IZHAJA OD LETA 1959 LETNIK XXIII ŠT. 11 HRASTNIK, 16. 11. 1981 K / Kako smo gospodarili v 9 mesecih ? Glede na podatke, s katerimi smo seznanjeni delavci Steklarne Hrastnik, je odgovor lahko le, da smo kljub Izredno zapletenemu gospodarskemu položaju v SK Sloveniji in v celotni državi gospodarili uspešno. Ce temu dodamo še ugotovitev, da tudi situacija v večini dežel, kamor izvažamo naše izdelke, ni dobra in da se tudi tam srečujemo z mnogimi problemi, potem smo lahko še toliko bolj zadovoljni s številkami, ki jih izkazujejo naši 9-mesečni obračuni. Zlasti je omémbe vredno, da, smo v tem času uspešno realizirali plan izvoza. TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase je svoj plan izvoza presegla za 2,72 »/o. TOZD avtomatska predelava steklene mase pa za 12,76 % in imamo določene možnosti, da do konca leta realiziramo tudi našo nadplansko obveznost, ki predstavlja 10 %> našega letnega plana. Seveda bomo to obveznost lahko izpolnili le z dodatnim angažiranjem vseh delavcev našega kolektiva, ki delajo v ciklusu proizvodnje, ki je namenjena izvozu. Dogovori na DPO in na samoupravnih organih v TOZD so 'pokazali, da obstaja potrebna volja in da bomo z delom ob prostih sobotah in z u-strezno angažiranostjo tudi v tej situaciji prispevali naš delež k skupnim družbenim prizadevanjem po čimvečjem izvozu. Ker pa predstavlja povečan izvoz zlasti za TOZD-1 v dohodkovnem pogledu določen izpad, se bomo v naslednjih dneh skušali dogovoriti, da prek ustreznega samoupravnega sporazuma med TOZD uredimo tudi to vprašanje. Prav pri sprejemanju tega sporazuma mora priti pri slehernem delavcu do izraza naše poznavanje vsebine »družbenosti« ustvarjenega dohodka in izkazana mora biti pripravljenost na solidarnost, ki smo jo sprejeli v naš sporazum o združitvi TOZD v DO! Prav takšno naše ravnanje pa nam bo omogočilo, da bomo imeli v vseh TOZD bistveno manjše probleme pri uvozu surovin, rezervnih delov in potrebnega repromateria-la. To pa nadalje tudi pomeni, da je izvoz naša skupna in predvsem stalna obveznost, ki pa nam po drugi strani daje možnost nemotenega obratovanja!. Kako neugodno vplivajo zaostritve na področju uvoza, smo v letošnjem letu občutili v naši DO. Ker nismo pravočasno dobili ustreznih uvoznih dovoljenj, je bilo potrebno pomakniti remont 40-tonske peči v december 1981 in v januar 1982. Zaradi tega je bilo potrebno v TOZD-2 sprejeti rebalans plana, ki pa je zelo nesiguren, ker obstaja resna možnost, da nam ta objekt odpove predčasno. Poleg tega prav zaradi prepovedi uvoza nimamo na zalogi potrebnih rezervnih delov, kar prav tako lahko povzroči velike nevšečnosti in hude posledice v proizvodnji. Neugodne razmere pri uvozu pa seveda zelo negativno vplivajo tudi na preskrbo s surovinami, za katero je potrebno reči, da nikdar ni zadovoljiva in da smo s skrajnimi napori nekajkrat v obravnavanem obdobju komaj uspeli zagotoviti normalno proizvodnjo. Kljub vsem tem problemom pa smo v preteklih mesecih uspeli proizvesti ca. 21,800.000 kg stekla, kar je za 4,67 % več kot v lanskem letu v istem času in 3,10 °/o več, kot smo planirali. V tem času je bila uspešna tudi naša prodaja, saj smo prodali celo nekaj več izdelkov kot pa smo jih proizvedli. Celotni prihodek je glede na lansko obdobje porastel za skoraj 55 %>, s čemer smo dosegli že dobrih 86 °/o letnega plana. Če k temu dodamo še podatek, da so bili ti rezultati doseženi z e-nakim številom zaposlenih kot lani, vidimo, da je naša produktivnost le nekoliko porasla. V večji meri kot porast naše produktivnosti pa so na rezultate (Nadaljevanje na 3. strani) PREGLED GLAVNIH KAZALCEV POSLOVANJA JANUAR-SEPTEMBER 1981 TOZD-1 TOZD-2 TOZD-3 TOZD-4 TOZD-5 DSSS ' DO 1. CELOTEN PRIHODEK 322,014.740,66 653,479.694,41 31,299.496,20 38,189.909,65 106,234.190,00 76,111.687,48 1.227,329.718,40 “/»/80 132,55 % 173,07 % 138,33 % 144,71 % 148,88 %. 146,67 % 154,81 % %/plan - 80,50 % 87,73 % 76,89 % 82,02 % 100,04 % 90,73 % 86,30 % 2. PORABLJENA SREDSTVA 192,209.202,38 485,406.630,75 15,662.853,50 13,186.117,65 62,541.057,77 31,824.189,83 800,830.051.88 «/»/80 149,38 »/o 173,13 % 137,07 % 172,62 % 156,76 % 155,67 % 163,96 % %/pldJl 83,90 % 86,63 % 80,50 % 98,97 % 116,00 % 119,93 % 88,74 % 3. DOSEŽENI DOHODEK 129,805.538,28 168,073.063,66 15,636.602,70 25,003.792,00 43,693.132,23 44,287.497,65 426,499.666,52 «/»/80 313,60 % 172,87 % 139,60 % 133,34 % 138,84 % 140,82 % 140,13 % »/»/plan 75,84 »/. ' 91,08 % 73,85 % 75,23 °/o 83,58 % 77,22 % 82,05 % 4. SKUPNA IN SPL. PORABA 24,794.082,65 29,100.647,45 2,841.461,75 4,868.730,10 10,967.327,30 7,728.461,30 80,300.710,55 •/./80 186,09 % 183,38 % 278,62 % 221,46 % 284,46 % 338,39 % 208,30 % «/»/plan 68,00 »/o 63,30 »/o 70,42 »/o 69,65 % 97,53 % 75,48 % 69,86 »/o 5. POVEČANA AMORTIZACIJA 7,236.250,00 7,236.250,00 •/o/80 183,32 % 183,32 % %/plan 62,50 % 62,50 % 6. DEL ZA DSSS 24,498.200,28 23,036.380,85 2,753.096,80 3,139.111,02 5,211.199,33 58,637.988,28 »/«/80 126,94 % 160,78 % 137,24 % 137,63 % 137,29 % 140,89 % “/o/plan 90,37 % 91,56 % 90,35 % 90.75 % 90,41 % T* 90,85 % 7. DOSEŽENI CISTI DOH. 80,513.255,35 108,699.785,36 10,042.084,15 16,995.950,88 27,514.605,60 36,559.036,35 280,324.717,69 «/»/80 98,62 % 172,07 % 122,84 % 119,09 % 115,52 % 125,35 »/o 127,28 % «/»/plan 74,83 % 106,75 % 70,87 % 74,61 % 78,01 % 77,59 % 85,27 % 8. DEL ZA OD 68,114.900,85 61,597.669,55 7,754.444,15 14,389.201,05 21,723.586,85 33,684.720,10 207,264.522,55 »/./80 111,04 % 158,62 % 127/75 % 127,66 % 127,75 % 126,55 % 128,62 % «/»/plan 81,00 % . 82,95 % 73,11 % . 78,50 % 81,44 % 82,47 % 81,34 % 9. DEL ŽA STAN.-PRISP. 3,435.540,45 3,206.706,30 401,844,85 749.263,10 1,135.513,30 1,765.687,40 10,694.555.40 •/o/80 97,58 % 142,16 % 113,57 % 112,83 % 113,57 % 112,72 % 114,25 % ®7è/plan 84,93 % 89,77 % 78,79 »/o 85,05 % 88.5Q % 89,86 % 87,26 % 10. OSTANEK CIST. DOH. 8,962.814,05 43,895.409,51 1,885.795,15 1,857.486,73 4,655.505,45 1,108.628,85 62,365.639,74 *o/80 ' 113,60 % 198,78 % 107,71 % 79,50 % 80,07 % 112,98 % 125,39 % %/plan 75,82 % 182,91 % 61,79 % 52,03 % 63,67 °/o 25,75 % 101,10% 11. ŠTEV. ZAPOSL. NA OSNOVI DEL. UR 537 478 73 103 158 299 1648 »/./80 87,32 »/o 120,71 % 98,65 % 100 % 96,93 % 99,34 % 99,76 % 12. DOHODEK NA DELAVCA 241.723,53 351.617,28 214.700,58 242.755,26 276.538,81 148.118,72 258.798,34 •/o/80 130,10 % 143,21 % 139,81 % 132,83 % 143,23 % 141,76 % 140', 47 % 13. CISTI DOH. NA DELAVCA' 149.931,57 227.405,40 137.562,79 164.620,88 174.143,07 122.271,02 170.099,95 “/./80 112,94 % 142,55 % 122,84 % 118,80 % 119,17 % 126,18 % 127,59 % 14. BRUTO OSEBNI-DOH. NA DEL. 126.843,39 128.865,41 106.225,26 139.700 137.491,05 112.657,92 125.767,50 »/«/80 127,16 % 130,34 % 127,74 % 127,66 % 131,79% . 127,39 % 128,71 % Uspehi in neuspehi naših štipendistov Šolsko leto 1980/81 je končno za nami (zlasti to velja za učence, ki so septembra še imeli poprav-kratek pregled minulega dela nane izpite) in čas je, da napravimo ših učencev-štipendistov, ki so se izobraževali v poklicnih in ostalih srednjih šolah. Ob pričetku preteklega šolskega leta se je prijavilo v izobraževanje v 1., 2. in 3. letnik poklicnih šol 64 učencev. Šolsko leto pa je uspešno zaključilo 51 učencev, kar je 79,6 %. Osip je bil dokaj velik, kar dokazuje, da so se v šolah kriteriji zaostrili, kar pa je navsezadnje tudi prav, saj vemo, da le z zrenjem oborožen delavec lahko uspešno obvlada delovne naloge in postane tudi dober samoupravljalec. Šolsko leto so uspešno zaključili v posameznih letnikih: 1. letnik — kovinarji: Bedek Janez, Boltin Iztok, Cvet Aleksander, Gojkovič Iztok, Hör jan A-leš, Hrstič Amir, Kašner Jani, Meterc Denis, Mur Sašo, Pajek . Branko, Plàzar. Marko, Pošebal Marjan, Rorič Rajko,, Sočar Bojan, Sekulič Dragutin, Šestanj Miran, Tomič Jožo, Zorc Renato, Žabkar Helmut, Žerko Franc. 1. letnik —• elektro: Jelakovič Branko, Krneta Radovan, Lipovšek Roman, Logar Tomaž, Pasič-njak Jani, Turk Karel, Zupan Rudolf. 2. letnik — kovinarji: Bičanič Karl, Medved Karli, Škarja Branko, Kreže Stanislav, Delič Drago, Gilčvert Stanislav, Šeb-jan Štefan, Zulič Darko. 2. letnik —,. elektro: First Branko, Knez Gorazd, Grum- Mi- , lan. 3. letnik — kovinarji: Alauf Tomo, Bregar Bojan, Štojs Darko, Majcen Srečko, Matešil Zoran, Stritar Marjan, Završnik Marjan. 3. letnik — elektro: Kazimir in Grum Uroš. Saksida Od trinajstih učencev, ki so predčasno prekinili izobraževanje, sta dva učenca izstopila že ob prvi redovalni konferenci, trije pa so prekinili šolanje ob prvem polletju. Ob koncu šolskega leta pa razreda niso uspešno končali: Brekan Jani — 1. letnik koyinar (letos se je preusmeril v skrajšani program), Medvešek Alojz — 1. letnik elektro, Stokla-sa Ivan — 3. letnik kovinar, Puf-ler Edvard — 3. letnik elektro, Stoklasa Ivan — 3. letnik kovinar, Miklič Andrej — 3. letnik elektro, Kelek Andeljko — 3. letnik kovinar, • Zaradi izredrTo slabega učnega uspeha sta tik pred zaključkom izobraževanja iz šole izstopila dva učenca 3. letnika elektro u-stneritve, in sicer Poslek Damir in Kirič Miroslav — vsak s sedmimi negativnimi ocenami. Ob.tej priliki je tudi prav, da pohvalimo učence, £i so se trudili in tudi /dosegli boljše rezultate v šoli. Tako so s prav dobrim uspehom izdelali naslednji učenci: Bedek Janez, Kašner Ja- ni, Zupan Rudolf, Medved Karli, Škarja Branko, Matešič Zoran in Grum Uroš. In kako so se izkazali ostali štipendisti? Z veseljem lahko povemo, da so v glavnem vsi pristopili k študiju resno, saj so svoje šolske obveznosti vsi izpolnili in prešli v višji letnik, o-ziroma končali šolanje uspešno. S prav dobrim uspehom^ so izdelali naslednji srednješolci: Pov-še Frida, Povše Marjana, Čadež Edita, Tovornik Danijela — vse ekonomska srednja šola in Leskovšek Alenka — šola za industrijsko oblikovanje — smer grafika. Ob koncu šolskega leta smo ponovno prišli do spoznanja, da je potrebno posvetiti več pozornosti sodelovanju na relaciji šola — delovna organizacija kot štipenditor — starši. Le skupno vložeri trud se nam bo bogato obrestoval z' boljšim učnim u- spehom. Na žalost pa tudi ugotavljamo, da se nekateri starši prav malo zanimajo, kako je z učnim uspehom in vedenjem njihovih otrok v izobraževanju za poklic, ki ga bodo opravljali dolga leta svojega življenja. To so le nekatere od ugotovitev ob zaključku šolskega leta. Sedaj je pred nami novo šolsko leto. Vsem našim štipendistom želimo veliko uspeha pri osvajanju novih znanj, saj bo v veliki meri tudi višina štipendije, ki jo bodo prejemali, odvisna od rezultatov, .ki jih bodo dosegli v šoli. Kadrovsko-izobraževalna služba Varnost pred požarom naša vsakdanja skrb Gorelo je ... To so besede, katere vse pogosteje slišimo in v ta namen je vsako leto teden, namenjen prikazovanju, izobraževanju in informiranju ljudi o problematiki in dosežkih na področju varstva pred požarom. V tem tednu so brli aktivno vključeni vsi občani, od naj mlaj- ših do najstarejših. Izdelani so bili programi aktivnosti in bili tudi realizirani. V okviru občine Hrastnik so bili prikazi gašenja, ogledi opreme in sredstev, prikazi iilmov s tega področja, posvetovanja itd. Vsaka delovna organizacija je izvajala svoj program. S hitro intervencijo gasilcev so mnogokrat rešene naše dobrine. Žal pa večkrat ni mogoče rešiti najdragocenejšega — človeških življenj, posebno še v primerih, ko se v plamenih znajde avtomobil. V naši DO je bila izvršena požarna vaja »gašenje gorečega avtomobila«, več prikazov gašenja z ročnimi gasilnimi aparati, izvršeni so bili preventivni pregledi komisij za požarno varnost, izvršene so bile meritve pritiska hidrantov, razstavili smo fotografije naših aktivnosti. Izvršena je bila tudi skupna vaja oziroma preizkus dejanskega stanja ob nenapovedanem aktiviranju siren z znakom požara. Rezultat aktiviranja in prihod na po-žarišče je dal zelo ugodne rezultate, ki se dosežejo lahko le z veliko zavestjo in dobro organiziranostjo gosilstva. Kljub vsemu pa se ob vsaki stvari pojavijo tudi pomanjkljivosti in slabosti. Na osnovi analiz se poskušajo stvari urejati oziroma za v bodoče pripraviti uspešnejše intervencije z čim manj napakami, saj je vsaka napaka lahko usodna. Po vseh aktivnostih in analizah le-teh zaključujemo, da ni na pravi višini uporaba sredstev zveze in, da se nekateri občani v primerih intervencij, pa naj bo to le vaja ali pa resnična akcija, obnašajo zelo neodgovorno. Seveda so to le posamezniki, večina občanov pa stvari spremlja precej resneje kot pred nekaj leti in se tudi sami vključujejo in pomagajo v teh trenutkih. Zaključimo torej z naslovom naj bo varnost pred požarom naša vsakdanja skrb. Požar je mogoče pogasiti že z manjšim gasilnim aparatom KO BO ZAPADEL SNEG PRIPRAVE NA ZIMSKO SLUŽBO V HRASTNIKU Z ozirom na izkušnje iz preteklih let zlasti in pa v zadnji zimski sezoni, ko tekoče vzdrževanje, zlasti pluženje cest ni bilo najbolje in pravočasno opravljeno, je občinski oddelek za urejanje prostora, varstvo Okolja in finance pri upravljalcih cest in izvajalcih del, zaprosil za pojasnilo, kako potekajo priprave' na zimsko službo in 'v kakšnem obsegu bo ta izvršena v letošnjem letu. K temu ga je vodilo tudi dejstvo, da je bila zadnja zima razmeroma dolga in da se je porabilo že precej planiranih letošnjih sredstev v začetku leta in splošno pomanjkanje soli in mehanizacije, materiala za posipavanje predvsem Republiška skupnost za ceste je teletonično sporočila, da se bodo dela izvajala v istem ob-segu kot preteklo zimo, predstavnik Cestnega podjetja Litija kot izvajalec, del, pa je zagotovil, da ima na razpolago zadostne količine materiala in mehanizacije. SKIS kot upravljalec. lokalnih cest ima na razpolago od planiranih 410.000 din za leto 1981 še 122.000.- din neporabljenih sredstev, kar po oceni strokovnega delavca zadostuje za letošnje leto. KOP kot izvajalec pa ima na zalogi zadostne količine soli in peska za posipavanje in ustrezno gre- 1 hanizacijo. Izvršni' svet Skupščine občine Hrastnik je prednjo informacijo o-bravnaval na svoji 92. seji, dne 7. 10. 1981 in sprejel naslednje sklepe in zaključke: • — da imata oba izvajalca, ki otpravljala zimsko službo, to je DO KOP Hrastnik in Cestno podjetje Ljubljana, po zagotovilu obeh predstavnikov za opravljanje zimske službe v letu 1981—1982 zadostne količine materiala — soli in gramoza ter ustrezno mehanizacijo; — da pa med obema izvajalcema del ni usklajenega dela, kar se je pokazalo zlasti preteklo zimo, ko je D OKOP Hrastnik splu-žilo pločnike, katere je Cestno pd-djetje Ljubljana ob pluženju ceste skozi Hrastnik ponovno nasulo s snegom. S tem v zvezi predlaga izvršni svet, da občinski oddelek za urejanje prostora, varstvo o-koilja in finance prouči možnosti, da bi DO KOP Hrastnik plužilo tudi cesto skozi Hrastnik ter o tem po potrebi skliče razgovor z izvajalcema; — SKIS občine Hrastnik naj skliče razgovor s predstavniki krajevnih skupnosti ter izvršnega sveta, na katerem naj se ugotovi, kdo pluži posamezne cestne odcepe, glede večkratnih pritožb občanov o nepluženju posameznih cestnih odcepov ter nato po odloku o kategorizaciji cest v občini Hrastnik napravi seznam izvajalcev pluženja z namenom, da bi se v prihodnje lahko prizadeti občani o-bračali direktno na odgovorno o-sebo oziroma delovno, organizacijo, ki skrbi za pluženje; — Glede na ugotovitev, da se na TKI, pri Steklarni, dovoz k prodajalni plina in na drugih mestih) vsako zimo pojavlja poledica, naj občinski oddelek za urejanje prostora, varstvo okolja in finance' poskrbi pri pristojnih službah za odpravo vzrokov, ki povzročajo poledico- (ureditev odtoka vode, propustov v opchnih zidovih ipd.) še pred pričetkom zime. Za ureditev cestnega odcepa k prodajalni, plina naj skuša najti SKIS občine Hrastnik ob rebalansu potrebna finančna sredstva. Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik daje prednjo informacijo skupno s sklepi in zaključki v razpravo in sprejem delegatom zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Da pa bi bili občani seznanjeni s problematiko in stanjem, pa bo informacija poslana tudi v tovarniško glasilo Steklar. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE HBČINE HRASTNIK Varčevalna doba v mesecih Redni mesečni pologi Enkratni polog % _ % 12 150 190 18 170 210 24 200 240 30 240 280 36 300 330 Deset vrst posojil V prejšnji številki Steklarja smo pisali o možncfstih pridobitve kredita za nakup stanovanja, danes pa vas seznanjamo še z desetimi novimi vrstami posojil, ki jih občanom, ki namensko varčujejo ali nepreklicno vežejo za dogovorjeno dobo dinarsko protivrednost prodanih .. deviz. Tako lahko občan dobi posojilo za naslednje namene: — nakup starih stanovanj ali stahovanjskih hiš; — plačilo stroškov vzdrževanja oziroma obnove stanovanja ali stanovanjske hiše; — nakup izdelkov in naprav za varčevanje z energijo v stanovanjih ali stanovanjskih hišah; — «gradnjo ali nakup garaže od organizacije, ki je pooblaščena za prodajo; — plačilo stroškov za priključitev stanovanja ali stanovanjske hiše na električno omrežje, toplotno ogrevanje, vodovodno o-mrežje in kanalizacijo; — plačilo stroškov za telefonski priključek; ' — popravilo avtomobilov in kmetijskih strojev; — plačilo carinskih dajatev pri uvozu blaga; — plačilo vpisnine za izredno šolanje; — plačilo invalidskih pripomočkov ter drugih pripomočkov in storitev za rehabilitacijo. Ob sklepanju pogodbe o namenskem varčevanju dinarskih sredstev se občanu še ni treba odločiti, za katerega od naštetih namenov bo porabil posojilo. To lahko stori po poteku’ dogovorjene varčevalne dobe, ko v banki predloži svoj zahtevek za poso-jlo skupaj s predpisano dokumentacijo. Pri namenskem varčevanju dinarskih sredstev se občan lahko odloči in pogodbeno- dogovori z banko, da bo varčeval —z enakimi rednimi mesečnimi pologi in — z enkratnim pologom. Varčevalna doba ne more biti krajša od 12 mesecev, znesek posojila, ki ga dobi občan po preteku dogovorjene dobe varčevanja, pa se giblje med 150 in 330 odstotki na privarčevana sredstva, odvisno od trajanja in načina varčevanja. ■Podrobno je to razvino iz naslednjega pregleda: Posojilo, izraženo v odstotku na privarčevani znesek Kadar pa občan proda banki konvertibilna devizna .sredstva ter nepreklicno veže na dogovorjeno dobo njihovo protivrednost v dinarjih, dobi kredit takoj in v višini 250 % od vezanega zneska. Doba vračanja posojila je enaka dobi vezave. Po preteku varčevalne dobe oziroma po prodaji deviznih sredstev banki in nepreklicni vezavi njihove dinarske protivrednosti sklene občan z banko pogodbo o posojilu. Ob tem mora predložiti ustrezno potrdilo o svoji kreditni sposobnosti ter potrebno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da bo posojilo namensko. Pogodbeno se občan z banko dogovori o: » . .. /. : Kako smo gospodarili (Nadaljevanje s 1. strani) poslovanja vplivale višje cene naših izdelkov, tako na domačem kot tndi na inozemskem tržišču. Ob tem pa je potrebno povedati, da so se v istem obdobju dvigniti poslovni stroški kar za 80%. Povprečni mesečni neto osebni dohodki so letos višji za skoraj 38 % in znašajo 10.348,50 din. Ostanek čistega dohodka je letos večji za 25 % in je dosežen v višini 62,365.639,74 din. Takšen je torej rezultat našega poslovanja v 9 mesecih leta 1981. Iz poročil IPO naših TOZD pa je razbrati, da lahko upravičeno računamo, da bo dokaj uspešno poslovanje tekli ob koncu letošnjega leta, s tem da bo v preostalih delovnih dneh potrebno še marsikaj storiti. Zlasti bomo morali poskrbeti, da bomo še dosledneje izpolnjevali sprejete stabilizacijske programe, ki so že dali pozitivne rezultate na mnogih področjih, na nekaterih pa je bilo storjenega še premalo. Tako smo letos uspeli porabiti za tono stekla manj energije in surovin kot lani, uspeli smo ob- — znesku posojila, ki ne more biti manjše od 8.000 dinarjev in ne sme presegati vrednosti predračuna za posamezen namen; — dobi vračanja posojila, ki je omejeno na največ 5 let; — zavarovanju kredita pri zavarovalni skupnosti ali z jamstvom kreditno sposobnih porokov; — zagotovitvi rèdnega odplačevanja posojila. Občan lahko začne črpati posojilo takoj po sklenitvi pogodbe in ga mora praviloma porabiti v dveh mesecih, ko prične tudi odplačevati kredit z rednimi mesečnimi obroki. Banka nadzoruje namensko porabo posojila na podlagi plačilne dokumentacije, ki jo je občan dolžan predložiti ob črpanju kredita. Pri nakupu starega stanovanja ali stanovanjske hiše, lahko banka nakaže prodajalcu na hranilno knjižico ali tekoči račun tudi gotovino -v višini posojila, in sicer na osnovi kupoprodajne pogodbe. Občanu je dana možnost, da ' dogovor o namenskem varčevanju odpove v pisni obliki bodisi že med varčevanjem bodisi po končani varčevalni dobi. V tem primeru bo banka na znesek, privarčevan z rednimi mesečnimi pologi, obračunala obresti po obrestni meri, ki velja za hranilne vloge na vpogled, na privarčevani enkratni polog pa po obrestnih merah, ki veljajo za namensko vezane hranilne vloge. Obrestna mera pri posojilu za gradnjo ali nakup garaže znaša 11 % letno, pri posojilu za druge namene pa 9 % letno. Morda ob koncu velja le še omeniti že prej omenjeno določilo, da ob sklepanju pogodbe o namenskem varčevanju dinarskih sredstev se občanom ni treba natančno odločiti, za katerega od navedenih namenov bo porabil posojilo. Vsekakor pa velja varčevati. V 9 mesecih držati lom v okvirih plana, zmanjšali smo število nadur in zlasti v zadnjih mesecih tudi odsotnost z dela zaradi bolezni. Še vedno pa so dokaj pogoste kršitve delovne discipline, prisotni so pojavi kraje družbenih sredstev, kar vse terja od nas vseh, da svoj odnos do teh problemov zaostrimo in ga spremenimo. V naslednjih dneh se bomo morali aktivno vključiti v obliko* vanje našega plana za leto 1982. Osnovna izhodišča za ta dokument v prihodnjem letu za SR Slovenijo so že znana in bodo zahtevala od nas dosti naporov) ■da jih bomo lahko realizirali. : V ospredju bodo spet stabilizacijska prizadevanja, povečan iz* voz, največ 15 % rast cen in še vrsta drugih zahtevnih nalog, ki jim bomo kos le, če bomo vsak svoje delovne naloge opravljali vestno in odgovorno, zavedajoč se, da uporabljamo družbena sredstva in ustvarjamo »družbeni« dohodek, od katerega je od» visna naša sedanjost in v še večji meri naša prihodnost. Direktor DO Brane Milinovič Opravljen remont na kadni peči „G“ V preteklem letu se je tudi naša tovarna priključila na plinovod in smo postopoma na vseh pečeh pričeli kot tehnološko gorivo uporabljati zemeljski plin. Pri tem nismo imeli večjih težav. Izjemo pa sta predstavljali kadni peči »G« in »H«. Tu zaradi narave-zemeljskega plina ter specifičnosti konstrukcije omenjenih peči, nismo uspeli dobiti pravilnega zgorevanja, saj je bil plamen predolg. Nekajkrat smo klicali strokovnjake firme Körting, ki nam je dobavila vso ,o-premo za kurjenje s plinom, da bi izboljšali gorenje, vendar se stanje ni bistveno izboljšalo. Shematski prikaz poškodb na peči. Poškodovana mesta so označena s pikami Posledica predolgega plamena je bila prekomerna obraba svoda peči ter ustja gorilnika. Potrebna So bila pogosta popravila, sneli smo vso izolacijo s svoda peči, kljub vsemu pa se je stanje peči slabšalo in je nekaj tednov pred remontom izgledala peč tako, kot je razvidno iz fotografij, Ker bi utegnilo priti do popolne porušitve svoda peči, ga je bilo nujno temeljito popraviti. Pr-, votno smo mislili zamenjati celoten Svod. Tak remont bi bil možen le na povsem ohlajeni peči, kar pomeni, da približno mesec dni na tej peči ne bi bila možna proizvodnja. Po predlogu firme SORG pa šmo se odločili, da Svod peči popravimo s tako imenovanimi visečimi opekami (Hängen steine). Taka opeka je narejena iz snovi, ki prenese nagle temperaturne spremembe in je prikazana na skici. Tako smo z remontom pričeli 18. oktobra zvečer, s tem da smo peč ohladili na približno 1100° C. Najprej so morali ključavničarji nad svodom kape navariti železne vezi, na katere so zidarji potem obešali opeke. Špranje, ki so ostale med opekami, je bilo potrebno zapolniti s posebno og-njeodporno maso. Istočasno s popravilom svoda peči je bilo treba popraviti tudi obe komori, ki sta bili tudi v slabem stanju. Rezultat dela je razviden iz priloženih fotografij. Iz opisa bi se dalo sklepati, da je bilo vse delo sorazmerno enostavno, vendar temu ni bilo tako. Vedeti je ‘namreč treba, da je imela kapa peči, kljub znižani temperaturi v peči še vedno prek lOO0 C. Dodatni temperaturni obremenitvi pa so bili zidarji izpostavljeni še vsakič, ko so morali odstranjevati nagriženo opeko. Tu so bili izpostavljeni močnemu toplotnemu sevanju iz tako nastale odprtine. Zato mislim, da zaslužijo nemajhno pohvalo vsi, ki so pri tem remontu sodelovali. Po zaslugi njihovega požrtvovalnega dela je peč zopet obratovala 24. oktobra. Lahko rečemo, da je remont uspel. Stanje kape je tako, da lahko računamo, da bo peč ob skrbnem nadzoru obratovala še 24 mesecev. Seveda pa bomo morali urediti kurjenje z zemeljskim plinom, sicer se bodo okvare zopet ponovile. Svod peči pred remontom Popravljen svod peči Popravljena vlagalna odprtina Monter firme SORG g. Illner in naš Ivan Gračner, ki sta vodila popravilo kape peči Vlagalna odprtina Popravljen gorilnik KAKO SMO GLASOVALI NA REFERENDUMU Dne 30. oktobra smo v Steklarni Hrastnik izvedli referendum na katerem smo se odločilno spremembah in dopolnitvah treh samoupravnih aktov, in sicer: 1. Statutov TOZD DSSS. 2. Sam'oupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj v Steklarni Hrastnik. 3. Samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke. Kako so se delavci v posameznih temeljnih organizacijah in delovni skupnosti odločili, pa si oglejte na priloženi tabeli. .e TOZD DSSS Vpisanih v volilni imenik Glasovalo ©"'S, Glasovalo »ZA« Glasovalo »PROTI« Neveljavni glasovnic TOZD 1 557 474 85,10 438 78,64 21 3,77 15 2,69 557 474 85,10 419 75,23 42 7,54 13 2,33 557 •474 85,10 407 73,07 53 9,52 14 2,51 TOZD 2 504 398 78,96 375 74,40 23 4,56 — 504 398 78,96 374 74,20 ' 24 4,76 — 504 398 78,96 369 73,21 29 .5,75 — TOZD 3 80 69 86,25 67 83,75 2 2,50 — 80 69 86,25 67 83,75 2 2,50 ' 80 69 86,25 69 86,25 — — TOZD 4 113 105 92,92 94 83,19 11 9,73 113 105 92,92 87 77,00 18 15,92 — 113. 105 92,92 73 64,60 32 •28,32 — TOZD 5 183 159 86,89 143 78,14 13 7,11 - 3 -1,64 183 159 86,89 135 73,77 23 12,57 1 0,55 183 159 86,89 132 72,13 26 14,21 1 0,55 DSSS 320 253 79,06 238 74,38 15 4,68 — 320 253 79,06 233 72,81 18 5,62 2 0,63 320 253 79,06 243 75,94 10 3,12 — DO 1.757 1.458 82,98 1.355 77,12 85 4,85 18 1 23 1.757 1.458 82,98 1.315 74,84 127 7,22 16 0,92 1.757 1.458 82,98 1.293 73,59 150 8,54 15 0,85 Opomba: Rezultati o glasovanju za posamične akte so vpisani po istem vrstnem redu, kot so vpisani v tekstu. Obok gorilniškega žleba na levi strani peči Bolniški stalež julij, avgust, V tem trimesečju so se že očitno pokazali rezultati ukrepov za zmanjšanje bolniškega staleža. Zmanjšalo se je število primerov do 30 dni. Med te pa spadajo tudi tisti, ki pogosto koristijo stalež v druge namene zaradi opravil na polju, popravil . hiše, sl zdravijo »mačka« po premiti noči ali pa se jim enostavno ne da v službo. Za-, to z rezultati še ne smemo biti preveč zadovoljni, saj so taki primeri še vedno med nami. Moramo se namreč zavedati, da le disciplina in odgovornost vsakega posameznika in vse delovne skupnosti lahko dà pozitivne rezultate. V tem primeru bi lahko bili tudi brez stimulacije, na žalost pa je to trènut- v trimesečju september no edini in najbolj učinkoviti način, da zmanjšamo, v prvih letošnjih mesecih, že kritično visok izostanek zaradi bolniškega 'staleža. Tisti, ki so resnično balani, se ob tem čutijo prizadeti, vendar, če zboliš enkrat ali dvakrat na leto, boš stimulacijo prav gotovo lahko pogrešal, saj vsi pravimo »najprej zdravje«. Vsi, ki pa imajo kronične bolezni, pa se jim bo to upoštevalo in bodo stimulacijo prav tako dobili. Padec bolniškega staležu v tem trimesečju vam bo najbolje pokazala tabela, v kateri je prikazan stalež za letos po vseh TOZD in DSSS, ter celotne DO v primerjavi z lanskim letom. MESEČNI PREGLED '% BOLNIŠKEGA STALEŽA 'ZA LETO 1981 TOZD jan. feb. marec april maj junij julij avg. sept. TOZD 1 9,53 10,17 11,33 12,17 10,59 14,49 9,41 9,41 9,16 TOZD 2 12,71 11,22 9,48 12,10 11,18 12,54 9,62 10,03 7,76 TOZD 3 17,52 14,59 12,97 12,34 7,53 12,71 7,95 7,28 7.00 TOZD 4 4,35 6,07 9,50 10,25 11,19 10,76- 5,66 6,59 4,03 TOZD 5 9,19 5,40 6,55 9,02 7,76 8,74 6,50 4,99 4,10 DSSS 10,52 8,64 9,56 8,49 7,73 7,60 6,66 6,41 7,21 DO 10,70 9,72 10,00 11,10 9,88 11,84 8,41 8,36 7,80 primerjava z tetom 1980 8,67 8,44 10,22 9,63 9,38 8,92 8,25 9,21 8,86 ZAHVALA - Ob odhodu v zasluženi pokoj se zahvaljujem vsem delavcem in delavkam TOZD-1 na izmeni Haberl za pozornost, šopek ter prelepo darilo, ki me bo vedno spominjalo na vas, drage sodelavke in sodelavci. Naj vam ob tej priložnosti zaželim še mnogo delovnih u-spehov. Še enkrat vsem hvala! Fani Bočko ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem v notrapjem obratu, na kontroli v TOZD 1 in brusilnici, še posebno pa sodelavkam na izmeni Drame iskreno zahvaljujem za darilo in izkazano pozornost. V prihodnje pa želim vsem skupaj mnogo uspehov pri delu in medsebojnega razumevanja. Ana Pušnik Iz dela samoupravnih organov ODBOR ZA POSLOVNO POLITIKO PREGLED ZAPISNIKA 17. SEJE, KI JE BILA 5. 10. 