[jgST 3 nč« 58. številka. • ZA soboto 15. maja 1897. (▼ Trsta, t soboto zjutraj dne 15. maja 1897.) Tečaj XXII. „ai>iHoaTu lahaja po trikrat na teden t Šestih tadanjih ob to»hlh, žatvtklh in nobotfth. Zjutranje izdanje iz-čaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa oh 7. ari večer. — Obojno isdanje stane : ia JeiletimMoo . f. 1.—, izven Avstrija f. 1.50 satrlaseseo, ..3,- , D .4,50 ■a pol let« ... 6— . i I »._ « vse leto ... 13,- . , . i8._ Naratalaa I« plačevati naprej aa uriiki ■raz prllazan« naročnin«, aa aprava aa azlra. j fn.vničjiti itevdke ae dobivajo v pro* đajalnioah tobattn v Irgtu po S nvč. izcen Trsta no 4 nvč. EDINOST Oglasi ae račune po tarifa r petita; sa naslove a debelimi črkaaai ae plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vritic, Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do-nadi oglasi itd.se računajo po pogodbi Tai dopisi naj ae pošiljajo uredništvu nlioa Onserna St. 13. Vsako pisnso mora biti frankovano, ker nefrankovana se n* iprejamajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglate sprejema upravniitvo ulica Violina pio oolo hit. 3, II. nadst. Naročnino ia oglase je plačevati loco Trst. Odprte rekla«a so prosta poitnine. Ia k o« ,f mMnoaU J* mo«1 Razmere na Primorskem. (Jladaljevanje govora dra. Gregorčiča v zbornici poslancev.) Zastopnik V. kurije tržaške se čudi ten razmeram. Vi ste naši sosedje. Ako ste tako malo poučeni o naših odnošajih, vam podan jaz u al izgled. Pred nekoliko leti so bili v „Corriere di Gorizia" na ostuden način napadeni protesorji v Gorici, torej državni uradniki. Državni pravdnik ni imel poguma, da bi dvignil zatožbo; največ, kar se je nadejal, da doseže, je bilo, da spiavi popravek v list. Okrajno sodišče ga je odbilo. Še le drugi instanci se je posrečilo, da je dosegla popravek. Tedaj je državni pravdnik javno izrekel pred sodiščem : Takega obrekovanja državnih uradnikov še nisem doživel. To je konstatirano. (Posl. Hortis: Taka politika ni naša.) S tem ne spravljam na dan nikakih tajnosti, saj se je to zgodilo javno. Posledica temu je, da je novinstvo predrzno nad vso mero, da ponižuje in sramoti Slovence in jim podtika vse možno. Ako se med Slovenci dogodi kaj nezakonitega, tedaj je gotovo, da se obesi na veliki zvon. Ako je le malo povoda, se stvar pretiruje, ako pa se ni dogodilo ničesar, se izmišljajo stvari. Imam izgledov iz najnovejega časa. (Tu je govornik opisal dva izgleda iz Mirnega oziroma Prvačiue. V prvem slučaju je bilo vse zlagano, kar je pisal „Corriere*, v drugem slučaju pa je bilo ravno narobe: Italijan se je moral zagovarjati pred sodiščem. Temu da je pritrdil tudi laški list ,L' Eco del Litorale"). Govornik je nadaljeval: Še bolj pa je obžalovati, da je to novinstvo v zvezi z gospodovalno stranko — saj je isto glasilo poslednje —, z občinskim uradom, io kakor kaže, celć z nekaterimi organi državne uprave ; sosebno, in mnogo znamenja kažejo na to, s policijsko oblastjo v Gorici. (Oporekanje od strani Italijai^v. — Poalanec Wedral: Isto je pokvarjeno ravno tako kakor židovsko novinstvo na Dunaju!) Gorica je zaostala vsaj za 10 let. Kar je pomenilo židovsko-liberalno 102 PODLISTEK Fromout mlajši & Risler starši. roman. — Francoski spisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. — ... Da, to je bilo grozno: sama je morala iti čez cesto, čakati, da bode plin ugasnjen, in potem, ko bode mati spala, tiho iti po stopnicah doli, pozvoniti, in ko bodo vrata odprta, smukniti ven ter potem koračiti po groznem Parizu, kjer človek srečuje moške, ki ga predrzno pogledujejo v obraz, in mimo kavarn, iz katerih odseva jasna svetloba. Ko je bila še otrok, se je bala Desirše ulic; ako je bila, kakor mala deklica, poslana po kaj, so šli poulični dečaki smejč se zanjo, tako, da ni vedela, kaj jfcj je bilo neprijetnejše, ali porogljivo posnemanje njenega šepanja, s katerim so jo dražili mali predrzneži, ali pomilovanje mimogredočih, ki so sočutno pogledali v stran. Vrhu tega se je bala voz, omnibu8ov itd. Seine je bilo daleč, brez truda ne pride do nje... a drugače ni mogoče. .Jaz pojdem spat, hčerka moja, kaj pa ti... ali boš še čula?" Ne da bi dvignila oči od dela, je odgovorila hčerka, da bode še čula, da dovrši dvanajstorico. „Lahko noči44 je rekla gospa Delobelleova, Čije zaspane oči ne morejo dolg« trpeti svetlobe. „Očetova jed stoji pri ognju; poglej še jeden krat tja, predno ležeš". novinstvo na Dunaju pred 10—K leti, to isto po-menja sedaj novinstvo v Gorici. Predno liberalizem dospe v Gforico, treba mnqgo časa. Na ta način je priilo, da je to liberalni) novinstvo vzraslo čez glavo cel6 tamošnjim vladrfn oblastim. Sleherni uradnik si mora staviti vprašanje, in ne dvomim na tem, da si tudi statljajo to vprašanje, kaj poreče časopis, ako se zgodi to ali ono. Navesti bi mogel izgledov, kako sd se res posvetovali, kaj poreče časopisje k temu. časopisje je zajedno tolmač primorske vlade. (Oporekanje med Italijani.) Ako čitamo nazore o Slovencih v tem lista in ako čujemo nazore posamičnih oblasti o istih, vidimo, da povsem soglašajo ti/ nazori. Od kodi prihaja