Eatoliih cerkven list.
Danica izhaja vsak petek načeli poli, in velja po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četert leta 1 gld. ;*> V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld.. začetert leta lgl.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poj
kr.
poprej.
Tečaj XXXIII.
V Ljubljani 19. listopada 1880.
List 47.
Cerkvene himne.
Poslovenil Janez Bile. (Dalje.)
O Mariji sedem žalosti.
II.
(Sumae Deus elementiae.)
O Bog neskončne milosti, Sedmero Deve bolečin, In rane, ktere nosi Sin, Daj prav nam premišljavati.
Naj srečo nam darujejo Neštete Devine solze; Sej one vmiti morejo Vesoljne zemlje madeže.
Premišljevanje pregrenko Peterih Jezusovih rdn, In žalostne Device stan Neskončna radost naj nam bo.
Naj Jezus slava Ti doni, Ki si prelil za hlapce kri; Z Očetom, z Duhom blaženim Na vekomaj preslavljanim! Amen.
III.
(Jam toto subitus vesper.)
Približaj naglo se večer koncem sveta, In s solncem dan prestrašni pade naj v zaton, Ko gledam groznega umora divji čin, Prigodbe tek božanstvene.
Gledavka Mati britki smerti bila si, Britkosti polna, serca v persih močnega, Ko dragi Sin viseč na križu vmiral je, In zdihoval iz globočin.
Pred Tvojimi očmi viseči kervavi, Obsekan z biči, odpertih ran je zdelan ves, Vse to, o Mati, b temi neštevilnimi Ti zbada dušo in serce.
Joj, slina, v lice vdarci, biči, rane vse, In žeblji, žolč in pelin, goba, sulica, In žeja, krona tem jeva in kri — to vse Je stiskalo serce sveto.
Pa bolj junaška, kot mučenci vsi stoji Devica med terpljenjem, čudež novi glej; Umirajoča Mati vendar ne vmerješ, Ko te britkosti zbada meč.
Trojici sveti bodi slava, hvala, čast, V ponižnosti, katero prosimo kleče, Naj nam enako Devini da moč, krepost, Ko terla bode nas britkost Amen.
(Dalje sledi.)
Pismo zrelega Oeeia Leona XI i M ao Pariškega nadškofa.
O preganjanji menihov na Francoskem.
(Konec.)
Ker pa po Našem poslancu naznanjene pritožbe niso nič pomagale, smo že imeli namen, da bi po dolžnosti in oblasti apostolski Svoj glas povzdignili zoper to, kar se je v zatrenje cerkvenih redov godilo, in kar se je imelo v prihodnje goditi. — Med tem pa se je Nam naznani] o, da bi se moglo od zverševanj dekretov še odjenjati, ako bi cerkveni redovi v posebnem pismu izrekli, da oni nimajo nič pri politiških gibanjih in pre-membah, in da se v svojem obnašanji in djanji niso kacih strančarstev vdeležili.
Veliko in tehtnih vzrokov Nam je na to kazalo, da bi od načelnikov samih radovoljno ponudeno pogoj o sprejeli, ker razun tega, da ne katoliškim naukom in ne časti cerkvenih redov ni bila nasprotna, je imela tudi to korist, da bi odvernila od francoske dežele silo veliko škodo, ali pa je bilo znati, da utegne neprijatlom iz roke iztergati nekako orožje, ktero velikrat v škodo cerkvenim redovom zlorabijo.
Jasna in dognana reč je Nam in le-temu apostolskemu Sedežu, čemu in zakaj so pobožni redovi v katoliški Cerkvi vstanovljeni: da se namreč v redovnikih samih čednost rodi, dopolnuje in doverši; v dotiki njihovega življenja z zunanjstvom, ki je pri vsakem posebna, pa nimajo nobenega druzega cilja, razun ali bliž-
njega večno zveličanje, ali pa zlajšanje revšin človeškega rodu, za kar si s prečudno marljivostjo prizadevajo dan na dan brez prenehanja. — Gotovo je, da katoliška Cerkev nobene deržavine oblike ne graja in ne obso-juje; in kar je od Cerkve same v splošni prid vstanov-Ijeno, zamore vspeševati, naj si je oblast in pravica vlade v eni ali v več rokah. Apostolski Sedež pa, ki o raznih časih in spremembah deržav mora svoje opravila z načelniki ljudstva zverševati, edino to hoče in pričakuje, da je keršanska reč varna; dotikati pa se pravic deržave, čigar koli so, ona noče, in hoteti ne more. In da se v pravičnih rečeh, zarad ohraujenja reda, v čemur je temelj očitne varnosti, načelnikom mora pokoršina skazovati, tega nihče ne dvomi; iz tega pa ne sledi, da se s pokoršino poterjuje, če je ali v deržavni vstavi ali v vpravi kaj krivičnega.
Ker so to splošne veleve « čitnega prava pri katoličanih, ni bilo ntč zadei žka, da bi se ta izjava ne izrekla - V tej reči je pa nekoliko čudno, da ta po naj važniših nagibih pretehtani, in iz keršanskega in družbinskega ozira sprejeti svčt je razžalil manj dobro-voljne cenivce in sodnike, može sicer poštene, ki se za brambo katoliške vere resno in bistroumno prizadevajo. Da taki to zadevo prav cenijo, jim je dosti vediti, da omenjena izrekba se ie zgodila po obLsti, ali opominu ali saj privoljenji škofov. Zakaj jasno je, da predstoj-ništvo in skerb pri zadevah, ki se štejejo h katoliški veri, je pravica aposteljnov, ktere je postavil Sveti Duh vladati Cerkev Božjo; drugi pa da morajo biti po iložni in pokorni.
Ko se je tedaj ta zahtevana izrekba predložila, je bilo viditi, d.i se je duhovnim družbinstvom manj bati. — Silno žalostno pa je, da so vladavci francoske republike izvolili nadaljevati v tem, kar so bili nastavili: in že Nam od ondod dan na dan prihajajo bridke naznanile, da tudi ostale družine duhovnih redov so začeli razganjati, potrebljevati. To novo pokončevanje, ktero francosko deželo zadeva, Nas prehudo žali, gr zovito peče, in obžalujemo in studimo krivico, ki se vsekuje katoliški Cerkvi.
Ce pa tudi vojska razdraženo razsaja in se ne daleč kažejo še hujši bojevanja, je Naša dolžnost cerkvene naprave povsod z nepremagljivo močjo in stanovitnostjo varovati, serčno in velikodušno braniti pravice, ki so Nam na vest izročene. — In pri tem se popolnoma zauašamo, da se Nam ne bo pogrešala ne tvoja pomoč, ljubljeni Naš Sin, in ne druzih častitljivih Bratov, ki nikoli ne jeniajo Nam svoje serčne podložnosti in izverstne dobro volj nosti na vse načine skazovati. Z vašo pomočjo bomo po milosti Božji to dosegli, da se v teh tako groznih časih in okolišnah ohrani tista prečudna zveza, ki iz vere in ljubezni izhaja, in ki mora keršanske ljudstva, vse škofe in naj višega Pastirja Cerkve med seboj sklepati.
Na ta up operti, ljubljeni Naš Sin, častitljivim Bratom francoskim škofom, in vaši skerbi izročenemu duhovstvu in ljudstvu — zastavo božjih darov in pričo Naše posebne blagovoljnosti — apostolski Blagoslov z vso ljubeznijo podelimo.
