m Slovenski Stev. 153 V Ljubljani! ponedeljek 8. julija 1940 Leto V Grof Ciano pri Hitlerju Italijanski zunanji minister [e ime! danes s Hitlerjem dve in pol urni posvet, od katerega nemški in ifaliianski s*$k prčaku.eta novih odločilnih sklepov za preurejanje Evrope Berlin, 7. julija, o. Italijanski zunanji minister grof Ciano je dopoldne ob 11.15 dopotoval v Berlin, kamor ga je povabila nemška vlada. Cianu je bil v Berlinu prirejen slovesen sprejem, katerega se je udeležil tudi nemški zunanji minister Ribbentrop ter druge vodilne nemške osebnosti Po slovesnem sprejemu se je grof Ciano z zunanjim ministrom Ribbentropom odpeljal v dvorec Bellevue, ob 12 pa je bil sprejet pri kanclerju Hitlerju in imel z njim razgovor, ki je trajal do 14.45. Po razgovoru je bilo izdano kratko uradno poročilo, ki pravi: Kancler Hitler je opoldne sprejel italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v prisotnosti nemškega zunanjega ministra Ribbentropa. Državnika sta imela dolg posvet, kateremu sta prisostvovala tudi italijanski poslanik v Berlinu Alfieri ter nemški poslanik v Rimu, Maekensen. Italijanski zunanji minister je ostal v Berlinu samo do nocoj. Zvečer je odpotoval na obisk po zahodnem bojišču, od koder se bo čez nekaj dni vrnil spet v Berlin. Nemški tisk povdarja, da je obisk italijanskega zunanjega ministra, deveti od leta 1936.; velikega pomena in da je bil potreben zaradi novega položaja, ki je nastal po zlomu Francije. Listi primerjajo ta obisk z obiskom v oktobru 1939., ko je bila uničena Poljska. Rim, 7. julija. (Stefani.) »Voce d’ Italiac piše o obisku italijanskega zunanjega ministra v nemški prestolnici ter med drugim pravi: Grof Cano ie prispe) danes v Berlin. To se je zgodilo nekaj ur po zmagoslavni vrnitvi voditelja rajha. Vsa Evropa upira oči v Berlin, ker čuti, da stojimo pred spremembo vse vojne zgodovine. Velika Britanija je ostala sama. Nasprotno temu sta državi osi združeni bolj ko kdaj prej ter se pripravljata na končno odločitev, ki bo pomenila spremembo političnega reda v Evropi. Nemčija in Italija morata izpopolniti in dovesti v .sklad svoje načrte, svoje pobude, svoje akcije. Italijansko časopisje tudi z velikim pov-darkom piše o berlinskih posvetih in pravi, da bodo rodili odločilne akcije kakor je to bilo še vedno, kadar se je italijanski zunanji minister sešel z nemškimi voditelji in da bo ta obisk poleg drugega služil tudi velikemu namenu Hitlerja in Mussolinija: ustvariti nov pravičnejši red v Evropi, Berlin, 7. julija, o. »United Press« poroča: V nemških političnih krogih ne dajejo nobenih podrobnosti o vsebini posvetov med kanclerjem in vodjem Hitlerjem ter italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom. Zdi se pa, da je sestanek veljal bodočemu delu Italije in Nemčije za preureditev Evrope. Italijo zlasti zanima novi položaj po sovražnostih med francoskim in angleškim bro-dovjem in pa položaj na Balkanu ter južnovzhodni Evropi po zadnjih dogodkih. Sprejem prvega sovjetskega poslanika v Belgradu Začetek tiskovn.h zvez med Sovjetsko Rusijo in Jugoslavijo Belgrad, 7. julija, m. Z jutranjim sofijskim brzovlakom je prispel v Belgrad prvi sovjetski poslanik v Jugoslaviji Aleksander Andrejevič Pljot-nikov z vsem osebjem poslaništva. V Belgrad so poleg ministra Pljotnikova in njegove žene Vere Aleksejevne in štiriletne hčerke Marine prispeli prvi tajnik poslaništva Vasilij Sergijevič Šupurov, ataše Mihail Andrejevič Balabajev, strojepiska Jelena Nikolajevna Sumojeva in Pljotnikov šofer Pavle Aleksandrovič Mihajlov z ženo ter dopisnik agencije Tass Arkadij Poletajev. Na postaji je sovjetskega poslanika in osebje poslaništva sprejel in pozdravil v imenu zunanjega ministra namestnik šefa protokola Miša Matič. Pri sprejemu so bili navzoči tudi številni domači časnikarji, foto in pa kinooperaterji. Po pozdravu na postaji se je poslanik Pljotnikov z vsem osebjem odpeljal v hotel »Bristol«, kjer so zanj pripravljene sobe. Dopisnik Tassa Arkadij Poletajev je napravil prvi uradni obisk šefu Presbiroja Predragu Milojeviču, nato pa ravnatelju agencije Avale Djordju Periču ter Program romunske narodno socialistične vlade Konec političnih sporov, preosnova uprave In pouka, ojačenje vojske ter popolno sodelovanje z Italijo in Nemčijo Bukarešta, 7. julija. Rador. Predsednik romun-oškodovana, da ju je treba smatrati za izgubljena. Zelo je bila poškodovana tudi 10.000 tonska angleška križarka. Anglešk'napadi na severno Nemčijo niso povzročili posebne škode. V Rokavskem prelivu so letalske sile potopile eno britansko pomožno križarko in eno ladjo omu-ne straže. Sovražna podmornica, ki je bua dan prej težko poškodovana z bombami od naših letal vrste »Arago 19(k, se je medtem potopila. Mornarje so prevzele nemške patrolne ladje in vodna letala. y . , Sovražne izgube včerajšnjega dne znašajo deset letal. Dve naši letali sta izginili. London, 7. julija. Angleško mornariško poveljstvo poroča, dn angleške podmornice neprenehoma napadajo nemške pomorske zveze z Norveško in prizadevajo Nemcem resne izgube. Podmornica »Snapper« je napadla skupino nemških prevoznih ladi j, ki so iih sprem- * ljali oboroženi vlačilci ter letala. Podmornica i je s torpedi potopila dve ladji, druge so se • razpršile. Ista podmornica je pozneje uspešno napadla drugi nemški prevoz ter s torpedi potopila tri nemške ladje. Angleško letalsko ministrstvo sporoča, da so angleški bombniki z uspthom minirali predele Baltiškega morja in prehode, ki drže proti severni Norveški, tako da po teh predelih ni za nemške ladje nobene varne poti, niti zaliva. Zaradi min, ki so jih spustila angleška letala, je nemški promet z Norveško desorgani/.irao in ima nasprotnik stalno izgube. V dveh minira-?**> Pre<(elih se ie zadnje čase potopilo 12 nem-w več drugih pa je bilo poškodovanih. JNa enem samem minskem polju se je v zadnjih x UrrT pet nemških ladij, čata: Danes dopoldne je sovražnik večkrat z letali napadel ;užno angleško obalo. Bombe so padle na neko mesto. Storjena je bila znatna škoda na nekaterih hišah, pa tudi nekaj človeških žrtev je bilo. Britanska lovska letala so napadla sovražnika in se jim je posrečilo zbiti en bombnik v morje. To je drugi sovražni bombnik, ki je bil sestreljen danes dopoldne. Mornariško ministrstvo poroča: Danes ob zori so britanska letala Dombardirala zaloge bencina v tako vzpostavil prve stike med jugoslovanskim i«n sovjetskim časopisjem. Sovjetski poslanik Pljotnikov je danes popoldne s soprogo, hčerko in osebjem sovjetskega poslaništva porabil za ogled Belgrada in njegovih znamenitosti. Napravil je tudi krajši izlet v bel-grajsko okolico. Minister Pljotnikov je časnikarjem izjavil, da je Belgrad naredil nanj in na njegovo spremstvo izredno ugoden vtis. S prihodom dopisnika agencije Tass Arkadija Poletajeva je vzpostavljen stik med našim in sovjetskim tiskom. Dopisnik Tassa Poletajev je danes takoj po prihodu v Belgrad poslal prvo brzojavno poročilo svoji agenciji v Moskvi, v kateri poroča o prihodu sovjetskega poslanika Pljotnikov v Belgrad. To je prva brzojavka, ki je odšla iz Belgrada v Moskvo. Turčija zanikuje trditve nemške »Bele knjige« o francoskih načrtih proti Rusiji Ankara, 7. julija, o. Z ozirom na objavo listin iz nemške »Bele knjige«, po katerih naj bi bila Francija pripravljala napad na sovjetsko petrolejsko ozemlje čez Turčijo, je francoski poslanik v Ankari Massigli dal po turški uradni agenciji izjavo, v kateri pravi, da ni nikdar dobil od francoske vlade naročila, naj doseže privolitev Turčije za tako dejanje. Poslanik je pisal turškemu zunanjemu ministru Saradzoglu. V pismu pravi, da mora uradno protestirati proti listinam, ki jih objavlja nemško zunanje ministrstvo. Turška vlada je zaradi tega dala v soboto uradno izjavo, v kateri pravi, da hoče Nemčija z objavo omenjenih listin skaliti dobre odnošaje med Sovjetsko Rusijo in Turčijo. Zaradi tega bo turška vlada objavila pravo besedilo razgovorov, ki jih je imela s franooskim poslanikom v Ankari. (Iz »Politike«.) Ameriški rušilec »Barry« torpediran v španskih vodah Newyork, 7. jul. o. United Press poroča: Radijska postaja družbe Mackay je ujela sporočilo ameriškega rušilca »Barry«, da ga je torpedirala nemška podmornica in da se potaplja. Sporočilo pravi, da se bo ladja potopila v treh urah in da je sto milj od zahodne španske obale. Rušilec »Barry« je bil na poti v špansko pristanišče Bilbao, da bi vzel na krov ameriškega poslanika pri poljski vladi Biddleja in ga prepeljal v London. Radijska postaja je sporočila ameriškemu parniku »Manhattam«, ki plove v Lisbcmo po ameriške državljane, naj skuša ugotoviti, kaj je z rušilcem. Rušilec »Barry* je star 20 let in ima 1190 ton. Mornariško ministrstvo je ob 20 sporočilo, da »Barry« ni bi ltorpediran. Vesti 8. julija Nemčija in Italija sta sporočili francoski vladi, da zaradi zadnjih dogodkov ne zahtevata več, da bi se francosko vojno brodovje razorožilo in da bi se demilitarizirani francoska pomorska oporišča na Sredozemskem morju: Toulon, Korsi-ka, Oran, Bizerta in Mers el Kebir. Madžarski inženir Rubik je izdelal letalo, težko 210 kg, ki leti 160 km na uro in se dvigne ali spušča na zelo majhnem prostoru. Ob triletnici japonskega napada na Kitajsko ja maršal Cangkajšek imel govor, v katerem je dejal, da se bo Kitajska borila, dokler ne bodo Japonci zapustili njenih tal. Ogromna naročila novega vojnega materiala je sklenila Anglija v Kanadi in v Združenih državah. Ta naročila so največja v sedanji vojni. Nemške oblasti so včeraj zaprle mejo med Španijo in Francijo, zaradi česar je ustavljen ves obmejni promet. Dva francoska letalska oddelka sta bila znova oborožena in sta izvedla napad na Gibraltar, kjer so bile vojne ladje, ki so sodelovale v bitki pred Oranom. Tako poročilo francoskega poveljstva prinaša Nemški poročevalski urad. Vse francoske vojne ladje, ki so bile v delu, ko so se začele zadnje vojne operacije, so bil« prepeljane v varna zavetišča, z njimi pa tudi delavci, ki bodo delo nadaljevali, je izjavil francoski admiral Muselier po londonskem radiu. Dodal je še, da je velik del francoske trgovske mornarice v angleških rokah. Italijanski zunanji minister grof Ciano, ki je nenadno dopotoval v Berlin, naj bi z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom odletel v Moskvo, kjer bi se Nemčija, Italija in Rusija pogajale o razporeditvi svojih področij na Balkanu in evropskem jugovzhodu, ve poročati belgrajsko streme« iz Budimpešte. Francoske radijske postaje so v soboto zvečer začele spet oddajati. Francoska vlada je zanikala vesti, da bi bila njena radijska in druga sporočila cenzurirana od nemških vojaških oblasti. Poluradna angleška agencija Reuter odgovarja na priobčevanje listin iz arhiva francoskega generalnega štaba, da angleški vladi