1981 Pod prvo točko Obravnava poslovanja za avgust 1981: Poročilu tov. Zdenke Fabjan je sledila razprava. Ugotovljeno je bilo, da rezultati niso slabi, če upoštevamo, da avgusta večina delavčev koristi redni letni dopust. — Prodaja določenih vrst izdelkov je sicer pod prejšnjimi rezultati, vendar je pričakovati, da se bo stanje v jesenskih mesecih normaliziralo. Tu gre predvsem za izdelke TOZD 2 za, prehrambeno industrijo in sicer so to izdelki iz avtomatskih stiskalnic. — Na drugi strani je ugotovljeno, da tudi prodaja izdelkov iz polavtomatskih stiskalnic TOZD 1 ni zadovoljiva. Verjetno gre tu za star asortiman, saj -na tem področju že leta nismo naredili nič novega. — Slabi rezultati v TOZD 1 sicer še niso dokončni, saj manjka obračun izvoznih stimulacij; vendar bo potrebno ravno v tem TOZD poiskati ustrezne rešitve. Gre za izvoz, ki ga potrebujemo v okviru DO in pa seveda že celo vrsto problemov, za kar bo treba čimprej najti rešitev. — V razpravi je bilo poudarjeno, da se čutijo pozitivni vplivi ukrepov v zvezi z bolniško. Odbor bo na eni naslednjih sej obravnaval 'konkretno analizo o zmanjšanju bolniškega staleža v treh mesecih. — Glede na sklep DS DO o organiziranju dela ob sobotah (povečan izvoz) je bila podana kritika za zatrpanost 'tovarne z izdelki, saj se izdelki tako uničujejo. V tej zvezi je potrebna stalna skrb odgovornih, da do takih situacij ne bo prihajalo. Pod drugo točko Imenovanje inventurnih komisij za leto 1981: Alojz Marčen je prebral predlog članov popisnih komisij. Člani Odbora so se s predlo-. gom strinjali, vendar s pripombo, da tov. Vinko Brglez — izmenski vodja kontrole, ki je bil predlagan za predsednika komisije za popis kartonske embalaže, ne more biti odstoten z delovnega mesta cel mesec, kolikor približno traja inventura. Zato so člani za predsednika komisije za popis kartonske embalaže predlagali tov. Ivana Oberčkala iz TOZD 1. Sprejeli so SKLEP: Centralna inventurna komisija 1. Petrič Vili, predsednik 2. Babič Vesna, podpredsednik 3. Binder Stojan, član 4. Bihur Erno, ing., član 5. Matekelj Viktorija, član 6. Urbajs Jelka, član (zapisnikar) Komisija za popis v počitniških domovih Bohinj —r Portorož 1. Matekelj Vlado, predsednik 2. Klemen Samo, član 3. Kmet Marija, član Komisija za popis nedovršenih investicij 1. Us Aleksej, dipl. inž.* predsednik 2. Kavšek Nikolaj, dipl. inž., član 3. Mrcina Maks, dipl. inž., član Komisija za popis gotovine, znamk in vrednostnih papirjev 1. Pirc Milena, predsednik 2. Železnik Marjana, član 3. Drente! Karli, član Komisija za popis obveznosti in terjatev 1. Potušek Zdravko, predsednik 2. Kobal Milica, član 3. Kolander Jože, inž., član Komisija za popis osnovnih sredstev 1. Korbar Franc, predsednik 2. Barič Adolf, član 3. Velej Bojan, član Komisija za popis inventarja v DSSS 1. Stopihšek Marjana, predsednik 2. - Mlinarič Marjana, član 3. Perpar Erna, član Komisija za preračunavanje pomožnega materiala 1. Logar Slavi, predsednik 2. Oplotnik Vikica, član 3. Zaletel Frida, član 4. Jager Greta, član Glede na obseg dela se odobri potrebno število nadur. Komisija za preračunavanje gotovih izdelkov 1. Jazbinšek Olga, predsednik 2. Godicefj Nada, član 3. Zalaznik Inge, član ‘ 's Glede na obseg dela se odobri potrebno število nadur. Kontrolna komisija 1. Crnkovič Milan, predsednik 2. Petan Marjeta,- član 3. Vidovič Franc, član Komisija za popis zalog prehrambenih izdelkov in drugega inventarja v splošno kadrovskem sektorju — menza in počitniški domovi 1. Brečko Marija, predsednik 2. Premec Anica, član 3. Brajer Slavica, član Komisija za popis kartonske embalaže 1. Oberčkal Ivan, predsednik 2. Kostanšek Marija, član 3. Zajc Bogomir, član 4. Kirn Lidija, član Na predlog tov. Franca Vidoviča so člani odbora sprejeli SKLEP: 1. Centralna inventurna komisija je dolžna, da skliče sestanek vseh inverftumih komisij do 9. oktobra 1981. Na tem sestanku je potrebno začrtati program dela — časovno in vsebinsko — za inventuro 1981. Člani Odbora so bili seznanjeni tudi s tem, da bo za delo komisije za preračunavanje pomožnega materiala predvidoma potrebno 400 nadur ter za delo komisije za preračunavanje gotovih izdelkov 300 nadur. Pod tretjo točko Tov. Drago Kreže je člane seznanil z vsebino predloga Pravilnika o Skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog za 'delovno organizacijo. V razpravi je direktor DO povedal, da smo v ta pravilnik vnesli tudi uporabo lastnega osebnega avtomobila, čeprav so bile določene pripombe delavcev, da naj bi to črtali. V pravilnik smo zato vnesli tudi to, iker se v določenih primerih ne more brez avta, zato smo v pravilniku točno navedli, v katerih primerih se le-ta lahko uporablja. Direktor DO je še povedal, da ta pravilnik ni nič novega. Vise smo že uporabljali, vendar smo sedaj to tudi napisali in uskladili z Družbenim dogovorom. iPovedal je še, da tudi preko potovanj opravljamo svojo dejavnost. Ce to popolnoma zavremo, se bodo ipojavile določene negativne posledice. Tudi obiski sejmov so koristni, saj tu vidimo, kako se drugje razvija steklarska industrija in koliko mi sledimo temu razvoju. Sprejeli so SKLEP: 1. Odbor za poslovno politiko je obravnaval predlog. Pravilnika o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delayci pri opravljanju določenih del in nalog za delovno organizacijo. 2. Člani Odbora na podan predlog tega pravilnika niso imeli bistvenih pripomb. Zato predlagamo delavskemu svetu delovne organizacije, da pravilnik sprejme. Pod četrto točko 1. Potovanje v Graz.— Avsrijo. Na 12. redni seji, dne 28. 5. 1981 smo obravnavali potovanje v Avstrijo v zadevi Inviex, in sicer pričevanje na sodišču, ker pa je bila razprava odložena, je že'takrat direktor DO povedal, da bo potrebno to potovanje ponoviti. Potovanje je bilo opravljeno dne 21. 9/1981. Zadeva je končana. Steklarna Hrastnik bo v tej zvezi predvidoma dobila 600.000 din odškodnine. Člani so sprejeli SKLEP: 1. Anton Velej, šofer osebnega avtomobila, inž. Jože Tušar, vodja komercialnega sektorja in dipl. prav. Brane Milinovič, direktor DO, so opravili službeno potovanje v Avstrijo — v zadevi Inviex — pričevanje na sodišču. 2. Za potovanje se odobri 1,5 dnevnice. 3. Potovanje je bilo opravljeno z osebnim avtomobilom last Steklarne Hrastnik. 4. Za potovanje se koristijo devizna sredstva TOZD 1, dinarska protivrednost DSSS. 2. Potovanje v Milano — Italija k firmi IMI. Odbor za poslovno politiko je že razpravljal o problematiki zamenjave stroja ŠGCD-1, ki bo dosegel rezultate iz garancije proizvajalca. Vendar je v 'tej zvezi prišlo do novih zapletov, saj je jugoslovanska carina po pregledu naše vloge, oziroma dokumentacije za izvedbo postopka zahtevala pismene izjave predstavni-kol IMI o času in vrstah poskusov za aktiviranje stroja SGGD-1 v Steklarni Hrastnik, Te izjave smo tudi dobili. Člani odbora so sprejeli SKLEP: 1. Anton Velej, Alojz Marčen in dipl. prav. Brane Milinovič so opravili službeno potovanje v Italijo, zaradi zapletov pri zamenjavi stroja SGCD-1. 2. Potovanje se je začelo 14. 9. 1981. Za potovanje so odobrili 2 dnevnici in eno nočnino ter tov. Antonu Veleju akontacijo za gorivo" 3. Potovanje se je opravilo s službenim avtomobilom. 4. Koristijo se devizna sredstva TOZD 2, dinarska protivrednost DSSS. 3. Službeno potovanje v Frankfurt (ogled frankfurtskega sejma). Službenega potovanja so se udeležili: direktor DO, dipl. prav. Brane Milinovič, inž. Jože Tušar, inž. Anton Žagar in dipl. inž. Aleksej Us. Udeleženci tega potovanja so predložili poročilo, ki je sestavni del zapisnika. Pod peto točko I. Udruženje amfoalažera, skladištara i transportera i redakcija časopisa Manipulacija — skladištenje, so nam predložili predlog, da delavec, ki pri nas škilbi za .protipožarno -varnost obišče fakulteto in muzej protipožarne zaščite v Moskvi. Člani odbora so ugotovili, da sta oba varnostna inženirja že bila na podohnih strokovnih manifestacijah in torej to potovanje v Moskvo ni potrebno. II. Odobritev nadurnega dela. Kadrovska služba je na podlagi zapisnika SPIZ, ki je ugotavljala delovna mesta natikalk, izpihalk in brusilcev grobega brušenja za priznanje povečane delovne dobe 12/15, pričela z arhivskim urejanjem podatkov, izračunom delovne dobe in izdelavo spiskov delavcev. Za to bodo predvidoma potrebovali 88 nadur. Člani so sprejeli SKLEP: 1. Komisija SPIZ, je priznala delavcem na delovnih mestih natikalike, izpihalke in brusilcev grobega brušerfja povečano delovno dobo 12/15, zato "bo v kadrovski službi potrebno uvesti tako evidenco, kot obstaja za delovna mesta delavcev, ki • že imajo povečano delovno dobo. 2. Odbor za poslovno politiko za ureditev te evidence odobri kadrovski šlužbi .88 naplur. III. Sejem stanovanjske opreme v Kranju v dneh od 14.—15. 10. 1981. Tovariš Marčen je povedal, da bo za postavitev paviljona na sejmu stanovanjske opreme v Kranju potrebno delo preko rednega delovnega časa, in sicer predvidoma dva popoldneva za 4—6 delavcev. Člani Odbera so sprejeli SKLEP: 1. Odbor za poslovno politiko odobri za postavitev razstavnega paviljona DO Steklarne Hrastnik na sejmu v Kranju potrebno število nadur. 2. Število nadur in imena oseb, ki jih bodo opravili se dostavi naknadno s tem, da se delo opravi v najkrajšem možnem času. IV. Šuštar Ivan Brina, C. H. Debelaka 3, Hrastnik. Tov. Šuštar Ivan in Brina želita uporabljati garažo, ki jo je tov. Zore zgradil med dvema obstoječima garažama Steklarne Hrastnik, ki jih imata v najemu tov. Jože. Gerhard in Robert Gošler. Tov. Vidovič je podal obrazložitev. Člani Odbora so sprejeli SKLEP: 1. Odbor za poslovno politiko DO Steklarne Hrastnik je ugotovil, da tov. Zoretu posmenega soglasja za gradnjo garaže ni izdal noben samoupravni organ delovne organizacije, in sicer zalo, 'ker je na zemljišču jašek oziroma razpeljana kanalizacija, ki povezuje celotno naselje in, je speljana pod industrijskim tirom v potok Boben. . 2. Odbor za poslovno politiko. ne izda soglasja tov. Ivanu Šuštarju, za uporabo te garaže. 3. Tov. Vinko Zore .je dolžan, da s preselitvijo na Dol pri Hrastniuk, poruši provizorično zgrajeno garažo, da bo prost pristop k jašku kanalizacije. Tov. Vidovič ugotavlja, da se na zemljišču Steklarne Hrastnik gradijo garaže brez soglasja. Zato smatra, da je potrebno tako prakso zaustaviti. ' -, Člani odbora so sprejeli SKLEP: 1. Poslovni odbor ugotavlja, da se na zemljišču, katerega ima v lasti oziroma uporabljanju DO Steklarne Hrastnik gradijo garaže brez predhodnega soglasja samoupravnih organov delovne organizacije. 2. Splošno kadrovski sektor se zadolži, da preko pravne službe oziroma gospodarsko ra- • čunskega sektorja ugotovi koliko je bilo teh primerov in o tem obvesti pristojni občinski organ, da se v bodoče ne bo dovolilo gradnjo teh garaž v kolikor ne bo soglasja delovne organizacije. V. Napeljava telefona Janez Kandolf je odbor opozoril, da so .sprejeli sklep, s katerim naprošajo PTT Trbovlje, da se nekaterim našim delavcem katere rabimo v DO tudi izven delovnega časa, napelje telefon. Konkretno so to navedli za dipl. inž. Alekseja Usa, sedaj ipa se je prokazala tudi možnost, da se tov. Antonu Veraču tudi lahko napelje telefon. Člani odbora so sprejeli SKLEP: 1. V interesu Steklarne Hrastnik je, da tov. Anton Verač, Stanujoč Za Savo 2, Hrastnik, dobi čimprej telefon. Telefon bo finansirala Steklarna Hrastnik. 2. PTT Trbovlje prosimo, da v najkrajšem času napelje ta telefon. VI. Objavljanje .sklepov Odbora za poslovno politiko. Direktor DO je povedal, da je bil na eni izmed sej Odbora sprejet sklep, da se vsi sprejeti sklepi- objavljajo v Steklarju. Pojavilo pa -se je, da so določeni delavci narobe razumeli sklepe, ki jih izda Odbor delavcem, ki gredo tra službena potovanja v tujino. Vsi vemo kako se ta sredstva koristijo. Zato je predlagal da v bodoče ne objavljamo številčno, kolikor sredstev dobi posameznik za potovanje v tujino. Člani Odbora so ta predlog, enoglasno potrdili. VII. Prehrana delavcev med delovnim časom. Adolf Haberl je povedal, da smo zadnjič, ko se je pokvarila topla malica, vsi morali jesti mrzel obrok, ki pa je za nekatere delavce premajhen. Pogostoma pa se dogaja tudi, da preglednike v nočni izmeni ne dobijo tople malice. Direktor DO je pojasnil, da je glede naročanja malic nerodno, kajti če naročimo preveč malic, jih moramo metati vstran, če pa jih naročimo premalo, pa so delavci nezadovoljni. Težko pa je zadeti najustreznejše število. V tistih primerih, ko pa je malica pokvarjena, pa bi lahko naredili tako, da se mrzel obrok takrat poveča. Predlagal je, da opozorimo tov. Modra, da malic pogostokrat zmanjka. Člani Odbora so sprejeli SKLEP: 1. Odbor za poslovno politiko ugotavlja, da se večkrat pojavlja, da za pregledalke, ki delajo v nočni izmeni zmanjka toplega obroka malice. 2. Odbor predlaga tov. Moder Leopoldu, da ugotovi najustreznejše število malic, da bodo vsi delavci, ki želijo topel obrok, le-tega resnično dobili. 3. V primeru, če bo topel obrok pokvarjen, ne pa če ga bo zmanjkalo, se mrzel obrok malice poveča. PREGLED ZAPISNIKA IZREDNE SEJE, KI JE BILA 9. 10. 1981 Pod prvo .točko Službeno potovanje v Italijo. Tov. Alojz Marčen je povedal, da je do potovanja v Italijo prišlo zato tako hitro, ker nam je -steklarna BorimioHi ponudila terminsko določeno, kdaj si lahko ogledamo njihovo'tovarno. Ta steklarna, podobno kot "mi, avtomatsko proizvaja izdelke, ki so izredno kvalitetni.. Že dolgo je bila naša želja, da bi si to steklarno lahko ogledali in sedaj je tu priložnost, ki bi jo bilo škoda zamuditi. Člani Odbora so sprejeli SKLEP: 1. Inž. Anton Žagar, Albert Kapelari'in dipl. inž. Aleksej Us opravijo službeno potovanje v Italijo, zaradi ogleda steklarne Bormiolli in tovarne Siderexport. 2. Potovanje se prične dne 12. 10. 1981. Za potovanje se odobrijo,3 dnevnice in 2 nočnini. A, . - 3. Potovanje se bo o-pravilo z letalom. 4. Koristijo se devizna sredstva TOZD 2, dinarska protivrednost DSSS. Pod drugo točko Direktor DO je člane seznanil tudi s porabljenimi .sredstvi za reklamo v času od januarja do avgusta. din Reprezentančni stroški 1980 265.000 1981 330.000 Dnevnice v državi 1980 265.000 1981 250.000 Dnevnice v tujini 1980 153.000 1981 170.000 Nočnine v državi 1980 33.000 1981 31.000 Nočnine v tujini 1980 45.000 1981 26.000 Potni stroški v tujini 1980 260.000 1981 78.850 Potni stroški v Jugoslaviji 1980 98.000 1981 103.000 Kilometrina 1980 450.000 1981 535.000 Pogodbeno delo 1980 1,010.000 Avtorski honorarji 1981 1,320.000 1980 56.000 1981 43.000 Skupni stroški 1980 2,680.000 8% več 2,910.000 Dodal je še, da bistvenega zmanjšanja stroškov ne moremo doseči. Pred dvemi leti so bili stroški v celem letu 5,630.000 din. Mislim, da 3,000.000 din v osmih mesecih za delovno organizacijo, ki ima 1.600 zaposlenih, ni veliko. Glede ostale problematike pa je dejal, da se pojavljajo tekoči problemi pri nabavi surovin. Ves uvoz ureja koordinacijski odbor v republiki. Od 28,000.000 din prijavljenih potreb, so nam odobrili'le za 9,000.000 din. Do konca leta pa imamo prijavljenih še za 65,000.000 din. Koliko od tega nam bodo odobrili, pa ne vemo. — Včeraj smo rešili tudi glede strožnice za TOZD 4, sedaj je odvisno le, kdaj bomo uvoz lahko izvedli. Nabavili smo tudi že material za popravilo 25 tonske peči. V izvozu bomo izpolnili plan, vendar imamo sedaj za izpolniti še dodatnih 10%, Na splošno gledano, pa delavci niso zainteresirani .za nadurno delo. — Upam, da bomo našli rešitve, da se bomo oskrbeli 'z repromaterialom in rezervnimi deli. Če bomo imeli na voljo dovolj surovin, bomo to izpolnili. Predsednik odbora Alojz Marčen Valorizacija kadrovskih štipendij Na skupščini delegatov, udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike, ki je bila dne . 