Poštnina plačana v gotovini.
84.	V Ljubljani, dne 7. septembra 1925.	Letnik Vil.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti
v’« I nn «. j
Iz .Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
270.	Zakon o narodnem priznanju kralju Petru Velikemu Osvoboditelju.
271.	Zakon o narodnem priznanju onim, ki so zaslužni za domovino.
272.	Zakon o tisku.
273.	Naredba, s katero se določajo veterinarjem pristojbine za cepljenje živali.
274.	Naredba o zdravstvenem nadzorstvu živali v zavodih za izdelovanje seruma in podobnih proizvodov za živalske kužne bolezni.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 193 (XL1V. — 1925.) z dne 26. avgusta 1925.:
Pravilnik za izvrševanje odredb o konvenciji glede carinskega režima in obmejnega prometa med Zadrom in sosednjimi okoliši, podpisani v Rimu dne 13. oktobra 1922.
Objava generalno direkcije državnih železnic z dne 7. avgusta 1925. o železniškem blagovnem prometu mod Belgijo, Francijo in Luxemburgom na eni in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev na drugi strani.
Številka 195 z dne 29. avgusta 1925.:
Ukaza Njegovega Veličanstva kralja z dno 30. julija in z dne 16. avgusta 1925.: V Pireju in v Rimu se ustanavljata konzulata kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Odlok ministra za notranje posle z dne 30. maja 1925.: Premeščena sta: k sreskemu poglavarstvu v Radovljici Rudolf Smerdu, sreski tajnik pri sreskem poglavarstvu v Črnomlju; k sreskemu poglavarstvu v Črnomlju Fran Jera m, vladni kanc-list pri sreskem poglavarstvu v Brežicah.
Številka 195 (XLV. — 1925.) z dne 29. avgusta 1925.:
Noti, ki sta ju izmenjala glede carinskega režima in obmejnega prometa mod Zadrom in sosednjimi okoliši Vojislav Antonijević, izredni poslanik in pooblaščeni minister kraljevihe Srbov, Hrvatov ir; Slovencev v Rimu, in Benito Mussolini, predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle kraljevine Italije. (Pravilnik o tem prometu se mora uporabljati od dne 1. septembra 1925.)
Številka 197 z dne 1. septembra 1925.:
Ukaza Njegovega Veličanstva kralja z dne 15ega avgusta 1925.: Odlikujeta se z redom sv. Save: IV. vrste kolo lahkih jahačev in vozačev v Ljutomeru; V. vrsto Hinko Drvenik, višji davčni upravitelj v p. v Ljutomeru.
Zakoni in kraljevske uredbe.
270.
Mi
A lete H a» n der* I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je sklenila narodna skupščina kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, sklicana z ukazom z dne 10. novembra 1924. na izredno zasedanje na dan 7. marca 1925., v XXXII. redni seji, ki jo je imela dne 30. junija .1925. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo
Zakon
o narodnem priznanju kralju Petru Velikemu Osvoboditelju,*
ki se glasi:
6	.	Člen 1.
V	znak globokega narodnega priznanja in hvaležnosti za veliko zasluge kralja Petra Velikega Osvoboditelja, ki je izvršil za svoje slavne vlade po sijajnih zmagah zgodovinsko dejanje osvoboditve in ujedinjenja našega troimenskega naroda v eno nacionalno državo in s tem uresničil stoletne nade in ideale, je sklenila narodna skupščina, da se postavi kralju Petru Velikemu Osvoboditelju najprej v Beogradu spomenik, dostojen prevelike hvaležnosti in spoštovanja naroda proti njegovemu velikemu in mnogozaslužnemu vladarju.
Člen 2.
Za izvršitev tega zakona naj skrbi minister za vero z odborom, ki se ustanovi z «Zakonom o narodnem priznanju onim, ki so zaslužni za domovino»; izdatki za postavitev tega spomenika pa naj obre-mene kredit, ki se določi z istim zakonom.
Prostovoljni prispevki, kot izraz hvaležnosti narodne duše, naj se izročajo istemu odboru.
Člen 3.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Našemu predsedniku ministrskega sveta priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V	Beogradu, dne 15. julija Ä25.
Aleksander s. r.
Predsednik	Predsednik
ministrskega sveta:	ministrskega sveta:
Nik. P. Pašič s. r.	Nik. P. Pašić s. r.
Videl in pritisnil državni pečat za čuvarja državnega pečata namestnik ministra pravde, minister za šume in rudnike: dr. G. Žerjav s. r.
(Podpisi ostalih ministrov).
271.
Mi
iLleksancftex» I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je sklenila narodna skupščina kraljevine Srbov, Hrva-
tov in Slovencev, sklicana z ukazom z dne 10. novembra 1924. na izredno zasedanje na dan 7. marca 1925., v XL1X. redni seji, ki jo je imela dne 3. avgusta 1925. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo
Zakon
o narodnem priznanju onim, ki so zaslužni za domovino,*
ki sc glasi:	C)en L
V znak narodnega priznanja in spoštovanja proti sencam bojevnikov, slavno padlih v balkanski in veliki svetovni vojni za osvoBoditev in ujedinjenje našega troimenskega naroda, da se dđ. tudi viden znak, kako se cenijo požrtvovalnost našega hrabrega naroda in dejanja zaslužnih mož, naj se postavi «Hram spomenik osvoboditeljem» v proslavo njih dejanj, ki naj služijo še poznim rodovom zas zgled požrtvovalnosti za narodno svobodo in nezavisnost.
Člen 2.
Onim še živim bojevnikom in civilnim državljanom, ki so se odlikovali med vojno z velikimi zgodovinskimi zaslugami za osvoboditev in ujedinjenje, naj se določi v znak narodnega priznanja enkrat za vselej denarna nagrada na predlog kraljevske vlade ali večjega števila narodnih poslancev.
Člen 3.
Rodbinam (vdovam in otrokom) vojvod Rado-mira Putnika in Živojina Mišiča, nadalje iStepana Stepanoviča in Petra Bojoviča, po njiju smrti, naj so izplačujejo iz državne blagajne vsi prejemki, ki jih po sedanjem zakonu o ustroju vojske dobivajo vojvode. To pokojnino naj uživajo vdove in otroci dosmrtno, kako pa naj se dele med njimi, odloči minister pravde.
Ko stopi ta zakon v veljavo, naj se izplača enkrat za vselej rodbini (vdovi in otrokom) pokojnega Radomira Putnika 500.000 dinarjev, rodbini pokojnega Živojina Mišiča in vojvodama S. Stepanoviču in P. Bojoviču pa po 250.000 dinarjev.
člen 4.
Oni zaslužni sinovi našega naroda, ki so, zvesto izvrševaje svojo vojaško ali civilno dolžnost, ostavili svojo kosti v inozemstvu ali v deželi zunaj svojega doma, naj se preneso čimprej ob državnih stroških ter pokopljejo v rodbinske ali, če teh ni, v nove grobnice in postavi naj se jim dostojen nagrobni spomenik kot znak priznanja za zasluge, učinjeno domovini.
Tako osebe so: vojvoda Radomir Putnik, Andra Nikolič, bivši predsednik narodne skupščine, Stojan Novakovič, bivši narodni poslanec in predsednik ministrstva, prota Milan Gjurič, bivši narodni poslanec,
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 29. avgusta 1925., št. 195. (XLV. — 1925.)
in drugi narodni poslanci, ki so, izvrgevaje svojo poslansko dolžnost, padli ali umrli v inozemstvu, prav tako pa tudi vsi komandanti divizij in brigad, ki so padli in umrli med vojno za osvoboditev.
Člen 5.
Vsaka rodbina ima pravico, prenesti svojega padlega ali umrlega člana z bojišča in iz inozemstva. Izdatki za prevoz po ladji ali železnici do katerekoli železniške postaje ali kateregakoli pristanišča v naši državi obremene proračunski kredit, pogrebni stroški pa rodbino. Na naših železnicah ali ladjah se mora vršiti ta prevoz brezplačno.
Člen 6.
Ministru za vere se nalaga skrb za izvrševanje tega zakona, za votiranje potrebnih kreditov in za postavitev hrama spomenika osvoboditeljem.
7.	marca 1925., v L. redni seji, ki jo je imela dne
4.	avgusta 1925. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo
Zakon o tisku,*
ki se glasi:
I.	poglavje.
Obče odredbe.
Člen 1.
Tisk je svoboden. Svoboda tiska sestoji iz tega, da se neovirano izražajo misli v novinah ali drugih tiskanih predmetih ali slikah, nariskih ali v drugih predmetih^ mehanično ali kemijski napravljenih za razmnoževanje, ki so namenjeni javnosti, ali v tako razmnoženih in razširjenih predmetih, v mejah, odrejenih z ustavo in državnimi zakoni.
Člen 2.
Člen 7.
Pri ministrstvu za vere naj se ustanovi stalen odbor, ki bo pod nadzorstvom in upravo ministra za vere in sestavljen iz enega višjega uradnika, ki ga odredi predsednik ministrskega sveta, po enega višjega uradnika, ki jih odrede: minister za vere, minister za gradbe in minister za vojsko in mornar-nico, in iz enega profesorja univerze, ki ga imenuje minister za prosveto. Ta odbor mora imeti svojega blagajnika in tajnika, ki vodita njegove administrativne- posle.
Ta odbor sodeluje z ministrom za vere kot njegov organ v vseh poslih, ki jih odkazuje ta zakon kakor tudi «Zakon o narodnem priznanju kralju Petru Velikemu Osvoboditelju» v področje ministra za vere.
Člen 8.
Bojevniška pokopališča se čuvajo in vzdržujejo po zakonu z dno 22. februarja 1922. o ureditvi naših vojaških pokopališč,* dokler se ne postavi hram spomenik osvoboditeljem, kamor se preneso in polože kosti padlih bojevnikov našega naroda, ki so se borili za osvoboditev in ujedinjenje.
Narodna skupščina odloči, katere zaslužne civilne ali vojaške osebe naj se pokopljejo v hramu spomeniku osvoboditeljem.
Člen 9.	'■
Za izvrševanje odredb v členih 1. do 5. tega zakona in zakona o narodnem priznanju kralju Petru Velikemu Osvoboditelju je postaviti vsako leto v proračun državnih razhodkov najmanj po deset mili jonov dinarjev, iz katerih naj se zlaga vkljub členom 21., 51., 74., 75. in 80. zakona o državnem računovodstvu «Fond za izvrševanje zakona o narodnem priznanju onim, ki so zaslužni za domovino», ki se hrani pri državni hipotekarni banki.
Člen 10.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Našemu predsedniku ministrskega sveta priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
Na Bledu, dne 28. avgusta 1925.
Aleksander s. r.
Namestnik predsednika ministrskega sveta, minister pravde:
M. S. Gjuričič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
M. S. Gjuričič s. r.
Namestnik predsednika ministrskega sveta, minister pravde:
M. S. Gjuričič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
272.
Ukreniti se ne sme nobena preventivna odredba, ki zaprečuje izhajanje, prodajanje in razširjanje spisov in novin, razen v primerih, ki jih določa ustava.
Člen 3.
Za tiskanje novin in spisov ni treba pooblastila nobenega oblastva; tudi ni treba polagati za njih tiskanje in izhajanje denarnega jamstva v obliki kavcije.
Člen 4.
Za tiskarske in knjigarske obratovalnice kot take veljajo glede otvarjanja odredbo trgovinskega zakona in obrtnega zakona.
Preden začno obratovati, morajo biti protokoli-rane pri pristojnem oblastvu.
Člen 5.
Izdajatelj novin in periodičnih spisov mora prijaviti začetek njih izdajanja državnemu pravdniku, kjer pa tega ni, krajevnemu državnemu policijskemu (političnemu) oblastvu.
Ta prijava mora obsezati:
1.	) ime novin ali periodičnega spisa, ki naj se tiska;
2.	) urednikovo ime in njega priimek z označbo njegovega stanovanja;
8.) ime tiskarne, ki naj tiska.
Državni pravdnih ali policijsko (politično) ob-lastvo mora izdati predložitelju potrdilo o prijavi. Če ne izda pristojno oblastvo tega potrdila istega dno, sme izdajatelj tudi brez njega začeti z izdajanjem novin in periodičnih spisov.
Izdajatelj mora takoj predložiti naknadno prijavo o vsaki izpremembi, ki nastopi po predloženi prijavi.
Člen 6.
Na vseh predmetih, omenjenih v členu 1. tega zakona, ki so namenjeni javnosti, mora biti natisnjeno, vrezano ali vloženo to-le: kraj tiska ali izdelave, ime in priimek tiskarja ali tiskarne, odnosno vrezovalca, odnosno slikarja, in označba njegovega bivališča. Če je tiskarna delniška družba, mora biti označeno ime njenega predstavnika, ki se pozivlje na sodišče namesto tiskarne.
Od tega so izvzete kandidatne ali glasovalne liste, če ni na njih nič drugega razen onega, kar je predpisano z zakonom. Prav tako so izvzeti trgovski zapisniki, obrazci in ostalo, kar jo potrebno za trgovski obrat, osmrtnice, vabila na razne zabave in shode, če ni na njih nič drugega nego imena onih, ki se vabijo, dan, kraj, kjer bo zborovanje, in imena sklicateljev.
Člen 7.
Tiskar mora, preden začne razširjati natisnjene novine in periodične spise, poslati od vsakih izmed njih po pet izvodov državnemu pravdniku, odnosno krajevnemu policijskemu (političnemu) oblastvu, ki obdrži cn izvod zase, izroči enega narodni knjižnici v Beogradu, enega vseučiliški knjižnici v Zagrebu, enega licealni knjižnici v Ljubljani, enega pa oblastni državni ali javni knjižnici.
Razširjanje se sme začeti, čim se ti izvodi izroče pristojnemu oblastvu.
Člen 8.
• Mi
AIeJxs»:r*«*e>** I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je sklenila narodna skupščina, sklicana z ukazom z dne
10.	novembra 1924. na izredno zasedanje na dan
* Uradni list z dne 13. maja 1922., št. 132/48.
Na vsakih novinah in vsakem periodičnem spisu, ki izhaja v zgoraj označenih mesečnih ali krajših, pa tudi neenakih časovnih presledkih, morata biti označena poleg tiskarja tudi urednik in izdajatelj.
Njih ime in priimek, poklic in označba bivališča morajo biti natisnjeni na čelu ali na koncu lista.
Člen 9.
Urednik je ena izmed onih oseb, ki dejanski vodijo uredniški del novin ali periodičnih spisov. Urednik je odgovoren za kazniva dejanja, storjena s tiskom, po odredbah tega zakona.
Urednikovo ime se označuje na listu. Dopustno ni, označiti za urednika osebe, ki ni udeležena niti pri določanju smeri, v kateri se list urejuje, niti pri odločanju, ali naj se kakšno besedilo objavi ali ne.
Urednik sme biti vsak polnoletni državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki mu niso sodno odvzete državljanske in politične pravice.
Urednik mora stanovati v kraju, kjer novine ali periodični spisi izhajajo.
En list ali spis sme imeti več urednikov. V tem primeru mora biti vsak izmed urednikov prijavljen po členu 5. tega zakona za oni del lista ali spisa, ki ga urejuje.
Dolžnosti in odgovornosti vsakega takega urednika za del lista ali spisa, ki ga urejuje, so iste kakor za urednika, ki urejuje ves list.
Člen 10.
Narodni poslanec ne sme biti urednik lista v dobi, dokler traja njegov mandat.
Člen 11.
Urednik ne sme biti:
1.	) kdor je obsojen zaradi zločina ali pregreška, če je storil te dejanji iz koristoljubja ali zoper javno moralo;
2.	) zoper kogar je odrejen preiskovalni zapor v kazenskem postopanju, dokler traja ta zapor;
3.	) kdor prestaja sodno sodbo na izgubo svobode, dokler traja zapor.
Člen 12.
Če-je urednik zadržan, odsoten ali bolan, sme imeti svojega namestnika, za katerega veljajo povsem odredbe tega zakona.
Člen 13.
Kdor je označen na tiskani stvari za izdajatelja, se smatra po tem zakonu za lastnika njenega imena.
Brez dovolitve izdajateljeve, odnosno dovolitve njegovega pravnega naslednika, ne sme n'ihče začeti z izdajanjem novin ali periodičnega spisa z istim ali z drugim imenom, v katerem bi se jasno videla zloraba tega imena, in sicer dokler izhaja list in tri leta po prestanku.
