočan za Triestino
^žačani so igrali dobro le prvih trideset minut
Seregno — Trieslina 1:0 (0:0)
SEREGNO:	Fedinj,	Ventura,
i.	. ssan'. Saibcne, Galimberti, Bal-n_'°' Maglifiore (Cova), Vianello,
•eti, Erba, Mandressi. TOIESTINA:	Bartolind. Schiral-
ri.'. rti, Mitri, Pezzopane, Salva-Mareoiini, Politti, Dri, Fran-\rvLrainini (Rossi).
DNIK: Cerofolini (Arezzo). nestina je odpotovala v Sere-ara -i0t ve*'*c favorit, a je ostala a, Zn,h rok. Le malokdo je pred Predvideval, da bi lahko e-l*»t • ca' ^ se nahaja na dnu da I!ce' Presenetila Tržačane to,-Prav to se je zgodilo. dnK>.?'a^elkn je Triestina igrala kar °' Nasprotnik ji .je bil povsem natT^n in vse je kazalo, da bodo obveljale. Toda trije naj-(Rain 'Bralci domače enajsterice 1, a lahio, Erba in Vianello) so pohotna postajali vedno trši oreh ^asoma so ^ njimi pov u ' nobro igro tudi ostali njihovi • arisi in tako so se Tržačani Vam zna^i Pred borbeno in nemo ekipo, na kar vsekakor ni-
j.	i računali. čeprav so imeli nekaj 10 iepih priložnosti, jih niso
•""im
zna-
li izkoristiti in vsa prizadevanja Tagliavinija, da bi vlil svojim varovancem več srčnosti, prodornosti in odločnosti so ostala brez odziva. Seregno je igral vse bolje in v 73. min. je 19-letni Maglifiore s pravo osebno mojstrovino pripeljal žogo pred vrata gostov ter z močnim strelom stresel mrežo.
Triestina je tako morala požreti grenek zalogaj, to pa tem bolj, ker je s svojo neučinkovito igro in sterilnim napadom omogočila Seregnu, da si je priboril na njeni koži eno od svojih treh borih letošnjih zmag.
Goriški pokrajinski odbor VZPI-ANPI priredi danes, 25. aprila, mednarodno kolesarsko dlirko za trofejo «Montes». Na njej bodo poleg številnih kolesarjev iz naše dežele sodelovali tudi tekmovalci ljubljanskega Roga ter kolesarji iz Nove Gorice.
Odhod tekmovalcev bo ob 14. uri s Trga Republike v Tržiču. Potem ko bodo kolesarji prevozili glavne kraje goriške pokrajine, bodo spet prispeli v Tržič. Prihod je predviden za 17.45.
NOGOMET
V NEDELJSKEM KOLU PRVENSTVA 2. AMATERSKE LIGE
Skromna bera točk za naše enajsterice
Po točko so osvojile ekipe Zarje, Gaje in Juventine, Breg in Primorec pa sta doživela poraz
Zarja — San Marco 0:0
ZARJA: Puzzer, Stojan Križman-čič, Grgič, Samese, Marc, Vojko Križmančič, Lupidi, Jakopino (v 80. min. Žagar), Metlika, Bidussi in Ra-žeim.
SAN MARCO: Dellis, Candusso, Stradi, Minca, Giraldi, Tofanin, Tis-son, Zollia, Sauren (v 75. min. Mo-ratto), Bartole in Savi.
Nedeljski izid med Zarjo in San Marcom zadovoljuje bolj goste, ki so s precejšnjo mero sreče odnesli iz Bazovice točko. Bazovci so se zavedali pomena tekme in so z napadalno taktiko skušali spraviti na kolena trdoživo obrambo San Marca, ki se je večkrat rešila s pre cejšnjo srečo. Ponovno je bilo opaziti pri Zarji nerazpoložen napad, ki ga je poživel Metlika z nekaj nevarnimi streli.
Zarjani so se od vsega začetka pognali v napad in imeli pobudo ves čas v svojih rokah ter si že v prvem polčasu ustvarili nekaj izrednih oriložnosti za gol. Najprej se je moral vratar gostov vreči Metliki pod noge, da je lahko odbil v kot. Minuto kasneje pa je le gledal žogo, ki je po paraboličnem Metlikovem strelu z glavo zadela zgornji desni kot vrat in se odbila zopet v polje. Vse je torej kazalo, da bo Zarja
'""■Mtiiiimi,,,,n,,!,, mil,,	m, nimnnuMim nmm m, m m mm n, ,i, mn, immimitiimmimi liiitiiimii imiiii iiiiihiiii UDiimm^mumnmrnnmnu
NOGOMET
V 3. AMATERSKI LIGI
Slovenska moštva tokrat zadovoljna z izkupičkom
Prepričljiva zmaga Vesne in Sovodenj ter remi Mladosti
*Sna — San Vito 3:0 (2:0)
tin^R^A' Favento (Eva), Visin-chj'0 “• Tetice, Skrem, Bezin, Vec G,, ’ “ussignan, Carmeli, Guštin,
Sam Rust-ia-
Vfo	VITO: Vascotto, Tassan,
valli sc°. Grimalda, Crevatin, Ca-mervl- "Jaraschin, Percoratto, Si-STR'»TBrovio' G'orgi.
"Teli- J-CI: v 13. min. p.p. Car 34 ’.v 44. min. p.p Vecchio; v
Rit n Guštin.
daje rf ’ učinkovita igra, točne po-nost r ..dobra telesna pripravijo
ske 80 bili glavni dejavniki nedelj-rtioj® UsPeha krišae Vesne proti
ta, J*. okrn jeni enajsterici San Vi ]ku?an' s0 delno tudi zaradi teto rn kadili tisto igro.
morali
pokazati davno prej.
VeSn v uvodnih minutah p.p. je °dt|0? Prevzela pobudo in izvajala "toč' domala stalno terensko pre doSa’„p,Vi Rol. ki ga je Carmeli bočnjL1 v 13- min. p.p, z lepim in Prosti slre'orn izven kazenskega diCa /a. ie bil zato logična posle-"tojev p® Preska. Gostje so se o-de, 1 . 1 le na občasne protinapa-s'stetv! ,.na jih je kriška obramba s vojn at|dno odbijala. Vesna je s to 'j naPadalno igro vztrajala in dovo ,0Prod>l° tudi zaželene sa-socj71.:i a°, ie Vecchio tik pred prvim
y °vim žvižgom podvojil, in	se stanje ni spremenilo
Vo]:n ITladi napadalo! so imeli na "iso .,VrsV' vabljivih žog, ki pa jih Po ^ hali izkoristiti. Poskušali so ROao Rustja, Carmeli in Russi-Do f^j Pdnji je v 28. min. p.p. le-Preu^al, Guštinu, ki je z glavo fe o ni	usnje v mrežo. Sodnik
Pa je Razveljavil. Izkupiček Vesne Prav pSPSt minut kasneje povečal Pt-ojton štin, ki je v kazenskem la gnoT za,nesljivo preigral vratar-fVotin v >n poslal žogo v vrata, d.p, aPadi San Vita so bili v ie evarnejši predvsem zato, ker Po jf, občasno zapuščal obram-i.Klink , ial v napad.
'3ila_ h. temu pa je Vesna zadovo-la de',aj Je na splošno dobro zaigra-sk btna enajsterica, medtem ko Rasti n med posamezniki izkazala Germani in Carmeli. s	M. K.