16. septembra 1981 v Ljubljani, je bil sprejet siklep o valorizaciji štipendij. Kadrovske štipendije, katere podeljujemo tudi v naši delovni organizaciji, se povečajo za 20%, Po zakonu o usmerjenem, izobraževanju spadajo tudi bivši vajenci oziroma učenci v gospodarstvu med učence v 'srednjem usmerjenem izobraževanju in se enačijo z ostalimi srednjimi, šolami. Prav zaradi tega jim tudi pripadajo kadrovske štipendije in sicer po kriterijih, ki so enotni za vse vrste šol v usmerje- A. Za učence v srednjem usmerjenem izobraževanji: po uspehu ' število din točk z zadostnim uspehom 400 1.852 z dobrim uspehom 480 2.222 s prav dobrim uspehom 590 2.732 z odličnim uspehom 720 3.334 B. Za študente na višjih in visokih šolah: število din točk s povprečno oceno 6,0—6,5 600 2.778 s povprečno, oceno 6,6—7,2 650 3.010 s povprečno, oceno 7,3—7,9 720 3.334 s povprečno oceno 8,0—8,6 800 3.704 s povprečno oceno 8,7—9,3 900 4.167 s povprečno oceno 9,4—76,0 1.080 5.000 nem izobraževanju. Vrednost točke za kadrovske štipendije se s 1. 9. 1-981 poveča od dosedanjih 3,86 din na 4,63din na osnovi gibanj uradno ugotovljenih osebnih dohodkov- v SR Sloveniji. Nova vrednost točke 4,63 bo veljala predvidoma do 1. 9. 1982, Pri -odmeri višine štipendije je najmočnejši vpliv učni uspeh štipendista. Prav to pa je tisto kar smo v minulih letih najbolj- pogrešali, saj med -učenci v, posameznih letnikih ni bilo veliko razlike v višini nagrade med- zadostnim in odličnim učnim uspehom. Samoupravni sporazum o štipendiranju v Občini Hrastnik vsebuje med drugim tudi merilo za določanje kadrovskih štipendij. Ker je tudi naša delovna organizacija -podpisala samoupravni sporazum o štipendiranju smo pri določanju višine štipendije upoštevali dolo-fila, ki jih sporazum vsebuje. Da bo lažje razumevanje izračuna višine štipendije, vam podajamo določila 10. člena samoupravnega šporazu-ma o štipendiranju, kjer se lepo vidi, da ima učni uspeh zelo močan vpliv na višino štipendije. C. Enotna kadrovska štipendija: število točk din — Za učence v t. letniku srednjega usmerjenega izobraževanja (ne glede na prejšnji učni uspeh) 480 2.222 — Za študente v X. letniku višjih in visokih šol (ne glede na prejšnji učni uspeh) 650 3.010 Po upoštevanju gornjih meril pripada našim, štipendistom naslednja štip.endija: 1. Žveplan Vera 2. Kovač Jože 3. Selič Julita 4.,Gričar Marjeta 5. Čadež Edita '6. Povše Frida 7. Povše Marjana 8. Leskovšek Alenka 9. Tovornik Danijela 10. Bizjak Albin 11. Polak Marjan 12. Odžič Radojka 13. Meterc Martina 4. Ocepek Sandra 5. Draksler Metka '6. Krneta Dragica 17. Strniša Vilma 18. Haberl Andreja .19. Jecl Metka TSS-kemija-4. letnik 2.222 ESŠ — 4. letnik 2.222 ESS - 4. letnik 2.222 Ekon. fakulteta - 2.1etnik 3.334 ESS - 2. letnik 2.732 ESŠ - 2. letnik 2.732 ESS - 3. letnik 2.732 šola za oblik. - 3. letnik- 2.732 ESŠ - 2. letnik 2.732 VTŠ - strojn. - 2. letnik 3.010 FNT - sem. tehnologija - 1. letnik 3.010 Nar. gimnazija - 1. letnik 2.222 ESŠ - 1. letnik’ 2.222 ESš - 1. letnik 2.222 Ekon. fakulteta - 1. letnik 3.010 Ekon. fakulteta - 2. letnik 2.778 ESŠ - 3. letnik 2.222 Organizac. dela - računal. 3.010 (Nadaljevanje na 8. strani) Tudi z vodo moramo varrò vali Preskrba s pitno vodo v Hrastniku in stanje investicij -zajemanje novih vodnih virov V letu 1981 so se pojavile precejšnje težave z -dobavo pitne vode na območju občine Hrastnik. Že v mesecu februarju je moral KPO izločiti iz vodovodnega sistema izvir Rakovec zaradi -onesnaženja s fekalijami, tkar je povzročilo izpad pri preskrbi naselja Brnice, Frtice, TKI ter Ceste 1. maja od križišča do rezervoarja Roš. Do meseca junija so bili ti izpadi nadoknađeni z dobavo iz vodovoda visoke cone, ker je bila izdatnost vodnih virov zadovoljiva. Od meseca junija do septembra pa so se težave zaradi zmanjšanja izdatnosti tudi teh virov še stopnjevale. Kritično obdobje je bilo v mesecu avgustu in septembru, 'tako da so bila više ležeča odjemna mesta na Dolu, v koloniji in na Logu pretežni del dneva brez vode. Po zadnjem deževju v mesecu s.eptemhru se je stanje izboljšalo, normaliziralo pa se bo do konca meseca oktobra z usposobitvijo izvira Rakovec. Po podatkih upravljalca je v letošnjem letu prišlo tudi do čestih okvar na samih cevovodih zaradi dotrajanosti in nestabilnosti terena, kar se je najbolj odražalo pri preskrbi naselja Kovk. Resničnost opisanih težav kažejo tudi podatki iz naslednje tabele izdatnosti vodnih virov: Razen tega je bilo ugotovljeno, da sp na pomanjkanje pitne vode v- poletnih sušnih mesecih poleg objektivnih vzrokov (izpad izvira Rakovec — slaba kvaliteta vode, okvara na cevovodih ipd.) vplivali tudi subjektivni vzroki in sicer je bila napačna odločitev za nabavo klorinatorja iz uvoza za kloriranje vode v zajetju Rakovec, saj se je že v začetku leta vedelo, da bo uvoz otežkočen, ker se podobni klorinatorji izdelujejo tudi v Jugoslaviji. V kolikor bi bil klorinator takrat naročen pri domačem izvajalcu, bi ga bilo mogoče do začetka sušnega obdobja namestiti, kar bi omogočilo koriščenje vode iz zajetja Rakovec; Izvršni svet priporoča, da DO KOP Hrastnik skupaj s SKIS občine Hrastnik pričneta z pripravami projektov za zajetje vode iz Jepihov-ca, iz katerega imamo dogovorjeno z občino Laško odvzem 101/sekundo. Ta investicija je pomembna predvsem zaradi tega, ker bo z njo zagotovljena voda na doslej slabo oskrbovanem območju, poleg tega pa ne bo z njo osiromašen vodostaj v potoku Brnica. V občini so še nekateri manjši vođo'vodi, ki jih uporabljajo koristniki sami. Zaradi boljše kontrole nad kvaliteto vode in enotnim vzdrževanjem predlaga izvršni svet, da DO KOP skupaj s SKIS opravi razgovor s predstavniki prizadetih krajevnih skupnosti, na katerem se naj prouči možnost prenosa upravljanja in vzdrževanja vaških vodovodov na DO KOP Hrastnik. Glede na to, da je voda iz izvira Rakovec, ki je bil v začetku meseca oktobra z montiranjem klorinatorja ponovno vključen v vodno omrežje, ob močnem deževju manj primerna za uporabo, ker vsebuje razne mehanske primesi (mivka ipd.), naj DO KOP Hrastnik določi odgovorno osebo, ki bo ob takih primerih izključila navedeni izvir iz uporabe. Izvršni svet zadolžuje DO KOP Hrastnik, da preostanek razpoložljivih sredstev v skupni višini ca, 3,000.000 din, namenjenih za investicije za vodna zajetja, čimprej in smotrno uporabijo za načrtovane naložbe. Ob tem priporoča DO KOP Hrastnik naj v večji meri sodeluje s SKIS Hrastnik in krajevnimi skupnostmi. Poleg navedenih zaključkov je izvršni svet zadolžil občinski oddelek za notranje zadeve in preko njega’ pristojna gasilska društva, da opravijo ogled vseh montiranih hidrantov, ker se je ob številnih požarih v SRS v bližnji preteklosti ugotavljal oviran dostop do hidrantov in tehnične pomanjkljivosti na hidrantih. Izvršni svet je navedeno informacijo poslal v obravnavo tudi delegatom zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občine Hrastnik. Da pa bi bili občani seznanjeni s problematiko in stanjem, je informacija objavljena tudi v Steklarju. Izvršni svet skupščine občine Hrastnik 1/sek. ‘ januar februar- mare april Čeče 23,62 18,14 16,81 21,91 Mamile 5,51 4,83 4,25 4,51 Stog 11,53 12,64 12,50 12,51 Rakovec 20,00 — — — Ribnik 26,16 26,16 25,63 26,46 Skupaj 86,82 61,77 59,15 , 65,39 Upravljalec je v letu 1981 nadaljeval s kap-tažnimi deli na vodnih zajetjih Ravnikar in Žagar in v mesecu aprilu izvire, s kapaciteto 3 1/s vklopil v obstoječi vodovodni sistem. Upravljalec prav tako nadaljuje z raziskavami in kaptažami preostalih .izvirov v Čečak, ki pa bodo verjetno v letošnjem letu dokon- maj junij julij avgust sept. 23,30 18,81 19,21 14,33 13,50 4,51 3,05 . 2,93 1,87 1,50 13,21 10,96 10,51 8,02 7,50 26,95 25,30 25,70 26,85 25,50 67,97 58,12 58,35 51,07 48,10 DO KOP mora v sodelovanju s sanitarno inšpekcijo določiti ožje in širše zaščitne pasove in s tem zagotoviti dosledno zaščito vodnih virov — predvsem na področju Kala. STEKLARNA čane. Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik je na svoji 92.'seji, dne 7. 10. 1981, razpravljal o prednji problematiki ter pri tem ugotovil, da so bila pri izvedbi kaptažnih del od leta 1979 do danes porabljena naslednja sredstva: din — zajetje Ravnikar v letu 1979 373.111 — povezava Ravnikarjevih zajetij v planini 1979 213.210 — povezava Ravnikarjevih zajetij do zbiralnika v planini do glavnega zbiralnika Žagar 1980 735.170 — izkop sond Žagar pod spomenikom Kal 1980 126.000 — zajetje Žagar 1980—1981 1,513.720 — zajetje Potrata 1981 286.327 — vodovodna trasa Kovk 215.700 Skupaj izdatki 3,463.233 PRIHODKI — vodna skppnost Ljubljanica—- Sava 2,500.000 2,489,000 Skupaj prihodki 4,989.000 Tako ostane na razpolago še 1,525.762 din, po programu SKIS Hrastnik pa je namenjeno za izdelavo glavnega zbiralnika Žagar do glavnega cevovoda Čeče še 1,439.942 din. VALORIZACIJA KADROVSKIH ŠTIPENDIJ (Nadaljevanje s 7. strani) 20. Blaznite VEKŠ - 3. letnik 3.010 Gabrijela * 21. Marinkovič Kovinar - 1. letnik Ul 2.22 Dragan Kovinar - i. letnik Ul 2.222 22. Rački Aleš Kovinar - 1. letnik Ul 2.222 23. Fajfar Feliks Kovinar - 1. letnik Ul 2.222 24. Puštnik Matjaž Kovinar - 1. letnik Ul 2.222 25. Dovjak Jože Kovinar - 1. letnik Ul 2.222 26,. Premec Jože Kovinar - 1. letnik Ul 2.222 27. Kosec Alojz Kovinar - 1. letnik Ul 2.222 28. Pajer Hari Kovinar - 1. letnik Ul 2.222 29. Jukič Mile Kovinar - 1. letnik Ul 2.222 30. Cimperšek Jože Kovinar - 1. letnik Ul 2.222 31. Močilar Rajko Kovinar - 1. letnik Ul 2.222 32. Žohar Bogdan Kovinar - 1. letnik Ul 2.222 33. Matko Boris Kovinar - 1. letnik Ul 2.222 34. Šterbucelj Uroš Kovinar - 1. letnik Ul 2.222 35. Dolinar Viktor Ključavničar - 2. letnik 2.222 36. Opresnik Robert Elektr. - 1. letnik Ul 2.222 37. Gošler Igor 38. Sopar Zdravko Elektr. - 1. letnik Ul 2.222 39. Majcen Jurij Elektr. - 1. letnik Ul 2.222 40. Tomič Jovo Ključavničar - 2. letnik 4.700 41. Pajek Branko Ključavničar - 2. letnik 4.700 42. Bedek Janez Ključavničar - 2. letnik 4.700 ' 43. Sekulič DragutinKljučavmcar - 2. letnik 4.700 44. Šestanj Miran - Ključavničar - 2. letnik 4.700 45. Hrstič Amir Ključavničar - 2. letnik 2.200 46. Boltin Iztok Cizeler - 2. letnik 1.852 4T. Cvet Aleksander Ključavničar - 2. letnik 2.222 48. Gojkovič Iztok Ključavničar - 2. letnik 1.852 49. Hozjan Aleš Ključavničar - 2. letnik 1.852 50. Kašner Jani Kovinostrugar - 2. letnik 2.732 51. Meterc Denis Kovinostrugar - 2. letnik 2.222 52. Mur Sašo Kovinostrugar - 2. letnik 2.222 53. Plazar Marko Ključavničar - 2. letnik 1.852 54. Pošteval Marjan Ključavničar - 2. letnik 1.852 55. Rorič Rajko Ključavničar - 2. letnik 1.852 56. Sačar Bojan Ključavničar - 2. letnik 1.852 57. Uorc Renato Cizeler - 2. letnik 2.222 58. 59. 60. '61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. 69. 70? 71. 72. 73. 74. 75. 76. 77. 78. 79. 10. 81. 82. 83. 84. 85. 86. 87. 88. 89. 90. 91. 92. Žabkar Helmut Ključavničar - 2. letnik Žerko Franc Cizeler - 2. letnik Krneta Radovan Elektrikar - 2. letnik Lipovšek Roman Elektrikar - 2. letnik Logar Tomaž Elektrikar - 2. letnik Jelakovič Branko Elektrikar - 2. letnik Paščinjak Jani Elektrikar - 2. letnik Turk Karel 'Elektrikar - 2. letnik Zupan Rudolf Elektrikar - 2. letnik Bičanič Karl Cizeler - 2. letnik Medved Karli Cizeler - 3. letnik Škarja Branko Cizeler - 3. letnik Kreže Stanislav Ključavničar - 3. letnik Delič Drago -Gilčvert Stanislav Šebjan Štefan Žulič Darko First Branko Knez Gorazd Grum Milan Kavzar Marko Cizeler - 3. letnik Cizeler - 3. letnik Cizeler - 3. letnik Vodov. inšt. - 3. letnik Elektrikar - 3. letnik Elektrikar - 3. letnik Elektrikar - 3. letnik Steklopih.-krogi. - 1. 1. - Ul Pavlovič Franjo Steklopih.-krogi. - 1.1. - ui Pavlovič Drago Steklopih.-krogi. - 1. 1. - Ul Jularič Marko Steklopih.-krogi. - 1. 1. - Ul Bakovič Darko Steklopih.-krogi. - 1. 1. - ui Bakovič Ivica Steklopih.-krogi. - 1. 1. - Ul Kajič Tomo Steklopih.-krogi. - ì. 1. - Ul Kajič Mato Steklopih.-krogi. - 1. 1. - Ul Marič Ivo Steklopih.-krogi. - 1. 1. - Ul Čosič Tadija Steklopih.-'krogi. - 1.1. - Ul Pavlovič Peter Steklopih.-krogi. - 1.1. - Ul Stjepanovič NedoSteklopihalec - 2. letnik Ekart Franc SteklopiUalec - 2. letnik Kolobarič Pero Steklopihalec - 2, letnik Jorgič Ljubo Steklopihalec - 2. letnik 1.852 2.222 1.852 2.222 1.852 1.852 2.222 2.222 2.732 2.222 2.732 2.732 1.852 2.222 1.852 2.222 1.852 1.852 1.852 2.222 620 620 620 620 620 620 620 620 620 620 620 620 620 620 620 OPOMBA: Štipendisti od številke 78 do 92 se izobražujejo v Steklarski šoli v Rogaški Slatthi in imajo poleg navedenega zneska še zagotovljeno brezplačno oskrbo (hrano in stanovanje). Saj nisem alkoholik OB MESECU BOJA PROTI ALKOHOLIZMU Bliža še mesec november, čas grozdja in trgatve, čas, ko zori vino. Z njim bomo slavili praznike, svatbe, rojstne dneve, sklepali pogodbe ali žalovali na sedminah. Pili bomo na veselje, ža-olst, zaradi vročine ali mraza. Marsikomu bo alkohol zdravilo zoper zobobol, želodčne ali srčne težave, sredstvo za boljši apetit. Tak odnos do alkohola ni nič novega, temveč ima svoje korenine v davni preteklosti, ko je vino postalo simbol zmag in porazov in si utrlo pot celo v verske obrede. To se prenaša iz roda v rod. Na žalost pa sta se, poleg dopustnih okvirov neškodljivega uživanja rodila tudi zloraba alkohola in alkoholizem. dveh kozarcih vina sem že pijan ...« (druga zmota). V resnici gre za alkoholika, ki mu je zaradi telesnega propada padla toleranca. Telesna odvisnost Kadar bolnik zaradi kakršnihkoli razlogov v organizem ne dobi potrebne količine alkohola, postane nemiren, boli ga glava, slabo se počuti, poti se in tresejo se mu roke. Te znake imenujemo abstinenčne simptome. Veliko alkoholikov pravi: »Pijača ni problem, slabe živce imam, zato se tresem« (tretja zmota). Šilce na tešče hitro pomaga. Roke se umirijo, živčnost izgine. Ta vrsta lakoholikov pije vsak dan. Alkoholizem nastaja torej skozi proces, ki ga lahko razdelimo v več obdobij in faz. Problem alkoholizma je tudi v tem, da ne prizadene samo bolnika, temveč tudi ljudi, ki živijo z njim. Iz vseh teh razlogov je zdravljenje potrebno čimprej. Vendar pa zdravil proti alkoholni zasvojenosti ni. Potrebna je sprememba alkoholikovega vedenja in navad. Postati mora bolj samostojen, aktivnejši; življenje si mora urediti tako, da bo živel v skladu s sèboj in s svojim okoljem. To pa lahko doseže samo z lastnim naporom in aktivno vključitvijo v eno od oblik zdrav-nja. Pri zdravljenju , pa morajo sodelovati tudi tisti, ki z njim živijo ali delajo — družina in sodelavci. Ob vrnitvi z zdravljenja ga ljudje velikokrat silijo s pijačo, češ: En kozarček ti ne bo škodil, kakšna reva si, ko si ne upaš ...