novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CTVIDALE • Ulica Ristori 28 • TeL (0432) 731190 • Fax 730462 • E-matl: iwvimatajui@spin.it • PoSmi predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - ari 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PERETE 3310« Udine TASSA RISCOSSA Ital) St. 41 (1126) Čedad, četrtek, 24. oktobra 2002 naroči se na nas tednik ISjBKr Polovična podpora slovenski manjšini Vse kaže, da se pot slovenske manjšine v Italiji vije navzgor in povrhu še po stezi, ki je s trnjem posuta. Zaščitni zakon za Slovence št. 38 in splošni zakon za zaščito jezikovnih manjšin v Italiji št. 482 nam Zal še ne zagotavljata mirnega Življenja. Nacionalistična desnica je namreč zelo aktivna pri tem, da bi zakonov v prid Slovencem v Italiji ne uresničili. Slabe novice prihajajo iz različnih krajev, tokrat pa je prišla naravnost iz Rima. Gre za to, da italijanska vlada napoveduje polovico manj državnih sredstev za kulturne ustanove slovenske manjšine. Novico so prvi iznesli parlamentarci Miloš Budin, Roberto Damiani in Riccardo Illy. Senator Budin, ki natančno pozna položaj manjšine, je lahko ugotovil, da bi to bil hud udarec za slovenske kulturne ustanove, zveze, društva, tisk in druge dejavnosti, ki Ze itak prejemajo podpore z veliko zamudo. Italijanska vlada, ki pripravlja proračun za leto 2003, naj bi za omenjene dejavnosti namenila dva in pol milijona evrov, to je nekaj manj kot pet milijard lir. Ce ostanemo pri računih, je to več kot polovico manj od tega, kar določa zaščitni zakon za tekoče leto, ko bi morali dobiti vsaj osem milijard lir. Zadevo moramo nekoliko bolje obrazložiti, drugače bodo številke nerazumljive. beri na strani 5 Obisk predsednika Confemilija v Spetru 0 neizvajanju zakonov Predsednik Confemilija prof. Domenico Morelli je dal pomemben prispevek dvojezični špetrski šoli v delikatnem prehodu iz zasebnega okvira v vsedržavni šolski ustroj. Zato so bile prve besede ravnateljice dvojezične šole prof. Žive Grudnove, ki ga je v petek 18. popoldne sprejela v Spetru izraz zahvale in hvaležnosti. Neizbežno je bilo nato nizanje vseh odprtih problemov izobraževanja v slovenskem jeziku v Benečiji, od uste-snjenosti zaradi finančne postavke v zaščitnem zakonu, ki jo je treba premostiti, zato, da se šoli omogoči možnost nadaljne rasti kot zahteva okolje, do didaktične kontinuitete v nižji srednji šoli. beri na strani 3 Tajšan Burnjak nam je pru všeč! V Rimu so določili razdelitev finančne podpuore za lieto 2001 Zakon 482, “nagrada” za Špietar Beneški kamun bo dobiu za vsakega, ki živi na svojem teritorju, 42,56 evro Biu je velik praznik v nediejo v Gorenjem Tar-biju. Burnjak je parklicu puno ljudi, ki so se mešali gor po vasi cieu dan, od jutra do tamè. Parvi so paršli an v velikem številu planinci od vsieh planinskih društev od Posočja do Brd an že ob 9. uri zjutra so začel njih pohod na Hum. Paršlo je tudi puno drugih ljudi iz naših dolin an od zuna. Tudi iz Kam-brieškega jih je paršlo puno za vabit sosiede na njih senjam, ki bo v nediejo 27. otuberja Vsi so se z-bral v cierkvi, ki je bila takuo puna, de je biu ga-spuod pre Miljo Cencig ganjen, emocjonan ne sa-muo veseu. Nič ni manjkalo za pravi senjam: puno judi, maša pietà (pru lepuo jo je pieu pevski zbor Pod lipo), ou-far, na koncu precesija s podobo Matere božje po vasi an grede škam-pinjanje v turme. Vse tuo-le, ku vsako tretjo nediejo oktobra od kar človek puobne za se zahvalit za pardielo cielega lieta, nar-priet za kostanj ki daje ime prazniku an od njega so ži-viele vse naše družine. beri na strani 8 Naša dežela bo nimar buj dvojezična: od Tarbiža do Krasa parhajajo vič ku 2,6 milijonu evro, ki bojo nucal za financjat puno reči, od tečajev do dvojezičnih napisu do materiala, ki bo trieba uporabljat v javnih uradih ku so, na primer, kamuni. Gre za finančno podpuoro, ki jo zakon 482 predvideva za lieto 2001. Takuo je odloču Urad za deželne zadeve v Rime, an sadà odločiteu muore iti skuoze tehničnega komita-ta, ki pa bo težkuo spreme-niu stvari. Kuo pa bojo razpartjeni teli sudi? Uprava, ki bo imi-ela vič sudu bo Videmska pokrajina (771.700 evro). Tisti kamun, ki bo pa imeu za vsakega, ki živi na svojem teritorju, vič sudu bo Spietar: 42,56 evro, vse kupe 92.500 evro. An na zadnji kamunski seji sta tuole lepuo potardila šindak Bruna Dorbolò an konsilier Firmino Marinig. Vaja še poviedat, de an v Tarbiže so runal reči takuo, ki gre, an bojo dobil 166.384 evro. Ries je, da Tarbiž je križišče, kjer se srečujejo tri narodi, an ljudje lahko guorijo štieri jezike: italijansko, sloviensko, furlansko an nemško. Pa Pru tam je že nomalo liet Sindak Franco Baritussio, ki je predstavnik~Nacionalne-ga zavezništva (Alleanza nazionale). Kar se more vprašat sude, an se ima nomalo pamet, an politiki pozabijo tiste kar, so al kar so bli samuo malo cajta od tegà. (m.o.) PER contare USO I NUMERI AKA8I... MANGIO f|22A NAPOLETANA LA MIA AUTO t 6IAPPDNESE, I MIEI VESTITI VENGONO FATTI IN ASIA- PERCHÈ Dovrei aver paura della, UNGUA SLOVENA? D dilemma dei giovani Andarsene o restare? Il dilemma che riguarda i giovani delle Valli del Nati-sone, e con loro i giovani di tutte le zone montane, è di quelli che meriterebbero grande attenzione da parte di tutti. Dilemma che ha molte sfaccettature, variabili e questioni aperte, alle quali ha tentato di dare risposta l'incontro voluto dal "Forum di sviluppo locale" del Na-tisone Gal e che si è tenuto lunedì 21 ottobre a Pulfero. Con l'impressione, alla fine, che il percorso per risolvere il dilemma sia appena all'inizio, (m.o.) segue a pagina 2 Forte resta in Regione Bruno Forte, ex direttore scolastico regionale ha sciolto le riserve ed ha accettato la nomina di direttore dell' ufficio regionale per le minoranze linguistiche. Il nuovo ufficio prevede anche l'incarico di seguire il processo di decentralizzazione scolastico e del passaggio delle competenze scolastiche dallo Stato alle Regioni. segue a pagina 4 I relatori all’incontro con i giovani organizzato dal “Forum di sviluppo locale” četrtek, 24. oktobra 2002 2 Restare o andarsene? H dilemma dei giovani L’incontro di Pulfero organizzato dal “Forum” A parlare davanti ad una quarantina di ragazzi tra i 17 e 25 anni (ma gli invitati erano stati circa 600) è stato chiamato chi una scelta, spesso sofferta, l'ha fatta. Ed è stata, comunque, una scelta vincente. Testimonianze di persone che hanno scelto di vivere nelle Valli o che sono state "costrette" a lasciarle. Ma anche questi ultimi, anzi soprattutto questi ultimi, hanno mantenuto un fortissimo legame con la propria terra. Tra chi è rimasto c'è Andrea Rudi, "buon pianista" come si è autodefinito, che pure si era trasferito a Firenze "quando ho sentito dentro di me una voce che diceva: devo trovare un maestro". Per Claudio Bordon, uno dei migliori preparatori atletici in Italia, "il grande problema, co- me valligiano, è stato quello di confrontarmi con gli altri, finché non mi sono sentito pronto non sono uscito dal guscio". L'importanza dello studio è stata sottolineata da Michela Domeniš, ristoratrice di Pulfero, mentre Loretta Dorbolò, affermata pittrice, ha ricordato come se ne fosse andata pensando di Lorenzo Cernetig essere un'incompresa. "Dopo due mesi - ha aggiunto -dipingevo le mie verdi Valli, mi mancavano il loro o-dore, le voci della gente, il rumore del Natisone". Tra chi ha raggiunto traguardi ambitissimi, con grande carattere ma anche umiltà, c'è Lorenzo Cernetig, oggi alla direzione interregionale della Polizia del Triveneto, con un passato, tra le altre cose, di questore a Trieste e a Venezia. "Nella vita - ha detto rivolto ai giovani durante un intervento appassionato - non troverete mai nessuno che vi regala qualcosa, dovrete con- quistarvela da soli". Chi resta, in un paese di montagna come Montemaggiore, è E-zio Gosgnach, direttore de "La vita cattolica", secondo il quale "i ragazzi delle Valli hanno più possibilità degli altri, con caratteristiche che derivano dalla loro identità e dalla situazione geografica, siamo nel punto d'incontro tra oriente e occidente, tra mondo slavo e mondo latino". Infine l'unica persona "e-stema", ma con una grande esperienza nel lavoro con i giovani. Don Pierluigi Di Piazza, da 29 anni insegnante, da 27 prete, dirige dal 1989 la casa di accoglienza per immigrati di Zu-gliano. "Quella dei giovani -ha affermato - è una realtà complessa, cioè profonda e articolata. Sarebbe importante percepirla come un'opportunità, non come un problema! Ci vorrebbe anche un