Dano v Rimu pri sv. Petru 22. vinotoka 1. 1880, v 3. letu Našega papeštva.
Papež Leon XIII.
Mtalotiiki in nekaioiiski spisi, tiski, časniki, bukre.
Na Slovenskem ni brez m6ž, kteri ao oziroma na spise, časnike, knjige, knjižure in kar je enacega, popolno ali skoraj popolno liberalni katoličani, kar
so že ranjki papež Pij IX tolikrat in tako določno obsodili in zavergli. Marsikaj se mladini privoši, dopuša, celó naznanja in priporoča, če tudi je kužno, me-séno, nečisto in določno škodljivo.
Tudi po druzih deželah ni brez tega; moramo pa priznati, da pravi katoličani to močno grajajo in čisto obsojajo, in se vedno gorečniše vojskujejo zoper tako pregreho.
. Zadnja številka švicarskih „Canisius Stimmen" ima spis: „Katholische Presse", ki nekoliko v to sega, in omenja, da vedno z veči zanimivostjo se katoličani vsih dežel ozirajo na tiskovine. Tega priče so: Pijev shod v Freiburgu, katoliški skupšini v Grenoblu in v Konštancu, katoliški zbor v Bratislavu.
Veliki shod šleskih katoličanov oziroma na veliko moč tiskovin na novo povdarja dolžnost katoličanov, da naj katoliško časništvo z naročevanjem in naznanili v oglasnike krepko podpirajo; posebno katoliške prebi-vavce, obertnike zbor opominja, da naj v katoliške časnike dajajo svoje naznanila, tudi zato, ker s tem se listi tudi med nekatoličani razširjajo. (Veliko katoličanov v tem nima prav nič vesti; če je časnik še tako kužljiv, judovsk in veri sovražin — nič ne marajo, podpirajo ga z naročevanjem in s pitanjem, ker vse naznanila in inserate njemu pošiljajo.) Veliki shod dalje zaterja, da je pravično zahtevanje katoličanov, naj se vradne oglasila deržavnih in srenjskih gospósk z železniškimi vred, koder je večinoma katoliško ali mešano prebivalstvo, naznanjajo tudi v katoliških listih. Od katoliških poslancev v deželnih in v deržavnem zboru pa pričakujejo, da se bodo potegnili za to pravično zahtevo. (Koliko bolj se mora po čisto katoliških deželah zahtevati, da se take naznanila dajejo katoliškim listom; ne pa judovskim ali brezvestnim liberalnim Časnikom.)
Pomenljivo je posebno tudi to, da šleski katoliški shod zahteva, naj se v Berlinu vstanovi katoliška tele-grafijska naprava, da vendar že enkrat naj nevejše po-litiške naznanila ne bodo prihajale več tako enostranske in katoličanom v tako sovražljivi podobi, kakor se zdaj godi.
Shod katoličane svari pred kolportéri, kteri ljudém vsiljujejo nekatoliške časnike, nekatoliške koledarje in romane, pa tudi nekatoliške podobe in molitvenike. (Poslušajte tudi Ljubljančani to svarilo svojih bratov na Sleskem, in pokažite vrata takim nadležnikom iz tujega, pa tudi domačim bukvarjem, kadar Vam kaj spotikljivega ponujajo.)
Strašno veliko se greši v omenjenih ozirih, in mnogi ne mislijo, kaj imajo v sebi besede Zveličarjeve: Gorjé človeku zavolj pohujšanja!
Šola.
Dokler človek živi, Zmiraj naj se uei.
Prava beseda prav pride. „Šola! šola!' to je prava, vsem današnjim ljudskim osrečevalcem priljubljena beseda. Po liberalnih časnikih je povsod vpletena kakor rudeč trak v kitah Dalmatinke! Znano je, da, kadar vse vprek kriči, ni moč razločiti, kaj ljudje hočejo imeti, a če enoglasno isto terde, ni varno še jim zoperstavljati, in kar je sklenjeno z večino, to obvelja, če tudi ni operto na terdne noge. „Šola" je dostikrat kakor kraljica pn „šah * igri, giba se naprej, nazaj, na desno in levo in nasprotne podobe podira. „Šola" je mnogim germ, v kterega vtika glavo tica noj sedanje liberalne dobe, misle, da se s tem reši gotovo pogube, ki ji za petami sledi.
Kmalo bi bili sošteti oni, ki imajo pravi, jasni pojem o soli, nje začetku in jedru. Šola se je rodila s pervim otrokom; kajti, kjer so oče, mati in otrok, to troje, tam je tudi kaj nauka, in kjer je najpred se pod-učevalo, tam je bila perva šola. Bog sam, ki je vse modro vstvaril, z naj manjšimi sredstvi največe reči opravlja. On je en perst — palec — ločil od štirih per-stov na roki, ter ga njim sproti postavil, a s tem je vstanovil umetno-t in spretnost človeške dlani. Šoia je od tod, ker otrok ima zmožnosti in potrebuje nauka. Opič in oslič nima šole, in še bi vse žive dni v šole hodila, se ne naučita treh čerk.
Čigavi so otroci? Nato bo odgovoril navadni pro-stak : „Božji in naši"! Natora in navadili govor branita ta srečni izrek proti puhlim napadom liberalcev današnjih, kterim so otroci izločna svojina deržave. v Naj praša naj huji komunist malega dečka na ulici: „Čigav si?" bo otroče odgovorilo: ,,Atov" (očetov) ali „mamin" sem. Stariši imajo neoveržljivo pravico in natorno dolžnost, da svoje otroke izredč in podučujejo. Stariši so v pervi versti učitelji otrok. Tako je bilo s početka, in ta reč je tako stala sto in sto lčt na zemlji. Človeški rod je starodaven, a učitelj je še prav mlad na svetu, zlasti učitelj Sadovski, t. j. nemški učitelj, ki je boje zmagal pri Sadovi (? ?). Poznali smo ga, ko mu še mišja dlačica ni zrastla, a sedaj je celi kosmatin.
Za časa starih očakov je bil oče vse, glavar, duhovnik, učitelj v svoji družini, ter je v svoji osebi združeval vse poznejše oblike deržavnih mogočnikov, kakor seme, ki združuje v malem prostoru celo drevo. Kot duhovnik je vodil oče skupno molitev, učil podedovane verske izročila, opravljal daritve, vladal in sodil, a čez njegovo razsodbo je ni bilo pritožbe. S časoma, ko se je v teku razvijanja odluščila deržavua oblika iz povojev družine in posamnih rodbin, sta jela spola deliti opravila. Mož je moral zapuščati včasi svojo družino v javnem poslovanji med svetom, a žena je ostajala doma ter je domače družbinske zadeve obavljala. Torej možu je spadalo deržavo vstrojiti, a ženi izgojiti otročaje za družbinsko življenje. Mož se je boril in sodil, a žena je odgojevala in učila, kakor pravi pesnik (v pesmi zvonov):
„In mož križem svet Se mora pognati.. . Za srečo skerbeti, Če hoče kaj imeti..." ,,In v hiši obrača Se žena domača... Vsa skerbna ve mati Učiti deklice, Svariti fantiče . . itd. *)
Otroška soba domača je bila perva šola, in je še dandanes, a ženi je izročen pervi poduk, ona je vteme-liteljica družbinskega načela. Vendar ne povsem, kajti orožje sukati, bojevati se, jahati, zveri loviti itd., to so se fantiči skoro vedno učili od svojih očetov. Mati je učila lepo vedenje in pervo spoznanje in to kar k temu napeljuje, besedo, in zato pravijo vse ljudstva svojemu domačemu jeziku, da govorč materin jezik. **) Ne more se terditi, da je podučevanje ali šola le občinska ali le deržavna zadeva, kajti predmeti podučevanja so jako raznoteri; vendar vsebina sedanjega poduka na ljudskih šolah je bila tisoč in tisoč let v rokah mater, t j. družine (rodbine), in ne deržave.