Če je izdajatelj pravna oseba, politična stranka ali vobče združba več oseb, mora biti označena posebna oseba, ki se javlja kot njen predstavnik. Ta predstavnik mora biti državljan kraljevine, polnoleten ter mora uživati vse državljanske in politične pravice. Stanovati mora v kraju, kjer se izdaja tiskana stvar. Zanj veljajo vsi predpisi o izdajateljevi odgovornosti.
Na inventarju uredništva obstoji molče zakonska zastavna pravica v korist državo s pravico izključnega prvenstva za pobiranje denarnih kazni, sodnih taks in kazenskih stroškov in v tožiteljevo korist za povračilo škode. Prenos velja samo pod tem bremenom.
Člen 14.
Razširjevalec je oni, ki tiskane stvari prileplja, izobeša ali pušča na javnem kraju, pristopnem občinstvu, ali jih izroča drugim osebam, ki niso udeležene pri njih napravljanju.
Razširjevalec, ki opravlja razširjanje kot obrt, se mora predhodno prijaviti policijskemu (političnemu) oblastvu svojega stanovališča.
Prijava mora obsezati: razširjevalčevo ime in njegov priimek, označbo ulice in številke hiše, kjer stanuje, leta starosti in rojstni kraj. Razširjevalec mora imeti najmanj 16 lot.
Za prijavo ni treba plačati nobene takse.
Ko se predloži taka prijava, ni treba nobene dovolitve za razširjanje in prodajanje tiskanih stvari. Policijsko (politično) oblastvo izda predložitelju prijave istega dne brezplačno potrdilo, da je prejelo prijavo. To potrdilo velja za legitimacijo za razširjanje in prodajanje tiskanih stvari. Osebo, ki so kaznovane zaradi zločina ali pregreška iz koristoljubja, ne smejo biti, one pa, ki se kaznujejo, ne smejo ostati razširjevalci.
Ti predpisi se ne tičejo spisov, omenjenih v drugem odstavku člena 6.
Člen 15.
ölen 16.
V	vsaki občini mora odrediti občinsko oblastvo kraj, kamor naj se prilepljajo uradna tiskana na-manila.
Privatna naznanila se ne smejo prilepljati na javna poslopja, na poslopja za službo božjo in za pouk in na spomenike.
Na privatna poslopja in ograje se ne smejo prilepljati nikakršna naznanila, če tega lastnik ne dovoli.
II.	poglavje.
0 avtorski, izdajateljski pravici.
Člen 17.
Tvorec pismenega sestavka v novinah ali periodičnih in drugih tiskanih spisih sc zaščituje s tem zakonom, kolikor ne dajo te zaščite zakoni, ki so v veljavi, zoper tiskarja in druge osebe na ta način, da se mu priznava izključna pravica, da sam razmnoži svoje besedilo ter ga nadalje razširi.
Ta pravica svojine traja 25 let po tvorčevi smrti v korist njegovih naslednikov.
Oškodovanec ima pravico do povračila škode v redni civilni pravdi.
III.	poglavje.
Inozemski tisk.
člen 18.
Novinam in spisom, tiskanim v inozemstvu, in onim, ki vobče izhajajo v inozemstvu, kakor tudi predmetom, izdelanim po mehanični ali kemijski poti in namenjenim za razmnoževanje ostvarjene misli v narisku. ali sliki, ali drugemu predmetu in tako razmnoženim predmetom je svobodno prihajanje v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Če imajo tako natisnjeni ali izdelani ali razmnoženi predmeti v sebi kaznivo dejanje iz člena 19. tega zakona ali če bi bili naperjeni zoper interese države, jim sme ministrstvo za notranje posle zabraniti prihajanje v državo. Ta zabrana se objavi v «Službenih Novinah». Prav tako se sme ta prepoved razveljaviti po odločbi ministra za notranje posle. Razveljavitev prepovedi se objavi v «Službenih Novinah».
IV.	poglavje.
Zabrana.
Člen 19.
Zabrani se razširjanje in prodajanje novin in drugih tiskanih spisov, če obsezajo:
1.	) uvredo vladarja in članov kraljevskega doma;
2.	) uvredo tujih državnih vladarjev;
3.	) uvredo narodne skupščine;
4.	) neposrednje pozivanje državljanov, naj šiloma izpremene ustavo ali državne zakone; in
5.	) težko kršenje javne morale.
Prav tako se sme zabraniti izhajanje ali razširjanje novin in tiskanih spisov, ki izzivajo mržnjo zoper državo kot celoto, verski in plemenski razdor, prav tako pa tudi, če posredno pozivajo državljane, naj šiloma izpremene ustavo ali državne zakone, «amo čo se iz besedila jasno vidi, da merijo z njim na takšno pozivanje državljanov.
Člen 20.
Kraljevski dom sestavljajo: kraljica soproga, živi kraljevi predniki in potomci v premi vrsti s svojimi ■oprogami, rodni bratje in njih potomci s soprogami in sestre vladajočega kralja.
Člen 21.
Zabrano razširjanja in prodajanja novin in spisov odreja v vseh primerih člena 19. ono oblastvo, ki se mu po členu 7. tega zakona izroča po pet obveznih tiskanih izvodov.
V	vseh teh primerih mora to oblastvo izreči zabrano z obrazloženo pismeno odločbo, ki jo takoj izroči istočasno uredništvu in pristojnemu sodišču. Po prejemu akta mora sodišče v senatu treh sodnikov v 24 urah potrditi ali razveljaviti prepoved ter odločbo, če ni pritožbe v zakonskem roku, poslati v izvršitev. Drugače se smatra zabrana za razveljavljeno. Dan, ko sodišče ne uraduje, se ne šteje.
Odločba o zabrani mora točno označiti mesta, zaradi katerih, in navesti zakonske predpise, po katerih se izreka zabrana.
Člen 22.
Zoper sodno odločbo o zabrani se sme pritožiti toženec na apelacijske sodišče v 24 urah po priob-
čitvi sodne odločbe, državni pravdnik ali policijsko (politično) oblastvo pa samo v primerih točke 1.) člena 19. tega zakona. Pritožba se izroči neposredno sodišču, ki je odredilo zabrano, ali pa pošti na povratni recepis. Sodišče odpremi pritožbo takoj po nje prejemu z aktom k apelacijskomu sodišču. Apelacijske sodišče mora izdati odločbo v 48 urah.
Sodna odločba, s katero se odobruje zabrana, ne vpliva na poznejšo sodno odločbo o tem, ali gre ali ne gre za kaznivo dejanje.
Člen 23.
Ob vojni in mobilizaciji sc sme zabraniti izhajanje in razširjanje vsakih novin in drugih tiskanih stvari, če obsezajo ono, kar je cenzura zabranila tiskati
V tem primeru ni potrebna nobena utemeljitev zabrane pri sodišču, ampak takoj se predloži prijava sodišču in uvede kazensko postopanje zaradi izvršenega kaznivega dejanja.
člen 24.
Zabrana sestoji iz toga, da se zaplenijo tiskani izvodi ali predmeti, razmnoženi in namenjeni za razširjanje.
Z odločbo o zabrani se sme odrediti, da se zapečatijo tiskarski stavek, plošče in kamenorezi. Z izvršno sodno odločbo se sme tiskarju tudi odrediti, da razmeče tiskarski stavek, izdolbe plošče in izbrusi kamenoreze.
Na dele, ki niso inkriminirani in ki se dado ločiti, kakor so priloge novinam ali zvezki periodičnega spisa ali pole iz navadnih knjig, se zabrana ne nanaša.
Oblastvo, ki izvrši zabrano, mora izdati prizadeti osebi potrdilo o zaplenjenih stvareh.
Člen 25.
Zabrana se smatra za razveljavljeno ali razširjanje lista za dovoljeno:
1.	) če apelacijsko sodišče razveljavi odločbo sodišča prve stopnje o zabrani ali če apelacijsko sodišče odobri odločbo sodišča prve stopnje, s katero je zabrana razveljavljena;
2.	) če apelacijsko sodišče spozna, da državni pravdnik ali policijsko (politično) oblastvo ali sodišče prvo stopnje niso postopali v odrejenih rokih ali jih niso ukoristili;
3.	) če ne predloži pristojno oblastvo redne tožbe (kazenskega zasledovanja) pristojnemu sodišču prve stopnje v osmih dneh, ko je bila priobčena odločba tega sodišča o odobreni zabrani. Sodišče takoj obvesti pošto z odlokom uradoma, da je zabrana razveljavljena.
Državni pravdnik ali policijsko (politično) oblastvo mora, če se zabrana razveljavi, izvode tiskane stvari in ostalo, kar se jo ob zabrani odvzelo, takoj vrniti in nepoškodovano izročiti ter razglasiti v «Službenih Novinah», da je zabrana razveljavljena.
V. poglavje.
Popravek.
Člen 26.
Urednik novin ali periodičnega spisa mora sprejeti in natisniti v novinah ali spisu vsak popravek o činjenicah, priobčenih v njegovem listu, ki mu ga pošlje oblastvo. Prav tako mora natisniti popravek privatne ali pravne osebe, katere ime je v zvezi z njenim delovanjem ali življenjem omenjeno v novinah ali spisu, ki jim je on urednik, bodisi da se označujejo natisnjene činjenico, navedeno v popravku, za neresnične, bodisi da se navajajo v njem činjenice, s katerimi se izpodbijajo natisnjeno činjenice.
Kdor pošlje popravek, mora točno navesti besedilo, ki ga popravlja, stran in stolpec kakor tudi številko novin, v kateri se je besedilo natisnilo. Popravek se pošlje uredniku po pošti na povratni recepis ali pa po pristojnem sodišču prve stopnje. Sodišče mora poslati uredniku popravek še istega dne.
Člen 27.
Popravek se mora natisniti v prvi ali drugi prihodnji številki najkesneje v dveh dneh, ko ga urednik prejme, brez vsakih dostavkov, zgolj v besedilu in pod istim naslovom, brez izpremomb ali vstavkov.
Popravek se mora natisniti v onem delu novin, v katerem jo bilo besedilo, na katero sc nanaša, in s takimi črkami, kakršne so v besedilu, ki se popravlja. Popravek se ne sme prekiniti, če besedilo, na katero se nanaša, ni bilo prekinjeno.
Popravek se natisne brezplačno.
Člen 28.
Urednik je oproščen dolžnosti, natisniti popravek:
1.	) če popravek ni podpisan ali če ga ni podpisala ona fizična ali pravna oseba, katere ime je v besedilu omenjeno;
2.	) če jo popravek, poslan po oblastvu ali privatni osebi, dvakrat večji od stavka stvari, ki se popravlja;
3.	) če obseza popravek kaznivo dejanje ali če je nevljudno spisan;
4.	) če je spisan popravek v drugem jeziku nego sestavek, ki se popravlja;
5.	) če je minilo šest tednov od dne. ko je bilo besedilo objavljeno.
Člen 29.
Urednik, ki brez razloga neče sprejeti popravka, osnovanega na zakonu, ali ki v roku, katerega predpisuje ta zakon, ne uvesti popravka, se kaznuje v denarju do 10.000 dinarjev, v sodbi pa se izreče, da mora uvrstiti dotični popravek v prvo številko svojih novin ali svojega spisa, ki izide po polnoveljavni sodbi.
Kar se tiče popravkov oblastov, zastopa tožbo javni obtožitelj, privatna oseba pa po privatni tožbi.
Sodišče mora odrediti v takih primerih razpravo najkesneje v treh dneh.
Vi. poglavje.
Cenzura.
Člen 30.
Cenzura se ustanavlja samo ob vojni in mobilizaciji, in sicer samo za stvari, ki jih določa ta zakon.
Cenzura domačega tiska sestoji iz tega, da se zaprečuje tiskanje nedopuščenih objav.
Cenzura inozemskega tiska sestoji iz tega, da se enostavno zabrani prihajanje tiskanih predmetov iz sovražnih in drugih držav, če in kolikor se vidi to ministru za notranje posle potrebno.
Vojaška cenzura se prične glede tiska v trenutku odrejene mobilizacije ter prestane sama po sebi v trenutku odrejene obče demobilizacije.
Člen 31.
Cenzura se vrši tako, da so mora od vsakih novin ali periodičnih spisov ali vobče od vsake publikacije v tisku, preden se natisne, oddati po en izvod prvemu pristojnemu vojaškemu in policijskemu (političnemu) oblastvu.
Samo to, kar dopusti policijsko (politično) ali vojaško oblastvo, se sme natisniti za razširjanje in tudi razširjati.
Minister za vojsko in minister za notranje posle smeta odrediti isto osebo, ki vrši cenzuro.
Člen 32.
Za nedopustno objavljanje ob mobilizaciji ali vojni se smatra vsako tiskanje poročil:
1.	) ki obsezajo vesti in podatke o mobilizaciji in gibanju vojske; o organizaciji in formaciji vojske in nje oborožitvi, obleki, prehrani in zdravstvenem stanju; o jakosti poedinih armij in oddelkov, njih številu in sestavi in imenih komandantov; o razporedu, položaju in delovanju vojske; o prispevanju vojaškega materiala ali o nakupovanju vojnih potrebščin v državi ali zunaj nje; o stanju cest na kopnem in v vodi; o vremenu in temperaturi in njiju vplivu, če učinkujeta škodljivo na operacije in zdravstveno stanje v vojski in državi;
2.	) o številu mrtvecev in ranjencev, razen če ji to izrečno dopuščeno; o kraju, kjer je kdo padel ali kateri edinici je pripadal ali za katero boleznijo je umrl; o pojavu nalezljive bolezni v vojski ali državi; o uspešnem učinku ali o škodi, ki jo je prizadel sovražnikov ogenj; o neredih v vojski na fronti ali v zaledju; o nezgodah v vojaškem delu ali v zaledju, o katastrofi na železnici, požaru, eksploziji; o umiku, porazu, izgubi kakšnega položaja, trdnjave, zastav, vojnega materiala, razen če je to izrečno dopuščeno;
3.	) o vojaških operacijah in politični situaciji, najsi je resnično ali ne, če minister za vojsko ali vrhovna komanda ali minister za notranje posle zabrani takšno objavljanje;
4.	) s katerimi se kritizira delovanje starejšin vojske ali se priobčuje v porogljivem tonu ali vobče na način, ki bi škodoval ugledu in slovesu starejšin ter ubijal vero v duha in vrlost vojske; s katerimi so zlonamerno objavljajo škode, prizadete z vojno; in s katerimi se zahteva prestanek vojno;
5.	) s katerimi se izkrivljajo uradna poročila ali ki obsezajo lažnive neverificirane ali vznemirjujoče
vesti o naši ali zavezniški vojski in o občem stanju v državi;
6.) vesti, ki ogražajo javni mir in red ali vobčc interese države.
Y 11. p o g 1 a v j e. ,
Odgovorne osebe.
Člen 33.
Za kazniva dejanja, učinjena s tiskom, odgovarjajo pisec, urednik, izdajatelj, tiskar in razširjevalec po odredbah tega zakona.
Člen 34.
Pisec je v prvi vrsti odgovoren kot glavni storilec za vsako natisnjeno besedilo, ki ga je on napisal (sestavil) in podpisal, bodisi z imenom in priimkom, bodisi samo z imenom ali samo s priimkom ali z njiju začetnima črkama, bodisi s svojim znanim psevdonimom, če morejo tožitolj ali urednik in sodišče na podstavi teh označb in drugih dokazov ugotoviti njegovo osebo ali če more urednik z izkazom njegovega pristanka za natisk in podpis besedila ugotoviti njegovo osebo kot pisca.
Pisec je odgovoren tudi za besedilo, ki ga ni podpisal, če urednik izda in nedvomno dokaže, da je izdana oseba pravi pisec in da se je natisnilo besedilo s piščevo dovolitvijo.
Če se je objavilo po tisku besedilo brez piščeve dovolitve, se smatra urednik ali objavitelj za pisca, zoper katerega se mora tudi uporabiti kazen. Pravi pisec v tem primeru ne sme biti kaznovan.
Člen 35.
Urednik je odgovoren za vse, kar je v novinah ali v periodičnem spisu natisnjeno brez čigarkoli podpisa ali z nepopolnim imenom ali psevdonimom ali z začetnima črkama imena in priimka take osebe, katere istovetnosti sodišče ne more dognati ali urednik neče razkriti, nadalje če je podpisnik besedila izmišljena ali napačno označena oseba ali če je pravi podpisnik izven dosega naših oblastev.