intervento politico, strutturale, organico, un investimento sulle risorse, anche umane". E anche da Di Piazza è arrivato un invito allo studio e ad una maggiore comunicazione, che non sia demandata solo ai messaggi sul cellulare, (m.o.) Pismo iz Kima Stojan Spetič V postmoderni Italiji je televizija vse. Ni vžano imeti ali znati, važnejše je nastopati in biti vidno razpoznaven. Vse, kar se dogaja v ekranu, je sveto in “resnično”, kar pomeni, da sicer ni, a je, kakor če bi bilo. Po televiziji se odvijajo procesi. Kdo je ubil malega Samueleja v ao-stanskem Cogneju? Sodna obravnava se sploh še ni pričela, v teku je komaj preiskava, toda proces smo že videli po televiziji. V njem niso nastopali sodniki ali porotniki, pač pa psihologi, duhovniki, nadebudne časnikarke, pisatelji, balerine in subretke. Glavna med njimi je sama obtoženka, mati, ki je o-sumljena detomora, pa si je za odvetnika izbrala bivšega Berlusconijevega podtajnika. Kdo naj jo sicer reši zaporniškega ričeta? V svetu filma si je sposodila celo zamisel iz predvojnega Neaplja, ki jo je tako lepo podala Sophia Loren. Nosečnic ne zapirajo, pa je gospa že poskrbela za rezervnega otroka pod sicer hladnim srcem. * * * Vendar je to e-dini proces, ki si ga je Bruno Vespa upal ponoviti večer za večerom v svoji televizijski oddaji, edini, ki je še ostala po odslovitvi Enza Biagija in Micheleja Santora. Onega drugega, v katerem je glavni obtoenec Cesare Prevtii, zaradi katerega zaseda parlament že nekaj mesecev in išče način, kako bi ga izničili, nam seveda ne pokaže. Niti ne analizira do zadnje podrobnosti, morda celo z maketami bara, jahte ali u-rada, kako so delili milijardne podkupnine zato, da bi Berlusconi nadkrilil tekmeca Carla De Benedettija in se polastil najprej državne prehrambene industrije, nato pa še založbe Monda-dori. Za Previtija je javna tožilka Ilda Boccassini zahtevala 13 let zapora, podobne kazni je predlagala za njegove pajdaše. Previti se boji, da mu parlament pravočasno ne bo priskočil na pomoč s Ciramijevim zakonom o premeščanju in prekinitvi procesov ob sumu, da je sodnik neobjektiven. Ce pa bi kasacijsko sodišče vendar sklenilo premestiti proces, Previti že pripravlja (z vladno pomočjo) premesti- tev v Perugio. Tu pravosodni minister že pripravlja teren z zahtevo o prisilni odselitvi državnega pravdnika, da bi na njegovo mesto stopila njegova namestnica Silva Della Monica, ki prijateljuje s podtajnico v pravosodnem ministrstvu Jole Santelli. Plavolasa Jole je bivša pripravnica v Previ-tijevem odvetniškem uradu. In je krog sklenjen... Naj se čudimo, če prirejajo protestne ringaraja za pravičnost? * * * Jeseni pripravi vlada finančni in proračunski manever. Med drugim predlaga dodatno obdavčitev pornografije. Da bi pokazala, kako nas ima rada, je razpolovila prispevek za kulturne in druge organizacije slovenske manjšine. Da se ne bomo zredili in da bomo šibki spet izpostavljeni izsiljevanju, z beraškim klobukom v roki, nemočni pri terjanju le tega, kar nam po zakonu pritiče. Za nas skrbijo vrhovi Berlusconijevega režima, kot ugledni profesor Marcello Pera, drugi mož republike in predsednik senata, ki je med televizijsko oddajo povedal, da najraje večerja v spodnjih hlačah. Noblesse oblige, so rekli nekoč. Lahko pa citiramo tudi nemški tednik “Der Spiegel”, ki je italijanskega premierja prekrstil v “Al Cafone”. Minister Rupel o narodni identiteti in Evropski uniji Sožitje kot identiteta in sožitje različnih identitet. V tem smislu je minister za zunanje zadeve Dimitri Rupel spregovoril na 5. zasedanju Foruma o prihodnosti Evrope, ki je potekal pred dnevi v Ljubljani. Po Ruplovem mnenju je skupinska ah narodna identiteta posameznika potrjena pripadnost posameznika neki skupini oz. nekemu narodu. Gre za določene stvari, vrednote, poglede, ki so nam skupni. Za stvari, ki nas zbližujejo ali ločujejo. Različni pripadniki naroda doživljajo svojo narodno identiteto na različne načine. Narodna identiteta ima kljub vsemu veliko povezovalno moč. Ljudje so morda pripadniki nekega naroda zaradi koristi, zaradi lagodja ali navade. Vendar je še nekaj več. Narodna identiteta vsebuje mnoge intimne čustvene komponente; domač jezik, s katerim se lahko sporazumemo brez težav. Recimo, da je narodna identiteta eno najmočnejših in najbolj praktičnih veziv sodobnega sveta. Ze nekaj stoletij služi oblikovanju in preživetju nacionalnih držav. V preteklosti je bila narodna identifikacija večkrat zatirana. Prednost pred narodno je imela cerkvena identiteta, konkurirale so ji teritorialne, državne, ideološke in druge identitete. Danes naj bi razpravljali o evropski identiteti. Sicer evropska identiteta po čustveni plati nekoliko zaostaja za narodnimi identitetami. Da je tako, kaže dejstvo, da doslej iz evropskih narodov še ni bilo mogoče sestaviti neke skupne državne povezave, niti federacije. Po drugi strani vidimo, da se narodne identitete in evropska identiteta nekako ne izključujejo, ampak koeksistirajo. To različni razlagalci EU imenujejo subsidiarnost. Slovenci smo lahko tudi Evropejci. Gre za pluralnost Dimitri Rupel identitet. Pluralizem identitet pravzaprav dokazuje, da je evropska identiteta “mehka” identiteta, ali da povzroča “mehčanje” drugih. Praviloma ni mogoče biti hkrati Slovenec in Anglež, medtem ko je mogoče biti Slovenec in Evropejec. Postavlja se vprašanje, katera pripadnost je močnejša in koliko je zaradi sožitja z drugo oslabljena. Toda važnejše je vprašanje, kako bi bilo mogoče koncipirati in utrditi evropsko identiteto. EU ima skupno valuto evro, ima nekaj drugih simbolov, ki spominjajo na nacionalne simbole in ki EU na neki način približujejo državni obliki: ima himno, zastavo, skupne ustanove, kot so Parlament, Svet in Komisijo. Lahko bi rekli, da ima Evropa skupno zgodovino, skupno kulturno dediščino v dosežkih Grkov, Rimljanov in Judov; da jo povezujejo krščanstvo, renesansa, reformacija, razsvetljenstvo... imeli pa smo tudi gulag in Auschwitz. V prvi svetovni vojni so si Evropejci med seboj pobili 10 milijonov, v drugi pa že 45 milijonov ljudi. Evropa se danes identificira s prihodnostjo. Edino združeni smo lahko močni. Najbrž ni naključje, da se danes evropska identiteta povezuje s širitvijo, s tem, da bo prišlo do velike združitve. Evropska unija bo prava, močna, privlačna, smiselna, če bo vsebovala še 13 novih članic, tj. skupaj 28 članic. Takšno je mnenje slovenskega zunanjega ministra. (r.p.) Elezioni 2002 Sono nove i candidati alla carica di presidente della Repubblica slovena. Gli elettori sloveni il prossimo 10 novembre potranno quindi scegliere tra Barbara Brezigar, Lev K-reft, Janez Drnovšek, France Bučar, Anton Bebler, Z-mago Jelinčič, Gorazd Drevenšek, France Arhar e Jure Cekut. Sono circa un migliaio, invece, i candidati per la carica di sindaco nelle elezioni amministrative che interesseranno 193 Comuni. Nove candidati per il dopo Kučan Candidati ignari Il partito “Naprej Slovenija” (Forza Slovenia) in 84 Comuni ha presentato candidati per l’elezione a sindaco o consigliere senza che le persone interessate ne fossero a conoscenza. Sono per la maggior parte studenti che si sono incontrati con i responsabili del partito solo una volta, firmando una dichiarazione in cui garantivano una colla- borazione ad una organizzazione studentesca. Burocrazia di confine La burocrazia di confine può procurare danni. Una quarantina di bambini bosniaci, ospiti per un certo periodo di tempo di una comunità della Norvegia, sono stati fermati al confine tra Austria e Slovenia, dove dovevano transitare in autobus per rientrare in Bosnia, e costretti dai doganieri sloveni a ritornare sui propri passi. Il motivo? Il visto di transito era scaduto per un solo giorno. Stessa sorte è accaduta ai bambini sul confine tra Austria e Ungheria. Tre giorni dopo l’autobus era ancora fermo in Carinzia. Macchinario scomparso Nei giorni scorsi la polizia di Celje ha reso noto che, secondo le prime informazioni in suo possesso, un macchinario, che serviva al conteggio dei raggi gamma e che era scomparso dal reparto di medicina nucleare dell’ospedale di Celje, è stato venduto in Kosovo. Il macchinario, che viene usato per test di campioni con i-sotopi a bassa radioattività, ha una dozzina d’anni ed il suo costo si aggira sui 7,4 milioni di talleri, circa 31 mila euro. L’ammanco sarebbe solo uno dei tanti casi che fanno parlare di un vero e proprio “affaire” riguardante l’ospedale della località slovena. Carinzia senza radio La radiotelevisione austriaca ORF non finanziera più