...¦X.L& v7 ' ¦ "'': C©ijetf četriek 24, julija 1924* löstnlr.a Mm u aotali •:rtanc letno 84 Din, mesečno 7 Din, za inozemstvo 240 Din. Qgiasi se računajo po tariiu. Pri večkratnem oglašanju popust. I Uredintföivo: Strussmayerjeva ul. 5t.1, pritličje. Teles. 65. UpravsilStvo: Strossinayerjevau. St. I, pritličje. Teles. 65. Račur: pri požtjkm Ček. uradu Št. 10.666, liigoslovens'Keniii Soliolstvu! Bratje in ti-zlre! Ponos in ve.seljo pretiesala srea nas vseh, ko se širom vesoljnega kul- turnoga, svota razširja vest o zmagi ju- goslovon.skoga Sokolstva. Prvio ;jo Mopilo nuše članstvo v svotovno olimpijsko areno, da meri svo- jo sile z najboljsimi tekmoei drugih kulturnih navodov, ila na mednarod- nem pozorišcu preizkusi moč in vred- r.ost .sokolsko vzgoje. 8i.jn.ino .jo presta- na preizkntinjn. in ji-goslovensko So- kolslvo jo r'inago\ito izšlo i/. fožko herbe. Ntis brat Leon L t v, k c 1 ,i si jo pri- bovil častno mosto svctovnega prvaka v Movadbi iki VflT. ülimniiadi v Pa- rian. .iugoslovejiMii .m.-Koi ,\i, zmagaJ v svecovni borbi devotih narodov in si iz- vojeval nad vso casino priznanje. Našn •^kmovalnn vrsta pn si jo kljnb nougod- nini okolisoinam, v katorih se jo pri- Wavljala in v kalerih jo na.-fopiln. pvi- boi-jla čehio mest.o. Braljo in sostre! ^ tckmi z;i svo- lovno prvenstvo s(a za^lopnli Sokolstvo (Ivi? vr.str čo.škoslovaska iii jngoslovon- ska. feko.slovaski vrsti. ki jc bila vzor- nn pripravljoiva in hi bila bržčas od- no^l;i vonor zniage, co je /godila ncsro- ("n. da jo movala odstopiti. Kljub ienui so posainozniki z na.iboljsirnl uspehi na prvili itiOsliJi. Trije v^nkoli so si prisvo- jiii pvva t.i'i. iia.jbol.isa rnesia. Sknpna >:rnaga sokolsko ido.je. f-okolskoga dola! Br.itJG ia sostro! Novn zmaga So- kolstva navn bodi novo kropilo, da vz- frajamo ir. žrtvujoč vsc: .svojo silo na- daljvijoino svojo dolo v korist našoga ¦nnrodii in v korist v.so.cra »SJovanstva. /. d r a v o ! Sfaresmslr;) JurioxloiH-nskeg« Solcohkeya Saveza v Ljubljani, o skupna in rojena tako, da bo zadovolji- la jiajobriitljivejšega brata in sostro. Drustva in ndoleženci naj se čimprej prijavijo, ker je stovilo prijavljenih že zolo veliko. Islotako je v¦ polni meri za- sigurana prehrana. Vsa driišlva in po- odinni naj posljejo prijave centra In o- in\i. zleinornn KTIIZA V BEOGiRADU. Ljiiba Jovanovic je preko bivšega ministra ]\Iarkovica sknsil dcsovü oseben razgo- vor s PašLeein v svrlio medsebojnega sporazLima. Jovanovic je sknšal Paši- ču dokazati, da vztraja- na očuvanju dosodanjo državne politike in da vsled toga nikakor ni pctrobcn razkol. Vest o nameravanem sestunlai jo opozicijo sprva dcpriniirala. pozneje pa jo zače- la prieakovati od razgovora popustlji- vost. s straiii i'asica. Toda lJasic jc .sc- stanok z Jovanovit^cm odklonil, doklcr Jovanovic krši disciplino radikalske strankc in za njenim hrblom nadaljnjc svojo akcijo. Vsc težišcc sitnacijc jc prciiosciio na scjo sirseya felavncga od- bora NRS, ki sc vrši v čctrtek. Opozici- ja pa je ncrvozna in skn&a na vsak na- cin prc^ovoriti Jovanovic'a, da stori še prod to scjo odloeilno korake. Raznesla sc je vest, da dobi Jovanovic: v sredo inandat za scstavo posIomig vlade, kar se pa odlocno zaniknjc. Ako so .lovano- viocva akcija no bo posrečila, bo pi-icel ki-iilj takoj z novimi Jvorizullacijami /. drugimi poliliki. OPOZICIJA OMLHTBLJA Opozicija skuša propricati Jovanovica z argutnenii svojo ilojalnosti«; tako n. pr. obljublja, da se bo izvržil v HRSS razkol in da bo RadiO potisnjcn v ozad- io. Klcrikaloi so pripravijeni prekiniti vsc zvo/o z llad'ucin, sprcjcti politicnc snioi'ivioc narodno koalicijo in sc prak- tiO'iio oflrcči čtvlononiisii.-ncmn progra- n;u. Jo^anovic agitira naprain radika- loiri s km, da bo \v\.w\\ Davidovičcvcc iz kcrtibinacijo in jib tako jxrpolnonia noli'-nil v ozadjc. 2- 5 .!!.. L1J 101 't ¦ N a I) n n a j 11 so sklcnili ixnakati s predajo note Srhiji, dokl'jr so Pomoaro uc vrno iz Petro- giLida v J'ariz. rl'scliir.schkys.Berchtold in Tisza so sc o icksUi note sporaznme- li zc IK julija. 