V Ljubljani, nedelja dne 26. novembra 1911
Sir Edward Gpey
Št 629.
Leto 11.
J	Posamezna Številka f vinarjev i
JUTeo* Um|i vuk <Ua — tari ok hMM la
— afc a	ril	ponedeljkih	oh	M	do-
Marnltatat znala: v Ljubljani v npravniitva K ISO, a Aoatavljanjaa na dom K 1*90; a poAa K *►—, priletna K 10-—, Četrtletno K 5 —. K IH. Za Inoaaautvo erioletao K % Telefon Številka 308.	|
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev i
Uredništvo in upravnlštvo je v Frančiškanski ulici k Dopisi se pošiljajo uredništvo, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se na vračajo. Za oglase se piačs: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratne* oglašanju popust. Za odgovor je priložiti umito.
:	Telefon	Številka	303.	i
Elsnerjevi fermani.
Dunaj, 24. novembra.
V seji državne zbornice dne 23. t. m. je odgovoril justični minister na interpelacijo poslanca dr. Ravniharja in tovarišev glede odlokov predsednika ljubljanskega sodišča Elsnerja. Da se vidi, kako enostranske in pristranske so informacije avstrijskega justičnega ministrstva, podam po stenografskem zapisniku odgovor ministra Hochen-hurgerja, ki je izvajal sledeče:
»V seji poslanske zbornice dne 19. m 24. oktobra me je interpeliral poslanec dr. Ravnihar s tovariši glede odloka predsednika deželnega sodišča v Ljubljani o uporabi nemškega jezika kot notranjega uradnega jezika, naslovljenega na uradništvo ljubljanskega deželnega sodišča. Na podlagi poročil, ki sem si jih o zadevi pustil predložiti, imam čast odgovoriti gbspodu mterpelantu sledeče: Tekst odtoka, ki ga je upravil predsednik ljubljanskega deželnega sodišča v Ljubljani dne 11. oktobra 1911. predstojniku okrajnega sodišča se glasi: »Zvedel sem, da se dtadništvo pri uradnem predstavljanju in podobnih slučajih, ko se gre za službene prijave, ne poslužuje vednb nemškega jezika. Zato ukazujem gospodu predstojniku okrajnega sodišča, da skrbi za to, da se mora Uradništvo v službenih opravkih vedno posluževati nemškega kot notranjega uradnega jezika.* (Medklici) Ta odlok je objavil predstojnik okrajnega sodišča ustmeno vsem sodnim uradnikom. Enak razglas je predsednik deželnega sodišča objavil tudi v sodnem dvoru nekaj dni pozneje, ta razglas z dne 15. oktobra 1911. se glasi: Opazil sem, da se uradništvo povodom predstavljanja, službenih objav in podobnih prilik poslužuje tudi siovenskega jezika. V zadevah, ki se tičejo notranjega poslovanja, se mora uradništvo posluževati le uradnega, nemškega jezika.
V kolikor tekst interpelacije ne soglaša s tem mojim izvajanjem, v to-
vilno^ iZVajanje 'ntefpelantov nepra-
Poraba nemškega jezika kot uradnega pri vseh sodiščih graškega nad-sodišča datira na stoletni zakoniti praksi, ki je v veljavi od ustanovitve deželno-knežnih uradov. Zato tudi — v kolikor se tiče internega uradnega jezika — ne spremeni na tem položaju ničesar odstavek XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. d. z. č. št. 42. (Oho-klici), a ne mogel bi ta odstavek tudi ničesar spremeniti, ter ta državni osnovni zakon določuje samo jezikovne pravice strank* nikakor pa se ne tiče notranje, uradne uporabe jezika. O uporabi gotovega jezika kot notranjega uradnega jezika se po mojem mnenju ne more na podlagi državnega osnovnega zakona prav nič odločevati. (Ugovori) Nobene nadaljne utemeljitve ne potrebuje zato dejstvo, da hstmeno občevanje med uradništvom, v kolikor se tiče predstavljanja, služ-
benih objav, spada v delokrog službenega občevanja in službenega uradnega jezika. (Medklici) Ravnotako sa-moobsebi razumljivo je, da se ti odloki v nikakem oziru ne nanašajo na družabno občevanje uradništva, ako se razteza tudi na službene zadeve, tega predsednik ljubljanskega sodišča tudi ni hotel. Ravno to so pa trdili gospodje interpelantje.
Jasno je torej, da niso odloki
Eredsednika deželnega sodišča v Lju-Ijani nikaka novotarija, oni se omejujejo le na določbe, ki so v veljavi že dolgo let sem in nasprotujejo samovoljnim namenom in poskusom posameznikov.
Kar se tiče vprašanja dr. Ravniharja v seji dne 24. oktobra t. 1. o slučaju pravnega praktikanta dr. Ravnika. moram v prvi vrsti trditve gospoda interpelanta v tem oziru, da se dr. Ravnikova slovenska vloga, ki je v nji javil svojo bolezen ni vzela na znanje, v toliko popraviti, da se je ista vzela na znanje; predsedništvo sodišča pa je zahtevalo nato zdravniško spričevalo in pripomnilo, da naj isto pošlje v uradnem nemškem jeziku. Dr. Ravnik je nato predložil zdravniško spričevalo — a to zopet s slovensko vlogo, predsedstvo deželnega sodišča iste ni sprejelo skličujoč se na dejstvo, da je uradni jezik nemški 1 (Medklici)
Z odklonitvijo te vloge deželno sodišče ni hotelo vpeljati nove prakse, kakor zatrjujejo interpelantje, postopanje istega odgovarja v polnem obsegu zakonitim določbam o uporabi nemškega kot uradnega jezika v graškem nadsodišču in dosedanji praksi pri sodiščih I Tako je justično ministrstvo že z odlokom z dne 7. febru arja 1891., torej že pred 20 leti, odklonilo rekurz proti odklonitvi neke v slovenskem jeziku pisane prošnje za prepustitev k sodni praksi z razlogi, da je jezik notranjega službenega občevanja in osebne administracije pri justičnih uradih graškega deželnega nadsodišča nemški.
Slučaj Lotrič, ki ga omenjajo interpelantje se je vršil sledeče: Dne 9 oktobra t. 1. je prišel neki nemški odvetniški kandidat k pravnemu praktikantu Lotriču, ter ga v nemškem je ziku prosil, da mu dovoli vpogled v neki akt Ker je Lotrič na to prošnjo osorno in slovensko odgovoril, se je nemški koncipijent pritožil pri sodnem predstojniku, ki je poklical pravnega praktikanta Lotriča k sebi; ker je Lotrič sodnemu predstojniku zatrjeval, da je nemščine nezmožen, a sodni predstojnik je vedel ravno nasprotno
—	sodni predstojnik je namreč sam Slovenec — ker je Lotrič izjavljal, da bo v občevanju s strankami tudi nadalje govoril slovensko, mu je sodni predstojnik ukazal, da se mora v občevanju s strankami posluževati onega jezika, v katerem občuje slranka. Praktikant Lotrič se je hotel sedaj prepirati in postajal vedno bolj razburjen, mu je sodni predstojnik očital njegovo nekorektno postopanje in mu ukazal, da se mora posluževati nje-
govih naredb, ker sicer bo moral zahtevati njegovo odstranitev iz sodne prakse. Dotični sodni predstojnik priznava možnost, da je rabil besede: sonst werde ich einen kurzen ProzeC mit Ihnen machenl*Y sem slučaju se sploh ne gre za uporabo nemščine kot uradnega jezika, ampak je jasno kršitev obstoječih odredb z^občevanje s strankami od strani pravnega praktikanta, katerem je sodni predstojnik s popolno pravico očital njegovo nepravilno postopanje 1* (Medklici).
Tako je odgovarjal Hochenburger Ravniharjevi interpelaciji ; pustil se je informirati po Elsnerju, a da ta ni govoril v svojo korist, je jasno; kakšen pa bi bil Hochenburgerjev odgovor, da se je justično ministrstvo ravnalo po načelu: audiatur et altera parsl
No pa mi živimo v Avstriji in justično ministrstvo potrjuje upravičenost Elsnerjevih fermanov.
Kiderlen-Uaec
Sanacija bukovinskega zadružništva. — In mi Slcvenci ?
