Doma iz Trsta, živi v Londonu, koncertira v Avstriji Štandreške mamice bi rade spet igrala Predstavili prenovljeno 46. Barcolano
Primorski
dnevnik
št. 163 (21.096) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SREDA, 16. JULIJA 2014
Primorski mobile
Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj
Snemi aplikacijo s spletne trgovine
□ Available on the
App Store
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €

Dušan Udovič
Te dni se moramo spomniti še ene pomembne obletnice. Sredi julija 1974, torej točno pred 40 leti, je na Pomorski postaji v Trstu, ki je bila tedaj ravnokar prirejena v kongresni center, potekala odmevna mednarodna konferenca o manjšinah. Za Trst je bil to prelomen dogodek, saj je bilo manjšinsko vprašanje dotlej še vedno v senci. Glavno zaslugo za organizacijo konference je imela tedanja levosredinska pokrajinska uprava, ki jo je vodil Michele Zanetti, mlad, napreden demokrščanski voditelj odprte vizije.
Več dni trajajoča konferenca je bila izjemna priložnost za nastop tedaj najbolj uveljavljenih strokovnjakov o manjšinskih vprašanjih. Prišli so iz Italije, nekdanje Jugoslavije in številnih evropskih držav. Prvič pri nas je bilo manjšinsko vprašanje umeščeno v širok mednarodni kontekst, dobilo je številne znanstvene utemeljitve. Naša skupnost se je na konferenci angažirala z vsem svojim tedanjem intelektualnim potencialom, za to priložnost je bilo pripravljenih nič koliko temeljnih raziskav na različnih področjih.
Dotlej tolikšnih priložnosti ni bilo, zato lahko konferenco štejemo kot izhodišče za organizirano raziskovalno delo v okviru naše skupnosti. Ni slučaj, da so bili v konferenco vpreženi številni intelektualci, med njimi dr. Karel Šiškovič, ki so le nekaj mesecev potem začeli postavljati na noge Slovenski raziskovalni inštitut, ustanovo, ki je danes nevralgični center raziskovalnega dela pri nas. Dobro je, da se spomnimo, kje so njene korenine.
strasbourg - Izvoljen v Evropskem parlamentu s prepričljivo večino
Juncker predsednik Evropske komisije
senat - Reforma
Zajamčeno zastopstvo
• v •
manjšine?
TRST - Slovenski narodni skupnosti v deželi FJK je treba zagotoviti zajamčeno zastopstvo v novem senatu, ki bo nastal po reformi drugega doma parlamenta. Na osnovi trenutnih postavk naj bi bila namreč v novem senatu, ki bo štel 95 senatorjev, dva predstavnika iz dežele FJK: tema je potrebno dodati tretjega, ki bo zastopal slovensko manjšino v Italiji in bi ga lahko izvolili slovenski izvoljeni predstavniki. To je v grobih obrisih vsebina popravka, ki ga je senator Demokratske stranke Francesco Russo vključil v razpravo o reformi senata. Razprava se je začela v ponedeljek v senatu in se bo nadaljevala ves teden, do glasovanja pa naj bi prišlo prihodnji teden. Russovo delo bo nadaljevala poslanka Tamara Bla-žina v spodnjem delu parlamenta.
Na 3. strani
pevma-podgora - Glasovnic niso prejeli
Zaradi odsotnosti poštarja zamudili volitve v Sloveniji
STRASBOURG - Evropski poslanci so na včerajšnjem plenarnem zasedanju v Strasbourgu Luksem-buržana Jean-Clauda Junckerja pričakovano potrdili za novega predsednika Evropske komisije. Zanj so glasovali prepričljivo, s 422 glasovi za, 250 proti, 47 vzdržanimi in 10 neveljavnimi glasovnicami. Potreboval je najmanj absolutno večino 376 od 751 glasov.
Izid glasovanja je prebral predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, ki je obenem spomnil, da smo priča zgodovinskemu dogodku, saj je Evropski parlament tokrat prvič resnično volil predsednika Evropske komisije in ne le potrjeval že prej sprejete odločitve voditeljev držav članic EU. Junckerju je obenem čestital in mu zaželel veliko uspeha.
Na 12. strani
dubrovnik - V okviru procesa Brdo
Čez nekaj let v EU
ves Zahodni Balkan
■
Sindikat UIL: Menis potrjen za tajnika FJK
Na 4. strani
V Grljanu poletna šola o modri ekonomiji
Na 6. strani
V Tržiču pripravljajo nov prostorski načrt
Na 13. strani
V bivšega zaročenca zalučala kozarec
Na 14. strani
/13
»začasna« knjigarna - Od ponedeljka v Ulici Donizetti 3
Poskrbeli bodo za učbenike
Podjetje TS 360, ki sta ga ustanovili Mladika in ZTT, bo družinam omogočilo nakup učbenikov
TRST - V Ulici Donizetti bodo prihodnji ponedeljek odprli »začasno« slovensko knjigarno. Na hišni številki 3 bo namreč novo podjetje TS 360, Tržaško knjižno središče, ki sta ga pred nekaj tedni ustanovili založbi Mladika in Založništvo tržaškega tiska, organiziralo poseben servis za slovensko šolsko populacijo; tu bodo zbirali naročila za učbenike, ki jih bodo učenci in dijaki potrebovali med prihodnjim šolskim letom.
Začasna knjigarna bo obratovala trikrat tedensko, učbenike pa bo mogoče naročiti tudi preko telefona ali spleta.
Več na 5. strani
9771124666007
2
Četrtek, 17. julija 2014
ALPE-JADRAN
/
DUBROVNIK - Neformalno srečanje državnikov v okviru procesa Brdo
Merklova podpira širitev EU na Zahodni Balkan
DUBROVNIK / ZAGREB - Vse države jugovzhodne Evrope bodo nekega dne polnopravne članice Evropske unije, je po včerajšnjem vrhunskem srečanju v okviru procesa Brdo v Dubrovniku zagotovila nemška kanclerka Angela Merkel. Neformalnega srečanja so se udeležili voditelji držav, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije, ter Albanije. Posebna gostja regionalnega srečanja Merklova je v izjavi po konferenci dejala, da imajo vse države Zahodnega Balkana perspektivo članstva v EU, če bodo izpolnile pogoje za članstvo. Da ne gre za prazne besede, pa pričata primera Slovenije in Hrvaške, je dejala.
Kot je poudarila, je bil cilj včerajšnjega srečanja pogovor o skupnih regionalnih projektih, ki jih bo lahko podprla EU. Predvsem gre za področji prometne infrastrukture in energetike. Izpostavila je, da je v naslednjem proračunskem obdobju EU projektom namenjenih slabih 112 milijard evrov ter da pričakuje pobude iz samih držav regije, ki jih bo EU potem podprla.
O uresničenju projektov naj bi se pogovarjali 28. avgusta, ko bo srečanje predsednikov vlad ter zunanjih in gospodarskih ministrov iz jugovzhodne Evrope, je napovedala Merklova, ki bo tudi gostiteljica. V Dubrovniku je ugotovila, da med udeleženci srečanja iz regije obstaja želja in pogum za premostitev obstoječih gospodarskih in političnih problemov. Posebej je omenila solidarnost med državami v času majskih poplav v BiH, Srbiji in na Hrvaškem, ko so si medsebojno pomagale ne glede na narodnost.
Včeraj so se pogovarjali tudi krizi v Ukrajini in Merklova je opozorila, da proces približevanja EU pomeni tudi, da je treba sprejeti skupno stališče glede zunanje in varnostne politike. Merklova ni želela odgovoriti na novinarsko vprašanje, kako komentira obtožbe SDS in njenega predsednika Janeza Janše o nedemokratičnih parlamentarnih volitvah v Sloveniji. Čestitala je Jean-Claudu Junckerju ob današnji potrditvi za novega predsednika Evropske komisije.
Merklova je po prihodu na srečanje v starem mestnem jedru Dubrovnika prisrčno pozdravila tudi številne Dubrovni-čane in turiste. Po konferenci je tudi dejala, da jo je staro srednjeveško hrvaško mesto prevzelo.
Ocenila je tudi, da so odnosi med Nemčijo in Hrvaško zelo dobri.
Hrvaški predsednik Ivo Josipovic se je posebej zahvalil Merklovi, ker je podprla včerajšnje srečanje, kot tudi slovenskemu kolegu Borutu Pahorju zaradi sodelovanja pri organizaciji dogodka. V izjavi po koncu srečanja je poudaril, da bosta Hrvaška in Slovenija »močna tiskovna predstavnika evropske poti držav regije«. Josipovic je izpostavil, da so na srečanju pozdravili pozitivne procese, kot je napredek v pogajanjih med Beogradom in Prištino. »Brez sprave ni gospodarskega niti političnega napredka,« je dejal hrvaški predsednik.
Potrdil je, da so se včeraj pogovarjali o ključnih projektih, kot sta jadran-sko-jonska avtocesta ter železnica Munc-hen-Carigrad, ki bi povezovala tudi Ljubljano, Zagreb in Beograd. Udeleženci so v skupni izjavi podprli tudi predlog, da se v prihodnjem letu skliče vrh EU-Za-hodni Balkan.
Slovenski predsednik Pahor je po srečanju izjavil, da je na konferenci »izrecno opozoril na preštevilne in slabe paralele med situacijo v Ukrajini in na Zahodnem Balkanu«. Pahor je dejal, da gre za več vrst podobnosti med stanjem v Ukrajini in na Zahodnem Balkanu. »Najprej v Ukrajini ni imela EU dovolj zgodaj dovolj velikega konsenza, kaj storiti z njo dokončno glede statusa. Prav tako mislim, da nima konsenza
Posebna gostja regionalnega srečanja Merklova je v izjavi po konferenci dejala, da imajo vse države Zahodnega Balkana perspektivo članstva v EU, če
bodo izpolnile pogoje za članstvo
ansa
glede dokončnega statusa celotnega Zahodnega Balkana, čeprav se zdi, da je načeloma naklonjena temu, da enkrat postane del EU,« je izjavil slovenski predsednik novinarjem v Dubrovniku. Kot je dodal, se čas hitreje vrti, kot EU uspe reagirati nanj.
«In tretja vzporednica je, da je gotovo evropska perspektiva tista, ki najbolj trajno zavaruje ta del Evrope pred tem, da bi se zaradi odsotnosti vizije vrnili v bistvu v čas starih predsodkov,» je še posvaril na konferenci.
Pahor je ocenil, da so srečanja voditeljev v okviru procesa Brdo »unikatna«, ker v tej regiji ni podobne oblike pogovorov med državami, ki se medsebojno ne priznavajo, nimajo urejenih meja, sprava med njimi pa je šele na začetku. »Pa vendarle njihovi voditelji sedijo za isto mizo in to tudi zaradi pobude Slovenije,« je izjavil.
Kot je še izpostavil, je treba probleme v regiji rešiti prej, preden pride do konca pogajanj posameznih držav za polnopravni status v EU, ker v nasprotnem postanejo majhni problemi veliki in nerešljivi.
»Spomnite se problemov med Slovenijo in Hrvaško glede določitve meje, kako so postali skoraj incidenti, in to opozorilo naj velja za celo regijo,« je povedal novinarjem. Potrdil je, da sta se na štiri oči z Merklovo pogovarjala tudi o predčasnih parlamentarnih volitvah v Sloveniji. Pahor je tudi dejal, da je od evropskega komisarja za energetiko, Nemca Guntherja Oettingerja, dobil politično zagotovilo, da je plinovod Južni tok sprejemljiv za Evropsko komisijo.
V slovenski delegaciji je v Dubrovniku bil tudi zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, Karl Erjavec. Ob gostiteljih srečanja, predsednikih Hrvaške in Slovenije, Josipovicu in Pahorju, so bili za isto mizo v Kneževih dvorih predsedniki Albanije, Črne gore, Makedonije in Srbije, Bujar Nishani, Filip Vujanovic, Gjorge Ivanov in Tomislav Nikolic, predsednica Kosova Atifete Jahjaga, kot tudi člani predsedstva BiH Bakir Izetbegovic, Željko Komšic in Nebojša Radmanovic.
Vsi voditelji držav regije so se prvič v tej obliki srečali 25. julija lani na Brdu pri Kranju, kjer je bil posebni gost francoski predsednik Francois Hollande. Francoski interes za razmere v regiji se je nadaljeval tudi včeraj, kar je kazala udeležba francoskega državnega sekretarja za zadeve EU Harlema Desira, ki je bil v Dubrovniku v Hollandovem imenu.
Gre za nov zagon procesa Brdo, ki je zamrl po srečanju predsednikov vlad držav regije marca 2010 na Brdu pri Kranju. Pahor in Josipovic sta se za obuditev procesa Brdo dogovorila lani, preden je Hrvaška vstopila v EU. (STA)
VOLITVE - Stranke ocenjujejo rezultate
Glasovi po pošti
• • • • • ■
ne spreminjajo izida
LJUBLJANA - Glasovi po pošti, ki jih je objavila Državna volilna komisija, razmerij med strankami v novem sklicu DZ niso spremenili. Stranke nadaljujejo z analizami volilnih rezultatov. SDS je pripravljena pogojno zamrzniti napovedane ukrepe glede dela v DZ. Izvršilni odbor SDS je namreč sklenil, da so pripravljeni zamrzniti ukrepe glede svojega dela v DZ, ki so jih napovedali po objavi prvih rezultatov nedeljskih volitev, če bodo stranke, ki tvorijo parlamentarno večino, in predsednik republike Borut Pahor dali javno zavezo, da bodo po razveljavitvi sodbe v zadevi Patria omogočili razpis novih volitev.
Po razglasitvi vzporednih rezultatov volitev v nedeljo je sicer podpredsednik SDS Zvonko Černač napovedal, da poslanci SDS v DZ ne bodo prevzeli nobene funkcije ter da se bodo o sodelovanju na sejah odločali selektivno. Za takšno potezo so se odločili, ker po njihovem mnenju volitve niso bile poštene, zato njihov rezultat ni bil legitimen.
Glede na začasne neuradne izide volitev je SDS prejela 20,67 odstotka glasov volivcev oz. 21 poslanskih mest. Eno mesto pripada tudi predsedniku stranke Janez Janša, ki pa prestaja dvoletno zaporno kazen v zadevi Patria in je zato njegov mandat negotov. Včeraj je na družbenem omrežju Twitter zapisal, da se poslanskemu mandatu ne odpoveduje.
Je pa predsednik sedanjega DZ Janko Veber pojasnil, da bo pred morebitnim glasovanjem o potrditvi mandata Janši treba dobiti pravna mnenja, ali se lahko določba, da poslancu preneha mandat v primeru obsodbe na nepogojno zaporno kazen več kot pol leta, uporablja tudi v tem primeru. Če bo DZ glasoval o tem, pa predvideva, da bo večina proti potrditvi, proti bo glasoval tudi sam.
Če DZ Janši ne bi potrdil mandata, bi DZ to sporočil Državni volilni komisiji, ki predlaga v potrditev naslednjega kandidata za poslanca z iste liste. Če ima kandidat v primeru nepotrditve poslanskega mandata na razpolago tudi določena pravna sredstva in pritožbo, pa bo tudi to treba spoštovati, je pristavil Veber.
Kot poraženko teh volitev bi lahko označili tudi Pozitivno Slovenijo, ki je bila na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2011 zmagovalka, tokrat pa se ji glede na delne neuradne rezultate, na katerih je prejela 2,96-odstotno podporo, ni uspelo uvrstiti v DZ.
A predsednik in ustanovitelj PS Zoran Jankovic se očitno ne poslavlja s čela stranke. Po besedah vodje poslancev PS Jožefa Kavtičnika je sicer Jan-kovic razmišljal o odstopu, a ugotovil, da se v danih razmerah ni dalo narediti drugače, saj so volivci želeli nove ljudi. Enotno so ga podprli tudi poslanci PS. Kavtičnik tudi pravi, da je Jankovic na včerajšnji seji poslanske skupine podal kratko analizo volilnega rezultata in »povedal, da smo nekako pošteno izgubili«.
Najbolj je v pričakovanju glasov iz tujine stranka z dolgoletno parlamentarno zgodovino, ki pa je glede na trenutne rezultate ostala tik pred volilnim pragom. Manjka ji namreč 0,03 odstotka glasov volivcev, da bi se uvrstila v Državni zbor. Izvršilni in glavni odbor Slovenske ljudske stranke bosta tako z analizo volitev počakala na ponedeljek, 21. julija, ko bodo znani še glasovi iz tujine in bodo rezultati volitev tako končni neuradni.
So pa že na sam večer volitev analize izida opravili pri Socialnih demokratih, bolj poglobljene analize seveda sledijo v teh dneh, je pojasnil Veber. Glede koalicijskih pogovorov pa je pojasnil, da bodo v veliki meri odvisni od relativnega zmagovalca, kako bo pristopil k oblikovanju koalicije in temu primerno se bomo tudi v SD organizirali.
Sicer pa je Veber zelo zadovoljen, da je bil ponovno izvoljen v DZ. Ni pa komentiral, ali bo tudi v novem sklicu predsednik DZ, saj je to stvar pogajanj in niti ni jasno, ali bo SD v koaliciji ali ne. (STA)
Serracchiani o volilnih rezultatih v Sloveniji
Veter sprememb je zapihal tudi nad Slovenijo, tako kot se dogaja v velikem delu Evrope, v demokracijah pa imajo volilne skrinjice vselej zadnjo besedo. Tako je rezultate nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitev komentirala predsednica dežele FJK Debora Serracchiani. Izrazila je željo, da bi Slovenija dobila solidno in stabilno vlado, ki jo bo podpirala čvrsta koalicija. To je zanjo pomembno tudi zaradi odličnih odnosov in sodelovanja med deželo FJK in Slovenijo, ki se mora nadaljevati na vseh ravneh.
Spetič pozdravlja uveljavitev Z. levice
Senator Stojan Spetič se s tiskovno noto zahvaljuje »vsem volil-cem, na Krasu in v Trstu, ki so podprli liste Združene levice in ji omogočili bleščeč uspeh ter vstop v državni zbor. Gre za zgled odprtosti in vključevanja, ki bi moral biti zgled tudi v Italiji. Poslanci in poslanke Združene levice bodo krepko prevetrili za-tohlost slovenskega parlamenta, kjer je stagnirala megla neoliberalne poslušnosti evropskim birokratom in glasnikom finančnega kapitala. Na srečo desnici ni uspel pohod na oblast, zmagovalec Miro Cerar pa bo moral šele pokazati, iz kakšnega testa je, saj je bil doslej zagonetno nedorečen. To odpira vprašanje, kako slovenski volilci uresničujejo želje po novostih, saj so pred štirimi leti nagradili Jankovičevo Pozitivno Slovenijo, ki je zdaj izginila s prizorišča«, ocenjuje Spetič. Združena levica vsekakor ni muha enodnevnica in bo sedaj razpredla svojo mrežo na terenu in spodbujala boj za pravičnejšo družbo, za demokratični socializem.
Stojan Spetič je, končno, zelo zadovoljen s svojim osebnim rezultatom, čeprav bo izid glasovanja z vključitvijo glasov s Tržaškega znan šele po 25.juliju. Želel je pomagati mladim pobudnikom Združene levice in to mu je uspelo. Drugih ambicij ni imel, razen te, da je sodeloval v zmagoviti ekipi.
Volilo 31% Italijanov
v Sloveniji
Pripadnikov italijanske narodne skupnosti v Sloveniji, ki so imeli volilno pravico, je bilo 2.619, volilo pa jih je le 812 , to je 31 odst. volilnih upravičencev. Zadnjih volitev 2011 se je udeležilo 42 odst. volivk in volivcev italijanske narodnosti, kar pomeni, da smo sedaj priča več kot 10-odstotnemu padcu volilne udeležbe, kar odraža splošni padec volilne udeležbe v Sloveniji. Ne ravno spodbudna značilnost teh volitev za manjšino je bila spet ta, da je bil Roberto Bat-telli znova edini kandidat za zajamčeni mandat v slovenskem parlamentu. »Vljudno sem odklonil glasovanje za manjšinski sedež, saj je kandidiranje edinega kandidata italijanske manjšine (že sedmič) le groteskna farsa, ki razkriva hudo pomanjkanje demokratičnega življenja v sami manjšini in ki nevarno načenja kredibilnost sicer pomembne ustavne pravice manjšin. To je farsa, ki zelo škodi ugledu narodne skupnosti, kateri tudi sam pripadam. Škoda, » je na Facebooku napisal Franco Juri, nekdanji poslanec strank LDS in Zares in vladni sekretar. »Zakaj pa nisi kandidiral ti,« sprašuje Jurija na Facebooku eden od njegovih prijateljev. Zanimivo, da se je Maurizio Tremul, voditelj Italijanske unije, tik pred volitvami srečal s kandidatko Pozitivne Slovenije Tino Ko-mel, bivšo ministrico za Slovence v zamejstvu, ki sicer ni bila izvoljena.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 17. julija 2014
3
POLITIKA - Senator Russo ga je sinoči vključil v razpravo o reformi zgornjega doma parlamenta
Popravek za zajamčeno zastopstvo Slovencev v FJK
TRST - Slovenski narodni skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini je treba zagotoviti zajamčeno zastopstvo v novem senatu, ki bo nastal po reformi drugega doma parlamenta. Na osnovi trenutnih postavk naj bi bila namreč v novem senatu, ki bo štel 95 senatorjev, dva predstavnika iz dežele FJK: tema je potrebno dodati tretjega, ki bo zastopal slovensko manjšino v Italiji in bi ga lahko izvolili slovenski izvoljeni predstavniki.
To je v grobih obrisih vsebina popravka, ki ga je senator Demokratske stranke Francesco Russo vključil v razpravo o reformi senata. Razprava se je začela v ponedeljek v senatu in se bo nadaljevala ves teden, do glasovanja pa bo prišlo po napovedih prihodnji teden. Skupščina bo morala vzeti v pretres tudi več amandmajev, med katerimi Russovega, po sprejetju reforme pa se bo začela razprava v poslanski zbornici. Spomnimo naj, da predvideva zakonski osnutek spremembo ustave in bosta zato potrebna še tretje in četrto branje v senatu oziroma poslanski zbornici. Reformo senata je prejšnji teden sprejela pristojna parlamentarna komisija. Russo je takrat svoj popravek umaknil in odločil, da ga bo predstavil neposredno med diskusijo v dvorani.
Senatorja Russa smo včeraj vprašali, kaj predvideva popravek in kakšne so možnosti, da bo sprejet. Vloga novega senata bo zelo pomembna za spodbujanje rasti in za zaščito lokalnih skupnosti, ki bodo našle v njem svoje mesto, je povedal Russo in dodal, da bo njegovo delo nedvomno nadaljevala poslanka Tamara Blažina v spodnjem delu parlamenta. Popravek za zajamčeno zastopstvo sloni na načelih zaščitnega zakona, zanj pa se bo zavzemal »do konca«. Russo je v ta namen skušal v zadnjih dneh prepričati se-
Francesco Russo
natorje tako v večini kot v opoziciji, saj je »transverzalna« podpora zelo pomembna. Sicer bo »težko«, da bodo njegovi kolegi odobrili amandma. Mnogi so namreč tisti, ki se temu upirajo, med temi pa so
Tamara Blažina
še predvsem predstavniki drugih dežel, ki jih Russova pobuda ne navdušuje. Sicer bo skušal Russo prepričati tudi italijansko vlado, naj podpre popravek, ki je v komisiji prejel negativno mnenje. Russo se
je v ta namen včeraj tudi sestal z ministrico za reforme Mario Eleno Boschi.
Za oceno smo vprašali tudi poslanko Blažinovo, ki je poudarila, da je še veliko časa, saj je v teku le prvo branje. Če bo šlo kaj narobe z Russovim popravkom, bo torej še čas za sprejetje zajamčenega zastopstva za slovensko narodno skupnost v Italiji. Pomembno bo vsekakor usklajevati napore glede reforme senata s tistimi za izdelavo novega volilnega zakona, ki je ravno tako važen za slovensko manjšino. Blažinova, ki se bo tudi sestala z ministrico Boschijevo, odločno podpira načelo, da je treba zagotoviti senatorja več v deželi FJK. Dovolj je na primer pomisliti na Tridentinsko-Južno Tirolsko, je dodala, kjer sta dve mesti za vsako pokrajino. Dežela FJK mora imeti torej pravico do dodatnega sedeža za slovensko manjšino, je ocenila Blažinova, to zahtevo pa mora podpreti tudi deželna vlada.
Aljoša Gašperlin
NADIŠKE DOLINE - Od 18. do 20. julija
Lutkovni festival
ČEDAD - Z lutkovno umetnostjo italijanskih in evropskih avtorjev oz. skupin bodo od petka, 18., do nedelje, 20. julija, spet zaživele tudi oddaljene in odročne vasi Nadiških dolin, ki bodo že 21. leto nudile lep scenarij za potujoči Lutkovni festival. Organizira ga Deželno središče za animirano gledališče - CTA (ki ima svoj sedež v Gorici) s podporo Gorske skupnosti Ter Nadiža Brda in s sodelovanjem devetih občin Nadiških
Moj Travnik r84
Drage bralke in bralci!
Minilo je trideset let od tistega 20. maja 1984, ko so se Slovenci v Italiji zbrali na Travniku. Primorski dnevnik vas vabi, da odprete predalnike in kartonaste škatle, v katerih hranite svoje fotografije, da s polic vzamete družinske albume in z nami delite spomine na tisto sončno dopoldne. Fotografije nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov redakcija@primorski.eu, ali pa jih dostavite v naše goriško oziroma tržaško uredništvo: skenirali jih bomo in jih objavili na naši spletni strani www.primorski.eu
dolin s Prapotnim in Tavorjano vred. Od 20. do 26. julija pa se bo lutkovni festival nadaljeval v Čedadu kot posebna sekcija Mittelfesta. Umetniški vodji sta Roberto Piaggio in Antonella Caruzzi.
Lutkovni festival v Nadiških dolinah je zelo priljubljena pobuda. Ob kakovosti ponujenih predstav in užitka posebno najmlajših velja izpostaviti tudi dejstvo, da je to edina kulturna prireditev -če izvzamemo Postajo Topolove -, ki v naše gorate kraje, od koder vse in vedno drsi v dolino, privablja ljudi tudi iz mesta in ravnine, ki večkrat prvič stopijo v »neznano«. In obe pobudi sta uspešni.
Otvoritev festivala bo v petek, 18. julija, v Toljanu (Tavorjana), kjer bo Daniela Castiglione uprizorila lutovno predstavo »Burka krav«, ki se naslanja na resničen dogodek na račun Nemcev v osvobodilni vojni. Avtor dela je partizan Al-
fredo Longo. Ob 21.30 pa bodo v No-kulah (Špeter) predstavili »Volkovo oko« iz romana Daniela Pennaca, nastopila bo igralka Serena Di Blasio.
V	soboto, 19. julija, ob 17.30 bodo v Seucah (Prapotno) predstavili Puškinovo in Grimmovo zgodbo »Zlate ribice«. Ob 19. uri se bo lutkovni festival selil v Utano (Sv. Lenart), kjer bo Giorgio Gabrielli uprizoril delo »Baraka 8, Pul-činela osvobodi vse«. Posebno je delo, ki ga bo ob 21. uri v Bijačah predstavil umetnik-slikar Gianni Franceschini.