besedilo teh listin ni znano Angleška vlada izjavlja, da Anglija in Francija nista napadli nobene nevtralne države. Če sta se njuni vojni vodstvi dogovarjali o raznih obrambnih korakih, je bilo to popolnoma upravičeno, ker je bilo treba pričakovati, da bo Nemčija napadla Francijo čez Belgijo in Holandijo. Angleški tisk danes odgovarja francoskemu ministru za propagando Prouvostu, ki je v soboto silovito napadel Anglijo zaradi bitke pri Oranu Listi pravijo, da je francoska mornarica imela vse možnosti, da se izogne temu dogodku, če bi tila hotela sprejeti angleško ponudbo, da odplove v Indijo in bo tam razoro-žena čakala do konca vojske. Po poročilu francoskega pomorskega poveljstva so bile pred Oranom tri francoske vojne ladje hudo poškodovane, ena pa potopljena. Mrtvih je bilo 200 mornarjev, ranjenih pa 1500. Krvave volitve za predsednika republike so imeli danes v Mehiki. Po prvih poročilih je bilo 30 ljudi ubitih pred volišči ter veliko ranjenih, Ponekod so se politični nasprotniki obstreljevali s strojnicami. Ameriški poslanik v Franciji Bullitt je odpotoval v Ameriko. Madžarski pravosodni minister dr. Radoczay in budimpeštanski župan Angyel sta po "dvodnevnem obisku odpotovala iz Belgrada in ob odhodu izrazila zadovoljstvo nad uspešnim obiskom ter prepričanje, da se bo sodelovanje med Jugoslavijo in Madžarsko še poglobilo in nadaljevalo na obojno korist. Ta teden pričakujejo prihod madžarskega ministr-skega predsednika grofa Telekyja v Berlin. Švicarske oblasti so zaprle znane francoske časnikarje Pertinaxa, madame Tabouis in de Keril-lisa. Smisel in namen angleškega boja proti Nemčiji London, 7. jul, Reuter: Podpredsednik vlade major Attlee je imel snoči po radiu pomemben govor. V njem je v glavnem dejal: Mi -vodimo proti sovražniku totalno vojno. Če wsj Iranci ja vstane, potem Velika Britanija ne sme podleči. Če naj do edina trdnjava svobode v Evropi obvarovana, njenih braniteljev ne gre odvračati od akcije, ki jo zahteva položaj. Pred nedavnim smo bili priče poraza velikega naroda, Francije. V cesarstvu duha mi nismo edini. Z nami so srca vseh tistih, ki ljubijo svobodo. Mi zdaj predstavljamo branik svobode! Italijanski letalski napadi na Malto, angleški napadi na oporišča v Libiji Nekje v Italiji, 7. julija. (Stefani.) Uradno poročilo št. 27 italijanskega glavnega štaba se glasi: Naši bombniki so nadaljevali z uspešnimi napadi na letališče in pomorska oporišča na Malti. Vsi objekti so bili z veliko točnostjo zadeti. Italijanske bombe so povzročile na kraju, kjer so arzenali, požare. Naša lovska letala so se spoprijela z britanskimi lovskimi letali. Vsa italijanska letala so se vrnila. V severni Afriki so bila z vidnim uspehom bombardirana letališča v Tihidi, Birembi, Marsa Matruhu. Na poslednjem letališču je bilo uničenih šest letal. Razen tega so bili bombardirani tudi sovražni motorizirani oddelki južno od Soluma. Tudi ta italijanska letala so se vsa vrnila na svoja oporišča. V vzhodni Afriki se nadaljuje utrjevanje po- Bergenu. Razen tega so izvedla napad na neko ladjo-cisterno. Vsa naša letala so se vrnila. London, 7. jul. o Letalsko ministrstvo poroča, da so apgleška letala v noči od sobote na nedeljo bombardirala nemške ladjedelnice v Bremenu, Kielu Hamburgu ter letališča in orožarne po raznih delih v Nemčiji. Tri letala se niso vrnila. stojank pri nedavno osvojenem Kasalu. Italijanska letala so izvedla ogledniške polete ter bombardirala nekatera letališča. Sovražna letala so napadla Tobruk, bila pa so pregnana, zadeti sta bili dve prazni ladji. Protiletalske baterije so sestrelile tri letala. Britanske pomorske enote so bombardirale Bardijo, niso pa povzročile večje škode. Ena angleška ladia je bila zadeta. Kairo. 7. julija. (Reuter.) Britanska letala so izvedla 5. julija uspešne polete nad Tobrukom. Opaziti je bilo več neposrednih zadetkov na ladjah. Pri poznejših ogledniških poletih je bilo ugotovljeno, da sta, bili dve veliki ladji potoplje-ni, ena pa hudo poškodovana. 6. julija so bila ob pomembnem napadu na italijansko oporišče Bar-dio bombardirana vojaška taborišča. Ministrstvo za letalstvo in za varnost sporo- Kairo, 7. jul. o. Neko angleško letalo je opazilo na Sredozemskem morju italijansko podmornico ter jo napadlo s posebnimi bombami Podmornica se je potopila, ker so z letala opazili, da nekaj mornarjev s podmornice plava, se je letalo spustilo in rešilo tri poročnike in enega podčastnika. Na povratku je letalo opazilo drugo italijansko podmornico. Ker ni imelo več bomb, jo je napadlo s strojnicami. Ob podobni priliki je bila tako uničena še ena italijanska podmornica. Danes so bile blagoslovljene Žale 1 njimi nam je ustvaril naš mojster Jože Plečnik najlepšo mrtvašnico Ljubljana, 7. julija. Monumentalno delo našega mojstra Plečnika Žale, ali kakor jih je imenoval on sam — »Vrt Vseh svetnikov« — so bile danes blagoslovljene in izročene svojemu namenu. Malo je narodov, ki bi tako lepo skrbeli za svoje rajne in kazali toliko pietete do umrlih. — Lepa, bela stavba se jasno in ostro odraža na širnem polju in je njen mojster poskrbel za to, kar premnogim našim stavbam manjka — prostor. Iu notri bodo odslej počivala trupla onih, katerih duša je odšla po plačilo k Njemu, dokler jih ne bodo izročili zetnlji. Prav bela barva daje poslopju ne izraz žalosti, ampak izraz sproščenosti, podviga kvišku. _ Mojster Plečnik je znal povezati to zgradbo, ki je na znotraj zelo pestra — vsaka kapelica je drugačna od druge — v čudovito skupnost, tako da gledaš pred seboj višek enotnosti. Cim pa vstopiš skozi mogočen portal, ki ga podpirajo številni stebri, se ti zdi, kakor da bi se izgubljal po potih te čudovite mojstrove domišljije. Prostorov je sedemnajst in samo štiri kapelice bodo imele po dva skupna prostora. Vse je narejeno iz domačega marmorja in pozornost vzbuja se prav posebno molilnica, katere oltar je iz temnega apnenca iz Lesenega brda. Gospodarsko poslopje je poslikal s freskami akademski slikar g. Slavko Pengov, ki je ovekovečil oba graditelja, idejnega zasnovatelja ljubljanskega župana dr. J. Adlešiča in izvršitelja, mojstra Plečnika. Že kmalu dopoldne so se začeli ljudje odpravljati proti Žalam, da bi prisostvovali slavnosti. Sonce je precej močno grelo in počasi se je vsak stisnil v kak kot, kjer je bilo malo sence. Drugi so si od zunaj ogledali vso stavbo, ker do konca slovesnosti ni bilo dovoljeno stopiti v notranjost. Godba in pevci so se zbrali na desni strani, povabljeni gostje pa na levi strani. Slavnosti so med drugim prisostvovali tudi zastopnik bana, podban g.dr. Majcen, zastopnik divizijonarja general g. Rupnik, rektor ljubljanske univerze g. dr. Slavič, kanonik g. Sušnik, železniški direktor g. inž. Kavčič, upravnik Narodnega gledališča g. Župančič, predsednik pravoslavne cerkvene občine g. prof. Jurkovič, celoten občinski svet, vsi župniki ljubljanskih župnij, načelniki vseh mestnih uradov z g. Jančigajem na čelu, predsednik Pokojninskega zavoda g. dr. Milavec, dekan tehniške fakultete g. prof. inž. Horvat in razni zastopniki in zastopnice prosvetnih, narodnih in kulturnih društev. Mogočno so zadoneli akordi železničarske godbe »Sloge«, ki je za uvod v slavnostno blagoslovitev zaigrala Smetanovo »Slavnostno predigro«. Ob teh veličastnih akordih je prišla resnost in pomembnost slavnostnega trenutka še bolj do izraza, nakar so združeni ljubljanski pevski zbori zapeli lepo in občuteno Kimovčevo »Ah, ne mislimo...« Niso še potihnili zadnji akordi pesmi, že je stopil na govorniški oder ljubljanski župan in nagovoril navzoče: »lov biser, odraz pobožnosti slovenske duše« Prevzvišeni gospod škof! Spoštovana gospoda! Ljubljani in vsej kulturni Sloveniji v čast je mestna občina uredila za mesto in narod zaslužnim možem dostojen počitek na Navju. Ta gaj naših zaslužnih vzornikov in vodnikov je vsem odprta knjiga, kako je nebogljeni slovenski narod zaupal vase, veroval v svojo bodočnost in z ljubeznijo do svoje domovine tako premagoval vse težave na potu k današnjemu velikemu razvoju in napredku. Navje so vsem vzpodbudna knjiga, ki so nain jo izročili naši nesmrtniki — sebi v slavo — nam in potomstvu v posnemanje. Tu na osrednjem pokopališču Sv. Križa smo se oddolžili borcem za našo svobodo in žrtvam svetovne vojske, ko smo zbi'ali njih kosti in jih shranili v kostnico ter jim z njo postavili mogočen spomenik — zgovoren opomin, da je največji blagor — mir! Vse to smo napravili iz ljubezni in spoštovanja do naših dragih umrlih in izpolnili s tem zahteve pietete in srčne kulture. Danes pa smo zbrani na tem prostoru, ki je namenjen za prehodno počivališče vsem našim rajnim kot kraj slovesa, ko se bodo ustavili na potu k večnemu počitku. Kako naj Ljubljana uredi ta zadnji prehodni dom svojih rajnih, o tem so razmišljali že od leta 1914, ko je mestna občina ljubljanska ustanovila Mestni pogrebni zavod. Iskali so vzorcev po širokem svetu in se končno leta 1935 odločili, da postavijo po svetu splošno v navadi tuji vzorec velike mrtvašnice, kjer umrle razstavljajo tesno drugega ob drugim v dolgi vrsti odprtih celic. Potrti, sočutja in tolažbe potrebni svojci medle od muk, ki se od celice do celice stopnjujejo do neskončne boli in onemoglosti. Pri pretresljivih, vedno se ponavljajočih prizorih morajo od bolesti otopeti vsa čustva, ko bi morala biti zbrana in živa za prisrčno slovo v blažilni pobožnosti. Pa niso mogli postaviti takega doma bridkosti, ker niso imeli denarnih sredstev. Tako je ostala ta naloga nam, ta naloga, ki jo drugje že dolgo skušajo rešiti brez znatnega uspeha. Nas pa danes prevzemajo blaga čustva, ker ne izročamo vsem tolažbe in usmiljenja potrebnim šablonskega doma bridkosti, temveč odpiramo vsem po čutu in narekovanju našega pobožnega slovenskega srca zamišljeni in po najiskrenejšem čustvu, ki ga tako globoko očitujemo našim dragim rajnim, ustvarjeni dom tolažbe in utehe. Nismo iskali vzorcev v tujem svetu, nego smo se z zaupanjem zatekli k našemu velikemu mojstru, k našemu Plečniku. Ta nam je sezidal in nasadil tb občutja polno, lepo počivališče naših dragih na zadnji poti — ta kakor z odsvitom onostranske blaženosti ožarjeni prostor tolažljivega slovesa. Tu ne bodo naši rajni izpostavljeni drug ob drugem, tu bo vsak rajni, ko zapusti visoki obok tega mogočnega stebrišča, dobil svoje mirno zavetje v lastni kapeli pod varstvom naših župnih patronov sv. Nikolaja, Petra, Frančiška, Antona, Jakoba, Janeza Krstnika, Cirila in Metoda, Marijinega oznanjenja in drugih priprošnjikov ter varuhov našega mesta in deželo. Zavetje za mirno slovo od svojcev bo revnim in bogatim enako določala nepristranska božja dekla ter jih sama brez razlike razvrščala po kapelicah. Družina in svojci bodo okoli poslavljajočega se kot ,v lastnem domu s tiho žalostjo zatopijeni