19, jnlija jc izjavil grof ßcrchlold v minislrskcm svetu, da se naj nltimat takoj izi-oci, ker poslajajo v Boiiinn /.o nestrpni. Tudi vojni mi- nistCT je izja/vil. da je za rnobilizacijo yxq pripravljeiio. Sklepilo so je zavleci izrooitev nofo iSi-biji do 23. juljja, čoš, lega dne odpotujc Poinca.ro iz Pelro- gra.da, tako dd so i'oincarr med poto- A an join nc ho mogel yjcsvctovati z ni- koraur in bo tako Srbija zamudila stav- ijeni ji kratki rok. Medlem pa so av- slrijski in nomski diplomari skusali va- rati javno mnenje Evrope z nekako mi- roljnbnostjo. Dnc 23. jnlija jc izrocil poslanik Giesl Srbiji nltimat, takozva- no dcinaiso z rokomc. ki bi ji za shi- (raj odklonitvc nc slcdil'i takoj vojna. Curiška borzav sredo 23.juiija. Zagreb: 6*45 iicgo sa'i'.K» prekinjenje diplomaIskih odnošajcv . . . Ncmcija jc sevoda slo- vesno izjavljala, da ninia o vsebini no- te niti pojma! Tako sta se ccntralni sili s hladno prevačunjcno&tjo pripravljali na vojno in kopali svojim zasuž- njenini narodom in Srhiji grob. Juna- «ka Srbija pa je seveda sramoten ulti- mat odkloivila in tako jc pričela po na- črt\i Avslrijc in Nemčije on a dolga, v. svolovni zgodovini brczprinicrna doba voyoljncga krvoprclitja, iz katcre je koncuo vzrastlo vstajenje in osvoboje- n.j'3 tlaccnih narodov. »KRIVIONA O13S0DBA GELJ- SKb'iJA SUDI&Č.A«. Podtem naslovom prinaša mariborska ;>8traža« od 21. julija 10:Vt notico, v kateri se ljuti radi obsodbo komunista ^cdcda prod celj- skim sodiscom na. 13 - niesecno ležko jcro radi protidi'/aviiega Jiujskanja in javnega pozivanja na rcvolucijo. Radi ttga obsojencg-1 !¦¦ omunr.sta-revolucijo- nai'ja psnjc scdaj »Sirazrio. javno sod- niko tor pravi, da so orji:n-aši tor imc- nuje sodbo orjunaško krivično dolo. Tako pise list, ccgar vrhovni gospodar jc mariborski škof. Tako p;loboko jc za- l)rcdel list, ki sc imonuje katoliski. da janio sc'iiva proti sodiscn, v kojcm so- dijo po zakonn, ki ga mora spostovati vsakdo, nasi neodvisni šcdniki, čuvar- ji ]ir.iva in resnice. Cvidimo pa se, da ni v na.si državi čuvarja zakona in dr- žavnega rcda, ki bi zabranil, da «me tako pisali list, ki izhaja v naši državi,- pa naj je tudi stokrat na njem podpl- san odgovonii urednik poslancu Ylado Piisenjak .\ko iniamo zakono, po ka- teri h so obsodi in zapira razbojniko in rcvolucijonai'je, potein bi niorali imeti t'.idi zokon. po kojem so zabrani tako casopisje. (^o pa tak /akon iraarao, po- tcm spadajo pod obložlio tisti, ki zako- na nc lzvajajo in dopušeajo, da sc ne- kaznovano javno propagira anarhija med obniojnim Ijudslvom, ki vidi v be- scdah Straže« besodo bo/jo. , / . Dneueie westi. '..M-vllA.iNL öOL.Slvi .\AUZUlii\I- Kl V MAHIRORSKI CBLASTI. Za okrajne šolskc nadzorniko v maribor- >'k\ obl:-isti so imenovani: za Geljc me- •Uo in okolico ter Vransko Ljvidevit (1 c r n c j, doscdanji nadzornik istih okvajev; za. Ljutomer, Gornjo Radgono i" Sv. Lenart Fran Ovotko, dosed a- nji nadzornik za okraj Mnrska Sobota: z«i M-aribor - meötö levi brcg Ivan To- rn a ž i č . iicitclj-upravitclj v Maribo- r"; y<\ Maribor desni brcg, Slov. Bistri- e* in Konjice: Matija I.ichten- w all ner, doscdanji solski nadzor- nik v Maviboi'u; za Mrsrsko Soboto: Leon G c p n dor, sol ski npravitelj v Mel infill; za Dolnjo Ltndavo: Fran Go lob, Solski upravilelj v Bolnji Lcndavi; za Pluj in Ormoz: Ivan Ko- r o p c c , dosedanji nadzornik za lju- lomcr.ski žolski okraj; za Prcvaljc in Marenborg: RudoH M oncin, ueitelj v Prcvaljuh; za vSlovcnjgradec, Šoštanj in Corn jigrad•. Miloš G r m o v s e k . doscdanji. nadzornik ?:a ßornjegrajski. luavonhoi'ski, prevaljski, slovonjgraski in soštanjski šolski okraj- za ftmarjo, Rogalcc in Kozje: Hinko Šumer, nadnčitelj v w^marju pri Jclšab. NAŠTj: GIMNAZT.JE SE IZENÄ- CIJO. Minister prosveto jc posebni ko- ir.isi.ji povcril nalogo, da v.o s prihod- njjrn soLskiiu lctom po moznosti izena- či gimnazije naše, države. Komisija je skk'nila. d;i so že s prihoclnjim šolskim Jctom izcnačita prva dva razreda. V iSloveniji ostaneta kot iinmanistični ghnnaziji T. drzavna gimnazija v Ljub- ljani in pa mariborska. Gimnazija v Kranju postane rcalna. Francoščina sc bo iičila žo v priliodnjem solskem lolukot obvezen prodmct na vsch naših rcalnih gimnazijcili. NA URŽAVNI VINARSlvl IN SADJARSKI SOLI V A1.AHIBORU pricne novo solsko lcto dno J5. soptem- bra 