V	nedeljo, 20. julija, bo prva predstava ob 17.30 v Preserju (Srednje). Laura Kibel bo protagonista predstave »Pojdi, kamor te vodi noga«. Sledila bo ob 19. uri predstava v Lombaju (Grmek), zaključna prireditev pa bo ob 21. v Če-plešišču s skupino Divadlo Piki iz Slovaške. (NM)
DEŽELA - V l. 2013
Računsko
■ • v v
sodisče ocenilo obračun
Maurizio Zappatori
TRST - »Deželno računsko sodišče je zelo pozitivno ocenilo delo deželne uprave v letu 2013. Sodišče je pozitivno ocenilo prizadevanja za zmanjšanje stroškov in povabilo deželno upravo, da nadaljuje po tej poti še predvsem v zdravstvenem sektorju, poleg tega pa so bile tudi laskave besede glede zmanjšanja stroškov za delo predsednice in njenega odbora.«
Tako je predsednica Dežele Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani ocenila poročilo tožilca deželnega računskega sodišča Maurizia Zappatorija, ki je na avdiciji v deželnem svetu včeraj podal presojo poslovnega leta 2013. To je v bistvu sklepno mnenje, ki ga poda nevtralno telo glede poslovnega leta deželne uprave. Poslovno leto 2013 se je zaključilo s presežkom 849 milijonov evrov, ki je bil rahlo višji od tistega v letu 2012 (+828 milijonov), vendar nižji od presežka leta 2011 (1.196,5 milijona).
Zappatori je glede pakta stabilnosti povedal, da ga je deželna vlada upoštevala in dodal, da je prišlo zaradi tega tudi do zmanjšanja stroškov. Dalje je deželni zakon 10/2013 omogočil odpravo preživnin za deželne svetnike, zmanjšal prenos denarja v blagajno svetniških skupin v deželnem svetu in prispeval h korenitemu zmanjšanju števila predmetov in storitev, ki si jih lahko deželni svetniki privoščijo z javnim denarjem. Poleg tega so ukinili stroške, ki so bili domena predsednika deželne vlade in predsednika deželnega sveta. Zappatori je med drugim še pozitivno ocenil zmanjšanje stroškov v deželnem zdravstvenem sistemu, ki pa jih je treba po njegovem mnenju še zmanjšati. Predsednica Serracchianijeva je bila mnenja, da so bile to spodbudne besede za reformo zdravstva, ki jo je izdelala deželna vlada.
Slovenci enotno za naše pravice
stojan glavna
LA MAGLIA
ŽENSKA OBLAČILA
TRŽIČ, Ulica Roma 58, Tel. 0481.790074
NADALJUJE SEZONSKO ZNIŽANJE c pnpi isti rtn ?n nn %
f!^
4
Sreda, 16. julija 2014 1 3
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
Škedenjska železarna: ultimat za družbo Arvedi
Skupina Arvedi bo morala najkasneje 28. julija posredovati izrednemu komisarju družbe Lucchini Pieru Nardiju dokončno ponudbo za prevzem ške-denjske železarne. Če tega ne bo storila, bo usoda tovarne neznana, usoda zaposlenih delavcev pa najbrž zapečatena.
Rok za posredovanje ponudbe je namreč formalno zapadel včeraj. Toda pogajanja med državo in zasebnim podjetnikom Giovannijem Arvedijem za izdelavo drugega sporazuma se niso očitno še zaključila. Na zadnjem srečanju, ki je bilo na ministrstvu za gospodarski razvoj prejšnji teden, niso še potegnili črte. Kot smo izvedeli, pa je komisar Nardi dal ultimat Arvediju, ki bo zapadel 28. julija. Dodatno srečanje v Rimu bo danes in vprašanje je, ali bo prišlo do premikov.
Problemov z ekonomskega vidika sicer ni, saj je Arvedi že izrazil pripravljenost glede naložb, javni finančni prispevek za proizvodno preobrazbo območja pod Škednjem pa predvideva v začetku leta sklenjeni programski sporazum. Kaže, da se zatika pri nekaterih normativih glede obvez oziroma dolžnosti, ki jih bo naložila država na ramena skupine iz Cremone.
Zavlačevanje in pomanjkanje informacij pa še posebej vznemirja zaposlene. Sindikati bodo zato počakali na izid današnjega srečanja v Rimu, nam je povedal pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sincovich. Če ne bo novosti, bodo zahtevali od predsednice Dežele Fur-lanije-Julijske krajine Debore Serracchia-ni, ki sodeluje na sestankih na ministrstvu, takojšen sklic uradnega deželnega omizja o škedenjski železarni. Serracchianije-va bi morala povedati, pravi Sincovich, kaj se dogaja ter kdaj in kako naj bi se pogajanja z družbo Arvedi zaključila.
A.G.
SINDIKAT UIL - Na deželnem kongresu potrjen tajnik Giacinto Menis
Inovacija in mednarodno poslovanje ključ za izhod iz krize
Inovacija in mednarodno poslovanje sta ključ za izhod iz gospodarske krize, ki že mnogo let pesti podjetja v Trstu in v deželi Furlani-ji-Julijski krajini. Nujni so torej ukrepi, sistemsko delovanje in industrijske politike, ki bi spodbujali inovacijo, delovanje na mednarodni ravni, rast malih podjetij, dostop do kredita in aktivne politike dela.
To je poudaril deželni tajnik sindikata Uil Giacinto Menis na deželnem kongresu sindikata, ki je bil včeraj v tržaškem NH hotelu. Meni-sa so po številnih govorih in razpravi pred zaključkom kongresa delegati potrdili za tajnika in bo torej vodil deželni sindikat Uil tudi v prihodnjih štirih letih.
Sicer so bila na kongresu v ospredju razna krizna žarišča v deželi FJK, od družb Electrolux in Ideal Standard do Fincantierija in škedenjske železarne. Zaradi krize je bilo izgubljenih 20 tisoč delovnih mest, je dejal Menis v svojem poročilu, število brezposelnih pa se je podvojilo: konec leta 2013 jih je bilo 43 tisoč, ki jim je treba dodati še 16 tisoč ljudi v mobilnosti. Skratka, v deželi FJK je manj kot 500 tisoč zaposlenih, se pravi kot pred desetimi leti. Nov rekord je zabeležila uporaba redne dopol-
Deželni tajnik sindikata UIL Giacinto Menis
fotodamj@n
nilne blagajne, saj so našteli več kot 25 milijonov ur.
Nujno je torej sistemsko delo, ki bo spodbujalo ponovno rast produktivnega tkiva in izboljšalo njegovo konkurenčnost v znamenju okoljske vzdržnosti in socialne odgovornosti podjetij: to bo spodbujalo nastanek mrež podjetij, pomembno pa bo tudi ovrednotiti znanstveno-razisko-
valna središča, je povedal Menis. Dalje je nujna izdelava deželnega energetskega načrta v znamenju zelene ekonomije, posebno pozornost pa bo treba posvetiti Baltsko-jadran-skemu koridorju. Dežela Furlanija-Julijska krajina, pravi Menis, bi lahko namreč postala prava logistično-industrijska platforma v službi prometa na Sredozemlju. (ag)
Sklad Telethon: sredstva tudi za tržaške raziskovalce
V sklopu razpisa Telethon 2014, na podlagi katerega zbirajo najboljše raziskovalne projekte s področja genetike, bo 584.000 evrov prispelo tudi v Furlanijo Julijsko krajino. S temi sredstvi bodo raziskovalci univerzitetne klinike Santa Maria della Misericordia iz Vidma in mednarodnega centra za genetski inženiring in biotehnologijo ICGEB iz Trsta preučili vzroke, evolucije in potencialne terapevtske strategije nekaterih redkih genskih bolezni.
Svetniška skupina DS ima novega vodjo
Svetnike in svetnice iz vrst Demokratske stranke, ki sedijo v tržaškem občinskem svetu, bo po novem vodil Marco Toncelli. Ta je nadomestil Gio-vannija Mario Colonija, ki je odstopil zaradi službenih obveznosti. Toncellija je svetniška skupina soglasno izvolila na ponedeljkovi skupščini, ki sta se je udeležila tudi župan Roberto Cosolini in pokrajinski tajnik DS Štefan Čok.
Tatvina prometnih znakov
Bazoviški karabinjerji poročajo o tatvini prometnih znakov, ki so jo zabeležili med redno kontrolo 12. julija. Orožniki so lokalnim sodnim oblastem prijavili dva mladeniča, 22-letnega A.M. in mladoletnika. Mladeniča sta odnesla prometne znake, ki so jih na državni cesti 14 postavili delavci podjetja ANAS. Tatvina prometnih znakov se je končala brez večje škode; vse ukradeno blago je bilo vrnjeno na svoje prvotno mesto.
Prijava zlorabe psa
14. julija so karabinjerji na podlagi suma zlorabe psa podali kazensko ovadbo zoper 50-letnega Tržačana M.F. Na podlagi pričevanja sosedov so orožniki ugotovili, da je osumljenec začel pretepati svojega psa mešanca, ker naj bi ta umazal stanovanje. Agresivnemu lastniku so psa takoj odvzeli in ga predali v zdravstveno zatočišče za živali.
MILJE - Včeraj okrog 15. ure
Zavozila na avtobusno postajo ter povozila mater in hčerko
V Ulici Fonditori, nedaleč od miljskega pokopališča, se je včeraj okrog 15. ure pripetila prometna nesreča, katere žrtvi sta bili nič hudega sluteči mati in hči, ki sta čakali na avtobus. Kot so nam povedali miljski ka-rabinjerji, je nesrečo povzročila voznica, ki je iz še nepojasnjenih razlogov izgubila nadzor nad vozilom znamke Renault. Zavozila je na pločnik, na katerem sta pred avtobusno čakalnico stali ženski in čakali na prihod avtobusov podjetja Trieste trasporti. Avtomobil ju je zbil na tla, obenem pa porušil del čakalnice.
Na kraj so prispeli reševalci službe 118, ki so poškodovanima ženskama nudili prvo pomoč in ju odpeljali v katinarsko bolnišnico; hčerko le na opazovanje, saj ni utrpela večjih poškodb. Mati je imela poškodovani obe nogi, v bolnišnico so jo sprejeli z rumeno oznako in jo pridržali na zdravljenju.
Posegli so tudi gasilci in odstranili poškodovano ogrodje čakalnice. Vzroke nesreče preučujejo miljski karabinjerji, ki pa niso želeli dajati podrobnejših izjav. (pd)
Avtomobil je zbil tudi del avtobusne čakalnice
fotodamj@n
PREVOZI - Po slovesni vrnitvi v petek
Openski tramvaj ponovno v remizo
Petkovo praznovanje ponovnega odprtja proge
foto damj@n
Niti veliko slavje, aplavzi, na trenutke sončno, na trenutke deževno vreme in množica obiskovalcev niso prinesli sreče openskemu tramvaju, ki ga v ponedeljek, ko bi moral tudi uradno začeti svojo pot, ni bilo na spregled. Vzrok za ponovno okvaro naj bi bila elektronska plošča, ki jo bodo tehniki v naslednjih dneh popravili. Openski tramvaj bo na preizkusno vožnjo krenil v ponedeljek, pooblaščeni upravitelj podjetja TriesteTrasporti Cosimo Paparo
pa obljublja, da se bodo s tramvajem potniki lahko peljali najkasneje do konca meseca. V podjetju zagotavljajo, da ne gre za resno okvaro, res pa je, da po vseh peri-petijah, ki jih je že doživel tramvaj, podjetje ni potrebovalo dodatnih zapletov. Naj spomnimo, da bi tramvaj po prvih napovedih moral začeti obratovati že konec aprila, nato konec maja, nato konec junija. Zdaj pa lahko upamo, da bo julijski konec meseca prinesel več sreče ...
/
TRST
Sreda, 16. julija 2014
5
novost - Od prihodnjega ponedeljka v Ul. Donizetti 3
Začasna knjigarna
Založbi Mladika in ZTT odpirata začasno prodajalno učbenikov in šolskih knjig
Če ste si po zaprtju Tržaške knjigarne (upravičeno) delali preglavice, kje bi naročili učbenike, delovne zvezke in ostale šolske knjige za svoje otroke, boste novice najbrž veseli: v ponedeljek, 21. julija, bo v Ulici Donizetti začela obratovati začasna knjigarna, v kateri jih bo mogoče naročiti.
Založbi Mladika in Založništvo tržaškega tiska sta kot znano pred kakim tednom ustanovili podjetje TS 360, Tržaško knjižno središče, ki bo odprlo novo slovensko knjigarno v mestu. Središče nima še svojih prostorov, lahko pa polnopravno deluje. Da bi priskočilo na pomoč učencem in dijakom slovenskih šol, se je novo podjetje odločilo, da odpre začasno knjigarno, v kateri bo mogoče naročiti učbenike in ostale šolske knjige. Knjigarna bo obratovala na naslovu založbe Madika v Ulici Donizzetti 3 (tretje nadstropje levo). Šolske knjige bo od prihodnjega ponedeljka mogoče naročiti s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in petkih od 8.30 do 12.30, ob sredah pa od 15. do 19. ure. Naročila bo sprejemala Ilde Košuta, dolgoletna uslužbenka Tržaške knjigarne, ki je kot znano do 31. marca obratovala v bližnji Ulici sv. Frančiška. Učbenike bo mogoče naročiti osebno v Ul. Donizzetti, preko telefona (040 633307) ali elektronske pošte (ts360@gmail.com), na razpolago pa bo tudi faks (040 633307).
»To ne bo prava knjigarna, ampak servis, ki ga želimo ponuditi dijakom slovenskih šol,« nam je pojasnila knjigarnarica. »Knjige ne bodo na zalogi, potrebno jih bo predhodno naročiti in šele nato jih bo mogoče dvigniti v Ulici Donizetti.« Ponudba je omejena na šolske publikacije, »če pa bo kdo želel naročiti drugo knjigo, bomo skušali ugoditi tudi njegovi želji. A vse, kot rečeno, le po naročilu.«
Kdaj in kje bo odprla vrata »prava« knjigarna, pa ostaja skrivnost: vse dokler ne bomo podpisali pogodbe, pravijo pri obeh založbah. Kot nam je pojasnil Marij Maver (Mladika), so medtem ustanovili komisijo, ki se bo ukvarjala z ureditvijo prostorov; v njej sedijo predstavniki Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, krovnih organizacij SKGZ in SSO ter novega podjetja TS 360. Martina Kafol (ZTT) pa je poudarila, da Urad podpira novo lokacijo, na kateri naj bi nastalo Tržaško knjižno središče, in je obljubil pomoč pri obnovi in opremi novih prostorov. (pd)
Začasna knjigarna bo obratovala v 3. nadstropju stavbe v Ul. Donizetti 3
fotodamj@n
trg sv. antona - Izjava lastnika Igina Pastrella
Za prodajo knjigarne Borsatti so se odločili iz družinskih razlogov
Kdor se je v teh dneh zagledal v izložbe knjigarne Borsatti, ni mogel mimo napisa, ki opozarja, da je knjigarniška dejavnost naprodaj. Kot nam je povedal Igino Pastrello, ustanovitelj družbe Librerie del centro iz Trevisa, ki skoraj petnajst let upravlja eno od zgodovinskih tržaških knjigarn, so se za korak odločili iz družinskih razlogov. »Pri 73 letih bi si rad privoščil zaslužen počitek. Moj sin se posveča naši založbi tu v Trevisu, hčerka, ki mi je pravkar podarila vnuka in tudi dela v našem podjetju, pa ne bi rada imela dodatnih zadolžitev. Zato smo se, sicer s težkim srcem, odločili za prodajo vseh naših knjigarn v Furlaniji-Julijski krajini.« Ob knjigarni Borsatti upravlja družina Pastrel-lo še knjigarno v Gorici (na vogalu med ulicama Co-delli in 24. maja), Pordenonu in Vidmu, ter šest prodajaln v Venetu.
Prijazni gospod Igino pravi, da ne ve, kdaj bodo zapustili knjigarno ob cerkvi sv. Antona. Prejeli so vsekakor že nekaj ponudb, ki jih sedaj preučujejo. (pd)
Glasba na Verdijevem trgu, igra v Železniškem muzeju
Niz dogodkov iz prireditve Trieste Estate 2014 se nadaljuje danes zvečer. Nocoj se bo ob 21. uri dogajalo v Železniškem muzeju na Marsovem polju in na Trgu Verdi. Slednji bo prizorišče jazz glasbe, ki bo uokvirjena v festival TriesteLovesJazz. Tokrat bo nastopil band Inner Roads Enza Favata, njegov nastop pa bosta popestrila še dva avstrijska banda, ki prihajata iz Gradca. Trst in Gradec sta namreč pobrateni mesti, v tem okviru pa si izmenjujeta tudi glasbenike. V Železniškem muzeju bo mogoče prisluhniti igri z naslovom Lascia che io pianga. Uomini al fronte, donne al lavoro.
Jutri degustacijski večer v Sesljanu
Kopališče Castelreggio v Sesljanu bo jutri zvečer od 19. ure naprej gostilo degustacijsko srečanje. Okušati bo mogoče izdelke lokalnih turističnih kmetij, vse skupaj pa bo podkrepilo dobro vino.
Poletni delovni čas ludoteke v Naselju sv. Mavra
Občine Okraja 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »LAlbero Azzurro« sporočajo, da bo ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16.00 do 18.00 ure in ob sobotah od 10.00 do 12.00. Ludoteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. V tem mesecu so predvidene delavnice oblikovanja: roke v testu in obstojnost snovi in materialov. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel.št. 040.299099 od ponedeljka do sobote od 8.00 ure do 13.00 ure.
Prijave na novembrsko razstavo Prosekarja
Vaške organizacije na Proseku vabijo proizvajalce, ki želijo na prazniku sv. Martina na Proseku razstavljati in prodajati na izviren način narejen Prosekar, naj se prijavijo v tajništvu rajonskega sveta na Proseku tel. št. 040225956 ali na e-mail naslov pri-macircoscrizione@comune.trie-ste.it. Lepo prosimo, da to storijo do 8. avgusta.
občina trst - Urbanistika
Pripombe in ugovori k prostorskemu načrtu le še do 22. julija
Do 22. julija imajo tržaški občani in občanke čas, da vložijo ugovore ali pripombe k pred nedavnim sprejetemu regulacijskemu načrtu. Z objavo prostorskega načrta v Deželnem uradnem listu z dne 11.06.2014 je začelo teči obdobje za pripombe ali pritožbe, ki jih je mogoče vložiti najkasneje do 22. julija.
V istem obdobju in do istega datuma bo občanom in občankam na voljo tudi okence za posvetovanje o dokumentih ter nudenje pojasnil in informacij. Informativno okence je odprto na Velikem trgu 4b (nekdanji AIAT), in sicer od ponedeljka do petka od 9.30 do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi med 15. in 17. uro. Obrazec za vložitev pripomb in pritožb je mogoče dobiti na spletni strani www.retecivica.trieste.it.
Spomniti je tudi treba, da od 11.06. 2014 teče 60-dnevni rok za oddajo pripomb v zvezi s proceduro o presoji vpliva na okolje (VAS). Pripombe in/ali pritožbe je možno oddati na sprejemni občinski urad za pro-tokolne akte, v pritličju občinske palače Zois v Ul. Punta del Forno 2, in sicer od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, ob ponedeljkih in sredah pa tudi med 14.00 in 16.30. To je možno po pošti ali pa preko pristojnega elektronskega naslova Občine Trst (posta elettronica certificata PEC). Taka pošiljka ima pravno vrednost priporočene pošte s potrdilom.
razstava - Včeraj odprtje
Izrael v srcu
Umetnik Giorgio Linda razstavlja svoje »biblijske« slike
Umetnost in politika se včasih usodno prepletata. Tako je bilo tudi včeraj, ko so v dvorani Fittke za Velikim trgom odprli slikarsko razstavo Izrael v srcu, na kateri se Giorgio Linda predstavlja z izborom slik, ki sta jih navdihnili biblija in zgodovi-
na hebrejskega naroda. Odboru BDS, ki zagovarja bojkot in kaznovanje Izraela, se je v luči tragičnih dogodkov, ki pretresajo Bližnji Vzhod, naslov razstave zdel neprimeren. Zato so na Borznem trgu priredili manjši protestni shod.
poziv - Danes ob 18. uri
Na Borzni trg za mir v Palestnini
Danes od 18. uri se bodo na Borznem trgu (in ne na Velikem trgu, kot je bilo prvotno napovedano) zbrali mi-rovniki in prijatelji palestinskega ljudstva. Na poziv tržaškega združenja Salaam Otroci oljke se je odzvalo lepo število organizacij, med temi vsedržavno partizansko združenje VZPI-ANPI, sindikat CGIL, odbor za mir in solidarnost Danilo Dolci, trgovina Senza confini - Brez meja, deželna koordinacija Tziprasove liste, Stranka komunistične prenove, Tržaški partizanski pevski zbor, krajevna podružnica gibanja BDS, Addiwan. Njihovi člani in somišljeniki želijo skupaj izpričati potrebo po miru na Bližnjem vzhodu in zahtevajo prekinitev nasilja, ki je že zahtevalo okrog dvesto smrtnih žrtev.
V teh dneh smo priča težkemu napadu izraelske vojske na zasedena ozemlja in v prvi vrsti na Gazo, so pobudniki zapisali v pozivu: gre za kolektivno kaznovanje celotnega naroda, kakršnega so Izraelci že večkrat uporabili in je za današnje čase nepojmljivo. Kar se v tem času dogaja na Bližnjem vzhodu, nima samo strašnih posledic za tamkajšnje prebivalce, ampak bi lahko povzročilo tudi razširitev konflikta na sosednja področja. »Kot državljani, ki smo proti vsaki vojni in še posebno kot člani združenja Salaam Otroci oljke, čutimo potrebo, da se oglasimo v javnosti in tako damo glas palestinskemu ljudstvu, ki tega ne more storiti,« piše še vabilu, s katerim pozivajo vse podobno misleče, da se jim danes ob 18. uri pridružijo na Borznem trgu.
6
Sreda, 16. julija 2014
TRST
/
grljan - Poletna šola za diplomante iz različnih držav jugovzhodne Evrope
Potencial v sektorju modre ekonomije
Spodbujanje inovativne morske in pomorske rasti, ohranjanje, zaščita in izboljšanje kakovosti okolja so cilji tako imenovane modre ekonomije, ki je rdeča nit poletne šole, ki v teh dneh poteka v prostorih kampusa Mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Grljanu. Izobraževalno srečanje, ki ga organizirata Državni inštitut za oceanografijo in geofiziko (OGS) in Fundacija Robert BoschStiftung v sodelovanju z Mednarodnim centrom za teoretsko fiziko (ICTP), Srednjeevropsko pobudo (SEP) ter Univerzo v Trstu in Univerzo Vidmu, je namenjeno diplomantom naravoslovnih ved z različnih univerz v jugovzhodni Evropi, naslov enotedenskega druženja pa je Sustainable Blue Growth in South East Europe (Trajno-stna modra rast v jugovzhodni Evropi).
Več o poletni šoli nam je včeraj povedal koordinator projekta Mounir Ghribi, ki je poudaril, da se je na razpis prijavilo kar 400 kandidatov, v ožji izbor pa so uvrstili 31 študentov, ki prihajajo iz Bolgarije, Turčije, Grčije, Makedonije, Albanije, Črne gore, BiH, Romunije, Moldavije Slovenije in Hrvaške. Slišali smo, da gre za prvo izdajo te poletne šole v Trstu, namen organizatorjev pa je, da bi s tovrstnimi izobraževalnimi seminarji nadaljevali tudi v prihodnje, saj bi na ta način dali naši regiji še večjo razpoznavnost na znanstvenem področju.
Poletna šola v Grljanu se je začela v ponedeljek, ko so udeležence pozdravili predstavniki znanstvenih inštitutov v naši regiji. Do petka se bo zvrstilo veliko uglednih predavateljev, ki bodo predstavili projekte oživljanja rasti in zaposlovanja ter izkoriščanja potencialov v sektorju modre ekonomije (ribogoj-ništvo, ribištvo, modra biotehnologija, pomorske storitve ...). V ponedeljek so se predavatelji osredotočili na klimatske spremembe v vzhodni Evropi in na morske ekosisteme. Včeraj so predavatelji predavali na temo morske biotehnolo-
gije, s pomočjo katere lahko morske organizme uporabljajo v farmacevtske namene. V naslednjih dneh se bodo lotili še drugih aktualnih tem, med katerimi so energija, obalni in morski turizem, morske strategije ... Po mnenju predavateljev je za uspešno modro energijo nujno potrebno učinkovito upravljanje, ki bi ga lahko dosegli z vzpostavitvijo skupnega okvira pomorskega prostorskega načrtovanja in celostnega upravljanja obalnih območij. Na vprašanje, kako bi lahko to dosegli, je koordinator projekta Mounir Ghribi odgovoril, da so potrebni koordinacija med upravami v vsaki državi, povečanje čez-mejnega sodelovanja in večje varstvo okolja. Podobnega mnenja je tudi Katarina, slovenska udeleženka poletne šole, ki je prepričana, da v Sloveniji ni dovolj sodelovanja in sinergij med različnimi dejavnostmi, kar pa je vsekakor pogoj za učinkovito upravljanje in izboljšanje kakovosti okolja. (sč)
Udeleženci poletne šole v Grljanu, zgoraj ribiči na delu
foto damj@n
Romunske fanfare v kamnolomu
Člani priznane skupine Fanfara Ciocarlija so izredni virtuozi in igrajo brez not - Konec tedna vrsta koncertov v Briščikih
O njej in njeni edinstveni zgodbi so posneli več dokumentarcev, njena glasba je iz zakotne in izolirane vasice osvojila svet, sorodne skupine so jo skušale posnemati, romunska Fanfara Ciocarlija pa je ostala edinstvena in ne-posnemljiva, saj njena umetniška identiteta ni nastala iz komercialnih razlogov, ampak je sad zelo specifičnega, dolgoletnega razvoja. S koncertom skupine, ki se je zapisala v zgodovino etno glasbe, se bo jutri uradno začela letošnji šesti festival balkanske glasbe Guča na Krasu, ki ga prireja društvo Drugamuzika. Zaradi posebnosti izjemnega glasbenega dogodka, bo otvoritveni večer potekal v okviru kamnite »koncertne dvorane« - kamnoloma v Repniču.
Romunska Fanfara Ciocarlia je dvanajstčlanski ansambel, ki je s svojo glasbo prepotoval svet, od Memp-hisa do Tokia, od Melbourna do Londona. Člani so dediči stare, družinske glasbene tradicije in so zato pristni pričevalci in ohranjevalci romskega kulturnega zaklada svojega rodnega kraja. Prihajajo iz vasice Zece Prajini na severovzhodu Romunije, kjer so podedovali tudi glasbo nekdanjih oto-manskih vojaških trobilnih ansam-

Romunske fanfare so že obkrožile svet
blov. Fanfara je običajno igrala ob vaških slovesnostih: na krstih, porokah, pogrebih. Leta 1996 jo je nemški pro-ducent spoznal po naključju, a uvidel, da bi taka glasba lahko osvojila svet. Nastal je tako planetarni fenomen Fanfare Ciocarlie, ki je s svojim edinstvenim zvokom in repertoarjem prevzela ne samo ljubitelje folklornih izra-
zov, a tudi rokerje in ljubitelje jazz glasbe. Novinarji iz vseh krajev sveta so z občudovanjem pisali o neverjetni hitrosti izvajanja in o edinstveni izraznosti teh glasbenikov, ki so kmalu pritegnili pozornost filmskih režiserjev in sodelovali pri glasbeni kulisi raznih filmov (na primer Borat Sache Barona Cohena) ter postali protagonisti do-
Včeraj danes
kumentarcev. Izvedli so preko 1.500 koncertov in so do danes posneli devet albumov, med katerimi je zadnji izšel januarja letos (Devil's Tale, s kitaristom Adrianom Rasom).
Ime romunske Fanfare pomeni škrjanec, a tudi hrup, saj je barvitost izvedb sinonim za razposajen žur. Njena glasba, ki je bila uporabljena tudi v številnih filmih in v dance hitih, črpa iz romunske in romske plesne glasbe, a tudi iz turške, bolgarske, srbske in makedonske glasbene tradicije: vsi člani igrajo vedno brez not.
Koncert se bo pričel ob 21.uri. Vstopnice bodo na voljo na dan koncerta na festivalski blagajni od 19.30 dalje (12 evrov za sedež, 10 evrov za stojišče).