v pobožno molitev za pokoj njegove duše — ob odhodu bo pa šumenje drevja in dehtenje cvetja lajšalo trenutke ločitve in vsa ta plemenita lepota bo zadnje slovo povzdignila v veličasten sprevod blaženosti onostranstva. Zato se v imenu našega mesta globoko priklonim našemu velikemu mojstru, ker jo. s temi Zalami naklonil Ljubljani nov biser samonikle kulture, ki je čist izraz naše slovenske miselnosti in jasen odraz pobožnosti slovenske duše. Enako izrekam zahvalo vsem njegovim sodelavcem od najpreprostejšega delavca do najspret-nejšega mojstra in umetnika, ki so s toliko ljubeznijo uresničili veličastno zamisel mojstra-pro-jektanta in jo izvedli ter jo bodo še izvedli do vseh podrobnosti in potankosti, da bodo naše Žale ne samo ogledalo naše pietete do rajnih, nego tudi živa priča slovenske likovne umetnosti in slovenske kulture. Kakor pa nismo marali iz tujine semkaj prenašati raznih mrlišnic in mrliških vež, smo še mauj smeli temu kakor sveti gaj blago učinkujočemu in popolnoma slovenskemu Vseh svetih vrtu dati na tuje domove oridkosti spominjajočega imena. Zato se zahvaljujem Članu mestnega sveta, gospodu inšpektorju Josipu Westru, da smo mogli soglasno odobriti njegov predlog, naj ta prostor slovesa od naših rajnih dobi ime starodavnih slovenskih Žal, ki smo z njih semkaj prenesli gomilo, katero varuje stari zaščitnik slovenske domovine sveti Ahac. Ne morem pa danes zatajili neke tesnobe v svojem srcu, ki me navdaja od vsega početka, ker naše Žale niso večje in prostornejše. Želel bi najbolj, da bi se že danes razširilo in razprostrle pred vse pokopališče ter bi bilo na njih dovolj kapelic In dosti prostora okoli njih za obiskovalce za vež rodov. Zato bi bili morali skrbeti že naši predniki, da bi bil pred pokopališčem ves prostor posvečen kot preddvorje božje njive. — Kakor v tempelj niso^ spadali barantači in mešetarji, tako tudi pred božjo njivo hrup pridobitne vsakdanjosti ne sme motiti žalosti obiskovalcev grobov ter kaliti mirnega počitka in sladkega spanja pokojnih. Toda tolažim se, da se nam je posrečilo pridobiti vsaj toliko sveta, da imamo za začetek vsaj današnje Žale. Prepričan pa sem, da bo v prihod-njosti zmagala pri nas vseh pieteta do rajnih in pomagala razširiti lepe Žale pred vse pokopališče. V tem prepričanju me potrjuje lepi zgled našega gospoda bana dr. Marka Natlačena, ki je dovolil, da se je veličastnemu vhodu na Žale umaknila celo stanovanjska hiša banovinskih uslužbencev. Še nekaj nam odkriva ta prelepi spomenik naše kulture: Visoki duh nesebičnega dela in požrtvovalnosti za bližnjega, ki ga je dokazal s tem delom sedanji upravni odbor Mestnega pogrebnega zavoda s svojim predsednikom g Stankom Sušnikom. Dvignil je pogrebni zavod iz dolgotrajne onemoglosti, ga ozdravil in okrepil njegovo gospodarstvo tako, da bo Mestni pogrebni zavod v prihodnjih letih sam kril vse stroške tega lepega spomenika — brez posebne obremenitve ljubljanskega davkoplačevalca. Dokler bo živel tak duh nesebičnosti in požrtvovalnosti v mestni upravi ljubljanski, bo Ljubljana lahko gradila še naprej podobne spomenike kulture ter visokega duha in podviga našega mesta in naroda! Previdnost božja naj vodi pota in neskončno Dobrotljivi naj orosi ta kraj našega bodočega slovesa s Svojim blagoslovom, da nam bo takrat, ko nas bodo sem spremili, vsem milosten sodnik. Zato Vas prosim, Prevzvišeni, da prikličete na Zale vsem mrtvim in živim Njegov blagoslov, Njegovo usmiljenje in milost. Prišel je svečan trenutek, trenutek, ko bodo Žale blagoslovljene in s tem izročene namenu, za katere so posvetili naši najboljši možje svoje naj* boljše duhovne sile. »Adiutorium nostrum, qui fe-cit coeltim et terram«. Slovesno so zadonele te besede in ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman je ob asistenci kanonikov dr. Zupana in dr. Žerjava opravil blagoslovitev. Po blagoslovitvi je šel blagoslavljat vsako kapelico posebej. Godba je medtem odigrala Rossinijevo »Stabat Mater« in Astorga »Duet iz Stabat Mater«. Ko je škof blagoslovil kapelice, je stopil na govorniški oder in spregovoril: Govor škofa dr. Rožmana Blagoslovljena je mrtvašnica — ne, to ni prava beseda, niti mrliška lopa, najprimernejše ime je, ki ga je mojster sam dal, vrt vseh svetnikov — vrt kapelic, posvečenih svetnikom, ki so posebni zaščitniki Ljubljane in Ljubljančanov. V teh edinstvenih celicah bodo čakala trupla Ljubljančanov — tudi naša —, da se preneso na božjo njivo. Morda vstaja človeku, ki vidi in čuti le materijo in nič več, vprašanje, čemu se je žrtvovalo toliko duhovnih in gmotnih sil za Žale, kjer bo vsako truplo ležalo le nekaj ur — nam kristjanom in vsakomur, ki veruje še v več kot je materija, pa je prav lahko razumljivo, zakaj toliko duhovitosti, toliko ljubezni in toliko denarja za kraj, kjer naj trupla leže v času, ko jih obdaja najgloblja žalost prebridkega slovesa. Telo človekovo je naj plemenit e j še in najumet-nejše orodje duše — inštrument, ki ga je mogla izmisliti edinole božja modrost, ustvarili pa božja vsemogočnost. Zato mu gre čast in hvaležnost tudi potem, ko ga duša več ne rabi. Telo kristjana je posvečeno — bolj kot so najsvetejši kraji. »Ne veste li, da sle tempelj božji in da Duh boiji v vas prebiva?« vprašui* sv. Pavel in dostavlja: »Tempelj božji je svet, in talci ste vi« (1 Kor 3, 16. 17). Telesu, ki je bilo tempelj Duha božjega, v pravem pomenu bivališče božje, gre spoštovanje in čast — tudi ko je to sveto službo odslužilo. Telo Človekovo bo sopet vstalo. Tu, na tem pravkar blagoslovljenem kraju, za naša telesa ni konec koncev. Ta kraj je kakor shramba, kjer se skrbno hrani in pripravlja seme, preden se vseje v njivo. Truplo, mrtvo sicer, je seme, ki se vseje v božjo njivo, da vzklije k novemu neminljivemu življenju. »Ne čudite se temu; kajti pride ura, v kateri bodo vsi, ki so v grobeh, zaslišali glas Sinu božjega: in kateri so delali dobro, bodo vstali k življenju, kateri pa so delali hudo, bodo vstali k obsodbi« (Ju 5, 28. 29) — tako govori Gospod, ki ima besede večnega življenja. Ta Odrešenikova beseda razliva tolažbo v naj-grenkejšo žalost, ko se srce poslavlja od ljubega zunanjega lika drage osebe — ko nam izginja njena vidna navzočnost Res je ta kraj žalostni kraj bridkega slovesa — a kakor mehka zarja plava nad temi kapelicami, s toliko plemenito obzirnostjo zgrajenimi, beseda Zveličarja: »Pride ura in je že zdaj, ko bodo mrtvi slišali glas Sinu božjega« — »da se ne boste žalostili kakor drugi, kateri nimajo upanja« (I Tes 4, 13). Ta čudovito lepo zgrajeni kraj pa nosi v sebi za nas tudi dragocen življenjski nauk: Spoštuj svoje telo! Če je telo orodje neumrljive duše, če je tolikokrat posvečeno bivališče božje, če je seme, ki naj vzklije ob svojem času v vstajenje za večno življenje — če potem takem zasluži mrtvo truplo človekovo in kristjanovo spoštovanje — koliko bolj mora vsak sam svoje telo spoštovati in spoštovat' telesa svojih bližnjih. »Ali ne veste..., da imate telo od Boga in niste svoji? Kajti za drago ceno ste odkupljeni. Poveličujte torej Boga v svojem telesu!« (I Kor 6, 20.) Poveličujmo Boga v svojem telesu s tem, da ga uporabljamo po božji volji v vse te namene, za katere nam ga je Bog dal. Tako bo tudi ob vstajenju naše telo poveličano — in bo zaslužilo ob smrti in pogrebu spoštovanje in čast, kakor ga bo deležno v teh lepih kapelicah. Konča vam s prošnjo do neskončno usmiljenega Boga, naj da vsem, katerih trupla bodo tukaj čakala pokopa, milost srečne smrti v posvečujoči milosti, da bi bilo odslej v§ako truplo od tu preneseno na božjo njivo za vstajenje v večno življenje. Bog bo svoje gotovo storil, če bomo tudi mi storili, kar moramo mi z njegovo pomočjo storiti — potem bo tudi za vse naše drage in za nas same pot, ki bo končno šla skozi Zale, pot v vstajenje in življenje. Tako naj se zgodi! Za zaključek slovesnosti so združeni pevski zbori pod vodstvom pevovdje g. Venturinija odpeli njegove »Žalne speve«, godba »Sloga« pa je odigrala Dvoržakove »Žalne spomine«. Občinstvo si ogleduje Žale Številno občinstvo je slovesnosti prisostvovalo zbrano pod stebriščem in še zunaj, ker za vse ni bilo prostora. Zbralo se jih je okrog 3000. Po blagoslovitvi so si ogledali kapelice, ki so bile lepo okrašene s cvetjem, in lepe freske, delo akad. slikarja Pengova. Vse popoldne so si hodili ljudje ogledoval Žale, in stara ženica, sključena in že na pol pripravljena za na pot, je rekla: »Sedaj vem, kje bom ležala.« Ko je padal na Ljubljano mrak, so zagorele žarnice in reflektorji. Po polju je ležala tema, v svitu luči pa so žarele Žale — naše poslednje počivališče. Ljubljana od sobote na nedeljo Ljubljana, 7. julija. Po petkovih nalivih smo imeli dva vroča dneva. Vročina je posebno pritiskala v soboto, kar je bilo ugodno, da so v okolici kmetje hiteli spravljati zadnje seno pod kozolce. Zdaj zaenkrat kaže$ otava dobro, ker je bilo dovolj moče. Tudi v nedeljo je čez dan pritisnila vročina ter je znašala najvišja temperatura do +30° C, pozneje proti večeru se je zoblačilo. Ljubljančani so soboto in nedeljo izrabili, da so napravili večje izlete na planine in na razne izletne točke v okolici. Mnogo izletnikov je bilo na Krimu, Kureščku, pri Sv. Katarini in drugod. Večje skupine so jo mahnile na visoke gore. Potniški promet je bil izredno živahen in računajo, da so vlaki prepeljali z glavnega kolodvora na razne strani in nazaj do 30.000 potnikov. Močan je bil naval na gorenjske vlake, ki so bili posebno jutranji in večerni nabito polni. Kopalna sezona se je oba dneva prav ugodno razvijala. Na vseh prostih kopališčih je bil "velik živ-žav. Tudi mestno kopališče ob Ljubljanici je zaznamovalo letos prvič večji obisk in pritisk kopalcev. Najemnik g. Jakob Sedej je kopalcem postregel z dobro pijačo in jedačo. Živahno je bilo posebno na Ljubljanici tudi zato, ker so bile popoldne kajaške tekme. V mestu samem je danes vladal popoln red in mir. Policija ni čez dan v nedeljo zaznamovala nikakih incidentov, tudi niso bile prijavljene kake večje tatvine in tudi ne drugi zločini. Drugače je bilo v Črnučah. Dobil je nož v hrfec! Po transformatorski postaji v Črnučah so bili okoli 15.20 poklicani ljubljanski reševalci in na* prošeni, da naj gredo z reševalnim avtom po nekega mladeniča, ki je bil z nožem zaboden zadaj v hrbet. Reševalci so v dobrih 15 minutah že bili na kraju poboja ter odpeljali ranjenca v ljubljansko bolnišnico. V gostilni pri »najnarju«, odnosno z drugim domačim izrazom »Pod turnom« v Podborštu pri Črnučah so popivali domači fantje. V gostilni je nastal prepir in fantje, ki so poprej lepo prepevali, so se razdelili v dva sovražna si tabora. Po hudem zbadanju in prerekanju so si fantje skočili v lase in se načeli ruvati. Pavel Vrhovnik, 19 letni avtoličarski vajenec, stanujoč na