(Dalje sledi.)
Po prestavi Slomšekovi.
**) Današnji ne pasté več veljati maternega jezika, ampak pravijo ob če v al ni jezik.	(Opazka prevodit.)
O^le«! po Slovenskem In dopNi.
t Is Ljubljane. Č. g. Gustav Kosti, mestni župnik pri sv. Jakopu v Ljubljani, je po daljšem bolehanji, pa po kratki hujši bolezni, previden s as. zakramenti za umirajoče, 15. t m. o zjutraj umeri v 57. letu svoje starosti. Silno lep in slovesen pogreb je imel 17. t. m. ob 3 popoldne, pri kterem je bilo iz vsih stanov toliko ljudi, kakor sicer malokrat, — posebno tudi veliko gg. duhovnov, kterih eni so prišli iz daljnih krajev. Pokopavali so ga milo&tni gosp. stolni prošt. Med po-grebci so bili tudi premilgosp. knez in škof in drugi visoki gospodje. — Omenjeno bodi, da veliki dedič je ljubljanska deška sirotišnica Vincencijeve družbe, ktera utegne dobiti kacih 10 15 tisoč; stranskih volil je prav malo in neznatnih. To bodi omenjeno zoper nektere neumne in vmes tudi hudobne čenče, kakor da bi bil blagi ranjki zapustil kdo ve kake grozne zneske. Ta zapuščina je iz njegovega rodovinskega premoženja, kterega je pa sam pri malih i&rnih prihodkih že dosti porabil, zlasti za svojo cerkev, za ktero je marljivo skerbel. Bog mu daj večni mir!
Is Ljubljane. (Predstavljanje Kristusovega terpljenja v gornjem Amergavu na Bavarskem. [Dalje.]) V nedeljo, 19. kimovca, ob petih zjutraj sc zasliši pokanje mož-narjev, navdušeno igri domača godba po vasi gori in doli veseli jutranji pozdrav, vse je praznično; kajti dan, o kterem se Kristusovo terpljenje predstavlja, je za vso sosesko gornjeamergavsko častitljiv dan. Vse je hitelo na to k farni cerkvi k sv. maši; močno mi je serce se razveselilo, ko sem videl med veliko sv. mašo ob šestih, ktero so darovali solnograški knezoškof milg. Eder, več sto obhajencev z veliko pobožnostjo prejemati presveto Rešnje Telo; med njimi so bili tudi skoraj vsi igralci sv. igre, kteri so z angeljsko pobožnostjo pristopili k mizi Gospodovi. To je bil pa tudi vzrok, da je med sv. igro le milota in nedolžnost lepotičila njih obličje in obnašanje. — Osma ura bije, trojni strel možnarjev za-doni po veliki ravnini, godba se krepko razlega; šumenje ljudstva, bilo nas je G000, polagoma pojenjuje, sveta tihota vlada, kor pevcev in pevkinj stopi na oder, in glasbeni vodja pričnč silno ginljivo peti, kar sledi.
Samoten bas:
Verzi na zčmljo se, rod človeški, Ki te prekletstvo greha teži, S Sijona sije ti mir nebeški; Vsmilil se bo Gospod. Jeza Pravice se hladi, Noče, da vmrč človeški rod, Noče mu smerti; — naj živi! Bode rešila ga Sinova Kri: Sprava, sprava sije za nas iz nebes! Hvala, čast in solze hvaležne zarčs
Naj teko! Človeštvu je zapert bil sveti raj,
(Zagrinjalo se vzdigne.) Le smertni strah in greh je vladal zdaj; Drevo življenja ni cvetlo na zemlji več, V Kerubovi roki se žaril ognjen je meč; Al od daleč, z Golgate višave Sveti mila zarija skoz noč, S križa vetrič mile sprave Svetu zagrešenemu v pomoč.
(Zagrinjalo pade.)
Zbor:
Večni Oče, Ti pomilostiti Grešnika, ki v kletstvu je potert,
Hočeš smerti milo ga rešiti, Lastnega daš Sina svoj'ga v smert!
Med tem petjem smo zagledali Adama in Evo, ravno pregnana iz raja, in na koncu rajskega verta na griču stal je križ, okoli kterega je bilo polno klečečih in v križ stermečih ter molečih angelov; tudi pevski sbor je padel na kolena ter z angeli vred častil sv. Križ. Ta pogled je nas vse globoko v serce presunil, nehoté so se tudi nam serca k molitvi povzdigovala, neka blažena, sveta groza nas je navdajala, bili smo z nebeškimi mislimi napolnjeni, posebno pa, ko se je pevski zbor prijetnih deških glasov zaslišal z zadnjega prostora na odru:
Tenor in bas-duet:
Večni! sliši svoje nas otroke, Ki pohlevno k Tebi kličemo, K dasovanju dvigujemo roke, Preponižno vsi Te molimo!
Ves zbor:
Zdaj pa vsi Zveličarja spremljajte — Oh, po terdi poti v smert že gre; Zdaj milujte Ga, jokajte: Lil bo Kri do zadnje kapljice !
Vse to je bilo predstavljano v živih podobah, ter pričetek k terpljenju Jezusovemu. - Godba je pričela zopet igrati, pa kmalo vtihne, in zdaj smo čuli v daljavi glasno vpitje, kaj lo to pomeni? vedno bližej in bližej je bilo slišati razne vesele glasove. Kar zagledamo iz ulic Jeruzalemskega mesta kakor v procesiji gibati se veliko množico ljudi. Najprej se je verstila velika truma otročičev, kteri so povzdigovali ročice ter milodoneče klicali: „Hosana! Hosana!" za njimi večji otroci; potem mladenči in deklice, kteri so navdušeno prepevali „Hosana", ter palmove vejice in oblačila razgrinjali po tléh, in se nazaj ozirali; za njimi so polni dušnega veselja šli možje, žene in starčeki, kteri so na vso moč nazaj gledč klicali „Hosana". Obdan z veliko množico se prikaže poslednjič Kristus, jezdeč na oslici: obraz mu je bil mil, ljubeznjiv in priserčen; pohlevno se je oziral po spremljajoči množici, kteri se je na obrazih brala radost in veselje. Ko pridejo na glavni terg Jeruzalem -skega mesta, je vsa množica v Jezusa gledajoča enoglasno pela sledeči spév:
Ljudski spčv:
O slava, slava Tebi bod', Sin Davidov in naš Gospod!
O slava Ti! V Najvikšega imenu žč Ti Izrael naproti gré;
O slava Ti!
Hosana! — Oče na višavi Naj blago nà-Te se ozrè, Hosana! večni Bog in pravi Naj Kralja nam ohrani Te!
O slava, slava itd.