Festival se bo v petek in soboto nadaljeval na običajnem prizorišču prireditvenega prostora v Briščikih, kjer bodo igrali mednarodno priznani bosanski bend Dubioza kolektiv, vzhajajoča zvezda grške in balkanske scene Koza Mostra, makedonski virtuozi Aguševi Džambo Orkestar, srbski trubači Ekrem Mamutovic Orkestra, uveljavljeni domačini skupine Radio Zastava in še dj-ji Pravda, Papastuff in Stoner.
Danes, SREDA, 16. julija 2014
MARIJA
Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.51 - Dolžina dneva 15.20 - Luna vzide ob 23.05 in zatone ob 11.46.
Jutri, ČETRTEK, 17. julija 2014
ALEŠ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,4 stopinje C, zračni tlak 1015,1 mb ustaljen, vlaga 61-odstotna, veter 7 km na uro vzhodnik, nebo rahlo poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,8 stopinje C.
[13 Lekarne
Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. julija 2014: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek -040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 14 - 040 572015.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
ES Turistične kmetije
AGRITURIZEM ŠTOLFA SA-
LEŽ 46 je odprt vsak dan do 20. julija.
Tel. 040-229439
Id Osmice
BORIS IN ARIELLA sta odprla osmi-co v Samatorci. Tel. št.: 040-229199.
ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št: 040220605.
OSMICA je odprta pri Normi v Mav-hinjah. Tel. št: 040-299806.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni!
OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23.
OSMICO je odprl Šuber na Opčinah. Tel. št.: 349-7158715.
PRI JURČEVIH v Cerovljah smo odprli osmico. Vabljeni!
SIDONJA RADETIČ je odprla osmico v Medji vasi št. 10. Tel. št.: 040208987.
TOMAŽ METLIKA - Žpanov - vabi na osmico v Bazovico 32. Tel. št.: 040226386.
V	LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187.
V	ZGONIKU je odprl osmico Gigi Fur-lan. Tel. št.: 040-229293.
ŠPORT
Sreda, 16. julija 2014
7
H Čestitke
Danes je ta dan, ko je k tebi, teta VANDA, prišel Abraham. Sprejmi ga toplo, ker lepo čuval te bo. Bodi še naprej tako vesela, saj te bo tvoja Mateja vedno rada imela.
Draga VANDA! Naj nas tvoj nasmeh naprej veseli in uliva novih moči! Naj te vztrajnost poplača in vse dobro vrača! Naj ti tvoj trud podari sproščene in umirjene dni! Veselo uživaj tvoj rojstni dan, ki naj bo z ljubeznijo obdan. Kriška klapa.
VANDA, naj srečna luč v tvojih modrih očeh vedno žari, naj tvoj smeh zazveni skozi vesele dneve in noči, naj cel svet spozna koliko imaš dobrega srca! Ob tvojem jubileju se veselimo in ti vsega najboljšega želimo vsi pri ŠD Mladina.
V ponedeljek je na tržaški fakulteti za prevajalce in tolmače uspešno diplomirala NASTJA FORAUS. Iskreno čestitamo in želimo še mnogo uspehov v življenju družine Guštin, Kralj in Paoletti.
NASTJA, veselim se s tabo ob odličnem uspehu na fakulteti za prevajalce in tolmače v Trstu. Iz srca ti čestitam in želim še veliko nadaljnjih uspehov in zadoščenj. Stefano.
Iz vsega srca se zahvaljujeva vsem, ki ste pripomogli, daje bil najin poročni dan čudovit in nepozaben!
Karin in Jan
Loterija 15. juj 2014
Bari	79	44	15	82	39
Cagliari	44	18	45	48	3
Firence	77	46	60	59	55
Genova	4	71	66	29	85
Milan	78	53	55	40	35
Neapelj	3	31	49	34	81
Palermo	79	26	12	13	43
Rim	34	20	52	35	41
Turin	26	30	85	60	41
Benetke	56	35	37	33	67
Nazionale	76	35	37	80	45
Super Enalotto Št. 84
5 15 17 31 32	40 jolly 41
Nagradni sklad	16.699.385,83 €
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
7 dobitnikov s 5 točkami	29.753,51 €
722 dobitnikov s 4 točkami	290,99 €
26.153 dobitnikov s 3 točkami	15,99 € Superdobitnik: brez dobitnika
Superstar
38
Brez dobitnika s 6,	
s 5+1 in 5 točkami	--€
2 dobitnika s 4 točkami	29.099,00 €
90 dobitnikov s 3 točkami	1.599,00 €
1.522 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
10.195 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
22.382 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
S Poslovni oglasi
H Mali oglasi
DAJEM V NAJEM majhno stanovanje v Ul. Galilei. Soba, kuhinja, kopalnica, samostojno ogrevanje. Mesečno 480,00 evrov vključno s stanovanjskimi stroški in porabo vode. Tel. št.: 329-8012528.
GUMENJAK dolžina 3 m, motor tho-mos 4,5, v dobrem stanju, oddamo za izredno ceno 200,00 evrov. Tel. št.: 040-200201 (ob večernih urah).
IŠČEM DELO kot negovalka starejših oseb. Tel. št.: 00386-70514634 ali 329-6055490.
PODARIM tri lepe simpatične muce stare 2 meseca. Tel. št.: 339-5472406.
PRODAM stanovanje v Trstu (Ul. Ri-valto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-764682.
UPOKOJENEC proda krasen avto Chrysler Stratus 2000, letnik 1997, v brezhibnem stanju za 650,00 evrov. Tel. št.: 348-4462664.
ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel.: 347-8601614.
ŠTUDENTKA NA PEDAGOŠKI FAKULTETI pomaga pri učenju dijakom osnovne in srednje šole pri pisanju domačih nalog. Tel. št.: 348-4744864.
U Kino
ARISTON - 18.45, 21.15 »Solo gli aman-ti sopravvivono«.
CINEMA DEI FABBRI - 18.30 »The Summit K2«; 20.15 »Non c'era nes-suna signora a quel tavolo«; 21.45 »Rio 2096«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Mai cosi vicini«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »La Ricostruzione«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »In ordine di sparizione«.
KOPER - PLANET TUŠ - 17.20 »Kako izuriti svojega zmaja 2«; 16.00, 18.15 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 20.50 »Kako ne umreti na Zahodu«; 19.25, 21.15 »Njegov porednež«; 16.40, 19.00, 20.10 »Pa ne že spet ti!«; 17.05, 18.30 »Sosedi«; 18.45, 20.30 »Transformerji: doba izumrtja«; 16.15 »Zlohotnica«.
LJUDSKI VRT - 21.15 »Tutta colpa di Freud«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 16.00, 18.45, 20.30, 21.40 »Transformers 4 -L'era dell' estinzione«; 18.15, 21.00 »Transformers 4 - L'era dell' estinzio-ne 3D«; Dvorana 2: 22.15 »Le origini del male«; 15.30, 17.00 »Il magico mondo di Oz«; Dvorana 3: 16.30, 18.30 »Babysitting«; Dvorana 4: 18.15,
Primorski mobile
Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj
\ X
Snami , aplikacijo ^ s spletne trgovine
□ Available on the
App Store

20.15 »Insieme per forza«; 15.30, 17.10, 18.45, 20.15, 21.50 »Disney's Maleficent«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 15.20, 16.20, 18.30, 20.15, 21.40 »Transformers 4 - L' era dell' estinzione«; 17.30, 20.50 »Transformers 4 - L' era dell' estinzio-ne 3D«; 20.10, 22.15 »Le origini del male«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Babysitting«; 16.00, 18.05 »Disney's Maleficent«; 18.10 »The Big wedding«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Mai cosi vicini«; 19.30, 21.30 »Metallica - throug the never 3D«; 16.20 »Gigolo per caso«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.30 »Transformers 4 - L' era dell' estinzione«; Dvorana 2: 17.50 »Baby sitting«; 21.15 »Transformers 4 - L' era dell' estinzione«; Dvorana 3: 18.00, 21.00 »Transformers 4 - L' era dell' estinzione 3D; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.00 »Mai cosi vicini«; Dvorana 5: 18.00, 20.00, 22.00 »The German doctor«.
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo določilo rok za telematsko predstavitev modela B (izbira šol). Predstavitev zadeva učno osebje, ki je vključeno v zavodske in tudi v pokrajinske lestvice. Model B bo mogoče predstaviti do ponedeljka, 4. avgusta, ob 14.00. Tozadevna okrožnica je objavljena na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it).
RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletjem zaprta ob sobotah in v ponedeljek, 18. avgusta. Pouk se bo pričel v četrtek, 11. septembra.
DIZ JOŽEFA ŠTEFANA obvešča, da bo šola do vključno sobote, 23. avgusta, odprta od ponedeljka do petka, od 7.30 do 13.30.
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v poletnih mesecih (do 23. avgusta) uradi zaprti ob sobotah. Urnik tajništva: 8.3012.30.
RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 30. avgusta.
M Izleti
SPDT prireja od sobote, 2., do ponedeljka, 4. avgusta, izlet na Triglav po enostavnejši, klasični smeri. Vse, ki bi se želeli udeležiti trodnevnega izleta prosimo, da se prijavijo do četrtka, 17. julija, na tel. št. 338-4913458 (Franc), 040-413025 (Marinka); e-mail: f.sta-rec@gmail.com ali m.pertot@libe-ro.it.
UDELEŽENCI ORATORIJA, ki poteka na Kontovelu, vabimo, da se nam pridružite v soboto, 19. julija, ko se bomo podali na romarski izlet na Novo Štifto, Sodražico in v vas Gora. Kdorkoli se lahko udeleži izleta. Vpis čimprej na tel. št.: 347-9322123.
□ Obvestila
SZSO - TS obvešča, da bo skavtska trgovina odprta danes, 16. julija, od 18.00 do 19.30 v skavtskem sedežu, Ul. Ri-sorta 3. Toplo vabljeni!
OMPZ vabi otroke in mlade na orato-rij na Kontovelu. Druga izmena bo potekala do petka, 18. julija. Vpis na tel. št.: 347-9322123.
»SPOMINSKI DAN« Občine Hrpelje Kozina bodo počastili v nedeljo, 20. julija. Ob 14. uri bo v Rodiku polaganje vencev s slavnostnim govornikom akad. Cirilom Zlobcem. Sledi pohod na Artviže, kjer bo osrednja proslava ob 17. uri s slavnostno govornico dr. Ljubico Jelušič. Bogat kulturni program in druženje borcev.
DRUŠTVO DIABETIKOV SEŽANA vabi v ponedeljek, 21. julija, ob 19. uri v veliko sejno dvorano občine Sežana na predavanji o sladkorni bolezni. Predavala bo mag. Iris Marolt iz Kopra. Predstavitev nordijske hoje bo 30. avgusta v smodnišnici. Informacije in prijave na tel. 05-7341530, Društvo diabetikov Sežana, Partizanska c. 18.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 29. avgusta odprta s poletnim urnikom: ponedeljek, sreda, petek 8.00-16.00; torek, četrtek 11.00-19.00. Od ponedeljka, 21., do petka, 25. julija, in od 11. do 14. avgusta, bo zaprta zaradi dopusta.
OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR prirejajo dvotedensko letovanje v toplicah v Abano Terme (PD) za 50 starejših občanov od 31. avgusta do 14. septembra. Udeležijo se ga lahko občani over 65 s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Lestvica sprejetih prosilcev bo sestavljena po vrstnem redu prejetih prošenj. Prijavo, ki jo je treba izpolniti na ustreznih obrazcih ter vso potrebno dokumentacijo, je treba predložiti od 24. julija do 1. avgusta na sedežu Urada za odnose z javnostjo - Kamnarska hiša Iga Grudna, Nabrežina 158, od ponedeljka do sobote, od 11. do 13. ure; v tajništvu občine Repentabor ali občine Zgonik od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.00.
PETDESETLETNIKI (1950) - občine Dolina, Vzhodnega ter Zahodnega Krasa organizirajo v soboto, 26. julija, enodnevni izlet v Mozirje in okolico. Info na tel. št. 333-1157815 (Ladi) ali 347-4434810 (Livio).
OBČINE OKRAJA 1.1 - Devin Nabre-žina, Zgonik, Repentabor in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček, Naselje Sv. Mavra. Urnik: sreda in petek 16.00-18.00; sobota 10.00-12.00. Julija so predvidene delavnice oblikovanja, roke v testu in obstojnost snovi in materialov. Info na tel. št. 040-299099 (pon.-sob. 8.00-13.00).
SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN OKRAJA 1.1. obvešča, da skupna informativna točka, ki deluje ob torkih od 9. do 11. ure in Socialni urad, ki je za javnost odprt ob petkih od 8.30 do 10.30, julija ne bosta sprejemala strank zaradi preureditve notranjih prostorov občinske stavbe v Naselju Sv. Mavra 124.
VAŠKE ORGANIZACIJE NA PROSEKU vabijo proizvajalce, ki želijo razstavljati in prodajati vino Prosekar proizvedenemu po izvornem načinu na prazniku sv. Martina na Proseku, da se prijavijo v tajništvu rajonskega sveta na Proseku do 8. avgusta. Tel. št. 040-225956 ali na primacircoscrizio-ne@comune.trieste.it.
ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 12. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo od 11. do 15. avgusta.
WWF - Zaščiteno morsko območje v Miramaru, v sodelovanju z občino Trst, prireja vsak petek do petka, 12. septembra, od 10. do 12. ure didaktične naravoslovne dejavnosti na območju Mlake na Kontovelu. Info na tel. št. 333-9339060 ali 040-6754339.
SEMINAR VOKALNE TEHNIKE V ZBORU s slovenskim dirigentom Robertom Fegušem, v organizaciji MePZ Tončka Čok, SKD Lonjer-Ka-tinara, v sodelovanju z ZSKD in USCI FJK, bo v soboto, 4. oktobra, od 14. do 20. ure v Športno-kulturnem centru Lonjer-Katinara. Vabljeni pevci, zborovodje, koripetitorji. Info in prijave na ZSKD, Ul. S. Francesco 20, tel. št. 040-635626 ali trst@zskd.eu, www.zskd.eu.
H Prireditve
PREDAVANJE Samota Pahorja »Kako daleč je Avstrija, kako daleč je Italija« bo potekalo danes, 16. julija, ob 21.00 v agriturizmu v Zgoniku (Zagradec 2). Vstop prost. Vljudno vabljeni.
SKD TABOR prireja in vabi na »Poletje pod kostanjem« v Prosvetnem domu: v četrtek, 17. julija, Jari in Jarci; v četrtek, 24. julija, Magic cocktail z Compagnia Lanutti & Corbo, Karly Ann, Magic Wladimir, Vikj, Eva & Tanja. Začetek ob 21. uri. Info na www.skdtabor.it.
SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled likovne razstave vzgojno zaposlitvenega Središča Mitja Čuk »Odpadki?... Ne umetnine« do petka, 18. julija, v prostore Bambičeve galerije na Op-činah. Urnik: 10.00-12.00 (od pon. do pet.).
Prispevki
V spomin na Rino Vecchietti por. Bu-cavelli darujeta Ana in Nikolaj Buka-vec 30,00 evrov za Kulturni dom Pro-sek Kontovel.
Namesto cvetja na grob Klavdija Bati-ča daruje Vera 10,00 evrov za Skupnost družina Izvir.
t
Zapustila nas je naša draga mama, nona in pranona
Marija Prašelj vd. Furlan
Žalostno vest sporočajo
hčerka Anita z nevesto Mirko, vnuka David in Barbara, nečaka Ivan in Valter z družinami ter ostalo sorodstvo.
Od nje se bomo poslovili v petek, 18. julija, od 13.30 v proseški cerkvi. Sledil bo pogrebni obred.
Prosek, 15. julija 2014
Pogrebno podjetje Alabarda
Ciao nona bis Jan, Peter, Nik, Matija in Tea
V 79. letu zemeljskega popotovanja
je Gospodar življenja k sebi poklical zvesto služabnico Albino Škabar, neutrudno sodelavko skupine 15. avgust in skupine oskrbnic Marijinega svetišča. Še posebej pa jo bodo pogrešali mladi z župnije Repentabor kot tudi otroci oratorija v Marijanišču s katerimi je dolga leta lepšale njihove počitnice kot izvrstna kuharica in njihova prijateljica. Hčerki Marini in sinu Alojziju z družinama in sorodnikom izreka
župnija Repentabor s svojim župnikom in Marijanišče na Opčinah
iskreno sožalje.
TA TEDEN NA
WWW.PRIMORSKI.EU
FOTOGALERIJE:
Openski tramvaj spet piska Dve plati kolajne
ODGOVORI NA ANKETO:
ALI STE ZADOVOLJNI Z VOLILNIM IZIDI V SLOVENIJI?
SPLETNA PRILOGA: 100-LETNICA
I. SVETOVNE VOJNE
8
Sreda, 16. julija 2014
TRST
/
mladi in delo - Flavtistka Zinajda Kodrič
Doma iz Trsta, živi v Londonu koncertira predvsem v Avstriji
Kakšne možnosti imajo danes mladi glasbeniki? Se ekonomska kriza odseva tudi v svetu glasbe, ali je glasba področje, kjer prideta v poštev samo kvaliteta in konkurenčnost? Pogovorili smo se z Zinajdo Ko-drič, flavtistko s Kontovela, ki že nekaj mesecev stanuje v Londonu.
Kako se je začela tvoja glasbena
pot?
Najprej sem začela pri Glasbeni matici, na višji srednji šoli sem se vpisala na konservatorij Tartini v Trstu. Po končani višji šoli sem se istočano vpisala na tržaško leposlovno in filozofsko fakulteto -smer gledališke vede in na triletni univerzitetni študij flavte na Tartiniju, potem pa sem v Gradcu končala dve specializaciji.
S čim se trenutno ukvarjaš?
Sem samostojna delavka flavtistka. Ko sem končala specializacijo v sodobni glasbi, sem imela veliko odprtih vrat. Ta master vodijo člani ansambla Klangforum Wien, katerega nisem stalna članica, ampak me va-
bijo za posamezne koncerte. Stalna članica sem v ansamblu Zeitfluss iz Gradca, igram pa tudi z ansamblom Schallfeld, ki smo ga ustanovili študentje v Gradcu.
Trenutno živiš v Londonu ... kako to usklajuješ z avstrijskimi koncerti?
Avstrijski ansambli me kličejo in mi krijejo stroške za letalo in prenočitev. Drugače si v Londonu komaj ustvarjam kontakte, igram z nekaterimi skupinami in dajem privatne lekcije.
London, Dunaj, Trst in njihov odnos do glasbe ...
London je srednja mera med Trstom, kjer je malo glasbe, in Dunajem, ki je mesto, ki živi z glasbo. V Londonu je tudi zato veliko glasbe, ker je to milijonsko in glavno mesto in se tu vse skoncen-trira. Na Dunaju in v Londonu se lahko preživljaš z glasbo, ker je ogromno koncertov za turiste, kjer imaš možnost igranja. V Trstu tega ni.
Zakaj je pri nas tako težko?
Tukaj težko živiš od koncertov, težko igraš na cesti ali v pubu, ker so stroški zelo visoki. V Avstriji je veliko javne podpore. Ko smo ustanovili manjši ansambel v Grazu, smo brez težav dobili podporo. Tukaj bi bilo nemogoče. Tudi v Angliji je lažje.
Je za mlade težko, če si morajo odpreti pot v svet glasbe?
V Italiji je cilj flavtista ali flavtistke zmagati na avdiciji v orkestru, ker je
to edina možnost, da se lahko preživljaš z glasbo. Zelo težko najdeš mesto v šolah. V Sloveniji so boljše možnosti, v glasbenih šolah je možno dobiti mesto, ker veliko mladih v Sloveniji poučuje nekaj let in gre potem v tujino ...
V kolikšni meri vpliva ekonomska kriza na glasbeni sektor?
Precej. Imam prijatelja, ki se je nekaj let v Trstu preživljal kot glasbenik, tako da je učil in poleti igral na koncertih ali na raznih dogodkih, recimo ob odprtju razstav ali festivalov. Zdaj pa si organizacije ne morejo več privoščiti glasbene kulise ob raznih dogodkih in mi prijatelj pripoveduje, da se trenutno ne more več preživljati s tem skozi poletje v Trstu. Tudi v Avstriji na primer eden od festivalov sodobne glasbe ne deluje več, ker nimajo več javne podpore, v Nemčiji pa zapirajo nekatere orkestre.
Barbara Ferluga
Jutri nagrada Mattador v Benetkah
Peta izvedba mendarodne nagrade Mattador za najboljši filmski scenarij, ki je namenjena mladim med 16. in 30. letom starosti, se bliža koncu. Posvečena je mlademu, prezgodaj preminulemu tržaškemu študentu kinematografije Matteu Caenazzu. Z njo želijo organizatorji ovrednotiti ustvarjalni talent mlajših generacij in jim obenem nuditi možnost, da lahko svoje delo razvijajo s pomočjo strokovnjakov. Žirijo sestavljajo Barbara Petronio, Armando Fu-magalli, Luca Lucini, Daniele Orazi in Gianpaolo Smiraglia. Imena prejemnikov študijskih štipendij (področje filmski subjekt) so že na začetku julija sporočili v Trstu: Francesco Alessandro Galassi, Gianluca Nocenti, Felice Mirko Ingrassia in Marcello Bi-sogno. Ob koncu izobraževalne poti bodo nagradili najboljši filmski subjekt. Uradno nagrajevanje, na katerem bodo spročili tudi imena nagrajencev ostalih kategorij (scenarij za celovečerni film, scenarij za kratkometražni film CORTO86) pa bo letos potekalo jutri, 17. julija, v beneškem gledališču La Fenice, ob 17. uri.
stalno gledališče fjk - Nova sezona
Odprtje s Finis Terrae, dvakrat Karmen in Disney
Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine je včeraj dopoldne na tiskovni konferenci, ki je privabila kar veliko poslušalcev, odškrnilo pogled na sezono 20142015, za katero je predsednik gledališke hiše Miloš Budin poudaril, da je zasnovana tako, da bo lepo nadaljevala uspeh letošnje, ki je v Rossettijevem poslopju in gledališču Miela zabeležila 170 tisoč obiskovalcev in se bo pravzaprav sklenila šele 27. julija, z gala nastopom slavnega plesalca Roberta Bolleja. Uspeh sloni na vlogi, ki si jo je gledališče izbralo, in sicer, da se ne bo obračalo samo na tržaške in deželne gledalce, ampak na ves teritorij, za katerega je Trst zemljepisno središče, še zlasti potem, ko smo presegli meje.
Kakorkoli že, sezono, ki jo bodo v celoti predstavili septembra, bo 22. oktobra odprla predstava Finis Terrae, ki nastaja v ko-produkciji s prestižnim festivalom Festa del Teatro a San Miniato. Avtor besedila je uspešni in plodoviti italijanski dramatik Gianni Clementi; v njej nastopata prav tako uspešna gledališčnika Nicola Pistoia in Paolo Trie-stino. Režiser je dosedanji umetniški vodja Stalnega gledališča FJK Antonio Calenda, ki je ravno včeraj vodil zahtevno generalko in ga zato ni bilo v Trstu. Krstna uprizoritev dela bo namreč jutri. Finis Terrae se v gledališki zgodbi loteva velikega vprašanja priseljevanja revnega afriškega prebivalstva v Evropo in se tako navezuje na eksodus italijanskih Istranov po koncu druge svetovne vojne, ki je bil tema lanske otvoritvene predstave Magazzino 18 s Simonejem Cristicc-hijem (delo bo letos nadaljevalo turnejo v Italiji in tudi med italijanskimi izseljenci).
Med napovedanimi predstavami prihodnje sezone sta predsednik Budin in organizacijski ravnatelj Stefano Curti naštela Molierov Don Juan Alessandra Preziosija, ki je začel svojo gledališko kariero prav v Trstu. Poudarek bo tudi na liku Karmen, in sicer v slogovno bogati obdelavi Maria Mar-toneja in Maria Tronca z Iaio Fiastri in mul-tietničnim ansamblom Orchestra di Piazza Vittorio ter v baletu z zvezdo pariške Opere Eleonoro Abbagnato.
Od 26. novembra do 7. decembra bo v Trstu gostoval muzikal Disney's Beauty and the Beast (Lepotica in zver) v izvirni broadwayski postavitvi; z vidika spektakla gre za velik dogodek, je poudaril Stefano Curti, tako da bodo še sedaj dali naprodaj omejeno število vstopnic.
Miloš Budin
Med glasbene dogodke spada še po-klon Beatlesom iz londonskega West Enda Let It Be, italijanska postavitev mu-zikala Družina Addams z Eliom in Gep-pi Cucciari in koncert pevke Noe. Veliko gledalcev bo privabil tudi Antonio Alba-nese s predstavo Personaggi.
Organizacijski vodja Stalnega gledališča FJK Stefano Curti je na koncu še poudaril potrebo po gledališki ponudbi, ki bi zadovoljila želje čim bolj raznolikega občinstva. (bov)
glasba - Nastopil bo na 32. glasbenem festivalu v mestu Cantonigros
Mešani pevski zbor Jacobus Gallus potuje na tekmovanje v Španijo
MePZ J. Gallus z dirigentom Markom Sancinom med intenzivnimi vajami v nedeljo, 13. julija 2014 v kulturnem domu na Proseku
ris
Jari in jarci jutri v Prosvetnem domu na Opčinah
Četrtkovo srečanje Skd Tabor ob 21. uri bo spet glasbeno obarvano. V goste prihaja mlada skupina, ki bo prvič nastopila s svojim celovečernim koncertom. Na krstni nastop pod kostanjem Prosvetnega doma na Opčinah se namreč pripravlja skupina Jari in jarci. Blues in prvinski rokenrol, pomešan z rockabillyjem, zvokom ameriškega juga in prgišče slovenske ljudske pesmi so bazen, iz katerega svoj glasbeni izraz zajemajo Jari in jarci. V mladi skupini (prvi nastop so imeli decembra lani) z nekoliko nenavadnim imenom svojo glasbeno kilometrino seštevajo: bobnar Matija Kralj, kontrabasist Boštjan Benčič, kitarista Aljoša Saksida in Robert Slanič ter harmonikar in pevec Jari Jarc, ki je zasedbo ustanovil in ji po sili razmer "posodil ime". V šali bi lahko rekli, da so tudi za to, da so se znašli skupaj, krive ženske. Glavnina zasedbe je namreč glasbena opora Ženskega pevskega zbora Kombinat. "Jarci" so tudi svojevrstna transverzala med Trstom in Ljubljano -Jari je iz Doberdoba, Matija in Aljoša s tržaškega Krasa, Boštjan iz Ljubljane, Robert pa iz Pivke, in brez zadrege priznavajo, da imajo "strica iz ozadja". Jari je namreč velik občudovalec glasbe in besedil Johnnyja Casha - tega vpliva ne skrivajo, nasprotno. Raziskujejo ga in se mu trudijo dodajati lastne ideje in interpretacije. Glavnina skladb, za katere je besedila napisal Jari, je v angleškem jeziku, prav razpis za festival Melodija morja in sonca pa jim je ponudil nov izziv - pisanje v slovenščini. Čeprav so "jarci", se trudijo, da v glasbi ne bi streljali kozlov, saj bi prek nje radi iskreno in neposredno pokazali svoj pogled na svet in življenje okrog nas. Obljubljajo raznolik glasbeni večer, ki bo zadovoljil vse, ki jih bodo prišli poslušat.
Deloval bo kiosk, ki ga upravljajo nadebudni člani Openskega mladinskega krožka, ki deluje v sklopu Skd Tabor.
MePZ Jacobus Gallus iz Trsta se bo od 18. do 20. julija udeležil 32. mednarodnega glasbenega festivala v mestu Cantonigros, 140 km od Barcellone, v okraju L'Emporda.
Tekmoval bo v dveh kategorijah, in sicer v kategoriji avtorskih skladb, v kateri bo predstavil Miškinisa, Mendels-sohna in Quaggiata, ter v kategoriji ljudskih priredb, v kateri bo predstavil Vrabca, Lebiča in Lavrenčiča.