to ? Ali jemljejo oblastveni organi nazore iz tega lista, ali jih jemlje list od organov? (Veselost.) To soglašanje ni od danes ali včeraj, ampak obstoji že mnogo let. Osebno mi je bila priložnost, da sem se obvestil o tem in si nabral skušei^j. Imeli smo v deželi visokih dontojanstvcniko^ in imamo še takih, ki tu pa tam smatrajo za svojo prvo dolžnost, da od časa do časa, ob gotovih prilikah in povodih, delajo vizite v slavnem uredništvu. Tega ni možno tajiti. Tej stranki, ki je gospodovalna v Gorici in ki se navaduo imenuje Favettijeva stranka, se je približala visoka vlada; ne samo približala, ampak zvezala žnjo ; in ne le zvezala, ampak je tej stranki na razpolaganje. (Oporekanje med Italijani.) Gospoda moja, to vem iz lastne skušnje (Posl. Hortis: Ravno narobe je res 1 — Poslanec grot Coronini: Vi letate k namestniku ob vsaki priliki 1 — Poslanec Spinčič: Kaj bi bili vi brez njega f 1) Vlada je izročila občinski svet tej stranki, ona prepušča istega tej stranki in dopušča, da se take stvari dogajajo v Gorici. In takov občinski svet sklepa spomenico do visoke vlade, do zastopnikov v državnem zboru in prosi i*te, naj se poslužujejo te spomenice. Toda v tem pogledu je opa- Dčsirče se ni zlagala, zvrniti hoče dvanajstorico, da jo bode oče jutri lahko oesel od doma. Kdor bi bil videl lično glavico, v sretilničiu: luči tiho nagnjeno nad delo, ne bi bil mislil, kakih mračnih mislij je bila polua. Slednjič je bila narejena zadnja ptičica do dvanajstorice, krasna stvarica, čije peroti so se leskabele kakor safir, kakor bi bile pomočene v morsko vodo. Oprezno jo je pritrdila Dćsireć na medno žico, videti je bila kakor preplašena ptičica, ki leti strani. O! kako naglo leti, visnjela ptič ca... kako burno jo nesč peroti v daljavo... kar čutimo, da ima pred seboj dolgo, večno pot... pot brez povratka. Delo je bilo dovršeno, z mize pospravljeno* vsaka svilena nitka skrbno pobrana, vsaka igla utaknjena v blazinico. Ko se oče vrne, ugleda o svitu uvetilnice, ki je na pol privita nazaj, večerjo, stoječe v gorkem pepelu, in ta nesrečni večer se mu bode zdel tako mirno prijeten, kakor vsaki drugi zavoljo reda v stanovanju in pozornosti za vsako posebnost njegovo. Dćsirće je rahlo odprla omaro, vzela iz nje majhno ogrinjalo, v katero se je zavijala... in potem je odšla. Kaj ? nima-li niti jednega pogleda za svoje i žiti v Gorici spoznanja in spreobrnjenja. Ko je bila nedavno seja občinskega sveta, v kateri sestavila oziroma potrdila pritožba zoper SlovenceN-— letale so po mestu plačane kreature, da so vabile občinstvo na galerijo občinske dvorane. Vedelo se je že, preduo se je začela seja : danes bo huda, danes so vabili. Toda občinski svćtniki niso došli polnoštevilno. Zdi se mi, da občinski svet goriški šteje 24 členov; od teh je bilo navzočih samo 14, ostalih ni bilo. Iz ust jednega občinskih svetnikov sem izvedel to, ki je v svojem imenu izustil me-nenje, da mnogi izmed njih nočejo imeti opraviti s tem občinskim svetom, da se ne udeležujejo na teh nemirih, vladajočih v Gorici nekaj časa sem, in da hrepene po tem, da nastopi pomirjenje. (Posl. Lenassi: To ni res, ne delajte se smešnega. Zakaj govorite neresnico ? — Posl. Wedral: Mi moramo spoznati odnošaie. Klici: Najbrže je res I) Kar sem rekel, velespoštovani gosp. tovariš, je prišlo iz ust jednega občinskega svetnika. Dali je občinski svetnik govoril pravo ali ne, tega ne vem. Jaz nisem bil navzoč, jaz ne morem trditi (Klici: Ahal) Saj sem rekel, da je prišlo iz ust jednega občinskega svetnika. (Klic: Toda le po govoricah 1) Ne, tako je rekel v resnici. V Gorici velja parola: le ne Slovencev v mestu goriškem. To je parola, ki se je izdala in po tej paroli se postopa. Ako poštevamo to stališče, potem nam je pojasnjeno, kaj se dogaja v Gorici in v okolici. Italijani, gospodovalna stranka, se čutijo v Gorici žaljene in izzivane po vsem. Iz-zivaai so, ako otroci, po ulici hodč, govorijo slovenski ; izzivani so, ako se vsklika „živio" ; izzivam so, ako so imena uad prodajalnicami slovenska, izzivani so tudi po tem, ako kdo ima slavčka in ako ta slavček zna žvižgati »Naprej zastava Slave*. Neki prebivalec goriški je imel slavca in je moral prebiti mnogo sitnosti radi tega, ni smel obdržati slavca in ga je moral dati proč. (Veselost). Mol se zove Andrej Brajda in biva na .plačati", (Poslanec dr. Verzegnassi: Ali je odgovorna za to mater, za b1ov6, ali se jej ne stori milo? Ne, ne to, ne ono. Z grozno jasnostjo, katero razširja bližina smrti, je spoznala najedenki at, kaki sebični ljubezni je bila žrtvovana v otroških in poznejših letih svojih; saj ve, spečo mater lahko utolaži jedna sama nežna beseda velikega moža. Skoro huda je bila D&irče nanjo, da se ne vzdrami, da pušča otroka proč, ne da bi namignila vsaj z očesom. Kdar gre v smrt v mladosti, dasi radovoljno, se vendar le protivi smrti. Tudi Dćsirše se je srdila na svojo usodo, odhajajoča iz življenja. Sedaj je bila na ulici. Kam naj se obrne ? Okrog in okrog je vse puato; te po dnevu toli »umne ulice potihajo zvečer zgodaj; tu delajo ljudje preveč pridno, da bi hitro ne