V	Bukovini manjka denarja. Ljudstvo pa je podjetno. Rado bi delalo, a brez kapitala ne gre. Treba tedaj posojila. Po vsem svetu delajo tako. Naval prosilcev pri denarnih zavodih je velik in se ga trajno odvračati ne more. Naloga zadrug je v tem slučaju ne le dovoljevati posojila, ampak pridobivati denar od zunaj. To je pred vsem naloga zadružnih zvez, ki privabijo zunanji kapital, da ga posodijo zadrugam, ki potem morejo v tem času denarne krize posojati tudi preko svojega premoženja in hranilnih vlog. Ta izjemni čas tedaj ni le na Kranjskem in Primorskem, ampak tu di v Bukovini.
Rumunska zadružna zveza je skušala privabiti češki kapital ter potom vnanjega denarja omogočiti v deželi produktivno delo vseh stanov, ki bi v par desetletjih amortizovalo najeta posojila. Osobito je gojila lesno kupčijo. Tako so mislili tudi Ukrajinci.
A prišlo je drugače. Dotog ame-rikanskega denarja je že par let oslabljen. V letih 1908 in 1909 ga ni bilo skoro nič, 1. 1910 le malo. Lesna kupčija je šla včasih dobro, 1. 1911 pa slabo. Vseeno seveda je les prinašal milijone v deželo. A bilančno so stale razne mogočne pogodbe, za koje je jamčevala zveza rumunskih zadrug, letos tako. da je bilo izgube 1 do 2 milijona, če pa bi nastopil k konkurz, pa bi znala izguba zrasti hipoma tudi na 6 milijonov kron. .
En sunek in bukovinski rod bi bil za pol stoletja oslabljen. Trpeli bi ne le Rumuni, ampak tudi Ukrajinci, ki imajo v svoji zvezi samo od češke »Osrednje banke” 7 milijonov kron posojila.
Kaj sedaj? Bili so med Rumuni in Ukrajinci tudi »konkurzovci” t. j. ljudje, ki na konkurze čakajo kakor
Francosko-nemška maroška afera je končana, in sicer, kakor naši bralci vedo, s popolnim porazom Nemčije. Da se je stvar tako končala, da je obenem tudi zasluga angleškega zunanjega ministra, sira E. Greya, čegar sliko prinašamo danes poleg slike v. Kinderlen-Wachterja, nemškega zunanjega ministra.
hijene ali radi zaslužka ali političnega sovraštva. Kričali so da je treba voditelje uničiti in kar pozapreti. Vedeli so sicer povsem natančno, da imajo opraviti s poštenjaki in da bi trpela ob konkurzu vsa dežela. A razvijali so novo gospodarsko teorijo za Bukovino, češ če ni denarja za hranilne vloge, naj se tudi nikomur, posebno trgovcem več ne posoja. Da bi bila Bukovina potem čez 100 let še ravno tam, kjer je danes, in da si vsi pametni naredi pomagajo začasno s tujim denarjem, to so ti slepi ljudje prezrli.
Zmagali pa so pametnejši 1 Ti
so priznali, da je pridobitev denarja in pomoč zadrugam od zunaj ta čas neobhodno bila potrebna in da je bilo le neprevidno, da so voditelji preveč zaupali oderuškim bankam, ki so v sili začele tirjati kolosalne obresti in nenadoma odpovedale ves kredit. Češka »Osrednja banka” n. pr. je odpovedala čez noč Rusinom 7 milijonov, Rumunom pa 4 '/■* milijona in 8 milijonov kredita za lesne kupčije. Zavzela pa se je vlada, dežela in vsi poslanci.
Vlada je prisilila pod njeno upravo stoječi pravoslavni verski zaklad, da je posodil 3-9 milijonov kron. Vso lesno kupčijo rumunske zveze je prevzela od »Anglo banke* ustanovljena lesna delniška družba »Bukovina”. 8 milijonov lesnega kredita dobi »Osrednja banka” plačanih iz 3 9 milj. kron ki jih je dal verski zaklad, ostalo pa plača »Bukovina” s tem, da proda nekaj žag, iz povišanega delniškega kapitala Zato pa se je »Osrednja” morala zavezati, da pusti ukrajinski zvezi 7 milj, rumunski pa
4	'/< milj. kron po pošteni obrestni
meri. To posojilo je neodpovedljivo oz. se odplačuje polagoma po načrtu, ki ga bo sestavila vlada in bukovinski deželni odbor. Eksekucije se je banka sploh morala odreči in s tem tistega oderuškega pritiska, ki ga nekateri zavodi tako radi izvajajo proti zadrugam. Tudi mora vzeti močan del akcij .Bukovine”. Ta družba prevzame v plačilno obljubo tekom 10 let po izvedenem amortizacijskem načrtu tudi onih 39 milj. kron, ki jih je zdaj dal verski sklad. Bukovina bode pre-• ko hipnega primanjkljaja z nadaljno kupčijo z lesom kmalu prišla. Upa, da že v 10 letih, za kojo dobo je sklenila prevzeti pogodbe rumunske zveze. \
Tako so rešene bukovinske zadruge! In pri nas?
Tudi pri nas smo v tem gospodarskem stanju, da moramo za nekaj desetletij dobiti denar od drugod. Ravno zadruge, ki denar posojajo mnogo bolj v produktivne svrhe kakor hranilnice, ga rabijo, ker njim naravno ne dohaja veliko hranilnih vlog. Tudi nas je oslabila ameriška kriza. Tudi pri nas je bilo pri marsikoji zadrugi in je še danes nekaj ranljivih točk. Iztirjajte kredite čez noč od vseh zavodov, pa bodo zadovoljni razni kon-kurzni upravitelji 1 Tudi pri nas leže banke kakor pijavke na zadružništvu. Izsesavajo vloge, vse boljše stranke poberejo in s posojilom imajo zadrugo v roki. Mi odkrito povemo, da sovražimo marsikoji nastop češkega bSnkirstva ha slovanskem jugu!
Naše zadružništvo mora delati naprej. V težki dobi, ko mu manjka denarja, se ga ne sme ubijati in mu čez noč vzeti vsa zunanja sredstva,
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.
Rez. zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih viof Obrestuje hranilne vloge pe čistih 4 */«•/, brez
LISTEK.
*UCHEL ZEVACO:
Ljubimca beneška.
Zato jim je dalo ljudstvo na mestu priimek: surovi oklepi
Ti ljudje so bili dobro oboroženi; poleg bodala je imel sleherni še dobro arkebuzo in samokres.
Te čete so postajale tem močnejše po številu, čim bližja doževski palači je bila točka, ki so jo zasedle. V okolici Lida so sestojale samo iz petnajstih mož. v središču mesta so jih imele po petdeset, a v bližini trga sv. Marka so bile tri, ki so Štele po sto bojevnikov.
Na trgu samem se je molče postavilo v vrsto petsto teh
ljudi.
Istočasno je korakala četa tristo mož nad doževsko palačo, razorožila, kakor bi trenil z očesom, tistih štirideset Švicarjev, ki jih je pustil dož doma, in zasedla nemudoma doževsko dvorano.
Pet mož izmed njih je stopilo v dvorano Desetorice in sedlo na sedeže sodnikov.	t
Vse to se je izvršilo z naglico, drznostjo in skladnostjo, ki je dokazovala dvoje;
Prvič, da so bili ti ljudje pripravljeni, dati se pobiti na mestu.
In drugič, da so mnogoterna gibanja njihovih čet plod dolgega proučavanja in snovanja.
Te čete so bile čete Rolanda Kandiana.
Njegov načrt je bil sila preprost:
Pustiti Altierija ir. Foskarija, da še spopadeta v Lidu in uničita ali vsaj oslabita drug drugega.
Nato, kadar zmaga eden izmed njiju in sč poizkusi vrniti k doževski palači, napadati ga neprestano in čimdalje hujše, in če dospe na trg sv. Marka, spustiti se tukaj v bitko ž njim.
Roland sam, v spremstvu petih ali šestih tovarišev, ki so m u sedili v nekoliki razdalji, se je pokazal v mtstu, kakor hitro
sta Foskari in Altieri dospela v Lido.
Oblekel je bil obleko, kakršno je nosil nekdaj, preden je bil aretiran. Nobena krinka mu ni zakrivala moškega obraza, polnega čudne drznosti, ki se je zagrinjala z melanholijo.