Obvezna skladba v prvi kategorji je živahna koračnica »L'Emporda« Errica Morera (1885-1942) na besedilo pesnika, pisatelja in prevajalca Joanna Mara-galla (1860-1911), ki je bil tudi eden prvih zagovornikov neodvisnosti Katalonje. Emporda je eden od 41. okrajev (co-marche) Katalonje, ki šteje približno 120 tisoč prebivalcev, glavno mesto pa je Fi-gueras, rojstno mesto Salvatorja Dalj (1904-1989). Pesem opisuje lepoto pokrajine in njeno tesno povezanost z morjem in z gorami; lepota pa spodbuja ljubezen do plemenitega domačega kraja (Salut nobl' Emporda!) in čustvena razpoloženja, ki jih krasota pokrajine vžiga med mladimi zaljubljenci.
Na 32. glasbenem festivalu v Can-tonigrosu sodelujejo zbori iz vse Evrope, iz Južne Amerike, Kitajske in Indonezi-
je. Iz Slovenije ni sodelujočih, iz Italije pa so organizatorji povabili samo zbor Jacobus Gallus, ki bo tako posredno zastopal tudi slovensko zborovsko petje.
Sodelovanje na festivalu je zahtevalo dolge in skrbne priprave, ki so se zaključile na Proseku v nedeljo, 13. julija z intenzivnimi vajami in z večerno odprto vajo za občinstvo. Pri nas odprte vaje niso v praksi, dirigent Marko Sancin, pa je ljubiteljem petja in tistim, ki so radovedni, kako nastaja uglaševanje zbora, oblikovanje zvoka in poglabljanje v interpretacijo skladb, ponudil možnost, da spremljajo vajo v živo. Dejansko se je odprte vaje v kulturnem domu na Proseku udeležilo kakšnih trideset zainteresiranih ljubiteljev petja, med njimi tudi nekateri pevci in dirigenti.
MePZ Jacobus Gallus bo odpotoval v Španijo jutri zjutraj z letališča Marco Polo v Benetkah. V petek, 18., in v soboto, 19. t.m., ob 10. uri se bo udeležil tekmovalnega dela festivala, v soboto zvečer še enega koncertnega nastopa v priredbi gostiteljev, v nedeljo, 20. t. m., pa skupne povorke po mestu z vsemi ostalimi nastopajočimi. Povra-tek v Trst oziroma na letališče v Benetke, pa je predviden za torek, 22. t. m., v večernih urah. (ris)
/
MNENJA, RUBRIKE
Torek, 15. julija 2014
9
O NAŠEM TRENUTKU
Šport med narodom in velikim poslom
Ace Mermolja
Proučevalci zgodovine narodov in narodnega vprašanja vključujejo šport med izrazite narodotvorne elemente. Uspehi vlivajo ljudstvu samozavest, neuspehi žalost. V sodobnem svetu je šport doživel radikalne spremembe in zelo različne percepcije, obstajajo pa še dogodki, kjer je v športu izrazito prisoten narodni element.
Pri tem mislim na nogometna svetovna prvenstva, na olimpijade in podobne dogodke, kjer želijo narodi in države dokazati svojo sposobnost. Države-prirediteljice velikih dogodkov pa včasih prekoračijo svoje sposobnosti in zabredejo v nerazumne stroške.
Pred svetovnim prvenstvom v Braziliji smo lahko brali o številnih polemikah, če je prav, da država , kjer del prebivalstva še vedno živi v barakah, potroši toliko denarja za nogometne in spremne infrastrukture. Celo nekateri znani brazilski nogometaši so izrazili svoje dvome (npr. Kaka pri Faziu). Olimpijade so bile za Grčijo hud udarec, ki ga je ekonomsko plačala s krizo. Kitajska je pokazala svojo moč. ZDA so bile pri izvedbi olimpijad pragmatične, vendar so za Američane to eden izmed dogodkov. Sakralno razsežnost ima njihov Super Bowl.
Vzporedno z narodnimi čustvi pa ostaja vrhunski šport mednarodni biz-nis, posel, denar, dobiček in seveda špektakel. Ko se je na letošnjem nogometnem svetovnem prvenstvu italijanska raprezentanca kot tropska megla vlekla po brazilskih igriščih, so v Italiji z mnogo večjo živahnostjo Sky, Mediaset in nogometna zveza sklepale pogodbe o pravicah za televizijske prenose nogometnih tekem italijanskega prvenstva ter raznih evropskih pokalov. Na mizi so drseli čeki za več sto milijonov evrov. Plaz denarja bo deževal na televizijske mogotce, na nogometno zvezo, na klube vse do bajno plačanih igralcev, ki pa ob obračunu prejmejo manjši del celotnega posla.
PISMA UREDNIŠTVU
Dobrodošlica openskemu tramvaju
Kaže, da bo openski tramvaj spet stekel po svoji stari sedaj obnovljeni progi po dolgem, predolgem mirovanju. Vse to je lepo in prav.
Ko sem pa jaz obiskoval nižjo gimnazijo pri Svetem Jakobu in se potem vračal z openskim tramvajem do
Fotoutrip '14
Drage bralke, dragi bralci! Tudi letos smo zelo radovedni, kje in kako preživljate svoje počitnice, predvsem pa, ali je v vaši potovalki prostor tudi za Primorski dnevnik. Mi seveda upamo, da ja in vas zato vabimo, da vanjo položite tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu nato, kjerkoli pač preživljate te poletne tedne, posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu.
Ko je Italija brez slave prišla domov iz Brazilije že po prvem izločeval-nem krogu, smo po komercialnih televizijah gledali reklame za prihodnja klubska prvenstva 2014/15. Čez mesec dni se bodo lahko fanatiki ponovno prilepili pred televizijske ekrane in požirali na stotine tekem priljubljenih nogometnih klubov, kjer brcajo žogo igralci iz vseh kontinentov.
Narodna čustva in globalni biznis sta čudni vzporednici. Ze komentatorji brazilskega prvenstva so uvedli navado, da poročajo, koliko nek igralec stane. Na hrbtu ima dresno številko, na prsih pa očem neviden ček z lastno ceno. Slednja se spreminja tudi glede na to, kar nekdo pokaže na prvenstvu. Mešanica različnih motivaciji marsikaj odvzema narodnemu ponosu.
Italijanski selektor Prandelli je pred prvenstvom previdno podaljšal svojo mastno pogodbo z italijansko nogometno zvezo. Po porazu je odstopil, a je že pred zaključkom prvenstva podpisal ponovno mastno pogodbo s turškim Galatasarayem. Potolažil se je naglo.
Sam poraz Brazilcev proti Nemčiji za sedem dobljenih golov s popustom (Nemci bi lahko zabili še kakega) me mimo vseh ratoričnihn izjav in zapisov ne prepriča. Nemčija bi s težavo zabila sedem golov proti ekipi italijanske B lige, saj bi se igralci postavili v zid in ciljali na nasprotnikove noge. Brazilci pa so preprosto zapustili tekmo. Kako in zakaj morda ne bomo nikoli izvedeli, kajti slačilnice skrivajo marsikatero skurno skrivnost. Bili so nomadi, ki iščejo vsak svojo senco.
Zal šport kot biznis sega iz visokih v nizke lige. V PD z dne 9. julija sem bral intervju s predsednikom ŠZ Jadran Adrianom Sossijem. Slednji je odkrito nanizal številke, ki jih potrebuje košarkarska ekipa za golo bivanje v D ligi, ki je najvišja amaterka liga. Jadran potrebuje preko 200.000 evrov, točno koliko,
Cesarjev in nato peš v Piščance, so bili vsi napisi v tramvaju dvojezični, slovenski in italijanski. Tudi sprevodniki so bili slovenski in italijanski, v glavnem slovenski. Takrat je tramvaj upravljala zasebna družba.
Ko je kasneje tramvaj prišel pod občinsko upravo so nenadoma po neki preureditvi tramvaja slovenski napisi izginili. Zakaj ne vem. Verjetno se je odgovornim pametnjakovičem zazdelo, da slovenščina ni potrebna. Slovenci tako in tako govorimo in razumemo italijanski jezik. Morda pa so si odgovorni mislili, da se s slovenskimi napisi okuži italijanstvo open-skega tramvaja. Seveda ti ljudje niso niti pomislili na italijansko ustavo, ki vsem italijanskim državljanom jamči enako spoštovanje ne glede na raso, vero in narodnost.
Tramvaja so se tedaj in se še sedaj poslužujejo Slovenci, zamejci, Slovenci iz Slovenije in Italijani iz mesta in okolice. Nadejam si, da bo sedanja uprava, ki velja za demokratično, to napako popravila in spet postavila dvojezične napise, kar bi bilo pošteno in prav, preden bo tramvaj spet stekel.
Adriano Ciak
94. obletnica požiga Narodnega doma
13.7.2014, 94. obletnica požiga Narodnega Doma. Kje je članek na privi strani edinega slovenskega dvenvika Trsta, Gorice in Vidma?
ne bi znal ponoviti. Dodajmo vsoti še ceno nekaterih v zamejstvu vrhunskih nogometnih ekip, kot sta Kras in Vesna in nam bo jasno, da so poviški za šport iz zaščitnega zakona v stvarnem športnem dogajnju drobtine. Celotna vsota ne bi bila prav nič usodna. Vse je odvisno, koliko imajo zasebni sponzorji in kaj lahko v tej krizi dajo za šport. Drugače pa je obešati športno dejavnost ob kulturne s finančnega vidika neutemeljeno.
Ne pravim, da ni treba dati športu nič ali pa da šport ni pomemben. Lahko zelo prepričljivo govorimo o mladih, o jeziku in kulturi in tudi o tem, da »naše« ZSŠDI ni dvojnik , ampak je enotno, pa vse skupaj ne zamaši razlike, ki se odpira med športom kot narodno zavedno dejavnostjo in športom kot biznisem, ki se iz vrtoglavih višin svetovnih prvenstev ter še izraziteje državnih in evropskih klubskih prvenstev seli s svojo denarno lakoto do najnižjih lig. Lahko naštevamo vse možne argumente, vendar je glede na budžet nemogoče vzoprejati najboljske »zamejske« amaterske (drugih ni) pevske zbore z našimi najboljšimi amaterskimi košarkarskimi ali nogometnimi ekipami. Pa tudi v to, da pomaga šport mladim, da se nekoliko razgibajo po sedenju v šolskih klopeh, je neumnost. Sodobni šport ima kot cilj rezultat in k temu stremi večina mladih, ki se nekega športa sploh loti. Nekoliko drugačna pesem so revne panoge, ki so zvečina posamične in ne najdejo mesta niti na olimpijadah, ali pa ga kot meteoriti vsaka štiri leta. Pa tudi ti "špasi" izžemejo družino športnika/ce, ki plača.
Naj torej zaključim z mislijo, da je lahko v trenutkih šport narodotvoren element, vir uveljavitve in ponosa, ne more pa se izogniti diktatom biznisa, ki se pričnejo že v nižjih ligah in iluzijam staršev, da bo otrok s talentom postal jutrišnji Messi. Alternativa je le dobra rekreacija, ki pa je za mlade, žal, skoraj ni.
m
Zakaj se tako boleči obletnici za slovenski narod ne dodeli niti besede, se pa raje posveča tretino strani Rencijevemu portretu?
Sami si kujemo našo propadajočo sedanjost in (morda) prihodnost s tem, da zapostavljamo ali celo, kot v tem primeru, ne obujamo glavnih trenutkov naše boleče zgodovine.
Zamanj se čudimo, da je Trst pozabil na lastno preteklost in da se o Svobodnem Tržaškem Ozemlju razmišlja kot o že zdavnaj pozabljeni utopiji.
Vožnja pred Narodnim Domom in obrekovanje na račun Svobodnega Tržaškega Ozemlja sta del našega vsakdana, a si kljub temu ne utegnemo razložiti, kaj pravzaprav za Slovence pomenita in kako to, da se o njiju tako malo razglablja.
Narod, ki nima spomina za lastno zgodovino, nima niti prihodnosti.
Družina Danieli, potomci borca NOV
www.primorski.eu]
KRAS - Borova penarica
Črni bor klonil pod novim škodljivcem
KRAS - Črni bor je napadel nov škodljivec, borova penarica. Žuželko, ki sodi med škržate, so pri nas odkrili že leta 2001, vendar do danes škode ni povzročala. V maju pa so sežanski gozdarji na črnem boru opazili sivorjave iglice. Analiza na gozdarskem inštitutu je pokazala, da gre za penarico, sicer značilno za Sredozemlje, ki jo pa najdemo po vsej Evropi.
»Borova penari-ca, tako se ji reče po slovensko, sesa sok iz iglic. Napada pa samo starejše iglice, letošnjih se ne loti,« je povedal strokovnjak za varstvo gozdov na Gozdarskem inštitutu dr. Dušan Jurc. »Na delu je običajno v maju in juniju, zato julija iglice odpadejo.« Po oceni je borova penarica na širšem območju Krasa, tudi v Italiji, prizadela okoli 10.000 hektarov črnega bora, kar pomeni dve tretjini vseh nasadov, pa tudi rdeči bor v Brkinih ter med Postojno in Jelšanami. Širom po Krasu se že vidijo razredčene krošnje črnega bora.
»Po literaturi je penarica znana iz Italije in Španije, enkrat se je pojavila tudi na Nizozemskem,« je dodal strokovni sodelavec sežanske enote Zavoda za gozdove Boštjan Košiček. »Razlogov za pojav pena-rice ne poznamo. Letošnja zima ni bila ravno mrzla in morda so bili takrat ugodni pogoji za pojav in razvoj žuželke. Upajmo, da je pojav enkraten. Namreč, dejstvo je, da vsaka bolezen in škodljivec zmanjšata odpornost in vitalnost črnega bora, ki se ga potem lahko zlahka lotijo še druge nevšečnosti.
»Na Krasu razen v izjemnih primerih nimamo težav s podlub-niki, so pa močno prisotne druge bolezni,« je pojasnil Košiček. »Bor že nekaj desetletij napada sušica najmlajših borovih poganjkov. Potem je prisotna še sušica borovih vej, iglice pa ogroža še 60 vrst drugih bolezni, med njimi tudi rdeča pe-gavost.«
Zato se zastavlja logično vprašanje, ali ima črni bor še mesto na Krasu. »V tolikšni meri ne več,« meni Dušan Jurc. »Bolezni in škodljivci ga izločajo iz ekosistema. Po našem mnenju so za to krive spremenjene klimatske razmere, zato imajo gozdarji nalogo, da pospešijo to sukcesijo oziroma težavo rešujejo s sanitarno sečnjo.« Namreč, bolezni in škodljivci pa povzročajo gospodarsko škodo. Anton Miro Može iz Agrarne skupnosti Gabrče, ki pravi, da na Krasu s sečnjo zamujajo vsaj pet let, je prepričan, da bi to lahko preprečili, če bi gozdarji bolje sodelovali z lastniki gozdov. »Gozdarji bi nas morali pravočasno opozarjati na bolezni, hkrati pa pomagati pri
sečnji lesa. Lastniki bi les lahko prodali, obenem pa tudi bolezni ne bi imele velikih možnosti za širitev.«.
Borov les že itak na trgu ne dosega visoke cene, če pa je poškodovan ali bolan, lastniku ne pokrije niti stroškov. Običajno na Krasu na leto posekajo 100.000 kubičnih metrov lesa, od tega je vsaj polovica bora. Letos je zaradi vetroloma in žledu količina štirikrat višja, 412.000, posekali pa so le 40.000 kubičnih metrov. »Kar je bilo posekano v prvih tednih po žledu, je šlo na trg, odtlej pa vse stoji,« je povedal Ko-šiček. »Lastnike bi lahko prisilili k sečnji, vendar to ne bo veliko pomagalo pri zavrtju bolezni, zato je bolj smiselno počakati, da se trg uredi in da se sečnja izplača.« Lastnikom bi lahko na pomoč priskočila država, ki bi morala subvencionirati ceno prevoza. »Borov les bi namreč lahko prodali na širši evropski trg.« Kaj torej lahko pričakujemo. Jasno je, da lastniki razen za svojo rabo tako velikih količin lesa ne bodo mogli pospraviti, zato bodo verjetno ostale v gozdu in strohnele.
Kaj bo z borovo penarico drugo leto, stroka nima odgovora. Vse kaže, da je črni bor, s katerim so v drugi polovici 19. stoletja pogozdovali gole kraške površine, opravil svoje. »Kot pionirska vrsta je delo dobro opravil, saj se na Kras vračajo avtohtoni listavci. Za črni bor velja, da se v obstoječih sestojih ne pomlajuje, v bitki za vodo in tla zmagujejo listavci. Tam, kjer je doma, recimo v Trnovskem gozdu ali na kamnitih pobočjih predalpskih gora ob avtocesti proti Trbižu, je uspešen,« za konec še pove Boštjan Košiček.
Irena Cunja (TV Koper)
286	Četrtek, 17. julija 2014
KULTURA
/
SODOBNA LITERATURA - Ženska istospolna ljubezen
Prebolevanje mladostnih ljubezenskih razočaranj
Romaneskni prvenec Angele Siciliano, ki zadnja leta živi v Trstu
Neuslišana ljubezen povzroča veliko bolečino. V realnem in literarnem svetu. Kar ni bilo, pa bi lahko ... je neusahljiv vir literarne ustvarjalnosti. Tokratna zgodba je malo drugačna, ker pripoveduje o neizpeti ljubezni dveh mladih žensk. Ena je bila prepričano in zavestno lezbično usmerjena, druga je istospolnost jemala kot nekakšen dodatek, popestritev "normalnega" življenja. Za nas je zanimivo tudi dejstvo, da je avtorica, Angela Siciliano, po daljšem obdobju, ki ga je preživela v Kobenha-vnu, izbrala Trst za svoj novi dom. Rodila se je v Belgiji italijanskim staršem, veliko let je preživela v različnih italijanskim mestih, leta 1994 se je preselila v dansko prestolnico. Tam se je tudi poročila z novinarko. Angela Siciliano je v svojem literarnem prvencu Quando l'amore non basta (Ko ljubezen ni dovolj, 2008) izpostavila poetičnost in utemeljenost ljubezni med ženskami. Ni pripovedovala lastne zgodbe, je zapisala ob koncu knjige, pa čeprav bi verjetno lahko v Angelinih zgodbah, literarni in resnični našli veliko skupnega.
V svojem prvencu Angela Siciliano pripoveduje o dveh dekletih, ki sta se ob prestopu v "odgovornejša" leta srečali in zbližali. Pravzaprav zgodbo, ki se zavleče v leta spominov, neizrečenih razmer in dokončne prekinitve stikov, v prvi osebi pripoveduje protagonistka. Sereno in potem druge ženske, s katerimi je prehodila del svo-
Angela Siciliano in naslovna stran njenega romana
je večkrat težavne življenjske poti, spoznamo iz njenega pripovedovanja. Torej skozi njene oči. Samo Serena, protagonistkina mladostna neizpeta ljubezen, nastopa s svojimi mislimi. Na začetku kratkega romana protagonist-ka in Serena živita v Pesaru, v italijanski provinci, kot to opisuje avtorica; prva nekakšno bohemsko življenje v iskanju same sebe (v vseh smislih), druga "normalno" meščansko, ki pa je ne zadovoljuje povsem. Srečata se, zbližata, protagonistka bi želela ljubezensko razmerje živeti javno, Serena se izmika in pristane samo na skrivne zmenke. Med družbeno neodobrava-jočim razmerjem in "spodobnim" življenjem Serena izbere drugega. Pro-tagonistka dolgo preboleva zavrnitev, preboli je ne vse do zaključka romana, ko se že kot odrasli ženski s povsem različnimi izbirami in izkušnjami srečata v Kobenhavnu. Čar ljubezni se je že zdavnaj razblinil, nikoli nista živeli istega življenja, mladostno razočaranje se umika pred zrelejšo presojo doživete-
ga, neiskrenost Sereninega odnosa ni več pogojevala življenja protagonistke. Na enostranski ljubezni ni mogoče zgraditi pravega odnosa, skozi pripoved zagotavlja avtorica, ki izpostavlja predvsem pomen iskrenosti in premagovanja predsodkov.
Na roman Quando l'amore non basta, ki je izšel leta 2008, se ponovno opozarja, ker je avtorica v zadnjem času izdala druga dela, med temi tudi pesmi, za katere je bila nagrajena. Njen opus je zanimiv, kot je nekoliko neobičajna tudi avtoričina življenjska pot. Privedla jo je v Trst, tako da jo že lahko uvrščamo med krajevne literarne ustvarjalke. (bip)
RIM - 20. festival MedFilm
Dobra uveljavitev Ivanišinevega filma Karpopotnik
Režiser filma Karpopotnik Matjaž Ivanišin
Dokumentarni film Karpopotnik režiserja Matjaža Ivanišina je na 20. festivalu MedFilm v Rimu prejel svojo prvo mednarodno nagrado. Zi-rija mu je podelila posebno omembo, so sporočili iz Slovenskega filmskega centra.
Zirija je v obrazložitvi zapisala, da Karpopotnik "izžareva etnografski duh, vendar je znotraj te realnosti tudi prostor za počasnost, ki jo nosi duhovna dimenzija. Podaljšana pozornost, ki jo film nudi krajem in ljudem, sproži v gledalcu zadovoljstvo ob ponovnem spodbujanju lastnega pogleda."
Prva mednarodna projekcija
Karpopotnika je bila januarja letos na filmskem festivalu v Rotterdamu, kjer ga je izbral selektor filmskega festivala Tribeca, ki je potekal aprila v New Yorku.
Prav tam ga je videl slavni ameriški dokumentarist Michael Moore. Povabil ga je na filmski festival Traverse City, ki bo potekal od 29. julija do 3. avgusta v Michiganu.
V povabilu na svoj festival je Moore zapisal, da se Ivanišinu "zahvaljuje za čudovit film, ki proslavlja filmsko umetnost in na različne načine navdihuje občinstvo", so zapisali v Slovenskem filmskem centru.
LJUBLJANA - Muzej novejše zgodovine
Pavloviceve slike s solunske fronte
V Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani so sinoči odprli razstavo Solunska fronta v objektivu vojaškega slikarja in fotografa Dra-goljuba Pavlovica. Razstavo je ob 100. obletni prve svetovne vojne odprl srbski veleposlanik v Sloveniji, Aleksandar Radovanovic.
Gostujočo razstavo Narodnega muzeja Valjevo iz Srbije so v Muzeju novejše zgodovine predstavili v sklopu razstav, ki obeležujejo 100. obletnico prve svetovne vojne.
Serija fotografij solunske fronte v Pavlovicevem objektivu, ki je bila junija na ogled v prostorih Zgodovinskega arhiva Celje. zajema fotografije vseh večjih vojaških operacij, med njimi tudi bitke na območju Gorničeva in zajetje Kaj-makčalana septembra 1916 ter spopad v pristanišču Črne reke in osvoboditev Bitole novembra 1916.
Posnetki zgodovinskih osebnosti, prostovoljcev, vojaške opreme, zdravniške oskrbe in cerkvenih obredov iz leta 1917 slikajo življenje na fronti. Fotografije, ki jih je Pavlovic posnel 1918, pa prikazujejo preboj solunske fronte, zajetje bolgarskih častnikov in pohod od Velesa proti Skopju, ki mu je sledila osvoboditev Srbije in Črne gore.
Med solunsko ofenzivo je bilo ubitih 42.725 ljudi. Na srbski strani so se bojevali tudi slovenski prostovoljci, ki so prebegnili iz av-stroogrske strani, zato ima Solun-
ska fronta pomembno mesto tudi v kolektivnem spominu Slovenije, so zapisali na spletni strani Zgodovinskega arhiva Celje.
Dragoljub Pavlovic (18751956) je izhajal iz ugledne duhovniške družine, študiral je na Umetniški akademiji v Munchnu, diplomiral iz ikonoslikarstva v Rusiji, kasneje pa je kot profesor v semenišču delal v Beogradu. Kot dopisnik, vojni fotograf in slikar je v srbski vojski spremljal in pokrival vojne od leta 1912 do 1918.
Med pomembnejše sklope njegovega fotografskega opusa sodijo posnetki obrambe Beograda iz leta 1914 in serija fotografij s Solunske fronte (1916-1918), ki prikazujejo življenje srbskih sil na odseku Donavske divizije, kjer je Pavlovic deloval. (STA)
GLASBA - Z zgoščenko »And Man Created God«
Skupina Borghesia se po dolgem premoru končno vrača na sceno
Alternativna rock skupina Borghesia je pred nekaj tedni izdala novo zgoščenko z naslovom »And Man Created God« (»In človek je ustvaril Boga«), in se tako po večletnem premoru spet pojavila na glasbenih scenah. Izvedenci menijo, da je bil pomen te zasedbe za razvoj ljubljanske subkulture in klubske scene v osemdesetih letih neprecenljiv. Povezan je namreč s tedanjim političnim dogajanjem in z razpadom socialističnega družbenega reda v bivši Jugoslaviji. Nekatere pesmi Borghesie, ki so bile objavljene v takratnem obdobju, so neposredno kritizirale nacionalistične nazore in nepremišljenost jugoslovanske politike po Titovi smrti oziroma tik pred razpadom Jugoslavije.
Člani Borghesie so se od samega nastanka zanimali za nove medije, tehnologijo, prepletanje glasbe in vi-deo-posnetkov. Koncepte, posnetke in zamisli, ki so jih predvajali na klubskih odrih in med koncerti so se kasneje pojavili - seveda v večjem obsegu -pri skupinah Depeche Mode in U2. Še danes pa ohranjajo lastno izvirnost, ki se kaže v prepletanju različnih glasbenih zvrsti, na primer rocka, tehno glasbe in world music žanrov. Rdeča nit novih pesmi predstavlja zavračanje temeljnih kapitalističnih vrednot, ki so nadvladale sodobnim družbam, večkrat na račun kakovosti vsakdanjega življenja, družbenih vrednot in dostojanstva posameznika, kar za Borghesio pomeni, da smo »slab sistem zamenjali s še slabšim«.
Za promocijo novega albuma so člani zasedbe izbrali skladbo »We
Skupina Borghesia na arhivskem posnetku
Don't Believe You«, v kateri se zgražajo nad politiki in njihovimi odločitvami, nad številnimi oblikami družbene nepravičnosti, novimi oblikami nestrpnosti, političnim in gospodarskim lobiranjem, propadom pozitivnih družbenih vrednot in vse bolj pre-finjeno ter nezaznavno kršitvijo nekaterih temeljnih človekovih pravic tudi v t.i. »naprednih« družbah.
Skratka, po dolgoletnem premoru so Borghesia z novim albumom vendarle poskrbeli za ostro kritiko namenjeno sodobnemu družbeno-go-spodarskemu sistemu. To seveda predstavlja dobro novico ne le za privržence alternativne rock glasbe, ampak tudi za vsakogar, ki je občutljiv do socialnih problemov in se ne pasivno prilagaja na odločitve vodilnih politikov ter na sebično obnašanje gospodarskih »elit«.
Škoda le, da taka kritika, ki je da-
nes še kako pomembna, izhaja skorajda izključno iz kulturnih in umetniških krogov, ki so v bivši Jugoslaviji veljali za provokativne že pred tridesetimi leti, in ki danes očitno prevzemajo vlogo, ki bi v zdravi družbi sicer pripadala mlajšim generacijam umetnikov (slednji pa očitno množično dremajo na t.i. družbenih omrežjih in izkazujejo premalo smisla za proaktivno družbeno kritiko oziroma skrb tako za lastne pravice kot za pravice sodržavljanov).
Evropska premiera nove plošče »And Man Created God«, ki jo je izdala ameriška založba Metropolis Records, je bila 8. junija letos v nemškem mestu Leipzig. Slovenska predstavitev novih pesmi skupine Borghesia pa bo potekala 31. julija na Sotočju pri Tolminu v okviru kreativnega festivala Sajeta.