zaspali zvečer. Med tem ko je Pariz na boulevardih še jako živahen ter meče čez vse mesto rožasti odsev svoje svetlobe kakor sij daljnega požara, zaprta so tu hišna vrate in okna zadelana z zatvori. Sedaj pa sedaj se oglaša trkanje klepala po vratih; ali pa korakanje mestnega serženta, ki neviden hodi mimo; ali eainog&vor pijančev moti nočno tihoto. Včasih je veter, vejoči od bližnjih nabrežij, potre-sel svetilničiaa stekla, zapiskal okrog ogla ali pa kakor stokanje zamrl v razpokah vratne poti. D6sir6e je naglo stopala naprej zavita v svojo ruto, z dvigneno glavo in suhimi očmi. Neznajoča poti je ila v jednomer naravnost dalje. (Pride še.) tudi vlada?) Navil sem to, 4a pokažem, na kak način je izzivljana gospodovalna stranka ? Gorici. Ista pravi, da Slovenci izzivljajo. A s čem ? Po jednem slavčku (Veselost). Vsaki znak življenja, došli od nas, smatra se provokacijo. Toda, dasi pravijo tu, da gre le za italijanski značaj mesta goriškega, se ta stranka vendar ne more omejevati na to misel, in ako se voditelji outejajo na to misel, pa se pristaši n; morejo premagavati, ampak dogajajo se stvari, ki spominjajo deloma na one čase, v katerih je posloval tinti poznani občinski uradnik. Najžaloslneje pa je to, da organi vlade nočejo misliti na tiste čase, da nočejo pri poznati dogodkov Gorici, katerih vendar ni možno tajiti. Dne 18. marca je bila državnozborska volitev v mestni skupini. Občini je bil tedaj namen, da bi nadejano zmago slavili velikanskim obhodom. Zdi se, da se je vlada obvestila o tem in obhoda ni bilo. To treba pohvaliti vsakako (Posl, Leuassi i Pa ni res!) Obhoda ni bilo. (Posl. Leuassi: Ali iz druzega vzroka). Dne 22. marca se je vršila volitev iz velepo-sestva in takrat se je sklenilo, da se pričakovana zmaga Italijanov istotako proslavi velikaškim obhodom, katerega naj bi spremljala mestna glasba in gasilci. Takov sprevod se pa ne sme vršiti brez dovoljenja oblasti, kajti to spada pod zakon o sha-janju. Lokalna vlada je pač bila toliko dobra, da je dovolila to, dasi je bilo znamonj, ki bila morala nagniti vlado, da ne !>tori tega. Že na dan volitve »o se na stolnem trgu — volitev se je vršila v deželni hiši — dogajali prizori, ki bi bili morali opozoriti c. kr. vlado, da se nekaj pripravlja. Neki deželni puslanec, ki je tu zaznamovan in podpisan z dvema piičama, je na stolnem trgu slučajno zadel med dve osebi, pripadajoči italijanski narodnosti in stranki občiuskega sveta. Hkratu so ga ob-koiiii in jeli žvižgati u a strašen način. To je bila demonstracija. V pohvalo policiji morem ouieniti, da je kmalu razgnala množico. Na večer istega dne ie bila petorica duhovnikov, ki so morali preko Gorice, zasmehovana mej potoma od delavk. Za-Bmehovaoje duhovnikov na javnem trgu znači gotovo žaljenje. (Klici na strani Italijanov: In ako žvižgajo nadškofu, ali to ni razžaljenje ?) Istega dne po volitvi so žvižgali v Via Signon dvema slovenskima volilcema iz veleposestva. Ob 1 in pol ari je šel neki deželni poslanec z nekim urednikom po „Raštelu*. Tema dvema se je pridružila velika množica, ki je za*ramovala urednika, mu i v i ž g a i a i u pljuvala nanj. V tem se je posebno odlikoval nekdo, ki je tu naveden z imenom in ki je kričal neprestano: Fora con st6 porco di sciavot Nadaljevaje svoj govor je opisoval govornik na podlagi dopisov in spričeval — kako se je pri volitvi vršila demonstracija, katero je bilo Čuti pol ure daleč iz mesta, kako so med obhodom kričali: Evviva Gorizia italiana! M. . . per i sciavi 1 Er-tiva Italia! Evviva Re d* Italia 1 Evviva Uaiberto 1 Evviva Garibaldi I M. . . . ai sciavi, m one a quelle carogne di sciavi, evviva i uostri deputati ita-liani 1 Ker je predsednik zbornice pripomnil, da naj se govornik preveč ne spušča v podrobnosti, je pripomnil dr. Gregorčič: Iz teh malenkosti spre-vidite, kakov duh vlada v Gorici iu kako se tam postopa znami. (Pride še.) Politlike vesti. V TRSTU, dne 14. maja 18ir7. Državni zbor. Zopet včeraj je grmelo v zbornici poslancev, Nevihta sicer ni bila toli silna, kakor one dni, ko sta blisk in grom prihajala iz severnega kota naše države, kjer so ustanovili novo vero o več vrednih in manje vrednih narodnostih — ko so superiorni Nemci kričanjem in škandali dokazovali bvojo — višo kulturo. Včerajšnja nevihta je došla od juga, iz naših primorskih pokrajin. Menda Še nikdar se niso tako razsežno in temeljito razpravljale desolatne razmere naše, nego včeraj v zbornici poslancev. Nadaljevala se je razprava o nujnih predlogih, stavljenih od poslancev Gregorčič-Coronini ter Laginja in Spinfiić. Prvi je posl. S p i n č i č v izbornem govoru slikal tužno položenje Slovencev in Hrvatov na na Primorskem. Ostro je kritikoval državne oblasti, ki vedno gredo na roko Italijanom. Očital je oblastim, da se tudi o zignjih volitvah vplivale Italijanom v v prilog. Svoj L'dvor je zaključil Spinčič z besedami : Pristaši italijanske stranke so postali jako preširni v zadnjem času. postali so taki vsled zistema, ki že dolgo let vlada m Primorskem. Ta zistem je kriv vse krvi, ki je bila že prilika, vseh poškodeb in ubojev ; vdove in