Člen 36.
Kdor je oškodovan s kaznivim dejanjem, sme razširiti svojo tožbo zoper urednika do glavne razprave na drugo osebo, ki je pravi urednik, če izkaže verjetnost, da oseba, označena na listu za urednika, ni dejanski urednik po členu 9. tega zakona. Če sodišče po svobodnem prepričanju to ugotovi, odgovarja za besedilo dejanski urednik.
Člen 37.
Izdajatelj ali naročitelj je odgovoren toliko, kolikor je aktivno sodeloval pri publikaciji okrivljenega dela ali kolikor je opustil dolžno pazljivost.
Izdajatelj se oprosti kazenske odgovornosti zaradi opuščene dolžne pazljivosti, če pove in dokaže pri prvem zaslišanju, kdo je pisec ali urednik.
Člen 38.
Tiskar je odgovoren, če niso znani ne pisec ne urednik ne izdajatelj ali če natisne kaj brez označbe svoje tiskarne, a je označba predpisana z zakonom.
Za tiskarja se smatra lastnik tiskarne. Če vodi tiskarsko obratovalnico oblastvu prijavljen poslovodja ali zakupnik, odgovarja po tem zakonu ta poslovodja ali zakupnik. Lastnik tiskarne odgovarja solidarno s poslovodjo ali zakupnikom za vse denarne kazni, stroške in za povračilo škode po tem zakonu.
Člen 39.
Razširjevalec ali prodajalec je odgovoren, če se ne ve, kdo je tiskar natisnjenega predmeta, ki ga razširja, ali če se na natisnjenem predmetu ne vidi, kdo je pisec, urednik ali izdajatelj, tor obseza predmet vrhu tega kaznivo dejanje.
Razširjevalec ali prodajalec odgovarja, če vodoma razširja tiskane predmete, katerih razširjanje je prepovedano.
Člen 40.
Denarne kazni, sodne takse in stroške morajo položiti obsojene osebe pri sodni blagajni v osmih dneh, ko postane sodba izvršna.
Kazen in sodni stroški se izterjavajo eksekutivno po veljavnih predpisih.
Povračilo prisojene škode mora položiti obsojenec oškodovancu najkesneje v 14 dneh, drugače se izterja oškodovančeva terjatev eksekutivno po predpisih civilnega sodnega postopanja.
Kolikor se vse to ne bi moglo izterjati od obsojenih oseb, se izterja od izdajatelja.
Denarne' kazni, sodne takse in stroški se izterjajo od tiskarja, če se ne morejo izterjati ne od obsojenih oseb ne od izdajatelja, ako gre za kazniva dejanja, določena v členih 45. in 52. tega zakona.
Glede izdajatelja in tiskarja ugotovi sodišče s posebno odločbo, ki je izvršna, da je nastopil primer njiju odgovornosti po tem členu.
Če se v označenih rokih plačilo ne izvrši, odredi sodišče s svojo odločbo, ki je izvršna, v prvem primeru na zahtevo državnega pravdnika ali policijskega (političnega) oblastva, v drugem primeru pa na zahtevo oškodovančevo in po zaslišanju državnega pravdnika takoj, najkesneje pa v osmih dneh po prejemu zahtevo, da se mora nadaljnje izdajanje novin ali periodičnega spisa ustaviti.
Ta ustavitev traja, dokler se ne izplača vse, kar je določeno v tem členu.
Člen 41.
V primerih, določenih v členih 45. in 53. tega zakona, odgovarjajo pisec, urednik, izdajatelj, tiskar in razširjevalec vsak zase, kakršna je pač njih subjektivna odgovornost, po predpisih kazenskega zakonika, ne glede na odredbe členov 36. olo 41. tega zakona.
Člen 42.
Za kazniva dejanja iz občega kazenskega zakonika, ki jih učinijo druge osebe zaradi neposred-njega izpodbadanja s tiskom, odgovarjajo osebe, označene v členu 33. tega zakona, kot soudeleženci vsaka zase in kakršna je pač njih subjektivna odgovornost, po občem kazenskem zakoniku, kolikor niso ta dejanja omenjena v tem zakonu.
Kazniva dejanja, ki niso omenjena v tem zakonu, a so učinjena s tiskom, se kaznujejo po zakonih, v katerih so omenjena.
Člen 47.
Kdor izziva s tiskom mržnjo zoper državo kot celoto ali verski in plemenski razdor, se kaznuje z zaporom od enega meseca do enega leta in v denarju do 10.000 dinarjev.
Člen 48.
Kdor izpodbada s tiskom na mržnjo ali preziranje zoper vojsko ali častniški zbor ali kdor seje razdor in nezaupanje v vojski ali kdor odvrača vo-
jaške obveznike ali vojaške osebo od izvrševanja vojaške dolžnosti, se kaznuje z zaporom do enega leta in v denarju do 10.000 dinarjev.
Kdor vedoma draži en družabni razred na drugega ali kdor zlonamerno izziva preziranje ali zasmehovanje državnih naprav, se kaznuje z zaporom do šestih mesecev.
Člen 49.
Kdor s tiskom težko prekrši javno moralo, se kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju do
10.000	dinarjev.
Nemoralni nariski, pornografska besedila, gravure in slike se morajo uničiti.
Kdor objavlja po tisku razglase, ki se nanašajo na spolno življenje ali na preprečevanje spolnih bolezni ali na njih zdravljenje, na tak način, da se s tem žali sramežljivost ali ograža javna morala; potem kdor oglaša ali ponuja s tiskom sredstva, ki preprečujejo porod, ali sredstva za odpravljanje plodu ali ponuja način ali priliko za odpravljanje, se kaznuje, kolikor ni v tem težjega kaznivega dejanja, z zaporom do enega leta in v denarju do
10.000	dinarjev.
Člen 50.
Kdor s tiskom zlonamerno omalovažuje ali žali eno izmed priznanih ver, se kaznuje z zaporom do treh mesecev.
Člen 51.
Kdor s pretečim ali vsiljivim vedenjem izprosi ali izsili zase ali za koga drugega korist za to, da v tisku kaj zamolči ali popravi ali pa da kaj objavi za takšno nagrado, ki ni sorazmerna z nasprotno vrednostjo, se kaznuje ž zaporom do enega leta.
Če ostano dejanje pri poizkusu, se kaznuje z zaporom do šestih mesecev.
Člen 54.
Kdor priobči uvredo sodišč, vojske, javnih uradov, članov narodne skupščine, predstavnikov oblastev ali vobče javnih uslužbencev kakor tudi državljanov, ki opravljajo stalno ali začasno javno službo ali izvršujejo javno dolžnost, se kaznuje, če se nanaša uvreda na to njih svojstvo, z zaporom do dveh let.
Zaradi klevete se kaznuje z zaporom do treh let in v denarju do 20.000 dinarjev.
VIII. poglavje.
Kazniva dejanja.
I.	Zoper obče interese.
Člen 43.
Kdor izpodbada s tiskom ma izvršitev takega kaznivega dejanja iz občega dela vojaškega kazenskega zakona, ki se kaznuje s smrtjo, robijo ali za-točenjem, daljšim od petih let, a vkljub nastali nevarnosti ne nastopi posledica kazni po kazenskem zakoniku, se kaznuje za to izpodbadanje z zaporom do petih let.
Člen 44.
Kdor izpodbada s tiskom na izvršitev drugega kaznivega dejanja iz istih zakonov, ki se kaznuje z robijo ali zatočenjem do petih let ali z zaporom ali z odvzemom zvanja ali v denarju, a vkljub nastali nevarnosti ne nastopi posledica kazni po teh zakonih, se kaznuje za to izpodbadanje z zaporom do treh let.
Člen 45.
Kdor s tiskom neposredno ali posredno, opravljajo komunistično ali anarhistično propagando ali hvalisajo uporabo nasilja, izpodbada državljane, naj šiloma izpromene ustavo ali državne zakone, se kaznuje z zaporom do petih let in v denarju do
50.000	dinarjev.
Člen 46.
Kdor objavlja po tisku očigledno izmišljene in neresnične vesti ali kdor objavlja falzificirane listine, ki so dado lahko spoznati kot take, z namenom, da s tem vznemiri javno mnenje in da s tem izzove nevarnost, da se stori zločin ali pregrešek po občem ali vojaškem kazenskem zakoniku, se kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 dinarjev.
Prav tako se kaznuje, kdor poziva, naj sc naruši javni red in mir, ter bi zaradi tega utegnila nastopiti nevarnost.
Kdor raznaša v spekulativne namene s tiskom neresnično vesti, ki utegnejo vplivati na tečaj cen živi jenskim potrebščinam, denarju in državnim vrednostnim papirjem, se kaznuje z isto kaznijo.
2.) Zoper čast.
Člen 52.
Kleveta je po tem zakonu, če se o eni ali več fizičnih ali več pravnih osebah na način, označen v členu 1. tega zakona, kaj neresničnega priobči ali raznese, kar utegne škodovati nje časti, dobremu imenu, družabnemu ugledu ali pridobitnemu kreditu.
Za kleveto so smatra tudi pouatiskovanje takih besedil ali pozivanje nanje; prav tako pa se smatra za kleveto tudi vsaka insinuacija zaradi klevetanja, kadarkoli so more ugotoviti iz besedila samega ali v zvezi z drugim besedilom, v istem ali drugih listih in spisih istega ali drugega pisca, da je imel pisec, vedoč za vsebino teh besedil, namero povedati, da obstoji nekaj, kar utegne škodovati oklevetančevi časti, njega dobremu imenu, družabnemu ugledu ali pridobitnemu kreditu.
Kleveta obstoji tudi, če oklevctanec ni imenovan, ako je drugače jasno označen.
Za uvredo po tisku so smatra, če kdo na način, označen v členu 1. tega zakona, uporabi psovko ali besede ali izraze preziranja ali omalovaževanja, ne da bi navedel činjenice glede fizične ali pravne osebe.
Kleveta, ne pa uvreda, obstoji, če se oseba, o kateri se govori v besedilu, nazove z izrazom, ki zbudi domnevo, da obstoji činjenica, ki utegne škodovati njo časti, dobromu imenu, družabnemu ugledu ali pridobitnemu kreditu, a to ne bi bilo resnično.
Člen 58.
Kdor uvredi kralja ali člana kraljevskega doma, se kaznuje z zaporom od enega do petih let.
Kdor uvredi tujega državnega poglavarja ali narodno skupščino, se kaznuje z zaporom do enega leta.
Objavljanje karikatur o kralju ali članih kraljevskega doma se smatra za uvredo.
Kdor oklevota kralja ali člana kraljevskega doma, se kaznuje z zaporom od enega leta do desetih let in v denarju od 20.000 do 200.000 dinarjev.
Kdor okleveta tujega državnega poglavarja ali narodno skupščino, so kaznuje z zaporom do treh let in v denarju do 20.000 dinarjev.
Člen 55.
Če je oklevetanih z enim besedilom več označenih oseb na ta način, da je oseba, na katero meri kleveta, nedovoljno označena, se smatra, da je oklevetana vsaka izmed onih, na katero se popolnoma nanaša označba, kolikor je pač je, in vsaka izmed njih ima pravico, vložiti tožbo zoper klevetnika. Na vse te tožbe izreče sodišče eno sodbo.
če je oklevetana vrsta fizičnih ali pravnih oseb ali več oseb. ki pripadajo tej vrsti, smejo vložiti eno tožbo in obtoženec se ne kaznuje, ako dokaže, kolikor je dokazovanje dopustno, da je glede katerekoli osebe res ono, kar je v besedilu povedanega.
Člen 56.
Kdor uvredi fizično ali pravno osebo, se kaznuje z zaporom do enega leta.
Zaradi klevete se kaznuje z zaporom do treh let in v denarju do 20.000 dinarjev.
Člen 57.
Kdor spravi po tisku v javnost tuje osebne (privatne) in domače razmere in s tem po oceni sodišča naruši čigarkoli mir in zadovoljnost, se kaznuje z zaporom od enega meseca do enega leta in v denarju do lO.O(K) dinarjev.
Člen 58.
Uvreda in kleveta umrlih oseb se kaznuje na tožbo njih sorodnikov v navzgornji in navzdolnji vrsti žene ali moža in varuha, kakor bi bila učinjena živim osebam, če se je učinila z namenom, razžaliti čast ali škodovati ugledu teh oseb. Če se vloži več tožb, se sodi po prvi tožbi in se izreče ena sodba.
Omenjeni sorodniki, v takem primeru zakonski drug in varuh, imajo pravico do popravka po členu 26. tega zakona.
Člen 5!).
Kdor s tiskom poveličuje izvršitev navadnega zločina ali pregreška, se kaznuje, kakršnega značaja in teže je pač dejanje, z zaporom do šestih mesecev.
Člen 60.
Če sodišče ugotovi, da je meril klevetnik s posebnim načrtom na to, da bi uničil dobro ime ali kredit oklevetane osebe, sme obsoditi klevetnika na zapor od šestih mesecev do treh let in v denarju do
30.000	dinarjev.
Člen 61.
Resničnost činjenic se sme dokazovati vselej, kadar gre za kleveto, razen če se nanaša činjenica:
1.	) na kralja in kraljevski dom, tuje državne poglavarje in narodno skupščino;
2.	) na rodbinsko življenje ali moralo članov v rodbini.
Člen 62.
Oklevetanec ima pravico do materialne odškodnine. Znesek odškodnine določi sodišče v istem postopanju. Odškodnina za klevete ne sme biti manjša od denarne kazni, prisojene za to dejanje; če pa ima oklevetana oseba javno službo, se odškodnina poveča.
Člen 63.
Na tožiteljevo zahtevo odloči sodišče, da se mora natisniti sodna sodba v celoti ali v izpisku ob obsojenčevih stroških v listu, v katerem je bilo inkriminirano besedilo objavljeno. Če gre za kleveto, se objavi sodba na čelu lista, če pa gre za uvredo, v onem delu, v katerem je bilo besedilo v listu objavljeno.
Člen 64.
Če se je zgodilo pred uvredo po tisku izzivanje ali nezakonito postopanje ali če so se zgodilo uvrede vzajemno, smatra sodišče takšno postopanje za olajšujočo ali opraščujočo okolnost, kakor se pač snidejo prilike, ob katerih so bile učinjene.
3.	Čisto tiskarskega značaja.
Člen 65.
Kdor neresnično objavi besedilo s čigarkoli podpisom, pa so ugotovi, da ga podpisana oseba ni pooblastila, postaviti njen podpis, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do treh let.
člen 66.
2.	) poročilo z razprave o kleveti, kjer dokazovanje klevete ni dopuščeno;
3.	) nedovršene spise civilnih pravd brez izrečne dovolitve sodišča;
4.	) posvetovanje ali glasovanje sodišč o kazenskih in civilnih predmetih;
5.	) privatna pisma, brzojavne depeše ali telefonske pogovore, za katere nima dovolitve od pisca ali govornika in ki nimajo občega javnega ali zgodovinskega interesa.
Člen 67.
Z zaporom do petih let in v denarju do 10.000 di- j narjev se kaznuje, kdor objavi po tisku:
1.	) poročila s kazenske razprave o dejanjih veleizdaje in izdaje domovine, če je bila javnost razprave o njih izključena;
2.	) uradna poročila in priobčila o gibanju vojaških oddelkov, o vojaški opremi, o stanju utrdb in o drugih sredstvih vojaške in državne obrambe, iz-vzemši vse ono, kar se objavi uradoma;
3.	) poročila iz tajnih sej narodne skupščine;
4.	) uradno zaupno korespondenco, če izvira iz tega po oceni sodišča škoda za javne državne interese;
5.	) besedila, ki' jih je vojaška cenzura prepovedala.
Člen 68.
Urednik novin ali periodičnega spisa, ki ne natisne sodne sodbe, katere celotni natisk je odredilo sodišče s svojo sodbo v postopanju zaradi uvrede ali klevet tožitelja, se kaznuje z zaporom do enega leta in v denarju do 10.000 dinarjev.
Če list ne objavi v prvi in najkesneje v tretji prihodnji številki popravka, katerega natisk je odredilo sodišče, po členu 29. tega zakona, odredi sodišče ustavitev lista, dokler ne natisne popravka.
»
Člen 69.