Mitja Stefančič
/
SVET
Sreda, 16. julija 2014
1 1
GAZA - Prekinitev ognja, ki jo je predlagal Egipt, se ni obnesla
Netanjahu napovedal razširitev vojaške ofenzive
Včeraj prva izraelska žrtev, a v Gazi doslej najmanj 193 ubitih Palestincev
JERUZALEM - Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po Hamasovi zavrnitvi prekinitve ognja, ki jo je predlagal Egipt, napovedal razširitev vojaške ofenzive na območju Gaze. Ob tem je dejal, da bo palestinsko gibanje »plačalo ceno« za nadaljevanje sovražnosti. Po navedbah izraelske vojske je medtem raketa, izstreljena iz Gaze, terjala prvo izraelsko žrtev. »To bi se dalo bolje rešiti po diplomatski poti, kar smo poskušali storiti, ko smo včeraj sprejeli predlog Egipta za premirje. A Hamas nam ne pušča druge možnosti, kot da razširimo in zaostrimo kampanjo proti njemu,« je dejal Netanjahu.
Po navedbah izraelske vojske je raketa, izstreljena iz Gaze, terjala prvo smrtno žrtev na izraelski strani. Šlo naj bi za 38-let-nega civilista, ki je izraelskim vojakom na območju prehoda Erez med Gazo in Izraelom dostavljal hrano.
Hamas je odgovornost za napad že prevzel. »Sovražnik priznava smrt sionisti-čnega vojaka in poškodbo drugega v obstreljevanju baze Erez,« je v izjavi zapisalo skrajno krilo Hamasa, Brigade Ezedina Al Kasama.
Izrael je včeraj izvedel najmanj štiri zračne napade na cilje v Gazi in tako nadaljuje agresijo na tem palestinskem območju. Prekinitev ognja, ki jo je predlagal Egipt, se očitno ni obnesla. Včerajšnji napadi so zahtevali vsaj eno smrtno žrtev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Tarča enega od napadov so bili cilji na vzhodu mesta Gaza.
Palestinsko gibanje Hamas je namreč zavrnilo predlog, saj da se z njimi o tem niso posvetovali. Gibanje je še dodalo, da ne bo ustavilo ognja brez obširnejšega dogovora, ki bo vseboval njihove zahteve.
»Hamas je, odkar smo zjutraj ustavili napade v Gazi, izstrelil 47 raket. Zato nadaljujemo operacijo proti Hamasu,« je izraelska vojska sporočila na družbenem omrežju Twitter. Po pisanju AFP nihče drug ni smel prečkati prehoda Erez. Po navedbah Hama-sa bo prehod zaprt, dokler ne bo mednarodnega zagotovila, da ga ne bo obstreljevala izraelska vojska. Prehod so zaprli iz varnostnih razlogov, potem ko je bila palestinska stran večkrat tarča bombardiranj.
Odkar je Izrael prejšnji teden sprožil silovito ofenzivo proti Hamasu, je bilo v Gazi ubitih najmanj 193 ljudi.
Po poročanju agencije Združenih narodov UNRWA je uničenje, ki ga je doslej povzročila izraelska vojska z zračnimi napadi v Gazi »neizmerno«
ansa
Preiskava o nesreči v moskovskem metroju
MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je po nesreči na moskovski podzemni železnici odredil kriminalistično preiskavo. Po zadnjih podatkih je umrlo najmanj 22 ljudi, od tega najmanj dva tuja državljana. Več kot 160 ljudi so prepeljali v bolnišnico, med njimi jih je več deset v kritičnem stanju. Nesreča se je zgodila med jutranjo prometno konico, ko so iztirili trije vagoni vlaka podzemne železnice. Med žrtvami naj bi bil tudi strojevodja, vendar uradno te informacije še niso potrdili.
Zaenkrat je znano, da je moral strojevodja podzemne železnice kakih 200 metrov pred postajo nenadoma močno zavreti, pri čemer so v predoru iztirili trije vagoni. Dva potnika sta umrla takoj, številni so ostali ukleščeni v razbitinah vlaka. Po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass so reševalci z evakuacijo ranjenih zaključili ob 13. uri po srednjeevropskem času. Zaradi nesreče je bilo zaprtih več postaj podzemne železnice v ruski prestolnici.
LONDON - Cameron skuša z imenovanji zaustaviti pohod gibanja Ukip
Novi zunanji minister evroskeptik Hammond V prenovljeni ministrski ekipi bo tudi več žensk
LONDON - Britanski premier David Cameron je za novega zunanjega ministra včeraj imenoval dosedanjega ministra za obrambo, evroskeptika Phillipa Hammonda. Ta bo na položaju zamenjal Williama Hagua, ki je v ponedeljek zvečer odstopil v okviru spremembe Cameronovega kabineta pred parlamentarnimi volitvami prihodnje leto. Hammond je v preteklosti izjavil, da bo na referendumu, ki ga je obljubil Cameron za leto 2017 v primeru ponovne izvolitve, glasoval za izstop Velike Britanije iz EU, če ne bo prišlo do boljšega sporazuma med EU in Otokom.
Komentator časnika Times Tim Montgomerie iz njegovih izjav sklepa, da bo Hammond Veliko Britanijo usmerjal proč od EU. 58-letnik, v vrhu bri-
Philip Hammond
ansa
tanskih konservativcev znan tudi kot »Veliki Phil«, je odraščal v Essexu vzhodno od Londona, na Oxfordu pa je
študiral politiko, filozofijo in ekonomijo. Pred izvolitvijo v parlament leta 1997 je deloval na področjih nepremičnin, gradbeništva in energetike.
Ko so konservativci leta 2010 prišli na oblast, je bil imenovan za ministra za promet, leto dni kasneje pa je postal minister za obrambo. Na tem položaju je v okviru varčevalnih ukrepov sprejel več rezov v obrambno blagajno, v času njegovega ministrovanja pa se je tudi končala britanska misija v Afganistanu.
Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je tokratna sprememba največja od nastopa Cameronove vlade leta 2010. Premier naj bi z novo ekipo, v kateri bo več mlajših žensk, skušal pridobiti podporo Britancev pred parlamentarnimi volitvami prihodnje leto.
Velika Britanija naj dobila najmanj dve novi ministrici. Ministrstvo za okolje naj bi poslej vodila Liz Truss, ministrstvo za izobraževanje pa Nicky Morgan. Položaje naj bi med drugim ohranili notranja ministrica Theresa May, finančni minister George Osborne in minister za zdravje Jeremy Hunt.
Cameron je spremembe v vladi opravil dva meseca pred referendumom o neodvisnosti Škotske in deset mesecev pred parlamentarnimi volitvami.
Njegova Konservativna stranka si prizadeva zaustaviti nadaljnji vzpon evroskeptične stranke Ukip, ki je na evropskih in lokalnih volitvah zabeležila velik uspeh. Laburisti pa so Camerono-vo potezo označili za »masaker zmernih« v vrstah konservativcev. (STA)
FORTALEZA - Voditelji držav skupine Brics
Ustanovili razvojno banko
FORTALEZA - Voditelji države skupine Brics - Kitajske, Brazilije, Rusije, Indije in Južnoafriške republike -so ob včerajšnjem začetku vrha v brazilski Fortalezi ustanovili razvojno banko, ki bo imela sedež v kitajskem Šanghaju in bo imela za 50 milijard ameriških dolarjev osnovnega kapitala. Ustanovili so tudi rezervni sklad s 100 milijardami kapitala. Prvi predsednik nove razvojne banke bo iz Indije, predsednik upravnega odbora pa bo iz Brazilije, se glasi včeraj objavljena deklaracija. Začetni osnovni kapital banke bo znašal 50 milijard dolarjev, ki mu bo sledil še odobreni kapital v višini 100 milijard dolarjev. Vložek bodo enakopravno prispevale države Bricsa.
Prvotna velikost rezervnega sklada za pomoč državam v sili bo 100 milijard dolarjev, njegov namen pa je, da bo državam pomagal, da se izognejo kratkoročnim likvidnostnim pritiskom, da bo krepil globalno finančno varnostno mrežo in promo-
Kitajska, Rusija, Brazilija, Indija in Južnoafriška republika utrjujejo sodelovanje
ansa
viral sodelovanje držav Bricsa, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Poznavalci tako banko kot sklad razumejo kot način ustvarjanja pro-tiuteži Svetovni banki in Mednarod-
I
I
I
ZLATO
(999,99 %%) za kg
30.659,60 -284,15 SOD NAFTE
(159 litrov)
106,73 $ -0,91
EVRO
1.3613 $ -0,10
nemu denarnemu skladu, ki sta pod vplivom Zahoda in za katera države Bricsa trdijo, da potrebujeta reformo, da države v razvoju pridobijo večje glasovalne pravice.
Vrh držav Bricsa se bo nadaljeval še danes, ko se bo preselil v Brasilio. Med temami naj bi bila tudi pereča mednarodna vprašanja. (STA)
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
15. julija 2014		
valute	evro (povprečni tečaj) 15. 7. 14. 7.	
ameriški dolar	1,3613	1,3627
japonski jen	138,28	138,28
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	27,431	27,439
danska krona	7,4567	7,4568
britanski funt	0,7931	0,7966
madžarski forint	309,20	309,68
litovski litas	3,4528	3,4528
poljski zlot	4,1408	4,1388
romunski lev	4,4235	4,4180
švedska krona	9,2564	9,2483
švicarski frank	1,2142	1,2139
norveška krona	8,4305	8,4100
hrvaška kuna	7,6210	7,6310
ruski rubel	46,7311	46,7905
turška lira	2,8878	2,8881
avstralski dolar	1,4522	1,4500
braziljski real	3,0166	3,0231
kanadski dolar	1,4611	1,4619
kitajski juan	8,4448	8,4566
mehiški peso	1 7,652	17,696
južnoafriški rand	14,537	14,5806
1 8 Torek, 15. julija 2014
SVET
/
STRASBOURG - V Evropskem parlamentu je dobil 422 glasov, proti jih je bilo 250, 47 vzdržanih in 10 neveljavnih
Juncker z izdatno večino izvoljen za predsednika komisije
STRASBOURG - Evropski poslanci so na včerajšnjem plenarnem zasedanju v Strasbourgu Luksem-buržana Jean-Clauda Junckerja pričakovano potrdili za novega predsednika Evropske komisije. Zanj so glasovali prepričljivo, s 422 glasovi za, 250 proti, 47 vzdržanimi in 10 neveljavnimi glasovnicami. Potreboval je najmanj absolutno večino 376 od 751 glasov.
Izid glasovanja je prebral predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, ki je obenem spomnil, da smo priča zgodovinskemu dogodku, saj je Evropski parlament tokrat prvič resnično volil predsednika Evropske komisije in ne le potrjeval že prej sprejete odločitve voditeljev držav članic EU. Junckerju je obenem čestital in mu zaželel veliko uspeha.
Glasovanje je bilo sicer tajno. Evroskeptični poslanci so to dejstvo v včerajšnji razpravi glasno kritizirali kot še en hud udarec demokraciji, saj da bi morali izvoljeni predstavniki ljudi glasovati javno in prevzeti odgovornost za svoj glas.
q Nastopil je zelo proevropsko, s poudarjanjem velikih očetov Evrope »Delorsa, Miterranda in Kohla« in tega, da mir, ki so ga dali Evropi, ni samoumeven.
Začel je z besedami, da mora EU «danes in v prihodnjih letih odgovoriti na močna sporočila», ki so ji jih na majskih volitvah poslali državljani.
Glavno sporočilo programa »Agenda za delovna mesta, rast in demokratično spremembo«, ki ga je razgrnil pred poslanci, je bilo, da status quo ni edina možnost ter da unija potrebuje temeljite reforme.
Na prvem mestu prioritet je izpostavil rast, konkurenčnost in delovna mesta. A kot je poudaril, si konkurenčnosti ne zagotoviš, če se odrečeš socialni varnosti in blaginji. »Ne smemo pozabiti, da mora gospodarstvo služiti ljudem, in ne obratno,« je poudaril in zatrdil, da je zagovornik socialnega tržnega gospodarstva, ki dela v dobro ljudi. Za rast so nujne pametne in dolgoročne naložbe, je obenem večkrat izpostavil Juncker in med drugim napovedal ambiciozen, 300 milijard vreden investicijski paket, ki bo dal EU nov zagon. Kot nujno vidi tudi reindu-strializacijo Evrope - njegov cilj je, da bi industrija znova predstavljala vsaj 20 odstotkov BDP.
Junckerjeva agenda ima na papirju deset točk - med njimi so npr. še izgradnja enotnega digitalnega evropskega trga in energetske unije, ki bo številka ena pri rabi obnovljivih virov, «poglobljena in pravičnejša» gospodarska in monetarna unija z bolj demokratičnim nadomestkom sedanje trojke, zmanjšanje birokracije v EU in bolj učinkovito izvajanje načela subsidiarnosti.
Največ aplavza je požel, ko se je zavzel za več evropske solidarnosti pri soočanju z valom prebežnikov, saj je to problem vse Evrope in ne le držav, kot so Italija, Grčija in Malta. Najglasnejše žvižge s strani evro-skeptikov pa je dobil, ko je vztrajal, da »evro ščiti Evropo« in da »je prosto gibanje delavcev v EU priložnost in ne grožnja«.
Obljub je bilo sicer včeraj še veliko - posebno komisarsko mesto za področje temeljnih pravic in vrednot, okrepljen boj proti davčnim utajam in pranju denarja, odločno ukre-
panje proti vsakršni diskriminaciji, obvezen in javen register lobistov v EU in druge. Glede širitve je napovedal, da se do leta 2019 EU ne bo pridružila nobena nova članica, glede skupne zunanje politike pa, da mora postati močnejša.
Sledila je razprava poslancev, ki je potekala v skladu s pričakovanji. Manfred Weber je v imenu Juncker-jeve konservativne Evropske ljudske stranke poudarjal, da »je danes velik dan za Evropo« in da je Juncker »pravi človek ob pravem času«. Tudi Gianni Pittella v imenu socialdemokratov, druge najmočnejše skupine, je izrazil podporo Junckerju, čeprav ga je obenem opozoril, da mu ne izročajo »praznega čeka« in da mu bodo gledali pod prste.
Povsem nasprotno sta nastopila Britanec Nigel Farage v imenu evroskeptične skupine EFDD in Francozinja Marine Le Pen v imenu nepovezanih poslancev.
»Če je to za vas evropska demokracija v akciji, potem bi morali
V svojem nastopu je Juncker poslancem obljubil, da bo bolj socialno ozaveščen, manj birokratski ter bo Evropi z naložbami in reindustrializacijo zagotovil rast, konkurenčnost in delovna mesta.
ansa
res še enkrat dobro premisliti,« je poudaril Farage. »Govorijo nam, naj volimo, a imamo samo enega kandi-
data. To spominja na sovjetske čase,« je nadaljeval. Še ostrejša je bila Le Penova, ki je Junckerja uvrstila med
»staromodno elito, obsedeno s statusom quo« in »pripravljeno na vsak umazan kompromis«.
»Nimate nobene pravice, da vodite življenja naših ljudi, imate ogromne, a nelegitimne pristojnosti,« je očitala Junckerju in nadaljevala, da bo prinesel ljudem le še več nesreče. Kot je zatrdila, se bodo »patrioti« odločno borili proti »vaši federalistični utopiji in obsesiji z ubijanjem nacionalne države«. Juncker se ji je v odzivu na te besede zahvalil, da ne bo glasovala zanj, saj noče podpore nekoga, »ki zavrača, sovraži, izloča«.
Junckerjeva naloga zdaj bo sestava komisarske ekipe, ki naj bi jo parlament potrjeval oktobra. Za ko-misarska mesta se bije trd boj. Mesto komisarja za gospodarske in monetarne zadeve naj bi že bilo obljubljeno socialdemokratom.
Velik izziv bo tudi, kako dobiti vsaj deset komisark, kar zahtevajo mnogi, saj države predlagajo večinoma moške. (STA)
BRUSELJ - Danes na vrhu voditeljev EU tudi o novem visokem zunanjepolitičnem predstavniku
Bo Mogherinijevi uspelo?
Vzhodnoevropske članice Mogherinijevi nasprotujejo, češ da nima izkušenj in je preveč naklonjena Rusiji
BRUSELJ - Voditelji članic EU se bodo danes v Bruslju sestali na izrednem zasedanju, na katerem se pričakuje odločitev o novem visokem zunanjepolitičnem predstavniku oziroma predstavnici. Največ možnosti imata po navedbah virov pri EU Bolgarka Kristalina Georgieva in italijanska zunanja ministrica Federica Mogherini.Po imenovanju predstavnika leve sredine Nemca Martina Schulza za predsednika Evropskega parlamenta in predstavnika desne sredine Jean-Clauda Junckerja za predsednika Evropske komisije ostanejo še trije visoki položaji v EU.
To so dvoklobučniški položaj visokega zunanjepolitičnega predstavnika in podpredsednika komisije, ki ga sedaj zaseda Britanka Catherine Ashton, položaj predsednika Evropskega sveta, na katerem je Belgijec Herman Van Rompuy, in položaj šefa evroskupine, ki ga zaseda Nizozemec Jeroen Dijsselbloem.
Sprva je bilo predvideno, da bodo voditelji sprejeli odločitev o vseh treh ali o prvih dveh položajih, a po navedbah virov EU je najverjetneje, da bo sprejeta le odločitev o visokem zunanjepolitičnem predstavniku. Z imenovanjem visokega zunanjepolitičnega predstavnika se namreč najbolj mudi, saj bo moral Juncker po včerajšnji potrditvi v Evropskem parlamentu sestaviti komisarsko ekipo, katere član je tudi visoki zunanjepolitični predstavnik. Časa nima veliko, saj so septembra načrtovana zaslišanja komisar-skih kandidatov v Evropskem parlamentu. Oktobra naj bi parlament namreč glasoval o novi komisarski ekipi, ki naj bi 1. novembra že začela delati.
Van Rompuyu se mandat izteče konec novembra, Dijsselbloemu pa prihodnje leto, tako da je manevrskega prostora več. Prav tako ni v interesu Van Rompuya, da bi bil njegov naslednik imenovan prezgodaj, saj bi to oslabilo njegov vpliv do izteka mandata.
Največ možnosti za imenovanje na mesto visokega zunanjepolitičnega predstavnika imata po navedbah virov sedanja evropska komisarka za humanitarno pomoč in krizno odzivanje, Bolgarka
Kristalina Georgieva in vodja italijanske diplomacije Federica Mogherini. Vzhodnoevropske članice Mogherinijevi nasprotujejo, češ da nima izkušenj, sploh ne z vzhodno soseščino. Očitajo ji tudi, da je takoj po prevzemu italijanskega predsedovanja pohitela v Moskvo na srečanje z ruskim predsednikom Vladi-mirjem Putinom.
To krepi možnosti Georgieve, ki ima več mednarodnih izkušenj od Italijanke - sedaj je evropska komisarka, v preteklosti pa je delala tudi v Svetovni banki. Poleg tega bi enega od vodilnih položajev morale dobiti vzhodnoevropske države.
Šibka točka v prizadevanjih Mog-herinijeve je poleg neizkušenosti na mednarodnem odru tudi dejstvo, da Italija že ima svojega človeka na visokem položaju v uniji - Mario Draghi je namreč predsednik Evropske centralne banke (ECB). V igri za naslednika Ashtonove se sicer že dlje časa omenjajo tudi poljski, nizozemski, švedski in slovaški zunanji minister - Radoslav Sikorski, Frans Timmermans, Carl Bildt in Miroslav Lajčak.
Izrednega vrha se bo udeležil tudi Luksemburžan Jean-Claude Juncker, novi predsednik Evropske komisije, ki bo voditeljem predstavil organizacijske in vsebinske smernice za delovanje komisije v prihodnjih petih letih. V tem okviru je pričakovati tudi pogovore o ključnih komisarskih položajih. Juncker je že napovedal, da bo močan gospodarski resor dobil predstavnik evropske leve sredine. Ključni portfelji so še konkurenca, energija, digitalna družba in trgovina.
Pričakovati je, da bo Juncker članice pozval, naj na komisarske položaje predlagajo ženske, saj so vsi dosedanji kandidati moški, nenapisano pravilo pa je, da mora biti v novi komisarski ekipi vsaj toliko žensk kot v sedanji, torej devet.
Med morebitnimi nasledniki Van Rompuya se sicer omenjajo danska pre-mierka Helle Thorning-Schmidt, bivši finski premier Jyrki Katainen in bivši predsednik francoske vlade Jean-Marc
Federica Mogherini
ansa
Ayrault, kot morebitni naslednik Dijs-selbloema pa Španec Luis de Guindos.
Poleg pogovora z Junckerjem in kadrovskih vprašanj imajo voditelji v sredo na dnevnem redu tudi razpravo o ukrajinski krizi. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko unijo poziva, naj zavzame trše stališče do Rusije. Vrh EU
je konec junija Rusiji postavil ultimat, da mora v nekaj dneh konkretno ukrepati za umiritev razmer v Ukrajini, sicer pa napovedal nove sankcije. Doslej je unija po izteku ultimata ukrepala z razširitvijo kazenskega seznama z 11 osebami.
EU od Rusije pričakuje dogovor o prekinitvi ognja in učinkovitem nadzoru meje, vrnitev treh mejnih prehodov ukrajinskim oblastem, izpustitev talcev ter začetek pogajanj o izvedbi Porošen-kovega mirovnega načrta. Ker Rusija štirih pogojev še ni izpolnila, se pričakuje, da bodo voditelji prižgali zeleno luč za pripravo naslednjega vala sankcij, tokrat predvidoma proti podjetjem, ki podpirajo kršenje suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine. Poleg tega bodo voditelji predvidoma razpravljali o možnosti kaznovanja Rusije s prekinitvijo določenih konkretnih projektov, bodisi dvostranskih bodisi projektov v okviru Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj. (STA)
LONDON - Imenoval ga je Cameron
Evroskeptik Hill bo komisar EU
LONDON - Britanski premier David Cameron je za evropskega komisarja včeraj imenoval vodjo konservativcev v zgornjem domu parlamenta Johnatana Hilla. Evroskeptični komisar bo na položaju v času, ko si bo Otok prizadeval za več ugodnosti v EU pred letom 2017, ko je Cameron napovedal referendum o britanskem izstopu iz povezave. Cameron je poudaril, da Hill na komisarski stolček prinaša izkušnje tako iz javnega kot zasebnega sektorja. Pol kariere je bil poslovnež, pol pa na najvišjih položajih v vladi. Kot vodja zgornjega doma parlamenta se je izkazal kot dober pogajalec, ki ga spoštujejo vse strani. Ker je Hill ustanovil svoje podjetje, po besedah britanskega premierja tudi dobro razume zasebni sektor in ve, kako lahko EU pomaga podjetjem spodbujati rast in ustvarjati nova delovna mesta.
Britanski premier je včeraj izvoljenega predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja o imenovanju Hilla obvestil v ponedeljek po telefonu. Juncker je pozdravil politične izkušnje, ki bodo Hillu lahko prišle prav v katerikoli komisarski vlogi.
Sreda, 16. julija 2014 1 3
OW
O
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
pevma-podgora - Poštni nabiralniki samevajo od srede prejšnjega tedna
Poštar je na dopustu, glasovnic niso prejeli
Poštni nabiralniki v Pevmi samevajo od srede prejšnjega tedna in zaman čakajo na poštarja. Podobno se dogaja tudi v Podgori in v goriški Ulici Don Bosco, kjer nekateri stanovalci že več dni ne prejemajo poštnih pošiljk. Nekaj domačinov se je za pojasnila obrnilo na enega izmed goriških občinskih poštnih uradov, jasnih odgovorov pa niso prejeli.
Kaže, da so nevšečnosti povezane z odsotnostjo pismonoše, ki je običajno zadolžen za raznašanje pošte na tem območju. Zaradi dopusta naj bi ga družba Poste Italiane nadomestila z novim poštarjem, ki pa je očitno Pevmo nekoliko zanemaril. Uporabljamo pogojnik, saj so bili v poštnem uradu odgovori na naša vprašanja precej nejasni. Iz urada za stike z javnostjo družbe Poste Italiane so nam sporočili, da so s težavami na omenjenem območju seznanjeni. »Poštar je moral izkoristiti preostali del dopusta, nadomestila pa ga je oseba, ki tega območja še ne pozna prav dobro. Stvar bomo skušali urediti čim prej,« so sporočili iz urada za stike z javnostmi poštnega podjetja, kjer pa nam točnejših informacij in datuma,
Poštni nabiralniki
bumbaca
ko bo rednost dostave pošte spet zagotovljena, niso posredovali. Odgovor je torej pomanjkljiv, saj so edinole priznali, da problem obstaja in da ga rešujejo, niso pa znali povedati, ali se lahko posamezniki v teh dneh sami odpravijo v poštni urad, da osebno dvignejo poštne pošiljke, ki jim pripadajo. Ob tem so potrdili, da zaplet ni vezan na podobne težave, ki so jih pred kratkim doživeli prebivalci Ločnika: ker je tamkajšnji pismonoša zbolel, so namreč cel mesec neredno prejemali poštne pošiljke. Ker so nam v Štmavru in na Oslavju povedali, da s poštnimi pošiljkami v zadnjih dneh ni bilo težav, lahko domnevamo, da je nov poštar pozabil le na Pevmo, del Podgore in Ulico Don Bosco. Marsikateri domačin se je namreč čudil, da na njegov dom nista dospela revija ali tednik, na katera je naročen. Neresnost družbe Poste Italiane je spravila v nejevoljo tudi krajane s slovenskim državljanstvom, saj na dom niso pravočasno prejeli glasovnic, s katerimi bi lahko po pošti oddali svoj glas na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Sloveniji, tako da so bili prikrajšani za eno izmed temeljnih drža-
vljanskih pravic. Kdor se je vseeno želel udeležiti volitev, se je moral odpraviti do konzulata v Trstu, saj ni imel možnosti, da bi svoj glas oddal v Novi Gorici ali v kakšni drugi slovenski občini. Za to je namreč obvezna predhodna prijava, za katero pa tisti volivci, ki so računali na dostavo glasovni-
ce na dom, seveda niso poskrbeli.
Domačini v Pevmi, Podgori in Ulici Don Bosco se lahko »tolažijo« edino s tem, da na svoje domove poleg poštnih pošiljk ne prejemajo niti računov za elektriko, plin in telefon. Jih bodo prejeli vse naenkrat, ko se bo pi-smonoša vrnil z dopusta? (av)
£Primorski
~	dnevnik
Goričana našli mrtvega
Ko so prišli reševalci, ni bilo zanj več nobene pomoči. V kraju Castiglione della Pescaia pri Grossetu so včeraj odkrili truplo s prerezanim vratom. Šlo je za 49-letnega moškega, ki je bil po rodu iz Gorice. Truplo so našli v kopalnici vile v borovem gozdu Roccamare, kjer je moški živel. Na pomoč je poklicala žena. Le-ta je opazila, da se je moški zaklenil v kopalnico: začela je trkati in ga klicati, 49-letnik pa se ni oglasil. Po poročanju agencije ANSA so ženski na pomoč priskočili nekateri zidarji, ki so delali v bližini. Odprli so vrata in našli moškega v luži krvi: bil je mrtev. Na prizorišče so prišli kara-binjerji, ki so izključili, da je šlo za nasilno dejanje. Na tleh so našli žepni nož, s katerim si je moški vzel življenje.
Rekvijem v KC Bratuž
V Kulturnem centru Lojze Bratuž bo danes ob 21. uri koncert v spomin na žrtve prve svetovne vojne, ki ga prireja kulturno združenje Seghizzi. Na programu je Rekvijem Luigija Cherubini-ja, s katerim se bodo predstavili zbora Seghizzi iz Gorice in Perosi iz Fiumi-cella ter pianista Adriano Cirillo iz Ra-venne in Filippo Terni iz Verrare. Nastopajoče bo vodil Italo Montiglio. Mariolina De Feo, Irene Navarra in Alessandra Rea bodo prebirali odlomke iz del Srečka Kosovela, Giuseppeja Un-garettija, Georga Trakla,Clementeja Rebore, Oaula Eluarda, Kurta Adlerja in Corrada Alvara.