1924 (pondeljek). w^ola je dvoletna. '7i njo jc v zvezi intcrnat za gojence. Sprojme sc tndi nckčij ckstcrnistov (iz- vrn zavoda slnnnjorih ucencov. Oskrb- nina za redne (privalncO licence v za- vodn znaša do prokliea mesecno samo 7;j Din, kakor sedaj v srbskih kme- tijskih .solah, doklcr ministrstvo za kmetijstvo ne ukrene drugače; sinovi ubožnih kmctovaicev so pa tudi te oskrbninc oproščcni v celoli ali do po- lovice ter so ^rnemijojo potcm državni neenci Csli[iondisli). Prošnjc za spre- jem jc posiljati direkciji dtžavne vinar- ske in sadjnrskv sole v Manboru do 20. avgusta \\)<1\. Kako sc p.ročnja napra- vi, odnosno oprcmi in vsi dmgi splošnl tor podrebni pogoji za sprcjem ucencov so točno razvidni iz tiskancga prospek- ta ^nrcdbc s programom). ki se pošljc vsaknmn zanimancn ]iroti plačilu pet dinarjev v gotovini; takojsnja nabava sc nujno priporoča. Strati 2. »NOVA DOBA« Š»*v. 84. tsl!Jf«!pK© ilOwlCGi KÜ.AJ. OHGANIZACUA JDS ZA MESTO CELJE sklieuje za sredo, due VH. jidijd i'924 oi- pol 2i. uri v mali dvorani Naroiinoüa doma izredni obr- vi zbm\ ki ima a sniishi slraiikinih sta- tutov doloeiti kanuidatno lislo JDS za oboinske volitve v roes hi Gelju. Na ta zaupen strankin zbor so bili pismeno povabljoni v.si organ izirsmi strankini elani. ki so vplaoali ludi elansko pri- stojbino. Prislop pa ima jo tudi tisti elani zaniudniki, ki doslej svoje orga- nizaoijske obvoznosti niso izvrsili. Ja- vjti se jim jo ob zaeetku zbora pri strankinem predsedstvu. Odboi' priea- kuje oolnostevilne udeležbo, Seja celjskega občinskega sveta c pondeijck. (lac 2i. julija. V petek zavadi nesklopčnosti pro- kin jena scja obi:. sve^la so. jo v pondoljek nadaljevah. Za elekirarno poroea obe. s\otuik dr. isalan, za gospodarski od- sek podžupan Žabkar, z-n, pokopaliski odsek obč. odbornik Rebel: in za zdrav- slveni odsek obc. odb. Koren. Sklone se rogulirati Lovetikovo uli- eu proti nteslni osnovni soli. V to svrbo so zainenja zoinljisce, na katerem ima tvrdka Rakusoh svoje -skladišce, z onim v ozki ulics mod Rakuschevim poslop- jern in med poslopjem r».i. ¦l:UČi\A V.LEKVntiNA RAZ- SVFTUAYA V CEIJl'ho. kakor se že ¦'danes vidi, v polni mcri odgovarjala in zadostil.i vsern potrebani in željani mo- 'derneg.i mesta v skoroda že razkosnem obsegu. Od mestnib pc riserij pa se ču- jemo mnogokatevo zeljo. ineil temi tudi utemeljene in upravičene. Naj se ne po- 7,aln na tenrnie poti na Dolgem poljn, ki so tern nevarnejso vsled nezavarovanib brvi cez potok. in na nnšo uradniško kolonijo tain v vilab ob žclozniški progi. !Ako bi okoliška obeina sodelovala in stOT'ila za industrijskoniestne dele svo- ¦ie občine v polni nieri v tern pogledu svojo dolžnost. bj se tudi col mestni oko- lis lahko prosk?'bel s potrebno razsvet- ljavo. NAPADt PO'SOOI: ALKOHOL. Kudar Teodor Filin. rodoiu Bus, zapo- slen v Libojab pri Peiroveab je bil po- noei 20.. julija napadeji z noženi od 'Martina Xnesaka. blapca pri posest- niku Ccnou v Libojali. ki inn je priza- dejal voc ran z nožem. Napadeni ne ve vzroka, ne povoda, elo je najbrž za za- mano osebe. — I^lank Andrej, tovarni- ški dolavec pri tvrdki Westen v Gelju, startn joe v Zagabru. obrina Št. Lov- reno pod Prožinoni, je bil od neznanili storilcev v noci due 20. julija na trav- iiiku blizu gostilne Eevc 3 nožem težko ¦ninjen, ko se je vračal Iz gostilne do- mov. Težko poškodovanega so prepe- ljali v Celje v bolnico. — Kvartič Slav- ko. staniijoč v (Viju je bii v- nodoljo 20. julija, ^ Ivasazab pri Petrovf-ali od ne- kog.i pijanega jstoža z no/.em zaboden v Toko \' prepiru. -- Knežak Martin, hlapee pri (üencelju v .Libojah jo bil v nedelj.o ii(). jul. ponot'i pred gostilno Siadler v ]»repiru in pretepu poškodo- van in odd an v bolnico v ('elje. — Pri- stovsek Vinko, sin poses'nika iz Dre- šinjevasi je bi! v n edel jo 20 julija po- jiof'i v prepiru z noženi ranjen v roko, ko so je vračal iz Pol rove domov. PHI YOZNJf PONESUKCIL. Ski bee FraiiP, blapoc pri Irgovcu Ka- seniui na Goinilskeni jo dno 1.8. julija ponesrecil v Žalcu, ko je vozil za. svo- jega gospodarja trgovske potrebščine. Ko se je botel vsesti na drug toz, nalo- žen z opeko. nui jo spodrsnilo tor si je pri padcu zlomi! de.sno nogo in levo poskodova.l. T'.repeljan jo biJ v javno bolnico v CcJje. I'HEUUZNO IZ/JVANJU. V pon- deljek. dne 21. t. ni. pred 11. uro zve- rer, ko jo pripeljal "\lak iz Ljubljane, je neki podnaiednik iz vagona brez vzro- k.i grozil izstopajoo.hu potnikom z re- volverjeiii in kr-ieal v blažoni. jiemšoini: yJutri lii'idern v Gelje — vain že poka- zoru s teni!.