Kdor razširja ali prodaja zaplenjene tiskane stvari domačega ali inozemskega tiska, katerih zabrana je bila objavljena, pa ve za to, se kaznuje z zaporom do šestih mesecev.
Člen 70.
V	denarju do 3000 dinarjev ali z zaporom do treh mesecev se kaznuje po odredbah tega zakona:
1.	) pisec, urednik, izdajatelj, tiskar in razširje-valec, ki ne postopajo po odredbah členov 4. do 14. tega zakona ali predlože neresnične prijave, kolikor se nanaša dotična zakonska odredba na koga izmed njih;
2.	) kdor dopusti, da se označi za urednika, najsi ni udeležen niti pri določanju smeri, v kateri se list urejuje, niti pri odločanju, ali naj se izvestno besedilo objavi ali ne.
Člen 71.
Kdor objavlja, razširjajo novine, vsebino besedil, s katerimi se kdo žali ali kleveta, bodisi da se ime v tem besedilu omenja, bodisi da se ne omenja, se kaznuje z zaporom do treh mesecev.
Člen 72.
Če se popolnoma ali v izpisku, toda resnično objavljajo javne razprave narodne skupščine, to nima za posledico kazenske odgovornosti, kolikor ne ob-seza poročilo kaznivega dejanja zoper vladarja ali člana kraljevskega doma ali pozivanja državljanov, naj šiloma izpremene ustavo.
IX. poglavje.
Postopanje.
Člen 73.
Vsa kazniva dejanja, učinjena s tiskom po odredbah tega zakona, preiskujejo in sodijo sodišča prve stopnje — okrožna sodišča, sodni stoli. Sojenje se vrši po svobodnem prepričanju. Vsaka tožba se vloži neposredno pri pristojnem sodišču.
Istega dne, ko je sodišče prejelo tožbo, se mora izročiti tožba preiskovalnemu sodniku v postopanje kot nujen predmet.
Tožba se mora izročiti sodišču v toliko izvodih, kolikor je tožencev.
V	24 urah priobči sodišče tožencem tožbo z vsemi prilogami v overovljenem prepisu obenem z inkriminirano tiskano stvarjo ali z overovljenim prepisom vsega besedila, v katerem so inkriminirani odstavki, z nalogom, naj predlože v osmih dneh odgovor na tožbo, v katerem morajo priobčiti svojo obrambo ter podati predlog zaradi izvedbe dokazov, ki jih namerjajo uporabiti v svoji obrambi.
Odgovor se d;i lahko pismeno ali ustno na zapisnik pri pristojnem sodišču osebno ali po pravnem zastopniku.
Če se pošlje odgovor po pošti, se vzame dan, ko se odda na pošto, za dan, ko se je odgovor predložil.
Na dokaze, ki jih predlože toženci po tem roku, se sodišče ne ozira, razen če se nanašajo na nova fakta, ki jih je navedel tožitelj tokom postopanja, ali če bi bil toženec s tožiteljevimi dokazi izzvan, da predloži po svoji strani nove dokaze.
Sodišče odloči, ali naj sc takoj po odgovorih tožencev odredi pretres (nperpec), odnosno glavna razprava ali pa naj se izvedejo pred razpravo dokazi izven sodnega območja. Če sodišče spozna, da je treba odrediti pretres (nperpec), odnosno glavno razpravo, pozove tožitelja, naj vloži v treh dneh obtožnico.
Vročitev tožbe uredniku se smatra za izvršeno, če se pusti tožba v njegovem uredništvu; če tožbe v uredništvu nihče ne prevzame, se pribije tožba na vrata uredništvene zgradbe in vročitev se smatra za veljavno izvršeno.
Člen 74.
Pozivanje na priče izven sodnega območja se omejuje toliko, da se prepušča sodišču svobodna ocena ugotoviti, ali je to pozivanje umestno ali pa se uveljavlja samo zato, da bi se zavlačevalo postopanje. Če smatra preiskovalni sodnik obtoženčevo zahtevo za neumestno ali če zahteva tožitelj, mora o tem takoj izposlovati odločbo sodišča, ki je izvršna. Obtoženec se ne ovira, da sam privede priče.
Člen 75.
Zgoraj označeni rok se ne sme podaljšati.
Obtožcnčeve navedbe in dokaze priobči preiskovalni sodnik istega dne tožitelju tako, da mu izroči i njih prepis ali mu jih priobči na sodišču. Tožitelj ima pravico, predložiti nasprotne dokaze. Rok ža njih predložitev odredi preiskovalni sodnik.
Člen 76.
Preiskave in sojenja kaznivih dejanj, učinjenih s tiskom, se vrše nezavisno od prejšnjih sojenj zaradi kaznivih dejanj iz kazenskega zakonika.
Člen 77.
Če se o kaznivem dejanju, navedenem v kleveti po tisku, že vodi kazensko postopanje, prekine preiskovalni sodnik preiskavo; če pa je že končana, prekine sojenje, dokler ne izide izvršna sodna odločba o tem predmetu. Ta zastoj postopanja prekine zastaranje, dokler ne postane odločba izvršna.
Člen 78.
Vsaka tožba mora navesti od besede do besede one izraze in stavke, nariske in slike po členu 1. tega zakona, v katerih misli, da obstoji kaznivo dejanje.
Na tožbo, ki ni popolna, pozove preiskovalni sodnik predhodno tožitelja, naj tožbo dopolni ali popravi.
'Če tožitelj tega ne stori, mu izda preiskovalni sodnik odločbo, s katero njegovo tožbo kot nepravilno zavrača.
Zoper to odločbo je dopustna v treh dneh pritožba na sodišče prve stopnje. Sodna odločba o pritožbi je izvršna.
člen 79.
Preiskava in sojenje se začne voditi:
1.	) če se tiče privatne ali pravne osebe, na tožbo te osebe ali njenega zakonitega zastopnika;
2.	) če se tiče kralja ali članov kraljevskega doma, po prijavi ali tožbi pristojnega oblastva;
3.	) če se tiče poglavarjev tujih držav ali diplomatskih predstavnikov, po njih tožbi ali po naredbi ministra za zunanje posle;
4.	) če se tiče narodne skupščine, sodišč, vojske, državnih uradov, javnopravnih korporacij, po zahtevi predsednika narodne skupščine, šefa urada a privolitvijo nadrejenega oblastva in predstavnika dotične korporacije;
5.	) če se tiče oseb, ki opravljajo javno službo, glede njih službe, po prijavi ali tožbi pristojnega oblastva ali neposredno po tožbi dotične osebe;
6.	) če se tiče porotnikov, prič ali vobče državljanov, ki začasno ali stalno opravljajo javno službo, po prijavi ali po njih tožbi;
7.	) če gre za pregreške, učinjene zoper formalne odredbo tega zakona (členi 5. do 14.), izroči pristojno oblastvo sodišču tožbo uradoma;
8.	) če se tiče poedinih družabnih vrst, razredov ali združb, po tožbi predstavnika dotične vrsto ali
đotičnega razreda. Če je dejanje takega znaöaja, da bi moglo vznemiriti javno mnenje, ali če se nanaša na širše kroge družabnih vrst, predloži prijavo ali tožbo policijsko (politično) oblastvo;
9.) če se tiče kaznivih dejanj zopčr obče interese po tem zakonu kakor tudi onih iz člena 42., po tožbi javnih obtožilnih organov.
Prijava ali tožba se predloži osebno ali po pravnem zastopniku.
Člen 80.
Preiskovalni sodnik pozove obtoženca na zaslišanje s posebnim pozivom, ki se mu pošlje po pošti ali po sodišču kakor v členu 73. tega zakona. Pozivi preiskovalnega sodnika imajo obliko, ki jo predpisuje kazenski postopnik.
Člen 81.
Če se obtoženec ne odzove pozivu, se smatra za zaslišanega in sojenje se začne v njegovi odsotnosti.
Člen 82.
Obtoženec, ki ni prisostvoval preiskavi ali razpravi, sme tudi sam vložiti ugovor, priziv ali pritožbo zoper sodne odločbe; vendar pa mora biti podpis na takem spisu overovljen po kateremkoli oblastvu.
Člen 83.
Zasliševanje prič, na katere se poziva obtoženec, mora izvršiti preiskovalni sodnik v osmih dneh.
Isti roki veljajo za zasliševanje prič, na katere se poziva tožitolj, da dobi dokaze obtožencev.
Člen 84.
Ko se zaslišijo obtoženec in priče, kjer jih je kaj bilo, in ko so zbrani dokazi postopanja, izroči preiskovalni sodnik spise sodišču, “ki sklene v seji (senatu) treh sodnikov, ali naj se osumljenec obtoži ali ne.
Zoper odločbo je dopustna v treh dneh pritožba na apelacijske sodišče.
Člen 85.
Odločba, da se osumljenec obtoži, se takoj priobči obtožencu in izroči tožitelju, da izdela obtožnico, ki jo mora predložiti sodišču v treh dneh.
Po tej obtožnici mora odrediti sodišče razpravo v petih dneh, če ni prič, ali v desetih dneh, če je kaj prič, ki jih je treba pozvati na razpravo.
Člen 86.
Sodišče ni dolžno, uradoma pribavljati nikakršnih dokazov v postopanju o tiskovnem zakonu na korist ali na škodo ene ali druge stranke.
Člen 87.
Če obtoženec pri sodišču zanika, da se nanaša okrivljena tiskana stvar na tožitelja, izda sodišče, če je tožitolj zadovoljen, tožitelju odločbo, ki obseza v celoti obtoženčevo izjavo, da se okrivljena stvar ne nanaša na tožitelja. Tožitelj ima pravico, odločbo objaviti.
če se tožitelj s tem ne zadovolji, nadaljuje sodišče postopanje ter izreče sodbo po ugotovljenem stanju.
Člen 88.
Vselej, kadar se mora izreči sodba na plačilo sodnih taks, stroškov kazenskega postopanja, odškodnine in denarnih kazni proti izdajatelju in tiskarju (člen 40.), se izroči poziv na glavno razpravo izdajatelju in tiskarju, da tudi ta oddasta svojo besedo glede obrambe.
Prav tako se jima pošlje poziv na glavno razpravo v primerih, določenih v členu 41. tega zakona.
Člen 89.
Odredbe občega kazenskega zakonika o poizkusu in izvršenem dejanju, o olajšujočih, omiljujočih (izredna milost glede kazni) in obtožujočih okolnostih, o povratu in zastaranju veljajo povsem tudi za kazniva dejanja, učinjena s tiskom.
Pravica, vložiti tožbo, zastara v enem letu od dne natiska.
Člen 90.
Zoper odločbo in sodbo nižjega sodišča se sme vložiti pritožba in ugovor pri sodišču, višjem po pristojnosti, v treh dneh po priobčeni odločbi. Ugovor ali pritožba se odpremi s spisi predmeta vred k višjemu sodišču v 24 urah, ko poteče rok za pritožbo ali ugovor. Višje sodišče rešuje te stvari kot nujne v 15 dneh.
Člen 91.
Izvršilno oblastvo mora v sedmih dneh po pre- i jetem nalogu sodnega oblastva izvršiti sodbo ter izterjati vsako denarno kazen, sodno takso in stroške kazenskega postopanja in priznano odškodnino v istem roku po preteku roka iz člena 40. tega zakona.
Oškodovanec ima pravico, zahtevati pri sodišču zavarovanje tudi pred pretekom 14dnevnega roka, v katerem mora obsojenec plačati odškodnino.
Člen 92.
Izrekaje obsodbo v kazenskem postopanju zaradi kaznivih dejanj, učinjenih s tiskom, ugotovi sodišče, kolikor gre za politična kazniva dejanja, glede na značaj dejanja, ali naj se obsojencu pri izvršitvi kazni priznajo te-le olajšave:
Ali naj prestaja obsojenec kazen ločeno od kaznjencev, ki so obsojeni zaradi prostih kaznivih dejanj, v primernih prostorih, ali so ne sme prisiliti na obvezno delo, nego se sme baviti z delom, ki si ga sam izbere in ki ustreza razmeram kazenskega zavoda, in ali sme nositi svojo obleko in dobivati svojo hrano.
iS temi obsojenci se postopa glede hišnega reda in discipline mileje nego z ostalimi obsojenci.
Ti obsojenci imajo pravico, bivati na zraku vsak dan vsaj dve uri v kraju, ki je odrejen za to.
X.	poglavje.
Odgovornost oblastvenih organov.
Člen 93.
Vsi oblastveni organi, ki v označenih rokih ne dovrše preiskave ali ne izdado potrebne odločbe o predmetu ali vobče ne postopajo po predpisih tega zakona, so kaznujejo disciplinski zaradi malomar- j nega izvrševanja službe, če nima takšno postopanje ?a posledico kazenske odgovornosti zaradi zlorabe uradne oblasti.
XI.	poglavje.
Zaključne odredbe.
Člen 94.
Minister za izenačevanje zakonov se pooblašča, da predpiše sporazumno z ministrom za socialno politiko uredbo z zakonsko močjo, s katero se uredi razmerje med novinarji in delodajalci.
Člen 95.
S tem zakonom sc ukinjajo vsi posebni materialni tiskovni zakoni in predpisi, ki veljajo v poedinih pokrajinah kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Odredbe občih kazenskih postopnikov ali odredbe posebnih zakonov o postopanju o tisku, ki nasprotujejo predpisom tega zakona, ne veljajo za kazniva dejanja, učinjena s tiskom.
Za kazniva dejanja, učinjena s tiskom, preden stopi v veljavo ta zakon, se uporabljajo dosedanji predpisi o postopanju.
Člen 96.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Našemu ministru za ustavotvorno skupščino in izenačevanje zakonov priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
Na Bledu, dne 6. avgusta 1925.
Aleksander s. r.
Minister za ustavotvorno skupščino in izenačevanje zakonov:
dr. M. Srškič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata minister pravde:
M. Gjuričič s. r.
Namestnik
predsednika ministrskega sveta, minister pravde:
M. Gjuričič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
Uredbe osrednje vlade.
273.
Naredba ministra za poljedelstvo in vode z dne 21. julija 1925., Vt. br. 7387,
s katero se določajo veterinarjem pristojbine za cepljenje živali.*
Zaradi enotnega postopanja in zato, da .se preprečijo nesoglasnosti in spori med veterinarji in lastniki živali, odrejam na podstavi člena 2. v zvezi s členoma 3. in 57. uredbe o ustroju ministrstva za poljedelstvo in vode z dne 3. julija 1919., da se morajo odobriti v spornih primerih veterinarjem za ogledovanje živali te-le pristojbine:
'	I. Vožnja.
Voz (vožnjo) plača stranka ali pa najame voz veterinar na njen račun. Vendar sme dati stranka voz (vožnjo) v naravi, če vožnja veterinarju ustreza in če se postavi voz o pravem času. Vrsta voza in čas dohoda je stvar predhodnega sporazuma med veterinarjem in stranko.
Če ima veterinar svoj voz, ga sme uporabiti sporazumno s stranko. V tem primeru mu plača stranka vožnjo po dnevni ceni. Če odide veterinar na kraj poslovanja po železnici (s parnikom), mu pripada odškodnina za to pot (fijaker in vozovnica za železnico — parnik). Če je treba pri tem do kraja poslovanja posobe še voza, se zaračuni voz (vožnjo) po gorenjem sporazumu.
II.	Nabava cepiva.
Cepivo in vsi stroški za njega nabavo zadevajo lastnika.
Nabava se mora izvršiti po dejanski nabavni ceni.
Na lastnikovo zahtevo se mora dokazati nabavna cena z originalnimi računi.
Cepivo nabavlja veterinar.
III.	Čas poslovanja.
Cas poslovanja se šteje od ure, ko odide veterinar •!. doma naravnost na odrejeni kraj, do ure, ko konča poslovanje.
IV.	Nagrada za cepljenje.
A. O s n o v n a nagrada.
1.	) Na veterinarjevem sedežu . . Din 50—.
2.	) Zunaj veterinarjevega sedeža . Din 100—.
Ta osnovna nagrada se računi za posel v 12 urah
od ure, ko odide veterinar z doma naravnost na odrejeni kraj, do ure, ko konča posel, ne glede na dnevni čas.
Nagrada za nočno delo pri diagnostičnem cepljenju se računi za 100 % več.
B. Nagrada za posel pri eni živali.
1.	) Diagnostika cepljenja na zahtevo
lastnikovo za eno žival..................Din 5’—.