Balkanski ritmi
Na dvorišču pred občinsko knjižnico v Ronkah bo danes ob 21.15 nastopila glasbena skupina Etno funkers. Sestavljajo jo baterist Pietro Sponton, flavtist Sebastiano Crepaldi, basist Luca Demicheli in harmonikar Manuel Fig-heli. Igrali bodo balkansko in klezmer skladbe. V primeru slabega vremena bo koncert v občinskem avditoriju.
Nomadi v novogoriški Perli
Priljubljena italijanska skupina Nomadi bo v petek, 18. julija, nastopila v no-vogoriški Perli. Beppe Carletti, Cico Falzone, Daniele Campani, Massimo Vecchi, Sergio Reggioli in Cristiano Tu-rato bodo na oder dvorane Arena stopili ob 22.30. Vstopnine ni.
gorica
Že imajo pet predlogov
Z njimi nagovarjajo predsednico
»Predsednica dežele Debora Serracchiani se je obvezala, da bo enkrat mesečno prihajala v Gorico poročat, kako poteka udejanjanje deželne zdravstvene reforme, ob tem pa je povedala, da je pripravljena prisluhniti predlogom za razvoj mesta. Pred časom je goriška Demokratska stranka že izdelala pet razvojnih smernic, ki bi jih bilo treba takoj začeti uresničevati.« Tako pravi občinski tajnik Demokratske stranke Giuseppe Cingo-lani in pojasnjuje, da bi bilo treba sodišče iz Palmanove združiti z goriškim in spodbujati sodelovanje med vi-demsko, tržaško in novogoriško univerzo. Poleg tega bi bilo treba ljudem omogočiti, da jim država krije stroške za zdravstvene storitve v tujini. »Ustanovi ENAC naj se odvzame pristojnost nad goriškim letališčem, nad katerim bi morala biti pristojna dežela; nazadnje je treba zagotoviti primerne vire financiranja za goriški EZTS,« poudarja Giuseppe Cingolani.
gorica
»Protestirat
•	• v ■ •
niso prišli le desničarji«
»Čudi me stališče občinskega tajnika Demokratske stranke Bruna Crocettija, ki je odgovornost za napetost na zadnjem zasedanju občinskega sveta o zdravstvu pripisal desnici (s strankarskimi simboli sta bila prisotni le stranki Fra-telli d'Italia in Movimento Tricolore), medtem ko je popolnoma spregledal dejstvo, da je bilo med prisotnimi kar nekaj njegovih političnih somišljenikov,« poudarja načelnik svetniške skupine Forza Italia Fabio Gentile, ki se sprašuje, katero je zdaj stališče goriške Demokratske stranke glede napovedanega zaprtja porodnišnice in sploh glede drugih varčevalnih ukrepov, ki jih po njegovih besedah predsednica dežele Debora Ser-racchiani pripravlja za goriško zdravstvo. »Na katero stran se bodo postavili goriški člani Demokratske stranke in sploh njeni volivci?« se sprašuje Fabio Gentile.
tržič - Začela se je priprava novega prostorskega načrta
Med šibkimi točkami gosta pozidava in kakovost voda
Izboljšanje urbanega okolja ter ovrednotenje povezav med mestom, Krasom in morjem, a tudi medobčinska vizija, ki bo omogočila dogovarjanje in sprejemanje skupnih odločitev s sosednjimi občinami. To bodo značilnosti novega tržiškega prostorskega načrta, pri izdelavi katerega bo treba upoštevati predvsem eno značilnost tržiškega občinskega ozemlja: gosto pozidavo in posledično pomanjkanje površin, ki bi bile namenjene kmetijstvu, kar pomeni, da bo treba novogradnje omejiti in spodbujati obnovo obstoječih stavb.
Osnovna navodila za pripravo novega prostorskega načrta občine Tržič so predstavili na seji svetniške komisije za urbanizem, s katero se je začel postopek za odobritev dokumenta, ki ga je občinska uprava zaupala podjetju Benevolo iz Brescie. Smernice, je napovedala predsednica Anna Raspar, bo občinski svet sprejel na prihodnji seji, ki bo potekala 23. in 24. julija. »Glede na to, da
Marina Julia
bonaventura
gre za načrt, na katerem bo temeljila urbanistična prihodnost mesta, je ta datum preblizu,« menita opozicijska občinska svetnika Anna Maria Cisint (Obiettivo Monfalcone) in
Giuseppe Nicoli (Forza Italia). Ra-sparjeva je izrazila pripravljenost za sklic še ene seje svetniške komisije za urbanizem in je svetnikom zagotovila, da je na razpolago za katerokoli pojasnilo, saj si želi, da bi bilo okrog prostorskega načrta čim več soglasja.
Načrtovalci so medtem že analizirali značilnosti tržiškega prostora. Med kritičnimi točkami je, kot omenjeno, gosta in neurejena pozidava, ki sega nazaj v 70. leta, »ko so porušili več starih poslopij in namesto njih gradili prevelike in neskladne stavbe.« Po drugi strani, ocenjujejo načrtovalci, razpolaga Tržič z nekaterimi infrastrukturami deželnega in državnega pomena, industrijskimi obrati in tudi nekaterimi zgodovinskimi zanimivostmi, kot so rimske terme. Načrtovalci so dalje izpostavili še problem kopalnih voda v Marini Julii, vprašanje kakovosti zraku ter bližino med tovarnami in območji, ki bi jih bilo treba iz okolj-skega vidika ovrednotiti.
14
1 4 Četrtek, 17. julija 2014
GORIŠKI PROSTOR
štandrež - Društvo Skultura pisalo občini
Mamice bi rade igrala,
■	v« •	• •
domačini opozarjajo na visoko travo in plevel
Neizkoriščeno zeleno površino v Ulici Trivigiano v Štandrežu bi lahko opremili z igrali in klopmi, česar bi se veselile predvsem družine z otroki. Tako pravi Marjan Brescia, predsednik združenja Skultura 2001 iz Štan-dreža, ki je v prejšnjih dneh goriški občini poslal pisno prošnjo. Županu Ettoreju Romoli-ju in funkcionarju Paolu Fornasiereju je predlagal, naj občina dokončno uredi območje, kjer je pred časom na zahtevo štan-dreškega rajonskega sveta zgradila parkirišče s preko dvajset parkirnimi prostori.
»Zelenica v Ulici Trivigiano je v Štan-drežu edina zelena površina v občinski lasti, ki je dostopna javnosti. Pred leti so jo redno obiskovale mamice z otroki, saj so bile na tem območju na voljo gugalnica in klopi. Danes te opreme ni več, saj jo je občina odpeljala med gradnjo parkirišča,« je povedal predsednik združenja Skultura Marjan Brescia, po
katerem se je v zadnjih časih nanj obrnilo več mamic, ki so izrazile željo, da bi zelenica v Ulici Trivigiano ponovno postala kraj srečevanja zanje in za njihove otroke. »Da bi območje ponovno zaživelo, bi zadoščala postavitev enega igrala in klopi. Iz varnostnih razlogov pa bi bilo dobro, da bi občina postavila tudi ograjo med zelenico in cesto,« je dodal Brescia.
Parkirišče v Ulici Trivigiano je goriška občina uredila pred približno dvema letoma. Dela so spadala v širši, čez 600 tisoč evrov vreden projekt, v okviru katerega so v Štan-drežu uredili kar šest parkirišč z okrog 130 parkirnimi mesti. Uredili so jih v ulicah Abet-ti, Trivigiano, Natisone, Tagliamento in Monte Festa ter ob pokopališču v Ulici Tabai, kjer je bilo predvsem ob nekaterih priložnostih -npr. ob prvem novembru ali pogrebih - precej težko najti parkirni prostor.
Parkirišče v Ulici Trivigiano
»Nekatera parkirišča pa bi lahko bila manjša. Parkirišče v Ulici Tabai je namreč skoraj vedno prazno, v Ulici Trivigiano pa je videti kvečjemu dva ali tri parkirane avtomobile. Poleg tega so parkirišča zelo slabo vzdrževana; še zlasti ob
tistemu v Ulici Trivigiano rasteta trava in plevel, sploh pa še niso odpeljali suhih grmov in dreves, ki so jih požagali ob začetku gradbenih del,« pravijo nekateri domačini, ki se seveda sprašujejo, ali je bila tako velika naložba sploh upravičena.
tržič - Prepir med bivšima zaročencema
Zalučala mu je kozarec
Poškodovanega širidesetletnega moškega so odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so mu rano na vratu zašili
Zaradi poškodbe je potreboval pomoč zdravnikov, ki so mu v tržiški bolnišnici rano zašili. Štiridesetletni moški je bil v ponedeljek zvečer žrtev fizičnega napada, do katerega je prišlo pred barom De Pellegrin v Ulici Duca dAosta v središču Tržiča. Kaže, da se je Tržičan ranil s kozarcem; predmet naj bi moškemu zalučala njegova bivša zaročenka, vendar preiskovalci te informacije včeraj še niso hoteli potrditi.
Moški, ki naj bi v preteklosti upravljal javni lokal v Štarancanu, je ponedeljkov večer preživljal v baru De Pellegrin v središču Tržiča. Pogovarjal naj bi se z nekaterimi drugimi gosti lokala, v katerega naj bi okrog 23. ure prišla njegova bivša zaročenka. Med njima naj bi prišlo do prerekanja; moški in ženska, ki je po rodu iz Neaplja, sta zatem izstopila iz lokala, na svežem zraku pa se nista pomirila. Namesto da bi se pobotala, sta se na pločniku pred barom začela še bolj vneto in glasno prepirati. Ženska naj bi tedaj izgubila živce, zgrabila naj bi kozarec in ga z vso silo in ihto zalučala proti moškemu. Kozarec se je razbil, Tržičan pa si je pri tem ranil vrat. Ker je močno krvavel, so drugi gostje lokala in mimoidoči takoj poklicali rešilno službo 118; iz trži-ške bolnišnice je na prizorišče dogodka prihitel rešilec, zdravnik pa je ranjencu ponudil prvo pomoč že na kra-
ju. Poškodovanega štiridesetletnika so zatem odpeljali na urgenco tržiške bolnišnice San Polo, kjer so mu zdravniki rano zašili. K sreči rana ni bila globoka, zato je lahko moški še isto noč zapustil bolnišnico.
»Zelene« noči
Po »beli« noči iz prejšnjih dni se v Tržiču pripravljajo na »zelene« noči. Gre za novo tridnevno prireditev v znamenju športa in zabave, ki jo bodo izpeljali v parku v Ulici Valentinis v okviru pobude »MonfalconEstate«. Prva »zelena« noč bo v soboto, 19. julija, ko bo glasbeni večer z naslovom »World Music Stage«, ki ga prireja glasbena šola Cam v sodelovanju z zadrugo Thiel. V četrtek in petek, 28. in 29. julija, bo na vrsti nogomet na milnici, med 14. in 24. uro pa se bodo zvrstili nastopi raznih mladih glasbenih skupin. »Prizadevamo si, da bi poživili park v Ulici Valentinis, kjer smo v zadnjih časih opravili nekaj vzdrževalnih del s pomočjo Fundacije Goriške hranilnice,« pojasnjuje tržiški podžupan Omar Greco.
Bar De Pellegrin v središču Tržiča
bonaventura
Pred bar De Pellegrin so medtem prišle tudi sile javnega reda. Tržiški ka-rabinjerji in policisti, ki vodijo preiskavo, so zbrali pričevanja navzočih in druge informacije. Zaenkrat naj bi proti ženski ne sprejeli nobenega ukrepa.
Sedeži za društva
Društva in združenja iz goriške pokrajine imajo možnost, da vzamejo v najem sobo v palači Alvarez v Ulici Diaz v Gorici in si v njej uredijo svoj sedež. Pokrajina je objavila razpis, na podlagi katerega bo svoje prostore na tretjem nadstropju palače Alvarez oddajala v najem društvom in združenjem z letno najemnino 2000 evrov. Pogodbe bodo veljale tri leta in jih bo mogoče tudi podaljšati. Doslej so oddali v najem eno sobo, v kateri svoje dejavnosti zdaj vodi Evropeistična akademija Furlani-je Julijske krajine. Na razpis se lahko prijavijo vsa društva in združenja, ki svojo dejavnost vodijo v goriški pokrajini; prošnji morajo priložiti tudi plan dejavnosti za prihodnja leta. Informacije so na voljo na telefonski številki 0481-358205 in na naslovu elektronske pošte anna.cecc-hini@provincia.gorizia.it.
gorica - Blue Note festival
V parku Basaglia jazz, blues in pesmi
Henrik Freischlader
Henrik Freischlader bo glavni gost četrtega kulturno-glasbenega festivala Blue Note, ki bo potekal v parku Basaglia v Gorici v petek in soboto, 18. in 19. julija. Na evropski ravni uveljavljeni blues kitarist in pevec bo v goriškem parku nastopil v soboto ob 21.30, njegov koncert pa je le del niza kulturnih prireditev, ki jih prirejajo v okviru festivala.
»Že od leta 2011 se trudimo, da bi s kakovostno glasbo pripomogli k ovrednotenju tako lepega parka. Kulturni in glasbeni dogodki so odličen način za promocijo teritorija, park Basaglia pa je še kako pomemben, saj se nahaja tudi zraven nekdanje meje,« pravi Paolo Del Negro, predsednik socialne zadruge Contea, ki je glavna prirediteljica dogodka. Ob tem si zadruga prizadeva, da bi festival z leti postal pomemben dogodek za ljubitelje glasbe. »V Trstu in Vidmu imajo svoj festival jazz in blues glasbe, mi pa bi radi nekaj podobnega priredili v Gorici,« pojasnjuje Del Negro. Festival se bo začel v petek, 18. julija, ob 17.30 s krajšim seminarjem o jazz in blues glasbi. Ob 19. bo na vrsti praznovanje dvajsete obletnice delovanja kon-
zorcija socialnih zadrug Il Mosaico, ob 21.30 pa bo pisatelj Pino Ro-veredo z Andreom Piccom predstavil knjigo »Ballando con Ceci-lia«. Ob 21.30 bo na odru na odprtem nastopila italijanska skupina XY Quartet. Svoj vrhunec bo festival doživel v soboto, 19. julija. Ob 19.30 se bodo zvrstili italijanski, slovenski, hrvaški in avstrijski pesniki ter glasbeniki, ob 20.30 bo nastopila skupina Jimi Barbiani Band, ob 21.30 pa bo na oder stopil Henrik Freischlader s svojo skupino. Na prizorišču bodo delovali kioski, zadruga Contea pa bo predstavila svoje vino Morus Morar. »S tovrstnimi pobudami želimo nadaljevati z ovrednotenjem nekaterih predelov goriške občine, na katere so občani nekoliko pozabili. Park Ba-saglia je izredno lep, ljudje pa se ga večinoma spomnijo edino, ko pomislijo na nekdanjo umobolnico,« je na včerajšnji predstavitvi dogodka povedala občinska odborni-ca Arianna Bellan. Pri organizaciji festivala sodelujejo tudi goriška občina, Fundacija Goriške hranilnice, goriška pokrajina, občina Mo-raro in socialna zadruga Aesontius. Vstop na vse festivalske dogodke bo prost. (av)
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 13. julija 2014
15
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Transformers 4 - L'era dell'estinzio-ne«.
Dvorana 2: 18.15 »Transformers 4 -L'era dell'estinzione«; 21.30 »In ordi-ne di sparizione«.
Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Un insolito naufrago nell'inquieto mare d'oriente«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Transformers 4 - L'era dell'estinzio-ne«.
Dvorana 2: 17.50 »Baby sitting«; 21.15 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione«.
Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione« (digital 3D).
Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Mai cosi vicini«.
Dvorana 5: 18.00 - 20.00 - 22.00 »The German Doctor - Wakolda«.
fi Razstave
sti in spomina v prvi svetovni vojni 1914-1918« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; do 20. julija med prireditvami ali po domeni (tel. 0481-531445).
V	GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »cinquantapercinquan-ta«. Razstavljajo Guglielmo Costan-zo, Renato De Santi in Roberto Sgarbossa, ki sestavljajo skupino GENERaZIONI; do 25. julija od torka do sobote 10.30-12.00, 16.3019.00.
V	GRADU KROMBERK bo do 31. avgusta na ogled fotografska razstava Gorana Vranica z naslovom »Portret mesta Zvezda«, ki jo prireja Goriški muzej v sodelovanju z Mestnim muzejem Karlovec.
V	KAVARNI CARDUCCI v Ul. Duca d'Aosta 83 v Tržiču je na ogled razstava Diega Valentinuzzija »Valenti-nuzzi 80«; do 4. septembra 7.0021.00, zaprto ob ponedeljkih.
»SAKSIDA. SLIKAR PRAVLJIČAR« je naslov razstave, ki je na ogled v palači Attems Petzenstein v Gorici v organizaciji Pokrajinskih muzejev; do 12. oktobra od torka do nedelje 10.00-17.00.
V	BIVŠI KONJUŠNICI PALAČE CO-RONINI na Drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Uno Stato in uniforme« v organizaciji Fundacije Palače Co-ronini Cronberg in zgodovinsko raziskovalne skupine Isonzo; do 26. oktobra od srede do nedelje 10.0013.00, 15.00-18.00.
4 Koncerti
GALERIJA SPAZZAPAN v palači Tor-riani, Ul. Ciotti 51, v Gradišču obvešča, da bo zaprta zaradi inventarizaci-je od 16. do 31. julija. Spet bo odprta v soboto, 1. avgusta. V petek, 8. avgusta, bo ob priložnosti namestitve kipa pred vhodom v muzej z naslovom »XVI« Massima Poldelmenga, v muzeju tudi odprtje razstave z naslovom »Il progetto e l'opera. Massimo Pol-delmengo. XVI e impronta del XVI«.
NA DVORCU CORONINI V ŠEMPETRU je na ogled stalna razstava o šem-petrski rodbini Coronini von Cron-berg; vsak delavnik 8.00-16.00 oz. po dogovoru (tel. 003865-3351000).
V	VILI DE FINETTI v Coroni je na ogled razstava Renza Pagotta z naslovom »Per segno e per colore«; do 20. julija.
V	MUZEJU SV. KLARE na Korzu Verdi 18 v Gorici bo ob razstavi »1914: L'Eu-ropa alla guerra - Dal colore delle uniformi al fango delle trincee« (1914: Evropa v vojno - Od pisanih uniform do blatnih jarkov) danes, 16. julija, ob 18. uri Emanuela Uccello predstavila sodobno umetnino Stefana Ornelle; sledilo bo predavanje admirala Ferdinanda Sanfeliceja di Monteforte z naslovom »La situazione politico-militare in Europa e la neutralita dell'Italia nel 1914« v organizaciji združenja Isonzo. Razstava je odprta od 10.30 do 12.30 in od 16.00 do 19.30.
V	DRŽAVNI KNJIŽNICI v Ul. Mameli v Gorici je v galeriji Mario Di Iorio na ogled skupinska razstava v organizaciji kulturnega krožka G. Mazzini EN-DAS iz Tržiča na temo 100-letnice izbruha prve svetovne vojne z naslovom »2014 tra Isonzo e Carso / med Sočo in Krasom«; do 19. julija s prostim vstopom od ponedeljka do petka, 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.30.
V	OBČINSKI GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI na Trgu Cavour v Tržiču je na ogled razstava »Oltre le nu-vole. Aviatori italiani nella prima guerra mondiale« iz arhiva fotografa Giovannija Cividinija; do 20. julija od ponedeljka do sobote 17.00-19.00, ob sobotah tudi 10.00-13.00, ob nedeljah 10.00-13.00.
GORIŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI, KC LOJZE BRATUŽ IN GORIŠKA POKRAJINA vabijo na ogled razstave z naslovom »Vidiki verno-
FESTIVAL DVORNE GLASBE »MU-SICA CORTESE« v organizaciji združenja Dramsam iz Gorice: 17. julija ob 21. uri v dvorani goriškega gradu »I due corvi«, duo De Mircovich; 5. avgusta ob 21. uri v palači Torriani v Gradišču »Musica regale« ensemble Musica Rediviva; 12. avgusta ob 21. uri v baziliki Sv. Evfemije v Gra-dežu »Alma, svegliate ormai«, ensemble Anonima Frottolisti; 11. septembra ob 21. uri v dvorani goriškega gradu »Concerto botanico«, ensemble Protempore; 21. septembra, ob 21. uri v dvorani goriškega gradu »Time stand stille«, duo J. Co-leau - B. Zulian in La Compagnia del Bontempo ter ensemble Dramsam; vstop prost.
»NOTE IN CITTA'« (NOTE V MESTU) v organizaciji kulturnega združenja Mauro Giuliani in s podporo Fundacije Goriške hranilnice na dvorišču palače De Grazia v Gorici: 20. julija ob 21. uri ansambel trobent, pianistka Nastassjia Masseria in 7-letni dobitnik nagrade Palmanova 2014, violinist Leonardo Macchitella. 25. julija ob 21. uri Gorizia Guitar Orchestra in sopranistka Siriana Zanol-la. Ob slabem vremenu bodo koncerti v dvorani palače De Grazia, Ul. Oberdan 15 v Gorici.
»LIVE / GLASBA PREKO MEJE«: 22. in 23. julija »Afrobrasil festival« v knjižnici v Foljanu (Ul. Madonnina 4) od 17.30 do 19.30 brezplačne delavnice igranja afriških in brazilskih tolkal, od 19. do 20.30 brezplačne plesne delavnice in od 21. do 23. ure nastopi; vstop prost.
»ECHOS - ČEZMEJNI ODMEVI«: 19. avgusta ob 21. uri v Rubijskem gradu na Vrhu duo Alja Mandič (violončelo, Slovenija) in Carmen Anastacio (klavir, Italija); 21. avgusta ob 21. uri v Coroninijevem dvorcu v Šempetru pri Novi Gorici duo Leonard Franz (klarinet, Italija) in Gregor Dešman (klavir, Slovenija); 23. avgusta ob 21. uri v viteški dvorani gradu Dobrovo trio Martina Morel-lo (klarinet, Italija), Kristina Seražin (saksofon, Slovenija), Carolina Perez Tedesco (klavir, Italija); 26. avgusta ob 21. uri v goriškem gradu Kontra-Kvartet iz Slovenije (klezmer); 28. avgusta ob 21. uri preddverje gradu Kromberk La Rossignol iz Italije (dvorna glasba in plesi). Vstop prost.
eu Mali oglasi	□ Obvestila
HIŠNO POMOČNICO z lastnim prevoznim sredstvom iščem v okolici Gorice; tel. 347-6858652.
PODARIM dve mladi muci (samčka in samico), črna in sivo-tigrasta; tel. 333-9766745.
PRODAM pasja mladiča border-collie stara dva meseca; tel. 338-4199828.
H Šolske vesti
GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 2014-15; informacije na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure (tel. 0481531508).
MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM za
kakovostno kadrovsko rast, ki ga izvaja Slovenski izobraževalni konzorcij SLOVIK je objavljen na spletni strani www.slovik.org in je namenjen univerzitetnim študentom in absolventom; informacije in prijave na naslovu info@slovik.org do 15. septembra.
NAGRADA AMIDEI prireja kreativne filmske delavnice za otroke na temo animiranega filma »Kiki - dostava na dom« japonskega režiserja Hayaa Miyazakija; film bo brezplačno na ogled do zasedbe sedežev v dvorani Kinemaxa v Gorici v petek, 18. julija, in v soboto, 19. julija, ob 10.15, ob 15. uri pa bo v mediateki Ugo Casi-raghi v Gorici potekala brezplačna filmska delavnica; obvezna prijava po tel. 0481-534604 ali na info@media-tega.go.it.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo določilo rok za telematsko predstavitev modela B (izbira šol). Predstavitev zadeva učno osebje, ki je vključeno v zavodske in tudi v pokrajinske lestvice. Model B bo mogoče predstaviti do 4. avgusta (ob 14. uri). Okrožnica je objavljena na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it).
DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE: v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, bodo na Livku pri Kobaridu od 26. do 30. avgusta. Na voljo je še nekaj prostih mest. Info in prijave na tel. št. 040-635626, info@zskd.eu.
M Izleti
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v soboto, 19. julija, na praznovanje 30-letnice Planinskega doma pri Krnskih jezerih in dneva planincev. Prireditev bo ob 12. uri pri planinskem domu. Udeležence bosta nagovorila predsednik PD Nova Gorica Marko Belingar in predsednik PZS Mitja Rotovnik, pripravlja se priložnostni kulturni spored. Iz Nove Gorice bo odpeljal tudi avtobus. Informacije in prijave do 17. julija na društvenem sedežu, tel. 0038653023030.
SPDG organizira v nedeljo, 20. julija, izlet na Kriške pode nad Trento (Pogačnikov dom, 2052 m). Tura zahteva dobro fizično pripravljenost, predvidene so štiri ure in pol vzpona in tri ure in pol sestopa. Zbirališče ob 6.15 na parkirišču pri Rdeči hiši v Gorici, odhod ob 6.30. Možnost prevoza s kombijem; informacije po tel. 3383550948 (Mitja).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo tradicionalni piknik, povezan z izletom, v soboto, 2. avgusta. Udeleženci se bodo najprej peljali v Kobarid na ogled muzeja o prvi svetovni vojni. Nato jih bo pot vodila v Beneško Slovenijo, kjer bodo obiskali v Špe-tru ob Nadiži zanimiv muzej SMO. V Podbonescu bo kosilu sledilo družabno srečanje. Vpisovanje po tel. 0481-20801 (Sonja Knez), 0481882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). Na račun 20 evrov.
KRUT obvešča, da bo goriška pisarna zaprta v torek, 22. julija.
SPDG vabi člane, ki še niso uredili članarine in zavarovalnine za 2014 in ki se v prihodnjih tednih odpravljajo v gore, da to storijo do konca meseca in sicer ob četrtkih med 19. in 20. uro na društvenem sedežu.
TRŽNI SEJEM PERUTNIŠTVA in pridelkov iz naših krajev bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, v sobotah, 19. julija, 2. avgusta, 6. septembra, 4. oktobra in 8. novembra med 8. in 13. uro; informacije po tel. 333-4318338.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je do 29. avgusta odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek od 8. do 16. ure; torek in četrtek od 11. do 19. ure; zaprta bo od 4. do 15. avgusta.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da do 12. septembra bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti po poletnem urniku (9.00 - 13.00). Zaprti bodo med 11. in 15. avgustom.
IS Prireditve
ZSKD prireja »Kapljice kulture - Goc-ce di cultura - Gotis di culture - Kulturtropfen« od 28. julija do 1. avgusta od 21. do 22. ure v Ljudskem vrtu na Verdijevem korzu v Gorici. Pobuda je prejšnja leta vsak večer privabila lepo število radovednežev in darovalcev kulturnih »kapljic«, ki so se vsak v svojem jeziku (italijanščini, slovenščini, furlanščini in nemščini) predstavili s plesom, petjem, poezijo in glasbo; prijave po tel. 0481-531495 ali na metka@zskd.eu.
»POLETJE NA PLACU 2014« V ŠEMPETRU do 23. avgusta pred Coroni-nijevim dvorcem (ob slabem vremenu v kulturni dvorani Šempeter): danes, 16. julija, ob 20. uri otroška gledališka predstava »Čebelica debelica« v izvedbi Gledališča KU-KUC; 17. julija ob 21. uri večer komorne glasbe z Orkesterkampom Bovec; 18. julija ob 20. uri na Trgu Ivana Roba zabava ob občinskem prazniku; vstop prost, več na www.kstm-sempeter-vrtojba.si.