O blagor! v novo oživite, L j ud, hiša kralja Davida! Narodi vsi Boga hvalite, Z Očetom Sina Božjega!
O slava, slava itd.
Hosana Sinu bodi peta, Naj na višavo se glasi! Hosana Edinemu Očeta! Hosana Kralju vse časti!
O slava, slava itd.
Reči moram, da ni bilo Človeka med vso veliko množico, kterega bi ne bil ta pogled ganil. Veliko jih je glasno jokalo, — kajti dopovedati, s kako navdušenostjo je ljudstvo Kristusa spremljevalo, in kako veselo in ginljivo prepevalo, to se ne dà, to se mora le viditi in slišati. V sredi terga stopi zdaj Jezus z oslice in gre naravnost v tempelj; tukaj zagleda kupčevalce in prodajalce, žalost ga pri tem pogledu presune, v zavésti svojega poslanstva stopi v sredo med nje, preverne njih mize, ktere so bile z denarom in blagom obložene, vzame tepežnico v roko ter jih zapodi iz tempeljna z besedami : „Moja hiša je hiša molitve : vi pa ste jo spremenili v jamo razbojnikov!" *) Velik krič zdaj nastane, judje, prevzetni farizeji, vsi v denar in blago zaljubljeni, so začeli nad Kristusom vpiti, ter ga siliti, da naj jim storjeno škodo poverue; žugali so mu, preklinjevali, njih jeza je od trenutka do trenutka večja prihajala, in tukaj je bil tudi začetek storjen k nadaljnemu preganjanju Jezusa. Zveličar pa se je zdaj poslovil z ljudstvom in šel nazaj v Betanijo.	(Dalje sledi.)
Iz Ljubljane. (Enciklika o Slovenih. Iskanje v cerkvi sv. Klemena. Tiha hvaležnost.) Tudi „Unità" vé, da je veliko veselje med Slovani zarad enciklike sv. Očeta o ss. Cirilu in Metodu. O tej priliki omenja tudi cerkve sv. Klemena v Rimu in povedala je, da slavni Derossi, ki je vodil kopanje in iskanje v omenjeni cerkvi, je 1. 1863 našel grobni kamen z napisom „Sv. Klemen". Nadaljne preiskovanja bodo poterdile starost češenja, ki ga rimska cerkev skazuje slovenskima aposteljnoma. Znamenito je tudi, da P. Pierling, silo učen jezuit, ki je sedaj v Rimu, s pomočjo novih dokumentov, spisuje doveršeno in nepristransko zgodovino razmér med rimskimi papeži in ruskimi cari? — To delo bo gotovo še bolj pojasnilo, kako so se papeži pečali za blagor Slovanov.
Kar pa tiče veselje Slovanov zarad razširjenega praznika ss. Cirila in Metoda in sploh zarad preslavne Leonove enciklike, mi Slovenci svoje veselje le nekako tiho obhajamo. Južni bratje pripravljajo poslanstvo v Rim, da bode sv. Očetu osebno zahvalo izreklo; pri nas pa ?... Eden verlih gospodov nam je znan, ki bi se blezo vdeležil, ako bi se kaka deputacija napravila...
Iz Ljubljane. {Kaj bo vendar iz tega ? ...) Čemu je dobro sedanje preganjanje katoliške Cerkve na Nemškem, Laškem in Francoskem? Obrodilo bode velik sad za slabovérce in za mnoge brezvérce same. Veliko jih je namreč, ki nič vere nimajo, nikakor ne verjamejo, da je Cerkev naprava Božja itd., in menijo, da se katoliška Cerkev d£ zatreti in potrebiti. Iz sedanjega divjaškega preganjanja pa se bodo čisto prepričali, da Cerkev je Božje delo, da ona ostane, če je tudi vse zoper njo, če bi je tudi noben vladar na zemlji več ne podpiral, — in to jih bo primoralo na zadnje spoznati, da njih preganjanje ne opravi nič, da so sami bedaki, ki s čelom v nepremakljivo skalo butajo, ter ako ne od-jenjajo, si bodo svojo lastno glavo razbili, skala (Cerkev) pa bo stala v tisočkrat lepšem sijanju, kot je bila kdaj popre d.
S katoliško Cerkvijo je kaj prav posebnega, ne-zapopadljivega, ona zmaguje s terpljenjem in poterplje-njem, in premaga svoje naj hujši nasprotnike, da se ponižno veržejo na kolena in se k nji spreobernejo. Naj omenim izgled iz naj novejših časov.
Pred nekaj leti je dobro znani Schuselka (Žuželka), vrednik „Reforme" na Dunaju, tako pošastne frajmav-
*) To naj premišljujejo tudi tisti in tiste, ki pred cerkvami prodajajo sladkarije s nečistimi napisi in zlasti vsi, ki take 08tndnosti pišejo, tiskajo, sa prodaj pripravljajo i. t. d.
Vred.
rarske in judovsko-luteranske reči kvasil in trosil zoper rimske papeže, kakor malo pozneje neki časnik in brezbožna knjižura po Slovenskem. Zviti sovražniki katoliške Cerkve so namreč tako gerde reči spisali zoper katoliško Cerkev in papeže, kake slabosti tako zvišali, si tako ostudne reči izmislili, da morajo ostudne knjižure vsacega bravca zapeljati, ako ni posebno dobro v veri vterjen.
Pa kaj se zgodi? Scbuselka je veliko bral, pisal, preiskoval in poslednjič spoznal, da je kakor luteranar v zmoti. Začel je v svoji „Reformi" vedno bolj pravičen biti papežu in katoliški Cerkvi, da se je svet močno Čudil. Že ranjki dr. Vončina, ko se o tem meni še sanjalo ni, in ko v „Reformi" b ezo še znamnja ni bilo, mi je rekel o neki priliki: „Schuselka bo še katoličan postal." In to se je res spolnilo. Schuselka pred nekte-rimi leti hudo zboli in v bolezni je prestopil v katoliško Cerkev.
Tako se je zgodilo že mnogim drugim, in to naj premišljujejo zlasti tisti, ktere so ne mara napake ravno preteklih lčt v veri omajale, kakor nam je ravno te dni pravil neki prijatel, da se je zgodilo nekterim blizo glavnega mesta.
Samo omenjeno bodi še to, da tudi ob času pervega klanja ljudi na Francoskem se je brez števila naj hujših klavcev samih pozneje spreobernilo in spokorilo, kar zgodovina poterja in priča.
S Prežganja. Zahvalno nedeljo je bila tukaj dvoj na zahvala: 1. Za vse skozi leto od Boga prejete dobrote na duši in na telesu, zahvala za letošnje zemeljske pridelke; — akoravno v manjši meri, vendar smo dolžni Bogu se zahvaliti, ker dar Božje je vse — sej Bog z nami ima zmeraj naj boljši namene. — 2. Slovesna za-hvalnica, ker ta dan so bili vsi trije altarji blagoslovljeni od Č. g. župnika. Bilo je v govoru omenjeno, kolika čast, kakšno spoštovanje gre hiši Božji, — kakšno naj bo zaderžanje vernikov v nji.
Prenovil je ne le tri altarje, ampak tudi vse zno-tranje svetišče podobar g. Jan. AmbrožiČ iz Dupljan na Gorenjskem, in doveršil je delo v polno zadovoljnost tukajšnih faranov. Delal je ta mladi mojster pred nekoliko leti tudi v Sostrem in lansko leto na Dobravi pri Ljubljani. Ker je Prežganjska fara mala, je to delo terpelo več lčt (nekaj pod prešnjim, nekaj pod sedanjim gosp. župnikom), predno je bilo doveršeno.