« Takrat se mora soočiti z resnico, da zmernega pitja za bivšega alkoholika ni. dr. Janez Mervič PROBLEMI ALKOHOLIZMA PRISOTNI TUDI V NAŠI DO Kaj je alkoholizem Ze dolgo priznavamo, da je alkoholizem bolezen in alkoholik bolnik. Do razvoja bolezni pride zaradi dolgotrajnega in prekomernega uživanja alkoholnih pijač. Tako postane alkoholik te-' lesno in duševno pdvisen od alkohola. Posledice obolenja pa se odražajo tudi na sociajnem področju, v službi in družini. Vendar alkoholik ni bolnik, ki mora v posteljo in potrebuje nego in počitek. Duševna odvisnost Nekateri se branijo: »Nisem alkoholik, tudi 14 dni in več lahko zdržim brez alkohola« (prva zmota). Res je, ne pijejo vsak dan. Ko pa začnejo, ne znajo pravočasno prenehati in se napijejo do onemoglosti. Pravimo, da ne poznajo ve. prave mere oziroma da pijejo po tipu izgube kontrole. Sposobnost organizma, kako prenaša alkohol, imenujemo toleranca. Ta v začetni fazi alkoholizma narašča. Pravimo, da ga človek vednq_več »nese«. V končni fazi alkoholizma toleranca pada, kar se odraža v tem, da se pijanost pojavi že po majhnih količinah zaužite alkoholne pijače. Večkrat slišimo: »Nisem alkoholik, saj ga malo pijem. Po Tudi v naši DO je pojav alkoholizma zelo pereč. Vemo, da je pitje alkohola med delovnim časom pri nas nekaj vsakdanjega. Pijemo ob rojstnih dnevih, jubilejih, porokah, rojstvih itd. Ob teh pa tudi drugih primerih se prinaša alkohol na delovno mesto, pije pa se med samim delom. Koliko se kje popije je odvisno tudi od tolerance delovne skupine do alkoholizma oz. alkoholika. Govorimo ò tendenci k abstinenci do kronično obolelih, ko odpora do uživanja alkohola na delovnem mestu ni in je udeležba 100 %. V teh grupah 'pa je možnost za razvoj kronične zasvojenosti z alkoholom največja. Alkoholik se trudi za oporo v delovni skupini, kar mu največkrat tudi uspe; v primerih pa, da se mu to ne. posreči, pa bo izkoriščal pasivnost grupa za vse možne oblike ilegalnega uživanja. Skriva se za simboli druž- benih navad in običajev (praznovanj), oz. za hrbti sodelavcev (nagovarja druge, pošlje po pijačo itd.). Stanje se spremeni, ko je zasvojenost z alkoholom že kritična. Alkoholik se zapleta v konflikte s sodelavci, njegova storilnost na delovnem mestu pade, začne telesno in psihično propadati. Takrat pa skupina začne gledati z drugačnimi očmi, največkrat vzbuja le sočutje ali pa agresivnost, ki se kaže v zahtevi po represivnih ukrepih. Takrat pa je največkrat prepozno. Alkoholik se sam od sebe ne pride zdravit. V zdravljenje ga usmeri njegovo okolje. Usmerilo pa» ga bo tem prej, čim bolj je zdravo (odnos do pitja alkohola, opijanja in alkoholnega vedenja). ■ Zdravi odtujenega alkoholika pomeni vrniti ga v družbo — družino, delovno in življenjsko o-kolje. Spominski pohod »Po poteh revirskih revolucionarjev« Dne 17. oktobra so borci, rezervni vojaški starešine in mladina Hrastnika, Trbovelj in Zagorja izvedli množičen partizanski spominski pohod pod geslom »Po poteh revirskih revolucionarjev«, posvečen 40-letnici vstaje naroda Slovenije in Jugoslavije, OF, ustanavljanju JLA in revirske • partizanske čete. Udeleženci pohoda so se spotoma ustavili pred spomenikom trboveljske partizanske čete in pred Krvavičnikovo domačijo, ter pred spominske plošče položili šoipke cvetja in istrèlili častne salve ter obudili spomine na takratne dogodke v teh krajih, nato so se vsi zbrali pred spomenikom revir-ske čete na Čemšeniški planini, kjer je bil izveden krajši kulturni program ob nastopu mladinskega pev- skega zbora in recitatorjev iz Zagorja. Zbranim udeležencem, med njimi več kot 350-tim aktivnim udeležencem pohoda in drugim prisotnim, so pred spominskimi obeležji spregovorili — predsednik medobčinskega sveta ZZB NOV revirskih občin, tovariš Dušan Povše, nekdanji komandant štajerskega bataljona, član občinskega odbora ZZB NOV Trbovlje Marjan Vodišek in prvoborec revirjev — nosilec partizanske spomenice 1941, tovariš Alojz Ribič, sekretar okrožnega odbora OF za revirje. Vsi so evocirali dogodke in obudili spomin na takratno vojaško-politični položaj in težke razmere ob ustanavljanju prve večje vojaške partizanske enote v revirjih in na - spodnjem štajerskem, poudarili njen pomen in spregovorili o njenih prvih oboroženih akcijah in spopadih s številčno mnogo močnejšim in tehnično opremljenim sovražnikom, ki se je kruto maščeval nad vsemi, ki so kakorkoli sodelovali s partizani, s streljanjem talcev, zapiranjem, mučenjem in izseljevanjem nedolžnih, da bi za-strašil prebivalstvo in preprečil aktivno delovanje in nadaljni razvoj NOB v revirjih. . . Za.vse prisotne je to bila prava zgodovinska ura. Po zaključni slovesnosti je delegacija pred spomenikom položila lovorov venec, u-niformirani pripadniki obveznega pouka obrambne vzgoje izvenšoi-ske mladine pa so tudi na tem mestu izstrelili častno‘ salvo. Vsi so se razšli z globokimi vtisi na tiste čase in zgodovinske dogodke, ki so se zvrstili v času NOB, ponosni na partizane in revolucionarje ter zmago in prehojeno pot revirske partizanske čete. Pristnemu vzdušju, vkljub naporni poti je pripomoglo tudi izredno lepo vreme, saj so udeleženci poleg vsega uživali tudi v lepoti bogato pisane narave na Čemšeniški planoti, a organizatorji pohoda so zelo dobro opravili svojo nalogo, ki je pripomogla, da je uspel ta spominski pohod. S. Nikolič ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost, lepa darila in prekrasno cvetje sodelavkam in sodelavcem' žigosarne ter tov. Doku Pokrajcu, tov. Šuštarju in tov. Drnovšku. Nadalje se lepo zahvaljujem delavkam in delavcem avtomatske proizvodnje izmene tov. Groharja za lepa darila. Prav tako se lepo zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem stare in nove brusilnice za prekrasno cvetje in lepa darila. Vaša darila me bodo vedno spominjala na skupne dni z vami, kjer so bile delovne u-re vesele in prijetne, večkrat pa tudi neprijetne in težavne. Vsem skupaj želim veliko delovnih uspehov, medsebojnega razumevanja in osebnega zadovoljstva. Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala. Ljudmila Križaj ZAHVALA Ob mojem odhodu iskrena hvala sodelavkam in sodelavcem na kontroli v TOZD 1, sodelavkam na izmeni Dtfame in iz brusilnice, ki so me ganljivo pospremile v pokoj, Hvala za čudovito darilo, ki mi bo drag spomin na dobro prijateljstvo v kolektivu. Vnaprej pa vam želim obilo delovnih uspehov pri nadaljnjem delu. Ana Halopir NESREČE PRIDELU ANALIZA za obdobje od 1. 1. do 30. 9. 1981 Vedno, kadar zbiramo podatke o nesrečah pri delu z namenom, da jih analiziramo oziroma obdelamo, ugotovimo vzroke, izvore in delovna mesta na katerih se najpogosteje ponavljajo, pridemo do spoznanja da nimamo tistih pravih ali pa _ resničnih podatkov, iz katerih bi te analize lahiko opravili. Vrtimo se v začaranem krogu iz katerega ne vidimo pravega izhoda, analize pa nam bi morale pokazati točke, na katerih najpogosteje pride do nesreče pri delu. Vse to naj bi vodilo k preprečevanju nesreč pri delu, ne le zaradi ekonomskega vidi-. ka, ampak z vidika humanizacije dela, se pravi, da ustvarimo in zagotovimo takšne delovne pogoje in življenjske razmere, ki vsakem delavcu pri delu zagotavljajo fizično in moralno integriteto. Potrdilo za nesrečo pri delu je - obrazec, na katerem se' nesreče pri .delu prijavljajo službi varstva pri delu najkasneje v 24. urah. Ker pa nekateri neposredni vodje, ki te obrazce izpolnjujejo, mislijo, da je to zgolj formalnost ali pa - kaprica nekaterih, se ti obrazci izpolnjujejo s precejšnjimi zamudami in skrajno površno, oziroma nedosledno. Obrazci se izpolnjujejo predvsem za to, da se ugodi delavcu, ki to zahteva, ne pa iz potrebe oziroma ugotovitve, da je do nesrečeI res prišlo. Dogaja se tudi, da delavec, ki se je - poškodoval, prijavi nesrečo pri delu samo službi varstva .pri delu, ne pa neposrednemu vodji, največkrat takrat, ko nima trdnih dokazov, da se je poškodoval pri delu oziroma v zvezi z delom. Tako smo prišli do spoznanja, da lažje ugotavljamo resničnost nesreč pri delu, njene vzroke in izvore le, če so nesreče prijavljene v roku 24. ur in, če so obrazci za prijavo nesreče izpolnjeni dosledno se pravi, z vsemi podatki o poškodovancu in očividcu, njegov podpis ter kratkim in jedrnatim opisom nesreče. V obdobju od 1. 1. do 30. 9. 1981 smo registrirali 110 nesreč pri delu, od katerih se jih je 13 zgodilo na poti na delo oziroma iz- dela. Vse nesreče so lažjega značaja in ne zahtevajo velikega bolniškega izostanka, zato jih tudi prikazujemo oziroma primerjamo z bolniškim izostankom do 30 dni. V tabeli I. lahko vidimo, da je bilo večje število nesreč - v mesecih januar, februar, april in junij. Za januar in februar lahko trdimo, da je veliko število nesreč predvsem zaradi nesreč na poti na delo oziroma z dela, za april in junij pa ne vemo pravega vzroka, zakaj je tako veliko, število nesreč. .Pri vsakem analiziranju nesreč pri delu ugotavljamo oziroma poizkušamo ugotoviti tudi izvore in poškodovane dele telesa in vedno pridemo do zaključka, da pride do nesreče predvsem zaradi neprevidnosti pri delu, neuporabe-ustreznih zaščitnih sredstev in zaradi -nepravilnega načina dela. Ko ugotavljamo vzroke zaradi katerih najpogosteje pride do nesreč, ne moremo mimo podatka, da smo v obdobju od 1.1. do 30. 9. 1981 porabili približno 500 zaščitnih rokavic, samo v kontroli steklenih izdelkov, se pravi, da je vsak zaposleni v kontroli v tem obdobju porabil 2 para zaščitnih rokavic. Približno 15%, vseh nesreč je bilo v kontroli steklenih izdelkov (vrez, vbod, udarec) in prav zaradi neuporabe predpisanih zaščitnih rokavic oziroma kršitve določil, ki so zapisana v Pravilniku o sredstvih za osebno varnost pri delu in o osebni varstveni opremi. Čas je že, da se zavedamo, da imamo pri svojem delu opraviti s predmeti dela, ki so ostri, šiljasti ali vroči m da so vsa zaščitna sredstva in oprema predpisana z namenom, da se zavarujemo pred predmeti dela, ki so lahko nevarni ali celo usodni. Število nesreč v kontroli steklenih izdelkov je ,samo primer, ki smo ga podrobneje analizirali in bi verjetno prišli do enakega zaključka, če bi.ugotavljali uporabo rokavic, očal, oblek ali obutve v vsakem oddelku v naši delovni organizaciji, TABELA I. Mesec Št. primerov bol. staleža Od tega št. nesreč %, Od tega na poti ■ Q"' ■ januar 416 15 3,6 3 20 februar 338 16 4,7 3 50 marec 392 12 3,1 1 8,3 april 387 17 4,4 — - — maj 332 7 2,1 — — junij 388 8 2,1 1 12,5 julij . 278 19 6,8 — — avgust 266 2 0,7 — — sept. 295 14 4,7 — — skupaj 3.092 iio 3,6 13 11,8 TABELA II. Zap. Št. št. Izvor nesreče nesreč %. 1. Udarci predmetov leteči deli 36 32,7 2. Padec poškodovanca 24 21,8 3. Urez 21 19,1 4. Opekline 17 15,5 5. Stisnjen j e 12 10,9 Skupaj 110 100 TABELA III. Zap. Poškodovani Št. iff št. deli telesa nesreč ./0 1. Roke 32 29,1 2. Prsti rok 22 20 3. Noge 32 29,1 4. Oko 15 - 13,6 5. Glava 9 8,2 Skupaj 110 100 Služba varstva pri delu DISCIPLINA Šestnajsto zasedanje disciplinske komisije, dne 4. 9. 1981 Priimek in iipe Rojen TOZD—DSSS Izrečen ukrep Banfič Ivan 10. 1. 1964 1 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Ger.gar Jože 14. 3. 1956 1 Prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo enega leta Keber Mirko 9. 2. 1957 1 Javni opomin Pavšalna. odškodnina 218,75 din Kolobarič Vlado 15. 10. 1962 1 Prenehanje delovnega razmerja , Lopar Mladen 7. 8. 1964 1 Prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo enega leta Pavšalna odškodnina 300 din Perič Jovan 13. 3. 1965 1 Prenehanje delovnega razmerja Savič Vid 18. 4. 1962 1 J avrai \ opomin Pavšalna odškodnina 1.011,50 din Džii-kič Mirislav 13. 9. 1957 2 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Dankovič Nevena 24, 8. 1960 2 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Sankovič Fadila 4. 3. 1958 2 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Gojgič Dragica 11. 7. 1958 2 . Javni opomin Pavšalna odškodnina 300 din Grgič Lidija 25. 5. 1954 2 Javni opomin Pavšalna odškodnina 1.000 din Huzejrovič Munih 12. 10. 1965 2 . Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Jelakovič Jože 19. 6. 1956 2 Opomin Pavšalna odškodnina 111,50 din , Merdanovič Muhamed 5.‘t. 1954 2 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Slokan Nada 3. 4. 1949 3 Opomin Pavšalna odškodnina 500 din Tovornik' Zdravko 20. 1. 1954 5 Javni opomin Pavšalna odškodnina 600 din Tovornik Zvonko 13: 2. 1951 5 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Tovornik Milan 25. 8. 1949 5 Javni opomin Pavšalna odškodnina 600 din Tovornik Alojz 10. 7. 1937 DSSS Javni opomin Sterle Goran 13. 11. 1964 1 Javni opomin Pavšalna odškodnina 600 din Delphi, Hilda 2. 9. 1943 2 Dogovor z izmenskim vodjem Gavra-novič Vojna 9. 6. 1954 2 Dogovor z izmenskim vodjem Zgonjanin Stana 2. 11. 1958 2 Dogovor z izmenskim vodjem. Vikica Klepaj . 14. 7. 1964 DSSS Postopek se ustavi Tam dol na Dolenjskem je zdravje moje Pusto jesensko jutro. Sprehajal sem se po postajališču in čakal kdaj se bo pojavil avtobus z izletniki TOZD 5 Steklarne Hrastnik. Tam za Lisco so ugašale zadnje zvezde, ki jih je bil pravkar odgrnil teman oblak. Iznad Savinje se je vlekla pusta megla in napovedovala oblačen, če že ne deževen dan. Za Voluško goro se je že prebujalo sonce, vendar so mu temni oblaki zastrli njegov zlati obraz. Vse je nekako soglašalo z vremensko, napovedjo, ki ni bila nič kaj obetavna: oblačno s padavinami. Sicer pa je vseeno kakšno bo vreme, saj je cilj našega izleta predvsem ogled tovarn v Mokronogu in Mirni. Še nekaj korakov sem ter tja in avtobus z izletniki TOZD 5 se je ustavil na postajališču v Rimskih Toplicah. Nisem še dodobra vstopil in pozdravil, že je zagrmel skoraj enoglasni, dobrodušni, razigrani »Dobro jutro« in že smo hiteli mimo Radeč proti Sevnici, kjer se nam je spotoma oglasil še en član našega kolektiva. V Sevnici smo zavili pó obvozu čez Boštanj in po lepi makadamski cesti prispeli v Krmelj. čudovita vožnja je bila skozi to gozdnato pokrajino. Sami bukovi gozdovi, krošnje dreves pa so se tudi nad cesto često stikale, tako da smo se vozili kot skozi nekakšen gozdnat tunel. -Še potok ali studenček nas je spremljal skoraj celo pot. Prava dolenjska idila. Videti je bilo, da bo vreme tudi tokrat šlo svoja ppta in ne po smernicah meteorologov, saj se je že pričelo vsetiti. Čeprav smo se vozili po »rovu«, so nekateri razločno videli pod bukvami gololbaje in gobane, le da presneti šofer ni hotel ustaviti, da bi jih pobrali. Vozil je brez postanka, v Krmelju zavil na asfaltno cesto in se ustavil v Mokronogu nedaleč od Iskrinega obrata. Šli smo na ogled, kjer nas je sprejel direktor, tovariš inž. Anton Hočevar. 