°(i°0)ie ~ Pro Farra 3:0
r^inV°PNjE: Uršič, Ferfolja, Flo-vetak’ fomšič, Kovic, Petejan, De-
R.	E|’ _ razza, Gergolet, Marson,
fRn
felio pE^RRA: Pian, Trevisan, Bu-
S,	’ [V ason, Trentin, Spessot, Ca-oatopapressan, Marega, Donda in
5°hiv v 28. min. p.p. Mar-1»:.^ min. d.p. P. Florenin, v Čl S' Florenin.^
>spo?KJska ekipa je po zadnjih 'toroar.jd/ končno slavila zmago pred P JU Som občinstvom. V tem sreča-?®igraii varovanci trenerja Marsona P to “olje kot v zadnjih tekmah 6 j'm je tudi obrestovalo. Pekarij P® je treba, da so gostje
VrKj ' Poprečen nogomet.
5a prp v° 'Sre so v začetku polča-* Prvih*6 '■ goslje. ki so skušali že Ja Urši - hdnutah premagati vratar-Ptočj 'pCa. Po začetni terenski pre-'Braij n Farre so Sovodenjci za-UadaiojhlPčneje ter s številnimi na-»ni ' akcijami spravili v zadre-■ k je UJ°^° obrambo. Prvi zade-'P kapptV minuti dosegel trener Bolu ekipe Bruno Marson. Po Polčas r, ®ostie skušali remizirati, houiačio, se Je zaključil v korist a Kljub ,
Prednosti so Sovodenjci v t-hltoirni ,času nadaljevali z napa-0 a*To k ak«jami in prislilili Pro
1rvK. . ^ Obr• ti 00 _______________
ba*oitni ^'uasu nadaljevali z napa a*To k aukcijami in prislilili Pre >‘0rUa«jn'Obrambni igri. V 32. min. so l 1 dosegli drugi zadetek s jPaneip • '°poninom. Osem minut •Plotu ^'Ivan Florenin s tretjim Pokopal vse upe gostov.
V	nedeljo bo v Doberdobu slovenski derbi med tamkajšnjo Mladostjo in Sovodenjci. V srečanju v Sovod-njah sta se ekipi razšli z rezultatom 1:1.
Davorin
Mladost — Poggio	0:0
MLADOST: S. Ferfolja, Faccio, Pahor, Barbana, Bettini, Marizza (v 70. min. Jarc), K. Ferfolja, E. Ferfolja, G. Ferfolja, Nardin in Fer-letič.
POGGIO: Pellis, Trini, Bressan, Tailutti, Simonit, Boschiri, Marega, Michelin, Longo, Visintin in Blasig.
SODNIK: Pinello iz Gorice,
V	predpredzadnjem prvenstvenem nastopu je doberdobska Mladost na domačem igrišču remizirala s tretje-uvrščeno ekipo iz Poggia. Treba pa je povedati, da bi naši fantje zaslužili kaj več, sij so igrali dosti bolje od gostov, ki so prišli v Doberdob le po točko.
Tudi tokrat je bila sredina igrišča najboljši sektor vendar je bila tudi obramba vedno na mestu, tako da ni dopustila nasprotnikom nobene posebne priložnosti za gol; lahko rečemo, da je bil vratar Ferfolja skoraj brez dela. Edino napad je v tej tekmi odpovedal, saj ni izkoristil nobene priložnosti, ki jo je posredovala sredina igrišča.
Tekma se je začela v znamenju no-polnega ravnovesja sil na igrišču. Igra se je odvijala predvsem na sredini igrišča, kjer so imeli naši fantje manjšo premoč. V sedmi minuti so gostje v kazenskem prostoru podrli Nardona, sodnik pa ni dosodil očitne enajstmetrovke. Gostje so i-grali zelo ostro, ob vsaki priložnosti so razbijali igro in niso dopuščali našim fantom zgraditi nobene akcije. Igrali so na remi in to sc je se-1 veda tudi poznalo.
Stanje se v drugem polčasu ni bistveno spremenilo, igra je bila raz-1 trgana in zato ne preveč lepa. Naši fantje so zgradili nekaj lepih priložnosti za gol, a nasprotni vratar se je izredno dobro izkazal.
V	naslednjem kolu bo Mladost igrala zopet doma, tokrat v derbiju s Sovodnjami, ki so visoko odpravile Pro Farro, zato bo gotovo tudi to srečanje napeto in zanimivo, kot pač vsi derbiji med Mladostjo in Sovod-nTmi
KOLESARSTVO
DANES NA PROGI TRST - MESTRE
S(ar(ala bosta tudi Petelin in Godnič
Danes ob 12.45 bo v Trstu na Trgu Unita start desete dirke za trofejo «Bruno Mavuolo*. To je dirka, ki gre iz Trsta do Mester. Na 1(59 km dolgi progi iz Trsta preko Barkovelj, Sesljana. Štivana, Tržiča, Ronk, Passariana, Cervignana, Palazzola, Latisane, ( Portogruara, Calvecchie, Pontegrandija, Tesse-rem, Campalta, Mester in Carpeneda bosta tekmovala tudi člana lonjer-skega kolesarskega kluba Adria Petelin in Godnič.
Juniorji pa bodo danes nastopili na 120 km dolgi progi za pokal Mon-tes, ki se bo pričela ob 14. uri v Ronkah.
R. Pečar
Koprčani so podarili nogometnemu klubu Domio umetniško sliko Apolonia Zvesta ter povabili igralce na povratno srečanje v Koper.
L. O.
Danes
Urugvaj — Argentina
Argentinska nogometna reprezen tanca bo v okviru priprav za SP 0-digrala danes prijateljsko povratno srečanje z reprezentanco Urugvaja. Argentinci bodo nastopili z okrnjeno postavo: prvo srečanje se je končalo neodločeno 0:0.
KOLESARSTVO
Jutri bosta na sporedu dve važni dirki: za profesionalce (238 km) Milan - Vignola, za amaterje pa zelo znana »Velika nagrada osvobo-ditve» s startom v Rimu. Na slednji bo nastopilo 250 kolesarjev iz 14 držav. Med favoriti so Sovjeti, Nizozemci, Angleži in Italijani.
z lahkoto zmagala, toda San Marco se je odlično zapiral in ni dopuščal bazoviškim napadalcem niti malo prostora.
Le matematična točnost nam preprečuje, da bi že danes lahko trdili, da vprašanje izpada za štandreško Juventino ne obstaja več. Marsonovi varovanci imajo namreč 4 točke prednosti pred l-sonzom, ki je skupaj z Marianom (ekipa je že matematično izpadla) in Sagradom na spodnjem delu lestvice. Remi v Ter-zu je dal Štandrežcem tisto pomembno točko, ki so ja morali zaslužiti v zadnjih štirih srečanjih. Sedaj, ko je strah pred izpadom že mimo, Juventina lahko z večjo mero optimizma gleda na naslednji dve tekmi. In prav v nedeljo bodo Štandrež-ci lahko odločali, kdo bo napredoval v višjo ligo. V goste bodo namreč sprejeli vodeči Lucinico, ki je v nedeljo doma remiziral proti Fiumicellu.
V primeru zmage Marsonovih varovancev (in ta je tudi mogoče kajti med tema ekipama me teče dobra kri*) ter uspeha lta-le doma proti Terzu, bi se prvenstvo odločilo v zadnjem srečanju, ko bodo igralci iz Gradišča gostovali prav v Ločniku.
Vsekakor je vprašanje napredovanja manj zapleteno kot problem izpada. Proti temu se bodo v naslednjih dveh tekmah borile tri ekipe: Moraro (20 točk), Isonzo (19) in Sagrado (18). Dve izmed teh, skupaj z Marianom, bodo v naslednjem prvenstvu nastopile v 3. amaterski ligi. Predvidevanja, kdo bo ostal v tej kategoriji, so zelo težka. V nedeljo se bosta namreč srečali v neposrednem boju za obstanek Moraro in Sagrado; Isonzo pa bo doma igral s San Marcom.