i programmi sloveni d* “Radio 2” in Carinzia, uff*' cialmente a causa di ristrettezze economiche, anche se il motivo reale pare essere la forte pressione di Haider. četrtek, 24. oktobra 2002 Delovno srečanje v petek v dvojezični šoli Obisk predsednika Confemilija v Špetru s prve strani Besedam ravnateljice se je pridružil odbornik špetr-ske občine Nino Ciccone, ki je sicer spregovoril kot eden od staršev in je izpostavil globoko razočaranje beneških družin, ki so doslej podpirale in vsaj delno financirale dvojezično šolo in se danes soočajo z velikimi težavami pri nadaljevanju slovenskega pouka v ni-Zji srednji šoli. "Kot smo doslej storili, smo tudi za naprej pripravljeni delno sami financirati pouk slovenščine, je dejal, a nimamo niti sogovornikov pri inštitucijah". Na špetrskem delovnem srečanju z Morellijem, ki ga je uvedel predsednik SKGZ Rudi Pavšič, so še spregovorili županja občine Špeter Bruna Dorbolò, v imenu domačih upraviteljev Davide Clodig, Giorgio Banchig za videmsko SSO in Jole Namor za SKGZ. Sestanka sta se udeležila tudi predstavnika Odbora 482 Carlo Puppo in Giovanni Biasatti. V glavnem je iz vseh posegov bilo zaznati precejšnje razočaranje za zakonski sredstvi, ki smo jih vsi težko pričakovali, a se jih ne izvaja na nobeni ravni. Furlanski predstavniki so ob šolski problematiki izpostavili še pravico do rabe manjšinskega jezika v me-djih, slovenski pa tudi potrebo po pravilniku glede financiranja projektov za gospodarski razvoj obmo- Novemberja za odrasle an za mladino Dva gledališka tečaja Sta med tistimi, ki kar hodeta gledat kako gledališko predstavo, recimo tudi naše Beneško gledališče, pomislita: “Kakuo bi mi bluo všeč tudi mene igrat v kaki igri!”? V par besiedah, bi se radi nava-dli lepuo recitirat? Beneško gledališče an Zavod za slovensko izobraževanje iz Spietra vam par-skočejo na pomuoč, saj sta organizala gledališki tečaj, adan je namenjen te velikim, te drugi pa mladini od 14 liet napri. Za odrasle - bazične tehnike igre - puode napri 18 ur. Parvo srečanje bo v saboto 9. novemberja. Vodiu ga bo Marjan Bevk. Program: Osnove sprostitve an dihanja -Govorna podoba besedila - Osnove gledališkega gibanja - Skupinske etude an improvizacije. Za te mlade tečaj puode napri 25 ur. Parvo srečanje bo le v saboto 9. novemberja. Tisti dan se predstavi tudi program. Vodila ga bota Marjan Bevk an Aldo Clodig. Za se vpisat an za druge novice pokličita na tel. 0432/731190 (Anna). Morelli med predstavniki manjšin in inštitucijami čja, kjer Živijo Slovenci na Videmskem. Prof. Morelli, ki je dobro seznanjem s slovensko problematiko tudi v videmski pokrajini, je izpostavil vse teZave pri uresničevanju zakonov 482 in 38, korake, ki jih je Confemili Ze naredil in obljubil, da bo posredoval tudi v Rimu na ravni pristojnih ministrstev poglede in zahteve manjšinskih subjektov iz Furlanije. (jn) 3 La tournée del video di Grzinich su Topolò Uri opera realizzata durante l'ultima “Postaja” John Grzinich, artista a-mericano, texano ma residente a New York, questa estate si è fermato un mese a Topolò per realizzare “Scaling microspace-To-polò”, un video, disponibile anche in cd rom, realizzato sul posto e teso ad indagare aspetti microscopici e microudibili del paese. L’opera, di grande raffinatezza e impatto, è stata presentata durante la Postaja, nella serata del 20 luglio. La particolarità del lavoro di Grzinich è che viene realizzato interamente con mezzi estremamente semplici e “leggeri”. Il materiale, sonoro e visivo, viene montato e confezionato seduta stante. Per realizzare le varie parti di “Scaling Topolò”, Grzinich opera coinvolgendo le persone che trova sul luogo. Straordinaria ci è sembrata la parte finale, con un impressionante montaggio di alcune immagini tratte dalle fotografie riprese sulle lapidi del piccolo cimitero del paese e i suoni di Alio-die, musicista presente anch’egli a Topolò. Tante volte ci viene chiesto com’è possibile che una piccola esperienza, dai mezzi limitatissimi, come Postaja Topolove possa a-ver travalicato ogni confine ed essersi fatta conoscere e stimare anche oltreoceano. La risposta non può essere una soltanto; a Clodig, ad esempio, c’è chi “pensa” che dietro ci sia il KGB; spesso invece si tratta di u-na specie di processo di “impollinazione” naturale, che coinvolge tutti i partecipanti dal momento del loro ritomo a casa o durante le loro tournée per il mondo. Un caso emblematico in tal senso è rappresentato proprio da “Scaling Micro-space - Topolò”, il lavoro di cui s’è parlato. In questi giorni alla Stazione è giunto un messaggio che ci informava dei luoghi nei quali il video su Topolò è stato presentato da Grzinich stesso in questi ultimi due mesi: 5 settembre: Praga, Repubblica Ceca - Center for Contemporary Art, 2 ottobre: Wroclaw, Polonia - BWA-AVANGARD Gal-lery, 4 ottobre: Cracovia, Polonia - Academy of Music, Electroacoustic Music Studio, 9 ottobre: Varsavia, Polonia - Academy of Music, Electroacoustic Music Studio, 14 ottobre: Riga, John Grzinich Lettonia - Gallery NOASS, 19 ottobre: Tartu, Estonia -Kunstmaja Monumentaal-galeriis, 23 ottobre: Tartu, Estonia - Academy of Art, Media Dept., 25 ottobre: Vilnius, Lituania - Academy of Art, Dept. of Pho-tography and Video. Prossima data, Berlino. Sono piccole cose, forse, ma è un modo per nulla banale di far conoscere Topolò e la Benečija in molti angoli del pianeta, (m.m.) Beneška galerija, la mostra di Predan fino al 13 novembre Il grande afflusso di visitatori e la disponibilità della Beneška Galerija permettono di prolungare l’esposizione delle opere di Marco Predan. La mostra, rinnovata con sculture ancora non e-sposte, sarà visitabile fino a mercoledì 13 novembre con i seguenti orari: dal lunedì al venerdì dalle 11 alle 12.30 e dalle 16.30 alle 18.30. Per informazioni: 0432/727332. Življenski jubilej Mirande Caharije Te dni je praznovala svoj mladostni šestdeseti rojstvi dan slovenska tržaška igralka Miranda Ca-harija. Dolgoletno igralko Slovenskega stalnega gledališča v Trstu želimo predstaviti tudi beneškim bralcem Novega Matajurja, ker gre za pomembno osebnost iz kulturnega, gledališkega in fdmskega življenja vseh Slovencev. Miranda Caharija se je rodila v Križu pri Trstu in se je že po končani srednji šoli posvetila gledališču ter kot dekle obiskovala dramsko šolo v tržaškem slovenskem gledališču. Kdor je komaj kakih deset let mlajši od Mirande Caharija, se jo že spominja kot igralko v pravljicah in drugih igrah. Na oder pa je prišla predvsem zaradi neobičajnega gledališkega daru, ki ga je podkrepila izrazita “zunanja” podoba. Ko bi želeli naslikati Mediteran bi bila dovolj fotografija Mirandinega obraza. Nič manj izrazit ni od nekaterih slavnih italijanskih igralk, kot lahko vidimo tudi na objavljeni sliki. Miranda Caharija je v svoji dolgi igralski karieri odigrala najrazličnejše like: od kraljične v pravljicah, do zahtevnih vlog v Shakespearu, Javoršku, Kreftu, Nušiču, Čehovu in drugih delih znamenitih dramatikov. Blestela je tudi v komedijah, začenši z Goldonijem, kjer so njeni liki izžarevali posebno energijo. Prav nenavadna energija je zaznamovala vse igralkine like. Če malce pobrskamo po spominu, ki sega do današnjih dni, se nam podoba Mirande Caharije izrisuje kot obraz in telo, ki z nenavadno močjo podajata notranjost polno morja in skal, sonca in oblakov, predvsem pa luči, ki osvetljuje pogled in besedo. Če temu dodamo neposredno dojemanje najrazličnejših likov, lahko razumemo, zakaj Miranda Caharija ni mogla in ne more z odra neopazna, pa tudi če nastopa v manjših vlogah. Moč igralke je takoj razumel pokojni gledališki in filmski režiser Jože Babič, ki danes počiva na Olimpu slovenske umetnosti. Miranda Caharija je tako vstopila na prizorišče slovenske filmske scene in nato jugoslovanske. Danes si lahko mislimo, da so samo zli mehanizmi film- ske industrije preprečili tržaški igralki zvezdniško slavo. Naj omenimo le en dogodek. Leta J983 je nastopila v filmu “Eva” znanega slovenskega režiserja Francija Slaka. Film so vrteli tudi na znamenitem Festivalu jugoslovanskega igranega filma. Bila je takrat trideseta, to je jubilejna, izvedba. Na njej so vrteli nekaj “zgodovinskih” filmov, kot so bili slovenski “Rdeči boogie” Karpa Godine, “Vonj telesa” Zivojina Pavloviča (film je zmagal) in Balatičev “Balkan express", da imenujemo le nekatere. Na tem jubilejnem festivalu , ki se je odvijal v Pulju julija leta 1983, je v filmu Eva zablestela Miranda Caharija. Zela je nenavadno odobravanje občinska in kritikov, ki