2e ob vstopu smo opazili največji 'red in čistočo. Seveda nas je najbolj navdušila njihova proizvodnja in vljudnost zaposlenih. Proizvodni stroji, kot živi roboti so bili za nas pravo »doživetje, za elektrikarje in inštrumentarce pa prava poslastica, saj so od njih kar deževali razni kondenzatorji. Po ogledu nas je o nastanku podjetja in problematiki sploh seznanil njihov direktor, nato pa še pospremil v obrat Kolinske v Mirni. Tudi tu nas je sprejel direktor inž. Maks Kurent, ki je tudi predsednik KS Mirna. Marsikaj zanimivega nam je povedal o povojnem razvoju kraja, .ki je pred vojno zaposloval le nekaj obrtnikov, sedaj pa je zaposlenih v podjetjih »DANA«, »IMF« in »KOLINSKA« preko tisoč delavcev. Kolinska, ki letos praznuje deseto obletnico obstoja, stoji na južni strani naselja Mirna, med železniško progo in potokom Mirna. Po razlagi tovariša direktorja so imeli z gradnjo tovarniškega objekta velike težave, 'kajti gradili so na pretežno zamočvirjenem terenu, torej neprimernem za kmetijsko obde- lavo. Vendar pa je bila makro lokacija tega objekta zelo posrečeno izbrana: ob železniški progi, dovolj delovne sile, predvsem pa ob sami surovinski bazi, kajti dolina Mirne z bližnjo okolico pridela dovolj krompirja za celotno proizvodnjo (ca. 14.000 ton). Le letos jim do sedaj ni uspelo odkupiti vseh potrebnih .količin tako, da bodo poleg glavnega proizvoda pire krompirja, proizvajali tudi otroško hrano, med drugim tudi čokolešnik in tako zagotovili zaposlitev delavcem skozi vse leto. Res, zelo zanimiv je bil opis inž. Kurenta o desetletnem poslovanju obrata Kolinske v Mirni. Do sedaj so poslovali v kooperaciji, oziroma po licenci tuje firme KNORR, po desetih letih pa preide licenca v last Kolinske. Seveda tudi izvažajo in to največ v SZ. Kar ponosni smo bili, da prehrambeni .proizvodi našega malega slovenskega naroda z uspehom osvajajo tržišče največje dežele, z največjimi in najboljšimi ornimi površinami na svetu. le 350 dinarjev Pred obletnico rojstva dr. Franceta Prešerna, ki jo slavimo 3. decembra, je Prešernova družba spet izdelala svojo redno letno knjižno zbirko. Ta, go t ovo naj cenej ša zbirka na Slovenskem, vezana v platno, & večbarvnim ščitnim ovitkom. (broširan je le .koledar) in tiskana na brezlesnem papirju,-stane vsega 450 dinarjev. Če ne potrebujete trdih platnic in boljšega papirja, se lahko odločite za broširano izdajo, ki stane le 350 dinarjev. Naročnino lahko plačate tudi v dveh obrokih. Vendar to ni’ vse, zaradi česar na izid zbirke opozarjamo tudi člane našega kolektiva. Skrbno izbrano in mikavno branje je vredno, da bi ga imeli v vsaki družbi: 1. PREŠERNOV KOLEDAR ZA LETO 1982 —- knjiga velikega formata z okrog 200 stranmi prinaša poleg koledarskega dela, opremljenega z barvnimi reprodukcijami slik Maksima Gasparija, vrsto aktualnih člankov: ki bodo prav gotovo pritegnili vsakega bralca: Vekoslav Grmič razpravlja o mestu kristjanov v naši samoupravni sòr cialistični družbi, Jože Smole nam razgrinja podobo današnjega nemirnega sveta, Anton Trstenjak kritično razmišlja o grozeči sili porabniške družbe in samomoru, Ivan Sedej pa primerja staro in novo-kmečko in sodobno ljudsko .arhitekturo. Tu so še: Jože Dolenc —-Ob štiristoletnici Gregorijanskega koledarja, Janez Gregory — Tudi pri nas je živalstvo ogroženo, France Adamič — Spomini na brata Louisa Adamiča, pa še pesmi in kratka, iproza sodobnih slovenskih ustvarjalcev. -— Vladimirja Kavčiča, Miška Kranjca, Pavleta Zidar- Tudi ta ogled smo sklenili s kavico in zadovoljni krenili proti Veseli gori na ogled muzeja starih kmečkih orodij, orožja in drugih rekvizitov. Krasen razgled in to-plo'sonce sta dajala duška našemu razpoloženju. Pa še malo vožnje čez 'slikoviti Šentrupert in spet smo izstopili v Mokronogu. Še malo ogleda po sejmišču (bil je sejemni dan), kosilo, nato pa k zidanici. Šele tu, ko smo »odložili službene odnose«, smo se popolnoma sprostili in s polnimi pljuči zajeli sveži dolenjski arak. Gospodar nam je nalival kozarce kar iz »firkelj-na«, mi pa smo poskrbeli, da ni bil preveč brez dela. Vesela pesem pa je naznanjala ostalim zidanicam in okoliškim hišicam v vinogradih, da je pri Devovi zidanici vesela družba hrastniških izletnikov, ki uživajo v tem prelepem vinogradnem koščku naše domovine. Zadovoljni in srečni smo se vračali domov in vse je prevevala enaka misel, da so organizatorji izleta izbrali nadvse posrečen pro- ' gram, ki zasluži vso pohvalo. Kaj vse lahko bi še opeval, če pravi bil bi jaz poet, tako pa malo sem premleval, le sindikalni naš izlet. ja, Karla Grabelj.ška, Toneta Svetine, Miloša Mikelna i.n drugih. 2. TA GLAVNA URŠA — privlačna lahkotna pripoved znanega slovenskega romanopisca Smiljana Rozmana, napisana v obliki dnevnika predstavnice sodobne šolske mladine. 3. LJUDJE POD OSOJNIKOM — delo, v katerem nam pisatelj France Bevk z enkratnim mojstrstvom in umetniško tenkočutnostjo prikaže usodo svojih rojakov, kmetov, dninarjev in drugih hribovskih prebivalcev. 4. PO J AMBORNI CESTI... V MESTO NA PEKLU — na bogatih pričevanjih osnovan kulturno-zgo-dovinski zapis dr. Miroslava Pahorja ob sodelovanju Ilonke Haj-nal. Knjiga pripoveduje o stari rimski cesti pod Nanosom, po kateri so od nekdaj prevažali les proti Trstu. 5. HITRO PRIPRAVLJENE JEDI — priročnik, ki daje sodobnim mladim kuharicam in kuharjem v roke napotilo za hitro pripravljanje okusnih jedi. Napisala ga je priznana avtorica tovrstnih del Andreja Grum. Ce se še niste odločili za nakup, vam priporočamo, da poiščete poverjenika Prešernove družbe in zbirko pri njemu naročite. Lahko pa izpolnite tudi priloženo naročilnico in jo pošljete naravnost Prešernovi družbi, Ljubljana, Bor-setova 27. DOPISUJTE V STEKLARJA Naročilnica Naročam REDNO LETNO KNJIŽNO ZBIRKO Prešernove družbe za leto 1981 (5 knjig) a) broširano —; za 350 dinarjev b) vezano — za 450 dinarjev Naročnino bom poravnal: a) v celoti, takoj ob prejemu knjig, b) v dveh zaporednih mesečnih obrokih. Knjige mi pošLjite na naslov: Ime in priimek: ........................................ Ulica: ..... ........................................... Pošta in poštna številka: .............................. Zaposlen sem (naslov):.................................. Datum: ...................... Podpis: Miha Jelenc Izredna priložnost REDNA LETNA KNJIŽNA ZBIRKA PREŠERNOVE DRUŽBE Kaj ko bi poskusili Ze lep čas mtì vedno znova vznémirja misel, katero sem -se odločil zaupati jo papirju našega »Steklarja« in z njim ostalim članom kolektiva, posebno še vodilnim in komerciali. Stabilizacija vedno bolj-zaitegu-. je pasove, ne samo nam, ampak tako rekoč celemu svetu. Tudi bogati niso izjema.. Če 'bo šlo to svetovno gospodarstvo tako naprej, se bodo pogoji gospodarjenja še zaostrili, ljudje pa bodo še bolj obračali denar, predno se bodo odločili za nakup. To bo prizadelo tudi naš kolektiv, saj se že sedaj pozna pri prodaji stekla za gostinstvo in široko potrošnjo. ■— Sedaj pa k misli, ki me pregami a, posebno močna pa je ob vsakem velesejmu. Predlagam, da bi začeli izdelovati ličen, prešan kozarec vsebine okrog . 250—300 g. Na njem naj bi bila nalepka dimnikarja ali štiri peresne deteljice, podkve, amorčka — pač nalepke, ki po. verovanju praznovernih prinašajo srečo. Pod sliko bi moral biti obvezen napis: »Ta kozarec ti prinaša srečo«, ali nekaj podobnega. To bi lahko napi.sali tudi v več jezikih {nemškem, angleškem itd,). Mislim, da bi ljudje prav radi segali po 'teh kozarcih in splačalo bi se to izkoristiti, saj že pregovor pravi, da črepinje prinašajo srečo. No, ravno za črepinje ne- gre. Nekateri dado največ na dimnikarja, nesrečni v ljubezni si privoščijo amorčka, itd. Seveda pa bi moral imeti takšen kozarec tudi »pravo« ceno, ker če bi stal 10 din, bi nihče ne verjel, da bo prinesel srečo. Stati bi moral najmanj 100 din, za srečo pa bi vsak rad primaknil še nekaj drobiža. Če bi .naredil .stroj okrog 9.000 komadov na osem ur, bi biL to že kar lep denar. Kasneje bi lahko delali zraven še manjše — 50 gramske kozarce z različnim; sličicami. Mislim, da bi tudi vsak dober trgovec poskusil srečo s prodajo, ker če bi zadeva stekla, bi imeli trgovci, pa tudi podjetje precejšen dobiček od tega. Seveda bi bile tudi težave, fcer posebno ozko grlo bi bila najbrž slikarnica, če pa b; prodaja »zaklapala«, bi se pa menda že dalo marsikaj urediti. Tako, sedaj je ta misel na papirju. Ko sem. prebral, kar sem napisal šefu (ženi) je nekaj šarila s prstom po čelu, pa upam, da se ni tikalo tega članka, ampak še je le praskala. Vprašati pa nisem hotel. Nekaj je zmrmlala o filozofu, menda je mislila takšnega, ki zofe fila.” Končno'je le izustila, da bi to lahko predlagal na kakšnem sestanku, ne pa pred tako velikim avditorijem kot je cela Steklarna. Šefe-, šefe, sem vzdihnil, saj beseda ni konj, pa čeprav samo napisana. Če bi o tem debatiral na sestanku, bi to slišal morda samo eden ali dva od odgovornih in po sestanku takoj 'pozabila na to. Na uho povedano, je članek v »Steklarju« še honoriran. No, sedaj pa zares. Naj se vrnem k naslovu: »Kajjko bi poskusili in nekaj ’skuhali' do pomladanskega velesejma«. Kader imamo dober in vem, da bi znali, napravi ti tak kozarec-, ki bi »moral pasti v oči«, ne bi pa smel biti preveč kompliciran za izdelavo. Komerciala pa, upam, da bi tudi našla kontakt s trgovci in jih znala prepričati, da bi poskusili. Upam, da si bo kateri od odgovornih le vzel toliko časa, da bo resno odgovoril v »Steklarju« na ta .članek. Ivan Hočevar Družinski odnosi in otrokove duševne motnje V ZADNJIH DVAJSETIH LETIH SO ROSVETILI PSIHOLOGI IN PSIHIATRI PROUČEVANJU STARŠEV IN DOGAJANJEM V DRUŽINI PRECEJ POZORNOSTI. Odkrili so, da vodijo določene vrste osebnosti staršev ter določena dinamika družinskih odnosov pri otrpku do posebno hudih motenj. Če hočemo, da se otrok razvije v zdravo in polnovredno osebnost, mora družina izpolniti naslednje naloge: 1. Vzgojno — kar pomeni, da mora skrbeti za otroka v dolgih letih zorenja, od skrbi za dojenčka do pomoči mladostniku, ki išče svojo samostojnost. Od te skrbi je odvisen razvoj strokovnega zaupanja v druge ljudi in v sebe, razvoj samostojnosti in odločnosti. 2. Dinamično nalogo — družina mora skrbeti za intenzivne in dalj .časa trajajoče čustvene odnose med člani družine. To nalogo izpolnjuje družina najbolje, če ima otrok oba starša. V tem primeru ni pretirano navezan na enega od staršev, niti’" ne pride do- tega, da bi moral pre- zgodaj »odrasti« in se spremeniti v tolažnika svojih staršev. Dinamična naloga družine tudi preprečuje, da bi prišlo v otroku do posebnih konfliktov glede njegove spolne vzgoje. 3. Socializirajoča naloga; — ko otroka seznanja z osnovnimi socialnimi vlogami, družbenimi merili, institucijami ipd. Seznanjenost s socialnimi vlogami in normami omogoča otroku določeno jasnost in uspešnost v nadaljnjih socialnih odnosih. 4. Kulturno nalogo — posreduje mu jo besedni in pojmovni zaklad, da si lahko pridobi čim bolj pravilno orientacijo in razumevanje sveta. Proučevanja ljudi, ki kažejo hujše duševne motnje in bolezni, so odkrila, da so odraščali dvakrat bolj pogosto v razbitih (neurejenih) družinah kot njihovi vrstniki. Tako so že v ranem o-troštvu doživeli veliko razočaranj in duševnih pretresov. Že dalj časa. posvečajo strokovnjaki posebno pozornost osebnosti matere. Ugotovitve kažejo, da so matere duševnih bolnikov navadno tudi same osebnostno mo- tene. Pri njih najdemo v hujši meri kot običajno razne bojazni, agresivnost, samovšečnost, čustveno hladnost ali pa pretirano skrbnost in gospodovalnost, zaradi česar so nesposobne razumeti potrebe in čustva otroka. Prav tako najdemo pri teh materah bolj pogosto napačna vzgojna stališča, sovražen odnos do sveta in umik v lasten svet. V zadnjem času se pogosteje omenja tudi pomen očetove osebnosti. Pri huje motenih otrocih in duševnih bolnikih najdemo, kot so pokazale raziskave, pet tipov očetov: 1. Očetje ki skušajo spodkopati' v očeh hčerke avtoriteto in ugled matere ter škušajo pritegniti hčerko na svoj ostran, kar ima za posledico, da začne hčerka zato odklanjati'obe; kot žensko o-ziroma svojo žensko vlogo. 2. Očetje, ki so ljubosumni na svoje sinove in prično z njimi tekmovati za ljubezen do patere oz. žene. Talci očetje so do sina hudo sovražni. 3. Očetje, ki želijo, da bi jih v družini vsi občudovali, zaradi česar skušajo vedno • znova razvrednotiti vse druge člane družine. 4. Očetje, ki v življenju niso uspeli in sovražijo vse okoli sebe, se umikajo vase in so nezaupljivi do vseh. 5. Pasivni, neodločni in nemočni očetje, ki žele spremeniti o-troke v svoje zaščitnike in skrbnike. Neugoden vpliv motenih staršev na otroka navadno ni neposreden, pač pa se kaže prek dogajanja v celotni družini. Tako lahko govorimo o posebnih družinskih situacijah in ravnanjih z otroki. Eno teh predstavlja situacija »dvojne vezi«, ko izraža eden od staršev, navadno mati, do otroka dvoje čustveno nasprotnih sporočil. Posledica je, da je otrok zbegan in če taka situacija traja dalj časa, kar se navadno dogaja, tudi trajno nesposoben razumeti sporočilo okolice, kar kočno vodi v duševno bolezen. Druga družinska situacija, ki vodi prav tako do hujše motenosti otroka, je tako imenovana navidezna skupnost ali psevdo-skupnost. V tem primeru starša drug drugega razvrednotujeta ali pa vlada med njima le navidezna harmonija. Gre za nekakšno maskiranje konfliktov, ko se e-den od zakoncev »na ljubo miru« žrtvuje in prilagodi motenemu partnerju. Otroku, ki odrašča v . taki družini, skušajo starši dopovedati po vsej sili, da je vse v redu, da je to, kar vidi in sliši normalno, kar mu na koncu prepreči logično presojo vedenja in odnosov med ljudmi. Omenim naj še tip družine, v kateri se starši rešujejo, pred soočenjem s svojimi lastnimi problemi tako, da si podzavestno izberejo enega od otrok za nekakšnega »grešnega kozla«. Vzrok za njihovo nezadovoljstvo v poklicu ali družini, tako si skušajo dopovedati ni nikoli v njihovi neuspešnosti ali neskladnosti značajev, pač pa je vsega hudega kriv otrok. »Vše bi bilo v redu,« pravijo, »če bi bil otrok priden ali normalen«, pri tem pa, da bi ohranili lažno predstavo o vzrokih svojega nezadovoljstva, z bolestno natančnostjo in vztrajnostjo odkrivajo in poudarjajo vedno nove .otrokove napake in nepopolnosti, dokler ga končno zares, tako ne zbegajo in oropajo lastnega občutka vrednosti, da prične kazati hude duševne in vedenjske motnje. S tem prikazom nikakor še niso izčrpane vse možnosti družinskih situacij, ki otroku onemogočajo zdravo duševno rast. Kot smo videli, igrajo v njih podzavestni problemi staršev odločilno vlogo, zato se moramo izogibati kakršnihkoli obsodb. Ce opazujemo te starše, vidimo, kako so pravzaprav sami nemočni v boju s svojimi nevrotičnimi problemi. Prav zato, se tudi zdravljenje ne. omejuje le na motenega otroka, pač se k terapiji pritegne tudi starše oziroma celotno družino. prof. Jelka Šešok spec. klin. psihologije SE TUDI SPOMIN MERI Z DENARJEM? Ob dnevu mrtvih bi se radi spomnili všeh, ki smo jih imeli radi, na katere smo bili tako ali drugače navezani in tistih, ki so pomagali graditi boljši in lepši ' svet. Spomnimo pa se jih-ponavadi le enkrat na leto, ali pa nas' morajo celo drugi. S Sonjo se sprehajava po pokopališču. Nisva prinesli sveč. Pa ne da se ne bi spomnili nikogar, ki sva ga imeli'radi, ampak danes je na pokopališču na stotine ljudi. Preveč, da bi človek povedal to, kar čuti. Zmračilo se je. Ljudje še vedno prihajajo, njih obrazi so otožni, zasanjani, slovesni. Vsak hoče kapljico v morju luči in se pokloniti spominu najdražijh. Pot nama prekriža rejen tigrast muc. Previdno stopa po marmorju, včasih se razgleda po mimoidočih in odide dalje. > Razmišljava. Zaslišujeva druga drugo. Ali je ta množica tudi med -letom pomislila vsaj na_ svečo in jo prinesla na grob, če se že ni spomnila na človeka? Ugotavljava, da solidna sveča stane vsaj deset starih tisočakov, pa še cvetje ... Naše pokopališče ni veliko, pa sva mimogrede naračunali milijardo dinarjev. Ne bi bilo bolj človeško posvetiti več pozornosti živim ljudem — invalidom, duševno bolnim, sirotam brez staršev? Ponavadi jih strpamo za debele zidove starih hiš, kot bi se bali, da nam bodo ušli... Svarijo me tudi velike oči s plakata, pa napihnjen trebušček in žalosten nasmeh. Kako naj bo človek vesel, če pa ima vedno pajčevino v želodcu? Pozabljamo tudi na stabilizacijske ukrepe, da bi se lahko varčne j e obnašali... Ta dan se praznično opravijo odrinjeni otroci iz zakotnih vasi. Pa jim ne zamerim. Krivim pa vse tiste, ki ta dan razkazujejo prefinjeno izbrano graderobo, da bi opravičili svoj položaj ... Mogoče bi svojo človečnost lahko pokazali tudi drugače. Delček denarja, namenjenega za cvetje in sveče; bi podarili lačnim in pozabljenim. Bili bi drugačni, ampak boljši od drugih. Bomo drugo leto ravnali drugače? Boža Golouh Novo v knjižnici Hrastnik 1. Požarnik Hubert: UMETNOST STARANJA Avtor knjige je slovenski strokovnjak doc. dr. Hubert Požarnik, psiholog in psihoterapevt v klinični bolnišnici za psihoterapijo v Ljubljani. Njègovi najbolj znani deli sta »Kako ohranimo duševno zdravje« in »Zakonski' in drugi konflikti in njihovo zdravljenje«.