IZIDI 28. KOLA Malisana - Moraro	2:1
Aiello - Itala	2:0
Terzo - Juventina	0:0
Torre - Staranzano	0:1
San Marco - Villesse	1:1
Sagrado - Isonzo	0:0
Lucinico - Fiumicello	1:1
Mariano - Ruda	1:1
LESTVICA
Lucinico 44; Itala 40; Torre 34; Terzo 33; Staranzano 31; Fiumicello, San Marco 30; Mali-sana, Ruda 29; Villesse 28; Aiello 25: Juventina 23; Moraro 20; Isonzo 19; Sagrado 18; Maria-nn rs.
PAR’ PRIHODNJEGA KOLA Itala - Terzo Isonzo - San 'Marco Juventina - Lucinico Ruda • Malisana Fiumicello - Torre Staranzano - Aiello Moraro - Sagrado Villesse - Mariano.
RUDI PAVŠIČ
V drugem polčasu je Zarja še bolj pritisnila in si zapravila takoj na začetku izredno priložnost z Raž-mom, kateremu ni uspelo potisniti žoge v vrata iz neposredne bližine, Nato se je znašel v ugodnem položaju Vojko Križmančič, ki pa je streljal visoko, nakar je Metlika zaposlil vratarja z lepim strelom. Toda kljub vsem priložnostim Zarji ni uspelo zatresti mreže gostov, ki so večkrat poskušali s protinapadi presenetiti pazljivo obrambo domačih. Tako je izid srečanja ostal neodločen in bomo morali počakati do zadnjega, da bomo zvedeli, kdo bo ostal v drugi amaterski ligi.
BIG
Gaja — Libertas	0:0
GAJA: Olivieri, Olenik, Čermelj, Vrše, Visintin, Botti, Zuzich, Branko Grgič, Viviani, Bolcich, Zippo, 12 Kante, 13 Kalc.
LIBERTAS:	Visnoviz, Mottica,
Francolla, Ellini, Delise, Cadelli, Azzolin, D’Aloia, Brainich, Lacota, Cigliani.
KOTI: 5:4 za Gajo.
GLEDALCEV: okoli 150.
Tudi povratna tekma med Gajo in Libertasom se je končala brez zmagovalca, toda tokrat brez golov. Za domačine je pridobljena to-
čka zlata vredna, za goste pa malo manj, kajti sodeč po lestvici so potrebovali obe. Nasplošnj lahko ugotovimo, da je rezultat pravičen. Boljšo igro so prikazali gajevci, gostje pa se niso predstavili tako, kot običajno in niso niti enkrat ne varno neposredno ogrožali vratarja Olivierija. Igra je bila vseskozi zelo korektna na obeh straneh, če izvzamemo tri rumene kartone, ki jih je sodnik pokazal gajevcem in to ne zaradi grobosti ampak zaradi ugovarjanja.
Sam začetek L -e je pripadal Gaji in že v prvih minutah je imel Grgič priložnost za gol, toda žoga je šla za las mimo vrat. Na splošno se je igra obeh ekip odvijala na sredini igrišča in obrambi sta bili vedno na mestu. Tržačani so v nadaljevanju prevzeli pobudo v svoje roke, a brez velikih nevarnosti za Olivierija. Nasprotno, so imeli domačini še eno žogo-gol z Grgičem, ki jo je nerodno zapravil, saj je strel še enkrat poslal mimo vrat že premaganega vratarja.
V nadaljevanju pa smo bili priča pravemu navalu na tržaška vrata: najprej je zgrešil (sam pred vrati) Zippo, nato je reši! silovit strel Bot-tija sam vratar Visnoviz. Nato so poizkusili še gostje, toda bili so
llllllllllltmillllllMItllllllllllllllMIMMIIIIIIKIIIIIIIIIMIIllllimMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIII
ATLETIKA
V TRSTU
Tehnično dobri rezultati na otvoritvenem mitingu
Izkazali so se tudi slovenski tekmovalci
Otvoritveni miting, ki ga je letos priredilo tržaško društvo Cividin-CSI je izpadel zelo zanimivj in tudi tehnični rezultati so bili na ravni pričakovanj.
Poleg atletov iz naše dežele so nastopili še nekateri, ki (čeprav so iz tukajšnjih krajev) nastopajo za raana društva v Italiji. Prav pri teh atletih smo zabeležili nekaj dobrih rezultatov, kot sta skok v daljino Tržačana Piapana (7,39 m je tudi njegov nov osebni rekord) in skok v višino Tržičana Cattaruzze. Tudi ostali atleti so tekmovali zelo borbeno in dosegli celo vrsto boljših izidov. Nastopila sta tudi dva -predstavnika koprskega atteftltega kluba.
Borova ekipa je štela pet atletov, ki so nastopili v konkurenoi mlajših mladincev (Blažina, Korošec in Sedmak) ter med mladinci brata Bigatton. Posebno sta izstopala Gabrijel Sedmak v metu kopja, kjer je dokazal že dobro razvito tehniko metanja (vendar mu primanjkuje še nekoliko hitrosti pri izmetu) in Igor Korošec v teku na 100 m. Ta
Na nedeljskem mednarodnem namiznoteniškem turnirju, ki ga je priredilo ŠD Mladina v Križu s« nastopajoči prikazali ljubiteljem tega športa vrsto zelo zanimivih in napetih srečanj
NAMIZNI TENIS
NOGOMET
V SUBOTO PK1 DOMJU
Srečanje veteranov
Domia in Kopra
V soboto so se na igrišču pri Dom-ju pomerili v nogometnem srečanju domači in koprski veterani. Po zanimivi in borbeni igri sta se moštvi razšli z neodločenim izidom 0:0.
V SOBOTO IN NEDELJO
Turnirja v kriškem Ljudskem domu sta povsem izpolnila pričakovanja
V soboto je zmagal T. Bubnič, v nedeljo pa (med ekipami) Ilirija
Kriško ŠD Mladina odločno prodira v vaško stvarnost in to sta dokazala tudi zelo zanimiva namiznoteniška turnirja, ki ju je društvo priredilo v soboto in nedeljo v Ljudskem domu v Križu. Popularizacija te panoge v vasi torej poteka po načrtih kriških športnih delavcev in vse daje upati, da bo v prihodnosti še več vaške mladine gojilo namizni tenis.
Vaškega rekreacijskega turnirja se je udeležilo zadovoljivo število vaščanov in treba je povedati, da so bili vsi dvoboji na presenetljivi tehnični ravni. Kolajno in pokal, ki ga je prispevala SKGZ, je zasluženo osvojil Tullio Bubnič, drugi je bil Jurij Žerjal, tretji pa Sandor Tence; od 4. pa do 8. mesta so se u-vrstili Enijo Košuta, Boris Tretjak, Ljubo Košuta, Dušan Udovič ter Diego Ferlan.
Nedeljski mednarodni turnir, katerega se, žal, ni udeležila štandre-
ška Juventina, pa je bil prava poslastica tega športa in to predvsem zaradi prisotnosti ljubljanske Iliri-j^. Mladi ljubljanski igralci spadajo namreč med najboljše v Sloveniji in se lahko enakovredno merijo z vrstniki v Jugoslaviji. Tudi ekipe Portuale - ARCI in kriške Mladine so pokazale zadovoljivo mero tehničnega znanja in predvsem Križani lahko upajo, da bodo čez nekaj let imeli dobre igralce, tako med naraščajniki kot med mladinci. Končna zmaga, tako med posamezniki kot v ekipnem tekmovanju, je pripadala gostom iz Ljubljane in nekateri dvoboji med njihovim, igralci so bili res na vrhunski ravni.