stote so njega žrtve. Temu zistemu se more primerjati t zistem, po katerem je nekaj časa vladal StambuloT v Bolgarski. Ta zistem ni dostojen srednjeevropske, civilizovane države, in vsake vlade dolžnost je, da i ti stori kraj. To pa se more doseči le na ta način, |a se Slovencem in Hrvatom dado pristojne jim pramce. Drugi sloveiski govornik je bil dr. Žitnik, ki je apostrofoval vlado, naj že vendar enkrat dregne v sršenovo gnezdo primorsko, ne radi Slovanov, ampak radi Avstrije, Med slovanskim prebivalstvom Primorske se širi menenje vedno bolj, da je že določeno v visokih krogih, da se Primorska odstopi Italiji. Javni organi zabraijujejo prebivalstvu klicati „ Živela Avstrija lu, da bi n čutili žaljene ultra-Italijani, čestitci Garibaldija in Imbrianija. Po Primorskem je občin, na katerih je pač videti sliko Garibaldija, a zastonj bi iskali slile našega cesarja. Vsa oblastva — tako je vskliknil gtVornik — so v službi progressove stranke, kateri je mloga, da uduši slovansko gibanje ter da pripravi Prtnorsko za združenje z Italijo. V Rimu je bil govornik ukupil karto, na kateri sta bila Trident in Primorala označena kakor da pripadata Italiji. Posl. B i a n k i n i je rekel, da je nevarnost blizu, Ker pa se se ni posrečilo, da bi popolnoma iztrebili kukovni element italijauski, pa kriče Hrvatje in Slovenci neprestauo, da so tlačeni 11 Njih volilne mahiuacije ne prenašajo kontrole javnosti in — lučili Tako torej? Mi smo tisti, ki pritiskamo, a Italijani so tisti, ki trpć! Iu kaj takega si upa trditi židovska vlaćuga v očigled notoriškim istini-tostim, da imajo Italijani vso deželno upravo v svojih rokah — da je njih jezik uradni jezik na sodiščih — da njihov jezik uživa vsa prava na vseh državnih nradih — da imajo ljudsko šolstvo v svojih rokah — da imajo srednjih šol več, nego jih trebajo — da pode jezik slovanske večine it dež. zbora istrskega — da uničujejo slovanske volitve brez vsakega razloga — da je že opetovano »reklo državno sodišče, d% Italijani kršijo aitavoa prava in zakone — da imajo Italijani, dasi so v veliki manjšini, vendar 11 zastopnikov v državnem zboru, slovanska večina pa samo 4 — da se v Trstu na vseh uradih ureduje italijanski tudi se Slovenci — da imajo v rokah tudi porotno sodišče in se morajo Slovani zadovoljevati z razpravami pomočjo tolmača — da se tržaSki Slovenci že 12 let brezv^pešno borimo za jedno borno ljudsko šolo — da... pa kaj bi naštevali dalje, saj to so same notoriške stvari, katere more pretvarjati le brezvestna duša, ki svoji strankarski koristi brez vseh pomislekov podreja tudi resnico in žnjo tudi drž. interes in sramoti one, ki trpć in ki bi se radi osvobodili iz odnošajev, nedostojnih civilizovane družbe. Da, res je: le ljudje, ki so tako nizko padli, kakor je padlo nemškoliberaluo časopisje, ki je vrglo od sebe vsaki obzir resuieoljubja in poštenja, le taki ljudje morejo tako biti resnici v obraz in mirno roko napisati gorostasno laž, da na Primorskem Slovani tlačijo Italijane. ,Neue Freie Presse" je na isala to laž, da bi pomogla svojim bratom po duhu v tem trenotkn, ko so se po dolgih borbah in prošnjah jeli bližati dnevi resnih računov 1 In ti računi morajo priti na jasno, ker tako zahtevajo vsi pošteni oziri. Antisemitske zmage. Dunaj je popolnoma v rokah antisemitov. To so dokazale te dni tudi volitve v okrajne zastope. V tretjem volilnem razredu so zmagali antisemitje v vseh okrajih, tudi v L, kjer jo bila prava trdnjava liberalcev.Včeraj bo Be vršile volitve za II. vol. razr. Liberalci |so rešili le I., II., IX. iu XIX. okraj, povsod drugod so zmagali autiaemitje. Posredovanje med Grško in Turčija. Diplomatici krogi pričakujejo, da turška vlada že danes dopošlje poslanikom svoj odgovor na predloge za sklep miru used Grško iu Tun iio. Dobru poučeni krogi pa so tega menenja, da tujska vlada ne da odločnega odgovora, ampak bo skušala zavlačevati pogajanja tasco dolgo, da dovrši svoje vojne operacije, zlasti pa, da zasede Domokos. Tnrki računajo namreč, >la dosežejo zanje ugoduejih pogojev za sklep miru, čim bolj bodo dovršnie vojaške operacije. — Vlasti da so sklenile, da bodo po možnosti čuvale interese Grške. O operacijah v Te?«aliji javljajo : Šest bataljonov iz Lanse. štirje iz Disltate mi štirje iz Janine korakajo na Kalambuko. V Carigradu pričakujejo, da se vojska Edhem paš-j v TVsaliji skoro združi z vojsko v Epiru. Iz Aten je došla malo neverojetna vest, da je sklenil kralj Jurij — tiran v to po javnem me-nenju —, da poklič: v orožje zadnje razrede in da proglasi eventuvalno splošno narodno vojno. Mi nn nt oremo verojeti d« bi se dal kralj Jurij zaventi in tnkega usodnega koraka, od katerega ni pričakovati dr uze ga, nego pogubo Bog v6 koliko ekzist'ncij. Razumeti je da boli grški narod doživeli poraz, ali neolpustno bi bilo, ako bi hoteli narodno nesrečo še vekšnti »butanjem" z glavo ob zid. Ako se že rodna vojska ni mogla ustavljati premoči tuniki, bili bi pa navadni neizvežbani bojevniki le. dobra krina za turške puške in topove. _ Različne vesti. Lepa zveza in — naravna. Italijanom so v včerajšnji razpravi