Ježi št. 20 pri Črnučah, je skušal braniti svojega brata, ki je bil napaden. Ko je skušal fante razdvojiti, ga je nekdo od zadaj sunil z nožem v hrbet pod desno ključnico tako, da je konica celo ranila pljuča. Zaklical je na pomoč. Fantje so se razkropili, drugi pa so ranjencu nudili prvo pomoč. Ranjenčev brat je najprej tekel na transformatorsko postajo v Črnučah, kjer je naprosil telefonista, da je poklical ljubljanske reševalce, nato pa je stekel po orožnike, ki imajo svojo postajo na Ježici. Orožniška patrola je takoj odšla v Podboršt, kjer je začela poizvedovati za napadalcem in o vzrokih pretepa. Napadalec, neki mlad fant, je bil aretiran in odpeljan na orožniško postajo, kjer so ga orožniki zasliševali. Dvakrat p je modras pičil na Golovcu Prava redkost je, da se pojavijo modrasi na Golovcu, ko so drugače njihova domačija kraške skale, koder pritiska julija in avgusta peklenska vročina. Danes nam javljajo, da je bil sprejet na kirurgični oddelek dijak Škali Ladislav, ki je na- pravil sprehod na Golovec ter nabiral borovnice. Stopal je med resjem in travo, nič hudega sluteč. Stopil je na modrasa, ki je dijaka kar dvakrat usekal v desno koleno. Zdravniki so dijaku dali primerne injekcije proti modrasovemu strupu. To je letos v Ljubljani in okolici prvi slučaj kačjega pika. Iz okolice Celja so pred dnevi javili, da je bila tam pičena neka ženska. Kaval na kirurgični oddelek Danes je bil rekorden naval na kirurgični oddelek, ki je do 18. ure sprejel 28 pacijentov, bolnikov, potrebnih operacije in raznih poškodovancev. Kočarjev sin Jože Pugelj, doma v Strugah pri Dobrepoljah, si je med igro zlomil desno nogo. Tudi delavčev sin Tone Blaznik, doma v Tržišču na Dolenjskem, je imel slično nesrečo, da si je zlomil desno nogo Hud pes je popadel delavca Tomaža Zalarja v Stični ter ga močno usekal v desno nogo. Rana je precej huda. Bati se je, da je pes . stekel. To bo pač ugotovil Pasteurjev zavod v Zagrebu. Rešil jo je smrti pod vlakom Po Zgornji Šiški se je hitro raznesla govorica, da je neki delavec rešil 22 letno deklico smrti, ko je nameravala na progi med gorenjskim kolodvorom in Vižmarjem skočiti pod vlak. Vsa razburjena je tavala po progi in pričakovala prvega vlaka, da se vrže pod njega in si konča mlado življenje. Samomorilna kandidatinja se je baje doma skregala in je zbežala z doma s trdnim sklepom, da skoči pod prvi gorenjski vlak. Delavec je dekle dalj časa opazoval, jo nato mirno nagovoril: »Kaj iščete na progi? Kaj vam je?« Odvrnila mu je kratko, da si bo končala življenje. Začel jo je lepo tolažiti ter se je dobremu delavcu posrečilo, da jo je pregovoril in spremil do doma. Za enkrat je dekle rešil kavalirski delavec smrti! Lepa novomašniška slovesnost na Rakovniku V stolni cerkvi sv. Nikolaja je danes ob 7 zjutraj bila posvetitev mnogih semeniščnikov v mašnike. Posvetitev je ob veliki asistenci duhovščine izvršil Prevzvišeni knez in škof dr. Gregorij Rožman. Med posvečenimi mladimi mašniki so bili mnogi frančiškani in 9 salezijancev Posvetitev je trajala dobri dve uri. Stolnica je bila nabito polna. Mnoge so lepi obredi ganili. Od salezijancev so bili v mašnike posvečeni 4 rojaki iz Prekmurja, 2 Čeha in drugi iz ostalih krajev Slovenije. Bili so posvečeni- Gel d Karel, Prekmurje, Avguštin Jakob, Prekmurje, Klenovšek Josip, Sevnica. Kristanc Evstahij, Gorenjsko, Pintarič Štefan, Prekmurje, Sraka Vinko, Prekmurje, Štuhec Fran, Križevci, Tomas Vojteh in V a n d i k Josip, oba Čeha. Popoldne ob 15 je bila lepa novomašniška slovesnost na Rakovniku Cerkev je bila do zadnjega kotička natrpana vernikov iz okolice in tudi daljnih krajev. Slovesnosti sta prisostvovala tudi dva salezijanska novomašnika Sraka Avguštin in Zorko Štefan, oba iz Prekmurja, ki sta 23. junija prejela novomašniški blagoslov že v Turinu. Vseh 11 novomašnikov je opravilo korparativno velik bla goslov, vsi so peli litanije in skupno so podelili blagoslov vsem navzočim vernikom. Mnogi so bili do solz ganjeni. Zadnja, v Turinu posvečena novomašnika in Kristanc Evstahij so določeni za misi jonsko delovanje. Nove izjave o usodi evropskih posestev na ameriški celini O njth naj odločajo vse ameriške države Wasliington, 7. jul. Reuter: Osebni Rooseveltov tajnik Earley je dal zastopnikom tiska izjavo, v kateri je med drugim dejal, da bi Evropa in pa Azija morali proglasiti svoji Monoroejevi načeli. Na tej podlagi bi po mnenju Earleya laže prišlo do sporazuma glede nekaterih čezmorskih posestev. K svoji izjavi je Earley dal vedeti, da je tolmač mnenja predsednika USA. Veliko pozornost je zbudilo dejstvo, da je Earley dal to izjavo zastopnikom tiska takoj po končanem sestanku, ki ga je predsednik USA imel z zunanjim ministrom Cordellom Hullom. S precejšnjo zanesljivostjo se lahko reče, da je na te msestanku predsednik Roosevelt pre-rešetaval s svojim državnim tajnikom izmenjavo spomenic med USA in nemško vlado glede ameriškega stališča do morebitnih sprememb v posesti evropskih držav na ameriški celini. Earley je med drugim tudi dejal, da predsednik Roosevelt meni, da bi evropske, azijske in pa ameriške države — m sicer vsaka celina zase — morale sklicati konferenco o ozemeljskih vprašanjih, ki so nastala zaradi zadnjih dogodkov v Evropi. V zvezi s tem je Earley dejal, da se popolnoma strinja z izjavo zunanjega ministra Hulla glede stališča, ki naj ga zavzamejo države ameriške celine v primeru, če bi katera od evropskih držav povzročila spremembe v lastništvu sedanjih posestev evropskih držav na zahodni polobli. Za ta primer bi se države ameriške celine morale izraziti, ali bi bilo nekatere posesti do konca vojne treba vzeti pod ameriški mandat v interesu dosedanjega lastnika. Pravično je, da o nadaljnjem postopanju s tujimi posestvi na ameriški celini, s katerih lastnikom so se v Evropi dogodile kake spremembe, odločajo vse ameriške države. Končno^ stališče glede tega vprašanja bodo ameriške države določile na bližnji seji vseatneiškega kongresa v Havani. Kancler Hitler so je v soboto popoldne vrnil / vrhovnimi poveljniki nemške vojske, mornarice in letalstva v Berlin, kjer mu je bil prirejen veličasten sprejem, katerega se je udeležilo čez pol milijona ljudi. V zvezi z vrnitvijo vodstva nemške vojske v Berlin domnevajo ameriški listi, da je napad proti Angliji za nekaj časa odložen, da pa bo prišlo pri berlin- skih posvetih do važnih sklepov. Če hoče Francija še kdaj vstati, ne sme Anglija zdaj pasti, ko se sama bori proti Nemčiji. Zato je zdaj upravičen vsak angleški nastop, tudi če se zdi trd in nerazumljiv. Tako utemeljuje angleški lisk napad na francosko brodovje pred Oranom.' Slovesno odprtje ceste Šmartno-Vojnik Cesto, ki je veljala 8,275.000 din, je odprl ob navzočnosti ljudstva ban dr. Marko Natlačen CII to in tam Obsežne reforme, ki jih bo vlada vpeljala, so sprožile celo vrsto člankov in razprav o tem, kak- | šen naj bo bodoči socialni ustroj naše države in ! po katerih načelih naj se uredi naše gospodarstvo. I Iz Zagreba prihajajo večinoma glasovi, da ni tre- | ba pričakovati korporativne države v strogem sini- I slu besede, temveč le preureditev, ki pa ne bo | tako nagla in korenita, da bi mogla pomeniti po- > polen prelom s preteklostjo. V Zagrebu računajo I tudi s politično preureditvijo in nekateri listi pra- j vijo, da pomeni vstop dr. Korošca v vlado ne sa-mo ojačanje vlade narodnega sporazuma, temveč j tudi nadaljevanje preurejanja države. Tako bi po t navedbah tega lista dobila Slovenija svojo bano- j vino, nato pa bi sledila Srbija. Nekateri pa celo I pravijo, da se bo prepiranje med Srbi in Hrvati j o Bosni in Hercegovini končalo s tem, da bo tudi I Bosna s Hercegovino dobila svojo avtonomijo. Na J ta način bi se naša država politično preuredila v j duhu sporazuma med Srbi in Hrvati. V kakšnem j obsegu in v kateri smeri pa se bo preuridelo go- I spodarsko in socialno življenje, pa še ni gotovo, I ker nihče od merodajnih oseb ni izdal določene I smernice, katere se misli vlada pri teh reformah j držati. Zato pomeni vse razpravljanje v časopisih I le ugibanje. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki je bil j nekaj dni na Bledu, se je včeraj odpeljal z leta- I lom v Belgrad. Še pred njim je odpotoval v Za- I greb dr. Maček. Včeraj je prispel na Bled zunanji I minister dr. Cincar Markovič, ki a ji '»>>'< •'».’* I *«„vj .!*«•*. ielo verjetno je, da se bodo skoro vsi ministri še vrnili na Bled in da bodo tam prebili del svojih počitnic. Madžarski pravosodni minister dr. Radoczay je včeraj zjutraj odpotoval s svojim spremstvom iz Belgrada v Budimpešto. Predvčerajšnjim je obiskal več ministrov in se udeležil slavnostnega kosila in večerje, ki sta bila prirejena njemu na čast. Pri večerji v hotelu »Srbski kralj« je pravosodni minister dr. Lazar Markovič izrekel zdra- I vico, v kateri je želel poln uspeh akciji za popol- I no politično zbližanje med Jugoslavijo in Madžarsko in obenem uspeh za poglobitev kultnrnih stikov. V enakem smislu je govoril. tudi madžarski minister dr. Radoczay. Pogajanja za uvedbo mešanega načina plačevanja v trgovini med našo državo in Grčijo se bodo danes začela. Aprila sta se obe delegaciji pogajali o višini zneska, s katerim naj bi Grki plačevali naše blago z devizami. Naši so zahtevali 35% plačila v devizah, ostalo pa po kliringu, med tem ko so Grki ponujali le 22%. Ker na nasi strani niso tega predloga sprejeli, so se pogajanja prekinila in sam po sebi je stopil v veljavo način, da je treba vse blago plačevati v devizah. Spiva so se pri nas sicer bali, da se bo tako trgovina z Grčijo zmanjšala, kar bo zlasti prizadelo Južno Srbijo, toda ta strah je bil neutemeljen. Po eni strani se je z uvedbo brezmesnih dni pri nas dvignila poraba ovčjega mesa, po drugi strani pa je tudi Nemčija začela kupovati poleg goved tudi ovce in jance. Tako Južna Srbija ni občutila nobene škode. Spričo takega stanja pa je nazadnje Grčija le smatrala za potrebno, da sproži predlog začetek pogajanj, da bi se med nio in našo državo sklenil sporazum za novo ureditev plačevanja blaga. Naša lesna industrija je prišla v zagato s trenutkom. ko je vojska povzročila zaprtje Sredozemskega morja. Najboljši kupec našega lesa je Ita-lija^ za njo pa tudi Nemčija. Toda okrog 40% lesa ie šlo v druge dežele, namreč v Anglijo, Francijo, Tunis. Alžir, v Španijo in dežele Južne Amerike. Trgovina z navedenimi državami je prenehala. To je imelo pos’edico na našem domačem trgu, da so pretirane cene lesa in drv začele padati, povrh pa so tudi nekatere lesne industrije začele omejevati obrat. Pač pa bodo v Angliji in v Franciji ter Španiji cene poskočile. Dokler traja vojska pa bo za našo lesno industrijo težko, da bo dobila kakšne nove trge. V Berlin bo ta teden odpotovala naša gospodarska delegacija, ki se bo z nemško vlado pogajala o ureditvi trgovinske izmenjave z državami, katere je Nemčija v vojni zasedla. Delegacijo bo vodil pomočnik zunanjega ministra Milivoj Pilja. Predvsem bo treba urediti vprašanje blagovne izmenjave in pa tudi vprašanje ureditve dolgov okupiranih držav naši državi. Gre za Norveško, Dansko, Holandijo, Belgijo in severni del Francije. V nekaterih od naštetih držav gre bolj za naš uvoz kakor pa za izvoz tjakaj. Pogajanja bodo verjetno trajala več dni. Belgrajski trgovci so na svojem zadnjem zasedanju ugotovili, da je naša gospodarska zakonodaja preveč zmedena in nenačrtna. Predpisi so po njihovem mnenju nejasni, nepopolni in velikokrat škodljivi za naše gospodarsko življenje. Izrekli so se obenem za to, da je treba nadaljevati priprave za spremembo sedanjega obrtnega zakona brez ozira na to, če ga bo ban hrvaški odobril za hrvaško banovino ali ne. Končno so sklenili, da sedanje pogojno pokojninsko zavarovanje trgovcev ni dobro in da ga je treba nadomestiti z obveznim socialnim zavarovanjem. .