Končni vrstni red ekipnega tekmovanja:
1. Ilirija A, 2. Ilirija B, 3. Mladina A, 4. Mladina B, 5. Portuale-ARCI.
Med posamezniki pa je prvo me-
sto osvojil Igor Kohne, ki je po ogorčeni borbi v finalnem dvoboju premagal klubskega tovariša Matjaža Mrvo, tretji je bil Blaž Mrva, četrti pa Miha Šorl. Med osmerico najboljših sta se uvrstila tudi predstavnika Mladine Pahor in Sedmak. Naj omenimo da sta v konkurenci posameznikov nastopala v vrstah domačinov tudi komaj 11-letna Lo-renco Bogateč ter Diego Košuta, kar je vsekakor spodbudno za razvoj te panoge.
Nagrade za najboljše ekipe in posameznike so poleg organizatorja prispevali še vaška sekcija KPI, PD Vesna, ZSŠDI, SPZ ter Primorski dnevnik, celoten potek turnirja pa sta dobro vodila Valter Per-tot ter Zlatan Bogateč. Naj omenimo, da je ob tej priložnosti ŠD Mladina uradno predstavilo lasten grb, ki ga je narisal domačin Mirko Doušak.
S. T.
atlet je namreč izboljšal kar za 4 desetinke sekunde svoj prejšnji rekord, ima pa še na razpolago precejšnjo možnost za izboljšanje, predvsem ko bo sprostil svoj tek.
Zastopnika lonjerskega kluba A-drie sta lahko z nastopom zelo zadovoljna, saj sta oba postavila nova društvena rekorda. Razveseljivo pa bi bilo, da bi se na prihodnjih tekmovanjih predstavilo večje število slovenskih atletov.
IZIDI
Mlajši mladinci
800 m: 1. Crevatin (Italcantieri Tržič)	2'03"4
3000 m: 1. Condolo (Libertas Videm)	9'27"7
400 m: L Cabai (Lib. Videm) 55”8 200 m ovire: 1. Scgulia (Cividin Trst)	'	6’39”
disk: 1. Simeoni (Snia Friuli)
37,10 m
4.	David Blažina (Bor) 31,52 m 100 m: 1. Fiorino (Lib. Videm) 11”2
6. Igor Korošec (Bor)	11”6
19. Aleksander Zudek (Adria) 12”1 višina: 1. Caforio (Cividin) 1,90 m kopje: 1. Zampa (Libertas Videm)	47,70	m
3.	Gabrijel Sedmak (Bor) 44,78 m
5.	David Blažina (Bor) 37,98 m
palica: 1. Orlini (Cividin) 3,50 m štafeta 4x100 m: 1. Libertas Videm	46”0
štafeta 4x400 m: 1. Libertas Videm	3’43”3
Mladinci In član) palica: 1. Cargnelli (Libertas Videm)	4,70	m
400 m zapreke: 1. Pagliaro (Cividin Trst)	54’T
200 m: 1. Calligaro (Atletica Gorica)	22’'5
krogla: 1. Tremul (Cividin) 15,11 m
4.	Igor Bigatton (Bor) 10,96 m
1500	m: 1. Costessi (CUS)	3’57”7
5.	F. Debemardi (Koper) 4'12”9
21.	Egon Renko (Adria)	4'29”8
400 m: 1. Calligaro (Atletica Gorica)	49”5
22.	Robert Mihalič (Koper) 55”9 100 m: 1. Milliani (CUS Tršt) 10”99 disk: 1. Tremul (Cividin) 52,90 m višina: 1. Cattaruzza (Atletica
Rieti)	2,10 m
12. Sandi Bigatton (Bor)	1,60 m
5000 m: 1. Miani (Atletica	Go-
rica)	14’54”8
daljina: 1. Piapan (Fiamme oro	
Padova)	7,39 m
10. Sandi Bigatton (Bor)	5,66 m
štafeta 4x100 m: 1. Cividin	43’’1
štafeta 4x400 m: 1. Cividin	3’38”3
EKIPNA LESTVICA	
L Cividin Trst	220,00
2. Libertas Videm	133,16
3. CUS Trst	111,00
11. Bor	14,33
	A. B.
	
vedno zaustavljeni, z Visintinom na čelu. Proti koncu tekme sta se ekipi sprijaznili z neodločenim izidom, čeprav bi po prikazanem drugem pol-
Stanje v skupini F druge a-materske lige na Tržaškem je po predzadnjem kolu tako na vrhu, kot na dnu lestvice zelo zapleteno. Za napredovanje se teoretično bori kar šest ekip, proti nazadovanju pa tri.
Naše enajsterice se tokrat niso posebno izkazale, saj so osvojile le dve od osmih razpoložljivih točk: Gaja in Zarja po eno, Breg in Primorec pa sta tokrat ostala praznih rok.
Padriško-gropajska Gaja je tokrat poskrbela za presenečenje, saj je pred domačim občinstvom remizirala z Libertasom, ki je bil pred tem kolom prvi in meri zato na napredovanje v višjo ligo. Breg je v gosteh podlegel Opicini Supercajfe, ki ima sedaj točko manj od Brežanov in je zato Breg v težavah (glede izpada), ima pa boljšo razliko v golih od Opicine. Zarja je z 0-svojeno točko v tekmi s San Marcom naredila velik korak naprej v borb j za obstoj v drugi amaterski ligi. Primorec p_ se nahaja kljub porazu še vedno na sredini lestvice in je z 29 točkami prvi od slovenskih ekip.
Za napredovanje se bori kar šest ekin in to so: Aurisina. Co-stalunga, Campanelle in Opicina s 35 točkami, Libertas 36 in E-dile Adriatica 37 točk. Od teh ekip so zmagale Costalunga, Aurisina in Campanelle, Edile A-drialica in Libertas sta remizirala, Opicina pa izgubila.
Že v naslednjem kolu pa imamo dva neposredna spopada za napredovanje in sicer: Opicina -Campanelle in Edile Adriatica -Aurisina. Vsaka od teh ekip mora seveda zmagati, če hoče napredovati, zato bodo ta srečanja izredno zanimiva.
Tudi na dnu lestvice se obetajo lepe tekme: Breg in Zarja bosta se spoprijela v «bratomorni bitki*. Remj bi gotovo zadovoljil obe ekipi, saj bo igrala Opicina Supercaffe v Trebčah, zato ima Primorec lepo priložnost, da zaustavi neposrednega tekmeca v borbi proti izpadu in tako naredi veliko uslugo Zarji in Bregu.
IZIDI 28. KOLA Edera - Zaule	0:0
Aurisina - Opicina	3:2
Campanelle - Flamirrio 4:0 Rosandra - Edile Adriatica 0:0 Opicina Sup. - Breg	2:1
Costalunga1"' Primorec 2:0 Gaja - Libertas	0:0
Zarja - San Marco	0:0
LESTVICA
Edile Adriatica 37; Libertas 36; Opicina, Campanelle, Costalunga in Aurisina 35; Zaule 30; Primorec 29; San Marco 27; Rosandra ir. Gaja 26; Zarja 25; Breg 24; Opicina Sup. 23; Edera 17 in Flaminio 8.
NASLEDNJE KOLO (30. 4.) Opicina - Campanelle Primorec - Opicina Supercaffč Flaminio - Gaja San Marco - Edera Libertas - Rosandra Edile Adriatica - Aurisina Zaule - Costalunga Breg - Zarja
Italijanska nogometna zveza je določila, da bodo zaostalo tekmo 1. italijanske lige med Atalanto in Foggio odigrali v četrtek, 27. aprila, s pričetkom ob 15.30. Kc t je znano so morali to tekmo v nedeljo prekiniti zaradi poškodbe sodnika Agnolina.
V sredo bo v Veroni prijateljska nogometna tekma med Italijo in selekcijo škotske lige. Italijanski selektor Bearzot bo poslal na igrišče eksperimentalno ekipo, sestavljeno skoraj izključno z mladimi igralci, da bi med njimi izbral kandidate za svetovno prvenstvo v Argentini. Verjetno boao za italijansko reprezentanco nastopali ti igralci: P. Conti, Cuccureddu, Cabrini (Maldera), P. Sala, Bellugi, Manfredoma, Rossi, Pecci, Pruzzo, Di Bartolomei, No-vellino.