2.	) Zaščitno cepljenje:
goved in konj za vsako žival.............Din 3-—,
svinj, ovac in koz.......................Din 2-—.
Če se izvaja istočasno ali vzporedno več cepljenj, se mora računiti za vsako vrsto cepljenja po-sebe nagrada za posel pri vsaki živali, osnovna nagrada pa se računi samo enkrat.
V.	Serumska terapija.
Serumska terapija se sme zaračuniti kakor nagrada za ostale posle privatne prakse; vendar pa ne sme biti večja od zgoraj določenili maksimalnih cen.
VI.	Precljem.
Za vsak posel je veterinar upravičen, zahtevati naprej 50 % pristojbin, ki so določene s to naredbo in ki mu pripadajo.
VII.	Privatna pogodba.
Zgoraj navedene pristojbine se morajo smatrati za maksimalne. Veterinar pa se lahko pogodi s stranko tudi za manjše pristojbine.
VIII.	Cepljenje perutnine.
Perutnine se ta naredba no tiče. Ako nastanejo spori glede nagrade veterinarju tudi za ta posel,
mora določiti pristojni veliki župan dotične oblasti v spornih primerili na predlog’ oblastnega veterinarskega referenta zmerne pristojbine, ki se ujemajo z lokalnimi razmerami dotične krajine.
IX.	Značaj dela.
Vsaka cepitev se izvrši s pristankom in na zahtevo prizadetega lastnika, razen če ni z zakonskimi predpisi odrejeno drugače in če se to z vednostjo in odobritvijo ministrstva za poljedelstvo in vode ne odredi drugače.
V	prvem primeru se mora smatrati veterinarjevo delo za privatno prakso, v drugem primeru pa za uradno dolžnost.
Ta naredba stopi takoj v veljavo.
V	Beogradu, dne 22. julija 1925.;
Vt. br. 7387.
Minister za poljedelstvo in vode:
K. Lj. Miletič s. r.
274,
Naredba ministra za poljedelstvo in vode z dne 6. avgusta 1925,, Vt. br. 7830,
o zdravstvenem nadzorstvu živali v zavodih za izdelovanje seruma in podobnih proizvodov za živalske kužne bolezni.*
Na podstavi člena 2. uredbe o ustroju ministrstva za poljedelstvo in vode z dne 8. julija 1919. odrejam zaradi zaščite zoper živalske kužne bolezni in po izkazani potrebi to-lc:
Člen 1.
Zavodi za napravljanje seruma in ostalih proizvodov so glede zaščite zoper živalske kužne bolezni pod nadzorstvom državnih veterinarjev, ki jih odredi za ta posel ministrstvo za poljedelstvo in vode na predlog svojega oddelka za veterinarstvo.
Člen 2.
Zavodi vodijo operacijski dnevnik o živalih (kopitarjih. prežvekovalcih in svinjah), ki služijo za napravljanje njih proizvodov, v državnem jeziku pravilno in čitno.
Poleg tega morajo imeti zavodi pravilne dokumente o živalih, kupljenih za njih potrebe. V teh dnevnikih morajo biti zgoraj omenjene živali izčrpno in točno popisane tako, da ne more biti nobenega dvoma, ko se določa njih identičnost.
Člen 3.
Živali, namenjene za napravljanje cepiva, morajo biti zdrave in glede kužnih bolezni nesumljive.
Zdravstveni pregled živali pred njih uporabo za izdelavo cepiva kakor tudi obvezna maleinizacija za kopitarje in tuberkulinizacija za goveda se morajo vršiti vpričo državnega veterinarja.
Uspeh mora vpisati državni veterinar v operacijski dnevnik.
Člen 4.
Vsaka izprememba v številčnem stanju zavednih živali se mora vpisati v operacijski dnevnik onega dne, ko se je zgodila; tudi je treba označiti njen vzrok.	,
Prav tako se morajo vpisati v ta dnevnik vsa obolenja, vse nezgode, reakcije itd.
Člen 5.
Vsaka kužna bolezen, pa tudi sum 6 taki bolezni, razen reakcij, nastalih ob imunizaciji, izključi dotično žival od nadaljnje uporabo in o tem mora zavod kar najhitreje obvestiti državnega veterinarja in obenem ministrstvo za poljedelstvo in vode (veterinarski oddelek).
Člen 6.
Sekcije poginulih zavodnih živali se vršo samo vpričo državnega veterinarja. Izvid ob sekciji se vpiše v operacijski dnevnik.
Člen 7.
Žive živali in živalska mrhovina se smejo spraviti iz zavoda samo z vednostjo in odobritvijo državnega veterinarja.
Kopitarji ne smejo zapustiti zavoda pred maleini-zacijo, ki mora biti negativna in ki se izvrši pod nadzorstvom državnega veterinarja.
Brez nevarnosti se uničuje in pokopava zavodna mrhovina po veljavnih predpisih.

Člen 8.
Državni veterinar, ki ga odredi ministrstvo za poljedelstvo in vode, da opravlja nadzorstvo v rečenih zavodih, ima te-le dolžnosti:
a)	Enkrat na mesec izvrši skrben zdravstveni klinični pregled zavodnih živali, pregleda zavodni operacijski dnevnik ter ga vzporedi z živalmi, na katere sc nanaša.
Po izvršenem pregledu vpiše v operacijski dnevnik ono, kar ugotovi, ter overovi izvid s svojim podpisom.
b)	V zavodu samem prisostvuje maleinizaciji, tuber-kulinizaciji in presojanju reakcije, kakor je to označeno v členu 3.
c)	Prisostvuje sekciji poginulih zavodnih živali (člen (i.).
č) Nadzira maleinizacijo in opravlja pregled živali, kadar zapuščajo zavod (člen 7.).
d)	pošilja veterinarskemu oddelku ministrstva za poljedelstvo in vode mesečna poročila, v katera vpisuje svoje osebne opazbe, ki so potrebne zaradi uspešnega in koristnega izvrševanja vsega njegovega posla.
Člen 9.
Ko izvršuje državni veterinar poverjeno nadzorstvo, mora paziti na to, da z ničimer ne ovira normalnega zavednega poslovanja.
Člen 10.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi.
V Beogradu, dne 5. avgusta 1925.;
Vt. br. 7830.
Minister za poljedelstvo in vode:
K. Lj. Miletič s. r.
Razglasi osrednje vlade.
Konkurz za sprejem gojencev v strojno podčastniško šolo vojne mornarnice za vojaško zrakoplovstvo.*
Na podstavi odločbo gospoda ministra, za vojsko in mornarnico V. O. br. 7746 z dne 31. julija 1925. se sprejme spomladi leta 1926. v strojno podčastniško šolo vojne mornarnice v Gjenoviču (Boka Ko-! torska) 10 mladeničev iz civilnega prebivalstva, ki ! se porazdele po zvršetku šole kot tehnično osebje v i vojaško zrakoplovstvo.
Kandidat mora ustrezati tem-le pogojem:
1.	) Biti mora državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar dokaže z domovnico in občinskim potrdilom.
2.	) Biti ne sme mlajši nego 17 in ne starejši nego | 20 let, kar dokaže s krstnim listom ali pa s potrdi- j lom dveh državljanov, overovljenim po političnem oblastvu.
3.	) Dovršiti je moral najmanj štiri razrede osnovno šole, kar dokaže s šolskim izpričevalom, ki navaja ocene iz poedinih predmetov.
4.	) Biti mora dobrega vedenja in nekaznovan, kar dokaže z občinskim ali političnim potrdilom (nravstvenim izpričevalom).
5.	) Imeti mora oblastveno potrjeno očetovo (varuhovo) dovolilo, da sme vstopiti v to šolo in služiti pri vojaškem zrakoplovstvu po dovršeni šoli še tri leta.
To dovolilo se mora glasiti tako-le:
Dovolilo,
s katerim dovoljujem podpisani (ime in priimek) svojemu sinu (varovancu) (ime in priimek), vstopiti v strojno podčastniško šolo vojne mornarnice in po dovršeni šoli služiti v kadru vojaškega zrakoplovstva dvakrat toliko časa, kolikor ga je prebil v šoli.
V............., dne ... . 1925.
Potrjuje:	Podpis:
(politično oblastvo).	.........................
6.	) Biti je moral najmanj že dve loti v železarskem obrtu, kakor kovaškem, kleparskem, ključani-čarskem, strugarskem, šoferskem, električarskom, monterskem ali podobnem, o čemer mora predložiti izpričevalo, potrjeno po političnem oblastvu, z označbo, koliko časa je bil v obrtu in kolik uspeh in koliko spretnost je dosegel.
* «Službene Novine kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 8. avgusta 1925., št. 179.
7.	) Predložiti mora izpričevalo aktivnega vojaškega zdravnika, da je: a) sposoben za službo pri zrakoplovstvu; b) da normalno sliši; c) da nima golše; č) da so mu pljuča in srce brez napake; d) da so njegovi zobni in trebušni organi v redu; e) da je njegovo spolovilo normalno in zdravo; f) da je njegovo živčevje zdravo; g) da ni slabokrven in da nima bezgavk.
8.	) Biti mora neoženjen, kar dokaže s potrdilom cerkvenega ali občinskega oblastva.
Prednost imajo ‘oni, ki so poleg izučenega obrta dovršili več razredov meščanske ali obrtne šole.
Svojeročno spisane prošnje za sprejem v strojno podčastniško šolo vojne mornarnice z vsemi zgoraj navedenimi dokumenti pod 1.) do 8.) se morajo poslati najkesneje do dne
15. oktobra 1925.
n juistrstvu za vojno in mornarnico, oddelku za zrakoplovstvo v Petrovaradinu.
Prošnja mora biti opremljena s predpisano takso, čitno spisana, s popolnim podpisom, s prvo črko očetovega imena in z natančnim naslovom.
Da se ugotovi sposobnost kandidatov v praktičnem in teoretičnem oziru, morajo priti vsi pozvani kandidati pri komandi strojne podčastniške sole k sprejemnemu izpitu. Vsakemu kandidatu se določijo v delavnici obrtna dela, katerih izvršitev zadostno dokaže stopnjo dosežene sposobnosti v obrtu; nato pa se kandidat izpraša iz čitanja in pisanja v latinici ali cirilici in iz štirih osnovnih računov s celimi in decimalnimi števili in z ulomki.
Po dovršeni šoli se uvrste gojenci v zrakoplovstvu za mehanike, kjer morejo dobiti po dovršitvi nadaljnjih tečajev ukazno zvanje.
Gojenci, ki bi se morali zaradi slabega vedenja i ali nezadostnega učnega napredka izključiti iz tečaja, so predado zrakoplovstvu, da odslužijo službeni rok (18 mesecev) in dvakrat toliko časa, kolikor so ga prebili v šoli.
Vsakemu kandidatu izda komandant onega voja-šega okrožja, v katerega območje spada kandidat, brezplačen listek za vožnjo po železnici ali z ladjo od najbližje postaje kandidatovega stanovališča do Ze-knike, in sicer na podstavi pismenega potrdila načelnika oddelka za zrakoplovstvo, da je prosilec uvrščen med kandidate za gojence strojne podčastniške šole vojne mornarnice, in po naredbi gospoda ministra za vojsko in mornarnico F Gj. br. 9223 z dne
4.	julija 1920.
Če se kandidat no sprejme za gojenca, se mu izda brezplačen vozni listek za povratek na njegovo,sta-novališče.
Vsi oni, ki vlože prošnje, morajo javiti do njene rešitve ali do poziva, odnosno po pozivu, oddelku za zrakoplovstvo v Petrovaradinu vse osebno izpre-membe kakor tudi izpremembo svojega naslova.
Tečaj traja 18 mesecev.
Iz pisarne oddelka za zrakoplovstvo ministrstva za vojsko in mornarnico v Petrovaradinu,
dne 81. julija 1925.; K. B. O. št. 7746.
Št. 9925.	1568
Razglas o natečaju za upravnika državnega kemijskega laboratorija v Beogradu.
Ministrstvo za narodno zdravje potrebuje upravnika državnega kemijskega laboratorija v Beogradu. Mesto je treba popolniti čimprej; zato se pozivljejo vsi, ki bi mogli prevzeti to službo, naj predlože najkesneje do dne
1. oktobra 1 925.
ministrstvu za narodno zdravje prošnje z originalnimi dokumenti ali njih overovljenimi prepisi po členu
12.	uradniškega zakona.
Kandidati morajo izpolnjevati vse pogoje, ki jih predpisuje zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, ter morajo predložiti te-lc dokumente: 1.) da so diplomirani kemiki — prvenstveno doktorji kemijo; 2.) da so naši državljani;
3.) da so poslovali po dovršenih študijah v podobnih zavodih, kakršen je državni kemijski laboratorij v Beogradu, zlasti pa da imajo izkušnje v sodno-kemij-skih analizah, v analizah življenskih potrebščin, zdravil, zdravilnih voda itd., in da se odlikujejo z administrativnimi in organizatornimi sposobnostmi.
Poleg plače, ki je urejena z zakonom, je v projektu tudi stanovanje za upravnika državnega kemijskega laboratorija.
Iz pisarne ministrstva za narodno zdravje v Beogradu,
dne 4. avgusta 1925.; K. Ap. br. 31.957.
Cenovnik,
bra 1921.*
sS
m
i
Imenovanje predmetov In domačih proizvodov
Cena v dinarjih
do 900 kg navzgor .
Pšenica, natovorjena na postajah v Srbiji in Bosni . . na ostalih postajah ....
Rž...........................
Ječmen.......................
Oves..........................
Koruza........................
Koruza / defektna (30 % de-Koruza | fektnih zrn) _
Bela moka za luksusno pecivo,
zdrob......................
Bela moka za luksusno pecivo
št. 0......................
Bela moka za luksusno pecivo
št. 2......................
Krušna moka št. 4 in 5 . . .
Črna moka št. 6...............
Črna moka št. 7...............
Obloda........................
Otrobi........................
Koruzna moka..................
Konji za klanje...............
Konji težki za vprego (slovenski) .....................
Konji lahki za vprego .... Konji hribovski mali (Južne
Srbije)....................
Osli..........................
Mezgi.........................
Krave.........................
bikll . . 900
Teleta / d° 30 k2 leleta l od 30 do 70 kg . .
Ovni..........................
Jagnjeta......................
Pra- f par od 140 kg do 220 kg šičl V > » 220 » navzgor .
Koze..........................
Mast..........................
Suho svinjsko meso (rebrca) . Salame turistovske (poletne) . Salame (zimske): iz debelo razsekanega mesa iz drobno razsekanega mesa
Slanina nasoljena..........
Slanina sveža..............
Slanina povojena...........
Gnjati.....................
Zaklani prašiči razpolovljeni Svinjsko meso sveže . . . Goveje meso sveže ....
Ovčje meso sveže...........
Jagnječje meso sveže . . . Domača klobasa (mesena) . Krvave, jetrne klobase. . .
Bohi slanine {	\
Kozje meso nasoljeno . . . Notranjščina glave, debela koža ........................
Suha čreva (1 lopta = 100 sež
njev == l’/i kg).........
Osoljena čreva..............
Suhi slepiči, suhi sečni mehurji itd., svinjski in goveji . .
bušak Iz
Koža goveja sirova Koža kravja sirova Koža junčja sirova
Južne Srbije in Bosne 20»/. ceneje
Koža telečja sirova Koža jagnječja sirova . . . . Koža kozlovska sirova....
Koža ovčja sirova..............
Koža kozja sirova..............
Koža zajčja sirova.............
Koža dehorja sirova............
Koža jazbečja sirova...........
Koža divje mačke...............
Koža volčja....................
Koža lisičja...................
Koža kunja.....................
Koža sobolja...................
Koža vidrna....................
Koža goveja suha...............
Koža konjska suha..............
Slive suhe ,0/,„ vložene v vrečah ...........................
Slive suhe 8%»> vložene v vrečah ...........................
Slive suhe “/.oo (stotinke), vložene v vrečah..................
Slive suhe l00/1?0 (uzanca), vložene v vrečah..................
Slive suhe ‘,0/tio (merkantllne),
vložene v vrečah.............
Slive suhe (etulrane), vložene v zabojih......................
100 kg 100 » 100 » 100 » 100 > 100 »
100 »
100 »
100 .
100 » 100 » 100 » 100 » 100 » 100 » 100 » vsak
vsaka
vsak
vsako
»
vsak
vsako
vsak
>
vsaka 100 kg 100 100
100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100
100
100
100
100
100
100
100
100
100
100
100
100
kos
100 kg 100 »
100 .