„ .^zvesto ženo je zaklal pek Arandjel Jovanovič iz 1 ožarevca. Mož je bil spomladi dva meseca na orožnih vajah. 2eni je doma naročil, naj vodi obrat naprej, obenem pa ji je pustil tudi 5000 din. Ko je bil pri vojakih, ni dobil od žene nobenega sporočila. I lsaril ji je in pisaril, pa odgovora ni bilo. Ko se je vrnil, so mu prijatelji povedali, da se je njegova zena ves čas njegove odsotnosti družila z nekim brivcem. Jovanovič je ženo poklical na odgovor, toda sveto mu je zatrdila, da se ni pregrešila nad zvestobo in da naj jo ubije, če bi se obrekovanja izkazala za resnična. Nekaj časa se je žena držala obljube, dolgo jia ne. Nazadnje jo je mož zalotil v družbi brivca. Jezen je mož potegnil nož in ga zarinil zem v prsa. Prepeljali so jo nato v bolnišnico, kjer pa je rani podlegla. Z žganjem sc je zastrupila desetletna deklica Ilona Balaž iz okolice Velike Kikinde. Pii nekem kmetu so kuhali žganje. Radovedni otroci so se gnetli okrog kotla in pokušali žganje, katero jim je kmet ponujal. Vsi otroci so pijačo takoj izpljunili, le Ilonka jo je srkala naprej. Koliko je pijače popila, ni nihče vedel. Kmalu pa je dekle začutilo silne bolečine v želodcu. Prepeljali so ]o takoj v bolnišnico, tam pa je v strahovitih mukah umrla, ker se je bila z alkoholom zastrupila. Čudodelno podobo Matere božje je ukradel neki zločinec iz cerkve Marije Gospe v Zatonu pri Dubrovniku. Ponoči jo je zločinec snel s stene in jo odnesel. Ko so zjutraj zločin opazili, je bilo vse ljudstvo pokonci. Iskali so na vse strani in res našli sliko na polju nekoliko raztrgano in pomazano. Ljudje smatrajo sliko za čudodelno in zato so bili silno ogorčeni nad grdim zločincem, ki je zgolj iz objestnosti in zločinske nagajivosti onečastil %liko. S slovesno procesijo in med zvonjenjem zvonov so ljudje prenesli sliko spet v cerkev. Celje, dne 7. julija. Rožna dolina je danes jaroslavila pomemben dogodek. Prometu je bila izročena nova cesta Šmartno—Vojnik, s katero je odprta tudi temu j lepemu delu daljne celjske okolice pot v napredno trgovino in gospodaistvo. 45 let so se Šmartinčani borili za to cesto, mnogo je bilo prošenj, nadlegovanj in zahtev. Danes pa je bila izročena prometu cesta, s katero bo ta dolina povezana z državno cesto in z njo s svetom. Šmartno in Vojnik sta se ob tej priliki odela v državne zastave, ob cesti pa so postavili domačini slavoloke v pozdrav g. banu, ki je za gradnjo te ceste pokazal še posebno razumevanje in je cesto sam odprl. Ob J.0. je bila v župnijski cerkvi v Šmartnem slovesna služba božja. Pridigo in sveto mašo je opravil novocerkovški dekan in kanonik g. Žagar lavel. Svete maše so se udeležili ban g. dr. Marko Natlačen, okrajni načelnik g. dr. Zobec, senator g. A Mihelčič, orožniški poveljnik major g. Vinda-kijevič, policijski predstojnik iz Celja g. Uršič, tajnik JRZ m bivši poslanec g. Marko Kranjc, banski svetnik g. Kud‘er iz Griž, člana okrajnega cestnega odbora g. Cukala in inž. Pristovšeic in dr. Po sveti maši se je razvil sprevod do nove ceste. Pri slavoloku se je zbrala množica domačinov in okoličanov in prisrčno pozdravila g. bana dr. Marka Natlačena in odlične goste. Po odigranju državne himne je pozdravil g. bana šmartinski župan gosp. Jezernik, neka deklica pa je izročila g. banu šopek nageljev. V imenu okraja je pozdravil g. bana senator g. Alojzij Mihelčič. Kot načelnik okrajnega cestnega odbora, ki je gradil to cesto v lastni režiji, je podal historijat uspešne graditve. Cesto so gradili od leta 1934, ko je bil odobren načrt prvega dela te ceste s proračunskim zneskom 420.000 din; naknadno je bilo odobreno za 637 m dolg priključek na trg Vojnik 83.000 din. Drugi del ceste od Brezove do Šmartnega je bil odobren leta 1935 s proračunskim zneskom 430.000 din. Skupna dolžina ceste meri 5720 metrov in je zgrajena po predpisih kot banovinska cesta II. reda. Gradbena dela so se začela 11. aprila 1934 in je bil prvi odsek ceste s priključkom na Vojnik, t. j. v odseku od Vojnika do vasi Brezova, kolav-diran leta 1939, ostala dela pa so se nadaljevala do danes. Celotni gradbeni stroški znašajo okrog 1.275.000 din. Okrajni celjski cestni odbor je pri- speval iz kredita rednih letnih proračunov 464.000 din, 310.000 din iz najetega posojila, skupno J74.863 dinarjev. Banovina 466.869 din, država 33.935 din iz bednostnega fonda in državnega fonda za javna dela. Ti stroški so se porabili v glavnem za izplačilo delavskih mezd in voznikov, materialni izdatki pa so bili mnogo manjši. Večji železobetonski propust je v Šmartnem. Drugod novo zgrajenih mostov na vsej cesti ni. Z navdušenjem je množica nato sprejela brzojavni pozdrav svojega rojaka senatorja g. Smodeja. Po blagosiovitvenih obredih, ki jih je opravil g. dekan 2agar Pavel iz Nove cerkve, je spregovoril g. ban in nanizal v svojem govoru lepe misli o važnosti skupnega dela, složnosti in enotnega nastopa za dosego in uveljavljenje svojih pravic, teženj in potreb. To cesto so zgradili s skupnimi močmi, denarnimi sredstvi, okrajni cestni odbor, banovina in država kljub temu, da bi morala to cesto graditi občina. Razumljivo je, da takih velikih del ne zmore občina z majhno davčno močjo, zato je bila potrebna pomoč. Vse to je poudaril g. ban zato, da bi se pri odprtju te nove ceste spominjali velike važnosti starega narodnega izreka: »V slogi je moč.< Naš narod je majhen, zato je tem bolj potrebno, da je edin, da je složen, ker le tako bo lahko obstal v vseh viharjih. Zato moramo izruvati vse, kar nas loči, kar nas razkraja, in se okleniti tega, kar nas druži, kar nas jači. Kar velja za narod, velja tudi za našo državo. V časih, ko so tako hitro propadle tudi velike države in ko niti zemljevidov ne moremo delati sproti, moramo biti tucji edini, moramo ljubiti državo. Pri nas ni prelivanja krvi. Zato se moramo zahvaliti naši slogi, našemu sporazumu ter modremu vodniku naše državne politike Nj. Vis. knezu Pavlu in kr. vladi. Množica je sprejela te besede z navdušenjem. Nato se je g. ban odpeljal s spremstvom po novi cesti v Vojnik, kjer so mu prav tako pripravili prisrčen sprejem. Najprej je pozdravil g. bana vojni-ški župan g. Jurčak, nato domači g. župnik Las-bacher Anton, zastopnik FO g. Gorišek, zastopnik Sokola g. Brezovnik in zastopnica DK gdč. Ocvirkova. Vinterjeva Fanja je izročila g. banu lep šopek. V imenu gasilcev je pozdravil g. bana gosp. Šinigoj. Gostje so bili v Vojniku na kosilu, popoldne pa so si ogledali še novo cesto Bezovico z zvezo z Dramljami. Ta cesta bo tudi kmalu dograjena. Ljubljana koledar Danes, ponedeljek, 8. julija.: Evgenij. Torek, 9. julija: Nikolaj in tov. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6, mr. Hočevar, Celovška cesta 62, mr Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. Pokojninsko zavarovanje trgovskih pomočnikov in pomočnic. Na razna vprašanja, ki prihajajo na Delavsko zbornico, pojasnjujemo, da so obveznemu pokojninskemu zavarovanju zavezane sa moobsebi unietnv od 1, julija dalje tud* trgovski-pomočnice in ne samo trgovski pomočniki, kot nekateri napačno tolmačijo, če odgovarja njihova kvalifikacija in ostali pogoji zavarovanja tozadevni uredbi ministra za socialno politiko in narodno zdravje. Šmohor vabi! Kdor ne ljubi napornih tur, naj se pelje v Laško V severozahodni smeri prispe ' dveh urah po lepih senčnih gozdovih na prijazn: Šmohor (784 m). Tu je oskrbovana planinska po stojanka. Gradi se nov planinski dom. Od tu se odpira razgled po vsej Savinjski dolini do starodavnega Ptuja pa do Gorjancev. Od Šmohorja vodi višinsiia pot proti zapadu na Mrzlico (2 uri), pa dalje do Sv. Planine (2 uri). Zveze z vlaki so lelo ugodne. Nadaljujemo delo za plemenite namene Rdečega križa. Ko smo z uspehom in vzgled n d pomočjo ljubljanskega prebivalstva zaključili denarno zbirko v korist Rdečemu križu, je potrebna, da pristopimo k drugemu delu nabi ralne akcije in sicer k zbiranju blaga za iste namene. Ničesar ne smemo prezreti, ničesar n< smemo opustiti, kar bi lahko prineslo novih sredstev, novih možnosti za oblažitev trpljenja, vsem onim. ki bi bili prizadeti od vojnih grozot in bi iskali pri nas pomoči. Pripravimo za ranjence in bolnike zdravila in postelje, za begunce topla oblačila in lnano, materam in otrokom zaščito in zavetje! Potrebujemo posteljnine, vse potrebno za žimnice in blazine, odeje, koce. rjuhe in preobleke. Potrebujemo brisače, kuhinjsko perilo, posodo in pribor, obleke, obutve in copat. Potrebujemo vse ]>o-trebno za opremo ambulant, nosila, pisalne stroje, najnujnejše instrumente, ovojne potrebščine, postelje mize. stole itd. Mnogo takili sredstev in predmetov le/i in stoji brez*prave uporabne vrednosti po naših hišah. Prosimo našo toplo čutečo javnost, naj prisluhne tudi tej naši upravičeni prošnji. Pomislite, poiščite in darujte. Poglejte po kotih in omarah, kaj bi brez škode lahko jiogrešili ali kaj bi ?. dobro voljo lahko žrtvovali za blagor trpečega. Marljive odbornice Rdečega križa in neumorni bolničarji in bolničarke bodo prihodnji teden v torek, sredo in četrtek od 8. do 12. in od 1^. do 18. ure sprejemali darove, in sicer v šoli na Ledini, Komenskega ulica 19, pritličje, desno v poljanski gimnaziji, Strossmajerjeva št. 4/1. v liceju, Bleiweisova cesta 2/II. Vse zbrane darove bomo nato uredili, desinficirali in shranili v skladišča Rdečega križa za primer potrebe. Odzovite se naši prošnji, bodimo pripravljeni, skrbimo ob času jasnih misli za hude dni! STARO ŽELEZO in druge kovine, vsako količino, kupuje zopet Železnina Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska c. t. Program radio Ljubljana Ponedeljek, 8. julija: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7 15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Kjer je pesem, je