Vse njegovo orožje je bil paradni meč, ki mu je visel ob strani.
Roland je bil stopil iz neke hiše v bližini Lida; napotil se je naravnost proti doževski palači.
Ne da bi govoril z množico, je korakal dvignjene glave, kakor človek, ki se vrača z dolgega popotovanja.
Neka ženska iz prostega naroda ga je spoznala prva.
Pokazala ga je nekaterim znamkam, ki jih je bila radovednost prignala na ulico.
Te ženske so mu jele slediti in klicati:
— TO je Roland Kandiano! Vrnil se je! Prišel bas je osvobodit!
Kakor blisk se je razneslo njegovo ime po vsem mestu.
— Roland Kandiano! Roland Močni!
Čez četrt ure je obdajala Rolanda množica, ki Je norela od radosti in iztezala roke proti njemu. Dekleta, ki so bila slišala zgodbo niegove in Leonorine ljubezni, so plakala.
Stan barkaroli, ki so ga vozili nekdanje čase. ki jim je je stiskal roke in daroval zlate cekine, so ihteli od veselja in govorili med seboj:
— Benetke so rešene: Roland močni je zopet tu!
Tisoči rok so se iztezali proti njemu. Gnetli in dušili so drug drugega, da bj mu mogli pogledati v obraz. Toda pot do doževske palače, mu je ostala prosta. Krik brezmejne radosti je oril iz neštetih zasoplih prs.
V	dalji, na Lidu, so pokali streli, je divjala bitka.
Ljudje so drli V cerkve, mimo katerih so prišli spotoma, in hiteli zvoniti plat zvona.
Rolan je prišel do nekega križempotja.
Kakor bi trenil, je bil postavljen oder IZ praznih sodov, na kštere so položili vrata, sneta z bližnje hiše.
Na stotine rok se je iztegnilo proti njemu. Zagrabile so ga in ga nesle na oder.
— Govori! Govori! so kričale ženske.
— Reši nas! ROland, na pomoč! so kričali moški.
In ko je dal znamenje z roko, je zavladalo med množico namah strahotno molčanje.
Roland je vprašal s krepkim glasom:
— Ali hočete robstvo, ali svobodo ?
Odgovoril mu je donebesen krik:
— Svobodo! Svobodo! . . .
— Ali mi hočete zaupati varstvo svoje svobode! i In krik je odgovoril še bolj divje, še glasneje.
— Da, da, Roland! Roland Močni! Dož naroda 1
Roland je dal znamenje, da sprejme to, kar je narodu po-
všeči.
Tako je bila sklenjena ob hrupu upora in ob bojnem trušču, zveza med Rolandom in beneškim ljudstvom.
Roland je stopil Z odra in nadaljeval svojo pot proti doževski palači.
A zdaj poglejmo, kaj se je godilo v notranjščini admiralske ladije, v trenotku, ko je dospel Foskari s svojim izprevodom na (idsko nabrežje.
V	trenotku, ko je začel Skalabrino plezati skozi veliko lino po lestvici navzdol, je vse še spalo na ladiji.
Ura, da obvesti mornarje o tem, kar se je imelo zgoditi, še ni bila prišla za admirala beneške mornarice,
Skalabrino se je ozrl okrog sebe in zagledal v kotu železen drog.
S	tem drogom je strl ključavnice.
Nato je dvignil pokrov; in že je stal z nogo na prvem klinu železne lestve, kar zasliši čudno gibanje, ki se je bilo začelo nad njegovč glavo po ladijskih prostorih.
Obstal je nepremično in prisluhnil.
Slišal je zamolkel Šum, rožljanje verig in povelja, dana z zamolklim glasom.
Nato je skrbno zaprl svojo liho, ugasnil slepico in zlezel zč eden krov više.
Tam -je zopet poslušal, nepremično in z napetim duhom, skušaje razločiti, kaj se godi.
•ih ' ‘
Glasovi so prihajali do njega.
(Daljed
nasprotno: tisti bo največji naš narodni gospodar, ki ne bo likvidiral in podiral, ampak znal od zunaj privabiti na naš denarni trg tako financiranje, ki ne bo oderuško in ne bo slabiča v trenotku potrebe napadlo zavratno.
Adrlatlcus.
Iz slovenskih krajev.
Iz Mengša. Ko je deželna vlada občinske volitve v Mengšu razveljavila je mengeške klerikalce tako poparilo da jih nekaj časa niti na dan ni bilo. Kaplan Kajdižu je pa kar srce otrpnelo. Ko so poslali »Slovencu* novico, da je v Mengšu zmagala vsled lepih čednosti S. L. S., postal je Kaj-diž kakor zmagoviti lev. Hitro je pobrat vse kažnjiva dejanja, katera je slišal v pozni noči med svojimi bratci ponočnjaki v gostilni in jih nesel k odvetniku v Ljubljano. Oblasti pa so naenkrat rešile volitve in Kajdiževe tožbe. In ko je Kajdiž slišal, da so volitve ovržene, je na dan tožbe pred sodiščem iz svojega ganjenega srca vse odpuščal, kakor Kristus poslednjo noč. Samo njegov zastopnik iz Ljubljane je bil svojeglaven in ni odpustil stroškov, nasprotno jih pa mastno zaračunal. In seveda bo tudi od revnih očetov z nepreskrbljenimi otroci, ki si od svojih žuljavih rok služijo kruh za svojo družino, iztirjal stroške sodnij-sko po vzgledu vzornega kaplana Kaj-diža: ljubi svojega bližnjega kot samega sebe. Po preteku štirnajstih dni po razveljavljenih volitvah pa so se gos. kaplan Kajdiž zopet malo ojačili. Pa kako tudi ne; saj jim je vele-znani gos. mlekar Bore iz Šmarce z vso svojo močjo priskočil na pomoč, drugi gosp. kaplan iz Komende, tretji župnik iz Homca četrti pa pride še ta lepi Ivan iz Kamnika, in tako se bo zopet mož pokal v boj za sveto vero. Pričakovati je, da ga g. knez In škof Bonaventura kmalu pošlje zopet za drugimi njegovimi predniki v Dobrepolje; Dobrepoljčanom pa želimo večni prepir. Svetovali pa bi Kajdižu, da bi svoje mengeške backe malo bolj poučil, da ne bi njegovemu prijatelju Komparetu ravnatelju slamnikarske zadruge mazali hiše, ampak držali besedo, da bodo vse svoje člane preskrbeli z delom, a ne samo z obljubami.
V	resnici morajo namreč iskati dela pri Tirolcih, in tako morajo članice poslušati od svojih staršev predbaci-vanje: Ako mi ne prineseš delež od 200 K nazaj, boš pa Imela 200 K manj dote, in to le vsled vzornega gospodarstva prevelikega dobička, in prehitrega pogreba. Ali pa naj bi Kajdiž preskrbel drugo hrano čukom, da ne bi poginjali in po vsaki ceni uniforme prodajali. Torej gos. Kajdiž, na svidenje, kot je »Jutro* poročalo pri novih volitvah. Kaj ne 1 besedo držati je lepa lastnost, pri volitvah slepariti pa vlada ne pusti, dasiravno je črna kot Vi.
DNEVNE VESTI.
V	dr. Hochenburgerjevl eri. Dr. Franz Kočevar, Edler von Kondenheim, bivši deželnosodni svetnik v Celju, je torej že imenovan deželnosodnim nad-svetnikom v Ljubljani. Elsner, Luschan, Trenz in sedaj še Kočevar nam pričajo, da se bo invazija nemških sodnikov na Kranjsko, posebno pa v slovensko prestolico Ljubljano še vedno nadaljevala. In vse to se godi v dobi, ko ima neomejeno oblast na Kranjskem slavnoznana »Vseslovenska ljudska stranka*. Mi se Hochenburgerjevi predrznosti popolnoma nič ne čudimo. Možu je pač dobro znano, kake razmere vladajo na Kranjskem in kako politiko zasledujejo slovenski klerikalni poslanci na Dunaju. Čudimo se le našim klerikalcem, ki tako mirno prenašajo vse zaušnice, katere nam deli slavna centralna vlada. Bo že še prišel čas maščevanja, to naj si klerikalci dobro zapomnijo.