< in pokazal na revolver. Oiiienjeni podoastnik se je s])loh vedel zelo arogaiituo in dosledno neinškuta- 3'il, akoravno se\eda ]iopolnoma obvla- da slovenscino. Ocividno spada med inariborsko >¦• neodrcSer.ee«. Vojaška oblrist naj izbrube iakili renegatov eksomplaviriio kaznujo, da si nc bodo veo upali blatiti rasl in sl< vos naso ju- naske vcjske! KONCERT. (.. Vok. Janko, bivsi art. vodja eelj. Mestnega. gledalisoa pri- reili v |)etok, due /. aryitsta v veliki dvovani Narodnega doma koncert. Na sporodu so: Grieg, Gorbio, Ipavec, Sa- vin, Otsterc, Lajovic in dr. —Vstopnice so v predprodaji \ trp'Civini Goričar in Loskovsek. OB Psjlf'JKJ ODi.ikOVANJA g. Lud. Plavšak-a. velepososlnika v Št. .lurju ob Taboru se ;jt! y.bralr. lain ludi dru/.ba (vljskib osirostvoloox. ki so na- kogljali za: Sokolsko društvo C^elje 40 dimirjov. Orjmia Gelje 40 Din, Slov. spoj'tni klub Gclje 40 Din. Donar se je izrocii blagajnikoin prizadelih društev. NsišA K0P/1LIŠČA Dobrna in i\ogaška Slatina so letos zopet izredno ilobro obiskana, kar lnoramo iz stališča napsedka nasega tujskega prometa z zadosčonjem pozdravljati. Kaže pa to tudi, da jo uprnva teh dveh naših šta- jerskib kopalisr. v vešeib in dobrih rokah. KKICTANJE NALEZT.JIVIU BO- LEZNI V CEUr-MKSrf.r od 13. juli- ja do 20. julija 1924. Zhriaiinka: osta- lo 8, na novo obolel 1, ozdravila 2, umrl 1, osiane v oskrbi ß. — Mestni fizikal. ¦-- Dr. Mano Dereani s. r. VPHAVA MESTNEGA (1LEDA- L1ŠČA V GE'UU išce ^a sczono 1924- 25 igraloa - režiserja. Ponudbe z za- litevki glede bonorarja je pošiljati na naslov >Dramatie.no društvo v Gelju«. RA'/nS ML ZA ÜRADNJ0 CVETUINJAKA. (h'azglaa.) Občinski sv«t inestne obcine celjskc je v svoji j-edni javni seji dne .18. t. m. sklenil gradnjo cvetlii-njaka na vrtu Grofije ob »Savinji. I'odpisani mestni magistrat razpisuje s teni oddajo pvedmetnih ce- loknpnih del. I'rieujoca zgradba se bo i/ATŠilii po naertih rnoslnega stavbene- ga urada. ki so intcroscntom razpolo- žoni na vpogled od 24-. t. m. do vkljueno 4. avgusta t. 1. in sicer vsak dan, iz- vzemsi redolje od pol 12. ure do pol 1. ure. opoldno. Ponudbo jo vložiti pri me.stneiii stavbeneui uradu odnosno vložišcu podpisaiiega uvada najkasne- jc do 12. twgitfta I I v zapeeatenih za- vitkih z zunanjo oznaobo: Ponudba za gradnjo cvetlionjaka. — Mestni magi- strat celjski, dne i.2. julija 1924. — Žu- pan: dr. UraSovcc: s. r. Iz sodne dvorane. SUKOVKŽ. 4S-lelni lilapec A. Hren v Retju pri Trbovljah je hlužil vac let s Francetom Setin.skom pri trboveljskem rudniku. Oba sta se ves čas dobro razumela. Dne 29. deeenibra rui je nesel Hren k sed- larju konjsko opreino in je sreeal vSe- tinska, ki jo krmil konjo. Hren je bil u.okoliko vinjen in je /.are] krioati nad »Setiii.škom. češ da jo Icnuh in da on ni njogov paznik. Ko jo postal agresiven, ga je Seiinsek sunil od sobe. To jo Hiv- ua tako ujezilo, da je slopil nazaj in sumil Setinška z oiuito nogo s tako silo mod no^e, da ga j(^ težkc ]>oškodoval na erevesu, ker je imel Setinšek že veo lot kilo, ki jc pa ni obcutil. Po dobljeni poskodbi. jo /aool 5-let.inžok Iniihati. 'Pre- peljali so ga v bolnico, kjer so ran z opcracijo kouiaj resili /ivljenje. Hren jc bil jired okrožnini sodiščem v Gelju nbsojen na 3 niesece tezke joee. Sport. TENIS-SVKCFJA S. K. CEL.IE ima vsak pondoljek od 18.—20. uro re- den Ironing za ZKcelnike. Prvi trening se vrši 28. julija po igralnem vodji. (^pozarja se vse prijn.vljene igralco to sokcije, da. poloze brozpogojno jiristQ])- nino do 27. julija, ,cozijsko clanarina pa do 0. avgtisla, kcr se iili drugace ne smatra kot clane in sc jih zato ne more upostovati pri razdelitvi igralnega ča- sa. Nadaljnji interosculi si lahko pri- javijo na. jgrališcu ali •>;' \ trgovini Pavr.ikar. PltOPAdANDM STAFETN! TEK o priliki sportnega due potece v šestib eta pab skozi mesto s sledeco ruto: Ivre- kov ( j a — Gankarjeva ulica — Kralja Petra cesta — GJavni trg — Gosposka ulica — Deckov trg — I'resernova uli- ca — - postaja. Start in cilj pri kolodvo- ru. Zaoetek tocno ob CJ.?