prihiteli na pomoč jedino nemški liberalci. Kako ne — saj so vredni jeden dru-zega. Ta zveza je naravna! In Italijanom ne zamerimo, da se vesele tega prijateljstva ! Ves njih program, vsa njih stremljenja, vsa njih pohlepnost po hegemoniji, vsa njih nestrpnost, njih nekrsčan-ski fanatizem, njih ljuto sovražtvo do lastnih so-deželanov druge narodnosti so tako v nasprotju s človeškim čutstvovanjem, z moralo in zakoni, da bi naša gospodovalna stranka italijanska pač zastonj iskala prijateljev tam, kjer imajo še kaj zmisla za to, kako potrebno bi bilo, da v naši državi pride eukrat do miru, do sprave, do zado-voljnosti. Naravno torej, da morajo naša gospoda izkati zaveznikov med ljudmi sličnega jim mišljenja. In našli so se že davno in v objemu so se stiskali tudi včeraj. »Viša kultura" naj blagoslovi to lju-bovno zvezo 1 Kolika tolažba za italijanske poslance, da imajo vsaj kako živo dušo na svoji strani v teh težkih časih I Nemški pregovor pravi: Getheil-tes Leid, ist halbes Leid, kar je razumeti tako ne- kako : trpljenje prenašamo lagjje ako Še kdo drugi trpi z nami! Na res ganljiv načn so včeraj nemški liberalci pokazali svojo zvestobo, v lepi zlogi so doživeli gorostasen moralen toraz? Zakaj pa tudi ne! V imenu .kulture in viš- vrednosti" bi hoteli Nemci tlačiti Slovane od se«ra, v imenu istih lepih lastnosti bi hoteli Italijani duši ti Slovane od juga — in v tem lepem prizadevanju so se včeraj srečali na Dunaju, in so v lipi zlogi nastavili svoje hrbte, da po jednaki meri in jednaki ( zaslugi vspremejo moralnih batii 1! t In tako bodi tudi v bodo«! Zveza med ita-: lijansko kliko in nemškimi libeialci je naravna in le drzno bi bilo, ako bi hoteli razdvajati, kar je združila — krivica 1 Odlikovanje. Prokurator trjovske banke, gosp. G. 31 e r 1 e, je dobil vitežki križec srbskega reda Takova. Kdo je na ikodi ? Omeiivši, da se bode za nekatere občine na Goriškem vršil nabor v Solkanu, je pridodalo budalo .Piccolo«, da so se i odrli računi slovenskih novincev, ki ao se nadejali, da so svojimi izgredi dosegli to, da letos ne pojdejo na nabor. Mar meni bodalo iz Via nnova, da so sloveski I novinci res tako zabiti, da bi se nadejali takim I neumnostim, kakoršne verujejo pomilovanja vredni ! Čitatelji .Piccola* ?! Slovenski novinci se niso na-| dejali, da jim ne bode treba na nabor, pač pa so j dosegli, da jim ne bode treba iti v Gorico trošit ! denar in prebijat — zasraraovanja 1 Slovenski no-j vinci nimajo obžalovati, da je prišlo tako, pač pa ! so na škodi — goriški gostilničarji in trgovci 11 | Ti poslednji pa naj le zahvalijo na tej škodi in na morebitnih nadaljnjih — .Piccola" in goriške j prijatelje tega lista. j Novačenja. Včeraj jd pričelo novačenje v ; vojaSnicI c. in kr. mornarnice. Izmed 202 pregledanih mladeničev jih je bilo proglašenih samo 63 sposobnimi za vojaško dejansko službo. Za naie vojake na Kreti. ,Mattinuu brzo-| javljajo z Dunaja, da se bode našim vojakom, ki j so bili odposlani v Kandijo, tam prebiti čas računal kakor vojno leto. Vojaki, ki so bili v Kandiji, ! da ne dobe vojne medalje, pač pa spominsko ! medaljo. Tako da govore v vojaških krogih. Poroka princa Frana Joeipa Battenberškega j s princeso Ano Črnogorsko bode torej 18. t. m. Princ je odpotoval predvčerajšnjem iz Darmstadta j na Cetinje, kjer bode poroka. V njegovem sprem-j stvu sta grof Erbach SchOnberg in pa kabinetni i svetovalec Mengeš, kakor zastopnik princa Ludo-i vika Battenberga. Poroka se bode vršila po pra-! voslavnem in zatem po evangeliškem obredu. Pa-} stor (protestantovski župnik) Hager iz Offenbacha, j bivši učitelj princa, ki bode tudi v spremstvu, po-I roči princa po evangeliškem obredu. Po poroki j odpotuje mladi par v Italijo. .Jesen namerujeta prebiti v Peterburgu. Javni ehod .Obče delavsko izobraževalno društvo'1 sklicuje za prihodnjo nedeljo, dne 16. t. m. j javen shod v Skednju, v prostorih Sancina-j Nemca. Na shodu bode govoril: 1. O novem di-j rektnem personalnem davku. M. Kamuščič. 2 Kul-j turni razvoj narodov in delavci, razpravlja Ant. ; Pavek. — Javni shodi so javne šole za odraščene. | Začetek shodu bode ob 4. uri pop , Odbor „izobraževalnega društva" sledi ko-I ristnemu namenu, podnčevati naše ljudstvo, raz-| govarjati se žnjim o koristnih zadevah, zato bode skliceval shode po vsej okol'ci in v mestu. — Že-] leti je, da se shoda udeleže zavedni Šlcedenjci, j Magdalenčani in drugi iz bližnjih krajev. Sprejemajo j se ob enem tudi novi členi. ODBOR. Zahvala. Odbor narodne čitalnice v Dekanih izreka tem potom najprisrčnejšo zahvalo na blagohotnem sodelovanji na veliki veselici dne 9. t. m. v prvej vrsti vrlemu tamburaškemu zboru iz Skednja, posebno pa njegovemu ueutrudljivemu voditelju g. i Dragotin« Godina ; dragim gg. igralkam in igralcem z dr. Škerjancem na čelu; slavnim pevskim zborom iz Dekanov, Črnikala, Tinjaua in sv. Antona, kakor tudi dražestni gospici Antoniji Obad, znani deklamovalki iz Dekanov. Vsem imenovanim kliče podpisani prisrčni .Na zdar 1" i .Bog plati 1" Odbor n&r. čitalnice v Dekanih J. K. predsednik. Zanimivi etatistiiki podadki iz