Leta 1874 je bila cerkev podaljšana s novim zvonikom vred, v kterem visijo 4 zvonovi in je trikrat izobokan; tudi je bil to leto napravljen nov veliki zvon, ki tehta okoli 40 centov.
L. 1875 je bilo podaljšano pokopališče, ki je okoli farne cerkve, kakor tudi zidana ograja vsa is novega narejena. — L. 1876 je bila napravljena kamnita obha-jilna miza, pa tlak, za kolikor je bila cerkev podaljšana itd. — L. 1878 nekaj potrebnih večih napriv pri duhovski hiši. — L. 1880 pa nov, po Fiirichu naslikan, 74 cm. širok in 110 cm. visok križev pot s pozlačenimi 4% palca širokimi okviri, blagoslovljen od č. P. Rudolfa. Vse znotranje lepotičje cerkve je podobar AmbrožiČ prav lepo in umno prenovil. — Stala je vsa ta oprava 16—18.000 gl., brez tvarine (materiala). Hudo je bilo včasih za denar, — pa Božja pomoč in dobra volja vse zmaga. Vse pa bi se bilo še težje napravilo in poplačalo, ako bi ne bili tukajšni fantje in dekleta k temu pripomogli; s pohvalo se mora omeniti, da so darovali čez 3000 gl. Tako je zdaj ta farna cerkev v resnici lepa, prav lepo svetišče Božje, kar se na hribih narediti zamore. Iz ust marsikaterega je bilo v dan aahvalnice slišati: Res, težko sem dal (dala); pa hvala Bogu, narejeno je vse prav lepo - pozabljena je težava
in mislim, da nimam zato nič manj. Naj več truda in skerbi je zadelo č. g. duhovnega očeta, in ako bi gospod ne bili za svetišče Božje tolikanj vneti, bi bilo moglo delo zastati; zato se pa tudi njih ime na Prežganji pozabilo ne bo. Zahvalo preserčno naznanjamo toraj v imenu cele fare č. g. M. Zupanu, župniku na Prežganji. Bog jih nam ohrani še mnogo let!
Prežganje, 7. listopada 1880.
Miha JSelan, župan.
Anton Terzin, Janez Semnikar, ključarja.
Is Proseka--Kontovela, 16. vinotoka 1880. (Preiudne dogodbe Marije D. Kontovelska in Bombarelli-eve družine. [Konec.]) Da se je pa kapelica zopet očitni službi božji odperla, je zasluga sedanjega kontovelskega dušnega pastirja preč. g. Antona Navrah a. Ko je ta za čast Božjo vneti duhoven župnijo Kontovelsko leta 1876 prevzel, mu je bila perva in goreča želja, da bi se za mogla v cerkvici Matere B. zopet služba božja obhajati. Nas'ednje leto prosi že dovoljenja, v kar je vis. čast. škofijstvo rado dovolilo, in družina Bombarelli je bila že tu, ter je dala vsaki mesec eno sv. mašo v kapelici opraviti.
Kapelica je pa bila brez zvonov in ni se moglo naznanjevati vernim, kedaj se ima v kapelici maševati. V adventp omenjenega leta se goreči dušni pastir oberne do svojih faranov, naj bi pomagali, da se pri kapelici dva mala zvonova napravita. Klic njegov ni bil zastonj, akoravno je ljudstvo ubožno in ga tarejo slabe letine in druge nadloge. Radovoljno je donašalo darov, ter so meseca sušca naslednjega leta 1878 že zvonovi nad cerkvijo viseli.
Pa kapelici je manjkalo oprave, ker kadar se je sv. maša opravljala, treba je bilo vse potrebno iz farne cerkve semkaj nositi. Toraj druga želja omenjenega g dušnega pastirja; namreč, naj bi se kapelici prizidala mala zakristija in naj bi vso lastno cerkveno opravo imela.
Tudi ta želja mu je bila kmalo spolnjena. 1. aprila t 1. električna iskra naznani v Terst vzdignjene številke posojila dunajskega mesta. Kmalo se raznese novica: g. Bombarelli je zadel včliko srečko. Berž ko se on sam resnice prepriča, že prihiti v priljubljeno si kapelico na Kontovel, da lepo altar za celo uro razsvetiti, ter se Mariji zahvali za srečo, ktera ga je zadela. Sedaj tudi g. župniku ni bilo več treba skerbeti. od kod bode denarja dobil, da se kapelica vravnd, kakor so bile njegove želje. G. Bombarelli je bil koj pripravljen vse stroške prevzeti. Delo se je kmalo pričelo, prizidana je primčrna zakristija, nov tlak iz černobelega marmorja napravljen, kapelica vsa znotraj in zunaj popravljena, prenovljena in premalana (le slike v prezbiteriji so se zarad starinstva pustile, kakoršne so), altar prenovljen. Zginile so tudi štirivoglate okna, in mesto njih so napravljene druge, slogu cerkve bolj primčrne, spi časte, z barvanimi šipami, za kar se je nad 1000 gld. potro silo; in 6. oktobra t. 1. stala je čedna kapelica vsa okin-čana in ozaljšana.
Ta dan je bil namreč odmenjen, da se kapelica slovesno blagoslovi. Ves prostor pred cerkvico in na okrog je bit z vsakoverstnimi zastavami okinčan. med katerimi pa je bilo največ avstrijskih in slovenskih. Vrata in okna so bile opletene z zelenimi venci, pred kapelico je stalo več mlajev, na kterih so viseli šopki mnogoverstnih cvetic. Ljudstva iz sosednjih vasi Kon-tovela in Proseka je bilo vse polno. Duhovno opravilo opravljal je za to pooblaščeni kontovelski župnik g. Ant. Nadrah z asistenco treh sosednjih gg. župnikov. Začetek slovesnosti naznanjal je strel moinaijev s sta-
rega grada Monkolana. Pri sv. opravila je bila navzoča ▼ta družina Bombarellova in mnogo njihovih znancev iz TersU, ved morskih kapetanov, zlovanskeh Dalma-tincev. Med drugimi se je posebno odlikoval černogorski vojvoda Matanovič v svoji narodni opravi. Po blagoslovu je bila slovesna peta maša in poglavitne dele je zopet strel topičev z grada Monkolana prebivalcem naznanjal. Proti večeru pa je bil sv. roženkranc in pete litanije Matere B.; po litanijah je ljudstvo se dolgo ostalo v kapelici in prepevalo razne pesmi Mariji na čast
Ta slovesni dan bode globoko vtisnjen ostal prebivalcem obeh sosednjih vasi. H koncu tega popisa mi druzega ne ostaja, kot ponoviti besede, ktere so z zlatimi čerkami v čerto ploščo nad vratmi kapelice vdolb-Ijene in se glasé:
Marija, varuj nas,
Vodi nas Po pravi poti v sveti raj!
M.