TENIS
SANTA CLARA (Kalifornija) - V finale teniškega turnirja veljavnega za Grand Prix sta se uvrstila Južnoafričan Mitton in Američan Ashe,
času gajevci zaslužili kaj več.
Vsekakor so bili številni gledalci
nogometno predstavo obeh ekip zadovoljni.	d.gr.
Op. Supercaffe — Breg 2:1
(1:1)
BREG: Ghersinich, Sovič, Poro-pat, Peroša, Dagri, Melon, Bržan, Klun (Križman), Samec, Mikuš in Strnad.
OP. SUPERCAFFE': Paulin, Ma-frici, Maranzana, Poirro, Mezzalira, Mačehi, Dagri (Voltumo), Bretti, Gardoz, Carla, Biagi, 12 Quercini.
Z nedeljskim neuspehom je Breg poslabšal svoje stanje na lestvici in je sedaj njegov zasledovalec le točko za njim. Marsikaj (če ne že vse) je odvisno od prihodnjega nastopa, kajti še en spodrsljaj bi bil verjetno usoden za obstanek v ligi.
Nedeljska tekma je še enkrat pokazala, da Bregu napadalna igra ne ustreza. Organiziranje napadov je vselej preveč medlo in počasno in to se je pokazalo tudi v tem srečanj‘u.
Začetna akcija pripada domačinom, saj si je Breg izbral igrišče z rahlim vetrom v prid. Že v 1. min. je vratar Paulin zaposlen z lepim strelom Brežana, nakar gostje reagirajo in v 9. min. (po strelu iz kota) je Biagi najspretnejši, in povede zaradi nepazljive obrambe. Po trenutni zbeganosti «plavi» uredijo svoje vrste in zopet vratar Paulin odlično poseže ter odbije v kot najprej kazenski strel Strnada in nato Peroše. V 26. min. imajo domačini najlepšo priložnost z Gardozom, ki oplazi stativo. V 27. min. Mikuš izenači z enajstmetrovko.
V d.p. nastopijo domači z rezervnim vratarjem in zamenjavo Dagri (7) - Volturno. Izkaže se, da je poteza posrečena, saj pridejo O-penci do zadetka že v 1. min. Breg odgovori zelo neurejeno, vendar i-ma Samec izredno priložnost za i-zenačenje v 41. min., ko mu vratar vzame žogo z noge. Opicina se občasno lepo raztegne v napad, toda
športno društvo Primorec čestita svojemu nogometašu Livi-ju Sosiču in ženi Majdi ob rojstvu hčerke
ROMINE
predvsem brani pridobljeno prednost. Bregovi poskusi so do konca srečanja pogosti, vendar zelo medli in se stanje ne spremeni.
Jolo
Costalunga - Primorec 2:0
(1:0)
COSTALUNGA: Seppini. Coloni. Plet, Tulliani, Macor, Siarrone, Sirotich, Milcenich, Bussi, Huz (v 1. min d.p. Ciacchi), Chiodini.
PRIMOREC: Pavatič (v 25. min. d.p. Maglica), Mark0 Kralj (v 35. min. d.p. Romeo Ma'a'an), Štoka, čuk. Mauro Kralj II , Hudu. Edvin Kralj, Darko Kralj. Pavel Kralj, Boris Kralj, Mauro Kralj 1.
STRELEC; v 40. min. pp. in v 10. min. d.p. Sirotich.
GLEDALCEV; približno 200.
SODNIK: Furlan iz Trsta.
Primorec je po šestih pozitivnih rezultatih spet okusil grenkobo poraza in tp v gosteh pri tržaški Costalungi. Trebenci so bili domačinom enakovredni samo v prvem polčasu, v drugem polčasu so po drugem prejetem golu znatno popustili, tako da je Costalunga z lahkoto osvojila obe točki, ki ji omogočata, da šc vedno upa na napredovanje. Trebenci, ki pač nimajo več nobenega problema z lestvico, So zaigrali sproščeno in kot rečeno, v prvem polčasu bili enakovredni nasprotniku.
V	postavi je tokrat igralo kar sedem Kraljev in prav eden izmed teh in sicer Boris Kralj je v 20. min. zamudil edinstveno priložnost, ko je sam pred vratarjem nerodno zgrešil. Tri minute kasneje je lepo streljal Mauro Kralj 1.. a vratar je z drznim posegom preprečil zadetek. Domačini so se tako zdramili in se začeli nevarno približevati Pavatičevim vratom. V 37. min. je ugodno priložnost zgrešil Bussi, v 40. min. pa je Sirotich z zelo močnim in izredno točnim strelom premagal presenečenega Pa-vatiča. ki je žog0 videl le ko je bi'a že v mreži. Gol je Trebence nekoliko potrl, tako da so v 10. min. d.p. prejeli še drugi zadetek. Strelec je bil spet Sirotich, ki pa je bil v očitnem off-sideu. Sodnik je gol nerazumljivo priznal, kljub odločnim ugovorom Primorčevih igralcev. Gostje so se nekoliko jezni pognali v napad in v 17. min. je Mauro Kralj I. z močnim strelom zadel vratnico. Od tedaj dalje pa so igralci Costa-lunge začeli gospodariti po igrišču. V 30. min. je Maglica. ki je zamenjal Pavatiča. dvakrat z izredno drznim posegom rešil položaj. Domači napadalci so namreč bili prepočasni. V 34. min. je Ciacchi zgrešil že gotov zadetek in v 40. min. je spet Maglica odbil v kot zelo močan strel Milce-nicha. Dve minuti kasneje pa se je nudila priložnost Trebencem. a Boris Kralj je z glavo poslal žogo visoko čez prečko. To pa je bila tudi zadnja akcija obeh ekip.
V	tej tekmi je tokrat opravil svoj krstni nastop v drugi amaterski ligi Darko Kralj, ki je (predvsem v prvem polčasu) zadovoljil. Na splošno pa so tokrat vsi Primorčevi igralci zaigrali pod svojimi sposobnostmi.
Bruno Križma-Aii'
DVIGANJE UTEŽI
«DONAVSKl POKAL«
Uspeh Jugoslovanov
LJUBLJANA — Jugoslovanski dvigalci uteži so na 18. mednarodnem tekmovaiiju za «Donavski pokal* dosegli najboljšo uvrstitev doslej. V dokaj močni konkurenci so zasedli 5. mesto. Tudi v skupnem seštevku 3. ciklusa tega tekmovanja Jugoslavija ni več zadnja, to mesto je sedaj prevzela ZRN.
V ekipni konkurenci je po pričakovanju zmagala Madžarska, ki je prišla v Ljubljano z najmočnejšo postavo. Bolgari so nastopili z mladimi in neizkušenimi dvigalci, v dveh kategorijah pa so bili celo brez predstavnikov. Tretji so bili Romuni, toda samo s točko prednosti pred moštvom ČSSR. Jugoslovanski dvigalci so prva dva dneva izbojevali kat pet državnih rekordov. Najboljši tuj dvigalec je bil proglašen Madžar Peter Baczako, domačin pa Marko Ostrogonac.
MLADINSKE IGRE
V GORICI
Lepa uveljavitev slovenskih dijakov
V četrtek, 20. aprila so potekala rta šolskem stadionu na Rojcab a-tletska tekmovanja v okviru mladinskih iger. Prijavljeni dijaki in ostali tekmovalci so se pomerili v o-kviru občinskega prvenstva, kateremu bo sledilo še pokrajinska in deželno.