100 »
100 »
100 »
100 .
100 »
260
270
200
200
190
180
140
450
430
400
350
280
220
170
150
200
300
5.000
4.000
1.800
900
1.800
2.700
3.000
3.800
4.800 600 800 200 100
1.000
1.500 240
2.000
2.000
2.000
3.500
4.500 2.000 2.000 2.000 2.600 1.600 1.400 1.400 1.400 1.600
1.800 900 150 900-900
300-
3.500 200
1.300
1.400
1.400
1.400
3.000
2.800
5.500 2.800
3.500 12 70
100
100
110
280
750
750
750
4.500 2.600
700
600
550
480
400
* Za vsakih 100 kg 100 dinarjev draže nego za slive v vrečah.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata Slovenaca» z dne 31. avgusta 1925., št. 196.
:sS	Imenovanje predmetov in domačih proizvodov	Količina	Cena | v dinarjih |
1 75	Suhe hruške		100 kg	150-- 1
76	Suha jabolka		100 .	200 •- j
j 77	Konservirano f s sladkorjem .	100 .	2.000- - j
•	sadje	\ brez sladkorja	100 .	1.000 -
78	Pure žive		vsaka	40- l
79	Gosi žive		»	40--
80	Race žive		»	20-- 1
81	Kokoši žive		»	15--
82	Pure zaklane		100 kg	1.500- —
' 83	Gosi zaklane		100 .	2.000 •-
84	Race zaklane		100 .	1.800- -•
85	Kokoši zaklane		100 .	1.600 -1
86	Jajca sveža (zaboj s 1440 jajci)	zaboj	1.000--
87	Konoplja v povesmlh (sirovo predivo)		100 kg	20 • —
88	Predivo		100 »	1.000--1
89	i odpadki pod 10 cm v Drva ‘ Premeru		10.000 kg	1.300 -1
	I razklana polena in l okrogla polena. . .	10.000 .	1.800-—
90	Lesno oglje		10.000 .	7.000 ■ —
91	Lesno oglje (odpadki — prah)	10.000 .	1.000--
92	Stavbni les jelkov in smrekov, razžagan (deske, letve, kolči, plohi, grede)		m1	500- —
93	Stavbni les jelkov, obtesan (grede) od ‘/, do ‘"/.o		>	300- —
94	Stavbni les jelkov okrogel (ja-drenikl, koli za hmelj, lan-tene = drogi za brodove): do 25 cm srednjega premera 		»	250 • —
	preko 25 cm srednjega premera		»	380 •-
95	Stavbni les borov, razžagan .	»	750 —
96	Stavbni les borov, obtesan . .	»	400 -
97	Stavbni les bukov, razžagan, obtesan in okrogel (hlodi): oparjen		»	600 • —
	neoparjen		>	300 •-
98	Stavbni les hrastov, razžagan	>	1.300 • —
99	Stavbni les hrastov okrogel (hlodi)		p	400--
	1 1-60 do 2-20 Hrastovi pragi	2 • 50 do 2 • 70 l specialni . .	kos	30- —
100		»	50 • —
		m*	1.500 -
101	Pragi bukovi		kos	25‘-
102	Stavbni les, razžagan, orehov in drugih plemenitih dreves	m*	1.200--
103	Stavbni les, lipov		»	700--
104	Stavbni les, razžagan, brestov in jesenov 		»	900--
105	Doge		vedro	80---
106	Telegrafski drogi, od 7 do 9 m dolgi		kos	50" —
1	107	Cement Iz Srbije		10.000 kg	5.500 • —
108	Cement beočinski		10.000 »	5.500--!
109	Cement hrvatski in slovenski	10.000 •	5.500 •-
110	Cement dalmatinski		10.000 .	3.500 •-
lllj Bavksit (dalmatinski) ....		10.000 .	200 • —
Pripomba. Pooblaščene banke se opozarjajo, da morajo ob izdajanju potrdil točno izpolnjevati vrsto blaga in količino ter se strogo ravnati po cenah, označenih v tem cenovniku, nadalje označevati državo, v katero se blago izvaža, pri lesenih predmetih pa poleg kubičnega metra označiti še težo kubičnega metra.
Ko se izdajajo potrdila na tujo valuto, se izvršuje obračunavanje po srednjem borznem kurzu onega dne, ko se potrdilo izda.
Obmejne carinarnice morajo ob pregledu in oca-rinjanju blaga paziti na to, ali se blago, označeno v potrdilu, ujema z blagom, ki se izvaža. Ce so v istem železniškem vozu razne vrste blaga ali razne kvalitete istega blaga, se mora priložiti tovornemu listu tudi točna specifikacija blaga, če je v potrdilu kaj nepravilnega, naj ga pošljejo s svojimi pripombami vred generalnemu inspektoratu, ne da bi se zadrževalo blago od izvoza.
Potrdila o zavarovanju valute, izdana po pooblaščenih bankah, veljajo dva meseca dni od dne, ko se je potrdilo izdalo, do dne, ko se blago vtovori. Za dokaz o dnevu vtovoritve služi žig odpošiljalne (vtovarjalne) postaje na tovornem listu. Če so v potrdilih označene cene višje nego v cenovniku dotičnoga polmesečja, taka potrdila veljajo.
Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu,
dne 25. avgusta 1925.; št. 21.000.
Razglasi velikega župana ljubljansko oblasti.
U. br. 778/4.--------------
Razglas velikega župana ljubljanske oblasti
o izpremembi občinskih mej med krajevnima občinama dobrunjsko in rudniško.
Na podstavi § 4. občinskega reda za bivšo vojvodino Kranjsko odrejam:
Vas Rudnik, del katastralnc občine štepanjske (Štopanja vas), in sicer parcelne številke: stavbne parcele 101/1 do 101/11. 103, 105, 110, 111, 113 do 118, 127, 130, 144, 149, 161, 163, 164, 167, 169 in 170, zemljiškoknjižne parcele 391 do 566, 837 do 839 se izločajo iz krajevne občine dobrunjske ter se priklapljajo katastralni in krajevni občini rudniški.
Dosedanje številke navedenih parcel se nadomeščajo obenem na podstavi razglasa delegacije ministrstva financ v Ljubljani z dne 17. avgusta 1925., št. A VI. 18/4 ex 1925., Uradni list 80 z dne 25. avgusta 1925., z novimi številkami, in sicer stavbne parcele 226 do 256 in zemljiškoknjižne parcele 2347 do 2583.
V Ljubljani, dne 29. avgusta 1925.
L. br. 970.
Za velikega župana ljubljanske oblasti:
Tekavčič s. r.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 15. do dne 21. avgusta 1925.
Srez	Ostalih J	Na novo obolelih 1	il O >	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Sen. — Brysipelag.					
Krško		I		.	•	1
Ošpice. —		Morbilli.			
Krško		1	•	,	,	1
Laško 		1	.		.	1
Ljubljana (okolica).	2		2	.	.
Radovljica ....	24		24	•	
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
Črnomelj.	. .	10	•	5		5
Ljubljana (okolica).	11			1	10
Ljubljana (mesto) .	4		3		1
Novo mesto . . .	10	.	<		10
Skupina tilamih bolemi.					
Brežice		5	1	2		4
; Črnomelj		3		3		
Kranj		1	i			2
Krško		4	i	i		4
Ljubljana (mesto) .	1		.		1
j Novo mesto . . .	2		1		1
Naiesljivo vnetje možganov. — Meningitis eerebro-					
epinalis epidemica.					
Laško 		1		•	•	1
Oriia. — Dysenteria.					
Brežice		17	i	8	1	9
Črnomelj		4		3	.	1
Krško		4	3	.		7
Novo mesto . . .	33	2	5	i	29
Skrlatinka.		- Scarlatina.			
Kranj		2	3		2	3
Krško		6	4	4		6
Ljubljana (mesto) .	1	1	.	.	2
Laško 		1			,	1
Logatec			i	•		1
Dnviea.	— Diphtcria et Cronp.				
Kranj		1		1	•	•
V Ljubljani, dne 24. avgusta 1925.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: Tekavčič s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
L. št. 1/31.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 15. do dne 21. avgusta 1925.
Srez	Ostalih	Na novo j obolelih	Ozdra- i velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skrlatinka.		- Scarlatina.			
Celje		21		12		9
Jakovec 			5			5
Maribor (mesto). .	i	•			1
Ptuj		i	. -	,		1
Slovenjgradec. . .	2	■	1		1
Skupaj ,	25	5	13	.	17	
Srez N	Ostalih	Na novo obolelih j	Ozdra- velih	II Umrlih	Ostalih v oskrbi
Škapina tifninih bolemi.					
Celje		6	1	1	2	4
Gornjigrad ....		5	.		5
Konjice		i				1
Ljutomer			i			1
Maribor, desni breg	i	.			1
Ptuj 		i	.			1
Slovenjgradcc. . .	2		i		1
Šmarje pri Jelšah .	3	i	i		3
Skupaj .	14	8	3	2	17
Grila. — Dysenteria.					
Celje		1	1	■	•	2
Skupaj .	1	1	.	•	2
Davica.	— Diphteria et Croup.				
Čakovec 		1	.			1
Ptuj		•	2			2
Slovenjgradec. . .	1				1
Šmarje pri Jelšali .	•	2	•		2
Skupaj .	2	.4	.		6
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
Celje			' 1			1
Konjice			1			1
Ljutomer		.	10	.		10
Maribor, levi breg.j	3	.	3		
Slovenjgradec. . .f.	2	.			2
Skupaj .	5	12	3		14
Sen. — Brysipelas.					
Gornjigrad ....	1	•		•	1
Skupaj .	1	•			1
Krčevita odrevenelost. -			- Tetanus.		
Čakovec	|	• 1	1	•		1
Skupaj	.	1	.	.	1 1
V Mariboru, dne 25. avgusta 1925.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
Razpasi (Sslegacije ministrstva financ v Ljubljani.
nomnih posojil bivših kronovin Dalmacije in Štajerske, ki je bil določen po tukajšnjem razglasu z dne 7. avgusta 1925., št. A IV 4660, v Uradnem listu 78 z dne 18. avgusta 1925. do 31. avgusta t. L, podaljšan do dne 15. septembra 1925.
Vsi imetniki obveznic, naštetih v omenjenem tukajšnjem razglasu, ki jih še ne bi bili predložili pristojnemu davčnemu uradu zaradi popisa in žigosanja, se pozivljejo, naj store to naknadno do dne podaljšanega roka.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 3. septembra 1925.
Za delegata: dr. Rupnik s. r.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje*
Št. 9921.
Tedenski izkaz o stanju bolnikov v bolnicah v Sloveniji.
Ime bolnice	Datum	Število oskrbovancev v vseh oskrbovalnih razredih
Splošna bolnica v Ljubljani (z otroško	a	
bolnico)			515
Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani	1	68
Bolnica za duševne bolezni v Ljubljani		259
Blaznica-hiralnica v Ljubljani . . .	Cn	199
Bolnica za duševne bolezni na Studencu	Du	393
Splošna bolnica v Mariboru .	O	280
Javna bolnica v Celju		g-	203
Javna bolnica v Brežicah . ,	n>	87
Javna bolnica v Slovenjgradcu. . .		46
Javna bolnica v Murski Soboti, . .	03	110
Javna bolnica v Ptuju		m	47
Hiralnica v Ptuju		S	104
Hiralnica v Vojniku		sr	163
Zenska javna bolnica v Novem mestu	H-U	65
Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji	is	65
Javna obča bolnica v Krškem . . .		54
Skupaj	. .	2658
V Ljubljani, dne 29. avgusta 1925.
Inspektor ministrstva za narodno zdravje: dr. Katičić s. r.
Št. 3049/V. ex 1925.
Razglas.
Po naredbi ministrstva za finance, generalne direkcije državnega računovodstva, z dne 26. avgusta j 1925., DR br. 100.754, veljajo za vsa državna izpla-j Čila v tuji valuti v mesecu septembru 1925. ti-le ob-! računjevalni kurzi:
1 napoleondor.............Din 216-—-
100 francoskih frankov . .	. »	262-—
100 belgijskih frankov .	.		254—
100 grških drahem ....	. »	86-—
100 italijanskih lir .	.	.	.		202-—i
100 švicarskih frankov .	.	»	1083-—
100 španskih pezet ....	. »	805—
100 nizozemskih goldinarjev	. »	2250—
100 danskih kron ....	. »	1293—
100 švedskih kron ....	. »	1500—
100 finskih mark ....	. »	142—
1 angleški funt ....	. »	271—
1 ameriški dolar .	.	•	•	. »	55-80
100 romunskih lejev . • •	»	28-50
100 bolgarskih levov . . •	. »	40-60
1 papirnata turška lira .	. *	32-50
100 papirnatih turških pijastr	ov »	32-50
100 češkoslovaških kron . .	. »	165-50
1 avstrijski šiling . . .	. »	7-85
000 madžarskih kron . . .	. »	785—
1 poljski zlat			10—
1 zlata nemška marka . .	. »	13-30
Delegacija ministrstva financ	v Ljubljani,	
dne 2. septembra 1925.
Delegatov namestnik: Bonač s. r.
Št. A IV 4660/5 ex 1925.
Razglas o podaljšavi roka za popisovanje in žigosanje obveznic avtonomnih posojil bivših kronovin Dalmacije in Štajerske.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Gg la 17/25.	1560
Oklic.
Olgi M az uranovi je vročiti v izvršilni stvari Otona Doktoriča v Ljubljani zoper Olgo Mazuranovo zaradi 9660 Din izvršilno dovolilo z dne 28. avgusta 1925., o pr. št. Cg la 17/25, s katerim je dovoljena izvršba z rubežem pravice do predmetov Olge Mazu-ranove, ki so v shrambi I. Mathiana v Ljubljani.
Ker je bivališče Olge Mazuranove neznano, se ji postavlja za skrbnika dr. Milan Korun, odvetnik v Ljubljani.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek I. a,
dne 28. avgusta 1925.
S 23/25—2.	1575
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Josipa Bana, trgovca v Št. Petru v Savinski dolini.
Konkurzni komisar: Fran Tiller, deželnosodni svetnik okrožnega sodišča v Colju.
Upravnik mase: dr. Alojzij Rakun, odvetnik v Celju.
Prvo zborovanje upnikov pri imenovanem sodišču v sobi št. 2 dne 2 8. septembra 1925. ob desetih. Oglasitvoni rok do dne 15. oktobra 1 925. Narok za ugotavljanje pri imenovanem sodišču dne L novembra 1 92 5. ob devetih.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 31. avgusta 1925.
C I 760/25—1.	1552
Oklic.
Marko Bohi, posestnik v Zgornji Velki št. 176, in Ivan Kramberger, posestnik v Svečnah, sta vložila zoper Marijo Hafnerjevo, posestnico iz Ploderš-nico, tožbo zaradi priposestvovanja.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 14. septembra 1 9 2 5. ob četrt na devet pri tem sodišču v sobi št. 14.
Ker je sedanje bivališče Marije Hafnerjeve neznano, se ji postavlja za skrbnika dr. Juro Jan, odvetnik v Mariboru.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek I.,
dne 9. avgusta 1925.
A V 261/25.	1554
Poklic dediča neznanega bivališča.
Ivan Sušnik, župnik v p. in računski revident pri knezoškofijskem ordinariatu v Mariboru, je dne 30. aprila 1925. umrl. Poslednja volja se ni našla.
Dediči, katerih bivališče sodišču ni znano, se po-zivljejo, naj se tokom enega leta od današnjega dne zglase pri tem sodišču. Po tem roku se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z Ivanom Ašičem, notarjem v Mariboru, ki se je postavil odsotnim dedičem za skrbnika.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek V.,
dne 19. avgusta 1925.
A VI 316/25—28.	1551
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
K podpisanemu okrajnemu sodišču naj pridejo vsi tisti, ki jim gredo kot upnikom terjatve do zapuščine Viktorja P regi e j a, župnika pri Sv. Lovrencu na Pohorju, umrlega dne 26. junija 1925., zaradi napovedi in dokaza svojih zahtev dno 14. novembra 1 9 2 5.
ob devetih ali pa naj v lože do tega časa pismeno prošnjo, kor ne bi imeli sicer upniki do te zapuščine, če bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla, nikako nadaljnje pravice, razen kolikor jim pristoji zastavna pravica.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VI.,
dne 26. avgusta 1925.