>V. — Slavno ol)r.iustvo se naproša. da drži omenjeno progo ob navedeneiu casu pj'osto in da. olajšujo teža.vno dolo rediteljem. SokolstvOa JUOnSWVEXSKA 7.MA0A NA PAftlSK? 0LIMPJ.JAD1. V soboto, dno 19. julija je bila končana mednarodna telovadna tekiua na olimpijadi. Jugo- slovenski Sokol br. Loon Šfitkelj iz No- vega mesta si je priboril med tekmoval- ci prvo mesto in s tern caslni naslov najboljsega telovadca na s\etu. Od 11.8 dosoft'ljivib took jih je dosogel 110.34. Drujfi v.<\ njiiii ;io rowkoslovaski Sokol Prazak s \\().?:'i in froiji ludi ceskoslo- va.ški Sokol Supcik s 10M.93 tookami. Ko se je v n edel jo opoldne razglasil iz- id. je godba /asvirala jugoslovensko bimno in na zmagovalnem drogu je za- pla])olala jugoslovenska trobojnica. V tokmi tolovadnib vi st so dosegli prvo mesto Ttalijani z 8.S9, drugo Francozi z 820, lietje Švioarji z 81.^ in retrto Jn- QOtilovmri h 762 tookami. Nato siede po vrsti Američani, Angleži, Finci in Lu- ksemb'.jrzani. (khosli^aki so tokmovali sarno kot poedinci. »IngOv^lovenski Sokol je s tern na velicasten naoin proslavil svojo iino in razširil sloves naše drža- ve po vsem inozemslvu. Na te odlione uspelio našili tekmovalcev, zlasti pa pr- vaka br. Štuklja, si no laliko po vsej pravioi zolo iionosni. GospfEidarsfvo. HMEJsJ. XII pwocilo HntcljunJi('(f(! dnisfra m Slorenijo. Žntec, C. $ R , due. 17. julija 1924. Ko je kupčija več ted nov pooivala, je oživola ista zadnji teden zopet neko- liko in se je približno prodajalo 30 sto- tov ä 50 kg lanskega lunelja ])o H950 do 4000 č. K Art no 1,(1 Nizko ceno jc povzroeilo upanje na dobro letino. Nazi hmeljski nasadi so prav lepi; 90% je lepih in prav lepib, jO% pa sla- bojsiJi. Zadnji teden smo irneli nesta- novitno vreme. vrooe in bladno, noci so bile broz izjeme hladne — temporatura do -1- 5° G. Jvur ima hmal) vjeskozi redek cvel, se je upanje na prav dobro letino nekoliko zmnnjsalo. Nujno bi rabili tople dneve, nekaj padavin in mlacnc noci. Od vremena priliodnjih 10—14 a je odstopjlo direktne člane, naročnike Sadjarja in vrtnar- ja< iz cologa ok raja iiovi podruznici. Prvi odbor: j.i'edMednik Gasl Janko, 2iče, pod predsednik Obrul Franc, Ca- di'am, lajnik in irlagajnik Brglez Fr., Gad ram; oilbomiki: .Winter Jože, Žre- če, Golož Fran-, Vitanje. Zdovc Jože, .Žioe, P>oroi> Alojzij, ^jiitalic, Friedl Fr., St. Jovnej, vabi Imn poic.in k ]>ristop« \so, kalorhn lcži procvit sadjarstva in vrtnarslvj na srcii. Glanarina znasa letno 2").— Din, s katei'o je plačan ob- onem niescči-ik Sadjar in vrtuar«. — Novo prijavo s olanarino sprcjema po- družnični iajnik. ki vali islocasno vse. conjeU'''c'lanc. ki so na dolgn s olanari- no, da jo poravnajo v najkrajSem ca- su. Gospodarji in piijatelji sadjarslva in vrtnarstva, cklenilo so novo podruz- nicc: -- Odbor. IUMIAT PRJDKLKK KHOMl'TR- -J A Poljedolsko ministrslvo je objavilo l)odalke, iz kalerih snicino posneti, da ima mo letcK v nasi državi izborno leti- no za krompir. Mačunajo, da homo labko i/voy.ili Dkoli 1200 vagonov, mod lemi iz ljubljanske in mariborske obla- sti 500 vagono\. KMJJC) GAiU'SO IN PS1GEK. l^don najslavnejših pevcev modernega oasa je bil Italijan Knrico Garuso. — Umrl je 2. avgusta 1921. Njegovemu tenorju se jc divil ves svet. Bilo jo v ve- likem amoriskem mestu Philadelphia. Znan milijarder n;u je ponudil bajno vsoto, če pride pet k njemu na dom. Garuso je prisel in peljali so ga v raz- kosno opremljeno dvorano. Kar gledal je, ko jo vidol tarn samo niilijarderja in niajimega psioka, no pa izbrane druzljo, kakor jo je pricakoval. Milijar- der nui je rekel, naj ]>oje, in zapel je ono svojili najlepsiJi pesmi. Takoj je pa zacol pos besno lajati; gospodar je vstal, dal umetniku roko in nm je re- kol prav ravnodusno: llvala Vain ti- sočkratnai Sedaj .lahko nchate in gre- ste. Hotel sem samo vedeti — če moj l>es tudi takrat luli, kadar vi pojete.