vojaštva. G. kr. tehniški vojaški odbor je sestavil in obelodanil statistiko o zdravstvenem staaju vojakov v stalni c. in kr. vojski. Ta statistika nima nikakoršnib podatkov o številu novincev, jednoletnikov, o pre-meščevanju tin povišanju itd., ker je odbor sodil, da ni treba govoriti javnosti o številu vojakov v vojski, kadar se hoče ozirati na zdravstveno stanje. Umrljivost v vojski sploh pada poslednja leta. Lani je bila povprečno le 3'677o0. Splošno število boleznij je padlo od lani za 42 87*. Kakor najbolj zdrava posadka (garnizija) se je pokazalo mesto Brandeis na Labi, kakor najbolj nezdrava pa P u I j. Naravni odpadek iz dejanske vojaške službe je bil lani 19.797 mož, to je 677.0 števila vse stalne vojske. Razdeliti se ima pa tako-le : umrlo je 1193 m6ž, to je 4%o; vsled neozdravljive nesposobnosti odpuščenih 8.271, t. j. 297«,; zaradi začasne nesposobnosti odpuščenih 9.833 mož, t. j. 33%.. Žalostno poglavje je ono, ki govori o samo-poškodovanju vojakov. Lani je bilo 21.000 takih slučajev, med temi 49 smrtnim izidom. Največe število takih samopoškodovalcer je bilo med posadko v Gradcu, najmanj v Zagrebu. Največi odstotek takih slučajev daje železniški in brzojavni polk, najmanj bosenski polki. Vsled mraza je obolelo 785 vojakov ; od teh sta dva zmrznila Veseljem je povdariti, da je izdatno pad-o število samomorov kakor tudi število samopoškodovnnj. Vsled ponesrečenja je umrlo 79 vojakov in sicer se jih je 44 vtopilo, 11 padlo z višav, 6 jih je dobilo brco od konj, 2 sta padla v jah^Inici iz sedla itd. Število umobolnih pa je, žal, narahlo. Lani jih je bilo 262, prejšnje leto le 246. Fizično stanje narodov se slabi. Dokaz temu je dejstvo, da se je moralo izmed 4265 jedno- i letnikov odpustiti 350 zaradi nesposobnosti za vojaško službo. Izmed novincev se jih je moralo odpustiti 607oo, v tem ko se jih je prejšnja leta j odpuščalo po največ 577®« To rastoče slabljenje \ telesne sile mladine je pojav stalnega propadanja j človeškega rodu..... j Velik arbski dobrotnik. Baron Miloš Bajič je i daroval 100.000 gld. iz svojega imetja za zidanje I zgradbe srbskega velikega gimnazija v Novem , Sadu. Ta srbski bogataš ie vnuk ki>za Miloša in jeden naslednikov njegovega imetja. Tudi v Banatu '. ima velika posestva. Darila romunske kraljevske dvojice. Iz Opa i tije pišejo 11. t m.: Romunska kraljevska dvojica j je odpotovala od tu. Ostavila je „prijeten" spomin , poštnemu osebju. Kralj K.irol, ptiznavši točnost • uprave tukajšnje pošte, je podelil poštnemu upra-i vitelju, pl. Ckenevićru, vitežki križec romunske ! krone; poštnemu blagajniku Hrončiču je podaril ! masiven, zlat prstan z monogramom v briljantih | in telegraflatinji, gdčini. Perčičevi, zlato vratno \ zapono. Obožavane grlice in elavčkl slovenski! Pred | par leti izdal sem knjigo: .Slovensko petje t? pre< ■ teklih dobaho kateri je bila ocena v slovenskih j listih najugodneja. Omenin samo, da ji je „Slov. . Narod" v oceno posvetil poseben „Podlistek", da . je .Slov. Svet" pisal o nji: ,V tej knjigi podal , nam je pisatelj lep kos kulturne zgodovine slo-j venske", in da se je sloveuski skladatelj, gosp. ' Leop. Belar, da ne omenjam drugih priznalnih ! pisem, izrazil: „Ne poznam uaroda, ki bi se v tej j stroki mogel ponašati z enako knjigo". — Knjigo, ■ obsegajočo 171 strani, krasijo slike slovenskih i skladateljev. Prvotna cena ji je bila 80 nvč. Da bi se mi tem preje povrnili znatni stroški in da bi mi bilo mogoče obelodaniti drugo knjigo, v kateri nadaljujem z životopisi slov. skladateljev, znižal sem ceno na 50 novč. Župnik Jemeršić pravi: „Slovencu je v žalosti in v veselju sladko okrepilo — njegova pesem", a meni bilo bi v okrepilo, ako bi mogel doseči ravnokar navedeni namen. P. n. pevci tržaških in okoličanskih pevskih društev in sploh vs»k, kedor *e za to zanima, dobe knjigo v .Delalskem podpornem društvu", Molino picc., hšt. 1. Vnanjim naročnikom pa postrežem jaz. F. Rdkuša, nadnčitelj v Trstu. Testament policijskega komisarja, kakoršnih je malo I Te dni je umrl v Pragi upokojeni policijski komisar Friderik Schnell. Glasom oporoke je ostavil ves svoj imetak (okolu 250,000 gold.) češki šolski družbi v Pragi! Zima v maju. Mraz je zavladal menda po i vsej centralni Evropi. Od povsodi prihajajo poro- čila, d« sneži. Razume se, da je pa zima v maju napravila ogromno škode na pomladanji setvi. Po Ogerskem je sneg napravil veliko škode na sadnem drevju. Celo po južni Franciji je snežilo. Pa ^e bila tudi letošnja zima tako sumljivo mila, da se je bilo bati, da zima mora v maju popalniti, kar je zamudila, ko je imela pravico razsajati. / j Odber .Slovanska Čitalnice* naznanja pTt. gg. članom da se je društveni izlet v Sežano prenesel radi nestalnega vremeua na nedeljo dne 23. maja t. 1. Za ubogo Ano čosnik (Via Fiume 264) smo preli: Nabergoj Ivan je doposlal ... 2 gld. — kr. Rovtar...........— t BO . O. O.............— . 60 , -J- S.............2 , - , K. K............. - . 50 . Skupaj .... 