so prišli iz tedanje Jugoslavije in iz evropskih filmskih središč. Vsi so bili prepričani, da bo Miranda Caharija prejela najvišje priznanje festivala in sicer Zlato areno za najboljšo žensko vlogo. Potem, ko so se izognili prepreki, da je bila Miranda tudja državljanka, je nekaj v žiriji “štr-knilo" in igralka iz Trsta ni prejela zaslužene nagrade. Nekdo pač ni hotel njene konsakracije. O dogodku so pisali vsi slovenski in mnogi jugoslovanski časopisi. Bil je to filmski” škandal” leta. Vseeno pa je Miranda Caharija še nadalje nastopala v filmu in predvsem na gledališkem odru. Prejela je vrsto nagrad, ki jih ne bi naštevali, predvsem pa ostaja markanten lik slovenskega teatra nasploh. To pa pomeni, da se tudi tistemu, ki vidi veliko gledaliških predstav, vlog in igralk, obraz določene igralke, v našem primeru Mirande Caharija, vtisne v spomin kot slika. Takšnih likov in obrazov ni veliko. Zato vošči Novi Matajur Mirandi Caharija še veliko nastopov in uspehov. Večkrat bi jo radi gledali tudi v Benečiji, kjer je sicer nastopala, a bi jo radi videli pogosteje kot tudi ostale umetnike in igre tržaškega SSG. Miranda Caharija v filmu “Eva" četrtek, 24. oktobra 2002 4 La questione slovena nell’ultimo consiglio di S. Pietro “Pari opportunità a dialetto e lingua” Sarà stato per il clima disteso generato dal passaggio di consegne tra Carmen Sion lussa e Emanuela Roiatti sui banchi dell’opposizione, ma il consiglio comunale di S. Pietro al Natisone, tenutosi mercoledì 16 ottobre, pur tra le arcinote differenze di vedute non è stato così teso come altre volte. Questo nonostante quasi tutti i punti all’ordine del giorno fossero dedicati aH’ormai ritrito tema dello sloveno. A partire dall’interpretazione del termine “sloveno” adoperata nel regolamento comunale. Per il sindaco Bruna Dorbolò non ci sono dubbi: “Noi diamo pari dignità alla lingua e al dialetto sloveno, che comprende tutte le varietà presenti sul territorio. L’Europa c’è già e noi siamo al centro, dobbiamo dimenticare i rancori, trarre insegnamento dal passato ma saper anche guardare al futuro”. Il tutto nasce da una osservazione del Comitato di controllo che più volte la minoranza ha cercato di far passare come bocciatura del regolamento. L’opposizione con Sergio Venturini ha presentato un emendamento con il quale si voleva sostituire il termine “sloveno” con “dialetto locale di origine slava”. Per il capogruppo della lista civica Giuseppe Marinig “né nel regolamento né nello statuto obblighiamo nessuno a scegliere la lingua”. Sergio Mattelig dall’opposizione ha affermato che “la legge 38 deve ancora delimitare il territorio, voi state precorrendo i tempi”. L’emendamento è stato bocciato e l’interpretazione della lista civica ha avuto il via libera. E’ seguita una serie di interpellanze di Mattelig sulla denominazione S. Pietro degli Slavi (il sindaco ha fatto riferimento, nella risposta, soprattutto alla ricerca di Giorgio Banchig pubblicata di recente dal Novi Matajur), sull’uso dello sloveno negli uffici comunali e sui contributi ricevuti dal Comune con la legge 38. Il sindaco ha lamentato che la ripartizione della Comunità montana è stata bocciata a causa dell’inserimento di contributi a Torreano, che non e-ra stato incluso nella delimitazione della legge 482. A S. Pietro dovrebbero comunque giungere, per il 2001, una cinquantina di milioni di lire per il com- Giuseppe Marinig pletamento del Pip e alcune borse annuali per gruppi di lavoro che dovrebbero predisporre iniziative culturali. Rispondendo ad un’interrogazione di Marinig, il sindaco Dorbolò ha spiegato che l’amministrazione comunale di Cividale non si è mossa per istituire un ufficio per le problematiche slovene, come previsto dalla legge di tutela. Un’ulteriore richiesta del capogruppo della maggioranza riguardava i progetti approvati e finanziati dall’Unione europea. Da un incontro tra i sindaci delle Valli e il commissario della Comunità montana sarebbe emersa una lista di iniziative (dalla viabilità transfrontaliera al progetto delle trincee sul Colovrat) che ha scontentato molti degli amministratori. Infine è stato approvato (due le astensioni) un ordine del giorno proposto da Marinig e da Fabrizio Dorbolò sul riconoscimento da consegnare ai rappresentanti degli Stati che, 25 anni fa, hanno aiutato le popolazioni terremotate della Slavia friulana. L’opposizione ha ottenuto che non riguardasse solo la Slovenia ma anche gli Stati Uniti e la Repubblica di S. Marino. (m.o.) ZELENI / LISTI Ace Mer molja Za nekoga so Casi še vedno grenki Z irskim referendumom so se dokončno odprla vrata veliki Evropi. Po lanskem Šokantnem referendumu, ko so Irci odklonili vstop v Evropo desetim novim vzhodnim članicam, so si letos premislili. Vlada, stranke pozicije in opozicije, organizacije civilne družbe, cerkev, tisk itd. so Ircem obrazložili, da ne morejo biti tako ozkosrčni. S pomočjo Evrope si je Irska opomogla iz nezavidljivega gospodarskega položaja. Zato bi bilo skrajno ozkosrčno, ko bi odklonila “pomoč" državam, kot so Češka, Poljska in nenazadnje Slovenija. Irci so razumeli in sprejeli razširitev Evropske unije. To pomeni tudi za Slovenijo korak bližje Evropi. Slovenci v Italiji smo tega veseli, vendar se sprašujemo o lastni usodi. Kot manjšina namreč opažamo, da nad nami še vedno pihajo hladni vetrovi starih nacionalnih bitk. Zaščitni zakon se ne uresničuje, kot bi se moral. Glede opredeljevanja teritorija, kjer smo Slovenci zgodovinsko prisotni, poslušamo različna mnenja. V vrtincu polemik La scelta dell’ex direttore scolastico regionale Forte resta in Regione dalla prima pagina La nomina di Bruno Forte ad un incarico di prestigio è il seguito delle polemiche nella stessa giunta regionale dopo che Forte è stato destituito dal posto di direttore scolastico regionale. La destituzione è stata presa direttamente dal ministro Letizia Moratti su pressioni che sono venute dalla Regione e da Trieste. I membri della giunta regionale hanno negato che la destituzione fosse dovuta a motivi politici quali l’applicazione delle leggi di tutela nel campo scolastico in favore delle minoranze linguistiche ed in particolare quella slovena. Nello stesso tempo esponenti di spicco della destra triestina e regionale hanno fatto chiaramente capire la portata politica della destituzione. In favore di Forte sono scesi in campo, oltre all’opposizione, l’assessore Alessandra Guerra ed altri importanti esponenti friulani della Lega e di altre forze politiche, mentre An e Forza Italia hanno a stento contenuto la loro contrarietà. Bruno Forte comincerà a lavorare nel suo nuovo ufficio entro l’anno. Pagine da risfogliare - 4 Come lo studio si lega all’identità Gli atti del convegno “Scuola e convivenza” organizzato dal circolo Ivan Trinko All’incontro del Forum di sviluppo di lunedì 21 si è data molta importanza, per un migliore futuro dei giovani valligiani, all’istruzione. I relatori hanno rimarcato il rilievo dello studio particolarmente per la costruzione di una identità consapevole e a sostegno della particolarità culturale delle Valli del Natisone. Per quanto mi riguarda ho frequentato le elementari a Cravero, dove una maestra insegnava a sei bambini di tre classi diverse. Una situazione di pluriclasse credo piuttosto frequente all’epoca, quando le piccole scuole erano ancora aperte. Ovviamente la cultura locale era del tutto assente dai programmi ministeriali e evidentemente si privilegiava la comodità geografica di una scuola alla sua funzione socializzante. Arrivata alle medie di S.Leonardo i miei compagni ed io ci sentimmo consigliare di non continuare gli studi, se non in qualche raro caso. Fortunatamente molti tra noi non seguirono il consiglio degli insegnanti, percorrendo spesso una carriera scolastica e universitaria di tutto rispetto. Nel 1988 il circolo culturale “Ivan Trinko” organizzò il convegno di studi “Scuola e convivenza - La scuola nelle zone mistilingui fattore di reciproca conoscenza e rispetto”. Al convegno intervennero operatori di varie zone (Alto Adige, Carinzia, Prekmurje, Istro-Quamerino, zona di confine italiana) per fare il punto sulla loro espe- rienza e la situazione nelle zone dove loro operavano. Gli interventi furono raccolti e pubblicati nel 1989 in collaborazione con la casa editrice Lipa. Per chi non ha nozioni di sociolinguistica, il penultimo saggio riportato è una valida chiave di lettura, sia perché spiega la terminologia scientifica, sia perché fa un quadro generale del futuro delle minoranze in un