Šola «1. Trinko« je v moški konkurenci prijavila svojo udeležbo v teku na 80 m, krogli, skok’’ v daljino in štafeti 4x100 m. Rezultati so za našo šolo bili presenetljivo dobri, saj so dijaki odnesli kar tri prva mesta in sicer v teku na 80 m (Mauro Cont), v daljini (K. Fele-tig) ter v suvanju krogle za mlajše (K. Peleson). Poleg tega je I. Pe-trig dosegel drugo mesto v daljini, A. Markočič šesto mesto v krogli za starejše in se tako uvrst" v pokrajinski del ijer, štafeta pa je bila četrta med sedmimi in bo sodniški zbor še sporočil ali sme tudi štafeta na pokrajinski de! tekmovanj, ki bo na sporedu 5. maja.
športno društvo Primorec Izreka iskreno sožalje nogometaši' Valdi.ju Možini in ženi Deniji ob smrti tasta oziroma očeta Danila.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelsK,
TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 - Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
■■Sr!« S™ PSttSS sess* as.—■
v SFRJ fitevHko 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55.00. letno 550,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374	Strd n 6
25. aprila 1978
Za SFRJ 2lro ročun 50101-603-45361 *ADIT» • DZS • 61000 L|ubl|ana. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mffll
13.000 lir. Finančno-upravnl 600, legalni 600, osmrtnice 250, sožal|a 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Julljsk« krajine se naročalo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dezšl v Italiji pri SPI.
n, ,	HU ,	!*d,r^r 2Z20&I
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	m tiskaj ^Trst 2,i0inikov fieg'
Kdo so ljudje, za katere rdeče brigade zahtevajo svobodo
PIER DOMEN ICO DELU VENERI
PAOLA BESUSCHIO
je Notamicola v zaporu približal skrajnolevičarskim skupinicam.
je Panizzari pridružil napistom, ko je bil že v zaporu. Sodeloval naj b; pri organizaciji ugrabitve sodnika Di Gennara.
PAOLO MAURIZIO FERRARI
Skupno z Giovannijem Gentile-jem Schiavonejem Pier Domenico Delli Veneri velja za enega od u-stanoviteljev in voditeljev teroristične organizacije NAP (oboroženi proletarski oddelki). Daši sin premožnega industrijca, se je že mladih nog pridružil izvenparla-mentarski levici, od katere pa se je kaj kmalu ločil in se pridružil napistom. Med drugim je organiziral ugrabitev industrijca Giusep-pa Moccie, za katerega je družina plačala milijardo lir odkupnine. Delli Vener; je bil aretiran 1976. leta v Rimu in obsojen na 15 let in šest mesecev zapora.
RENATO CURCIO
Paola Besuschio, edina ženska, za katero so rdeče brigade zahtevale osvoboditev, je bila aretirana 30. septembra 1975 v kraju Alto-pascio pri Lucci. Policija, ki jo je dalj časa iskala zaradi njenega sodelovanja z ultralevimi teroristi, ji je tistega dne prišla po naključju na sled. Med poskusom bega je Besuschiova streljala in ranila policijskega podčastnika, zaradi česar je bila obsojena na 15 let ječe.
ALBERTO FRANCESCHINI
m
črhniti besedice s preiskovalci. Do pred tremi leti je bil politično angažiran delavec in član sindikata FLM. Nekega dne je izginil rekoč prijateljem: «Grem v Kanado».
MARIO ROSSI
lltiili**
\ ....
I
Skupaj s Franceschinijem velja za enega najzvestejših Curciovih sodelavcev. Sin neznanih staršev, je dozorel v sirotišnici v Carpiju. Teroristični tolpi se je pridružil 1970. leta ko se je zaposlil kot delavec pri tovarni Pirelli. Sodeloval je pri prvih akcijah rdečih brigad in pri ugrabitvi Fiatovega funkcionarja Ettoreja Ameria. Na procesu v Turinu si je prevzel vlogo glasnika obtožencev.
ROBERTO OGNIBENE
Renato Curcio je od vedno veljal za zgodovinskega voditelja rdečih brigad. Ujeli so ga 18. januarja 1976 v skrivališču v Ul. Marengo v Milanu skupaj z Nadio Maritovani, ki je prevzela mesto njegove žene Margherite Cagol. Sin katoliške družine se je začel oddaljevati od vere med šolanjem v Tridentu. Z ženo in z nekaterimi ožjimi prijatelji se je. konec šestdesetih let preselil v Milan, kjer je najprej ustanovil organizacijo «mestni politični kolektiv*, prvi zametek rdečih brigad. Curcio je bil prvič1 aretiran 1974. leta, nekaj mesecev pozneje pa je z ženino pomočjo pobegnil Iz ječe.
Alberto Franceschini velja za e-nega najožjih in najzvestejših sodelavcev Renata Curcia. Svojo politično kariero je začel kot član mladinske komunistične organizacije, iz katere je izstopil 1969. leta. Curcia je spoznal v Milanu in je bil med ustanovitelji «mestnega političnega kolektiva*. Kaže, da se je udeležil vseh najdrznejših »podvigov* rdečih brigad in naj bi med drugim v »ljudskem zaporu* zasliševal sodnika Maria Sossija.
SANTE NOTARNICOLA
Sante Notarnicola j,. bil eden od članov tragično znane zločinske tolpe Cavallero, ki je odgovorna za dolgo, vrsto ropov in zločinov. Tolpo šo ujeli in onesposobili po roparskem podvigu v Milanu po dolgem in krvavem zasledovanju po mestnih ulicah.. V srditem spopadu je več ljudi izgubilo življenje.
Obsojen na dosmrtno ječo, se
Skupaj s Pietrom Sofio je Pa-squale Abatangelo organiziral spodletel rop v florentinski kaznilnici, pri katerem je bil ubit Luca Mao-tini, štirje karabinjerji pa so bili huje ranjeni. Prvostopenjsko sodišče ga je obsodilo na štiri leta in šest mesecev zapira, prizivni sodniki pa so mu prisodili znatno strožjo kazen.
GIORGIO PANIZZARI
Skupno z Martinom Zicchitello (let-ta je bil ubit med napadom na komisarja Alfonsa Noceja) se
Roberto Ognibene, ki je med obtoženci torinskega procesa, jč"Wl ujet TioVembra 1974. leta v skrivališču v vasi Robbiano di Me-diglia. Preden se je vdal karabinjerjem se je branil s samokresom in ubil podčastnika Feliceja Ma-ritana. Zaradi tega zločina je bil obsojen na 28 let zapora.
CRISTOFARO PIANCONE
Cristofaro Piancone sodi med mlajše sile teroristov. Aretirali so ga pred nekaj dnevi v Turinu potem ko je s pajdašem sodeloval pri atentatu na kaznilniškega paznika Lorenza Cutugna. Po prihodu v bolnišnico se je proglasil za «političnega jetnika* in ni hotel
GIUSEPPE BATTAGLIA
Mario Rossi, Giuseppe Battaglia in Augusto Viel so bili med ustanovitelje tolpe «XXn. oktober*, ki je začela svoje delovanje v Genovi 1970. leta z ugrabitvijo Sergia Gadolle. Po vrsti ropov in bombnih atentatov so tolpi prišli na sled po spodletelem ropu v zavodu za ljudska stanovanja. Rossi je med begom hladnokrvno ubil uslužbenca Alessandra Florisa, ki se mu je rkušal postaviti po robu. Brigadisti so že, vendar zaman, zahtevali osvoboditev tolpe v zameno za življenje sodnika Sossija. (vt)
PO ARETACIJI DOMNEVNEGA LEVIČARSKEGA SKRAJNEŽA
V NEDELJO POPOLDNE
ŠE DVA ZAPORNA NALOGA V ZVEZI Na Sardiniji ugrabili
Z NAJDBO OROŽJA V TORVAJANICI
RIM — Namestnik državnega pravd nika Sanlacroce je podpisal sinoči dva zaporna naloga v zvezi z odkritjem velikanske količine orožja v znanem letoviščarskem središču Torvajanica okrog dvajset km daleč od Rima, do katerega je prišlo minulo nedeljo.