T 76/25—3.	1553 a—1
Amortizacija.
Po prošnji, ki jo je vložila Ana P,u 1 k o, posestnikova hči v Doleni št. 88, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila: Vložna knjižica Mestne hranilnico v Ptuju št. 39/520 s stanjem 366 Din 9 p.
imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih meseci h, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da vložna knjižica ni več veljavna.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 27. avgusta 1925.
E Nc IH 24/25—8.	1538
Dražbeui oklic.
Na predlog drja. Jura Krašovca, odvetnika v Celju, kot konkurznega upravitelja, bo dne 2 6. septembra 19 2 5. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiško knjigo za Zagrad, vi. št. 8:
Označba nepremičnin: poslopja, cenilna vrednost 50.870 Din 75 p, zemljišča, cenilna vrednost 73.918 Din 75 p, skupaj 124.789 Din 50 p.
Najmanjši pomidek: 84.416 Din.
K nepremičnini spadajo te-le pritekline: 3 vozovi, 1 sani, 1 samokolnica, 1 slamoreznica, 1 plug, 1 železna brana, 4 kose, 1 kramp, 1 žaga, 1 brus, 1 lopata, 1 velike škarje, 1 sekira, 1 spona in drugo gospodarsko orodje v cenilni vrednosti 1834 Din 50 p.
Pod najmanjšim ponudkom se no bo prodajalo.
Vadij: 12.662 Din 40 p.
Okrajno sodišče v Celju,
dne 1. avgusta 1925.
E 339/25—7.	1540
Dražbeni oklic.
Na predlog Janeza Godca in Jere Godčeve, posestnikov v Tepanju, zastopanih po drju. Josipu Pučniku, odvetniku v Slovenski Bistrici, bo dne 3 0. septembra 1 9 2 5. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiško knjigo za katastralno občino Veliki Lipoglav, vi. št. 63:
Označba nepremičnin: hiša, cenilna vrednost 2500 Din, gospodarsko poslopje s svinjakom, cenilna
▼rednost 1250 Din, 'poslopje s stiskalnico, cenilna ▼rednost 1250 Din, njiva (pare. št. 380), cenilna vrednost 926 Din, pašniki (pare. št. 383/2, 383/1, 383/3, S79, 384), cenilna vrednost 2865 Din, vinograd (pare. št. 379, 384), cenilna vrednost 7500 Din, gozd (pare. št. 338, 338/10), cenilna vrednost 7238 Din), skupaj 33.529 Din. Najmanjši ponudek znaša 16.000 Din.
Priteklin ni.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Okrajno sodišče v Konjicah, oddelek II.,
dne 8. avgusta 1925.
E 336/25—4.	1556
Dražbeni oklic.
Na predlog PosojilnicevKonjicah, r. z. z o. z., zastopane po drju. Antonu Prusu, odvetniku ▼ Konjicah, bo dne 1. oktobra 192 5. ob enajstih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiško knjigo za katastralno občino Žiče, ▼1. št. 316:
Označba nepremičnin: hiša št. 73, cenilna vrednost 3750 Din, svinjak, cenilna vrednost 500 Din, pašnik (pare. št. 1134/2), cenilna vrednost 336 Din, vrt (pare. št. 1134/3), cenilna vrednost 155 Din, njiva (pare. št. 1178), cenilna vrednost 2764 Din 50 p, travnik (pare. št. 1179/3), cenilna vrednost 1329 Din, skupaj 8834 Din 50 p.
Najmanjši ponudek znaša 6000 Din.
Priteklin ni.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Okrajno sodišče v Konjicah, oddelek II.,
dne 26. avgusta 1925.
E 158/25—'7.	1549
Dražbeni oklic.
Dne 2 9. septem bra 192 5. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Reštanj, vi. št. 186.
Cenilna vrednost: 66.190 Din; najmanjši ponudek: 35.456 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe; sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, oddelek II.,
dne 24. avgusta 1925.
E 146/25—7.	1541
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. septembra 192 5. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gerlinci, vi. št. 134 in 180.
Cenilna vrednost: 15.555 Din; najmanjši ponudek: 10.370 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 12. avgusta 1925.
E 557/25—10.	1511
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. septembra 192 5. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: hiše št. 97 v Stari Fužini, 1 travnika in 1 njive, zemljiška knjiga Studor, vi. št. 410.
Cenilna vrednost: 33.750 Din (s priteklinami vred); najmanjši ponudek: 22.500 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici,
dne 14. avgusta 1925.
E 294/25.	1583
Dražbeni oklic.
Dne 2. oktobra 192 5. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Polzela, vi. št. 396.
Cenilna vrednost: 15.808 Din 50 p; najmanjši ponudek: 10.539 Din 16 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vranskem, oddelek II., dne 12. avgusta 1925.
P 87/25—1.	1568
Razglasitev preklica.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča % dne 12. avgusta 1925., opr. št. L 9/25—4, je bila Marija Peternelj, užitkarica na Zirovskem ▼rhu pri Sv. Antonu št. 17, zaradi duševne omejenosti omejeno preklicana.
Za skrbnika ji je postavljen Jožef Čadež n« Trati št. 3.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, oddelek !.,
dne 31. avgusta 1925.
1508 B. Vpisi v zadružni register.
II.	Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
530.	Splošna gradbena produktivna zadruga, re-
gislrovana zadruga z omejeno zavezo v Celju: Besedilo firme odslej: Splošna gradbena-gospo-darska-produktivna zadruga <Naprej>, registro-vana zadruga z omejeno zavezo v Celju.
Obratni predmet: Zadruga
1.	) Zbira člane, ki hočejo s skupno pomočjo in s podporo občin, države in podobnih činiteljev graditi zadružna stanovanja,’katera se bodo oddajala potrebnim članom po posebnem pravilniku v najem.
2.	) Pomaga članom, da pridobe po možnosti lasten dom. Način zadružne pomoči se določi s posebnim pravilnikom.
3.	) Zgradi lastno zadružno poslopje za izvajanje zadružnih obrtov in zadružne trgovine lastnega in tujega izdelka po predpisih zadružnega zakona.
4.	) Ustanavlja svoje delavnice za izvrševanje naslednjih obrtov:
a)	zidarskega in krovskega,
b)	tesarskega in mizarskega,
c)	slikarskega in pleskarskega,
d)	stavbnega in galanterijskega kleparstva,
e)	stavbnega in orodbenega ključaničarstva,
f)	vsakovrstnih koncesioniranih in nekoncesioni-ranih obrtov, spadajočih v gradbeno stroko,
g)	pekovskega,
h)	krojaškega in čevljarskega obrta.
5.	) Ustanavlja prodajalne za svoje in tuje izdelke kakor tudi za vse predmete, spadajoče ▼ manufakturno, kolonialno stroko, ter jih vodi po predpisu zadružnega zakona.
6.	) Nakupuje razna zemljišča v gradbene svrhe.
7.	) Nakupuje poljedelska in gozdna posestva ter jih okorišča za pridelovanje življenskih potrebščin ali pa jih oddaja zadružnikom v najem.
8.	) Ustanovi s privolitvijo pristojnega oblastva <Dom> za samce.
9.	) Pomaga članom s kreditom bodisi ▼ gotovini, bodisi v blagu na primerno varstvo zaradi zaposlitve v zadrugi, in sicer po določilih pravilnika.
10.) Sprejema hranilne vloge od članov in nečlanov zadruge ter jih obrestuje v .višini, ki jo vsakokrat sklene občni zbor zadruge.
Načelništvo sestoji iz najmanj šestih oseb, in sicer: a) načelnika (predsednika), b) načelnikovega namestnika, e) blagajnika, č) knjigovodja in zapisnikarja in d) iz dveh nadaljnjih članov. Pravico, zastopati zadrugo, ima načelništvo. Izbrisala sta se člana načelništva Franc Leskovšek, železostružec v Gabrjih, in Edvard Zur mer, mizar v Gabrjih; vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva Franc Jelen, železničar v Gabrjih, Stefan Lah, pek v Celju, in Frane Weissbacher, zidar ,v Celju.
Celje, dne 22. julija 1925.
531.	Posojilnica v Dobrepoljnh, r. z. z n. z.: Izbrisal se je član načelništva Andrej Martinčič; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Franc Presetnik, kaplan v Vidmu št. 2.
Novo mesto, dne 29. julija 1925.
532.	cKlavnica», registrovana zadruga z omejeno zavezo v Guštanju:
Izbrisali so se dosedanji člani načelništva Luka Juh, Anton Sterže, Štefan Stehanih in Ivan Verčko; vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva Aleksander Dervodel, delovni mojster na Ravnah pri Guštanju (načelnik), Josip Sikora, strugar in posestnik v Guštanju (načelnikov namestnik), Anton Konecnik, uradnik na Ravnah, in Josip Vidrih, jeklarniški delavec in posestnik v Guštanju.
Maribor, dne 10. julija 1925.
Proglasitve za mrtve.	1566
Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. Št. 128, o pogrešancu, označenem z * pa po § 24, št. 1. obč. drž. sak. domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mn dado to kako drugače na znanje.
Ime In rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št. oklica	Oklicnl rok poteče dne	
Mihael Šmagel), rojen dne 2. julija 1896., posestnikov sin vZavratcu št. 20., pristojen v Studenec, srez Krško.	Odšel leta 1915. kot vojak 20. pehotnega polka na vojno ter se udeležil bojev na ruski fronti; od takrat ni več sledu o njem.	Oče Mihael Šmagelj.	—	16. 7. 1925.; T 24/25—2'.	10. marca 1926.	
Janez Kos, rojen dne 21. novembra 1897., hišarjev sin v Žu-pečl vasi, pristojen v Cerklje, srez Krško.	Odrinil leta 1915. s 171m pehotnim polkom na rusko fronto; od takrat ne-izvesten.	Jožef Mladkovlč v Župečl vasi št. 5.	—	16. 7. 1925.; T 25/25-2.	10. marca 1926.	
Jožef Dragan, rojen dne 19. januarja 1878., oženjen posestnik v Čušnji vasi št. 40., pristojen v Trebelno, srez Krško.	Služil pri 27. domobranskem pehotnem polku ter se udeležil 28. avgusta 1914. bitke pri Prze-myšlanih.	Žena Marija Dragan.	Ivan Smollk, sodni oflclal v p. v Novem mestu.	24. 7. 1925.; T 26/25-4.	10. marca 1926.	
Martin Bradač, rojen dne 18. novembra 1890., posestnikov sin v Dobindolu št. 12., pristojen v občino Toplice.	Služil kot vojak pri 17. domobranskem pehotnem polku ter se udeležil bojev na italijanski fronti; od meseca oktobra 1918. neizvesten.	Sestra Matilda Darovec.	—	29. 7. 1925.; T 27/25-4.	10. marca 1926.	
* Janez Zupančič, rojen dne 21. junija 1853., oženjen delavec v Veliki Loki št. 35., pristojen v Dobrniče, srez Novo mesto.	Odšel leta 1886. v Ameriko ter pisal le prvo leto; potem neizvesten.	Žena Uršula Zupančič v Zidanem mostu pri Trebnjem.	Alojzij Gliha v Veliki Loki.	18. 8. 1925.; T 28/25-5.	10. oktobra 1926.	
Janez Kobe, rojen dne 2. januarja 1892., oženjen delavec v Gornjih Radencah, pristojen v Radence, srez Črnomelj.	Prišel kot vojak 17. pehotnega polka v Galicijo, odkoder zadnjič pisal dne 24. avgusta 1914.; od takrat neizvesten.	Žena Marija Kobe.		25. 8. 1925.; T 29/25-3.	10. marca 1926.	
533.	«Klavnica», registrovana zadruga z omejeno zavezo v Guštanju:
Po sklepu občnega zbora z dne 10. maja 1925. so se izpremenila zadružna pravila v §§ 9. in 34. Opravilni delež znaša 100 Din.
Maribor, dne 8. avgusta 1925.
534.	Hranilnica in posojilnica na Igu, regist^o-vana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Viktor Koechler; vpisal pa se je Janez Klemenčič, župnik na Igu. Ljubljana, dne 25. junija 1925.
535.	Hranilnica in posojilnica v Kostanjevici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisal se je izstopivši član načelništva Janez Vilfan; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Janez Stopar, posestnikov sin v Oštercu št. 9. Novo mesto, dne 10. avgusta 1925.
536.	Nabavi jalna zadruga državnih nameščencev v Kranju, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Josip Ahlin; vpisal pa se je član načelništva France Matekovič, višji sodni oficial v p. v Kranju.
Ljubljana, dne 25. junija 1925.
537.	Hranilnica in posojilnica v Limbušu, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Anton Robič; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Avgust Robič, posestnik v Pekrah št. 19.
Maribor, dne 8. avgusta 1925.
538.	Delavsko stavbeno društvo v Ljubljani, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Peter Bizjak. Ljubljana, dne 9. julija 1925.
539.	«Jugometalija», splošna kovinska industrija v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno
zavezo:
Vpisala se je izprememba zadružnih pravil v § 16., sklenjena na občnem zboru z dne 5. aprila 1925.	, j .j;
Načelništvo sestoji iz petih članov, od katerih morajo bivali trije v Ljubljani.
Izbrisala sta se člana načelništva Ivan Hladnik in Franc Gross; vpisali pa so se člani načelništva Ignacij Mihevc, klepar v Ljubljani, Josip Udovč, železniški uradnik v Ljubljani, Jakob Klenovšek, vodja Zadružne elektrarne v Trbovljah, in Franc Lesičar, ključaničar ,v Lokah pri Trbovljah.
L j u b 1 j a n a, dne 9. julija 1925.
540.	Kmetijsko društvo na Ljubnem, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Po sklepu občnega zbora z dne 31. maja 1925. se je zadruga razdružila ter je prešla v likvidacijo.
Likvidatorja: Josip Zagožen, posestnik v Podtem, in Valentin Sušnik, posestnik v Savini št. 2.
Besedilo likvidacijske firme: Kmetijsko društvo na Ljubnem, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorja podpisujeta likvidacijsko firmo skupno.
Celje, dne 22. julija 1925.
541.	I. mariborska delavska pekarna, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Po sklepu občnega zbora z dne 17. maja 1925. so se izpremenila pravila v §§ L, 59., 60. in 68. Maribor, dne 3. julija 1925.
542.	«Panonija», osrednja gospodarska zadruga r Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Vpisala sta se novoizvoljena člana načelništva Ante Tončič, posestnik v Pobrežju, Zrkovska cesta št, 52, in Jožef Klanjšček, posestnik v Pobrežju, Zrkovska cesta št. 55.
Zadružna pravila so se izpremenila v §§ 5., 7. in 18.
Opravilni delež znaša 10 Din; ob pristopu se morai plačati vsaj en delež.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega dvajsetkratnim zneskom. Mari b o r, dne 8. avgusta 1925.
543.	Kmetijsko društvo v Mengšu, registrovana! zadruga z omejeno zavezo:
Po sklepu občnega zbora z dne 22. marca 1925. se je zadruga razdružila ter je prešla v likvidacijo.
Likvidatorji so dosedanji člani načelništva. Likvidacijska firma:	Kmetijsko društvo v
Mengšu, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorji podpisujejo likvidacijsko firmo skupno.
Ljubljana, dne 25. junija 1925.
544.	Kletarsko društvo v Ormožu, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Po sklepu občnega zbora z dne 15. marca 1924. so se izpremenila zadružna pravila v § 37. Maribor, dne 8. avgusta 1925.
545.	Ormoška posojilnica, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisal se je dosedanji član načelništva Avgust Kreutz; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Anton Venta, veleposestnik v Ostušovcih. Maribor, dne 18. julija 1925.
546.	Ormoška posojilnica, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Po sklepu občnega zbora z dne 5. julija 1924. so se izpremenila zadružna pravila v § 29. Maribor, dne 8. avgusta 1925.
547.	Zadružna elektrarna v Ormožu, registrovana
zadruga z omejeno zavezo:
Zadružna pravila so se izpremenila v § 34. Maribor, dne 5. julija 1925.
548.	Električna strojna zadruga v Poljanah nad Škofjo Loko, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Vpisala se je izprememba §§ 7. in 31. zadružnih pravil, sklenjena na občnem zboru z dne 26. aprila 1925.