Wleserjeva slovenščina. Ravno kar je izšel cenik novoustanovljene zaloge živil za uslužbence c. kr. drž. železnice v Gorici. Cenik je pisan v tako strašni slovenščini, da se človeku ježe kar lasje. Čisto gotovo je, da je duševni oče te spakedrane slovenščine najbrže goriški postajenačelnik, znani, zagrizeni sovražnik Slo vencev, Wieser. Samo par najkrasnej ših cvetk s polja Wieserjeve sloven ščine. V ceniku beremo sledeče »slo venske* izraze: kasS (kaša), ščetke za sobe (za zobe), kis sedilni (jedilni), dršave (dišave), praseta za mrčet (praški za mrčes), Magijeva konserva za jobe (za juho), dunajski šalam (dunajska salama), ceplje (češplje), ušigalice (vžigalice), kalodont zmeg za izpiranjo ust (kalodont za izpiranje ust), itd. itd. Slovenci imamo sicer dobre želodce in marsikaj prebavimo, toda ka takega ne more prebaviti nihče, raz-ven Wieserja samega. Protestiramo najodločnejše proti tej nesramni provokaciji ravnatelja Wieserja. Ce mož ne zna slovenski, potem tudi ne spada na tako važno mesto kakor je v Gorici.
Doživljaji ene interpelacije. Klerikalcem še ni dovolj, da čutimo pesti nemške vlade, posebno pa onega moža, ki sedi najbrže v vsakokratnem kabinetu samo zato, da kroti uporni in predrzni slovenski narod. Ni jim dovolj, da niso ganili niti mezinca radi znanih Elsnerjevih odredb, provokacija mora biti če hujša. Sedaj se na impertinenten način rogajo dr. Ravniharju, ki se je »drznil* protestirati proti zapostavljanju slovenskega jezika na ljubljanskem deželnem sodišču. »Slovenec* je očividno zadovoljen s Hochenburgerjevim odgovorom, ki je izzval med vsemi slovanskimi poslanci v zbornici velikansk lirup in protest. Pravi, da bo S L. S. znala drugače varovati pravice svojega ljudstva. Ja gospodje! povejte nam vendar na kak način. Samih obljub ‘n prorokb smo že zdavnaj siti. Sicer se pa razumemo. Kako zna klerikalna stranka varovati interese slovenskega naroda je že neštetokrat pokazala. <lerikalce je silno sram, ker so doživeli v zbornici radi Elsnerjevih odredb, tak poraz. Saj se je vsa zbornica čudila njih načelniku dr. Šušteršiču, ki je izjavil, da mu o vsem tem ni ničesar znano. Slovanski poslanci so si danes edini v tem, da je klerikalna slovenska politika poguba za slovenski narod.
Umetniška čukarlja. Naša notica s tem naslovom v predvčerajšnji številki našega lista je namignila na neko prav umazano stvar, namreč na boj naše umetniške čukarije proti Jakopiču in Žmitku, ki ju hoče naša umetniška čukarija ubiti moralno in ma-terijalno, nasi si je vsa poštena slovenska javnost edina v tem, da ta dva moža spadata med naše najresnejše umetnike, naši umetniški čuki jima ne glede na umetniško izobrazbo, ne glede na značaj ne sežejo niti do gležnjev. Važno vlogo igra, kakor vse kaže, pri ,tej ostudni gonji proti Jakopiču in Žmitku, katera ima z umetnostjo ravno toliko opravka, kolikor n. pr. Boltetu Pepe z dostojnostjo, pripravljalni odbor za ustanovitev nebodijetreba »Zveze slovenskih umetnikov*, v katerem igrajo prvo vijolino znani uradni umetniški kritik prof. Kobal, znameniti slovenski umetniški zgodovinar Ante Gaber in slikar Vavpotič. — Zanimivo bi bilo zvedeti neke predloge o nekih memorandih, ki so se stavili meseca julija t. 1. v tem pripravljalnem odboru. Upamo, da bomo v kratkem lahko javnosti povedali še marsikaj zanimivega o tem koruptnem gnezdu naše umetniške čukarije.
Sumljiva ljubezen. Po Ljubljani hodi po ulicah nek mlad fleten katehet obdan od cele kope mladih deklic, ki jih vabi tudi k sebi na stanovanje. Kaj jim tam pripoveduje, tega ne vemo. Glede katehetov imamo slabe izkušnje. Saj različnih žalostnih slučajev, ko so si nesrečni starši nesrečnih deklic prepozno pulili lase, ni treba posamič navajati. Samo toliko rečemo: Starši, o pravem času glejte, da ne pride tudi v Ljubljani kak tak slučaj, kajti prepozno je po toči zvoniti. Nam se na vsak način zdi, da taka ljubezen, kakor jo omenjeni ljubljanski katehet kaže nasproti deklicam, nikakor ni umestna, ne zanj, ne za deklice. Zato naj starši deklic poskrbe, da preneha.
Stavni stroji »Linotype-Ideal« v Učiteljski tiskarni. Notica pod tem naslovom je že stavljena s stavnim strojem goriimenovanega sistema. Klavijatura je podobna oni na pisal nem stroju. Z vsakim pritiskom s prstom na posamezno tipko pade matica za dotično črko v vrstomer in ko je ta poln, gre cela vrsta teh matic naprej v prostor, kjer se vrsta vlije, in pride na čudovit način sama na svoj prostor in tako druga za drugo. Obenem pa že tudi odnese držalo matice nad stroj, kjer se te pomikajo na valjarčku naprej, dokler posamično ne dospo vsaka na svoj kanalček v koji pade in že zopet slu ži svojemu namenu. Stroj deluje tako spretno ter razlaga, vliva in stavi obenem : ko stroj razlaga ma tiče prve vrste že tudi vliva drugo in zbira matice za tretjo vrsto. Od kar je prešla ta tiskarna prej Klein
&	Comp. pod firmo »Učiteljska ti skarna«, se jako lepo razvija in rao-dernizuje. Z nabavo teh dveh stavnih strojev je pa stopila v vrsto najmodernejših podjetij te vrste. Priporočamo jo toplo I
V	četrtek, dne 30. t. m. se vrši v Pragi veliko manifestacijsko zborovanje praškega dijaštva za ustanovitev slovenskih stolic na češki univerzi v Pragi. Na zborovanju govori tudi drž. poslanec gosp. dr. Vlad. Ravnihar.
Nacijonainl sklep občine Melk. Občinski svet občine Melk na Spodnje Avstrijskem je v svoji zadnji seji sklenil, da bo od sedaj naprej oddajal in naročal vsa občinska dela samo pri nemških podjetnikih. V občinsko službo se bodo sprejemali sami zagrizeni Nemci. Brez vsakega komentarja!
.Matica Slovenska* opozarja in prosi, da bi ji p. n. gg. poverjeniki nemudoma poslali imenike in udnino.
Nadalje prosi vse lanske ude in vse tiste, ki šele mislijo stopiti v krog Matičarjev, naj se takoj prijavijo in pošljejo udnino. Drugi del Letopisa za leto 1911., kjer izide imenik Mati-činih udov, pojde te dni v tiskarno. Da bo imenik popolen, naj se oglasi takoj vsak, ki hoče biti kot član Matice v njem tiskan. Za 1. 1911. izide osem knjig in sicer: 1. Zbornik. 2. Knezova knjižnica (II. del romana Brambovci"). 3. Zabavna knjižnica (s spisom Ks. Meška itd:) 4. Hrvatska knjižnica (roman »Tradjinac*). 5. Mencingerjevih zbranih spisov 1. zvezek.
6. Slovanski jubileji in spomini. 7. Narodne pesmi in 8. Letopis za I. 1911. Vse knjige so že do malega gotove.
Velika vseslovenska čltalnlška slavnost v Ljubljani. Kakor smo v našem listu Že poročali, praznuje Narodna čitalnica ljubljanska v soboto, dne 6. januarja, (na dan treh kraljev) svojo 50 letnico, združeno s proslavo vsega čitalništva na Slovenskem, kulturne institucije, ki je bila ob političnem rojstvu Slovencev eminentnega pomena. Zato bo tudi značaj vse prireditve imel na sebi nekaj slovensko-narodnega in bo kazal napredek slovenstva tekom zadnjih 50 let. Slavnost bo obstajala dopoldne v slavnostnem zborovanju slovenskih čitalnic in bralnih društev ter drugih narodno-kultur-nih društev in zavodov; popoldne bo v slov. dež. gledališču slavnostna predstava, zvečer pa v Narodnem domu velik narodni ples. Ta prireditev, ki je bila ob prvi napovedbi z veseljem pozdravljena bo združila Slovence vseh pokrajin in zastopnike vseh čital-niških in bralnih, kakor kulturnih društev sploh na proslavo našega prosvetnega napredka.