S Hervaákega. 9 listopada. (Potres) Da je danes, 9. t. m., nas Samoborce velik potres jako vznemirjal, ste morda že zvedeli. Občutiti in videti in slišati se je dal y tréh tresenjih, kterih pervo je bilo naj silovitejše, ker je terpelo čez dve minuti (?) z veliko močjo. Samostanska družina je bila ravno na koru o %8 pri „horah4-, kar se zasliši zamolklo bobnenje, rožljanje, berzo in jako stresanje, in zdajci jame pokati in rušiti se strop in zidovje, da je bilo ta hip vse polno apnenega dima, in so bila tla z debelim peskom in velikimi kameni na gosto in debelo poauta. Ko bi pri drugem „Deus in adiutorium meum intende" med „Primo" vsi ne bili pobegnili, gotovo bi bil kdo ob življenje. Škoda je precejšna, ker je cerkev po sredi pččila, in se stolp odluščil, samostansko poslopje pa, dasi ima meter debelo zidovje, je silno razdermano. Nič mani niso terpele druge hiše okoli, zlasti „učiona" iu pa župna cerkev. Po tergovišču se je zemlja tako zibala, da je marsikdo padel. Da je bila preplašenost ljudi in pa tulenje živali veliko in grozno, si je lahko misliti. Sreča, da se prikazen ni godila po noči.
Pa je tudi res potreba, da Bog mogočno in oblastno zanreti; kajti ljudje, akoravno so sami siromaki, vsi polni davka in dolga, se prav malo brigajo za Boga, pač pa za vraga, ki ga že vsako mlečno dete po ustih zvčči ! Kar se tiče verskega omikanja, smem reči, her-vaški 8eljak — z mnogimi gospodimi je za nekaj stoletij za slovenskim kmetom. AJalo pomaga samo národna omika, če je vera ne blaži. Človek brez djanske vere ukljub vsem narodnim zavodom za prosveto vendar ni olikan. Slovenski narod ne vé, kaj ima.
Gad iu hudi jezik.
Na razpotji veldaroge *) V skalnem skladu biva gad, Ki strahotne so mu proge, Ter razdražen piči rad.
Ta nekoč krog svoje hiše Lačen se spusti na plen; Prišel pa je na boriše, Jezik luskne ga strupen:
„Kaj, ostudni vrag zakleti, Plaziš se na to stezo? Vse boji se te na sveti, Kar preklelo te nebo!
*) ??
„Vsih nadlčg po vsaki cčni, Ki jih nosi vsaka stvar, Vzrok le ti si, vrae zelčni!" Jezik reče — lut bojar.
Slišati to očitanje, Gad pobesi v prah glavo; Na prehudo vse rožljanje Bratu govori takč:
„„Jezik, jezik, brat mi v veri! Strupa siknil ti ne bom; Sam ga nosiš v veči meri, Pojdi z mano v skalni dom!""
Štefan.
Razgled po svetu.
Sy: Sedež in Rnsija. ,,Aurora" piše, da predhodnji dogovori so bili storjeni 31. vinotoka med kardinalom Jakobinijem in ruskim poslancem Ubrilom na Dunaju. Dogovor obsega razne členke o volitvi škofov, vravnavi (zistematiziranji) mnogih škofovskh sedežev, in druge o prostem gibanji škofov, semeniših in naukov mladega dunovstva. Nadaljne vprašanja se imaio vravnati po namestniku, ki ga bo Rusija v ta namen posebej izvolila.
Liberalne obrekovanja. Mnogi dnevniki, ki se imenujejo „liberalni" — anon liberando, so raztrosili o angleškem kardinalu Manningu, kakor da bi tudi on bil neprijatelj cerkvenih redov, češ, da je odpustil dva učna reda, uzel vodstvo karmelitaric ravno temu redu, kakor tudi vodstvo neke ubožnice, pa da ne pusti redovnikom bolnikov obiskovati; — same spake! — Očiten je namen teh frajmavrarjev, ki bi z lažmi, češ, da je tudi kardinal samosilnik in preganjavec redov, radi za-gernili svoje lastno trinoštvo. Pa ne bo dal! Manning ni odpravil, kakor piše „Osservatore Romano", nobenega reda od nauka, temuč je še le dva redova v škofiji za učenje vstanovil; oziroma obiskovanja bolnikov ni zmanjšal redovnikom pravice, temuč jo je še le zvikšal — zlasti oo. jezuitom v London-u, ktere ti ljudje čez vse narhuje čertijo, ker se njih učenosti najbolj bojč. Kardinal ni sovražin redovom; on sam je vstanovil red sv. Karola, ki šteje 3-4 hiše v Londonu.
Drugi dokaz, kako svobodo ljubijo liberaluhi, je dal francoski minister Constans, ki je že pripravljal okrožnico, s ktero je nesramno samosilstvo hotlo še razgnane menihe nadlegati ter jim meniško obleko prepovedati. Tega si v začetku še perva francoska republika 1. 1790 ni prederznila, ampak še le pozneje, ko je vidila, da menihi in redovnice ne grejo prostovoljno iz samostanov, kakor so si černi preganjavci domišljevali. Sploh se ti republikanci v Evropi vselej skažejo za lažnike; republika namreč pomeni to, kar „ljudovlada". Kdo pa tu vlada, mar „ljudstvo", narod? Kaj še! Nekteri samo-silniki, ki so se hinavsko na čelo spravili, da potem bogatijo, kakor Gambetta, in to počenjajo, kar je volji narodovi nasprotno, česar „ljudstvo" neče. V severni Ameriki je bila republika dozdaj bolj moška, marsiktere južne so pa že tudi svoje drakonske zobe pokazale. Ali tudi v severni Ameriki so pri sedanji volitvi že bogataši, kapitalisti zmagali, in ne ve se, kaj bo sčasoma iz tega. Narod namreč je želel moža za ljudstvo, demokrata, kakor je undan že gospod misijonar Trobec naznanjal, da so na morji za kratek Čas številni amerikanski popotniki volili predsednika ter je bil zmagal demokrat, in ne republikanec Garfield, ki so si ga ravno une dni izvolili, kakor naznanjajo iz novega Jorka.
Nepotrebno je neki list omenil, da Leon XIII je v svojem pismu do kardinala Pariškega republiko slovesno priznal, zakaj Cerkev nikoli ni zoper obliko vlade, samo da je Cerkvi pravična, kar pa francoska republika ni.
Vernivši se k francoskim ministrom bodi pristav-ljeno, kar piše „Unità" o njih odstopu, namreč: „Izobčenje, ki so ga predniki cerkvenih redov brali zverše-valcem bogoskrunskih dekretov, ni mudilo pokazati svojih nasledkov." To očitno kaže, kako hinavsko je poroče-vanje, ki pravi, da postave o cerkvenih redovih „niso nasilne, ampak modri in potrebni... porok za društvo in deržavne pravice"... da „se ne dotikajo ne dogme in ne vesti" ! Gotovo ne dotikajo se framasonske dogme in vesti, in grabeži so zoper svojo lastno vest izobčeni.