^ »Umetnost staranja« opredeljuje že podnaslov: Leta, predsodki in dejstva. Po tem zaporedju avtor tudi jasno pove, da je staranje docela naraven pojav v-človekovem življenju, kakor so naravne vse druge razvojne stopnje od rojstva do smrti. Ob tem strokovno utemeljeno zavrača številne predsodke o staranju, ki izkrivljajo pravo podobo tega naravnega j?oj ava in mu pride-vajo prav nič značilne in včasih tudi prav nič laskave lastnosti. Pri tem pa pozabljamo na dejstva, da prinaša starost tudi številne vrline, kri odlikujejo ljudi in jim dajejo zasluženo veljavo med ljudmi in v družbi. Prvo poglavje, ki govori o starosti in zdravju, pravi, da je večina starih ljudi zdravih. Dalje zvemo, kako nekdanjo mladostniško poskočnost in ročnost v poznih letih zamenjajo izkušenost, zanesljivost in poglobljenost. Posebno poglavje govori o odnosih med ljudmi v starosti, o odnosih med zakonci, med starimi ljudmi in otroki, o spolnosti v starosti in o tem, kako stari ljudje preživljajo izgubo zakonskih tovarišev. Ker prilagajanje na starost in staranje često spremljajo težave, pove avtor, odkod izvirajo in kako se jim izognemo. Beseda je tudi o upokojitvenem šoku, o problemih, ki jih prinese upokojitev in kako se jim izognemo. Posebno poglavje govori tudi o starosti in prostem času, kako ga naj izrabijo, kako se naj bojujejo proti osamljenosti itd. V zadnjem poglavju teče beseda o družbeni pomoči starim ljudem in domovih za starce, kako se na življenje v domovih pripraviti in se mu potlej prilagoditi, o medsebojnih odnosih v domovih in posledicah bivanja v njih. Knjiga, napisana privlačno in vsem razumljivo, ni namenjena samo starejšim ljudem, temveč tudi mlajšim, svojcem starejših in sploh vsem, ki jih zadeva to obdobje človekovega življenja. 2. Remarque Erich Maria: NA ZAHODU NIC NOVEGA Ta Remarquov roman velja še danes ^kot eno najboljših del o prvi svetovni vojni. Pravzaprav to ni le roman, temveč tudi pisateljevo poročilo o velikem pomoru, o propadu in moralnih dilemah generacije mladih ljudi, ki je puščala mladost, zdravje in življenja po poljih Flandrije, pred Verdunom in drugod. Pisatelj je sam kot mlad vojak sodeloval v tej voj ni, in je- zato lahko pisal avtentično in doživeto. Mnogim vplivnim krogom weimarske Nemčije takšno pisanje ni šlo v .račun, še zlasti pa ne kajpada nacistom. Remarque je moral v emigracijo, njegove knjige pa so metali na kupe, ki so jih rohneče nacistične tolpe sežigale. Remarquovo branje bo ostalo vabljivo tudi v prihodnosti. Ta roman sodč med pisateljeva najboljša dela. Njegovo poročilo je pisano v., pr vi osebi in glavni ju-, nak je pripovednik, ki govori v sedanjem času. Opisuje skoraj na dnevniški način — dogajanje na fronti, življenje v kasarni, v lazaretu in med dopustom v domovini. Pripovedovanje je zadržano, a odkrito. Mladi glavni junk gleda življenje z zornega kota svoje generacije, ki so ji uničili mladost in njegova pripoved se z detajli in epizodami zliva v strašno obtožbo vojne ‘ nasploh. Moživetje tovarištva med mladimi ljudmi je ena od potez, ki daje romanu posebno toplino. 3. Vežinov Pavel: PONOČI Z BELIMI KONJI Pavel Vežinov je eden najbolj znanih bolgarskih pisateljev, ki piše že od leta 1932. Njegova dela so prevedli v mnoge jezike, pri nas pa je ta pripovednik skoraj neznan. Za pričujoči roman je dobil najvišjo literarno nagrado v svoji domovini. Osrednja tema romana je polemika okoli pojmovanja o raku, bolejni našega stoletja, zla, proti kateremu se medicina na vse kriplje bori. Akademik in ravnatelj znanstvenega inštituta Uru-mov se posveča raziskovanju te bolezni in .poudarja, da mora znanost pomagati medicini. Znanstvenik se ne sme slepo zapirati v okvir svojega raziskovanja. Urumov bi že lahko mislil na u-pokojitev, ne da bi se odrekel znanstvenemu delu. Nima lastnih otrok in tako je zlasti po smrti svoje žene navezan na nečaka Saša, ki je njegov znanstveni sodelavec. V inštitutu pride do ostrih sporov in spletkarjenja. Urumov se odreče vodilne vloge, da bi se posvetil znanstvenemu delu. Hkrati pa ga Saša zapleta v doživetja s svojim dekletom Kri-stinó. Dekle odpotuje za krajše razdobje k svoji teti. In tako se potem srečata tudi Urumov in Kristinina mati, ki sama živi z dekletom. Osamela človeka začutita človeško toplino in ko skušata pomagati mladima in u-ravnavati njuno kot v skupna življenje, se tudi sama zbližata. Toda vsem poseže usoda v trenutku, ko naj bi med njima padle vse pregraje. Realistično napisano delo, ki pa razkriva človeške usode na simpatičen način. Knjiga bo nedvomno všeč vsem tistim ljubiteljem dobrega branja, ki jim ni do površnosti zabavnega branja, temveč želijo ob knjigi tudi premišljevati. Marji a Vučetič DISCIPLINA Osemnajsto zasedanje disciplinske komisije, dne 16. 10. 1981 Priimek in ime Rojen tozd-dss: Izrečen ukrep Bojikič Samir 25. 5. 1964 1 Javni opomin Materialina odškodnina 2.478 din Baranja Jože 4. 11. 1964 1 Pavšalna odškodnina 300 din Banfič Ivan 10. 1. 1964 1 Javni opomin Pavšalna odškodnina 600 din Bašič Bečir 23. 1. 1957 1 Javni opomin ■Pavšalna odškodnina 1.500 din Delič Murat 20. 1. 1959 1 Javni opomin Pavšalna odškodnina 600 din G erg ar Jože 14. 3. 1965 1 Prenehanje delovnega razmerja Pavšalna odškodnina 900 din Gubic Franc 6. 2. 1965 1 Javni opomin Pavšalna odškodnina 600 din Mitrovič Zoran 18. 11. 1962 1 Opomin Tursunovič Alaga 4. 9. 1965' 1 Opomin Zupanc Emil 2. 2. 1948 1 Opomin 'Pavšalna odškodnina 500 din Grum Miha 8. 9. 1925 2 ' Javni opomin Povrnitev materialne Tikode 650 din Hrstič Ibro 15. 10. 1930 2 Javni opomin Pavšalna odškodnina 300 din Huzejrovič Munib 12. 10. 1965 2 - Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Jerkovič Nenad 19. 12. 1959 2 Opomin Odžič Rajko 23. 9. 1954 2 Opomin Pavšalna odškodnina 500 din Perkovič Marko ' 7. 12. 1961 2 Javni opomin Paveljšek Magda 4. 8. Ì962 2 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Žižek Janez' 11. 1, 1947 2 Opomin Radosavljevič Milina 23. 3. 1962 3 Opomin Babič Zijad 12. 8. 1959 <5 Javni opomin Pavšalna odškodnina 300 din Povrnitev materialne škode 467 din Tovornik Milan 25. 8. 1949 5 ' Javni opomin Pavšalna. odškodnina 300 din Tovornik Zdravko 20. 1. 1954 5 Javni opomin Pavšalna odškodnina 300 din Imširovič Mirzeta 1. 2. 1964 DSSS Javni òpomin Perčulja Mira Podatke zbrala 29. 10. 1958 2 Postopek se ustavi Tajnik komisije -Jelka Urbajs Franc Fidovič Šport in rekreacija ■ iz meseca v mesec Start ekipe Kemičar j a v zvezni ženski namiznoteniški ligi 'ni bil ravno spodbuden. V uvodnem srečanju so doma izgubile tekmo z ljubljansko Olimpijo 4:5. Kljub temu pa v klubu niso razočarani. V jesenskem delu prvenstva je treba premagati e-kipi Proletera iz Čake in Te-merina iz. istoimenskega mesteca pri Novem Sadu. Tak je namreč točkovni plan za 6. mesto, ki garantira obstanek v e-litnem razredu. Proleter iz Čake je bil »po planu« prva žrtev ekipe Kemičarja. Hrastjiičanke so zmagale v Caki zasluženo s 5:4, (po vodstvu 5:2). Tri točke je prispevala Andreja Ojsteršek, dve pa njena mlajša sestra Vesna. Nataša Salmič in Jolanda .Novak sta tokrat ostali praznih rok. Važne so točke. Te pa .so tokrat pripadle hrastniški ekipi. Po planu... __ Odprto prvenstvo Jugoslavije — »Memorial Vilija Harangoze«, našega pokojnega svetovnega prvaka (skupaj z dr. Žarkom Dolinarjem) bo konec tega meseca v Splitu. Organizator pričakuje, da bodo nastopili vgi naši najboljši namiznoteniški i-gralci in igralke (najboljši so obvezani nastopiti). Strokovna komisija NTK Kemičar je za omenjeno tekmovanje že določila 4 igralke in 2 igralca. Različne komentarje med simpatizerji Kemičarja je prinesel u-vodni poraz proti ljubljanski O-limpiji. Nemalo je bilo tistih, ki so glavno krivico za poraz iskali v slabi igri Andreje Ojsteršek. Ne v zagovor igralke, bolj v trezno presojo vsem tistim, ki tako razglabljajo, naj še enkrat ponovimo; da Andreja zaradi operacije na nogi skoraj cele tri tedne pred dvobojem z Olimpijo ni trenirala. Posledice operacije so bile več kot očitno prisotne v njeni igri z Olimpijo. In le-to je vzrok slabši igri. Tradicionalno pregledno tekmovanje selekcij republik in pokrajin »JUSTON« je bilo letos 7. in 8. novembra v Modrici. V vrstah slovenske namiznoteniške reprezentance sta nastopila tudi dva Iprastniška igralca —• letošnja republiška pionirska prvaka: Vesna Ojsteršek in Jernej Zalaznik. Ideja izplačevanja športnega dodatka zaslužnim in športnikom mednarodnega razreda na ravni republike je najbrž vredna premisleka in tudi razumevanja občinskih TKS. Kajti višina teh dodatkov je v posameznih občinah sila različna — odvisno pač od višine sredstev, ki so namenjena športu in telesni kulturi v posameznih občinah. Kot. najbolj ilustrativen podatek pa naj navedemo, da je športne dodatke prejemalo blizu 100 športnikov v le 13 slovenskih občinah. Hrastniške meid njimi ni! Na prvenstveni lestvici ekip I. zvezne ženske namiznoteniške lige vodi po tretjem kolu ekipa zagrebške Mladosti — Ri-bomatirial pred Sento. Obe e- kipi sta osvojili maksimalno število točk. Ekipa Kemičarja je po treh kolih z eno zmago in dvema porazoma na 6. mestu. Rekviziti so eden izmed osnovnih sredstev pri gojenju tekmovalnega športa. Če si »rekreativec« še sam nabavi opremo (tisto najnujnejšo), pa to nikakor ni moč zahtevati od športnika, ki ves svoj prosti čas in še več, posveti treniranju in nastopom. K vsemu pa se pojavlja še en problem. Ob visokih cenah posameznih rekvizitov in pomanjkanju sredstev, se vse pogosteje pojavlja tudi pomanjkahje določene opreme na domačem tržišču. Kot kaže tudi v športu ne gre brez izvozno uvoznih težav ... Ekipa, nogometašev TOZD-4 O-rodjarna je zlahka osvojila prvo mesto v občinski TRIM ligi v malem nogometu. Fantje iz Orodjarne so v 16 srečanjih dosegli 13 zmag, igrali dve tekmi neodločeno in le enkrat zapustili igrišče premagani. Dosegli so tudi največ zadetkov: 57 ali v povprečju 3,56 na: tekmo. Za ekipo Orodjarne so največ nastopali: Debelak, Dvornik,, .Riž- . nar, Mlakar, Sticher Robert, Sticher Drago, Bevc Z., Rajh. Kolesar — Miran Leskošek je osvojil letošnji republiški naslov med člani C kategorije (tistim, ki prvo leto vozijo v konkurenci članov). Tako je Miran iz »večnega drugega« postal zasluženo prvi. Kar. na štirih od šestih pa je osvojil drugo mesto. Pa naj še kdo reče, da drugi ne more biti prvi’! Rekreativno — športno tekmova-' nje za športno značko postaja vse bolj priljubljena oblika aktivnosti med najmlajšimi. V preteklem šolskem letu se je vseh 173 cicibanov' iz hrastni-ških vzgojno varstvenih zavodov potegovalo za zlato značko. Odstotek tistih, ki so izpolnili vse postavljene naloge, je bil nad pričakovanji izredno velik, saj je znašal skoraj 80 %. Če k temu dodamo še del tistih, ki so športno značko osvojili leto poprej, potem skoraj lahko trdimo, da praktično vsak ciciban, ki konča malo šolo, osvoji tudi športno značko I. stopnje. Enako kot cicibani so se za športno značko potegovali tudi osnovnošolci nižje stopnje. Športni znački I. (cicibani) in dve (nižja stopnja 1—4 razred), pa sta postali v Sloveniji tako priljubljeni, da se je odbor za športno značko pri ZTKO Slovenije odločil od letošnje jeseni vpeljati tudi športno značko III. — to je za višjo stopnjo'osnovne šole. Tako je v začetku letošnjega leta pričela z izpolnjevanjem nalog za to športno značko nekaj nad 500 hrastni-ških osnovnošolcev. Največ dela čaka osmošolce, saj imajo časa sila malo — le eno šolsko leto. Angažiranost žena, kar zadeva telesno kulturo, šport in rekreacijo ni na zavidljivi ravni. Poseben absurd pa se je pojavil . ob letošnjih steklarskih mladin- skih igrah pri nas v Hrastniku, ko kljub dejstvu, da smo bili domačini, da imamo zaposlenih prek 700 žena. Od tega velik odstotek mladih, nismo uspeli sestaviti popolnih ženskih ekip. Mogoče bo to lažje storiti, ko bodo igre zuijaj Hrastnika ... Celotni občinski program Teles-nokulturne skupnosti Hrastnik naj bi bil za leto 1981 revaloriziran v višini 402.000. K tem sredstvom pa gre prišteti še 80.000 din, ki naj hi jih kot obveznost TKS do DO KRC — 14. oktober pokrila občinska kulturna skupnost. Pretežni del tako zbranih dodatnih sredstev naj bi šlo za potrebe tekmovalnega športa, čigar potrebe so se ob uvrstitvi ženske ekipe. Kemičarja v zvezno ligo bistveno povečale. Rebalans finančnega plana naj bi delegati- sprejeli na novembrski seji. Ingemar Stenmark, slavni švedski smučarski as bo še naprej vozil,na Elanovih smučeh. Marto pomeni, da bodo »Križaj and Company« še nadalje drugi? Verjetno. Upamo lahko Je, da Sodelavci, zlasti tisti z »E« banje, ki sp -vedeli da bi teg^ ponedeljkovega jutra moral priti v službo po 4-mesečni bolniški, so ga zaman čakali. Čakali so delavci svojega -brigadirja, čakali prijatelja, čakali človeka, s katerim so dolga leta jedli trd steklarski kruh. Toda čakali so zaman... Devetindvajset let je preteklo, odkar je Požunov Lojz prvič prestopil prag naše tovarne. Takrat, ko ga je korak popeljal med zidarje, ni vedel, da bo končal med steklarskimi mojstri in tudi mr nismo vedeli, da bo slovo tako nepričakovano— žalostno. Dosti pomanjkanja je bilo čutiti pri Požu-novih, revni in številni kmečki družini, ko se je petim otrokom pridružil še Lojzek in kmalu za njim še eden. Za sedem, lačnih otroških ust, doma ni bilo kruha. Pridne roke očeta in matere so bile