Smrtna nezgoda. Pretečeni torek popoldne je peljal 23 let stari hlapec Martin Kuhar iz Zavrha pri Gozdu težko obložen voz proti Potoku. Med potjo se je voz prevrnil. Kuhar je padel pod njega in zadobil tako težke poškodbe, da je kmalu nato umrl.
Smrtnonevarno ranjen. V nedeljo okolu 7. ure zvečer je prišel mizarski pomočnik Mihael Zupanc iz Brda v spremstvu svojega bratranca Franca Zupanca v gostilno Valentina Muleja v Lancovem. V isti gostilni je popival takrat tesarski vajenec Josip Torkar iz Vašč, ki se je brez vsakega vzroka takoj pričel prepirati z obema Zupancema in zahteval od njiju dve kroni. Ker je bil že precej pijan, se Zupanca niti zmenila nista zanj. Okolu 8. ure zvečer sta zapustila gostilno. Kmalu za njima je odšel tudi Torkar. Ob 9. uri zvečer so se zopet vsi trije srečali v Lancovem. Kar skoči Torkar proti obema Zupancema in ju začne pretepavati s kolom. Franc Zupanc je bil lahko, Mihael pa smrtnonevarno ranjen na glavi.
Predrzna tatica. Pred kratkim je prišla v neko večjo trgovino neka 35 letna gospa in kupila za 9 K perila. Pod pretvezo, da ima s seboj premalo denarja, je odšla iz trgovine in izjavila, da jo na cesti čaka njen soprog. Ko se dalje časa ni vrnila, je trgovec prišel do prepričanja, da je imel opraviti s čisto navadno tatico in sleparko.
Sleparski agent. Meseca septembra je prišel v Š>. Vid nad Ljubljano in v Vižmarje neki Franc Zupančič iz Krčevine na Spodnjem Štajerskem in in se preestavljal kot zastopnik neke češke fotografske tvrdke. Napravil je več fotografij in zahteval kot predplačilo 4 do 5 K. Seveda stranke naročenih fotografij nikdar niso dobile in tudi o Zupančiču ni nikakega sledu.
Zasačeni tat. Dne 22. t. m. ponoči je neznan tat vlomil v trgovino trgovca Ramovša v Stožicah. Tat je izložbeno okno razbil in udrl v trgovino. Toda mož ni imel sreče. Lastnik trgovine se je namreč vsled šuma zbudil in odšel takoj v trgovino. Toda tat ga ni hotel počakati, ampak je zbežal skozi okno. Za pot si je vzel s seboj le tri steklenice ruma in nekaj čaja.
Hudobni ponočnjaki. Več ponočnjakov je podrlo pred kratkim posestnici Mariji Suhadolnik v Brestu pri Tomišlju dva lesena stebra, ki sta služila kot opora predstrehe. Radi tega se je streha nagnila. Razbili so tudi več šip na oknih in vrgli 5 do 6 kg težke kamne v sobo.
Pri pomlrjevanju. Te dni je prišla žena nekega delavca k svoji sosedi ravno, ko jo je mož pretepaval in zato se je zavzela zanjo. Radi tega je pijani mož skočil proti delavčevi ženi in jo z vso silo vrgel pod posteljo. Žena je dobila na glavi in obrazu več lahkih poškodb.
Tatvina. V soboto zvečer 18. t. m. je bil trgovcu Jos. Lavriču na Glincah pri Bobenčku ukraden velik moški zimski suknjič, kateri je visel pred trgovino. Bil je zelenkaste barve s širokimi pegami, križasto podlago; ovratnik je bil iz kožuhovine. Ker se je stojalo našlo v bližini, je tat skoraj gotovo iz domačega okoliša. Komur je kaj znano o tej tatvini, naj takoj naznani gg. orožnikom na Viču ali pa v trgovini zgoraj imenovanega.
Aretacija. Predvčerajšnjem je bil na Glincah aretiran hlapec tamkajšnjega lastnika cirkusa Albert Grine in izročen sodišču. Grine je namreč v nekem prepiru nevarno ranil mlinarja Poljanška.
Osebna vest. Gosp. Ivan Rozman, c. kr. sodni kanclist v Velikih Laščah je imenovan za c, kr. sodnega oficijala.
List »Hospital Gazetle* iz Londona poroča : Naravna Franc Jožefova grenčica je bogatejša na odvajalnih soleh, kot vse druge ogrske vode. Njen učinek je v vseh slučajih zelo zadovoljiv in se mnogo prijetneje zavživa, kot pa je to sicer navadno pri zdravih sploh.
Sokol v Cerknici priredi letos Miklavžev večer pri Stergulcu. Ker bo nastop Miklavža in njegovega spremstva vseskozi impozanten, opozarjamo stariše na to prireditev in vabimo k mnogobrojni udeležbi. Miklavž pride na zemljo ob 8. uri, vstop prost.
Akad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju priredi dne 29. t. m. ob pol 8. uri zvečer v restavraciji »Heil. Dreifaltigkeit*, III. Ungargasse št. 27 (»Sv. Trojica na Kostanjevici*) III. redni občni zbor (za december) z običajnim dnevnim redom. Slovanski gostje dobrodošli 1
Kinematograf »Ideal*. »Dr. Gar el Hama orijentalec*, ta najboljši flm sezone prekoša vse dosedanje; nedosegljiva igra, dovršena fotografija, najzanimivejša dejanja karakterizirajo ta krasni film. Nedosežen je prizor boja med zločincema in detektivom, boj kot se še ni videl enak v živih slikah. Občinstvo je z zadovoljstvom zapustilo kinematograf. — V torek iz serije Aste Nielsen »Goreča nagnjenja*. — petek specijalni večer z mladim Frickom. —
V	soboto umetniški film »Maščevalec svoje časti*. — Pripravlja se kralj vseh filmov »4 hudiči'.
Državna loterija. Izžrebane številke 25. novembra: Gradec: 47, 31, 19, 26, 85. Dunaj: 3, 22, 21, 36, 49.
večnih napadov in vznemirjanj, ki jiffl bo izpostavljena. Nikdar miru, nikdar počitka, tak bo položaj italijanske armade v Tripolisu celo zimo. — Včeraj popoldan so došia z bojišča naslednja poročila:
Milan, 25. novembra. »Avanti* poroča iz Tripolitanije, da so se Turkom pridružile nove arabske čete in da nameravajo Turki v najbližjem času napasti italijanske posadke. »Tribuna* pristavlja, da se je Turkom posrečilo zgraditi brzojavno zvezo med Tripoli-tanijo in Carigradom.
Carigrad, 2. novembra. Iz Benga-zija poročajo o boju med Turki in Italijani, v katerem so bili Italijani p remagani in so se morali umakniti.
Fajmjštra Jurja Gliste
nedeljske pridige od tega pekla * na svitlobo venkej dane skozi gospoda Bavbava.
Italijansko-turška vojna.
Radi nameravane akcije Italijanskega brodovja
v Egejskem morju vlada povsod velika nevolja, velike sile se pritožujejo, ker bo radi akcije italijanskega brodovja ogrožen trgovinski promet, z ene strani se poroča, da je položaj silno kritičen, z druge strani pa poročajo. da hoče Italija opustiti svojo namero, da bi blokirala z brodovjem kako turško pristanišče. Včeraj popoldne so došla o tem naslednja poročila:
Carigrad, 25. novembra. V diplo-matičnih krogih zatrjujejo, da Italija ne sme upati, da poseže s svojo akcijo v Dardanelah kak uspeh. Položaj je velekritlčen In bo zlasti prihodnji teden prinesel zelo važne dogodke.
Dunaj, 25. novembra. V tukajšnjih diplomatičnih krogih se zatrjuje, da se pripravljajo med velesilami koraki za intervencijo v prospeh miru. Turčija pa hoče privoliti v mir samo pod pogojem, če Italija pripozna su-vereniteto Turčije nad Tripolitanijo. Zlasti Rusija in Avstro-Ogrska pritiskata na Italijo, da ničesar ne pod-vzame proti Dardanelam, ker s tem ne škoduje samo Turčiji, marveč vsem velesilam, ki imajo trgovinski promet skozi Dardanele.