Radeče strele nad Gambettovo glavo. Francoski briganti lomijo v samostane in po premnozih mestih podijo menihe iz njih. Do 1. listopada so jih pregnali že iz 110 samostanov! Med tem pa že drugi, še bolj rudeči, pripravljajo strele tudi Gambettu. V Parizu so te dni rudečkarji rudečkarjev imeli neko južino. Predsednik je bil Garibaldov prijatelj, Feliks Pyat, ki je bil sprejet s klicem: „Živela komuna" (pariška klavnica liudi)! Na mizi je ležal zagernjen revolver, ki so ga imeli podariti kraljemorcu Berezowskemu z napisom : „Bere-zowskemu, Francija kraljomorivka" (A Berezowsky, la France régicide). Pyat vzame revolver v roke in ga zbranim pokaže z derhtečo roko, — v tistem trenutku neka „petrolejka" (požigavska baba) zakriči: „Ta revolver je za Gambetta! Hotla je reči, z njim naj ubijejo Gambetta. Dolgo ploskanje je spremljalo ta golč. Naslednjič Pyat v daljšem govoru zagovarja, da je potreba razdjati kralje, cesarje, krone, prestole, sceptre itd. Med divjim kričem obsedenih morivcev in morivk je še več govornikov preslavljalo mesarjenje in klanje ljudi. Take groze, kakor popisuje „Unità", se godé v francoski re-
Ïtubliki. Republika, to je „ljudovlada", — toda prekrasna judovlaaa, v kteri se nedolžni preganjajo, in kjer se smejo tolike strahote in groze prestavljati!
Drugi červ Gambettov je skrajni levičar poslanec Clémenceau (r. Klêmansô), še mlad, pa silo derzovit človek, ki boje iše Gambetta spodriniti ter zasesti njegovo mesto. Le-tà hudo govori zoper Gambetta, ga popisuje kakor tacega, ki se véde kakor samo oblastnik, ki dela v mraku itd., da republika nima ne osnove, ne politike, da poopičuje cesarstvo itd.
Crei bi *Ui4	tmUiive
Zahvale.
Št. 1. Prav nevarno v glavi bolni se je ob tednu aboljšalo, ko so začele opravljati devetdnevnico. češena bodi vedno N. lj. Gospi presv. Serca.
Iz Ljubljane, 14. listopada 1880.	M. M.
St. 2. Na živo priporočanje k N. lj. Gospej presv. Serca in po storjenih nekterih obljubah se je grozno neprijetna pravda, v kteri se je bilo hude krivice bati, srečno dokončala. Sploh naj zahvala velj& za tri reči. Večna slava bodi Mariji, ki nam je bila tolikanj milostna !	M.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporočevanja pri sv. maši in sploh v molitvi za mesec listopad 1880. I. Glavni namen: Izročenje slovenske mladine v Jezusovo in Marijiuo Serce in v priprošnjo sv. Jožefa za varstvo zoper poboje in nečiste znanja.
II. Posebni nameni:
22. listopada. Sv. Cecilija, je spreobernila k pravi veri svojega ženina in njego /ega brata. Priporoč.: Slap sv. Matija (673 duš). Množenje svetega in odprava grešnega petja. Reveži in stradajoči.
¿S. Sv. Klemen I, papež in učenec sv. Petra. Prip.: Duhovnija Ustija — sv. Justa (500 d.). Spreobernjenje razkolnih Slovanov. Sprava spertih.
24.	Sv. Krizogon muč. Priporoč.: Srenja Rzel sv. Mihaela vikš. ang. (298 d.). Hudo skušani. Umirajoči.
25.	Sv. Katarina muč. Priporoč.: Naši gg. duhovni v druzih škofijah živeči. Duše v vicah.
26.	Sv. Konrad, oče ubozih. Priporoč.: Naši duhovni, ki so 60. leto mašništva spolnili. Uboge sirote. Naj veči grešniki.
27.	Sv. Lenart Portomavriški, t I. 1751 v Rimu. Priporoč.: Novomašniki od 1. 1879. Otročiči. Cerkev na Ogerskem.
28.	Perva nedelja v Adventu. Evang.: Sodnji dan (Luk. 21). Sv. Noe očak. Priporoč.: Naši mašniki osem-desetletniki. Spreobernjenje poganov. Obvarovanje pred potresom.
Maie duhovne vaje.
Za duše v vicah. 100 dni odpustka dobi enkrat na dan, kdor med premišljevanjem Kristusovega terpljenja skesano moli 5 očenašev in češenamarij s pristavkom :
Prosimo te, pridi na pomoč dušam svojih služabnikov, ki si jih s svojo drago Kervjo odrešil.
Gospod, daj jim večni mir in večna luč naj jim
sveti.
Enkrat v mescu popolnoma odpustek, ako po prejetih ss. zakramentih zraven navadnih pogojev moli tudi za večni mir umerlih.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. Vsa družina sv. Vincencija Pavijana obhaja 27. tega mesca poseben god, namreč 501etnico prikazanja Marije D. brezmadežnega Spočetja na Francoskem. Toraj je omenjeni dan popolnoma odpustek za vse vernike, kteri ss. zakramente prejmejo in cerkev ali molitvenico tega reda obišejo ter ondi molijo na papežev namen (v Ljubljani tedaj v Špitalski cerkvi ali pa v eni izmed treh kapel sv. Vincencija P. Od 27. listop. do 18. grudna pa je za tako obiskanje po 100 dni odpustka. To je pri volj eno od sv. Očeta papeža.
Večerni govori v katoliški družbi so se preteklo
sredo ob 7 zopet pričeli in nadaljevali se bodo ves zimski čas. Pervi je govoril prav podučno prečast. gosp. predsednik prošt dr. Jarc o slavnem koovertitu (spre-obernjencu) K. L. Hallerji. Poslušavcev je bilo lepo
število.
Zahvala. Bog blagoslovi pridne Dobrovčane in njihovega miloserčnega župnika, prečastitega gospoda Jerneja Babnika, Bog jim poverni, pa daj tudi milostno, da bi se našli še posnemavci! — Poslali so namreč v Ljubljano za sirotišnico dva voza raznega živeža, za kar v imenu nedolžnih sirotic rečemo: Tisočkrat Bog plačaj !
Predstojništvo Vincencijeve družbe v Ljubljani.
Oddani darovi zbrani po „Danici": Po gosp. Stein-mecu 8 gl. zbirk za oo. Trapiste; za misijon oo. Frančiškanov v Bosni pa več cerkvene oprave, med drugim: 2 mašna p lajša z vsim zraven potrebnim (od gosp. St. Šranca), 2 koretlja, 1 kadivnico, več tabel itd. — Dalje še ostale nabirke za Kamniške pogorelce Preserskemu
č. g. župniku po č. g. Jan. Pogačniku; kakor tudi č. g. župniku Lovr. Mazeku, kar je prišlo za Čemuške pogorelce in cerkev. — V knežje-škofijsko pisarno pa: 5 gl. za družbo sv. Bonifacija; 16 gl. za brat. sv. Leopolda; za Dolence s točo poškodovane zopet 42 gl. 75 kr.; za Cirknico 5 gl.; vza Hotič 3 gl. (40 gl. pa po nalogu izročili g. župn. Šrancu tudi za Hotič). — Nadalje smo oddali 11. t. m. prečast. gosp. kan. P. Urhu zbirke za tabernakeljne, ciborje itd. v Bulgariji, namreč: 147 gl. 30 kr a. v., 3 velike tolarje in 1 ces. cekin. Izdeluje cerkveno posodo gosp. Zadnikar v Ljubljani. Tako je prav, da se z darovi za naše brate na Jugu tudi domačim delavcem delo nakloni. Ravno ta dan se je v imenu premilgsp. škofa pri g. kan. Urhu več ljublj. gg., med njimi mestni gg. župniki, dogovarjalo, kako bi se bratom v Bosni in Ercegovini pomagalo k napravi cerkvenih reči.	Vr.