»POLETJE V TRŽIČU«: danes, 16. julija, v občinski knjižnici glasbeni laboratorij z Enricom De Collejem ob 9.30 za otroke med 6. in 12. letom in ob 16. uri za mlade med 13. in 17. letom; ob 21. uri v parku Patuna »Suoni e sen-sazioni sotto le stelle« v organizaciji glasbenega inštituta Vivaldi in vedno ob 21. uri na Trgu Falcone e Borsel-lino v sklopu niza »Lettere Mediter-ranee« srečanje s filozofom in kulturnim antropologom Umbertom Ga-limbertijem. 17. julija, ob 21. uri na Trgu Esposti Amianto v Pancanu bo zbor CAI iz Tržiča predstavil Century Voice Choir iz Kaohsiunga (Taiwan). 18. julija ob 21. uri na Trgu Falcone e Borsellino v sklopu niza »Let-tere Mediterranee« Sandro Lano in Michele Brusini bosta predstavila knjigo, ki sta jo napisala o sprejemanju priseljencev in pribežnikov z naslovom »Uallai«. 19. julija med 17. in 24. uro na območju Area Verde v Ul. Valentinis v Tržiču »Word Music Stage« v organizaciji glasbene šole Cam; ob 21. uri na Trgu Falcone e Borsellino v sklopu niza »Lettere Mediterranee« bo Dario Arkel predstavil svoj esej »Il pianeta condiviso«. 21. julija ob 21. uri na Trgu Falcone e Borsellino v sklopu niza »Lettere Mediterranee« bo srečanje z režiserjem Matteom Oleottom z naslovom »Casa Zoran a Monfalcone«. 24. julija, ob 21.30 na Trgu Falcone e Bor-sellino film »Sole a catinelle«.
»POLETNA SREČANJA V KNJIŽNICI« v Ronkah potekajo do 18. julija na trgu pred knjižnico in v kinoparku Excelsior (ob slabem vremenu v občinskem avditoriju): 16. julija ob 18. uri Andreja Grom za otroke v slovenščini »Poredna rdeča kapica in dobri volk« in ob 21.15 koncert Etno Funkers; 17. ju-
lija ob 18. uri Paola Pedreros in Margherita Marcuzzi za otroke »Far-falla e i colori della natura« in ob 21.15 predavanje Desire Dreos »Di tesori perduti, storie di chiesette dimenticate in Bisiacaria«; 18. julija ob 21.15 koncert Shipyard Town Jazz Orchestra »Mainstream«; več na http://biblio-go.ccm.it/library/Ronchi-dei-Legionari/.
POLETNA DOŽIVETJA z naslovom »Ljudje... smo srce Nove Gorice« bodo potekala do 7. septembra na ploščadi za novogoriško mestno hišo: danes, 16. julija, ob 22. uri koncert Cene Resnik tria (Cene Resnik, Zlatko Kaučič, Giovanni Maier); četrtek, 17. julija, ob 21.30 Glasbeni pogovori -Glasbeno dokumentirani filmi »Eka-tarina Velika - Kot je bilo nekoč«; petek, 18. julija, ob 21. uri koncert skupine Riblja čorba, predskupina Primarna; sobota, 19. julija, ob 21.30 koncert skupine Duvački orkestar Zlatna jabuka; v nedeljo, 20. julija, ob 21. uri nedeljski oder »Čakalnica«, nastopa gledališka skupina Face KD Slavec - Solkan, sledil bo koncert skupine Duvački orkestar Zlatna jabuka; več na www.nova-gorica.si.
V PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici poteka »Dolce-MentEstate 2014« vsako sredo od 18. ure dalje do 27. avgusta (razen v tednu velikega šmarna): danes, 16. julija, ob 18. uri »Kaartik - Indie 5. I cinque ritmi in yoga e danza«; ob 19. uri tehnika Qi gong z bambusovimi palicami, vodi Annamaria Zin in srečanje z Nadio Miniussi z naslovom »Meditazione dei Cuori Gemelli«; ob 20. uri energetske izmenjave s tehniko Reiki, vodi Liliana Visintin, ter Jam session v parku z lastnimi inštrumenti; vstop prost, ob slabem vremenu bodo dejavnosti potekale v centru Mare Pensante v parku; informacije po tel. 329-2164329, ahau.eventi@gmail.com.
»LIBRI E AUTORI A GRADO« (Knjige in avtorji v Gradežu): 17. julija ob 18. uri v Pineti »Ballando con Cecilia«, Pino Roveredo in »Femmine di giorno«, Elena Commessatti; 18. julija ob 18. uri na glavni plaži »Stupdt, o l'arte di rialzarsi da terra«, Arrigo Cipriani; 28. julija ob 21. uri v baziliki Sv. Evfemi-je »La Storia di Aquileia e di Grado«, Paolo Scandaletti; 1. avgusta ob 18. uri na glavni plaži »Il romanzo dei Wind-sor«, Antonio Caprarica. Ob slabem vremenu v kinu Cristallo na Drev. Dante Alighieri 29.
»PERCORSI DI-VERSI« (srečanja ob branju poezij, glasbi in gledaliških delavnicah) v parku Basaglia v Ul. Vit-torio Veneto 174 v Gorici: 21. julija ob 18. uri Roberto Marino Masini ob glasbeni spremljavi Mattea Bucciola, predstavil ju bo Giovanni Fierro; vstop prost.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN KROŽEK ANTON GREGORČIČ
vabita v četrtek, 24. julija, na novo srečanje pod lipami, kjer bo gostja večera Marija Stanonik, literarna zgodovinarka, etnologinja, docentka, avtorica knjige »Slovenska pesem v tujem škornju«. Večer bosta sooblikovala tudi Andrej Vovko in Damijan Florjan-čič. Srečanje se bo začelo ob 20.30 in bo potekalo v zunanjih prostorih, v primeru slabega vremena pa v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Flora Duo vd. Piacentini iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče.
DANES NA JAZBINAH: 11.00, Palmira Buzzinelli vd. Slanisca (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi na Jazbinah in na pokopališču v Gradišču.
DANES V REDIPULJI: 11.30, Renato Stabile (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi v Redipulji in na pokopališču v Folja-nu.
DANES V TRŽIČU: 10.30, Valda Zambon vd. Lacurre iz bolnišnice na pokopališču.
1 6 Sreda' 16- julija 2014
APrimorski
r	dnevnik
Veličasten sprejem v Berlinu
BERLIN - Nemška nogometna reprezentanca, sveža svetovna prvakinja iz Brazilije 2014, se je vrnila v domovino, že na letališču jo je pričakala množica športnih navdušencev, še veliko več - menda kar 250.000, pa se jih je zbralo v središču mesta ob Bran-denburških vratih. Nemci temu prostoru, kadar je namenjen navijačem, že vse od domačega prvenstva leta 2006 pravijo Navijaška milja (Fanmeile). Čeprav je imelo Lufthansino letalo iz Brazilije dve uri zamude, navijačev to ni prav nič motilo.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E
Juventus še vedno z največ prvaki
BERLIN - Na lestvici klubov, ki so imeli v svojih vrstah člane zmagovalnih ekip na SP, še vedno vodi Juventus. Doslej je v moštva, ki so osvojila naslove prvakov, prispeval 22 nogometašev. Bayern pa se je po Braziliji po zaslugi sedmerice članov el-fa (Neuer, Lahm, Boateng, Schweinsteiger, Kroos, Müller in Götze) prebil na 2. mesto, zdaj je bavarski klub zastopalo že 21 zmagovalcev. Tretji je Inter z 18 člani na seznamu pa so pri vrhu še Roma (13), Santos (11), Barcelona (9) in Real Madrid (9).
KOLESARSTVO - Nibali bi lahko postal šele šesti z zmago na vseh treh največjih etapnih dirkah
Vpis med legende
NOGOMET
Conte
zapustil
Juventus!
TURIN - Kot strela z jasnega je v italijanski nogomet udarila sinoči novica, da je Antonio Conte sporazumno prekinil pogodbo z Juventu-som. Nezadovoljstvo je kazal že proti koncu prejšnje sezone in po njej, nato se je odločil, da bo nadaljeval, tik pred začetkom nove sezone pa je klub pustil na cedilu. Juventus je v Italiji brez konkurence, Conte pa je nazadnje od kluba vztrajno zahteval okrepitve za preboj v evropski vrh. Doslej uprava igralcev z zvenečim imenom ni najela, bolj kot večkrat omenjenih Morate, Evre in Iturbeja, ki naj bi res prišli, pa si je baje Conte želel v moštvu Quadrada in Immobileja, ki bosta ostali pobožni želji. Conte naj bi tudi nasprotoval verjetnemu odhodu Vidala. Vendar so uradno razlogi za slovo »osebne narave«. Vprašanje je, kdo ga bo zdaj nadomestil. Prosta sta Allegri in Mancini, omenjajo pa tudi Spalletija.
LIGA PRVAKOV
Maribor: v Skopju brez zadetkov
MOSTAR - Nogometaši Maribora so v prvi tekmi drugega kroga kvalifikacij lige prvakov izpolnili cilj. V Mostarju so v sicer ne preveč zanimivi predstavi z Zrinskim odigrali brez zadetkov, tako da imajo pred povratno tekmo, ki bo naslednjo sredo v Ljudskem vrtu, lepo izhodišče. Gostitelji so imeli večji del rahlo terensko premoč, toda veliko nevarnosti za mariborska vrtata ni bilo. Mariborčani so brez posebnih težav zaustavljali njihove napade, tudi slovenski prvaki, ki so pobudo prevzeli v zadnji četrtini tekme, veliko priložnosti niso imeli. Najlepšo je v prvem polčasu zapravil povratnik v vijoličasto vrsto Agim Ibraimi.
SIENA - Po košarkarskem klubu je toskansko mesto ostalo še brez nogometnega kluba, ki ni našel sredstev za vpis v B-ligo.
V Trstu tudi Bargnani
Italijanska košarkarska reprezentanca bo do jutrišnjega odhoda na turnir v Sarajevo proti BiH, Beloru-siji in Črn gori še danes trenirala v Trstu (popoldan po 17. uri v Palatrieste, ogled treninga je prost). Na zboru je tudi igralec NBA lige Andrea Bargnani, ki ga je celo sezono pogojeval poškodovani komolec. S presledki bo Italija še trenirala v Trstu, med 3. in 5. avgustom pa v mestu tudi odigrala turnir.
Vincenzo Nibali, 14. novembra bo dopolnil 30 let, je dan počitka izkoristili tudi za branje časopisa, ni pa povsem miroval, treniral je približno poldrugo uro
ansa
PARIZ - Po dnevu počitka se bo danes v Franciji nadaljeval kolesarski Tour. Čeprav težkih etap do konca dirke ne manjka, se Vincenzu Nibaliju zdaj resnično nasmiha možnost, da se 16 let po Marcu Pantaniju in 49 po Feliceju Gi-mondiju vpiše med dobitnike znamenite francoske pentlje. Prvič bi to uspelo Si-cilijancu, potem ko je bilo kolesarstvo v Italiji ves čas domena športnikov iz srednje ali severne Italije. Če bi se Nibali tudi na pariških Elizejskih poljanah zavihtel na najvišjo stopničko zmagovalnega odra, bi postal šele šesti kolesar na svetu z zmagami na vseh treh velikih evropskih etapnih dirkah, poleg Toura sta to še Giro in španska Vuelta. Takšen podvig je namreč doslej uspel le še kolesarjem, kot so Eddy Merckx, Bernard Hinault, Jacques Anquetil, Alberto Contador in Felice Gimondi.
»Morski pes iz mesinske ožine«, kot pravijo Nibaliju kaže na tem Touru formo, kakršna ga je krasila na lanskem zmagovitem Giru. Tako kot tam, tudi letos na Touru tekmeci za končno zmago drug za drugim popuščajo. Včeraj je odstopil tudi utrujeni Fabien Cancellara. Ni videti, kdo bi lahko ogrozil Italijana.
Po letu 2008, ko so med dirko aretirali Riccarda Ricca, Leonardo Piepo-li pa je bil zaradi dopinga diskvalificiran, je italijansko kolesarstvo padlo v nemilost Francozov. Nibali zdaj spet zbuja njihovo spoštovanje. Tudi zaradi ne-konvencionalnega sloga dirkanja. Na Tour se je letos pripravljal na San Pel-legrinu v Dolomitih za skuterjem svojega trenerja Paola Slonga. Šest ur na dan, s povprečjem 200 do 220 vatov moči. Je tudi nekoliko shujšal- Vendar je tudi dovolj zrel, da ve kaj ga čaka v naslednjih 11 etapah. »Usoda se lahko spremeni v sekundi,« je zapisal na tvi-tu pred nekaj dnevi.
V Nibalijevo zmago verjame tudi britanski kolesar Bradley Wiggins, olimpijski prvak v kronometru in prvi britanska zmagovalec dirke po Franciji. Ze pred padcem in odstopom njegovega ko-
lega Chrisa Frooma in pred poškodbo Španca Alberta Contadorja je največ možnosti pripisoval Nibaliju: »Lani na Giru sem ga podrobneje spoznal. Če je pripravljen tako kot takrat, če bo kolesaril tako zrelo, ga je nemogoče premagati,« je povedal Wiggins, ki je potrdil, da tudi po koncu pogodbe, ki poteče letos, ostaja pri ekipi Sk
ODBOJKA - Finale
Svetovna liga, danes Italija - ZDA
FIRENCE - Italija bo šestič doslej in prvič po 10 letih gostitelj finalnega šesteroboja svetovne odbojkarske lige. V uvodni tekmi se bo drevi ob 20.30 pomerila z ZDA, v njeni skupini je še Avstralija, v drugi pa so lanski zmagovalec Rusija, Brazilija in Iran. Presenetljivo sta izpadli Poljska in Srbija. Selektor Italije Mauro Berruto je za finale izbral Kovarja, Parodija, Vet-torija, Rossinija (L), Zajčeva, Lanzo, Butija, Travico, Piana, Birarel-lija, Baranowicza, Giovija, Anza-niija in Randazza.
Spored: danes 17.30 Iran -Rusija (TV); 20.30 Italija -ZDA (TV); jutri 17.30 Rusija - Brazilija (tv); 20.30 ZDA -Avstralija (TV); 18 julija 17.30 Brazilija - Iran; 20.30 Avstralija -Italija (TV); 19. julija 17.30 in 20.30 (TV) polfinala; 20. julija: 17.30 za 3. mesto; 20.30 (TV) finale. V oklepajih neposredni Tv prenos raisport 1, druge tekme pozno zvečer v posrednem prenosu.
AVTOMOBILIZEM - Clio Eurocup
V Nürburgringu Pertot ni imel sreče
Dirkač s Svetega Ivana Andro Pertot, ki letos tekmuje v prestižnem prvenstvu Clio Eurocup, ta konec tedna ni imel sreče. Na dirkališču v Nur-burgringu, kjer so še pred nekaj leti tekmovale formule 1, je obe dirki zaključil na repu lestvice. Obakrat pa ne zaradi lastnih napak, ampak zaradi trkov in okvar na avtomobilu. V prvi dirki je bil žrtev trka sotekmovalcev, ki sta ga odnesla s proge. Pertot se je po dvajsetih sekundah vrnil na progo, ampak je bil zaostanek prevelik, da bi izboljšal končno uvrstitev. Končal je na 18. mestu (nastopajočih je bilo tokrat 20). Boljše je kazalo v nedeljo, kjer je izboljšal tudi uvrstitev na kvalifikacijah in dirko začel z 11. mesta. V nasprotju s sobotno dirko je Pertot tokrat izbral pravilne gume (v soboto je tekmoval z gumami za mokro stezo, čeprav se je med dirko dirkališče posušilo). Po dobrem startu je ohranil 11. mesto, vendar ga je tekmec iz ozadja porinil s proge že po štirih ovinkih. Spet je v pesku ob progi izgubil preveč časa, da bi ponovno ujel najboljše, štiri kroge pa je moral voziti tudi za varnostnim vozilom. Dodatno težavo pa mu je povzročala bencinska črpalka, zaradi katere je zadnje tri kroge vozil počasneje, tako da
JADRANJE - EP 470
Primorki Mrak in Macarol sta osvojili bron
ATENE - Če se jadralca JK Čupa Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti vračata domov iz Aten nezadovoljna, pa sta primorski jadralki iz vrst JK Pirat Tina Mrak in Veronika Macarol povsem drugačne volje. Na istem regatnem polju evropskega prvenstva v grški prestolnici sta se namreč med ženskami v razredu470 okitili z bronastim odlič-jem. Prve dni je bilo vetra malo, kar dekletoma ni odgovarjalo, ko je zapihalo krepke-je pa so se njune uvrstitve močno popravile. Redno sta se uvrščali med najboljših pet v konkurenci 51 posadk. V včerajšnji sklepni regati za medalje, na kateri nastopa samo deset najboljših posadk, sta bili šele deveti (ves čas sta pokrivali nemško in francosko posadko, ki bi jima edini lahko vzeli 3. mesto), kar pa je bilo ob prednosti, ki sta jo imeli iz prejšnjih regat, dovolj za ubranitev uvrstitve. Evropsko prvenstvo sta tako končali z bronom, v odprti konkurenci pa na 5. mestu. Zmago sta ponovno slavili lanski evropski prvakinji in sedanji svetovni podprvakinji, Avstrijki Lara Vadlau in Jolanta Ogar, na 2. mesto sta se uvrstili Britanki Jannah Mills in Saskia Clark, na 3. mesto pa novozelandski jadralki in sedanji svetovni prvakinji Jo Aleh in Polly Powrie. Četrti sta Američanki Anne Haeger in Briana Provancha in peti Tina Mrak in Veronika Macarol. Odlična uvrstitev Primork je zelo dobra popotnica za nastop na SP razreda septembra v Santander-ju, kjer bodo jadralci svojim državam že skušali prijadrati prva olimpijska mesta.
Sandi Šuc (Sirena) na EP v »bronasti« posadki
Član zmagovite posadke jadrnice Morgan IV (CC Barion iz Barija), ki je v španski Valencii osvojila bronasto odličje na evropskem prvenstvu razreda ORC v klasi B, je bil tudi član Tržaškega pomorskega kluba Sirena Sandi Šuc. Uspeh je dozorel po 60-miljski regati in štirih 10 milj-skih regatah s progo v obliki palice v konkurenci 20 jadnric iz šestih držav.
je tudi drugo dirko zaključil na repu lestvice (19.). Pertot je bil kljub nižjih uvrstitvam zadovoljen, saj je na kvalifikacijah druge dirke dokazal, da lahko sodi med prvo deseteric pilotov, uspešen pa je bil tudi na obeh startih. V hudi konkurenci, kjer nastopajo izkušeni starejši dirkači, je novinec dokazal, da lahko pokaže še marsikaj. Prvo priložnost za to bo imel konec septembra na tretji preizkušnji evropskega pokala na dirkališču Paul Richard v Franciji.
ŠPORT
Sreda, 16. julija 2014
17
Tradicija, ki je usmerjena v prihodnost. Tako bi lahko opisali letošnjo 46. Barcolano: jadralcem želi ponuditi več jadralnih dogodkov, gledalcem, ki Barcolano spremljajo s kopnega, pa večji spektakel. A ne samo: jesenski praznik želi Trstu tudi povrniti »morski pridih« prejšnjih desetletji, saj je morje še vedno nezanemarljiv vir za prihodnost mesta. Tako je na včerajšnji predstavitvi poudaril predsednik Societa velica Barcola Grignano (SVBG) Mitja Gialuz. »Februarja smo doživljali večjo finančno in identitet-no krizo, razmišljali smo celo, da bi Barcolano prepustili drugim. S pomočjo novega upravnega odbora, lokalnih sponzorjev in javnih uprav pa smo se odločili reagirati. Praznik želimo izboljšati, zato smo se lotili prenove in ga še dodatno oplementili.« Start Barcolane bo 12. oktobra kot običajno ob 10. uri.
Med največje novosti sodi prenovljeno regatno polje, ki so ga organizatorji s pomočjo kapitana Sandra Chersija premislili predvsem zato, da bi utrdili povezanost med morjem in kopnim in torej omogočili gledalcem na kopnem, da bi na najboljši način doživljali jadralni praznik. Startno linijo so približali barkovljanski obali, ciljno črto pa premaknili pred Veliki trg. Premik zadnje boje sicer ne spreminja dolžine polja, saj so nekoliko skrajšali daljši stranici (prva boja ne bo več v Sloveniji), trasi pa dodali še poldrugo miljo dolgo stranico do Velikega trga. Naravni morski teater pred Velikim trgom pa želijo izkoristiti ves čas trajanja praznika, od 3. do 12. oktobra. Tam bodo regatirali tudi najmlajši v otroškem razredu optimist že 4. in 5. oktobra. Jadralnemu programu pred nedeljskim viškom so letos dodali še Izziv Barcolane (Barcolana challenge), kjer se bodo zmagovalci vseh 13 posameznih kategorij lanske Barcolane pomerili na plovilih istega tipa ESTE 24. Skratka, posadka Esimita bo morala dokazati, ali je res najboljša!
V	želji, da Barcolana posrka celo mesto, torej tudi tiste, ki niso jadralci, bodo ponovili pobudo FuoriRegata, niz dogodkov v osrčju mesta. Prenovljeno bo tudi naselje Barcolane, v kolikšni meri pa še ni znano. Prepletanje novosti ter željo, da postane Barcola-na vizitka za celotno ozemlje (vključno s Krasom), nakazuje tudi letošnji motiv Barcolane, ki ga je priložnostno izdelal Luca Missoni, sin znanega modnega oblikovalca Ottavia. Raznobarvni valovi so prikaz morja, zatonov in krasa, ki so biseri tega ozemlja, pravijo organizatorji. Prenovo kaže tudi spletna stran (je še skopa s podatki), ki ne izpostavlja kot doslej samo določene izvedbe, ampak 46 let Barcolane.
V	letu prepletanja tradicije in novosti so organizatorji uvodni dogodek jesenskega jadralnega praznika umestili v novo-staro kuliso, in sicer na sedež barkovljanskega društva. Zamisel ponovnega stika s koreninami so pozitivno ocenili tudi javni upravitelji, ki so predsedniku Gialuzu potrdili podporo, saj sodi nenazadnje Barcolana med najdonosnejše dogodke v mestu, je poudaril župan Roberto Cosolini. Prizvok tradicije bo imelo letos spet tudi ime prireditve, saj so - tudi na tradicionalnih polo majčkah, ki so jih včeraj predstavili in bodo v prodaji že konec julija - pojavlja prvotno ime Jesenski pokal (Coppa dAutunno).
Prenova pa je usmerjena tudi v povečanje števila nastopajočih, ker je glavna želja organizatorjev. V zadnjih
JADRANJE - Predstavitev prenovljene 46. Barcolane
Še bolj privlačno tudi za gledalce
letih so izgubili kakih 150 jadrnic, med njimi pa se nastopu odrekajo predvsem Tržačani, je povedal predsednik Gialuz. Njih želijo privabiti predvsem z darilom (kavnim aparatom), okoliške jadralce iz jadranske obale pa z bogatejšim jadralnim programom in s prilož-nostimi predstavitvami po Italiji in na Hrvaškem. Napovedali so tudi čarterske lete iz Milana, saj obstaja želja tamkajšnjih jadralnih navdušencev, da bi se udeležili tržaške regate.
Celotno prireditev podpira glavni sponzor Generali, letos pa so se pridružili še druge »lokalne« multinacio-nalke, med njimi tudi Illy caffe. (V.S.)
Esimit Europa 2 že potrdil nastop
Prisotnost na Barcolani, največji regati s skupinskim startom v Sredozemlju, je že potrdila tudi Esimit Europa 2, zmagovalka zadnjih izvedb jadralnega praznika v Trstu.
Letos vstopa Esimit tudi v partnerstvo z organizatorji, saj sodeluje pri izvedbi regate Izziv Barcolane (Barcolana challenge) za pokal Medot (več o tem v članku na desni).
Posadka bo poletje preživela v svoji bazi v Miljah, saj jo od začetka septembra do Bar-colane čaka niz regat v Jadranskem morju. Generalko pred Barcolano pa bo kot že nekaj let opravila ravno v Tržaškem zalivu, na tradicionalni, že 43. trofeji Bernetti Lombardini v Tržaškem zalivu.
BOJA2 ■
A
■
BOJA1
Novo regatno polje, spodaj novi predsednik društva SVBG Mitja Gialuz in nove majice Barcolane
fotodamj@n
KLUB O KLUBU - Predsednik ŠD Breg Walter Mocor
»V občini bi lahko imeli še 500 članov več«
ŠD Breg, edinega slovenskega športnega društva v Občini Dolini, bo v naslednji mandatni dobi vodil Walter Mocor, ki je predsedniško funkcijo prevzel že po lanskem nevolilnem občnem zboru po odstopu Igorja Čuka.
Mocor, v predsedniškem poročilu ste zapisali, da je dolinsko športno društvo eno najštevilnejših športnih klubov pri nas, če že ne najštevilnejše. Od kod ta podatek?
Z razliko od Bora, kjer deluje več klubov, smo mi najbrž edini tako številčni samostojni klub. Registriranih športnikov je 186, tem je treba prišteti še kakih 25 otrok, ki obiskuje otroško telovadbo, k rekreaciji pa hodi 70 starejših občanov. Tu je še 30 odbornikov in 18 trenerjev, pa seveda prijatelji in simpatizer-ji, ki so včlanjeni v društvo. Teh je približno še 150.
Ravno število članv, ki niso aktivno vključeni v delovanje, bi radi še povečali. Povedali ste, da imate v občini do 500 potencialnih članov. Zakaj težko pridete do njih?
Nimamo odbornikov, ki bi po vasi pobirali članarino, sami občani pa težko pridejo do nas. Bolj bi se morali potruditi, da bi jih pridobili.
Športno društvo Breg je med redkimi društvi, ki ohranja več sekcij in torej ponuja več športnih panog pod isto streho. Kako vam to uspeva?
V bistvu so sekcije avtonomne, vsaka pridobiva posebej sredstva za delovanje. Glavni odbor, v katerem sedi 14 odbornikov, pa skrbi za upravljanje objekta in za večje pobude, kot so šagra ali silvestrovanje.
Kljub številčnemu članstvu sodelujete pri nogometu z Zarjo, pri odbojki ste vključeni v projekt Zalet, pri košarki pa sodelujete posebej z Borom in v projektu Jadran.
Seveda. Otrok je vedno manj. Manjše število učencev se neposredno pozna tudi v klubu, saj se skorajda vsi s športom ukvarjajo pri Bregu. Včasih smo pri vseh sekcijah imeli ekipe v vseh starostnih kategorijah, zdaj pa tega ni več. Najštevilnejši sekciji sta tačas odbojka in košarka, nekaj manj pa je nogometašev.
V Občini Dolina ste izvolili novega župana, ki je bivši predsednik Brega Sandy Klun. Kaj pomeni to za klub?
Upam, da bo to nam v prid. Bivši predsednik prav gotovo dobro pozna težave kluba. Kaže, da je tudi ta uprava dovzetna do športa. Klun pa ni prvi župan, ki je bil tudi predsednik kluba. Pred njim je obe funkciji opravljal Pečenik, od vedno pa je veliko naših članov tudi občinskih odbornikov.
Koliko se je zaradi splošne krize zmanjšal priliv javnih sredstev?
Prispevek Občine se ni zmanjšal. Pojasniti pa je treba, da prejemamo od Občine samo finančni prispevek za upravljanje občinske telovadnice. Občina nam v koncesijo da objekt, mi pa moramo poskrbeti, da je na razpolago tudi šolam. S prispevkom, ki ga dobimo, moramo plačevati vse žive stroške in tudi manjša popravila. Drugih prispevkov Občina ne daje, uprava pa nam je vedno ob strani. Pravkar v sodelovanju z Občino zaključujemo večtedenski poletni center.
Pred kratkim ste prejeli tudi defi-brilator.
Tako je. Javno bi se rad zahvalil Mi-mi in Borisu Rapotec, ki sta nam ga darovala.
Naslednje leto praznuje klub 50-obletnico ustanovitve. Kaj načrtujete?
O tem se moramo še dogovoriti. Gotovo bomo pripravili kako pobudo, morda turnirje in brošuro. (V.S.)