mondo sempre più globalizzato. La relatrice Schiavi Fachin, infatti, delinea i rapporti della lingua con l’ambiente, gli stimoli e le relazioni esterne, introduce le diverse varietà di lingua che usano i parlanti e paventa, nelle zone mistilingui, un abbandono della lingua locale a favore di quella maggioritaria. Ciò avviene con la convinzione di usare un codice più funzionale a un mondo in continua evoluzione, ma costringe i parlanti a un distacco dalla lingua legata al proprio ambiente, un abbandono del codice ancorato intimamente al proprio essere e alla propria cultura, con l’evidente senso di sradicamento che ne può conseguire. Negli altri interventi si ha uno spaccato della realtà e-ducativa e sociale in varie zone di confine e si ha l’opportunità di conoscere la situazione per nulla rosea dell’Alto Adige, le istanze dei Ladini, minoranza nella minoranza, la condizione di rifiuto che subiscono gli Sloveni della Carinzia, i buoni risultati delle scuole al confine tra Slovenia e Ungheria, la situazione al confine italiano, dove la scuola della minoranza slovena diventa sempre più la scuola preferita anche da chi, seppure non sloveno, vuole entrare in contatto con la cultura del paese vicino. Dalle relazioni si nota come spesso, seppure sta posebno središči Trsta in Gorice. Nihče ne more dokazati, da smo bili in smo Slovenci prisotni le v okolici obeh mest, to je nezgodovinsko. Slovenska prisotnost v mestih pa še vedno moti. Veliko nasprotnikov imamo na desnici. Ti nočejo, da bi se zaščitni zakon uresničeval in si izmišljajo staro politično kam-panijo proti bilingvizmu. Nekateri oklevajo tudi v Oljki, ker bodo volitve, ker so tako prepričani itd. Skratka, zaščitni zakon, ki je kompromisen in ne uvaja nič eksplozivnega, se včasih zazdi kot “preteča nevarnost" . Racionalno ne ogroža nikogar, emotivno pa očitno še, kot je verjetno, da se Slovenci zdimo še marsikomu nevarni. Razloge je treba iskati pri psihoanali-stih, nekateri politiki pa to izkoriščajo. Vsekakor, Slovenci v Italiji smo pod pritiskom desnice, ki pogojuje vse, deloma tudi levo sredino in Oljko. Zal tudi Slovenija ter predvsem njeno javno mnenje, mediji, šole in sami kulturni, gospodarski in drugi krogi ne “vidijo" manjšine in njenih težav. Nasprotno, v Ljubljani marsikdaj “zamejci” izpademo kot manjvredni bratranci, nekakšni “južnjaki" s severa. Zato se bo zlahka zgodilo, da bodo po odprtju meje Slovenci iz Ljubljane in Kranja drveli mimo nas v Furlanijo, v Veneto in Lombardijo. Manjšina bo še bolj v senci. Konec koncev je to tudi eden izmed ciljev tržaške in deželne desnice: ošibiti slovensko manjšino v Italiji, da ne bo v združeni Evropi ne most med narodi in niti skromna brv, ampak le nepomembna mrvica. Za nekoga so časi še vedno grenki. le amministrazioni concedano scuole nella lingua materna, si faccia di tutto per evitare una integrazione organica tra i diversi gruppi etnico-linguistici, andando paradossalmente contro la reale situazione ambientale in cui vivono gli studenti e ignorando l’opportunità che le situazioni mistilingui offrono. Spesso le istanze politiche e ideologiche, dunque, prevaricano quelle culturali e sociali, perpetrando una difficoltà di convivenza dovuta per lo più all’ignoranza dell’altro. E’ interessante notare come le intuizioni di pedagoghi, operatori culturali, studiosi, si sovrappongano alla saggezza contadina dei nostri anziani: “buj znaš, buj vajaš!” dicevano, ma forse in certi ambienti non è ancora tempo di comprendere questa profonda semplicità. Michela Predan KD “Ivan Trinko”, SCUOLA E CONVIVENZA - SOLA IN SOŽITJE, Lipa 1989 Valli del Natisone e del Torre, è sbocciata la Margherita Le Valli del Natisone e del Torre hanno il loro circolo della Margherita. Vi hanno dato la propria a-desione una ventina di persone residenti nella zona confinaria della provincia di Udine o da qui emigrate nel Cividalese e Manzanese. A coordinare il circolo è stato chiamato Riccardo Ruttar. Četrtek, 24. oktobra 2002 Vladni proračun predvideva polovico denarija Nižanje sredstev ogroža delovanje s prve strani Finančni zakon je v letu 2001 namenil manjšinskim ustanovam pet milijard lir, Dežela FJK pa je anticipi-rala dve milijardi, tako da je manjšina dobila sedem milijard. Za tekoče leto 2002 je zaščitni zakon predvideval 10 milijard lir, manjšina pa jih je dobila osem, ker je Dežela zadržala to, kar je anticipirala leto prej. Hudi časi pa se najavljajo za prihodnje leto. Vlada je sklenila črtati vsoto namenjeno našim kulturnim ustanovam za več kot polovico, kar nikakor ni opravičljivo s sedanjo finančno krizo v I-taliji. Kaj bi se zgodilo, ko bi država tako ravnala z v-semi zakoni in z vsemi kulturnimi ustanovami? Vsi bi zaprli vrata in odšli domov. Očitno je torej, da je kriza le pretveza za ponoven u-darec manjšini. Zaradi teh razlogov sta poslanca Illy in Damiani že vložila popravek zakonu, ker bo poslanska zbornica prva, ki bo o njem spregovorila. Ko bo zakon priromal v senat, bo popravke predložil tudi senator Budin. Prav Budin se je o v-prašanju že pogovarjal z ministrom za odnose s parlamentom Carlom Giova-nardijem. Obstaja namreč Se dodaten problem. Zaščitni zakon namenja namreč 3, 5 milijona evrov izrecno za izvajanje zaščitnega zakona (uradi, čuvanje kulturne dediščine, osebje, izvajanje dvojezičnosti itd.). Kako in kaj je s tem denarjem, ko pa se zaščita ne izvaja? Lahko si torej Pričakujemo val pritiskov, stikov in protestov, ki bodo Prišli iz vrst opozicije ter s strani organizacij civilne družbe, kot sta SKGZ in S-SO. Polovica denarja manj hi bila zaušnica, ki si jo Slovenci v Italiji ne more- mo privoščiti, saj bi bili prisiljeni zapirati vrata naših kulturnih ustanov, z-vez, društev in tudi drugih organizacij. Mi bi trpeli, a tudi za Italijo ne bi bila to lepa izkaznica v Evropi, ki sprejema nove članice, med katerimi je tudi Slovenija. Istituto per l’istruzione slovena - S. Pietro al Nat. Zavod za slovensko izobraževanje - Špeter propone - predlaga CORSO DI LINGUA SLOVENA TEČAJ SLOVENŠČINE kje? Istituto tecnico industriale “Arturo Malignani” Via Leonardo da Vinci 10 33100 Udine kdo bo učil? prof. Guglielmo Cerno komu je namenjen? per principianti assoluti kdaj? inizio: martedì 29 novembre alle ore 18 durata: 20 lezioni per complessive 40 ore komu je namenjen? per coloro che hanno già una conoscenza di base kdaj? inizio: lunedì 21 ottobre alle ore 18 durata: 20 lezioni per complessive 40 ore koliko stane? 10 euro di quota associativa 120 euro contribto per il corso informacije in vpisovanje informazioni ed iscrizioni: K.d. Ivan Trinko tel. 0432/731386 moja vas 29. SLOVENSKI NAREČNI NATEČAJ Pošljite do 30. novembra vaše risbe in spise v narečju na naslov: MOJA VAS 33049 Speter S. Pietro al Natisone (Udine) Lahko pošljete tudi po e-mailu na naslov: mojavas@libero.it 5 ly si candida, Tondo vuol cambiare lo statuto Il parlamentare guiderà l'Ulivo alle regionali Riccardo Illy è sceso in campo: sarà lui il candidato alla carica di presidente della giunta regionale per l’Ulivo (senza Rifondazione comunista, almeno per il momento) nelle elezioni che si terranno il prossimo anno. “Avevamo scelto delle modalità per arrivare alla mia candidatura, ci volevano patti chiari, un programma elettorale condiviso ed una verifica degli assetti della coalizione. Qualche settimana dopo il referendum li abbiamo raggiunti” ha spiegato sabato scorso, durante una conferenza stampa l’ex sindaco di Trieste e attuale parlamentare. Che non ha mancato di criticare l’attuale giunta guidata da Renzo Tondo, incapace, a suo dire, di attuare le riforme: “Governano in maniera imprecisa, giorno per giorno, improvvisando”. Ma sarà davvero Tondo l’avversario di Illy? Nonostante la “benedizione” di Berlusconi, la certezza definitiva ancora non c’è. Intanto il diretto interessato porta in consiglio regionale il tema della revisione dello statuto, e il centro-sinistra promette battaglia, accusando Tondo di fare solamente Auser, tra i primi programmi una visita alla mostra .sui Gonzaga Nuovo incontro, sabato 19, a S. Pietro al Natisone, degli aderenti all’Auser, l’associazione per l’autogestione dei servizi e la solidarietà che ha aperto un proprio circolo, in settembre, anche nelle Valli. Dalla presidente Rita Gueli e da altri associati sono giunte proposte per la realizzazione, a partire da gennaio, di corsi e conferenze su temi come la medicina, l’assistenza, la sotria dell’arte, le lingue, la letteratura e altri argomenti. Uno dei primi appuntamenti, già per il