< mož s skkCno >stevilko. Bo- gat spanski jioscstnik v bližini Kordo- ve jo pj-od kj'iilkiin zadol s svojo loterij- sko srecko. ki jo nosila stevilko 5919., znaten dobitok. To šievilko si je bil zbral namonoma, kir jc igrala v nje- goveiu zivljonjn vazno vlogo. Ko je sei v mladosti k vojakom. jc dobil puško, ki je imoist stevilko 5919. Po povratku iz vojaškoga sluzbovanja je priredil doinaco vesolico, ki je stala tocno 5919 pezot. ilavjio loliko jo moral pozneje placati zdra\niku za operacijo, ki se ji je moral podvreči. Tudi za popravilo liiso, ki ga jo nedavno izvrsil. je dal 5919 pezot. Njogov dobilek ga je za te vsolo sedaj izdatno odškodoval. NAJVKC.Ji ZEM.LJEV1I) NA SVET1.T. V San Franeisku je sedaj do- gotovljen najvecji zoniljevid na svetu. Dolg je 000, a sirok 180 čevljev. Na njein so z največjo tocnosljo narisane vse zemljepisne posobnosli Kalisornije, kakor tudi vse u met no /grajene stavbe. Niti ena želozniška linija, niti. ena gaz ni prcmala, da bi ne bila na tej karti vidna. Ozernlje, na katerem se goji zivinoreja, je oznaeeno s slikovitimi skupinami raznib irivali. KAKO S.E IMVIDE DO MiLIJO- NOV. V Ameriki, v kraju Detroit je umrla 78-letna Sosija L. Barke, ki je zapustila skoraj enmilijonsko dolarsko premozenje. Bila je spoštovana oseba. Radovedni ameriski časiiikarji so ob priliki njene smrti prebrskali celo sta- novanjo in naleteli so na rokopiso, ki so vsebovali zanimive podatkc o življe- nju uinrle milijoiiaike. Mrs. Barke je bila sirota že v zgodnji mladosti in je dobila s šestim lelom mačeho, ki jo je nagnaln krast. Deklica jt postala že v zgodnji mladosti spretna zeparica,- ka.iti, ako ji ni f»ila srec"a mila, jo je neusmiljena maceha mučila z razbe- lienim železom. V slarosti 20 let je bila Miss Bark« glasovita banditka, ki je znala strahovati vso svojo okolico. S 27 lotom se je priucila čitanju in pisa- nju. Nato se je umirila ler se posyetila ppatenemu življenju. Kupčevala je r zümljisci tor si pri tern prislužila nad milijon dolarjev. Seved?. ne pppolnoma naravnim potom. Razširjajte „Novo Dobo"! Štev. 8 4. NOVA I) 0 B A « Stran 3. STEKLINA. ¦(fiefemt uospoda- dr. liebernika n pri- /;*•; ohwiir-* Patic-unn-ega zaroria v Celjn.) 'Danes nlvarjamo šr clrugo za Slo- venijo velevažno zclravstvono ustanovo — Pas.teur.iev zavod. Volevazen no sanio zato. ker je >e4iiVi na slovenskcm ozemlju, temveč, ker ho naravnost volik«; dobrota nasc- mu .prebivalsLvu, ki jo moralo doslej v slucaju ugrizn stekl roe snmljive živali iskal'i poinoci v oddaljenem Zagrebu. Pasteurjev zavod, tako iinonovan v po<;as velike^a fraucoskega. uče- jnjak;» in dobrotnika človeštva Louis Pasteur ja, in;a namcii obvarovati ljudi kakor Uidi zivali one nnjuroznejšib bo- lezni. flt'kline. Steklina ali lyssa. liuli rabies, jo v fiplo^noin kii/.na bolezen pasjo pasnie in se proiu'sa so mo po ugrizu steklili p.sov in drngili živnli no snrao na člano pasjega. ampnk tudi so na mnoga. dru- ga toplokrvna r>lc, kakor los, kamonjo. premog, slamo i. dr. tor sjH'oiucni uavadim .svoj glas pri lajanju. On zapusü svoj dorn, to potopa lor napa Ja živali in ljucli. ki jili sreoa, Ka- kor pri človeku tako se opaznje tudi pri psu moč:r»o izločevanjo si in in krei po- zirahiika, ki povzročajo kakor pri clo- vi.'kis sti'tib prod vodo. Nazadnjo se pojavi pri psu oli.ro- mi'lost, posebno zadnjili ]iog tor čeljusti, in ]K) onom ali dvoh toduih pogino. Povzrocitolj ali kal .'toklino v .svoji obliki so ni znana. 8 sigurnosljo so do- zeuo stekliua s pomočjo oepljenja po- skusnih zajeev z malorijalom — to so možgani — sleklino sumljivega psa ali druge slokline suinljivo živali ali pa s smotrenim in iiatanc.nim opazovanjoin steklino surnljivo fie žive zivali. Steklino kot bolezen /ivali in ljudi so poznali zo v slarem voku. Že Ari- stoteles v 4. stol. pr. Kr. riam joopisuje in omenja ugriz kot gla\ni vzrok to Ijolozni. Cfilsus opisnje sieklino v 1. sto-T lt-iljii po Kr. ti:r priporoča kot zdravilo izpaljonjo rano. V srodnjem veku so naslale najrazliinej.šo in najondnejse domnove in nazori o vzrokvi stekline. Vt'lika M-ocina in žeja, zadržani spolni Tiagon, vsfi to so je smatralo kot izvor stoklino, kar so via žnlosl so dandanos labko slLši. ^olo eksperijncnt;:liia veda 19. sto- lolja jo r.ase znanjo o vzroku stekline razjasnila. l^eta 1S08. so je posreoilo iK-onjaku Zinke cksporimontalnim po- tom povzrocViti. pri živalih steklino s prüiiosoin siinc stekloga. psa na rano zdraAPgst- S 1^» .1« doka/al. da jo sto- klina infek<:ijska 1 »olezen. Naninljiva zasluga Pasteurja pa je, da jo \zel steklini njeno grozoto s torn, da "je zna.