veselje (plošče) — 1230 Poročila, objave — I’ Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 19 Napovedi poročila — 19.20 Nae. ura: »Spasovdan« v našem narodu (Jelica Belovič, Belgrad) — 19.40 Objave — 20 Izseljenski kotiček — 20.10 Ljud sko zdravje: Splošne zdravstvene razmere v Sloveniji — 20.50 Večer ljubljanskih konserva-toristov. Torek, 9. julija: 7 Jutranji pozdrav — 7.03 Napovedi, poročila — 7.15 1’isan venček ve-eslili zvokov (plošče) — 12 Vaški umetniki (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Luis Leger slovanofil preteklega stoletja II. del (dr Tomisl, Jagič. Zagreb) — 19.40 Objave — 20 Gospodarski pregled (g. Drag? Potočnik) — 20.10 Zakoni in tajne človeške duše (prof. E. Bojc) — 20.30 Pevski koncert: gdč. Tea Laboš, pri klavir ju g. prof. M. Lipovšek — 22 Napovedi, poročila — 22.15 a ples (plošče). Sreda, 10. julija: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Slovanski skladatelji (plošče) — 12,30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Radijski pihalni kvintet — 14 Poročila — 18.30 Mladinska ura: Opazuj in poskušaj (g. prof. Mir. Adlešič) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 »Nac. ura: Predavanje inšpekcije Narodne obrambe — 19.40 Objave — 20.10 Zavarovanje samostojnih stanov (g. Rudolf Smersu) — 20.30 Pevski koncert: g. Friderik Lupša, član Nar, gled., pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 21.15 Koncert tria Dahlke — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Lahka orkestralna glasba (plošče). Drugi programi Ponedeljek, 8. julija; Belgrad: 20.10 Sonata. Zagreb: 20 Reportaža z romanja v Marijo Bistrico. Sofija: 19 Uverture in valčki. — Praga: 20 Češka nar. glasba. — Trst-Milan: 22.10 Zabavni koncert. Rim-Bari: 20.30 Mozartova komična opera »Beg iz serajlac. — Budimpešta: 20.40 Kopališki koncert. Bukarešta: 19.20 Orkester in solisti. — Sottens: 20.15 Klavir (Mozart, Beethoven). Torek, 9. julija: Belgrad: 20.10 Simf. koncert. Zagreb: 20 Trio. — Sofija: 19 Nar. glasba. — Praga: 21.30 Mozartova glasba. — Trst-Milan: 22.10 Zabaven koncert. — Rim-Bari: 21 Simf. koncert Budimpešta: 21.30 Zbor in godala. — Bukarešta: 20.90 Romunski skladatelji. Sotlens: 20.30 Komedija. Sreda, 10. julija: Belgrad: 21 Verdijeva opera »Othelloi. — Zagreb: 20.30 Smetanove skladbe. — Sofija: 19.30 Donizettijeva opera »Lucia di Lam-mermoor«. — Praga: 20 Filh. koncert. — Trst-Milan: 22.10 Lahka glasba. — Rim-Bari: 20.30 Koze-rija. — Budimpešta: 19.35 Verdijeva opera »Rigo-letto«. — Bukarešta: 20.30 Simf. konc. — Sotlens: 20 Mottujeve skladbe. Četrtek, 11. julija: Belgrad: 21.10 Nar. pesmi. Zagreb: 20 Prenos iz cerkve sv. Marka. — Sofija: 19 Nar. glasba. — Praga: 21.35 Komorna glasba. — Trst-Milan: 22.10 Operetni večer. — Rim-Bari: 20.30 Simf. koncert. — Budimpešta: 20.15 Orkester in bariton. Jtukarcšta: 20.30 Godala. — SoUeus: 20.30 Kvartet. lagoslovitev novega gasilskega doma v Stodeseto pri isritora Maribor, dne 7. julija. Danes so imeli studenški gasilci svoj praznik. Blagoslovili in otvorili so novi gasilni dom, katerega so z veliko požrtvovalnostjo srečno dogradili. Ob 9. dopoldne je bil sprejem gostov in funkcionarjev. Prevzvišenega knezoškofa je zastopal stolni dekan dr. Fran Cukala. Nadalje so se blagoslovitve udeležili okrajni glavar Eiletz, mariborski podžupan Žebot, starešina gasilske župe Maribor desni breg Klemenčič, podstarešina župe Maribor mesto Alfonz Kessler in drugi. Kumice so bile ga. županja iz Limbuša Javnik, ga. Omulec iz Studencev in gdč. Turnšek in Hartberger, istotako iz Studencev. — Sveto mašo je daroval stolni dekan dr. Cukala ob asistenci gvardijana in domačega župnika. Dogodku primerno pridigo je imel istotako g. dr. Cukala, ki je izvršil blagoslovitev novega gasilskega doma. Pri blagoslovitvi je sodeloval moški pevski zbor »Drava« pod vodstvom pevovodje Horvata. Po končani blagoslovitvi je studenški župan in predsednik gasilske čete g. Kaloh pozdravil številne udeležen- Mariborski drobiž Maribor, 7. julija. Smola kolesarjev. V mariborsko bolnišnico so pripeljali kar tri osebe, ki so se ponesrečili pri vožnji s kolesom. So to 37-letoi Anton Ha-mer iz Svečine, 28-letna Polda Petruška s Tez-nega pri Mariboru in Franja Krivčeva iz Hotinje vasi. Prvi dve osebi sta si zlomili desni roki, poslednja pa desna nogo. — V bolnišnico so pripeljali tudi 12-letno Slavico Rihterič iz Počehove. Dekletce je po lestvi splezalo do strehe, odkoder je padlo na tla in si zlomilo desno roko. — Pri skoku v višino si je zlomil desno roko absolvent mariborskega učiteljišča 21 -letni Kar. Bergan. Razne tavine. Mariborska policija je dobila prijave o štirih primerih manjših tatvin. Trgovcu Albinu Cehu na Betnavski cesti je nekdo z dvorišča ukradel 10 praznih vreč, brivskemu pomočniku Francu Prsineku je bilo iz stanovanja v Orožnovi ulici ukraden fotografski aparat, vreden 1.200 din. Kolesi sta bili ukradeni Zasebnici uradnici Danici Sonnvald in posestniški hčerki Mariji Kranjc iz Jablancev. Proslava zadružnega dne. Danes je bila v prostorih kazinske dvorane proslava mednarodnega zadružnega dne, ki jo je organizirala mariborska nabavljalna zadruga drž. usluž-cev. Na proslavi se je zbralo okoli 100 delegatov iz vse bivše mariborske oblasti. Proslavo je vodil predsednik mariborske nabavljalne zadruge Rehar, ki je v svojem uvodnem govoru orisal zgodovino in pomen zadružništva v državi. Naposled je bila sprejeta resolucija, naj se zadružništvo čimbolj razširi, ker je v zadružništvu najvecja poimoč gospodarsko slabših slojev našega naroda. Ustanovni občni zbor zadruge »Obrtniški in vajeniški dom«. Danes predpoldne je bil v restavraciji Slon na Aleksandrovi cesti ustanovni občni zbor obrtniške zadruge, ki naj V Mariboru zgradi obrtniški in vajeniški dom. Zbor je vodil predsednik pripravljalnega odbora I Sojč Po sprejemu pravil so bile volitve. pri katerih je bila predlagana lista s predsednikom T. Sojčem na čelu. Ker g. I. Sojč predsedništva in novega odborniškega mesta ni hotel prevzeti, je bil občni zbor prekinjen in bo v ponedeljek, 15 julija zvečer v prostorih združenja mariborskih obrtnikov. Ljudska knjižnira na Miklošičevi cesti, ki posluje dnevno od 8 do 12 in od 5 do 7, nudi najnovejše knjige iz slovenske, hrvatske in nemške literature. Preden greste na počitnice, se zglasite v knjižnici, da si izberete knjige, ki so tudi med cočilnicami naše najboljše prijateljice. ce in podal zgodovino delovanja gasilske čete v Studencih, ki se je ustanovila leta 1921. Za njim je imel nacionalen govor okrajni glavar Eiletz, ki je poudaril gasilsko in krščansko delo v ljubezni do bližnjega ter je čestital k tako lepemu uspehu in napredku gasilske čete v Studencih. Obenem je izročil predsedniku studenške gasilske čete g. Kalohu red sv. Save V. stopnje. Nato je govoril še starešina župe Maribor desni breg, šolski nadzornik g. Vrane pa je izročil predsedniku g, Kalohu kroniko Studencev in studenške gasilske čete. V imenu župe Maribor mesto je sporočil pozdrave podstarešina g. Alfonz Kessler. Nato so se ljudske množice podale pred cerkev sv. Jožefa, kjer so bile tekme posameznih gasilskih čet gasilske župe Maribor desni breg. Zmagala je četa Studenci proti čeli Pobrežje s prednostjo 0.65 točke. Po tekmi je bil v gasilskem domu slavnostni obed, ki so se ga udeležili vsi udeleženi gostje. Popoldne je bila skupna vaja gasilskih čet župe Maritjor desni breg. Stroški za gradnjo doma so znašali 300.000 din ir je bil že lani dograjen. Izlet ob 89 letnici Mohorjeve družbe Celje, 7. julija. Slovenska javnost se zadnje čase vedno bolj zanima za šmarski in rogaški kraj. Posebno prvi je bil do zadnjega še skoro docela nepoznan, šele po intenzivnem delu tamkajšnjega Tujsko prometnega društva in izdaji dr. Strmškove knjige o zanimivostih, ki jih skriva tudi šmarski okraj, se je zanimanje zanj stopnjevalo. In tja so v soboto zjutraj odhiteli uslužbenci Mohorjeve tiskarne in knjigoveznice s vojim ravnateljem dr. Kotnikom in urednikom dr. Pogačnikom. Izlet je vodil dr. Strmšek, ki je porabil vsak trenotek, da je mogel izletnikom razlagati zgodovinske zanimivosti.' Tako so udeleženci videli kužna znamenja, sramotilne stebre, rojstni kraj svete Heme. Sv. maša je bila na Sveti gori. Daroval jo je urednik dr. Pogačnik, peli pa so uslužbenci pod vodstvom skladatelja A. Mihelčiča. Istočasno je daroval sveto daritev tudi celjski kaplan g. Korban, ki se je tuli udeležil izleta. Kosilo so imeli v Svetem Petru. Ob tej priliki so se spomnili 80-letnice ustanovitve. V nagovorih, ki so jih imeli: tamošnji župan g. Zorenč, ki je izrazil veselje, da so pohiteli na izlet ob tej priliki prav v ta kruj; ravnatelj dr. Kotnik, ki se je županovemu jx>zdravu zahvalil, nakar je v lepih besedah očrtal notranje delo tiskarne odnosno vseh, ki pridejo pri iem jjoslu vpo-štev. Izrazil je svoje priznanje in pohvalo vsem, ki kakor koli pripomorejo k uspehu. Ustanovitve te tako važne ustanove se je spomnil tudi uslužbenec g. Jurač, ki je poveličal predvsem delo onih ki so postavljali temelje, iz katerih je izšla luč za slovensko ljudstvo, ki naj vidi v Mohorjevi družbi svojega zvestega vodnika tako v narodnih, verskih ali socialnih ozirih. Popoldne so si udeleženci še ogledali cerkev Marija na Pesku,^ Olimlje, .Sladko goro, nakar so se ustavili še v Šmarju pri Jelšah, kjer so na prisrčen način proslavili 70-letnico rojstva knjigoveškega mojstra g. Trčka. Članom in članicam SDZ. Letošnji tabor Slovenske zveze bo v Kamniku in sicer za članice od sobote, 20. julija zvečer do torka, 23. julija zjutraj, za člane pa od srede, 24. julija zvečer do sobote, 27 julija zjutraj. Točna navodila in spored tabora dobite v 7. številki Stražnjih ognjev. Dostop na tabor bo dovoljen samo onim, ki bodo imeli članske izkaznice. Če si jih še niste nabavili med letom, jjošljite takoj sliko (na hrbtu ime in priimek, rojstno leto in kraj rojstva ter šolo in razred, kjer je kdo član krožka.). Prav tako je izkaznica potrebna tudi za četrtinsko vožnjo. Bog, narod, država! Zvezno vodstvo SDZ. Tekme za mali srednjeevropski pokal BSK je izpadel iz tekmovanja, Gradjanski pa je igral ponovno neodločeno Ferencvaroš : BSK 2:0 (0:0) Budimpešta, 7. julija. V polfinalni tekmi BSK — Ferencvaroš se je madžarskemu državnemu prvaku posrečilo zagotoviti si zmago in vstop v finalno borbo. BSK je izpustil prejšnjo nedeljo v igri s Fe-rencvarošom v Belgradu lepo priliko, da dospe v finale. V igri, ki bi se morala končati najmanj š 4 : O, je BSK zmagal zaradi svojega neodločenega napada z t : O, tako da je odšel v Budimpešto z majhnimi izgledi na zmago. Vendar je danes BSK tudi v Budimpešti imel priliko, da premaga madžarskega prvaka, in to zlasti v prvem polčasu, ko je BSK imel iniciativo v svojih rokah. Ponovilo se je isto kakor