5 gld. SO kr. rPobratimi" Madjari in — Turki. Oflcijozna „Budapester KorrespondenzM je objavila ta-le o k-1 i c: .Turški, bratski nam narod (!) in njega slavni sultani so dali nam Madjarom toliko dokazov svoje simpatije in ljubezni, da je sedaj, ko morajo v-ded svojih hrabrih bojev skrbeti za mnogoštevilne ranjene in osiročone družine padlih, naša vittžka dolžnost, dokazati svoja hvaležna prijateljska čutila tudi v obliki bogatih darov za ranjene. Sledimo torej vzgledu drugih narodov in darujmo v prid turškim ranjencem ... Med te .slavne" sultane pripada pač tudi oni sultan, ki je de-le pred par meseci dal poklati in posekati okolu 300-000 kristijaaov ? Kaj ue, pobratimi Madjari ? 1 In pa dokazov .ljubezni4' in .simpatije« Turkov za madjarstvo bi se moglo najti bržkone tudi na bojnem polju pri Szigetu in Mohaču ?! Je-li tako ? No, pa to je — dolgočasna zgodovinska stvar, pripadajoča prošlosti! Je-li ? Javno dobrotvorstvo v Parizu. Neimenovana dobrotnica (bržkone vdova Lebaudy) je stavila odboru ponesrečenega bazarja dar 1 milijon frankov na razpoloženje. Časopis „Figaro" se je obrnil krasnim člankom do javne dobrosrčnosti in v svojem V. izkazu kaže že nabranih (v 3 dneh!) 920.000 frankov! Od teh jih je 60.000 določenih v nagrado onim osebam, ki so povodom strašne katastrofe rešile življenje raznim osebam. Rešilce je tudi vlada nagradila z denarjem, ali pa z srebrnimi in zlatimi kolajnami. Vlada bode tudi skrbela za sirote nepremožnih žrtev. Bogata beračica. Na Dunaju, v V. okraju, je te dni komisija otvorUa stanovanje neke beračice, ki a j par dni ni pokazala iz svo je kamrice. Ulo-mivši vrata podstrešne sobice našli so strašno umazano luknjo namesto izbe, napolnjeno smrdečimi cunjami. O pohištvu niti sledu. Na kupu smetja'in eunj je ležala lastnica tega .stanovanja", 671etna samica Roža Diet z. pl. (!) Weidenbeg. Ker je imela hud■! mrzlico, odredila je komisija, da jo je prenesti v bolnišnico. Potem so hoteli nekoliko izkidati smrail. In glej! Med cunjami se je našlo za preko 20.000 gld. pristnih cekinov in vrednostnih papirjev.! Ta zaklad je vzela policija v pohrano. Skopa .beračica" pa je rajie stradala, nego da je uživala mirno svoj iaetek. Čudna duša! Proglaienje dveh novih svetnikov. Kakor smo že sporočili, bodo dne 27. t. m. v Rimu v Vatikanu velikanske slovesnosti; sv. Oče Lev XIII. proglasi v ogromni baziliki sv. Petra dva nova svetnika in sicer doslej blaženega Petra Fourierja in blaženega Antona - Marijo Zaccaria. Velikanska bazilika je sedaj podobna neizmerni delavnici, kajti po vseh kotih in koncih podstaUja na tisoče delavcev nove tribune in cela krlela tapetarjev brižno in ukusno zakrivajo gole zgradbe. Načrte za okrasbo in razsvetljavo so napravili najboljši arhiteti. Običajna, sijajna razsvetljava bazilike bode povišana o teh slavnostih, kajti pod oboke pride obešenih na tisoče sveč in svetiljk. Samo za glavne svetiljke bode treba 35 kilometrov tapetane vrvi, osobje pa, ki ima užgati in ugasniti te začasne svetiljke, stalo bode 3500 lir. Kajti treba par sto delavcev, ki, viseči v vrtoglavi visokoati, morajo v par trenotkih prižgati okolu 30.000 lučij. Zato je umevno, da morajo biti jako dobro plačani ! nih, ali V ostalem da pilnice morajo biti Narodnogospodarske stvari. Kako naj se brani proti peronoaporl. Dvogovor mej■ učiteljem in ivinogradnikom, tti Spifltl I. SJFoj a i ev.jg (Dalja.) škropilnics. ___ Učitelj. $e nekaj bi bilgskorajj pozabil in sicer radi škropilnic, kajti od kakovosti teh so odvisni, prvič veči nI i manji troški za škropljenje, in dragič popolnost dela samega. Vinogradnik. Oh, da, da, tudi jaz bi bil skoro pozabil, akoprav sem se namenil popra-šati vas tudi o tem, kajti znam, da je bilo mnogo mojih prijateljev nezadovoljnjih z škropilnicami. Učitelj. Da, škropilnic imamo razuovrst-le malo jih je, da bi ne imele pogreškov. vam rečem v par besedah — škro-dobro izdelane, močne in ne pretežke — lahkoroene. Dati se morajo lahko razdreti in zopet sestaTiti — v slučaju, da bi bilo treba kaj popraviti, — dalje morajo biti iz take kovine, katere ne razjeda tako lahko vitrijol, n. pr. železo, cink. Posebno je treba pa paziti na to, da pada škropljena vitrijolova razstopina kakor naj-fineje kapljice dežja v gostom, torej, najfinejšem curku na perje in druge dele trte. Ponovitsv. Učitelj. Kakor vam je znano, razširila se je peronospora zadnja leta na razne kraje in napravila je ogromno veliko škode. Uničujmo jo — ne nehajmo bojevati se proti temu sovražniku predobre vinake kapljice. Da jo uničimo pa, ne smemo čakati, da se nam ona pokaže, kajti po tem bi ona bila nepremagljiva in nelečljiva. Proti tej bolesti, proti tej pijavki nimamo drugega nego preventivno sredstvo, to je preprečiti moramo, da se ne ukoreniči v zelene dele trte in sicer s tem, da škropimo z vitrijolom, ki ima to lastnost, da napravi na perju in druzih zelenih delih trte tenko bakreno škorijco, skozi katero ne more pre-klijti seme peronospore. Vinogradnik. Kako se moramo ravnati pri škropljenju — moramo-li škropiti gornji ali dolnji del peresa? Med nami vinogradniki so različna menenja o tem. Meni se zdi, da uimajo oni prav, ki trdć, da je treba škropiti na gornji del, nego moralo bi se na