Carigrad, 25. novembra,. V turških krogih zatrjujejo, da Italijani najbrže ne bodo blokirali niti azijske obale. Vkljub temu utrjuje Turčija vse maloazijske postojanke.
Pariz, 25. novembra. »Petit Pari-siene" poroča iz baje dobrega vira, da se je Italija odrekla svojemu namenu blokirati Dardanele.
Konec trozveze?
Poročali smo že parkrat, da so postali odnošaji med Nemčijo in Avstro-Ogrsko z ene in Italijo z druge strani zelo napeti. Trozveza preživlja resnično težko krizo, približuje se ji konec, ker Italija ne zaupa čisto nič ostalima dvema deloma trozveze, ta dva pa Italiji ne zaupata. Na Dunaju se že računa z razpadom trozveze, kakor se vidi iz naslednjega poročila:
Dunaj, 25. novembra. V diplomatičnih krogih presojajo razmerje med Avstro-Ogrsko in Nemčijo na eni, in Italijo na drugi strani zelo pesimistično. Vedno bolj se utrjuje prepričanje, da grozi trozvezl konec^
Na afriškem bojišču
se pripravljajo Turki in Arabci baje na velik in odločilen naskok na mesto Tripolis, ki so ga pa Italijani dobro utrdili in napravili v velikem polkrogu okolu mesta močne utrdbe, ki.so jih oborožili z velikimi topovi. Ker Italijani pred začetkom spomladi ne bodo prodirali proti jugu, se bodo vršili najbrže celo zimo boji okolu Tripolisa, ki bi ga Turki na vsak način radi zavzeli. Vsekakor bo imela italijanska armada hudo zimo, ne radi mraza, ker tega v Tripolisu ni, ampak radi
Ta 3. prldga, v kateri se pove ta razloži od tega peklenskega mraza in merzlote.
Le-ta peklenski ogenj, od kt^j*
sem biu zadnjo nedeljo govoru.
samo na sred pekla v temu velikemu prostoru, ampak je po vsih grabnm, luknah in jamahl pa ta razloček je, da ni povsod glih vroč, temveč po enin krajih je belj vroč koker po enih, ‘JJ taisti, kteri so več grešili, bodo tu a večji martro imeli.
En sam krej je v peklu, v kte* rem ni nič ognja, namreč v temu jezeru, kteri bo na vekomaj meJ.z“ ostou. Da pa v peklu gvišno en tak merzu bajer al jezer je, to more vsa kristjan vervat in nam tud Kristus sam pove rekoč: »Otroci tega kraljestva bodo venkej verženi v ta vnajna tema, tam bo jok in klepetajne teh zob.* Iz tega se pa dol vzeti zamore, de bo v peklu tud toko velik mraz, de duše teh ferdamanih ne bodo mogle usta zmerej skep deržati, ampak bodo z zobmi klepetale. Je djau ta prerok Zaharias na 58. postau, de v temu bajerju ne bo nobene svetlobe, ampak sama nezgruntana merzlota.
Ja, merzlota in ta mraz tega jezera je toko veliko, de ko bi en °£' njen hrib noter padu, toko bi Pr^?e' led ratou. O Bogi To je čez vsa človeška pameti Vuržah je le-ta, ker v peklu ni nobena reč po vorengi. Ker je ta peklenski ogenj veliko taužent-krat belj vroč, koker ta naš ogenj, toko tudi ta peklenski mraz je veliko taužentkrat belj merzu, koker ta po* sveten mraz. To je Bog sturu k štra-fengi tem ferdamanim. Oh, koko se bo serce treslo, koko pojde ta mraz skozi vse glide in ude, koko bo ta ferdamani vpou v ti nesrečni vodi, koko se bo on tresu in obračou, koko bo jokou in cagvou in klagvou, al no-benga upajna ne bo, de bi kdaj odrešen biu.. Kadar že ta ferdamani toko sedi al leži v nesrečni merzli vodi, Pa ga ta hudič hitro popade in ga verže v ta ogenj, in v eni minuti je toko razbelen, de je rdeč koker živo oglje-Kristjanska duša, premisli, kaj bo enkrat, koko bo grozovitna martra enga vsakega iz merzlega v en tak vroč ogenj vreči nanagloma, kteri ogenj je toko vroč, de enkrat je sam hudič po-vedou iz ene obsedene peršone in je en hrib s perstam pokazou in je djau, ko bi ta gora v ta peklenski ogenj, padla, toko v eni minuti bi se stopil2 kakor vosek. O Bog, koko bo en itT' daman prestau ta vročina in ta ’ kader že v temu ognju ves izican 1«: toko ga spet ti hudiči z razbeljen«• klešami popadejo in ga veržejo * v merzli bajer, de se čez glava nov
P°glTo ni nobena fabala al vanje, to nam pove sv. Job v sv. Pismu na 44. postau rekoč: Ti boš ver j žen v ta nar večji vročina, tvoji grem so tebe v pekou perpravli in ta m ' lost je pozabila nate. Kader bodo ferdamani vsi razbeljeni in bodo v-ženi v to vodo, oh,	kako	bo	ra
to truplo vse razmočeno, koker d železo iz ognja ven	vzeu	m	o	g
spet ooter v ta voda	vergu.	aJ
bo tamkaj slišat za	eno	jokajne	m
klagvajne. Oh, premisli grešnik, kaj
Mična povesi v lični obliki, ki ne sme manjkati v nobeni knjižnici. Stane samo 80 b In se dobi v vseh večjih knjigarnah.
Ljubljana
Bleiwelsova cesta 16.
Fran Josip Sever
c. kr. sod. nadoficial
Marica Sever roj. Butera
tr=» poročena <]
Koper 23. novembra 1911 Volovsko, Opatija
(Brez posebnega obvestila.)
Kuč
za slabokrvne in prebolele
Ije zdravniiko priporočeno črno 'dalmatinsko vino Kal najboljše sredstvo. 5 kg banko K 4*50
3r. Novakovič, Ljubljana.
Specialna trgovina
finih ročnih, del
V Ljubljani, Židovska ulica itev. 5.
Predtiskarija
Tamburiranje
Montiranje
Plisiranje
Najcenejša
božična
prodaja.
6 kosov finih platnenih rjuh brez šiva
150/200 cm velike K 15-— 150/220	.	.	„	18--
30 m finih ostankov „ 18‘—
Vsakovrstni vzorci najboljšega platna za domačo uporabo in nevestne opreme gratis in franko.
Tkalnica bratov KUČAR,
Dobruška 305, Češko.
Edini izvrstni priložnostni naknp za trgovce in zasebnike blaga,
ki se v zadnji sezoni ni prodalo, v
kosih od 3 do 9 metrov, garantirano brez napake, pralni ostanki, ki sestoji iz 30 — 35 metrov letnih sortimentnih ostankov K 17-50.
Voile de Leine za damske obleke, fa: sonski saten s svilenim leskom, blage* vje za obleke v krasnih novostih, mako-zefiri za srajce in bluze, krasni rispi-30 do 35 m zimskih sortimentnih. ostankov.
Krasni barhenti, fine flanele za bluze in srajce, veloutin-pliš-barhenti, novi-časti in pikč-barhenti.
Razpošilja po povzetju Mehanična tkalnica za barvasto blago
Karel Kolin v Nahodu (Češko) št. 502. Vzorce mojih izdelkov prilagam vsakemu zavoju.
Laška in dunajska
KUHINJA
nasproti glavne pošte
Od danes naprej polenovke. Okusne morske ribe se oddajo tudi ven po nizki ceni. Dobra kuhinja pod dobro znanim kuharjem Sonatto. Postrežba točna in solidna. Za obilen obisK se priporoča	Marija	PetrlgoJ,
Najboljši Seški nakupni viri
Ceno posteljno perje!!
Kg sivega, dobrega, puljenega2 K;boljšega 2’40 K; prima polbelega 2'80 K; belega 4 K; belega puhastega 510 K; kg velefinega sne-žnobelega, puljene-ga, 6'40 K, 8 K; kg puha, sivega 0 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od -	5	kg	naprej franko.