v Belgradu. Zaradi neodločnosti in premajhne borbenosti njegovih napadalcev je BSK v drugem polčasu podlegel madžarskemu prvaku. Ifjra se je pričela ob 6 popoldne pod vodstvom dunajskega sodnika Misa. BSK je v začetku igral zelo nervozno do pete minute. V 6. minuti je levi krilec Nikolič imel prav lepo šanso za gol. V 7. minuti jo je Božovič zastreljal. Šele v 10. minuti je Ferencvaroš izvedel prvi napad, v 20. minuti pa drugi napad. V 26, minuti je madžarski vratar Čikoš komaj ubranil ostri strel Vujadinoviča. V 37. minuti se je ponovil nevaren napad BSK-a, in sicer lavega krila Nikoliča, ki pa je streljal oster strel poleg prečke. V drugem polčasu se je položaj spremenil. Madžari so ohrabreni od temperamentnega občiristva ostro pritisnili in prisilili BSK v obrambo. Glavno breme igre je nosila BSK-ova obramba, ki se je do 20. minute uspešno borila z razigranimi Madžari. V 20. minuti se Šarosi III. prebije in fingira, kot da bi streljal na gol. Mrkušič zapusti vrata in se vrže proti Šarosiju, ki pa je v tem trenotku žogo podal levi zvezi Finta, ki je poslal žogo v prazna vrata. V 26. finuti sledi oster napad BSK-a, ki je končal z dvema zaporednima streloma desnega krilca Glišoviča, ki pa ju je vratar šikoš ubranil. V 29. minuti je bil centarhalf BSK-a Dragiševič ranjen in je zapustil igrišče. S tem je bil BSK precej oslabljen, kar je izkoristil Ferencvaroš, V 31. minuti je levi half Lazar povečal z ostrim strelom iz 16 metrov na 2 : 0. Po nekaj minutah se je Dragiševič vrnil z ob- vezano glavo in zavzel mesto na levem krilu. V 35. minuti je BSK imel zadnjo šanso, da zmanjša rezultat, toda ostri strel Dragiševiča i‘e šel poleg same prečke. Kmalu zatem se je ončala tekma z 2 : 0 za Ferencvaroš, oziroma s skupnim rezultatom 2 : 1, ker je BSK zmaga! v Belgradu z 1 : 0. Z današnjo zmago se je Ferencvaroš plasiral v finalno borbo za srednjeevropski pokal. Rapid: Gradjanski 0:0 Bukarešta, 7. julija. Pred 20.000 gledalci se je na stadionu Oleš odigrala polfinalna tekma za srednjeevropski pokal. Kljub temu, da se je pričakovala sigurna zmaga Romunov na lastnem terenu, ki so v borbi z Gradjanskim preteklo nedeljo v Zagrebu uspeli odigrati z 0 : 0, je danes pričakovana zmaga izostala. Gradjanskemu je uspelo ohraniti neodločni rezultat, tako da se bo odigrala še ena tekma med obema kluboma, in sicer na nevtralnem terenu, verjetno v Budimpešti prihodnjo nedeljo. Kolesarske dirke ZSK Hermesa na Podutiku Ze osmič je ZSK Hermes priredil letos svojo tradicionalno krožno dirko na podutiški progi. Kakor vsako leto, tako so tudi letos prijavili svojo udeležbo najboljši slovenski kolesarji. Žal le, da ni prišlo več Mariborčanov in pa Zagrebčani. Podutiška proga je zaradi svoje preglednosti ena najhva-ležnejših prog za tovrstne dirke. Proga je lepa, toda izredno težavna zaradi podutiškega klanca. Na tern klancu morajo dirkači pokazati res vse svoje znanje in trening. Klanec se namreč ponavlja tolikokrat, kolikor krogov dirkači vozijo. Prvi krog, drugi in tretji še nekako gredo. Ko se pa začne dirkačev prijemati utrujenost, ko imajo že nekaj kilometrov v nogah, pa kmalu začno odstopati oni, ki niso dovolj trenirani. Prav zaradi tega bi na tej progi tako radi videli tudi kake Zagrebčane, o katerih beremo, da dosegajo v letošnji sezoni neverjetno lepe uspehe. Pri vseh skupinah, v katere je prireditelj dirkače razdelil, se je takoj poznalo, kdo je šel dirkat dovolj pripravljen in kdo je precenjeval svoje moči. Samo s tem si tudi lahko razlagamo veliko število dirkačev, ki so odstopili, preden so prišli na cilj. Podutiška proga je namreč silno varljiva. To najbolj vedo oni, ki so jo prevozili samo enkrat, potem pa so šli med skupino turistov ali juniorjev vozit. Prireditelj je vse prijavljene dirkače razdelil na tri skupine, in sicer turiste, juniorje in seniorje. Turisti. Prvi so se podali s kolesi na progo turisti. Star-tali so pri gostilni Martinc v Zgornji šiški. Od tod so zavili skozi Koseze, Podutik, Glince, Delnice, Zj^puže, Dravlje in spet nazaj v Zgornjo Šiško do gostilne Martinc. En Krog meri točno '8 km. Proga je ravna; edina v*pttina je podutiški klanec. Turisti so imeli prevoziti dva kroga — torej 16 km. Začelo jih je osem, na cilj pa jih je prišlo le pet. Podutiški klanec je prenekaterega preplašil, da bi ra šel grizt v drugo. Pri turistih je bil naslednji vrstni red: 1. Sušnik Janko (Hermes) 28:15. 2. liakef Franc 29:44. 3. Jerina Tone 30:31. 4. Kleindienst Rudolf 30:57. 5. šiška Jože 30:58. Juniorji. Takoj po končani dirki turistov so začeli juniorji. Kar šestnajst se jih je podalo na isto pot. Tod so bile moči že mnogo bolj izenačene. Glavna skupina se je tesno držala skupaj ves čas. Tako so prišli tudi na cilj. Sodniki so imeli mnogo truda, da so jim določili vrstni red. Razlika med posameznimi dirkači je bila malenkostna: pol ali cela ('ilžina kolesa. Zato tudi v času med prvim in onim, l.i je na sedmem mestu, ni skoraj nobene razlike. Toda tudi vsi juniorji niso zdržali osem krogov ali 40 kilometrov, kolikor bi morali. Sedem jih je odstopilo že prej. Samo podutiški klanec! Tehnični rezultati so bili: 1. Mrak Milan (Zarja, Jesenice) 1:18. 2. Berlič Lado (Ljubljana, Edinstvo) 1:19. 3. Kosi Slavko (Edinstvo) 1:19.1. 4. Malenšek Jože (Ljubljanica) 1:19.2. 5. Bizilj Albin (Ljubljanica) 1:19.3. 6. Mulej Alojz (Zarja, Jesenice) 1:19.4. 7. Korenin Franc (Edinstvo) 1:19.5. Seniorji. Sedem minut za startom juniorjev je bil start seniorjev, deset po številu. Seniorji so imeli prevoziti 8 krogov, kar znaša 64 km. Glavna skupina štirih dirkačev se je ves čas držala drug drugega. Toda tudi tod so nekateri omahovali. Po tretjem krogu so odstopili trije. Po četrtem pa je podutiški klanec premagal še dva vozača. Ostala skupina petih pa se je kar držala skupaj. Šele v zadnjem krogu je nastala med dirkači majhna razlika. Krasno borbo sta v končnem finisu nudila Peternelj in Podmilščak. Za pol dolžine prednjega kolesa se je Podmilščaku posrečilo, da je premagal svojega re-nomiranega nasprotnika. Borba je bila zares lepa. V kratkih presledkih so sledili še ostali trije dirkači. Tehnični rezultati so bili: 1. Podmilščak Franc (Edinstvo) 2:03.19, 2. Peternelj Janez (Hermes) 2:03.19, 3. Grabnar Franc (Hermes) 2:03.30, 4. Sodec Karel (Maraton, Maribor) 2:09, 5. Goreru; Viktor (Zarja, Ljubljana) 2:09.1. ZSK Hermes je dirko prav dobro pripravil. Pripravil pa je za vsak primer tudi Rdeči križ. Danes se je izkazalo, da je bil ta ukrep povsem na mestu. Nihče ne ve, kdaj se lahko kaj zgodi, zlasti če je na cilju in ob progi toliko ljudi, kakor jih je bilo danes. Ta previdnost je bila prav na mestu! Hvala Bogu, da kakih večjih nesreč ni bilo. Med seniorskimi dirkači se je na ovinku zaradi gramoza na cesti ponesrečil Zagrebčan Poldruga. Spodrsnilo mu je in je padel ter se ogrebel po životu in glavi. V restavraciji so ga takoj obvezali in ga odpeljali v bolnišnico, kar pa skoraj ni bilo treba, ker poškodba ni bila težka. Mnogo večja nesreča pa bi se kmalu zgodila po končanih dirkah. Na cilju in na cesti je bilo seveda mnogo ljudi. Tedaj pa je nenadoma s precejšnjo brzino privozil neki privatni avto, ki je podrl dva gledalca: nekega dekleta in nekega fanta. Oba ponesrečenca so takoj zanesli k Rdečemu križu, kjer so ju pregledali, zasilno obvezali in nato odpeljali v bolnišnico. Hvala Bogu, tudi ta nesreča ni bila težka. Strahu pa je bilo več kot preveč. Državno kajakaško prvenstvo na dolgi progi V izvedbi ljubljanskega Kajak kluba je bilo danes zgodaj popoldne na Ljubljanici državno kajaki ko prvenstvo na dolgih progah, ali kakor ka-jakaši to imenujejo kajakaški maraton. Kajakaški šport je nedvomno eden najlepših športov, vendar imamo v Jugoslaviji doslej le tri kajakaške klube: dva v Zagrebu in enega v Ljubljani. Zgledno delo ljubljanskega Kajak kluba je prineslo našim tekmovalcem v borbi z Zagrebčani že prav lepe uspehe. Pri nedavnem kajakaškem prvenstvu v divjih vodah so naši tekmovalci dosegli neprimerno lepše uspehe kakor Zagrebčani. Tedaj je tekmovalo tudi precej več čolnov kakor pa danes. Danes pa sta startala v tekmah enojk in dvojk le dva čolna ljubljanskega Kajak kluba. Tako majhno število tekmovalcev preseneča skoraj vsakogar, saj vemo, da razpolaga agilni Kajak klub v Ljubljani s prav odličnimi tekmovalci. Treba pa je pripomniti, da naš ljubljanski Kajak klub več tekmovalcev sploh ni mogel postaviti, ker nima večjega števila tekmovalnih čolnov, ki so potrebni za to disciplino tekmovanja. Za kajak tekme na dolgih progah so namreč potrebni prav posebni čolni, katerih pa naši tekmovalci nimajo v zadostnem številu. Navadni kajak čolni so namreč pretežki. Zagrebčani so za vsako disciplino, torej za borbo dvojk in za l-^rbo enojk postavili po dva čolna s prav dobrimi vozači. Borba med posameznimi tekmovalci je bila torej zaradi tega izredno zanimiva. Start je bil ob 13 pod železniškim mostom v slrugi Ljubljanice. Najprej so startale dvojke, skupaj trije čolni. Tri minute kasneje pa tri enojke. Že takoj v začetku so se v precej veliki in idilični slrugi Ljubljanice razvile med posameznimi čolni ostre borbe. Zlasti v dvojkah sta Zagrebčana Ru-žinski in Gluhak ostro začela, da bi se čim prej otresla odlične slovenske dvojice Gabršek-Mala-hovsky^ Slednja dva sta pa kakor senca sledila ves čas Zagrebčanoma. Proti koncu proge — prireditelj je namreč progo označil s kilometri tako, da so tekmovalci ves čas prav dobro vedeli, koliko imajo še prevoziti — pa je naša dvojica potegnila še ostrejše, in je res prišla za nekaj sekund prej na cilj kakor pa Zagrebčana. Takoj za ljubljansko dvojkro sta bila oba Zagrebčana Ružinski in Glu- hak. Osem minut kasneje pa še tretja zagrebška dvojica. Prav tako pa je bila zanimiva tudi borba enojk. Vsi trije so se v močnem tempu tri minute kasneje pognali za dvojkami. V tej konkurenci pa je prišel kmalu do veljave boljši in rutiniranejši Zagrebčan Vincenc Mirko. Ljubljančan Drovenik je zaostal za njim na cilju tri minute. Štiri minute za njim je prišel drugi Zagrebčan. Tehnični rezultati so bili: Enojke: 1. Vincenc Mirko (Marathon, Zagreb) 1:05,32, 2. Drovenik Branko (Kajak, Ljubljana) 1:08.32, 3. Gluhak (Maraton, Zagreb) 1:12.55. Dvojke: 1. Gabršek-Malahovskv (Kajak, Ljublj.) 