Zaporni povelji veljata za hčerko lastnika počitniške hišice, v kateri je bilo orožje. 32-letno Mirello Var-rorvi, (odvetniško pripravnico) ter njenega zaročenca Giuseppeja Gal-luzzija, ki mu je 29 let. Oba pripadata tako imenovanemu apolitičnemu kolektivu študentov - delavcev* iz Aibana, se uravi domnevno skraj-nolevičarski skupini, ki pa se doslej še nikdar ni lotila oboroženih, ampak se je omejevala zgolj na nenasilne protestne akcije nasproti državnemu aparatu.
Pripadniki preiskovalnega odseka karabinjerjev so našli, kot znano, v počitniški hišici 551etnega Amle-ta Varronija pravo orožarno (orožnike je o zadevi obvestil lastnik sam, ki ima poleg Mirelle še dve hčerki): 35 novih avtomatskih pušk pretežno modela beretta (med njimi tri polavtomatske s hujšo prodorno silo). dva stota razstreliva (smodnika. želatine in tritola), ki se ga karabinjerji niso upali prenesti na lastni sedež, kjer so sicer najdeno blago razkazali časnikarjem, ogromno količino vsakovrstnega streliva, deset lovskih oziroma zaklepnih nožev. več sto metrov vžigalne vrvice pa še nič koliko italijanskih, kanadskih. španskih, venezuelskih, švicarskih ter angleškil) potnih listov, italijanskih in britanskih prometnih knjižic in vozniških dovoljenj, osebnih izkaznic, avtomobilskih evidenčnih tablic (Modena, Rim, Firence), univerzitetnih knjižic ter izkaznico vsedržavne zveze upokojenih častnikov.
Brž po najdbi omenjenega materiala so orožniki zaje'! in zaprli 24-letnega Alberta Dionisija, ki je zaročen z eno od Varronijevih hčera, sedaj pa skušajo preiskovalci zaslediti še druge člane domnevne »ultralevičarske* organizacije, ki naj b; bili sicer zadnja leta pod stalnim nadzorstvom.
Preiskovalci menijo, da ni med to organizacijo in »rdečimi brigadisti* nobene povezave, poudariti pa
velja dve okoliščini. Prvič: z najdenim orožjem bi lahko Oborožili kar zajetno teroristično skupino. Drugič: dr. Santacroct* skuša. ugotoviti morebitno' vez med »lastniki* najdenega orožja in nekim Rossijem, ki je lani kupil v Rimu 4(1 pištol pretežno kalibra 7,65; naboje takšnih pištol so pa odkrSR v »rdečebrigadi-stičnem* brlcgu v. Ul. Gradoli. Postavlja se torej vprašanje; ni morda Rossi tisti inž. Borghi, ki je najel omenjeni brlog? (dg)
enajstletnega dečka
CAGLIARI — Neznanci so v nedeljo popoldne ugrabili v Portiscu na Costi Smeraldi 11-letnega Maura Carassaleja, sin trgovca s .pohištvom.
Starši so obvestili policijo o ugrabitvi šele po dveh urah, kar je omogočilo kriminalcem, d so nemoteno izginili. Preiskovalci so v poznih nedeljskih urah našli avto ugrabiteljev. ki so si ga «sposodili* od dečkovega očeta. 150 kilometrov od
......................
S poročiloma tajnikov odprta kongresa hrvatskih in črnogorskih komunistov
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD — Na jugoslovanskem notranjepdlitičnem prizorišču ta teden poteka v znamenju zborovanj zveze komunistov na najvišji ravni. Včeraj sta se začela republiška kongresa Zveze komunistov Hrvatske in Črne gore, danes bo začetek kongresnega zborovanja makedonskih komunistov. Jutri pa se bodo zbrali vojvodinski komunisti na partijski konferenci.
Na obeh kongresih, ki sta se začela včeraj, sta bila v središču pozornosti glavna referata na dopoldanskih plenarnih zasedanjih. V Za grehu je govorila predsednica CK ŽK Hrvatske Milka Planinc, v Titogradu pa predsednik CK ZK Črne gore Vojo Srzentič. Na obeh kongresih se je popoldne že začelo de lo v komisijah za posamezna vpra šanja, kjer bodo delegati razpravljali o referatih in o osnutkih kongresnih dokumentov.
Milka Planinc je govorila o delu in nalogah hrvatskih komunistov pri razvijanju socialistični, samoupravnih odnoso.. V referatu je povzela bilanco štiriletnega delovanja Zveze komunistov Hrvatske in nakazala osnovne smeri delovanja v prihodnje. Po besedah Planinčeve prihajajo hrvat. ki komunisti na svoj osmi kongres brez dvoma s pozi tivno bilanco dela in izvajanja nalog, ki so jih določili na svojem prejšnjem kongresu in skupaj z drugimi jugoslovanskimi -omunisti na 10. kongresa ZKJ. V obdobju med republiškima partijskima kongresoma so bili po besedah Milke Pia ninc, kakor poroča Tanjug iz Zagreba, doseženi pomembni rezultati na vseh področjih med drugim tudi na področju družbenopolitičnega in materialnega razvoja republike.
V referatu je Milka Planinc o poznrila tudi na nekatere nevarne težnje v družbi, med katerimi je
tudj nacionalizem. Pri tem je poudarila, da je zveza komunistov pokazala svojo sposobnost, zrelost, enotnost in učinkovitost, ko je odločno obračunala s hrvatskim nacionalizmom in drugimi «-izmi*. Ob koncu je Planinčeva podčrtala, da so naloge pri nadaljnjem razvoju socialističnega samoupravljanja izziv in spodbuda za slehernega člana zveze komnistov in za sleherno vodstvo.
V zvezi s prihodnjo dejavnostjo črnogorskih komunistov je Vojo Srzentič kot glavne značilnosti omenil poolnejše dograjevanje in učinkovitejše delovanje sistema socialističnih samoupravnih družljenopolitičnih odnosov v združenem delu, razvijanje političnega sistema samoupravne demokracije in krepitev neposredne vloge delavskega razreda.
Sedmega kongresa črnogorskih komunistov se udeležuje tudi delegacija KPI. VLADO BARABAŠ
Portisca na območju med Olieno in Nuorom, Po vsej verjetnosti so se banditi skrili v hribovju pri Nuoru, tja pa naj bi se po prvih ugotovitvah napotili peš. Karabinjerji in policija so namreč odkrili sledove, ki bi potrjevali to domnevo. Med drugim so tudi ugotovili, da se je deček slabo počutil, kar bi lahko spremenilo prvotn? načrte ugrabiteljev.
Celoten potek ugrabitve je sedaj jasen. Ugrabitelji so vdrli v dom Carassalejevih, onesposobili in prive: zali starša ter tri odrasle, ki so bili z njimi. Enaka usoda je doletela tudi Maorova brata, 14-letnega Pie-tra in 9-letnega Enrica ter neko 9-letno dekletce. V prvem trenutku so kriminalci hoteli ugrabiti malega Enrica, a se jim je Mauro sam ponudil, da jim sledi. Ugrabitelji so pristali, zabičali vsem, naj obvestijo policijo Čez nekaj ur in se odpeljali s hitrim Carassalejevim avtom (lancia beta 1600).
Policija in karabinjerji so izvedli široko akcijo nad območjem Nuora, prj tem so uporabili dva helikopterja in posebne karabinjerske edinice s policijskimi psi, a vse iskanje je bilo zaman.