Zgotovljene postelje ‘rtgjTSF
drega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglav-nicama, 80 cm dlg., 60 cm šir., polnjena z novim , sivim, prav stanovitnim puh. perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, S'50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Šir. 13 K, 14*70 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4’50 K 5'20 K, 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 110 cm Sir. 12 80 K, 14 80 K. RazpoSilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neuga-jajoče se vrne denar. — Natančni cenovnlki gratis in franko.
- S. Benlsch, Dešenlce Stev. 821, Češko. -
. Benisch
LanpMf.Diinaj.I
Zastopstvo:
Oahriel
Fabrikat prve vrste. Najcenejši obrat.
P 605
Originalni ,0t(o'-niotorji.
Goriva: benzin, benzol, sirovo olje, sesalni plin, svetilni plin i.t.d.
Prodanih čez 106.000.
Motorji na sirovo olje,
sistem Diesel.	,
Najcenejše gorivo.
ZjQ.iLto-vs.jta cenite šte-v. 569.
Velika manufakturna trgovina
dobro vpeljana v nekem mestu Kranjske, se z zalogo vred radi preobilega drugega opravila pod ugodnimi pogoji proda ali odda v najem.
Ponudbe pod „Trgovina 23“ na „Prvo anončno pisarno* Frančiškanska ulica štev. 8.
Ljubljana	HOI^t	****
trg štev. 6
===== modistinja, =======
priporoča svojo veliko zalogo damskih klobukov, športnih kap in vseh mo-distovskih potrebščin. Popravila točno in najceneje.
bodo za ene hude nesrečne martre v temu peklu. O, grešnik, zdaj pokoro -delej, dokler imaš še cajt in ural — -Amen.
Grozna nesreča na morju.
63 oseb utonilo.
Iz Trsta se poroča dne 24. t. m.: .Laški parnik »Romagna", ki vozi vsak teden enkrat med Trstom in Ravenno, se je po noči ob pol 4. 12 milj od .Rovinja zaradi viharja potopil. Na parniku je bilo 19 oseb posadke in 48 potnikov ter 5 otrok, ki niso plačali voznega listka. Rešilo se jih je samo "9, utonilo je torej 63 oseb Vozil je tudi riž, sadje, zelenjavo in kože. Med rešenimi je 7 mož posadke in dva potnika, namreč lastnik tržaške kavarne »Fabris* Savorani in njegov petletni sinček Herakles. Nezgode ni toliko vzrok vihar, ampak se je zgodila zato, ker se je naklada riža pomaknila v Sadji na eno stran in se je zato ladja nagnila.
Rešene osebe so se rešile v rešilni ^oln, iz katerega jih je potem prevzel parnik »Tirol*, ki je takrat vozil tam mimo proti Trstu.
Ko so v Trstu zvedeli za nesrečo, so takoj odposlali na lice mesta parnik .Pelagosa", V tržaškem občinskem svetu je župan izrazil sožalje z nesrečnimi žrtvami katastrofe.
Dodatno je k temu poročilu še to, kar je rešeni kavarnar Savorani povedal o nesreči poročevalcu tržaške »Edinosti*. Savorani je dejal:
»Odpluli smo iz Ravenne sinoči <23. nov., op. por.) ob 7. uri. Morje je bilo že tedaj nemirno: pihal je grško-vztočnik. Ob 11. uri po noči je postalo morje še hujše. Valovi so udarjali vedno ob eno stran ladje, vsled česar se je ves tovor premaknil na nasprotno stran: posledica temu je bila, da se je parnik nagnil. Okolu polnoči so pričeli z rešilno akcijo s tem, da so zmetali v morje vse blago, nahajajoče se na krovu. A vse to ni nič pomagalo: parnik se je vedno bolj nagibal na eno stran: grozila je resna nevarnost. Takoj na to se je poseglo po rešilnih čolnih, in prvo — prej nego vsak drugi — je poskakalo v te rešilne čolne sobno postrežniško osobje. Mnogo njih so se poslužili tudi rešilnih pasov, s katerimi so poskakali v morje in se potem prijeli rešilnih čolnov, kamor so bili dvignjeni na krov.
Jaz sem spal, ko se je začel ta metež. Ropot na krovu me je vzbudil. Postelja je bila prevrnjena: oblekel sem takoj jopič, nataknil šlape ter šel na krov. Videč, da nam grozi nevarnost, sem zdirjal nazaj v kabino, kjer je mirno spal moj petletni sinek Herakles. Vzel sem ga v naročje in Šel z njim na krov. Tu sem vzel dva rešilna pasova in sem enega pritrdil svojemu sinku; ker mu je bil preširok, sem mu ga celo privezal k životu s trakovi njegovih spodnjih hlač; drugi rešilni pas sem opasal jaz. Na to sem čakal zadnjega trenotka: ko se je bil parnik že toliko potopil, da je bil njegov krov v isti črti z morsko površino, sem se spustil v vodo I dečka sem držal na desni roki, s katero sem o-benem držal skupaj njegovi ročici ter ga stiskal k sebi, dočim sem z levo roko plaval proti rešilnemu čolnu. Ko sem priplul do čolna, sem najprej v čolnu nahajajočim se ljudem podal svojega sinčka rekši: »Nesite ga v Trst, v kavarno Fabris!“
Mornarji so vzeli dečka in so na to silili mene, naj se tudi jaz povzpnem v čolo. A jaz tega nisem mogel: bila so mi na poti njih vesla: prosil sem torej, da mi odmaknejo vesla, kar so takoj storili, na kar so mi pomagali v čoln Ves ta čas sem se držal z eno (levo) roko za rob čolna. To se je vršilo med 3. in 4. uro zjutraj. Kake pol ure potem, ko sem bil jaz v čolnu, smo iz daleka zagledali drugi rešilni Čoln: bili so v njem prvi poročnik potopljenega parnika in dva mornarja. Dali smo si znamenja v sporazumlje-nje, na kar smo skleuili združiti moči. Ker je bil drugi čoln obširnejši in torej tudi komodnejši, smo se vsi pre-krcali.
Na tem drugem čolnu se nam je posrečilo, da smo po mnogih težko-čah napeli jadro, da ni bilo treba rabiti vesel, kar je bilo skoraj ne-možno,
Pluli smo tako dalje skoraj do 8. ure zjutraj, ko smo od daleč zagledali parnik — bil je „Tirol“. — Eden , mornarjev je slekel edino »majo", ki jo je Imel na sebi, in, nataknivši jo na veslo, je začel ž njo dajati znamenje za pomoč. Prešlo je pa precej časa, predno so nas s parnika zagledali, ker so bili valovi tako grozno veliki.
smo bili za hip na vrhu, a potem zopet skriti v globini. Vendar so nas slednjič zapazili in od parnika se je spustil čoln, ki nam je prišel na po-
nik ^ nam P°*em P^gal k par-
Ko smo dospeli do parnika — !5	~~ njeg°v kapetan, zazrši
med nami mojega sinka, zavpil: „Naj-prej otroka na krov!«
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan Plut.
Tiska ,.Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Pogum do življenja in žlv-Ijenska moč zahteva zdravega telesa in zdravih živcev, Kdor hoče svoje telo ohraniti trdno In krepiti
: svoje živce :
ne dobi boljšega pripomočka kakor je dobro znana in že dolgo preizkušena Scottova emulzija Z Samo pravo s apnenimi in patronhipofosfati. Že to znamko (ri-35 let uživa Scottova emulzija komScottove svetovni sloves, da Je prav po- procedure sebno dobra ob onemoglosti in prenapetju, in ta dobri glas se vedno bolj utrjuje, čemur vzrok je to, da se pri napravljvnju
Scottove emulzije
v vseh sestavinah porabljajo izključno najboljše surooine.	12
Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Znamka .Scott*, vpeljana že nad 35 let, jamči za dobroto in uspeh.
Cena originalni steklenici 2 K 50. Dobi se v vseh lekarnah.
Mali oglasi.
Beseda 6 vin. Najmanjši znesek 60 vin. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. ari ivečer.