šel mclodo zdravljenja, s poiiioOjo katiTo üo i/bruii ]>olezni za- brani. Vprasanje .stekline pomeni dol- go borbo mod Pasleui'jevim ženijeni in novidniit! povzrooitoljem. v kateri je si- jajuo zmagal, ko je (>. julija 1885. prvic preizktisil svojo melod.o na cloveku in sl:oi- na devellelnem Jo/(.i'u Maistor iz Alzucijo. Uspoh jo bil popoln; nikdar so na. 'kcku niso pojavili znaki stekline. Uiii^'i Pasteurjov paoijenl je bil Jean .liipillo. Da resi .svoje male t ova rise od .»kkloga. psa, se vrze sam na besno ži- val. Spomin na (a dogoclok jo ovekove- oon \ statui, ki jo postavljona prod Pa- stoiivjevim zuvodom v I'arizu in pri- kazujo l)orbo ;unaskega mladenica z bosno živaljo, simbolicno pa boj clove- stva proti infc-kfi.ji. Paslonrjova meto- da si» jo siccr v loku oasa mkoliko spro- niCMila, vondar cslr.ne on tisti, ki nam je pokazal pot do zmage nnc! steklino. l.'rnrlj^vost na sloklini so jc zinanjšala po zaslugi Pastenvja od 100% na 1%. Steklina pa je so dandanes \)o vseli kulhirniii dr/avrJi razen Angleske voč ali manj razsirjona. Angliji pa je pri- pomoglo do toga rur.'avno vigodna Iega in pa stroge. pra^ilno i/vedene mere. 1 Ma. 1888. sc ;o otvori! v Parizu prvi /a\od, ki slnži za pobijnnje stekli- no lor so i menu jo Paslour.iu nn cast Tnsi.ittit Pasteur«. Podobni zavodi sr so nstanovili iudi v dmgili državal« in kor se jo ste- klina po svetovni vojni silno razpasla — leta 1023. je bilo iz Slovonijo 193 ugriznjeiiili v zavodu v Zagrebu — sp danes otvarja po zaslugi in prizadeva- n.'H nirrlnika lrigijenskega oddolonja ruin. nar. zdravja g. (\r. Stamparja in inspoktorja min. nar. zdravja v Ljub- Ija.ni g. dr. Katiriča — f a.Monrjov za- vod z.i Slovenijo v Celjir fl- >'. Mtt.ilen: AKO B0ÖKTK HIT I P0PULAFNI. 1. lft od i t o v os liw'l i i v i. L\ Bodilo druzabiii. o. Dobro poslusajto. 4-. TJčite so umetnosti, da ugajate. 5. Bodito piemeniti. velikodnšni. G. Bodito odkriti in govorito res- nico. 7. Bodito ved.no pripravljoni poda- li v pom or roko. 8. JjOtlHo ]jubo/.ui\ i ii: vl.judui na- piaii» v.sakemu. 9. Tvikdai1 so no poinsc'ajto saiui razgovora. 10. Zaupajto v sobc. u no bodito domisilja\i. 11. Znnimajto ssj v rosnioi za dri-.^c. ii?. Cloj!<> v('dun 'ia s\otlo slran Rtvari. 13. 1'j'jzadovajte si. da si zapom- (ilio imena in obrnze. \A Nikdar no kivitizirajte in no uovorilc noprijetnih slvari o drugib. la. (ilo.jlo na to, k.'ii' je dobroga v ljudoli, ne pa siimo na njihove napake. j(i. Odpuseajto in pozabljajto ža- lilvo, ne pozaliljajte pa ivikoli dobrot. 17. Negujte svojo ?.dravje ter izra- zajii» tako silo in odloČnost. 18. Radujte se nad uspelioni dru- goga kakor nnd svoji in lastnim. 19. Bodito veseli, nikoli pa ne do- pu.srajio, da bi so šala. spromonila v no- 11 os[o.iiio i.o/a\mrnos(. 20. TzJodJto obzivni in \itoski na- prani ženskam vedno in povsod. 2\. Imejte \ rnislili vedno praviro in (Mistva drugib. 22. Imojte \ljudi;o in bodrilno bo- sedo ter ljvibezniv na.srnobljaj za vsa- koga. 23. Navadito so, da no kontrolirate v najtožavnejšiii okolnostih 24. Nikoli se ne šalitr. ako je no- va most, da s torn koga, rrmite ali da so dolaknote njogovil» custov. 25. Napram neprijelnostim so po- stavito v bran kot mož tor dostojno pro- našajlo to, čejrmr .^e ne da odpomoci. 26. Verujte v Imitstvo ljudi tor no pri^na^ajto stanovskib ra/lik. 27. No bodito svojeplavni, marvee poslusajte obzirno mnpnjo drugib. 28. Bodii« ainiiii ijo/ni in delavni, nikdar pa ne poskiusajte, da bi so oko- ristili na ivicun drugili. 29. Bodito napram svojim iK)dre- jenim ravno lako \ljudni in ljuboznivi, kakor napram sebi ojiakim in svojim prodposlavljonitii. Za smeh in kratek čas, NECAKl. Škof so jc poljal z bir- me domov in je spptoma obiskal enega svojih župnikov. Župnika ni bilo do- ma, pač pa jc škofa sprejela brbka, mlada kubarica, ki se je igrala na dvo- rišču z otroci. - -Cigavi so H otroci?