Izbrisala sta se člana načelništva Ivan Dolinar in Franc Jelovčan; vpisala pa sta se člana načelništva Anton Čadež, posestnik ,v Srednji vasi št. 8, in Franc Kloboves, poslovodja v Poljanah št. 17.
L j ubijan a, dne 25. junija 1925.
549.	Pettauer Vorschussverein, registrierte Genos- ! senschaft mit unbeschränkter Haftung — Ptujsko predujemno društvo, registrovana zadruga z neomejeno zavezo s sedežem v Ptuju:
Izbrisal se je dosedanji član načelništva Viljem Blanke; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Pavel Ornig, veletržec v Ptuju.
Vpisala se je izprememba § L, točke 4., § 27., točke 5., §§ 4L, 50. in 68. zadružnih pravil. Maribor, dne 18. julija 1925.
550.	Mlekarska zadruga v Radomlju, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisali so se člani načelništva Janez Jerman, Janez Potokar, Primož Grošelj, Lovro Grlič, Franc Kaplja in Franc Pirš; vpisali pa so se člani načelništva Ivan Pavlin, posestnik v Radomljah, Leopold Apfaltrern, veleposestnik v Črnelem, Alojzij Cerar, posestnik v Škrjančevem, Franc Podbevšek, posestnik v Dobu, Janez Zupan, posestnik v Preserju, in Mihael Mrčun, posestnik v Radomljah. Ljubljana, dne 25.junija 1925.
551.	Hranilnica in posojilnica v Selnici ob Dravi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Po sklepu občnega zbora z dne 23. septembra 1923. so se izpremenila pravila v § 6., I. odstavku. Maribor, dne 10. julija 1925.
552.	Kmetijska (nakupovalna in prodajna) zadruga v Solčavi, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izstopila sta iz načelništva Franc Grobler, kaplan, in Jože Podbrežnik, posestnik — oba v Solčavi; vstopila pa sta v načelništvo novoizvoljena člana Franc Štiftar, posestnik, in Karel Virant, poslovodja — oba v Solčavi.
Celje, dne 22. julija, 1925.
553.	Posojilnica za župnijo Sv. Barbaro v Halozah, registrovana zadruga ? neomejeno zavezo:
Izbrisali so se dosedanji člani načelništva Franc Jurgec,- Emil Blaš in Josip Žuran; vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva posestniki Martin Korenjak v Medribnikih št. 15, Mihael Gabrovec v Gruško.vcu št. 66, Vid Kolednik v Pristavi št. 5 in Franc Gnilšek v Gradišah št. 62.
Maribor, dne 10. julija 1925.
554.	Kmetska hranilnica in posojilnica pri Sv. Bol-fenku pri Središču ob Dravi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Franc Planinc; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Ivan Zadravec, župnik v p. pri Sv. Bolfenku.
Maribor, dne 3. julija 1925.
555.	Narodna hranilnica in posojilnica pri Sv. Bolfenku pri Središču, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Po sklepu občnega zbora z dne 26. julija 1925. so se izpremenila zadružna pravila v § 43. Maribor, dne 8. avgusta 1925.
556.	Hranilnica in posojilnica v Šmartnem ob Dreti, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Franc Remic ml., trgovec v Šmartnem ob Dreti; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Martin Zidar, posestnik in trgovec v Šmartnem ob Dreti.
Celje, dne 5. avgusta 1925.
557.	Kmetska hranilnica in posojilnica v Šmartnem pri Litiji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisali so se člani načelništva Ivan Wakou-nigg, Mihael Debelak, Franc Hauptman in Ivan Slavine; vpisali pa so se člani načelništva Franc Izgoršek, posestnik in tvorničar v Šmartnem pri Litiji, Franc Kanduč, posestnik v Venetišah pri Litiji, Josip Borišek, posestnik in gostilničar v Litiji, in Ognjeslav Fincinger, kovač v Šmartnem pri Litiji.
Pristavila se je pri že vpisanem Ferdu Tomažinu označba: načelnik, pri že vpisanem Ivanu Robavsu pa označba: načelnikov namestnik.
L j u b 1 ja n a, dne 25. junija 1925.
558.	Kmetsko-delavska hranilnica in posojilnica v Teharjih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisala sta se člana načelništva Martin Medved, kaplan na Teharjih, in Ivan Ferenčak, posestnik v Prožinu; vpisala pa sta se novoizvoljena člana načelništva Oton Simunič in Janez Resnik, oba posestnika v Bukovem žlaku.
Celje, dne 22. julija 1925.
559.	Kmcčko-delavska hranilnica in posojilnica t Trbovljah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Franc Časi, župnik v Trbovljah; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Jakob Gasparič, župnik v Trbovljah II.
Celje, dne 22. julija 1925.
560.	Splošna delavska gospodarska zadruga «Rudarski dom», registrovana zadruga z omejeno zavezo v Trbovljah:
Izbrisal se je Matevž Aškerc, rudar v Trbovljah-Lokah, ker je izstopil iz načelništva; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Franc Slapšek, elektrik v Lokah št. 204 (Trbovlje L).
C e 1 j e, dne 22. julija 1925.
561.	Stavbinska zadruga Lastni dom v Trbovljah,
registrovana zadruga z omejeno zavezo: Izbrisal se je član načelništva Ivan Zupan v Retju št. 49; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Anton Kajina, višji paznik v Lokah-Trbovljah I.
Celje, dne 22. julija 1925.
562.	Tržiška posojilnica, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Tržiču:
Vpisala se je izprememba §§ 7. in 28. zadružnih pravil, sklenjena na občnem zboru z dne 29. marca 1925.
V načelništvo so vstopili Ivan Lončar, hotelir in posestnik v Tržiču št. 43, Anton Markelj, posestnik in trgovec v Tržiču št. 26, in Franc Stritih, tesarski mojster v Bistrici št. 50.
L j u b 1 j a n a, dne 25. junija 1925.
563.	Ljudska hranilnica in posojilnica v Zagorju
ob Savi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Vpisala se je izprememba pravil v §§ 10. in 28., sklenjena na občnem zboru z dne 1. marca 1925.
Dan, uro, kraj in dnevni red občnega zbora je treba razglasiti vselej vsaj osem dni prej z naznanilom, nabitim v uradovalnici.
Ljubljana, dne 25. junija 1925.
554. Hranilnica in posojilnica v Žičah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Josip Florjančič, župnik v Žičah; vpisal pai se je novoizvoljeni član načelništva Franc Repič, posestnik v Žičah št. 41.
Celje, dne 22. julija 1925.
III.	Izbrisala se je nastopna zadruga:
565. Nabavljačka zadruga državnih službenika, r. z. z o. z. v Črnomlju v likvidaciji:
Ker je likvidacija končana.
Zadružne poslovne knjige hrani cSavez nabav-Ijačkih zadruga> v Beogradu.
Novo mesto, dne 4. avgusta 1925.
Št. 8a3/25.	1559
Objava.
Po zmislu § 7. odvetniškega reda se objavlja, da je gospod dr. Igo Šilar z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik odvetnikov s sedežem v Kranju.
V	Ljubljani, dne 31. avgusta 1925.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: podpredsednik dr. J. Žirovnik s. r.
Št. 893/25. '	1564
Objava.
Po zmislu § 7. odvetniškega reda se objavlja, da je gospod Aleksander Ravnikar, višji deželno-sodni svetnik v p., z današnjim dnem vpisan v tukajšnji hnenik odvetnikov s sedežem v Mariboru.
V	Ljubljani, dne 1. septembra 1925.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: podpredsednik dr. J. Žirovnik s. r.
K št. 42.433/25.	1534 3—3
Razglas o licitaciji.
Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi Členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1924., njegovih izprememb in dopolnitev, natisnjenih v «Službenih Novinah» z dne 16. februarja 1922., in pravilnika, natisnjenega v «Službenih Novinah» z dne 25. novembra 1921., pismeno ofertno licitacijo za gradnjo vodovoda na ranžirni postaji v Splitu z rezervoarjem 80 m8 in dolžino cevovoda z 800 m cevi v premeru 800 mm.
Za izvedbo tega dela veljajo razen gradbenega elaborata obči in posebni pogoji, navedeni v službenem navodilu za gradbene direkcije.
Obrazec stroškovnika in načrti se dobivajo za 30 dinarjev pri podpisani direkciji, oddelku L, v sobi št. 77 in pri prometni upravi državnih železnic v Splitu.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 dinarjev, se morajo izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: «Ponudba za gradnjo vodovoda na ranžirni postaji v Splitu po razpisu št. 42.433/25 za dan 2. oktobra 1925. ponudnika N. N.».
Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci dne 2. oktobra 1925., in sicer med 10. in 11. uro v roke predsedniku družbene komisije.
Licitacija se bo vršila od 11. uri v. sobi št. 67 podpisane direkcije.
Vsak ponudnik mora položiti po členu 88. zakona o državnem računovodstvu kot kavcijo 5 % (ali 10 %, če je tuj državljan) ponujene vsote, in sicer pri blagajni podpisane direkcije najkesneje do 10. ure na dan licitacije ali v gotovini ali pa v pravilnih uradnih papirjih.
O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku družbene komisije.
Vodovod mora biti popolnoma izvršen do dne 28. februarja 1926.
V	ponudbi morajo postaviti ponudniki cene tako, da bodo stalne, t. j. obvezne, najsi bi se zvišale cene bodisi materialu, bodisi delovni moči; podražitev ali kakršnekoli zahteve se ne bodo jemale v poštev. Dražitelj mora izročiti predsedniku komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska ali obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje.
Zlasti se opozarjajo licitanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo vse pogoje in da pristajajo, dražiti po njih.
Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije po
11.	uri, ne bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer se bo vršila licitacija.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v- Zagrebu.
Št. 6103.	1539 3—3
Razglas o IS. pismeni ofertni licitaciji za zgradbo žslezuobetonsbega most» čez Savo pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru.
Po nalogu ministrstva za gradbe št. 18.360 z dne 19. avgusta 1925. razpisuje gradbena direkcija v Ljubljani na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, razglašenih v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 16. februarja 1922., in pravilnika, natisnjenega v «Službenih Novinah» z dne 25. novembra 1921. II. pismeno ofertno licitacijo za prevzem zgradbe železnobetonskega mostu čez Savo pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru.
Gradbena vsota je proračunjena na 365.540 Din.
Ponudbe se morajo glasiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene uradnega proračuna, odobrenega po ministrstvu za gradbe; vendar pa se ponudbe, ki bi presezale vsoto 316.192 Din 10 p, ne bodo vpoštevale.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, priloge pa vsaka s kolkom za 2 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci dne 14. septembra 192 5. v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: «Ponudba za prevzem zgradbe železnobetonskega mostu čez Savo pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru ponudnika N. N.», in sicer neposredno v roke predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro. Licitacija se bo vršila isti dan ob 11. uri v sobi št. 17 gradbene direkcije v Ljubljani.
Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bodo vpoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti in brezpogojno pristaja na gradbene pogoje, ter mora položiti kavcijo 10 % (ali 20 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote. Kavcija se mora položiti pri blagajni delegacije ministrstva financ v Ljubljani najkesneje do dne 13. septembra 1925. bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu člena 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka «B».
Blagajnično položnico mora ponudnik pokazati predsedniku licitacijske komisije. Obenem s ponudbo, toda posebe in odprto, je treba predložiti predsedniku komisije potrdilo davčnega urada, opremljeno s kolkom za 20 Din, da so plačani vsi davki za tekoče trimesečje, kolkovano izpričevalo usposobljenosti za izvrševanje ponujenih del in potrdilo ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati ofertnih licitacij.
Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati delo ne glede na višino ponujene vsote, ali pa vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po licitaciji.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 25. avgusta 1925.
Št. 57.
Usposobljenostni izpiti za slovensko stenografijo v oktobrskem roku 1925.
Usposobljenostni izpiti za slovensko stenografijo na srednjih in tem sorodnih šolah se bodo vršili v soboto dne 3. oktobra 1 92 5. v poslopju županijske oblasti v Ljubljani, Bleiweisova cesta št. 10, II. nadstropje, soba št. 21.
Pismeni izpit se prične ob 9. uri, ustni pa bo istega dne popoldne.
Prošnje za pripust k izpitu, pravilne kol kovani in opremljene po točki 4. pravilnika (glej Uradni list 14 z dno 30. januarja 1920.), naj se vlože najkesneje do dne 2 0. septembra 192 5. pri predsedniku izpraševalne komisije (Ljubljana, Bleiweisova cesta št. 10).
Izpitna pristojbina znaša 150 Din.
Izpraševalna komisij# za slovensko stenografijo v Ljubljani,
dne 31. avgusta 1925.
J. Wester s. r., inspektor srednjih šol, t. č. predsednik izpraševalne komisije.
Št. 614/pr./1925.	1569 3—4
Razpis.
Po naročilu inšpektorja ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani z dne 28. avgusta 1925., št. 9590, se razpisuje na podstavi zakona o državnem računovodstvu (členi 82. do 105. a) in pravilnika, natisnje-nih v «Službenih Novinah» z dne 16. februarja 1922. in z dne 25. novembra 1921. (Uradni list z dne llega marca 1922., št. 57/23, z dne 25. januarja 1922., št. 10/7, in z dne 24. junija 1922., št. 186/67) ponovna pismena ofertna licitacija za dobavo kruha, mleka, moke, mlevskih izdelkov, špecerijskega in kolonialnega blaga za čas od dne 1. oktobra 1925. do dne 31. marca 1926.:
za državno splošno bolnico v Ljubljani, za državno bolnico za duševne bolezni v Ljubljani in na Studencu in
za državno bolnico za ženske'bolezni v Ljubljani. Licitacija se bo vršila dne
19. septembra 1925. ob enajstih v pisarni ravnatelja državne splošne bolnice, kjer dobivajo interesenti tudi podrobnejša pojasnila o dobavah.
Popolni razpis je natisnjen v Uradnem listu 66 z dne 14. julija 1925.
Ravnateljstvo državne splošne bolnice v Ljubljani,
dno 31. avgusta 1925,
Razne objave.
Objava.
S pozivom na razglas generalnega inspektorata ministrstva za finance v «Službenih Novinah» I br. 17.610 z dne 1. septembra 1925. in na podstavi pogodbe z ministrstvom za finance I br. 15.180 z dne 23. junija 1925. bo dajala Narodna banka po svoji centrali in vseh podružnicah v promet novo-kovani denar po 2, 1 in 0-50 Din v partijah, kakor bo prihajal iz kovnice. Kovani denar se začne dajati v promet dne 5. septembra t. 1. z novci po 2 Din.
Kovani denar se bo dajal v promet r okroglih vsotah po 100, 200, 300 itd. dinarjev izključno v zameno za bančne novčanice.
Uprava Narodne banke.
1563 Vabilo na I. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Jugoslovenska-češka tvornica bombažnih tiskanin, d. d. v Kranju
v četrtek dne 17. septembra 192 5. ob desetih v družbenih pisarničnih prostorih v Kranju na Ga-štaju z nastopnim dnevnim redom:
1.	) Poročilo upravnega sveta, predložitev računskih zaključkov in bilance za poslovno leto 1924. in poročilo upravnega sveta o poslovanju v minulem poslovnem letu, poročilo revizorjev bi sklepanja • teh predlogih.
2.	) Razdelitev čistega dobička za leto 1924.
3.	) Volitev dveh revizorjev in enega namestnika in določitev njih nagrade.
4.	) Sklepanje o predlogu upravnega sveta, da bi se zvišala delniška glavnica od 5,000.000 Din na 10,000.000 Din.
5:) Sklepanje o predlogu upravnega sveta, da bi se glede na zvišbo delniške glavnice izpremenil § 7. družbenih pravil.
6.) Slučajnosti. *	*	*
Po § 14. družbenih pravil imajo pravico glasovati oni delničarji, ki so položili pri družbeni blagajni v Kranju šest dni pred zborovanjem vsaj 10 delnic z nezapadlimi kuponi. Dolničarji glasujejo lahko po § 18. pravil osebno ali pa po pooblaščencu. Posest 10 delnic daje pravico do enega glasu. (§ 16.)
Upravni svet.
1578	Razid društva.
«Slovensko društvo ,Napoleon*» v Celju s podružnico v Mariboru se je prostovoljno razšlo.
Anton Kozamernik s. r.	Miroslav Gobec s. r.
bivši tajnik.	bivši predsednik.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Mirotlav Ambrožič v Ljubljani.