Starši ugrabljenega dečka upajo, da bodo ugrabitelji čimprej navezali stike z družino, preiskovalci pa do mnevajo, da bo čakanje kot običajno dolgo. Do sedaj so na Sardiniji u-grabili v zadnjih desetih letih 64 oseb, septembra lani pa so ugrabili tudi 11-letnega dečka Marcella Fraua, si so ga po treh dneh kara: binjerji osvobodili, Gmotno stanje družine Carassale se je v zadnjem času nekoliko poslabšalo zaradi krize gradbeništva, je pa še vedno to,-ko, da bodo ugrabitelji skušali izsiliti čim večjo vsoto, če jih ne bodo varnostni organi prehiteli in osvobodili dečka, (voc)
TRST A
8.00,	11.00, 14.00, 19.00 Poročila;
8.15	Dobro jutro; 8.30 Prijateljsko iz studia 2; 9.30 Naši nepoznani znanci; 9.45 Pesmi odporništva;
10.15	Koncert sredi jutra; 10.35 Pisma Marie Isabelle Marenzi;
11.05	«S strani Matajurja nebo se jasni*, pričevanja o odporniškem gibanju v Benečiji; 11.35 Plošča dneva; 12.15 Glasba po željah
13.00	Zborovska glasba; 13.20 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Motivi iz filmov in revij; 15.30 Top lestvica; 16.30 Čudoviti otroški svet;
17.00	«Dekle z zlatega zapada», opera G. Puccinija; 17.45 Glasbena panorama; 18.00 Problemi slovenskega jezika; 18.20 Klasični album.
KOPER
7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro: 8.30 Zbori ir: baleti iz oper;
9.00	Glasbeni svet; 9.32 Plošče; 10.15 Orkester Baiardi; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kino danes; 14.10 Popevke; 14.33 Poje Tatjana Gross; 14.45 Plošče; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.40 Glasbeni program; 16.00 Koledarček; 16.20 Glasbeni trenutek; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Glasba po željali; 18.35 Domači pevci zabavne glasbe; 19.33 Crašh;
20.00	Glasbena fantazija; 20.32 Rocky party,
RADIO 1
8.00,	10.00, 12.00, 14.00, 17.00
19.00,	21.00 Poročila; 6.00 Glasbe no prebujenje; 8.50 Glasbeni tre nutek; 9.00 in 10.05 Radijski po govori; 12,05 in 13.30 Vi in jaz ’78
14.05	Glasbeni program; 14.30 Poezije in glasba; 15.00 Prvi Nip 17.10 Radijska igra; 17.40 Ansam bel Nomadi; 17.55 Par besed
18.00	Love mušic; 18.30 Mala potovanja; 19.35 Priložnosti; 21.05 Jazzovska glasba; 21.35 Resna glasba,
SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00;
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00
19.00,	22.00, 23.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.5 Dobro jutro, o-troci!; 8.08 Glasbena matineja;
9.05	Radijska šola za srednjo stop-
njo; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki; 11.03 Promenadni koncert; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.2(1 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 V korak z mladimi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Pota sodobne medicine; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Obiski naših solistov; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom A-ti Soss; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Radijska igra; 21.30 Zvočne kaskade.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti, vzgojna oddaja
13.00	Filo diretto
Na strani potrošnika
13.30	DNEVNIK
14.00	Popevke iz vsega sveta
15.00	«Ihtavi in simpatični Brac-cio di Ferro*, risanka
15.30	VSE MESTO GOVORI O TEM, film v režiji Johna Forda
17.00	Ob petih s...
SANDROM MAZZOLO
17.05 HEIDI (risanka v nadalj.): «Vmitev v kočo*. 34. epiz.
17.30	VLAKEC:
Pravljice, pesmice in igrice
17.45	Mladina v pogovoru z Don Upom Morettijem, zlata medalja odporništva
18.00	Argurpenti, vzgojna oddaja , 18.30 Dnevnik 1 - KRONIKE
J.9.O0 Sami, glasbena oddaja z ansamblom Beans 19.20 IZGUBLJENI OTOKI: «Pošast*. TV film
19.45	Almanah, Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 SMRT VAŠKEGA ZAPELJIVCA, 2. in zadnje nad. 21.50 Knjiga in mušketa:
Italijanska kultura med fa-šizmon
Filmske premiere Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim
13.00	Dnevnik - ODPRTI STUDIO
13.30	Kako so živeli prvotni ljudje, vzgojna oddaja
14.00	Film: ROJEN POD SREČNO ZVEZDO
15.30	Konjske in kolesarske dirke
16.40	PESEM SVOBODI, ob Dnevu vstaje v Italiji
18.00	Otroci danes, vzgojna oddaja
18.25 Dnevnik - ŠPORTNE VESTI
18.45	Dober večer s... Superman in Atlas Ufo Robot
19.45	Dnevnik - ODPRTI STUDIO
20.40	RING ’78 - Srečanje s protagonisti Vzhoda in Zahoda Današnji gost oddaje Mario Soares, leader portugalske socialistične stranke
21.30	Ona druga Hollywood: BOGATA JE, Z NJO SE POROČIM IN JO UBl JEM, film
Kino jutri
Ob koncu Dnevnik 2 • ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
14.30	TV V ŠOLI
16.05	Šolska TV
17.05	Življenje v škornjih z viso ko peto
17.35 OBZORNIK
17.45	Poročilo s kongresa ZK Mo kedonije
18.15	PO SLEDEH NAPREDKA
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK 20.00- Prvi trije
20.05	KAM IN KAKO PO OBVE ZNEM ŠOLANJU
21.00	M. Dombrovvska:
NOČI IN DNEVI
22.00	DNEVNIK
22.15	Glasbeni magazin
23.00	Poročilo s kongresov 7,K črne gore, Hrvatske in Makedonije
Koper
19.30	ODPRTA MEJA
20.00	Otroški kotiček
20.15	ODPRTI PROSTOR
20.30	DNEVNIK
20.45	Aktualna tema
21.20 ŠOPEK BODEČE ŽICE nadalj.
Ob praznovanju 33. obletnice vstaje italijanskega naroda bo koprska televizija predvajala ob 21.50 barvno oddajo o tr-žiškeni zboru «E. Grion», ki jo je pripravila Agencija Alpe Adria.
22.10 Turistični dokumentarec: ANKARAN
22.25 Narodna glasba:
Delavski zbor Ermes Griov
Ce ti je center mesta pretesen obisči naš novi
MARCHI G0MMA MARKET - Ul. Baiamonti 56/13
racionalno urejen prostor za nakup, Izven mestnega prometa, z velikim parkiriščem ter z veliko izbiro proizvodov: za družino, dom in prosti čas.
tore|
JH£§cm
TIaRKET
ULICA BAIAMONTI 56/13
GO & GO BAZA AR
GORICA Piazza Vittoria 5 (na Travniku)
Končno v Gorici nova velika dvonadstropna samopostrežna trgovina, kjer je 12 me**' cev na leto naprodaj po tovarniških cenah preko 10.000 kosov oblačil najnovejše mod*
NEKAJ PRIMEROV:		
JEANS —	platno	po 3.900 — 5.900 — 9.900 l|r
JEANS —	žamet	po 7.500 — 9.900 — 10.900 >ir
KRILA		po 5.500 — 7.500 — 9.500 l|r
MAJICE		po 1.900 — 4.200 — 6.700 W
SRAJCE		po 4.000 — 4.900 — 6.900 l*r
JOPIČI —	pravo usnje	38.000 l‘r
TRGOVINA IMA TUDI:
ODDELEK ZA OTROKE (otroško spodnje perilo, hlače, majice, srajce, jopice itd. itd-) ODDELEK MOŠKEGA IN DAMSKEGA PERILA (nogavice, raznovrstno spodnje perilo, st*' zniki itd. itd.)
ODDELEK METRAŽNEGA BLAGA (zavese, odeje, r|uhe, posteljna pregrinjala, prti P1’*'1 proge, artikli za kopalnico itd. itd.)
OBIŠČITE NAS!
OBIŠČITE NASI