prossimo mese, sarà una conferenza tenuta da Corrado Della Libera su Van Gogh. Inoltre è prevista, per la seconda metà di novembre, una visita alla mostra sui Gonzaga a Mantova, preceduta da una conferenza illustrativa dell’esposizione. Si stanno insomma gettando le basi per un ricco programma che potrà interessare tutti i cittadini delle Valli. propaganda elettorale. Su un altro fronte la Margherita sta cercando di far valere la sua proposta di riforma della legge elettorale regionale. Sta infatti per essere discussa in aula una sua mozione che impegna la Regione a modificare la legislazione elettorale, ferma restando l’elezione diretta del presidente della giunta supportato da un premio di maggioranza. La mozione chiede tra l’altro l’eliminazione del listino, “meccanismo che comporta l’elezione di consiglieri non sorretti da un consenso elettorale diretto” e il mantenimento delle cinque attuali circoscrizioni elettorali. Ma il resto dell’Ulivo non pare d’accordo e, considerata una probabile a-stensione del Polo, difficilmente la proposta della Margherita verrà approvata. La Regione premia Jelinčič Un riconoscimento, seppur tardivo, della Regione è stato consegnato martedì 22 dal presidente Tondo al giornalista e alpinista sloveno di Trieste Dušan Jelinčič. E’ stato il primo scalatore del Friuli-Venezia Giulia a conquistare un 8000 himalayano, impresa avvenuta nel 1986 e nel 1990. Mali Tončič NOČE BITI «SCLAV» Zapisano ob stoletnici priključitve Beneške Slovenije v Italiji Ko sta se bližala avtobu-su, se je bil veter nekoliko Pomiril, a začele so padati Prve debele kaplje dežja. Ko sta stopila v avtobus je 2e lilo kot iz Škafa. “Sva srečna, da sva mu zbežala!" se je oddahnila 'n pobožala Tončiča po licu. Po dvajsetih kilometrih vožnje sta bila že v Starem mestu. Tu sta izstopila in se napotila peš proti zavodu, ki se nahaja kilometer iz mesta. Ko sta prispela do zavoda, ju je tu sprejel ravnatelj, jima povedal nekaj priložnostnih besed, nato je dal razumeti materi, da se lahko vrne domov. Toda ona se ni mogla premakniti z mesta. Stala je, kot da bi bila prikovana. Tončič se je zagnal proti njej. Stisnila ga je k sebi. “Mama!" “Tončič!" V teh dveh besedah sta izrazila vso žalost, vso tragičnost trenutka. Zajokala sta na glas. "Mama, najrajši bi šel z vami domov!” “Bi si ne želela drugega, sinko moj, a ti si prišel študirat. Postal boš velik mož. Pridno se uči in ubogaj svoje predstojnike!" Poljubila je sina. On ji je vrnil na desetine poljubov. Z robcem si je obrisala solzne oči, se obrnila in hitro stekla na cesto "Mama, pridi me kmalu obiskat!” je še utegnil zaklicati za njo. “Bom!" je slišal odgovor, potem nič več. “Kdo bi si bil mislil, da se v grobih, revnih, neotesanih ljudeh, skriva tako dobro, premenito srce, tak-dna nežnost. Ste res čudni vi v gorah!” je rekel ravnatelj, ko sta ostala sama v sobi, a to je rekel bolj sam sebi, kot prestrašenemu dečku. “Veš kaj, ti fantič," je povzel ravnatelj, “tu sta se pogovarjala z materjo v vašem domačem jeziku. To predvsem ni olikano, da se pogovarjata pred človekom v njemu nerazumljivem jeziku. Kaj takšnega tu ne dopuščamo. Na ta jezik boš moral pozabiti. Čimprej boš to storil, bolje bo zate. Tu vzgajamo dijake v ljubezni do našega lepega jezika." Tončič ga je gledal naravnost v oči s svojim modrim in ponosnim pogledom. Nono ga je bil že pripravil na kaj takega, a ni pričakoval, da bo prišel v stik že v prvih trenutkih s tako kruto resničnostjo. V srcu je že vedel, kako se mu bo treba ravnati, a ni nič odgovoril. Povesil je glavo. Prišla je strežnica in ga odpeljala v njegovo sobo. Izidor Predan 4 - gre naprej četrtek, 24. oktobra 2002 Risultati 1. Categoria Buttrio - Valnatisone 0-1 3. Categoria S. Gottardo - Savognese 1-0 Audace - Ciseriis 0-0 Juniores Valnatisone - Tolmezzo 2-1 Allievi Gaglianese - Valnatisone 2-3 Giovanissimi Valnatisone - Serenissima 3-1 Esordienti Moimacco - Valnatisone 1-0 Pulcini Audace/A - Moimacco/A 1-5 Audace/B - Moimacco/B 1-3 Amatori Ottica l'occhiale - Reai Filpa 2-1 Valli Natisone - Mereto Capitolo 0-0 Poi. Valnatisone - Dinamo Korda 2-3 Gunners - Osteria al Colovrat 1-2 Calcetto Merenderos - Pizz. Al baffo 3-3 Bronx team- Paradiso dei golosi 5-3 Il santo e il lupo - Longobarda 5-8 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Trivignano (26/10) 3. Categoria Savognese - Bearzi Fortissimi - Audace JUNIORES Gemonese - Valnatisone Allievi Valnatisone - Com. Faedis Giovanissimi Torreanese - Valnatisone Esordienti Valnatisone - S. Gottardo Pulcini S. Gottardo/A - Audace/A S. Gottardo/B - Audace/B Amatori Reai Filpa - Ziracco Warriors - Valli Natisone Osteria al Colovrat - Poi. Valnatisone Calcetto Hidroclima - Merenderos Paradiso dei golosi - Longobarda Amici della palla - Bronx team Bar K2 - Il santo e il lupo Classifiche 1. Categoria Tricesimo, Riviera 13; Buttrio, Ancona, Tarcentina 10; Lumignacco, Flumignano 9; Tre stelle, Risanese 8; Valnatisone 7; Ni-mis, Union Nogaredo, Com. Faedis 4; Col-loredo 3; Buonacquisto 1 ; Trivignano 0. JUNIORES Com. Pozzuolo 13; Cividalese 10; Tol-mezzo, Palmanova 9; Valnatisone, Pa-gnacco, Union 91 7; Manzanese 6; Pro Fagagna, Gemonese, Rivignano 5; Tricesimo, 4; Centro Sedia 2; Gonars 1. Allievi Valnatisone 9; Comunale Faedis, Ga-glianese, Lestizza, Tavagnacco 8; Moi-macco 7; Virtus Manzanese 5; Chiavris, S. Gottardo, Centrosedia 4; Buttrio, Tre stelle 3; Cussignacco 2; Pozzuolo, Buonacquisto 0. Giovanissimi Serenissima, Virtus Manzanese 12; S. Gottardo, Pozzuolo 9; Pasian di Prato, Ga-glianese, Centrosedia 6; 7 Spighe 5; Tre stelle 4; Valnatisone, Torreanese 3; Sa-vorgnanese 2; Assosangiorgina 1 ; Azzurra, Fortissimi 0. Amatori (Eccellenza) Valli del Natisone, Ziracco 4; Bar Corrado, Ottica L’occhiale, Ediltomat 3; Reai Filpa Pulfero, Mereto di Capitolo, Manzano, termokey 2; Dream team, Al cantinon, Warriors 1 ; Baby color, Chiasiellis 0. Amatori (2. categoria) Birreria da Marco, Millenium 4; Osteria al Colovrat, Racchiuso 3; Gunners, Bar agli amici 2; Dinamo Korda, S. Lorenzo 1 ; Ra-vosa, Brigata brovada, Poi. Valnatisone 0 Le classifiche dei campionati giovanili e amatori so-no aggiornate alla settimana precedente. I giovani della Valnatisone vincono in campo esterno e proseguono il cammino in testa alla classifica Allievi, Gagliano non ferma la fuga La Valnatisone dimentica le ultime prestazioni non positive e regola il Buttrio con un gol di Gregoricchio Sconfitta la Savognese, primo punto dell’Audace - Bene Juniores e Giovanissimi - Nuova sconfitta del Reai Seconda vittoria stagionale per la Valnatisone che, grazie alla rete messa a segno da Alessio Gregoricchio, ha espugnato il campo di Buttrio. La squadra valligiana ha così lasciato alle spalle le ultime due “stregate” prestazioni conquistando tre punti importanti per allontanarsi dai bassifondi della classifica. La Valnatisone anticiperà a sabato 26 ottobre la gara con il Trivignano. I ragazzi guidati dal tecnico Fulvio Degrassi scenderanno in campo al comunale "Angelo Specogna” alle 15.30. Di seguito, alle 18, è in programma la partita degli E-sordienti che ospiteranno gli udinesi del S. Gottardo. L’Audace ha cancellato lo zero in classifica, costringendo al pareggio il Ciseriis. I biancazzurri allenati da Marco Maran hanno dominato la gara senza riuscire a segnare il gol che a-vrebbe premiato la loro condotta di gara. La Savognese scivola sul campo di S. Gottardo, subendo un gol nel corso del primo tempo. Nella ripresa i gialloblu non sono riusciti a rimediare lo svantaggio. Sabato a S. Pietro al Natisone, grazie ad una buona prestazione, gli Juniores della Valnatisone hanno fermato il Tolmezzo. I car-nici, scesi nelle Valli sicuri di fare un solo boccone dei ragazzi di Claudio Baulini, hanno subito nel primo tempo il gol di Andrea Du-garo. All’inizio della ripresa i valligiani hanno raddoppiato con Simone Cri-setig. Nei minuti finali i camici hanno siglato l’inutile rete della bandiera. Dopo la pausa dovuta al turno di riposo, gli Allievi della Valnatisone sono ritornati in campo nel derby di Gagliano. I sanpietrini hanno sbloccato il risultato con la rete messa a segno I Pulcini dell’Audace con gli allenatori Predan e Podrecca, il presidente Duriavig ed il dirigente Qualizza dal rientrante Claudio Dor-bolò che, dopo alcuni minuti, ha dovuto abbandonare il campo per infortunio. Nella seconda frazione di gioco i ragazzi di Renzo Chiarandini hanno fatto centro altre due volte grazie a Nicolas Crainich e Mattia Iuretig, respingendo il tentativo di