ATLETIKA
Ruzzier tudi avstrijski prvak M60 na 5 km
Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier je na odprtem prvenstvu v Wolsbergu na avstrijskem Koroškem osvojil naslov avstrijskega veteranske prvaka M 60 let na razdalji 5 km. Rezultat 26 minut 26,67 sekunde kaže, da se po trimesečnem prisilnem počitku zaradi poškodbe hitro vrača v ustrezno formo, če pomislimo, da je bil pred tremi tedni na isti razdalji v Radovoljici za več kot dve minuti bolj počasen. Ta rezultat je za Ruzzierja dobra popotnica pred nastopom na evropskem prvenstvu Master v turškem Izmiru (od 25. do 28. avgusta), kjer bo tekmoval na razdaljah 5000m in 20 km na cesti. V Wolsburgu je poleg tega v konkurenci 26 tekmovalcev iz 4 držav (Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Italije) končal na absolutnem 3. mestu le za 10 let mlajšima tekmovalcema. Pred nastopom na EP ga čaka le še tekma v avstrijskem Furstenfel-du na 5000m.
TENIS
Tiha želja se
/I «• •	«V« I
Gaji ni uresničila
Igralcem Gaje A, ki so nastopali v prvenstvu D3-lige, ni uspelo napredovanje, ki so si ga po tihem želeli. Po zmagi v skupini so se uvrstili v finalno fazo prvenstva, kjer se je 32 ekip borilo za 16 mest v višji D2-ligi. Za napredovanje so torej morali napredovati dva kroga, a so po gladki zmagi proti Codroipu v prvem krogu, klonili v drugem proti tržaški ekipi Masi A. Po treh singlih in dvojicah je bil rezultat 2:2, zato je o zmagovalcu (in napredovanju) odločal zadnji odločilni tie brek. V dodatni igri dvojic pa so bili boljši nasprotik z 10:6. Ekipo so sestavljali Il-vio Vidovich, Claudio Zecchin, Massimo Marchesi, Massimiliano Borsetti in Massimo Mele.
Druga ekipa Gaje pa je izpadla v D4-ligo.
Slovenski kolesarji uspešni v Dolomitih
Na kolesarski dirki gorskega kolesarstva Dolimiti Superbike, ki vsako leto privablja rekordno število tekmovalcev v Evropi - letos kar 4700 iz 36 držav, so nastopili tudi slovenski kolesarji s tržaške in goriške pokrajine. Nastopajoči so izbirali med krajšo, 60-kilometrsko progo v dolini Puestertal, s 1600 metri višinske razlike, in 119-kilometrsko progo s približno 3700 metri višinske razlike. Odličen rezultat je dosegel Prosečan Tomaž Čefuta, član tržaškega kluba Cottur, ki je bil med 1816 tekmovalci na absolutnem 42. mestu. Bil je najboljši med tržaškimi tekmovalci, v kategoriji elite sport je zasedel visoko 7. mesto. 60-ki-lometrsko razdaljo je prevozil v času 2:35,14. Čefuta bo konec tedna nastopil na državnem prvenstvu MTB v Gorici. Tretji najboljši Tržačan na 119 kilometrski progi pa je bil Miran Bole, absolutno 231. (čas 6:30,27), član društva Generali, sicer tudi košarkar Bora Radenske. Šest minut kasneje je čez cilj privo-zil Dean Kralj (Mbc) iz Domja (absolutno 275., v kategorji Master 3 38.).
□ Obvestila
ŠD SOKOL prireja 24ur beach volley (3x3 mešano). Turnir se bo pričel v soboto 19.julija ob 18.00 na društvenem igrišču v Nabrežini. Ekipe bodo sestavljene iz treh igralcev in igralk in bodo mešane po spolu. Za vpisovanje in informacije kličite na številko 331-2978665 (Sara). Med turnirjem bodo delovali dobro založeni kioski.
KK BOR in ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 14. leta od ponedeljeka, 1. do petka, 5.septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370 karinmalalan@gmail.com
NOVI DOSEŽKI PROTI GLUHOSTI_
MAL: z novim aparatom
2014 je vse drugače!
Vabimo vas, da na našem sedežu preizkusite nove dosežke najnapredejše digitalne tehologije
Dober glasbenik poje, igra, sodeluje pri glasbenih dogodkih in posluša glasbo. Dober sluh je za to nujno potreben: skrbeti moram za svoja ušesa. Podjetje MAICO mi že dolgo pomaga. Zelo sem zadovoljen s tehnologijo MAICO, ki jo uporabljam. Aparati so tako majhni, da se jih sploh ne vidi. Estetika je pomemben dejavnik za osebo, ki nastopa pred občinstvom, a tudi na splošno za kogar-
koli. Nihče ne bo opazil, da uporabljate aparat, saj je praktično neviden! Nisem si mislil, da je mogoče tehnologijo do take mere izboljšati, a z novimi tehnološkimi pripomočki 2014 je kakovost sluha znatno boljša, sedaj lahko popolno doživljam emocije, ki jih nudi lepa pesem. Nasvet za vsakogar... Pojdite v podjetje MAICO in osebju zaupajte, saj so izredno profesionalni,
imajo veliko izkušenj in nudijo visoko kakovost, predvsem pa boste spet pridobili sluh.
ZA PREDSTAVITEV NOVE TEHNOLOGIJE MAICO NUDI
OP.: ZA VSE SVOJE IZDELKE NUDIMO
POPUST	LETA
GARANCIJE
DAVČNI ODBITEK 0 to^ DO MEJE
PLAČILO NA OBROKE BREZ OBRESTI
OptikaAkustika končno tudi
v
v Čedadu
MAICO VIDIM IN SLIŠIM
odpira prvi center OptikaAkustika v langobardskem ČEDADU, mestecu, ki ga UNESCO uvršča v svoj seznam svetovne dediščine
-S
Maico vas vabi, da nazdravite z nami ob odprtju novega centra za boljši vid in sluh »VIDIM IN SLIŠIM« v ČEDADU, v Ul. Manzoni 21, tel. 0432 730123, odprto od torka do sobote 8.3012.30 in 15.00-19.00. Maico je vse bliže tistim, ki želijo slišati, da bi razumeli; zato, da boste lahko »slišali in razumeli«, boste v novem centru »VIDIM IN SLIŠIM« v ČEDADU našli najnovejše in najnaprednejše avdiološke naprave, s katerimi bomo lahko ugotovili, kako naj vam pomagamo za izboljšanje vašega sluha.
Od 3. junija vas osebje podjetja Maico pričakuje v Čedadu, v Ulici Manzoni 21 — Tel. 0432 730123. Ob odprtju novega centra v Čedadu, nudimo 30% popusta vsem, ki bodo izvedli brezplačni test sluha do konca julija.
ČAKAMO VAS, DA PRIDETE
BREZPLAČNO PREIZKUSITI SVOJ SLUH
ČEDAD
Ulica Manzoni, 21 - Tel. 0432 730123
URNIK: TOREK - SOBOTA 8.30-12.30 /15.00-19.00
TRST
Ulica Carducci, 45 - Tel. 040 772807
URNIK: P0N. - PET. 9.00 -13.00 /15.30 -19.00 in OB SOBOTAH ZJUTRAJ
GORICA
Ulica Gen. Cascino, 5/a Tel. 0481 539686
URNIK: P0NEDEUEK- PETEK 9.00 - 13.00
TRŽIČ
Ulica Nino Bixio, 3 - Tel. 0481 414262
URNIK: PONEDELJEK - PETEK 9.00 -13.00 /14.00 -18.00
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 15. julija 2014
19
Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.10 Aktualno: UnoMattina Estate caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 9.40 UnoMattina Estate - Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sapore di Sole 11.30 Serija: Don Matteo 13.3016.50 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 15.00 Nad.: Capri 117.15 Estate in di-retta 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete - Vive la gente 21.20 Nan.: Last Cop 23.10 Film: Suor Camilla
^ Rai Due
^ Rai Tre
15.00 Kolesarstvo: Tour de France 17.20
Tour Replay 18.00 Dok.: Geo 18.55 23.15 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Serija: Ai confini della realta 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 23.55 Dok.: Doc3
u Rete 4
6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nad.: Zorro 7.20 Nad.: Miami Vice 8.15 Serija: Distretto di polizia 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.3018.50 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Renegade 12.55 Nad.: Il Segreto 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Nad.: My life - Segreti e passioni 16.50 Film: Borotalco 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Walker Texas Ranger 21.15 Film: L'allenatore nel pallone 23.05 Film: Di che segno sei?
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Film: Una sorellina di troppo 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Talk show: Uomini e donne e poi 16.10 Nad.: Le tre rose di Eva 18.20 22.10 Nad.: Cuore ribelle 19.00 21.10 Nad.: Il Segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 23.11 Film: 1921 - Il mistero di Rookford
O Italia 1
6.45 Nad.: Hercules 7.40 Nad.: Xena, prin-cipessa guerriera 8.35 Serija: A-Team 9.40 Dok.: Frank de la Jungla 10.50 Dok.: La furia della natura 11.25 Dok.: Suburban monsters 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Futurama 14.55 Nad.: Nikita 16.40 Nad.: The O.C. 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I.
6.10 Nan.: La strada per la felicita 6.55 Risanke 7.40 Nad.: The Lying Game 8.20 Nad.: Le sorelle McLeod 9.45 Nad.: Pasion Prohibida 10.25 Dnevnik in rubrike 11.20 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 15.30 Nad.: Army wives - Conflitti del cuore 17.00 Nan.: Guardia Costiera 17.50 Športna rubrika, sledi dnevnik 18.30 Serija: Il commissario Rex 20.30 22.50 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Serija: NCIS - Los Angeles 22.45 Nad.: Under the Dome
6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Re-gione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Rai Parlamento Spa-ziolibero 10.10 Show: Attila 10.20 Film: Zum Zum Zum 2-Sara capitato anche a voi 12.00 Dnevnik in rubrike 12.15 Serija: La signora del West 13.05 Kilimangiaro Album 13.15 Rai Educational - Il tempo e la sto-ria 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione - Piazza Affari, sledi Dnevnik LIS
21.10 Film: Transformers - La vendetta del caduto (akc.; i. S. LaBeouf, Megan Fox) 00.11 Film: Stay Alive (srh.; i. J. Foster)
La 7
LA
7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 In onda (pon.) 11.30 L'aria che tira - Il diario 13.30 Dnevnik 14.20 Kronika 14.40 Serija: Starsky & Hutch 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In onda 21.10 Film: Un amore a 5 stelle (kom.; i. J. Lopez)
^ Tele 4
6.00 7.00, 13.20 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 12.40 Italia economia e prometeo 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Italia da scoprire 8.3017.30 Deželni dnevnik 13.45 Qui studio a voi sta-dio 18.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Azzurro Italia 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved
(t Slovenija 1
6.50 Poletna scena 7.15 Odmevi 8.00 Otroški program: OP! 10.35 Dok. serija: At-tenborough - 60 let v naravi 11.50 Dok. odd.: Mreža nepodkupljivih 13.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.35 Tednik 14.35 Globus 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.40 18.35 Otroški program: OP! 15.45 Kviz: Male sive celice 16.30 Dok. film: Vodja 17.00 Poročila 17.20 23.00 Poletna scena 17.45 Dok. odd.: Žuželke 18.10 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: 73 sekund do katastrofe 21.35 Film: Lovec oblakov (slo. kratki film) 22.00 Odmevi 22.45 Šport in vremenska napoved 23.25 Dok. odd.: Izganjalec hudiča
iT Slovenija 2
7.00 8.40 Infokanal 13.00 18.45, 23.40 Točka 14.00 Evropski magazin 14.25 O živalih in ljudeh 15.00 Kolesarstvo: dirka po
Franciji, vključitev v prenos 17.50 Mostovi - Hidak 18.20 Na vrtu 19.35 Žrebanje Lota 19.45 Odbojka - evropska liga: Slovenija - Grčija, polfinale 22.00 Film: Žalostna balada za trobento
(t Slovenija 3
6.00 8.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 19.00 Dnevnik 6.35 Primorska kronika 7.35 20.00, 23.00 Aktualno 8.4517.50, 21.45 Kronika 11.1016.00 Na tretjem.. 13.30 Prvi dnevnik 17.30 Poročila 19.30 Slovenska kronika s tolmačem 20.30 Kontaktna oddaja z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
Koper
7.30 Infokanal 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City folk 15.00 Istrska potovanja 15.40 Vesolje je... 16.15 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 16.45 Vrt sanj 17.30 Istra in... 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - dnevnik, sledi šport 19.25 Šport 19.30 Slovenski Magazin 20.00 Najlepše besede 20.30 Folkes: Spilimberg 21.00 Peklenski izbor 22.10 Vsedanes 23.00 Arhivski posnetki 23.45 Artevisione
1 Tv Primorka
8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.45 11.30, 13.00, 14.30 Videostrani 12.00 Vedeževanje 17.30 Trenutki s pihalnim orkestrom 18.00 Rad igram nogomet 18.25 Znanstveni večer 19.25 Besede miru 20.00 3. Briška poroka 20.30 Spomin na Goriško 21.30 Lung 21.40 In Memoriam: Dušan Terčelj 22.30 Glasbeni večer, Tv prodajno okno in Vi-deostrani
pop Pop TV
6.00 Risanke in otr. serije 8.55 9.55, 11.05, 12.15 TV prodaja 9.10 13.25 Nad.: Beverly Hills 90210 10.00 15.50 Nad.: Želim te ljubiti 11.05 16.45 Nad.: Sila 12.20 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 14.05 Serija: Sanjska ženska 15.00 Serija: Precej legalno 19.00 22.05 24UR - novice 20.00 Film: Ameriški predsednik 22.20 Serija: Precej legalno 23.10 Nad.: Maščevanje
Kanal A
6.55 18.55 Serija: Alarm za Kobro 11 7.45 10.40 Volan 8.20 16.35 Nan.: Dva moža in pol 8.45 13.00 Risanke 10.0017.05 Tv Dober dan 11.30 Serija: Srečni klic 12.3013.35 Tv prodaja 13.50 20.05 Serija: Faktor strahu Južna Afrika 14.50 Film: Pravica za Na-talee Holloway 18.0019.55 Svet 20.05 Film: Lov za ruskimi zakladi 21.50 Film: Veliki Lebowski 23.50 Film: Napačni del mesta
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Pogovori z Alojzom Rebulo; 12.00 Jezikovni kotiček; 12.15 Jacques Offenbach - z opereto v svet; 13.20 Zborovska glasba, sledi Music box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Marguerite Duras: Ljubimec - 12. nad., sledi Music box; 18.00 Srečko Kosovel - človek v magičnem kvadratu, sledi Music box; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30, 9.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Vreme; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.11 Enajst na enajst; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00
Sreda, 16. julija Rai movie, ob 00.50
VREDNO OGLEDA
Bowling a columbine
ZDA 2002
Režija: Michael Moore Igrata: Michael Moore in Charlton Heston
Bowling za Columbine je grozljiv dokumentarec o ZDA. Filmski skoraj dveurni zapis, ki ga je Moore posvetil ameriškemu življenju, razmeram in nasilnemu duhu je nekakšna video raziskava, s katero se režiser sprašuje o vzrokih, ki vsako leto v ZDA botrujejo več kot desettisoč nasilnim smrtim.
Ob posnetkih varnostnih kamer
gimnazije Columbine nam Moore pripoveduje tudi o Charltonu Hestonu, z oskarjem nagrajenemu igralcu, ki je predsednik združenja za pravice do posesti orožja, in o dečku, ki je doma sestavil peklemski stroj s pomočjo knjige The Anarchist. Moore s tem dokumentarcem skuša razumeti zakaj je ameriška pot do sreče tako nasilna, polna krivic in sovraštva.
Odprto za srečanja; 21.00 Glasbena promenada; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti d'esta-te; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Ora musica; 11.00, 21.00 L'argomento; 11.35 Cafe Brasil - Speciale mon-diali di calcio; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 18.00, 19.00, 23.00 Glasbena lestvica; 13.35 Fegiz Files; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.00 La via Francigena; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Album charts; 22.00 La via Francigena (pon.); 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Pri psihiatru; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55, 13.30 Spored; 9.10, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00, 14.40 Parlamentarne volitve; 14.00 Kulturnice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Moje ulice; 17.10 Sredi poletja; 17.30 Novice in obvestila; 18.00 Ce-derama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Intervju; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba.
SLOVENIJA 3
10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mojstri samospeva; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Glasni novi svet; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20
Nedelja, 13. julija 2014
VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
1020
MADRID Ä LIZBONA ° 20/36 ^^ 017/28=^	»»

um18/30 v&r
"24/29 O. ,
Jasno bo in ponekod spremenljivo. Popoldan bodo možne posamezne plohe ali nevihte, ki bodo pogostejše v gorah, vendar niso izključene tudi po nižinah.
Povečini sončno, popoldne pa lahko še nastane kakšna nevihta. Ponekod bo pihal severni do severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 17, ob morju 20, najvišje dnevne pa bodo za kakšno stopinjo višje.
TOLMEČ
012/26
VIDEMO
16/33
TRBIŽ O
11/25

CELOVEC
015/29
KRANJSKA G.
014/30
O TRŽIČ
12/29
ČEDADo^
17/3W
"hL
KRANJ O
S. GRADEC
O 14/27
CELJE
16/30 O
LJUBLJANA
O 16/30
GORICA
19/33 O
N. GORICA
0 16/32
N. MESTO
13/28 O
Dolžina dneva 15.20
Luna vzide ob 23.05 in zatone ob 11.46
Jutri bo prevladovalo jasno in ponekod delno oblačno vreme. V gorah so predvidene krajevne plohe, ki bodo zajele tudi nižino, kjer bodo temperature višje.
Jutri bo prevladovalo jasno in ponekod delno oblačno vreme. V gorah so predvidene krajevne plohe, ki bodo zajele tudi nižino, kjer bodo temperature višje.
¿5
TOLMEČ
012/27
VIDEMO
16/32
CELOVEC
015/28
TRBIŽ O
11/26
KRANJSKA G.
O 11/26
0
ČEDADo
17/31
O TRŽIČ
17/29
KRANJO
S. GRADEC
014/28
CELJE
17/29 O
LJUBLJANA
013/28
GORICA 0N- GORICA
19/32 O " 17/32
POSTOJNA
O 13/28
N. MESTO
13/28 O
__2010 - Zgodaj zjutraj je
>Žn o močan naliv zajel območje Lendave, samodejna _ meteorološka postaja je zabeležila 48 mm padala vin v 45 minutah. Sicer je bilo jutro v večjem delu Slo-< venije nenavadno toplo, ponekod se ni ohladilo pod 20 °C.
Danes: ob 5.53 najnižje -57 cm, ob 12.51 najvišje 43 cm, ob 18.45 najnižje -16 _ cm. S Jutri: ob 0.02 najvišje 23 cm, ob 6.25 najnižje -46 cm, ob 13.32 najvišje 41 cm, ob 19.51 najnižje -14 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 23,8 stopinje C.
500 m...........22
1000 m...........18
1500 m...........15
2000 m...........12
2500 m............8
2864 m............4
UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 8, v gorah 9.
Predsednik svojo rezidenco spremenil v muzej
SAN SALVADOR - Novoizvoljeni predsednik Salvadorja in nekdanji vodja gverilske organizacije FMLN Salvador Sanchez Ceren je svojo predsedniško palačo spremenil v muzej. V njem naj bi se zbirali ljudje z roba družbe, tam pa bodo potekala tudi premišljevanja o skupni identiteti in življenju. Predsednik Salvador Sanchez Ceren je dejal, da bo predsedniška palača mesto, kjer se bodo ljudje lahko zbirali in premišljevali o nacionalni identiteti in vsakdanjem življenju, muzej pa bo namenjen predvsem socialno izključenim. Nekdanji vodja levičarske uporniške organizacije FMLN bo med predsedniškim mandatom živel v družinski hiši v meščanski četrti prestolnice države. (STA)
Spielberg z mrtvim triceratopsom, nekateri zgroženi
LOS ANGELES - Svet je obkrožila fotografija režiserja Stevena Spielberga, ki sedi pred mrtvim triceratopsom. Fotografijo je na svoji Facebook strani objavil Jay Branscomb kot odziv na različne kampanje proti mučenju živali; zapisal je, da lovec po-zira z dinozavrom, ki ga je ravno ubil, zato ga bi bilo treba izslediti. Seveda ne bi bilo potrebno niti napisati, da je Spielberg poziral z modelom zdavnaj izumrlega dinozavra s snemanja filma Jurski park, a odzivi na fotografijo dokazujejo, da vsem to morda vseeno ni jasno. Sicer pa je večina komentarjev pod fotografijo nadaljevala šalo. (STA)
književnost - Slovo od pisateljice in aktivistke proti rasni segregaciji
Južna Afrika se klanja spominu Nadine Gordimer
JOHANNESBURG - Južna Afrika je izgubila literarno velikanko brez primere - pisateljico, katere življenjsko delo je bilo nastavljanje ogledala naši družbi in večno zavzemanje za človečnost, so v poklon Nobelovi nagrajenki za literaturo Nadine Gordimer, ki je v starosti 90 let umrla v nedeljo, zapisali v Afriškem narodnem kongresu.
Gordimerova, ki je umrla na svojem domu v Johannesburgu, je bila ena vidnejših aktivistk v boju proti južnoafriškemu sistemu rasne segre-gacije, vsa njena dela, ki niso bila prepovedana, pa je v zaporu prebral tudi nekdanji predsednik Južnoafriške republike Nelson Mandela.
Mandela, ki je z Gordimerovo tudi prijateljeval, je v svoji avtobiografi-ji o času v zaporu zapisal, da se je iz njenih del veliko naučil o rahločutnosti svobodomiselnih belcev.
Gordimerovi se je poklonila tudi Fundacija Nelsona Mandele, ki jo je opisala kot veliko pisateljico, do-moljubko ter glas enakopravnosti in demokratičnosti. Predsednik fundacije Njabulo Ndebele je izrazil globoko žalost ob izgubi "velike dame južnoafriške literature in prijateljice Nelsona Mandele".
"Gordimerova je podelila glas bolečini in stiski milijonov ljudi, ki jih je apartheid utišal, ta glas pa je slišal ves svet," je zapisala predsednica judovske organizacije Jewish Board of Deputies Mary Kluk.
Član Švedske akademije, ki je Nobelovo nagrado Gordimerovi podelila za "izjemno, epsko pisanje, ki je veliko prispevalo človeštvu" leta 1991, Per Wastberg je po pisanju nemške tiskovne agencije dpa izrazil žalost ob
smrti pisateljice, s katero se je pogovarjal še pred nekaj tedni.
"Vse je bilo kot ponavadi. Le malo se je pritožila zaradi težav pri hoji zaradi artritisa. A bila je oseba, za katero nisi nikoli vedel, ali skriva resnično počutje," je dejal.
Predstojnik angleškega oddelka na johannesburški univerzi Witwa-tersrand, kjer je Gordimerova študirala, Michael Titlestad pa je po poročanju spletne strani News24 pojasnil, da je pred nekaj tedni izvedel, da pisateljica ni najbolje. "Spominjam se je kot izjemno neposredne in jasne v svojih pričakovanjih do družbe," je dodal.
Pisateljica se je leta 1923 v Gau-tengu rodila evropskim judovskim imigrantom. Pisati je Gordimerova, ki je Nobelovo nagrado prejela prav za
opise ljudi v diskriminatornem režimu, začela že v dijaških letih.
Po šolanju v Johannesburgu je predavala na univerzah v ZDA, kot so Harvard, Princeton in Columbia, nato pa se je vrnila v domovino. Po ma-sakru v Sharpevillu leta 1960 se je pridružila takrat prepovedanemu Afriškemu narodnemu kongresu.
Med apartheidom so prepovedali tri njena dela in antologijo temnopoltih južnoafriških pesnikov, ki jo je zbrala in uredila. Napisala je 15 romanov in več zbirk kratkih zgodb, med pomembnejša sodijo romani The Lying Days (1953), Occasion for Loving (1963) in Posestnik (1974).
V slovenščino sta poleg Posestnika prevedena še romana Burgerjeva hči in Pobran ter Izbrane novele. (STA)
Izziv neprofitne organizacije: 99 dni brez Facebooka
HAAG - Nizozemska neprofitna organizacija je izzvala uporabnike spletnega družbenega omrežja Facebook, naj ga prenehajo uporabljati za vsaj tri mesece in sodelujejo v raziskavi, ki bo merila njihov čustveni napredek. Eksperiment, imenovan 99 dni svobode, bo napredek udeležencev meril s testi sreče, ki jih bodo med eksperimentom izvedli trikrat, in sicer po 33., 66. in 99. dnevu izziva. Kampanja je odgovor na Facebookov eksperiment, v katerem je socialno omrežje brez opozorila manipuliralo z novicami 689.000 uporabnikov, da bi s tem ugotovili, ali lahko različni tipi vsebin vplivajo na spremembe čustev ljudi. Neprofitna organizacija Just B.V. je pri tem poudarila, da vsak od 1,2 milijarde uporabnikov Facebook v povprečju uporablja 17 minut na dan. To pomeni 28 ur na tri mesece časa, ki bi ga uporabniki lahko porabili za čustveno bolj izpolnjujoče aktivnosti, so dejali pri Justu. Justov umetniški direktor Merijn Stra-athof, ki bo z drugimi člani organizacije sodeloval v izzivu, je dejal, da to ni kampanja proti Facebooku, temveč gre za poudarjanje čustvenih koristi ob zmerni uporabi socialnega omrežja.
Spanje v isti postelji s starši nevarno za dojenčke
WASHINGTON - Spanje v isti postelji s starši je največji dejavnik tveganja za nenadno smrt dojenčkov, je pokazala ameriška raziskava. Kar 69 odstotkov dojenčkov, ki so nenadoma umrli med spanjem, si je namreč v času smrti delilo posteljo z drugo osebo.
Ugotovitve so znanstveniki osnovali na podatkih iz 24 ameriških zveznih držav med letoma 2004 in 2012 o 8207 dojenčkih, ki so nenadno preminuli med spanjem. Raziskovalci so ugotovili, da je tveganje različno glede na otrokovo starost. Za otroke do treh mesecev je bolj verjetno, da umrejo med spanjem, kot za tiste v starosti od štiri do 12 mesecev. Med mlajšimi, ki so umrli med spanjem, jih je 73,8 odstotka spalo v isti postelji z odraslo osebo, med starejšimi pa je bilo takih 58,9 odstotka.
Pri starejših dojenčkih, ki so umrli, so v večji meri odkrili, da so spali na trebuhu ter bili obdani z odejami in plišastimi igračami. Ameriška akademija za pe-diatrijo je zato priporočila, naj dojenček spi na hrbtu, na čvrsti podlagi, v svoji posteljici ter da ni obdan z blazinami, odejami in igračami.
V	Švici vsak trinajsti prebivalec pod pragom revščine
ŽENEVA - V Švici, eni najbogatejših držav na svetu, je leta 2012 pod pragom revščine živelo 590.000 ljudi oziroma 7,7 odstotka prebivalcev, je sporočil švicarski statistični urad. Med revnimi prebivalci jih je bilo 130.000 redno zaposlenih. Stopnja revščine se je sicer v primerjavi z letom 2007, ko je pod pragom revščine živelo 9,3 odstotka prebivalcev, zmanjšala.
V	Švici se kot prag revščine šteje, če ima posameznik v povprečju manj kot 1800 evrov dohodka na mesec oziroma če ima družina z dvema odraslima in dvema otrokoma manj kot 3300 evrov mesečnega dohodka. Mesečni dohodek mora pokriti stroške, kot so stroški za prehrano, oblačilo, prevoz, preživljanje prostega časa, stanovanje in zavarovanja brez obveznega zdravstvenega zavarovanja. Skupine, ki so najbolj izpostavljene revščini, so enostarševske družine, posamezniki, ki živijo sami, osebe brez poklica in družine, v katerih ni zaposlen noben član. (STA)