1:02.53, 2. Lužinski-Gluhak (Maraton, Zagreb) 1:02.59, 3. Tatalovič-Sjevan (Maraton, Zagreb) 1:10.43. Organizacijo tekmovanja je izvedel ljubljanski Kajak klub in je bila v vsakem oziru vzorna. Se* veda pa tudi to pot ni moglo biti brez protestov. Zagrebčani so zaradi nesrečnega trka prvjii dveh dvojic vložili protest, češ da je to vplivllo na vrstni red v borbi dvojk. K temu moramo pripomniti le naslednje: trk je bil kaka dva kilometra pred ciljem in je bil Ve nesrečno naključje, ki ga nista zakrivila niti Zagrebčana niti Ljubljančana. Po dveh kilometrih sta imela Zagrebčana več kot dovolj prilike, da bi dosegla prvo mesto, če bi bila res boljša. Zato pa je ta protest tudi imel tako usodo kakor zasluži. Tekme za juniorsko teniško prvenstvo V soboto in nedeljo je priredil SK Ilirija tekme za juniorsko teniško prvenstvo. Junior-iev se je prijavilo šestnajst, juniork pa osem. Juniorke so bile kmalu gotove, ker jih ni bilo in se jim tako ni bilo treba boriti Kjer ni tekmovalcev je boj kratek. Fantje pa so vzeli tekmovanje bolj zares in so se pridno podili po igrišču oba dni. V finale sta prišla Milavec in Luckman. Slednji je v hudi in uspešni borbi premagal svojega nasprotnika z 6 : 2, 6 : 2 in si tako priboril juniorsko prvenstvo. Juniorski atletski meeting SK Celja Celje, 7. julija. SK Celje je priredil danes dopoldne ob sodelovanju atletov ljubljanske Planine in Ilirije ter Maratona in Železničarja iz Maribora lepo uspel juniorski miting, na katerem so bili doseženi nekateri prav dobri rezultati. Tudi organzacija mitinga je bila na mestu. Rezultati: 100 m: 1. Hanza (Ce) 11.4!, 2. Hrovatin (Z) 11.8, 3. Zanta (M) 12.1. Krogla: 1. Deržek (C) 14.461, 2. Gala (Z) 13.27, 3. Turman (P) 13.01. Višina: i. Babič (M) 170cm, 2. Benedičič (M) 160 cm, 3. Turman (P) 155 cm. 1000 m: 1. Kos (C) 2.58,4, 2. Benedičič (M) 3.05, 3. Robič (M) 3.07. Disk: 1. Kopač (C) 36.13, 2. Gala (Z) 36.05, 3. šišernik (M) 35.75. 200 m: 1. Hanza (C) 25; 2. Hrovatin (Z) 25.2, 3. Zonta (M) 26. Dalja: 1. Leban (Z) 5.67, 2 Metelko (Z) 5.61, 3. Horvat (M) 5.48. Kladivo: 1. Rus (P) 31.93, 2. šišernik (M) 31.28, 3. Gala (Z) 28.86. Troskok: 1. Franček (Z) 12.26, 2. Horvat (M) 3. Horvat (M) 11.40, 4. Gala (Z) 1131epim um 11.40, 3. Gala (Z) 11.40. Kopje: 1. Franček (Z) 40.87, 2. Kopač (C) 36.37, 3.šešernik (M) 33.87 (sen. kopje). Kladivo sen. (izven): 1. Pleteršnik 31.05, 2. Radič 28.86. Teniški turnir ISSK Maribor Na lepih prostorih ISSK Maribora je bil danes turnir gospodov v dvoje. Nastopilo je deset parov prireditelja, kateri so v ostrih igrah pokazali prav lep šport. Prvenstvo parov sta si osvojila Tončič in Korenčan z zmago nad parom Albaneže-Skapin z rezultatom 7:5, 6:4. Tretje mesto je dobil par Der-gan-Jagodič z zmago nad parom Kobi I.-Kirbiš z rezultatom 6:4, 4:6, 6:3. Turnir je obiskalo precej gledalcev. Nagrade za zmagovalce je podaril znani podpornik belega športa g. Mastek, ki je tudi sam nastopil v turnirju. Brez dvoma je malo klubov v državi, ki bi mogli postaviti na tako prireditev kar 20 v glavnem izenačenih parov. Mariboru se obeta s tem naraščajem še prav lepa bodočnost v tenisu. Mariborski šport Današnjo nedeljo je bilo v Mariboru več lepih športnih prireditev. Na stadionu SK Železničarja sta se v finalni tekmi za prvenstvo Slovenije srečali mladinski moštvi ISSK Maribora in SK Ljubljane. Mariboračni so predpreteklo nedeljo izgubili prvo tekmo v Ljubljani s 5:0. Danes so upali, da bodo ta rezultat popravili v taki meri, da bi si priborili celo močno zmago. Vendar pa se jim to kljub lepi igri in številnim ugodnim prilikam ni posrečilo. Dosegli so le rezultat 1:1 (1:0) in so tako morali prepustiti časten naslov prvaka ljubljanskim tovarišem ISSK Maribor : SK Ljubljana 2:1 (1 : 0) Sledila je nato tekma prvih moštev imenovanih dveh klubov. Mariboračni so zadnjo nedeljo ponovno finalno tekmo za prvenstvo Slovenije izkoristili za močan trening in so povabili iigino moštvo SK Ljubljano. Tekma sama ni nudila posebno dobrega športa. V prvem j>olčasu so Mariborčani absolutno gospodarili na igrišču in so Ljubljančani le redkokdaj prišli do 16 metrskega prostora pred mariborskimi vrati, pač pa je bila Ljubljana v drugem polčasu daleč močnejša. Pri Ljubljančanih se je pokazala solidna šola, saj je vsak posameznik prav dobro obvladal žogo, nasprotno pa je imel ISSK Maribor slab dan. Igralcem je manjkalo požrtvovalnosti. Okrog 600 gledalcev, ki so pričakovali lepo borbo, je odšlo precej razočaranih. Zmaga Maribora je bila sicer zaslužena, lahko bi pa bila še lepša. Tekmo je sodil gosjx>d Konič. Motorne dirke v Zagrebu Zagreb, 7. julija, b. Današnjim motorističnim tekmam v Zagrebu je prisostvovalo nad 8000 gledalcev. Bili so zastopani zagrebški klubi in ravno tako klubi iz Slovenije. Avtoklub iz Ljubljane, Avtoklub iz Maribora, Ilirija, Hermes in Nebojša iz Belgrada. Tekme so se začele nekoliko po 4 na dirkališču Miramar. Rekord Taze je dosegel prvak Schneevveiss (Nemčija) s 27:1.5, kar odgovarja povprečni brzini 99.260 km na uro. Katergorijo 500 ccm s šestimi krogi je obdržal istotako Sclinee-\veiss s 4.48 odnosno brzino 96.408 km na uro. Nacionalni rekord Staže je dosegel Ante Uroič iž Zagreba, Ludvik Starič (Hermes) 29 sek. odnosno 93.960 km na uro. Nacionalni rekord kategorije do 550 ccm drži Ludvik Starič iz Ljubljane z 2:59 odnosno 90.468 km na uro. V prvi predtekmi novincev, kjer se je vodila v glavnem borba med Dogmanovičem (Motoklub Zagreb) in Podberškom (Hermes iz Ljubljane), je bilo sedem voznikov. 1. Dogmanovič 3:58.2, 2. Podberšak (Hermes) na motorju Puch. V drugi predtekmi novincev: 1. Met (Motoklub Zagreb) 3:34, 2. Emil Trampuš (Hermes). Kategorija A športnih motorjev do 250 ccm: 1. Jerko Babič 3:32.4, 2. Franjo Ukovič 3:45.4, 3. Janko šiška (Ilirija) 3.58. V kategoriji turističnih motorjev 200 cvm: 1. Virgilij Kavčič (Hermes) na motorju Monet 175 ccm 3:50.3, :. Zvonko Leka (Zagreb) na motorju Puch 3:57.2, 3. Podberšak na motorju Puch 3:56.8. Sledila je kategorija solomotorjev hrvatskih motoriziranih stražnikov. Kategorija C športnih motorjev do 500 ccm: 1. Ludivk Starič na motorju JAP 3:09.8, 2. Kopič 3:28.2, 3. Ukovič 3:42.2. — V kategoriji turističnih motorjev do 1500 ccm: 1. Edvard Likar (Zagreb) 3:45.8, 2. Ukovič 3:50, 3. Soštarko 3:53.4. — Finale za voznike novince: 1. Met 3:26, 2. Trampuš (Hermes) 8:50.2, 3. Niko'a Zupanovič 3:57.2. — V kategoriji B športnih motorjev do 350 ccm: 1. Jerko Babič 3:31.8, 2. Emil Trampuš 3:34.4, 3. Franjo Antonič 3:47.6. — Slovenec Ponikvar in domačin Dogmanovič iz Zagreba sta se v četrtem kolu zapletla "in oba padla. Odnesla sta samo nekoliko prask. Kategorija turističnih motorjev 125 ccm: 1. Valten Sancini (Hermes) 4:08, 2. Nikola Šujevič (Zagreb) 4:15, 3. Gabrijel Cre-pinko (Varaždin) 4:15.4. — Kategorija športnih motorjev do 1000 ccm: 1. Ludvik Starič 3:06.6, 2. Kopič 3:24.2. — Izven tekem je je poskušal Luzar popraviti rezultat, a ni uspel. Na koncu je bila še tekma motorjev s prikolicami hrvatskih motoriziranih stražnikov. V žiriji so bili Dresdener, Kolar, Krušnjak, Štrban in dr. Veselko, Priprave za novo ustavo v Francisi Francoska vlada uradno razglaša pretrganje zvez z Anglifo Ženeva, 7. julija. DNB. Francoski radio poroča: Petainova vlada je sprejela sklep, da se poslanska zbornica in senat sestaneta na sejo v torek, dne 9. julija. Včeraj so se sešli francoski senatorji in poslanci. Ni bila to običajna seja, pač pa so se senatorji in narodni poslanci posvetovali ob navzočnosti Lavala, Marqueta, Pomareta, Ibarnegaraya o položaju, zlasti pa o vladnih osnutkih za ustavno preosnovo. Eden od poslancev je zastopal mnenje, da je treba sestanek senata in poslanske zbornice preložiti. George Monet je v imenu socialistov izjavil, da je parlament pripravljen sodelovati z vlado pri izdanju nove ustave. Pierre Laval je poudaril predvsem potrebo, da je treba začeti z delom za obnovo francoskega naroda na novi podlagi. Posebno je poudaril, da vlada želi uvesti v Franciji nov red ter da v sedanjih razmerah očitkov, ki so formalnega značaja, ni mogoče vzeti v poštev. Danes popoldne je bil drugi sestanek senatorjev in poslancev ob navzočnosti ministrov. Ministrski svet je prerešetal diplomatski in pomorski položaj, ki je nastal po neupravičenem napadu, katerega je izvedla 4. julija močna angleška eskadra na fiancoske ladje, zasidrane v Mers el Kebiru. Z ozirom na te hude dogodke je ministrski svet sklenil pretrgati diplomatske od nošnje z Veliko Britanijo. Razen lega je ministrski svet izdal ukrepe glede preskrbe s hrano, elede prevoza in pošte. Blejske novice Bled, 7. julija. Danes je bilo na Bledu spet precej živahno. Tudi iz okolice je prišlo, zlasti iz Ljubljane in Kranja, mnogo turistov, ki so ostali na Bledu ves dan. Pa tudi naši državniki, ki se nahajajo na Bledu, niso počivali. Zunanji minister dr. Cincar-Markovič se je zadržal skoro ves dan v svojih apartmanih v hotelu »Toplice« in se je v teku dneva tudi večkrat razgovarjal z našim veleposlanikom v Ankari dr. Šumenkovičem. Okoli 4 popoldne sc je dr. Šumenkovič odoaljal z avtomobilom 1 ' rr s, 1 ■ ' ■ , / .' ~ ,V- ' 1 '■ ti:.>11 »• » ► ,U . * vJ,"« 1 i f t i 'i I r * ', '» . i / i' . * * 1 , i. Zunanji minister dr. Circar-Markovič odpotuje danes z večernim brzovlakom v spremstvu veleposlanika dr. šumenkoviča in šefa kabineta dr. Sečeroviča v Belgrad. Bled, 7. julija. Danes dopoldne so se pripeljali na Bled prvaki Jugoslovanske nacionalne stranke: podpredsednik Jovo Banjanin, dr. Grga Andjelinovič in dr. Albert Kramer. Prvaki JNS so se zadržali v hotelu »Toplice« in so se tudi dalj časa razgovar-jali z našim veleposlanikom v Ankari dr. šumenkovičem. Banjanin in dr. Andjelinovič ostaneta na Bledu dalj časa. V nedeljo 7. julija je v Oselnici ob Dravi umrl župnik č. g. Ferdinand Ciuha. Romanje v Marijo Bistrico Zagreb, 7. jul. b. Danes je bilo v Marijo Bistrico tradicionalno romanje mesta Zagreba v znak proslave 1300-letnice pokristjanjenja Hrvatov. Procesija se je začela ob 8.30 in jo je vodil hrvatski metropolit dr. Stepinac. Procesiji so prisostvovali tudi zagrebški župan Starčevič in predstavniki ban. oblasti. Pri tej priliki so bili običajni govori. Popoldne ob 4 so bile pridige in blagoslov. Romarji, ki se vrnejo iz Marije Bistrice v Zagreb peš, bodo odšli iz Bistrice jutri ob 5 zjutraj in bodo slovesno sprejeti zvečer v Zagrebu. Vesti iz Belgrada Belgrad, 7. iulija. m. V Petrovgradu (Vel. Beč-kereku) sta se danes mudila prometni minister inž. Beslič in trgovinski minister dr. Andres. Mi-nster inž Beslič se je razgovarjal s pristaši JRZ, minister dr. Andres pa je obiskal trgovsko zbornico ter pregledal delovanje tamkajšnje tehnične šole. NiS, 7. julija, m. V Nišu se je danes izvršila slovesna blagoslovitev temeljnega kamna za palačo moravskega orožniškega polka. Predsednika Cvetkoviča je pri slovesnosti zastopal ban moravske banovine Krasojevič. Banjaluka, 7. julija, m. V Banjaluko je včeraj prispel verski poglavar jugoslovanskih muslimanov reis-ul-ulema Spaho, Za JngonlnTimnlrn tiskarno * Ljubljani: Jofe KramariS. — Izdajatelji Inž. JoJe Sodja. — Uredniki Mirko Javornik. — Rokopisov ne vrafama MfcAtaaflMfctti IMm MMUm tt dta, m 1~nn~fl1ri » dte. Uvedoitomi ffnntol— ■*« «411. Teleta M. 4Mt do 4MS. Uprava« Kopitarjeva ulica «.