V Spod. Danjah, v Soriški fari, je preteklo soboto
Eol vasi do čistega pogorelo, — nadloga grozna, — ljudje ličejo za pomoč! Prihod, več.
t V Kamnika je 12. t. m. umeri č. P. Fortunat Vidic. vodja nedeljske šole. R. I. P.
t V Teržaški škofiji je umeri č. g. Jožef Jelov-šek, župnik v Paau. R. L P.
Iz Podgraj se nam naznanja: Roka Božja je tukajšni kraj letos hudo zadela, ker 31. mal. serpana je prav hudo pobila toča. Ljudstvo je veliko ubožneje od lani. Turšičino moko imajo za sladčico, le o praznikih in nedeljah jedo „polento", drugikrat le krompir, ki je pa slab in neokusen, ker se je vsled toče drugič obrasel; pravijo, da je steklen. Tudi nesreče se letos pogosto godijo. V 5 mescih so trije po nesreči umerli. Pred kratkim je 50letna ženska šla po derva, preverže si jih na berbet, pade in konop (verv) jo zadavi. Mertvo so našli v jarku ležati z dervi.
Nekaj za otročje igre. v Solnogradu pri M. Mitter-miiller-ju v kratkem na svitlo pridejo: „Dramatische Jugendspiele", od kanonika Kajetana Kohlgruber-ja, ki bodo obsegale, za deške igre: Žum Erntefest — Auf zan Volksfost — D: Spielberathung; — za dekliške igre pa: Die Vorbereitung zum Schulfeste — Die Cbristge-schenke — Die gestillte Sehnsucht. — Igre bodo take, da se dajo prav lahko predstavljati in so za mladino toliko primerniše, ker so tako vravnane, da igrajo ali samo dečki, ali pa samo deklice. Cena bo kacih ¿0 kr.
Dve bogoljnbni princesinji Ste se poslednji čas odpovedali vsemu premoženju in vsi svetni velikosti ter ste postali ponižni redovnici. Perva je Terezija Karlota Bavarska, hči princa Luitpolda in nadvojvodinje Avguste; druga pa nadvojvodinja Marija Antonieta, hči velikega vojvoda Toškanskega Ferdinanda IV.
Prestopil Y katoliško Cerkev je g. Samuel Farman, anglikanski vikar v Colchestru in učenik na univerzi v Cambridge u.
Ob nri, ki je ne veste, bo prišel Gospod. Laška dežela ima posebno veliko sovražnikov sv. Cerkve in pogosto nam naznanjajo časniki naglo in neprevideno smert tacih človekov. Nedavno je podobno smert storil liberalni velikan Betmo Rikasoli, ki je prav „z apeti-tom" še kosil, ob 6 pa so ga našli v nezavednosti z visečimi rokami, in kmali po 11 je dušo izdihnil. K temu bodi pristavljeno še to, kar piše liberalni „Fanfulla": „Imenitni možje z visokih rodovin, ki so močno pripomogli k laškemu prekucu, umirajo brez neposrednjih dedičev. Našteva nektere in za Kavurjem imenuje tudi Rikasolija.
Kako se godi bolnikom v deželi do ve svobode!
„Avvernire di Sardegna" pripoveduje, da je une dni v
kraj „Santa Tereza Gallura" prišel človek bolan za arabskimi kozami. Reveža pa so spodili od tam, kakor se godi steklim pesom — in na povelje srenjske oblasti je bil zapert v mertvaško kapelo na pokopališu. Bil mu je nekdo postavljen na stražo, kteremu pa se je zljubfto tako daleč biti od bolnika, da tudi njegovega glasa ni slišal, ko je prosil pomoči. In med žejo, bolečinami in grozo, da je zapušen in zaklenjen v takem kraju, je po noči umeri. — Vediti je, da v tistem kraju imajo družbo zoper terpinčenje živali, — ne pa nobene, ki bi se poganjala za človekoljubje... Pa kaj hočete: ni več čas za redovnike, ki 80 darovali tudi svoje življenje za strežbo pri bolnem človeštvu.
Novolaški zadegovavci. „Unita" piše, da mesto Flo-rencija je dolžno čez 117 milijonov lir!
V	Torinn je sama pravica okradena. V sodnijskem poslopji namreč so ukradli tatovi čez 40.000 lir!
V	Perngiji je 131etni pob Loreti Fernando vstrelil do mertvega svojo lastno mater s puso, ki se je sprožila, ker se je z njo igral. Take nesreče se vedno godijo in ljudje se ne zmodrijo, da bi to nesrečno orožje v kraj devali pred mladino!
Mšuhovske spremembe*
V Teržaški Škofiji: Umeri je 26. kim. č. g. Fr. Pašič, duhoven v pokoju, rojen 12. listop. 1813. R. I. P. — Č. g. Evg. Štrekelj je prestavljen iz Mil (Mugle) v Čemi verh; od ondod v Mile č- g. Jan. Pečar; č. g. Peter Zobac z Zaveršja v Grizinjano; č. g. Jož. Flegar se je odpovedal Gerdoselski duhovniji in postane administrator v Golagorici, od koder gre č. g. Jan. Drago-vina za administr. v Lovrano; za administr. v Hum gre č. g. BI. Dekleva, koop. v Lanišču; č. g. Fr. Korelič ostane na svojem mestu. Č. g. Ign. Germ je postal župnik v Sterni (Zdrenju?).
MMobrmtni ftarovi*
Za studentovsko kuhinjo: čast g. župnik Jakob Poličar 5 gl. — Neimenovana 3 gl. — Č. g. J. Pogačnik l gl. — č. g. J. P. vdrugič 2 gld. — Opomba: Ta lepa naredba je pomoči močno potrebna. Zdaj dobiva že 20 šolskih mladenčev več ali manj živeža in mesečni stroški so okoli 40 gl. Darove prav hvaležno sprejema vredništvo , Zg. Danice".
^ Za *». Učeta: Preč g. Kar. Tedeschi 3 gl. 40 kr. — Č. g. župnik J. Pretnar 5 gl.
Za redovnike Trapiste v Bosni: Č. g. Frid. Hudo-vernik 1 gl.
Za bulgarski katol. misijon v Adrijanopolu: Oddali č g. V. Lahu za tabernak.: Č. g. Jak. Marolt, župnik
Eri sv. Križu, 2 gl.; č. g. Frid. Hudovernik, župnik v ešah, 24 gl.; č. g. St. 1 gld. (zad. je po zmoti stalo 2 gld ). Gosp. Tom. Pirnat 2 gld. - Po č. g. Jak. Dolencu 1 gl. za tab. — Udje 3. reda sv. Frančiška v Ljubljani 30 gl. za tab. — „Iz uboge Istrije še ubožnejši Bulgariji" l gld. 20 kr. za tab. — Po č. g. J. Porentu 1 gl. za tab. — G. Ornovaso 1 gl.
Za afrikanski misijon: Preč. gosp. Rib. Frank iz Teržiške fare 6 gld. 31 kr.; od Križke fare 1 gld. — Preč. g. Kar. Tedeschi 2 gl. 60 kr. — Po č. g. J. Porentu 1 gl.
Za dobre namene: Č. g. BI. P. 1 kupon za 2 gl. 10 kr.
<>«igovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in aa.ozmki ;o¿*í ¿;i<unifcuvi nasledniki V Liubijani.