recupero degli amaranto che hanno realizzato due gol. Onorevole sconfitta per i Giovanissimi della Valnatisone che hanno giocato contro la capolista Serenissima di Pradamano. Gli o-spiti hanno dimostrato tutto il loro potenziale, ma bisogna elogiare i nostri ragazzi che hanno giocato una buona partita, riuscendo allo scadere della gara a realizzare la rete della bandiera con Marco Faidutti. Gli Esordienti della Valnatisone hanno perso a Moimacco. Un brutto incidente di gioco ha costretto un ragazzo valligiano ad u-scire anticipatamente ed a ricorrere alle cure al Pronto soccorso di Cividale, dove è stato medicato ed ha avuto tre punti di sutura al piede colpito da un avversario che calzava scarpe con i tacchetti in alluminio. Nella categoria Esordienti e Pulcini, per salvaguardare l’incolumità dei ragazzini, le calzature con i tacchetti di alluminio sono vietate per regolamento. Il fattaccio è accaduto a 3’ dalla fine del secondo tempo. Nella terza frazione di gara, a cinque minuti dal termine, il Moimacco ha segnato il gol vincente. I Pulcini dell’Audace hanno dovuto dare via libe- ll ra al Moimacco. Per la formazione A Samuel Zanto-vino ha segnato la rete dei biancazzurri, mentre per la squadra B ha fatto centro Michele Oviszach. Nel campionato amatoriale di Eccellenza, dopo essere passato per primo in vantaggio grazie al gol di Carlo Liberale, il Reai Filpa di Pulfero è stato rag- David Specogna (Paradiso dei golosi) Simone Crisetig (Juniores Valnatisone) \ / giunto e superato dall’Ottica l’occhiale. Nello stesso girone la capolista Valli del Natisone del presidente Mauro Clavora non è riuscita ad a-vere ragione della valida compagine di Mereto di Capitolo. L’Osteria al Colovrat di Drenchia ha superato a Povoletto i Gunners ’95 grazie alle reti messe a segno da Daniele Barbiani e Stefano Dugaro (su rigore). La Polisportiva Valnatisone ha perso il macht con la Dinamo Korda. Sotto di un gol, i ragazzi di Pietro Boer hanno pareggiato con Catania all’inizio della ripresa. Gli avversari si sono riportati in vantaggio arrotondando il punteggio. I ducali hanno infine ridotto il passivo con un calcio di rigore trasformato da Petrizzo. Sabato 26 alle 18.30. a Merso di Sopra si giocherà il derby tra l’Osteria al Colovrat e la Polisportiva Valnatisone. Sono iniziati anche i campionati di calcio a cinque. Nel campionato di Eccellenza i Merenderos hanno pareggiato grazie alla tripletta realizzata da Michele Osgnach nella gara di esordio con la Pizzeria Al baffo di Feletto. Venerdì sera a Campe-glio il Bronx team ed il Paradiso dei golosi hanno iniziato il campionato di Seconda categoria giocando il derby. La vittoria e andata ai gialli di Michele Guion che sono andati io gol per cinque volte grazie alla doppietta di Matteo Trinco ed alle segnature di Michele Guion, Stefano Moreale e Federico Golop-Per gli avversari ha realiZ' zato due gol Massimiliano Campanella ed uno David Specogna. L’altra formazione valli' giana, Il santo e il lupo, ha perso la gara casalinga che la vedeva opposta alla Longobarda. Per i ragazzi del presidente Mauro Clavora sono andati a segno quattro volte Andrea Zuiz ed una Patrick Birtig. Paolo Caffi četrtek, 24. oktobra 2002 Senjam svetega Mihiela Celi tiedan je biu daž, ma tu nedeljo 29. septembra na svet Miheu je že zjutra zasvetlilo sonce an ve-gnalo Topolučane na dielo... pa ne na dielo, ki mislita?, dielo tu Tapo-luovem pride reč “fešta”! Vsi tu vasi hitjo pomagat, de naši “ospiti” se čujejo, ku tan doma. Zene so zagoda začele z guban-cam, te mlade s kako sladčino buj moderno, možje so se pa ušafal ta na placu za parpravt vse, kar kor za južno an organizat, de bo prestor an za ples. Na srečo muzikantu nie manjkalo, jih je parSlo na pet: taz Tarbja, dol s Kozce, taz Barda... Takuo, kar je finila maša, o pu-dan je začela ta prava fešta, te pravi senjam, ku ankrat. Plesal smo jo cieu popudan daj do nuoč. Tisti dan smo se srečal s puno družin, ki jih niesmo dugo cajta videl an čul an se zahvalimo naši fari an Associazione Topolò - Topolove, ki so pru lepuo pomislile, da na nič parmanjka, de bo vse veselo. Silvija Bogdanovič € Laurea da 110 e lode per Alessandra Zanon Grande gioia per papà Guido e mamma Rosina Bujacova Alessandra Zanon di Ci-vidale (papà Guido, mamma Rosina Vogrig - Bujacova di Grimacco) è sempre stata brava a scuola già da quando, bambina, ha cominciato a scrivere le prime parole ed a fare le prime operazioni. Così è stato alle medie ed infine al Liceo classico a Civida-le. Quando il papà e la mamma dovevano firmare un voto, era sempre bello e questo era fonte di soddisfazione per loro e, ovviamente, anche per lei. Dopo il classico è approdata all’Università di Bologna, alla Facoltà di Scienze della formazione - corso di laurea in Scienze dell’educazione. Ed anche qui A-lessandra non si è smentita, con un libretto dove i trenta abbondavano. E così siamo arrivati al 9 luglio quando, con una tesi di laurea in Tecnologia dell’Istruzione e dell’Apprendi-mento dal titolo “L’inter- faccia web di un servizio all’avanguardia” si è laureata con un 110 e lode! A gioire con lei il papà e la mamma, i fratelli Marco e Carlo, i parenti tutti ed i numerosi amici. Brava Alessandra, di te siamo orgogliosi tutti noi e ti auguriamo tanto successo anche nel mondo del lavoro. Chi ben comincia... Cai Val Natisone nedieja 27. otuberja Burnjak - Marronata ob 9.00 se uSafamo na Prievaie (na ciesti CeplešiSče Kanalac) - od tu puodemo hodit na svet Martin ob 12.30 bo pastaSuta, kostanj an rebula na Prievaie. Pridita vsi, člani Cai, parjatelji an vsi tisti, ki ljubeta gore! Za druge novice: Gregorio 04321727530 - Gianni 0432172337 SOVODNJE Sauodnja - Marsin Rodiu se je Giuseppe Michele Comenscig -Gomatu iz Sauodnje an Donatella luretig - Grose-tova iz Dolenjega Marsina sta bla zlo vesela tisti dan, zak je biu te parvi v njih novi hiši v Sauodnji. Nie-sta še viedela, ka’ se jim bo zgodilo... An zgodila se jim je pru liepa rieč: njih Parvi otrok, ki sta ga čakala, je želeu bit kupe z njim Za telo veselo parložnost an takuo je decidu, de pru tisti dan je biu te pravi za prit na tel sviet. Takuo se je rodiu Giuseppe, an liep an frišan poberin. V družini so pru vsi veseli, mama an tata, noni Teresa iz Sauodnje an Giuliano iz Škratovega, an še noni Graziella an Giulio iz Marsina. Velik plavi flok na vrata svoje hiše je obiesla tudi Clementina Gomatova, za oznant vsiem, de je ratala Parvikrat bižnona! Za rojstvo puobčja se veseljo tudi drugi v družini, žlahta an parjatelji, pa tudi vasnjani iz Sauodnje, ki pozdravjajo prihod (arrivo) v kratkem cajtu dvieh °truok: Giuseppe an adan niiesac od tegà pa mala Deney, od Andrea an Sabrine. Vsiem želmo vse narbu-°jše v njih življenju. PODBONESEC So udobil na Superenalotto! Za udobit kiek, se muore an igrat an če igraš, priet al potlè sreča zaleti tu te. Takuo je muoru poštudie-rat tisti srečan človek, ki te drugi tiedan je udobiu 53.000 evru na Superenalotto v oštariji od Sonie v Podboniescu. Liep šenk, saj je parbli-žno stuo starih milionu! Troštamo se, de tisti sudič so šli tu gajufo kajšnemu našemu človieku, ki tle ži- vi. ČEDAD Je paršu Alessandro Do sada je Arianna Me-neghelli pridno skarbiela za naše majhane otročiče, za tiste, ki hodejo v dvojezični vartac v Spietar, kjer diela kot meštra že puno, puno liet, an še pred njo tudi nje mama Mija. Od sada napri bo varvala an nje majhanega otroka, saj je ratala mama frišnega puobčja, kateremu ona an nje mož Michele Pavan so diel ime Alessandro. Alessandro, ki bo živeu v Cedade, je pamesu puno veseja vsiem v družini. Za njega rojstvo pa se vesele tudi vsi tisti, ki dielajo na dvojezični šuoli, otroc ki gor hodejo an njih starši, pru takuo vsi parjatelji. Alessandra želmo veselo an srečno življenje. SVET LENART Kozca Dobrojutro Cristina Je biu pru veseu Giuseppe Lauretig - Bepo Prehuo-janu iz Kozce, kar nam je poviedu, de je spet ratu nono. V sriedo 16. otuberja se je rodila Cristina, nje tata je sin od Bepcja, Andrea, mama je pa Teresa Toma-setig - Gomatova, le iz Kozce. Kar tata an mama bojo trudni jo varvat, Cristina bo pa v naraočju nje sestrice Martine, ki ima “že” pet liet. Za jo povarvat parsko-čejo zvestuo na pomuoč tudi nono Bepo, none ki se kličejo obadvije Pia, an potlè še strici, tete, žlahta an parjatelji. Bepic nam je še poviedu, de v Kozci je zaries puno otruok. Poštu-dierita, od Cristine, ki ima malo vič ku an tiedan do tistih, ki niemajo še 18 liet jih je v vasi nih dvajst! Vsiem želmo vse dobre. Mali Cristini, ki je kumi