premalo. Drobne ročice otrok so jemale — dajati niso mogle. »Rasli smo in iskali svojo pot«, je znal včasih povedati Alojz. »Iskali smo dela in jih obisk pri zagorskih knapih ni tako presunil, da bi lahko premagali slavnega Šveda in se še bolj zamerili Žirovu, Andre-jevu in drugim iz vzhodnega tabora. Sicer pa Franc Vidergar ni razmišljal o tem, ko je Vogrinčeve fante povabil na »vikend na Vidergo«. Žal v Hrastniku nimamo — Viderge ... Jože Urh je drugi hrastniški športnik za Andrejo Ojsteršek, ki si je pridobil naziv športnika mednarodnega razreda. Zanimivo, da je prav tako kot Andreji — tudi Jožetu uspelo to doseči z osvojitvijo naslova balkanskih prvakov v ekipnem tekmovanju. Andreja je ta naslov dobila preteklo leto, Jože pa pretekli mesec. In še ena zanimivost. Tudi edini naslov zaslužnega športnika izhaja iz vrst namiznega tenisa. To je Edvard Vecko, bivši evropski prvak v igrah dvojic skupaj z Antunom Stipančičem. Aforizme, ali kakorkoli že hočete imenovati te kratke zapiske, je tudi tokrat zbral, po svoje uredil in zapisal Jože Premec. kruha«, je, še znhl pristaviti. Še ■sam ni vedel kako,, toda tistega 1952'. leta je Lojze sramežljivo potrkal na vrata Steklarne. Sprejeli so ga. Sprejeli so ga med težake — zidarje kljub njegovim 66 kg in 160 cm višine. Skromne izobrazbe, težine in višine se Lojze ni sramoval. Imel je pridne roke in dobro besedo za vsakogar. V to je zaupal in uspel. Uspel je do te mere, da je kmalu dobil »virštat«, »svoje« ljudi in odgovorno delo. Leta so tekla. V miru si je ustvaril družino, na bolezen še pomislil ni. No morda tu-di je, toda o tem ni govoril, kot tudi ne o težavah, ki jih je imel občasno doma. Sina je bolj težko krotil. Pa kaj bi, še nekaj let, si je mislil in stisnil zobe. Tako je bilo vse do letošnje pomladi, ko so bile bolečine vse težje, tako da se je odločil za o-bisk pri zdravniku. Tistega dne ni vedel, 'da ne bo nikoli več stopil za stroj, si obrisal znoj in naredil svoj šiht. Tisto jutro, ko bi moral ponovno v »glažuto«, med svoje, mu je za vedno zastal korak. Komaj, da je še zbudil ženo. V tovarni pa so ga nekateri čakali zaman. Vsi Skupaj smo žal pričakali novico, ki ob podobnih trenutkih presune vsakogar. Nas je še posebno. Kajti Lojze je bil dober mojster, delavec, prijatelj. Skratka bil je naš, Zato nas je novica še tolikaj bolj prizadela. Toda, tako kot že mnogokrat, žal ne zadnjič, nam je v teh trenutkih ostala ena sama dolžnost — spomin. In ob njem naj ti bo spoštovani Alojz miren počitek v objemu domače grude. Alojzu Požunu v slovo ZANIMALO VAS BO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE TOZD I — ročna in polavtomatska predelava steklene mase Škrinjar Anton — odnašalec stekla, Ikanovič Danica — od-našalka stekla, Hrustanovič Nedž-ma — odnašalka stekla, Neziro-vič Rasim — odnašalec stekla, Mehinagič Rešad — predstiska-lec MDR 3,4, Hasič Kasim — odnašalec stekla, Germanovič Dušanka — odnašalka stekla, Me-strič Faik — odnašalec stekla, Banfič Ivan — odnašalec paketov. TOZD II — avtomatska predelava steklene mase Dumančič Jasna — kontrolor stekla, Cerekovič Vida — čistilka poslovnih prostorov, Odžič Milan II T— pomočnik strojnika, Poslek Damir —• vlagalec v Gillon, Ki-rič Miroslav — vlagalec v Gillon, Mehič Husein — vlagalec v Gillon, Špeglič Anton — vlagalec v Gillon, Džurič Mirjana — kontrolor stekla, Caranovič Milan — delavec v zmesarni, Pufler Edvard II — vlagalec v Gillon, Delič Smiljka — kontrolor stekla, Radovanovič Mirjana —_kontrolor stekla, Stanič Živadinka — kontrolor stekla, Kršič Nenad — vlagalec v Gillon, Trailovič Zla-timir — odnašalec paketov, Odo-bašič Fikreta — kontrolor stekla, Ahmeti Istref — vzdrževalec . TOZD III — dekorirnica s sati-nirnico Zagorc Karmen — pomožna delavka, Vene Breda — nakla-dalka-prekladalka . steklenih izdelkov, Stritar Marjan II — dosta vij alee stekla. TOZD IV — orodjarna strugar-stvo Marguč Marija — polirec in čistilec modelov, Grum Uroš — kovinostrugar, Bregar Bojan — cizeler. TOZD V — energetika in ostale delavnice Hodžič Amir — inštrumenta-rec, Saksida Kazimir — obratni elektrikar, Majcen Srečko — ključavničar, Grum Dušan — e-lektromehanik, Orožen Stanislav II — vodenje dežurnih služb na izmeni, Avflič Ivan — delavec težak na transportu. Zmazek Stanislav II — obratni elektrikar. DS — skupnih služb Holešek Milka — pripravnik-ekonomski tehnik, Petrič Viljem II — referent prodaje, Kauzar Peter II — glavni vratar, Velej Bojan ■— konstruktor. PREKINILI DELOVNO RAZMERJE SAMOVOLJNO TOZD I — ročna in polavtomatska predelava steklene mase Marič Samo — odnašalec stekla, Džuhera Jusuf — odnašalec stekla, Podlesnik Stanka — od-bijalka stekla v ostalih grupah, Šterie Goran — odnašalec stekla. Lopar Mladen — menjalec klešč in modelov, Studen Stana — odnašalka stekla. TOZD V — energetika in ostale delavnice Klepej Franc II — delavec težak na transportu, Kahteran Sen-ko — delavec težak na transportu. SPORAZUMNO TOZD II — avtomatska predelava steklene mase Bašič Hasan — tehtaiec in dodaj alee drobnih kemikalij, Bekič Velibor — strojnik II, Hanič Ha-sib — delavec na kanalu. TOZD V — energetika in ostale delavnice StoMasa Darko — inštrumen-tarec. DS — skupnih služb. KOREN IRENA — operater na luknjalnem stroju, Hodžič Lidija — administrator. IZKLJUČENI IZ DO TOZD I — ročna in polavtomat- KINOPREDSTAVE V HRASTNIKU IN NA DOLU FILMSKI PROGRAM ZA OBDOBJE 15. 11. DO 15. 12. Kino Delavski dom Hrastnik DVOM V LJUBEZEN, francoska kriminalka (v glavnih vlogah Annie Girardot, Bibi Anderson). Predstave v sredo 18. 11. ob 17. in 19. uri in v četrtek 19. 11. ob 19. uri. SUPERMAN, ameriški znanstveno fantastični (v. gl. vlogah Christopher Reeve, Marlon Brando, Gene Hackman). Predstave v soboto 21. 11. in v nedeljo 22. 11. <5b 17. in 19. uri ter v ponedeljek 23. 11. ob 19. uri. MAČKA_ V VESOLJU, amer. fant. pustolov. Predstave v sredo 25. lì. ob 17. in' 19. uri ter v četrtek 26. 11. ob 19. uri. VISOKA TARČA, amer. vojni (v gl. vlogah Sophia Loren, John Casstavetes, George Kennedy). Predstave v soboto 28 11. in v nedeljo 29. 11. ob 17. in 19. uri. ROBIN HOOD IN MARIEN (matineja), ameriški zgodovinski spektakl. Predstavi v soboto 28. 11. in v nedeljo 29. 11. ob 10. uri. KAMIKAZE NA KOLESIH, jap. akcijski. Predstavi v ponedeljek 30. 11. ob 17. in 19. uri. DIVJA HORDA, amer. vestern, (v gl. vlogi William Holden). Predstavi v sredo 2. 12. ob 17. uri in v soboto 5. 12. ob 17. uri. EMMANUELLE, franc, erotični film. Doslej najbolj obiskan francoski erotični film! Mladini do 15. let ne dovolimo ogleda filma! Predstave v četrtek 3. 12. ob 19.15, nedeljo 6. 12. ob 17. in 19. uri, ponedeljek 7. 12. ob 19. uri, torek 8. 12. ob 19. uri. OGNJEVITA BOLNIČARKA, hol. erot. satira (v glavni vlogi Ursula Anderss). Predstava v soboto 5. 12. ob 19. uri. POVSEM NAVADNA ZGODBA, ital. ljubav, film (Romv Schneider, Claude Brasseur). Predstave v sredo 9. 12. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 10. 12. ob 19. uri. PAR — NEPAR, ital. avantur. Predstave v soboto 12. 12. in v nedeljo 13. 12. ob 17. in 19. uri,, ter v ponedeljek 14. 12. oib 19. uri. . TOM IN JERRY — NAJVEĆA SOVRAŽNIKA, amer. risanka (matineja). Predstavi v soboto 12. 12. in v nedeljo 13. 12. ob 10. uri. , Kino Dol pri Hrastniku ZLATI RANDEVU, amer. avant. Predstavi v soboto 21. 11. ob 18. uri in v nedeljo 22. 11. ob 17. uri. KAMIKAZE NA KOLESIH, japonski akcijski. Predstavi v soboto 28. 11. ob 18. uri in v nedeljo 29. 11. ob 17. uri. ROBIN HOOD IN MARIEN, amer. zgod. spekt. Mladinska predstava v nedeljo 2-9. 11. ob 15. uri. VISOKA TARČA, amer. vojni. Predstava v ponedeljek 30. 11. ob 17. uri. LJUDJE ORLI, amer. avant. Predstava izjemoma v petek 4. 11. ob 17. uri. EMMANUELLE, franc. erot. film. Predstava v soboto 5. 11. ob 18. uri. OGNJEVITA BOLNIČARKA, ital. erot. .satira. Predstava v soboto 6. 11. o!b 17. uri. ČLOVEK PAJEK, amer. avant. Predstavi v soboto 12. 12. ob 18. uri in v nedeljo 13. 12. ob 17. uri. TOM IN JERRY — NAJ VEČ A SOVRAŽNIKA, amer. risanka. Predstava v nedeljo 13. 12. ob 15. uri. ska predelava steklene mase Perič Jovan — odnašalec stekla, Kolobarič Vladimir — odnašalec stekla. TOZD II — avtomatska predelava lava steklene mase Fabjančič Martin — odvažalec zmesi pri avtomatski tehtnici. ODŠLI V JLA TOZD II — avtomatska prdelava steklene mase Koritnik Gorazd — vzdrževalec. TOZD IV — orodjarna strugar-stvo Gašparut Viktor — cizeler, Pintar Iztok — rezkalec, Knežak So-niboj — rezkalec. UPOKOJENI TOZD I — ročna in polavtomatska predelava steklene mase Bočko Frančiška — natikalka-izpihalka stekla, Hercog Štefanija — izpihalka stekla, Jevnišek Marija — brusilka stekla, Knez Marija brus. stekla, Pajer. Magdalena - kontr. stekla, Marčič Milena - brusilka stekla, Knaus Gusta — administrator v brusilnici, (invalid II. kategorije), Grohar Ivica —■ rezalka stekla, Halapir Ana — kontrolor stekla, Kapla Ana — kontrolor stekla. TOZD II — avtomatska predelava steklene mase Vidmar Frančiška — kontrolor stekla, Omerzi Matija — kontroj lor Stekla, Klopotan Ana — kontrolor stekla, Golouh Ljudmila — merilka v žigosarni, Sopar Jdže ■— strojnik IS. DS — skupnih služb Bratič Branislava — trgovski potnik, Rižnar Jerica — vratar (invalid III. kategorije). POROČILI SO SE Vujisič Smilja — DSSS — evi-dentičar in Primon Zdravko, Kojič Koviljka — DSSS — delavka skladišču gotovih izdelkov in Kulavica Miroslav, Stopinšekk A-nita — DSSS — tehnični risar in Hršak Ivan II, Surina Darja — DSSS — analitik v laboratoriju in Zelenšek Ivan, Jamšek Bogomir — TOZD I — ročni pihalec in Rotar Helena. PRIRASTEK V DRUŽINI Kauzar Jani — DSSS — vodja oddelka za razvoj steklarske industrije — hči Maja, Senčar Marija — kontrolor stekla TOZD II in Bagara Pero .— strojnik — sin Zoran, Bagara Alojzije TOZD I — menjalec klešč in modelov — sin Marko. KRVODAJALCI Detič Jure TOZD I — ročni pihalec, Križnik Anton TOZD I — ročni pihalec, Krejan Jože TOZD I — ročni pihalec, Kuhar Henrik TOZD I — ročni pihalec, Oblak Jože TOZD I — ročni pihalec, Pasičnjak Štefan TOZD I — ročni pihalec, Podmenik Leopold — TOZD V — dežurni in-štrumentarec, Rancinger Zdravko TOZD I — ročni pihalec, Sršen Edi TOZD I — ročni pihalec, Spahič Halil — TOZD I — pred-stiskalec, Vidmar Karl — TOZD I — ročni pihalec, Vidmar Vilke — TOZD V — dežurni pri kompresorju. Krvodajalci iskrena hvala! Stran 16 »STEKLAR« Hrastnik, 16. ll. 1981 NAGRADNA KRIŽANKA fgj SLOVENSKI PESNIK Z. VZDEVKOM «•: SLOVENSKI literarni kritik IN ESEJIST ameriška ZVEZNA DRŽAVA LOK (V MATE« MATIKI ) RAFKO IRGOLIČ TOVARNA KEM. IZD. V HRASTNIKU sestavil: KARLI DREMEL B9 ZOFA Z . NASLONOM SPOLNOST MUZA LJUBEZENSKEGA PESNIŠTVA. NOBELU IVO DANEU JOSIP IPAVEC ČETRTI . RIMSKI KRALJ ss SLANO' PECIVO RADIJSKI SPREJEMNIK FRANCOSKI PESNIK, U7E» MEDITELI DADAIZMA (TRISTAN) ŠKOTSKA RODOVINA OBRI OPERA VIKTORJA PARME NAMIZNO PREGRl », NJALO ZDRAVILNA VEŠČINA LETALO . TEŽJE OD. ZRAKA GREBEN IME DVEH SEDEL NA VELEBITU ORGANSKO VEČANJE SODOBNI SLOVENSKI DRAMATIK C IVAN) IME PEVKE KRAŠEVEC PRITOK ČRNEGA MORJA MUSLIMAN-SKO ZEN» .SKOIME ŠOLSKA PD, TREBSČINA mesto oa DONAVI V AVSTRIJI * HAVAJSKI OTOK (HONOLULU) \ GRŠKA BOGI: NJA MODRO» STUN UMET» NOSTt BLAŽJA . OBLIKA ČRNIH KOZ HIMALAJ: SKA KOZA POKRAJINA V SAUDOVI ARABIJI NADA' SEVŽEK KRALJEVI POKRAJIN: SKI NAMESTNIK V PERZIJI DESNI PRITOK SEINE ? Starogrška FILOZOFSKA SOLA AMERIŠKI ZLATNIK qUSTAV * KRKLEC FRANCOSKI FILOZOF IZ PREJŠNJEGA STOLET: JA(HIPOLLYTE) GARJE MOČNATA JED LATINSKI VEZNIK POŠKODBA NOGE AH ROKE OSVEŽU: OOČA PIJAČA IMPORT TOVARNA V KAMNIKU . ANGLEŠKA TISKOVNA AGENCIJA RIMSKI DRŽAVNI K, PESNIK IN FILOZOF NERONOV UČITELJ VRSTA RA7CVE7JA ZINKA KUNC IME GLASBENIKA SOSSA PRAOČE JUDOV ŽIVČNOST PESEM HVALNICA ÌME SL. PESNIKA FRITZA kalcijev GUNENEC ZGORNJI DEL TELESA LATNIK MASA, MASIV REVŠČINA GLASBENI PEDAGOG PARIAN ■ - OSEBA IZ »VISOŠKE KRONIKE" LATINSKO IME ZA ŠE». ST» SKLON LOJZE ROZMAN ZELENICA V PUŠČAVI FRANCOSKI DRAMATIK (FERNANDO) GLAVNO MESTO GANE • ■ OČESNA MREŽNICA VELIKI DUCAT RUTENI J PREDUJEM IME HRVAŠKEGA ZGODOVINARJA, ARHEOLOGA UNIV. PROF. NOVAKA ■ PRESI: VALEČ AONUE ELEKTRIČNA MERSKA ENOTA LETOVIŠKI KRAJ PRI OPATIJI REKA V VZHODNI ANGLIJI NADAV, N A PLAČILO ODŽAGAN KOS DEBLA ZMIKAVT, KRADLJIVEC ČERKASOV' NIKOLAJ ODDELEK RIMSKE VOJSKE eosA v SOSEŠČINI TRIGLAVA PETER ERŽEN EDGAR DEGAS MESTO V FLANDRIJI (FR.YPRES) ZANIČLJIV NAZIV ZA AZIJCA ZAHODNO GERMANSK VOJSKO« VODJA TR0? ŽIVINE GRADBENO VEZIVO NEKDANJI ŠPANSKI TENIŠKI IGRALEC Ob prerani izgubi dragega tsiria, moža in očeta ZMAGA KORENA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD 1 za sočustvovanje in pomoč, ki ste mi v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta MARTINA PRESKERJA sé iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD 4 za podarjeni venec in izrečeno sožalje. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti na gabersko pokopališče. Žalujoči sin Vlado z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi dragfega moža, očeta in starega očeta BLAŽA KEBER-ŽIKOTA se najprisrčneje zahvaljujem vsem prijateljem, sosedom, znacem in njegovim nekdanjim, sodelavcem, kakor tildi sodelavcem njegovih otrok, ki so nam izrekli ustno ali pismeno sožalje, za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti, darovane vence in lepo cvetje. Globoko smo hvaležni za kakršnokoli pomoč. Prisrčna hvala vsem govornikom, pevskemu zboru in godbi na pihala svobode II. žalujoča mama Vilma Potrpin, žena Marija in sin Robert NAGRADNA KRIŽANKA Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad: 1. nagrada 100 din 2. nagrada 70 din 3. —7. nagrada po 50 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA« STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do četrtka 26. novembra. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objavljeno v »STEKLARJU« št. 10/1981 smo prejeli* 50 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada 100 din: Vinko Zore, upok. 2. nagrada 70 din: Zdravko Potušek 3. —7. nagrada 50 din: Olga Pevec, Helena Kiler, Greta Jager, Marica Razinger, upok. in Ivan Bevc, upok. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: STEKLARNA HRASTNIK, kakovostni izdelki, Irina, or, Arniko, Ar, zar, avtomat, Dare, vzorec, Alah, Herodot, os, edem, T. K., Cimaroša, Zvečevo, kita, erar, Lanark, komar, Ston, Marija, špageti, alt, metla, oval, NOB, N. J., šah, e-goizem, suma, Kabul, žamanje, Ahil, Avanti, Are, aktivist, čardaš, Nat, ranta. (D. K.) UREDNIŠTVO: Jasna Rrižner-Kosm — odgovorni urednik, člani: Mili Kobal, Aleksej Us dipl. ing., Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Drago Kreže,Ernest Sihur ing., Karli Dremel in Anita Greben. ODBOR ZA OBVESCÀNJE: Hilda Drame, Franc Šuštar, Ingrid Meterc, Jože Godicelj H, Samo Klemen, Marjana Polzelnik, Janez Ciglar. Izhaja vsakega 15. v mesecu. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 814-622, interno 59 in 55. Tisk in klišeji _AERO — TOZD grafika Celje. i steklar l GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTH1H