spodnji del, kajti tu se pokaže najpopred ona plesnoba. Učitelj. Vaše meuanje je povsem krivo in ni pravo. Seme peronospore, raznašauo po vetrovih, pada na gornji del peresa in tu moramo torej škropiti, da se napravi ona tanjka škorijca vitrijola, skozi katero ue more prodreti seme peronospore. Svetujem vam torej, da ne škropite tako, da bi podala tekočina proti perju, ampak tako, da bode padala kakor dež, na perje ; škropili bodete torej v zrak nad perje — seveda morate paziti pri tem, da dobro poškropite tudi grozde in mladice. Vinogradnik. Ob kateri uri se lahko žveplja in škropi ? Učitelj. Kedaj treba žvepljati, to sem vam že rekel — zjutraj zgodaj, dokler je še perje mokro, in zvečer, ko je že slana padla, ali po dežju, ko sledi lepo vreme. Škropljenje se vrši lahko ves dan, ako je oblačno. Ako je nebo jasno, svetujem vam, da opustite n. pr. opoludne ob najhujši vročini; posebno, ako škropite koj po cvetenju. Ako se vam pa zdi, da se mudi za škroplje-Ijeuje, vporabite tudi ta čas; povem vam lahko iz skušnje, da sem dal škropiti jako veliki kompleks in sicer ob najvročem dnevu in ob najbolj vročih urah v južni Italiji, a tu nisem opazil ni- kake škode. Vinogradnik. Prosim vas, kateri čas je najnevarniši za trte in kedaj moramo biti najbolj oprezui ,J Učitelj. Tu imamo dra trenotka, namreč med cvetenjem in ko počme grozdje dozorevati. Pamtite dobro, da peronospora lahko uniči med cvetom v samo jednem dnevu ves zarod, ali tudi med dozorevanjem nam lahko napravi veliko škode. Omenjal sem vam že in mislim, da smo s tem na Čistem, da škropljenje ne škodi in da ni zattrup-ljivo in da ni res, da je treba pobrati, požeti vse zelenje, ki raste okolu trt, itd. predno se škropi. I kaj to, ako bi tufli škodilo, ako bi tudi morali zgubiti par glav **late ali zelja, ako pa s tem rešimo ves pridelek na vinu. (Zvršetek pride) Najnovejše veati. Atene 14. Začelo je obleganje Nikopolisa in Prevese. Grški vojaki so stopili na kopno ob ustju reke Luros pod ognjem baterij Nikopolisa in so se pomaknili naprej do Nikopolisa. Zajedno je zapadna eskadra napadla Preveso. Brigada Golino-pulo je zasela Kalikiado in je prodrla dalje, da poruši Železni most čez reko Luros in da tako onemogoči odpor iz Prevese. Brigrada Bairactiris se je spopadla pri Imaretu. Turki so se umaknili. Od Grkov je bilo ranjenih 5 častnikov in 27 vojakov. Atsno 14. V zalivu Volo je Grška proglasila blokado. Turški poveljnik v Volo poživlja prebivalce, naj se vrnejo. Vlada naroča mnogo konj in streljiva. Bivši ministarski predsednik Delyannh je grajal v nekem pogovoru, da so Grki ostavili Kreto brez nadomestila. Rekel je tudi, da Grška ne privoli nikdar v plačilo kake vojne odškodnine. Zobobol olajšujejo zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta) katero so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in k Via. prejaane gospe prestolonaslednioo-udovo nadvojvodinja Kar Štefanije K Steklenioa velja 20 kr. Trgovinska brnojavKa in v iatt. Buclimioeita. Pšenica -lujesen 7.02 7.04 Pšenica ma maj juni 1897 7.44 do 7.45 Oves za j«sen ,\27—5.30. — RS na npomlnd —. — .—. Koruza za maj-juni 1897. 3.46'3.47 Pfiumcu od ' > lil. I, 7 90 7-95 o«. Napoluoo. . . 20 mark 100 itali, H- i-i-pirju mo'nru « zlato > romui maja danr* 101.90 101 90 12? 70 101.-362.75 119.60 9.52'/, 11.73 45.35 v5«tV 101.90 101.90 18JI.70 101.20 363.— 119.60 9.52'/, 11.78 45 30 ZaKvala. V imenu bralnega društva „Narodni Dom* izrekam cenjenim gospicam pevkam, kakor tudi gospodom pevcem in sploh vsem onim, ki so nam pomagal* bodisi v petju, bodisi v igri ali deklamaciji ob priliki naše prve veselice, najsrčnejšo zahvalo. Ne najdem primerne zalivale, da bi se Vam zahvalil dostojno za Vaš trud, za Vašo požrtvovalnost. Kakor pravi rodoljubi gotovo ne pričakujete naše zahvale, ker Vam zadošča zavest, da ste storili to za narod. Ob jednem zahvaljujem se tudi vsem onim, ki so nas počastili sž svojim prihodom in v prvej vrsti velja to pevskemu društvu „Nabrežina", tržaškim rodoljubom in komenskej inteligenciji. Upaje, da nas tudi v prihodnje ne pozabite, zahvaljujem se Vam najtopleje. Predsednik društva „Narodni dom". Borzni trg št. 14 Sedanja razstava: NOVOST! Karneval v Rimu v letu 1897. Mark Avrelij, voz Romn, voz Venero z angelj m ljubezni itd. Ustopnina 20 novo. otroci 10 novC. i"i |iiHwinii 'iitminMiii'iiii ' Cassa di Risparmio Triestina (Tržaška hranilnica) Sprejem (je denarne tilvge v bankovcih od 50 nfi. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10 — 12. ure opoludne. Obrosti na knjižico...............3°/0 Plačuje vsak dan od 8—12. ure opoludne. Znefke do 100 gld. precej, preko 100 do 1000 mora se odpovedati 3 dni in •/„ znenko proko 1000 gld. pa 6 dni. JEskomptnJe menjice domicilirane na tržaškem trgu po....... 3'/» Posujuje na drž. papirje avstro-ogeruke do 1000 gld po........4*/0 Viije zneske od 1000 do 5000 gld. po S1/,0/® Daje denar proti vknjiženju napoBeBti v Trstu. Obre»ti po dogovoru. 2—24 Trut, dne 5. maja 1894. Lastnik kensorcij usta »Edinost'. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskaru* Dolenc v Trstu.