Šivilje ln učenke se sprejme. Kje, pove .Prva anončna pisarna*.	726	4—1
Privatni bolniški strežnik išče službe pri boljših bolnikih. Ponudbe pod: F. K. št. 25 poštno ležeče, Ljubljana.	730	2—1
Več fospodov se išče na dobro hrano Kje, pove .Prva anončna pisarna. 673 10—2
Hiše, ki se dobro obrestujejo, se prav po ugodnih pogojih prodajo. Polovica kupnine ostane lahko vknjižena proti malim obrestim Natančneje se poizve na Vodovodni cesti 62.
Prodajalka v papirnati stroki išče službe, gre tudi za blagajničarko bodisi tu, ali drugje. Ponudbe: .Prodajalka* na .Prvo anončno pisarno*.	712	3—1
Več mesečnih meblovanlh sob za gospode se odda v Sv. Florijana ulici št. 24.
Mlado pridno, pošteno ter simpatično dekle išče službe blagajničarke ali natakarice v kaki boljši kavarni ali gostilni. Cenjene ponudbe pod ,.Poštenost 100" poštno ležeče Ljubljana.	736/1—1
Gospod se sprejme na brano in stanovanje. Lepa meblovana soba s posebnim vhodom. Gosposka ul. 3. I. nad. 735/1 — 1
Proda se rabljen šivalni stroj. Stari trg št. 3.	733/1-1
Stanovanje z dvema sobama in pritiklinami se takoj odda. Poizve se v Prvi anon-čni pisarni.	734/1 — 1
Prodajalnlška oprava za specerijsko, galanterijsko in manufakturno blago, dobro ohranjena, večinoma iz hrastovega lesa se ceno proda. Kje, pove Prva anončna pisarna.
731/7-1
Pes fermač star 8 mesecev se takoj proda. Natančneje: Kapiteljska ulica 7. 1. nad.
738/3-1
Na dobro In ceno hrano se sprejme več gospodov. Sv. Petra c. št. 26.	737/5—1
Elegantno meblovana mesečna soba s
posebnim vhodom se odda. Kongresni trg • št. 13. II. n.	740/1-1
Išče see takoj samostojna spretna šivilja za perilo na dom. Naslov „Prvi anončni pisarni".
739/2-1
KORESPONDENCA.
Po trndapolnl prvi mladosti, želi mlad fant dopisovati z življenja polno gospodično. Šifra: „Prve sanje", Prva anončna pisarna.
732/1—1
O. Bračko
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 12
priporoča prave fine
francoske parfume, bogato zalogo rokavic
in vse v to stroko spadajoče predmete v najtlnejšl kakovosti.
Vnajna naročila točno in solidno.
Počasi smo vsi zlezli na krov »Tirola*, kjer so nas pogostili in nam izborno postregli v vseh pogledih.
Modni salon
Ivana Schiller
Sv. Petra cesta št. 31 p. 569
priporoča
klobuke v vseh izvršitvah.
________rrr—	Vsa	■— - ■ ' —■■■■
popravila točno in ceno!!
Žalni klobuki vedno v zalogi. Čez opoldan odprto.
ImilDobrič
Ljubljana.
Prešernova ulica 9
poleg glavne poite.
Povodom bližajočega se MlklavZa In boZISnlh praznlkovlprlporoia tvojo vsestransko bogato založeno trgovino
planin icrafi
ter predmetov za darila, erečolove ln spomine. Priznano najokusnejie sohe (kipi), vaze, slike in drugi predmeti za ozaljšanje domov.	P	635
Zmerne cene.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Štampilje
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver In izdelovatelj kavčukovih štampillj.
Ljubljana, stari trg it m. Ceniki franko.
Razpust dalmatinskega sabora. Šu-šteršičeve Intrige.
Dunaj, 25. nov. Vaš poročevalec je zvedel iz zelo zanesljivih virov o dalmatinskem saboru sledeče: Vlada je sklenila razpustiti dalmatinski ftv bor. Kot vzrok se navaja dejstvo, da klerikalni pravaški poslanci, ki so v veliki manjšini, nočejo pripustiti, da bi sabor delal, ker hočejo na vsak način nove volitve. Dr. Šušteršič je tozadevno že posredoval pri vladi in dobil zagotovilo, da je viada pripravljena sabor razpustiti, ako ne bo dela-zmožen. V to svrho nameravajo pravaški poslanci že začetkom januarskega zasedanja dalmatinskega sabora vprizoriti hudo opozicijo oziroma celo obstrukcijo, da bo sabor razpuščen. Pravaši upajo pri novih volitvah dobiti večino.
Seja klubovlh načelnikov.
Dunaj, 25. nov. Ministrski predsednik grof Stilrgkh zahteva od strank, da skličejo za 28. t. m. sejo klubovih načelnikov, na kateri bo Sttlrgkh energično zahteval, da ievoli zbornica v najkrajšem času delegacije. Na ta način skuša doseči neodvisnost zbornice, kjer ne more dobiti delavne večine. Odvisen je namreč popolnoma od Čehov in Poljakov, katere mora neprestano pomirjevati z novimi koncesijami. Zato je njegovu edina želja, da zbornica kolikor mogoče hitro izvoli delegacije. V dvornih krogih je opažati proti Stilrgkhovemu postopanju veliko nejevoljo.
Ogrska poslanska zbornica.
Budimpešta, 25. nov. V današnji seji ogrske poslanske zbornice je poslanec Bathyanyi vehementno napadal hrvaškega bana Tomašiča in zahteval od vlade, da napravi red na Hrvaškem. Žugal je, da bo predložil zbornici dokumente o postopanju bana proti bivšim hrvaškim saborskim volilcem, katere sedaj naravnost nasilno preganja.
Italijansko-turška vojna.
Napad na avstrijsko ladijo,
Dunaj, 25. nov. 12 italijanskih bojnih ladij je pri otoku Kefalonija napadlo avstrijsko trgovsko ladijo »Martha Waschington“, ki je imela na krovu okolu 2000 potnikov. Italijanske ladije so jo najprej obsvetljevale z reflektorji, nato pa oddale več strelov, ki niso naredili nikake škode. Potniki so bili v velikanskem strahu. Ladija se je nato legitimirala in odplula napiej.
Dunaj, 25. novembra. Vest o napadu italijanskih ladij na avstrijski parnik »Marta Washington“ se še ne potrjuje.
V Tripolisu.
Solidno
blago!
Rim, 25. novembra. »Agenzia Stefani* poroča, da so turške čete obstreljevale italijanski lazaretni parnik »Regina d’Italia“, ki je peljal ranjence z bojišča domov. En zdravnik je bil nevarno ranjen.
Rim, 25. novembra. „Agenzia Stefani” poroča iz Tripolisa, da so turške čete na vzhodni fronti poskusile napad na Tripolis. Dospele so že do žične ograje. Toda streli italijanske artilerije in vojnih ladij so po hudem boju napad odbili. Ob 7. uri zvečer je sovražnik naskočil utrdbe „Hamidie“, a je moral umakniti. Italijanski ovac poročajo, da je položaj turške armade nespremenjen.
L. J. Frohlich
sobo} slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi in ttrkveoo slikarstvo
Ljubljana, Hrenova ulica M,
Poštno-hrullolini račun itev. 113.059.
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
a: KUNC
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v,Jutru*
ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem.
Dvorski trg štev. 3,
Najnižje cene!
Strogo solidna postrežba I
Zimsko perilo
za gospode, dame in otroke, bluze, spodnja krila, hišne halje, nočne čevlje, vse v največji izbiri in najboljši kakovosti v modni in športni trgovini
P. Magdič
Ljubljana, nasproti glasne poste
VOLNO
za športne obleke, čepice itd. v veliki izberi priporoča
M. Drenik
Ljubljana, Kongresni trg št 7. Največja zaloga ženskih ročnih del.
klavirjev in harmonijev
Rez. fond nad K 800.000.
, pol K 18*50.
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
[jubjjana, Židovska ulica št. 1.
Zunanja naročila izvršuje z obratno jošto. Ceniki so na razpolago.
Jadranska banka nlijalka v J
ftfimlFO—*u21c* črtmnr. 7	po*tQ.
Kapaje ki prodaja:	Vloge	na knjižice
papir*«.	mmtmmm	|lii»	*«•«	4lT	*•	inm	4vi0a.	monie*.	devlse	I
isr
)iTi<i ■irlitiillfc	flMUa	mob ■ Amerik«.	k»
PmMM k vsem trebmnjmm.	A	krede«vi.
▼ Trata.	n*ialiitek.	IW