paršla, an nje sestrici Martini želmo, de bi lepuo rasle, zdrave an vesele. Zamier Zapustu nas je Guido Crucil Za nimar nas je zapustu Guido Crucil. Setemberja je biu dopunu 90 liet. Guido je biu zlo poznan, saj je že od nimar daržu oštarijo an butigo dol v Za-mierju. Po domače so družini pravli “dol par Liž”, an Liža se je klicala tudi njega mama, ki je že pred njim daržala oštarijo. Njega tata je biu pa Vigi Kracilnu dol s Pičiča. Kako lieto od tegà, kar je odloču, dečidu, kupe z ženo Ado, de na bojo vič daržal oštarije, so jim parjatelji napravli veliko fe-što za jih zahvalit za njih gostoljubnost (gentilezza e ospitalità), saj tisti, ki so šli mimo njih oštarije so se ni-mar dobro ušafali. Z njega smartjo je Guido v žalost zapustu ženo Ado, sestro Caterino, ku-njade, navuode an vso drago žlahto. Venčni mier bo počivu du Podutani, kjer so ga podkopali v saboto 19. otuberja popudan. SPETER Barnas Umarla je Onelia Costaperaria V videmskem Spitale je v miera za venčno zaspala Onelia Costaperaria, uduo-va Podrecca. Učakala je 86 liet. Žalostno novico so sporočil nje sin Stefano s Silvio an Nadio, vsa žlahta an parjatelji. Naj še povemo, de nje sin Stefano je zlo poznan, saj diela v Milane v Spitale, kjer zdravejo rak (cancro). Onelia bo za venčno počivala v britofe v Bamase, kjer je biu nje pogreb v pe-tak 18. otuberja zjutra. SREDNJE Umarla je Neta Tamalacuova Jo nieso vidli uoz hiše dva dni. Tudi puošto, ki je bla v kaseti, jo nie bla uzdignila an tuole se je va-snjanom čudlo zdielo. Kar so šli gledat, če se ji je kiek zgodilo, so jo ušafali mar-tvo. Takuo na tiho je zapustila tel sviet Anna Qualizza - Neta Tamažacu-ova iz Sriednjega. Imiela je 81 liet. Neta je živiela sama, saj nje sin Paolo z ženo Roberto an s hčerami je živeu du Uidne. Pogostu pa je hodu gledat njega mamo. Neta se je rodila v veliki Tamažacuovi družini. Seda so še ostali sestre Liliana, Maria an Adele v Belgiji, Milica du Cedade, bratra Luciano an Vigjac. Z nje smartjo je v žalost pustila nje, sina an njega družino, kunjade, navuode an vso drago žlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali go par svetim Pavle (Cernečje), v saboto 19. otuberja. P , • • -a t«. 'I jih prave... To preteklo nediejo sem biu šu v Spietar na tradicionalni oktu-berski senjam za pokušat purčinjac an sladko rebulo, pa tudi vse tiste sladke dobru-ote, ki vsako lieto na-pravejo naše radodarne žene za benefičen-co. Gor v piču kapano-na, ku vsako lieto, so bli tudi godci, takuo z Robertam an z Luigi-nam smo zagodli an zapiel naše lepe pie-smice za nomalo poveselit ljudi, ki so jedli an kupuval kostanj. Na stuojta se pozabit, de drugo nediejo se zaključi senjam kotanja, zatuo pridita na puno, tudi za poslušat godce: nas bo ries puno an tudi tisti znani saksofonist, ki se spregava dol do tli, kar godi njega strument. Med adno rebulo an drugo sem zaviedu, de gor pred špietar-skim kamunam je vsa zemlja prekopana takuo, de so muorli hitro ogradit okuole, de se na kajšan udare. Sem ču tudi pravco, de zavojo tistega pre-kopanja je šindakeša Bruna zlo zaskarbje-na, ker teče glas, de pod špietarskim kamunam je ’na mina karbona an de tisti mi-nator pred njim se je uštufu daržat z adno roko po luhtu marto-pik, zatuo hode vsako nuoč kopat karbon v tisto miniero, ku zadnji škrat, ki je hodu kopat njivo ponoč! Pravejo tudi, de kajšno nuoč se čuje tistega minatorja piet slovienske piesmi grede, ki kopa an še bru-ozar, de ga nieso še čul Feletig an Matelig, čene šindakeša Bruna je bla že ušafala kako interpelanco za na-stavt pred kamun Jakopa Stelina namest minatoija, de bo pieu samuo po italijansko! Lahko, de kiek gor mez tole pravco je muoru viedet tudi Fir-min že kadar je biu cele dni v tistim hramu, naj ku šindak, naj ku predsednik Gorske skupnosti, zastonj nie hitro uteku v Klenje priet, ku minator skopa tajšno glaboko galerijo, de se špietarska občina posuje na tla! Pamesita vaše malone na HaUoween baby! Otroc, hitro na dielo. Komitat za Ažlo vas kliče an lietos na liep praznik malonu (“modema-sto” mu pravajo Halloween), ki bo v če-tartak 31. otuberja, ob 19. ur pred cierkvijo v Ažli. Napravita vaše malone. Če sta mikeni, naj vam pomagajo jih parpravt mame, tata, noni... pamesita jih v Ažlo, takuo bomo vidli, kako fantazijo imata an kakuo sta pridni. Če četa, pridita tudi omaškerani (ma pust, ka’ nie februarja al pa marca?) an pamesita blizu kake sladčine. Jih moreta parpravt tudi z maloman, če jih znata narest! Na vsako vižo, pridita na “Halloween baby” v Ažlo, za šigumo se bota veselil! Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetrìcia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an srie-do od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon vsriedood9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37*, 8.07, 9., 10., 11., 12., 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.17*. 15.06.15.50.17..18., 19.12, 20.05 Iz Vidma v Cedad: Ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40*, 15.26,16.40, 17.35,18.30,19.45, 22.15*, 22.40**. * samuo čez tiedan -** samuo nediejo an prazniki Bolnica Cedad .... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 1 KomisarjatCedad....703046 I Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731762 Ronke Letališče. .0481-773224 Muzei Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 I Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost.... .727553 | novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR aj.l. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.1. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnlna-Abbonamento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski posti): 60 evro Avstralija (po letalski posti): 63 evro Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Chndaie 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska,75-Sežana Tei.067 - 73373 2ro račun SDK Sežana St 51420601 -27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT Včlanjen v USPI Associato al’USPI CERCASI Coppia tedesca cerca in affitto casa indipendente con scoperto Cividale o dintorni e Valli del Natisone (fondoval-le). Telefonare allo 0049/211/377244 VENDESI Azzida vendesi appartamento bicamere cucina arredata caminetto terrazzo cantina garage giardino. Tel. 0432/229286 (orario continuato) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 26. OTUBERJA DO 1. NOVEMBERJA Cedad (Fontana) tel. 731163 Skrutove tel. 723008 VENDESI a Moimacco ampio appartamento tricamere in quadrifamiliare con ottime finiture, zona tranquilla. Telefonare ore serali 340/2557680 In paese delle Valli del Natisone vendesi casa da ristrutturare. Telefonare 0432/479275 (ore pasti e serali) A Cividale cedesi avviata rivendita giornali, cartolibreria, giocattoli, articoli profumeria, regalo e altri servizi. Alto giro d’affari dimostrabile. Tel. 347/0342802 ------------------- T aj San ‘‘Burnjak” nam je pru všeč! Pru liep senjam v Gorenjim Tarbju v nediejo 20. otuberja četrtek, 24. oktobra 2002 gaspuod požegnu an so preriezal trak. Gor na sredi vasi je bluo vse nabasano ljudi, ta na adnim kraj se je kadila pašta, na drugem je vonju pečen kostanj, gor mimo glih pred faružam so imie-le žene od Planinske družine Benečije vse sort sladčine an dobruote. Okumi se je človek ota-šču an se je že v spodnji sali faruža začela komedija s skupino Popotni komedijanti, ki so se vsiem storli pošteno smejat. Kulturni program je šu napri v gorenji dvorani fa-ruža. Poslušal smo lepo, me-lodiozno an sladko petje Zen Višarskega kvinteta, ki so nam dale prav jasno za-stopit, kaj je kvalitetno petje. Njih posebnost je tudi v tem, de pojejo po slovensko, furlansko an nemško an vse piesmi so iz njih krajev, iz Kanalske doline. Potle so pa piel nomalo povsierode, a godli tudi. Je bla že tarna an še se je mo-čnuo ču glas ramonike. Biu je zaries liep senjam, bluo je tudi lepuo videt, kuo so vsi kupe die-lali an se pomagali. An za-tuo so se vsi tisti, ki so paršlj v nediejo* v Gorenj Tarbi pru lepuo imieli. Od varha dol: ramonike an Višarski kvintet, ki jo je lepuo zapieu v faruže. Tle par kraj: po maši je bla tudi precesija po vasi. Požegnai so postrojeno korito an tudi Stefano je za tuole parpomagu! Gor na var h na pravi roki: Ezio an Terry sta skarbie-la za peč kostanj s prve strani Po maši so se vasnjani zbral okuole korita, ki so ga lepuo postrojil an pokril. Zupan Claudio Gar-baz je zahvalu vasnjane an alpine an vse tiste, ki so pomagal za narest dielo an je zaželeu, de bi bluo novo korito center novega življenja, ku ankrat. Potle je