« vpraša. iškof. — »Prevzviseni gospod in škoss je odgovorila kubarica, >to so nooaki gos])odovegn bra.ta.« AYT0R1TETA... -.Dragi gospod, jaz soiu previden in, vostc, pred otrooi treba znati ohraniti avtoriteto. Kadar se prepiram z zeno, posljem vedno otro- ko iz hiso, da se posprehodijo!« — > Va- si zlati mnloki! Pozna sc jim, da se zelo innoso krof.ajo na svežem zraku-------.«¦ KAT/\STROFA. »Mati, mati, pri- di liitio v kuliinjo, tu visi oče.« —. »Kjo pa?« — »Na vratu k'ubarfce.« Sladki bratec. Mama: »Zakai pa Jožek tako silno kriči?« Nežica: »Prej je padel v posodo z marmelado in zdaj ga ližemo.« Jeza. Ožbovt: »Zakaj pa gledaS ta- ko jezno? Kai se ti je pripetilo?« Ga5- per: »Moj spomin me vedno zapušča. Ravnokar setn se hotel nad nečem je- ziti, pa sem takoj pozabil, nad čem« Pupilarnovaren in jawnokoi*isten denarni zavod celjskega mesta Ustonovl/en» «i 1864. - /W 111 V l»8tni pal»či PP1 kolodWPU. . Vredaost rezm,lih Taklador trsjulm državn/m n&dzorstvom. ffl V«i branUnlčnl posll se Izrriujcjo nalULtilanlnefe, hifro In tot* H n«¦ >*i'.ci Psoiildhw'hitloziteßa dispan- z'erja r Celju ditc 1:/. / m.) I'ovodoni danasnjo O'.voritvo dis- paim-rja isii dovoliie nokoliko podalkov ¦nriiiinrjalr.c statistiko o jetiki. V zapaduo- in scvenic-t-vropskih drzavak jo uiurlo v zadiijem desetlelju prod svetovno vojno na MM »00 probi- valcov 12— 22 oscb na Ido. Najmanjsa jc l>ila umvl.ji.vo.st na jefiki v Holtfiji in ¦Angliji. najvecja v h'vici in na Fran- (oskem V Iu'vsl p,vs!ivij.slvi nionai'luji jo bila iiinvljivost vylecl jh; 100«. znašnia 33, lola 1014, pa 2b Kar se UOo obinojniJi pokrajin Slo- vonijo. iniaino slodočo podatko: V Ko- roski in .^{a.jorski približno 20 na i().0(.i{) probi\ak«-v in loto (toroj nokaj nianj kol v človoniji), na Madžarskom 32 (torej noka.j rr.<), v (k'lju na co- lib 00. Toroj w«} kot dv.-iki-al inliko ka- kor v ysarüjor:; V Mariboi'll ,\v. mni \u.|iiw lim 1 i.i 1 < "¦¦-i padala, lola (92(». pa so jo zopet dvig- nila na 5S, (ako da ie It la 1920. nmr- ljivost najmanjsa v Pluju s 44 na loto, poteni v L.jvibljani s vli, nato solo pride 'Mai'iboi' / 53 in zudnjo ]\>. zopot (loljo s H7 sii.rtnnui sKicaji na loto. i'ojav vocje iMiir.ljivo.sti na jetiki v mostiJt kot, na dožoli opn/arno no sa- :iio pri nas, anipak splo.šnn Tudi okraji kažojo ]j1'(h!\!mi.)u 1.1/- liko glodo nmrljivosti. Najbolj zdravi okraji .so Ljutorcer in I.ogatoc, prvt Tired vojno 2:1 na loto in 10.000 probi- valcov, Logatoc prod vojno 2G, lota. 1920 pa o!ri okraja 17. Vocina ckrajev jo iniola pred vojno 24 do 27 nmrljivosti, samo Kranj, Ljubijanska okolioa, Ba- dovljica in iSlcvoujgradoo so imoli umr- ljivost nad. 40 na loto m 10.000 probi- v;iJoC'V. Lola 1920. so so ravno v lob okra- ji li razinore procoj zboljžalo, tako da znnkx nmrljivost v Kranju, Ljubljan- ,-ki okolioi in Hadovljici 30— 35 na leto, v Slovenjgi'adon pa samoä;"^. Zato pa opazaino v coljskoni okra.ju namosto 23 prod vojno lota ,1920. 27; in v maribor- skoni okrajti namesto 2'V prod A'ojno narrivnost, iTapantni povastek na 82 v !fUi 1920. I iiM'ijivost n;i jciiki jo i:;ijvocja v prvili dvoli lolih zivljenja, poteni pada do .!(.!. lrla, od tedaj Jiaprcj pa zopot ])o- ra.si I'asto in iintr">n vrinnKr niod 50. in 00. leloin. Od v.soii Ijudi., ki niiirojo v siaro- Mi I.) -30 1ol, jib uinro 0:V ()3%. toroj vor kol polovioa, na jeliki". i'o s|)lošni. .staii.st.ilci • - za cSlove- nijo jo nimam na razpolago — nmro /. oziiom na poklic od i0.000 kmetskifr ilelavcev na loto 15, >;do;:olivarjov In zidarjev SO, brivcev, knjigovezov, sli- karjov, kl.iiicavnicarjov okrog 60, kam- nevsoskih (lol.ivrov do SO dm !<>to na- jo- !iki. :\il kl'ill.v.j ii'u-iio. \ >/\ \ i \ i ,-i i | iinl- ležojo joliki navadni in tcAarniški do- lavci, poloni obrtniki. /Co /adnja statistika j;ain nudi raz- lag'o, zakaj jo mnrljhost v posameznih mos.lih in ok.ra.jib tako '%t.lika. To so oon'ri indnsU'ijo. Y Colju in okraju imamo tokslilno in koiniono industrijo, pr^'.iclavn niino- ralnih siivovin, rudokop» V Mariboru in okvaju: k(i\mskn in komji'na induslri.ja. Islotako v okraju Slovonjgradoo. V Kadovljici in Kr;T.ju jo žolozna in kouiiivMin. ijidusu'ija. Y LjuMjani in okoliri inianio za- slopano mnogostovilno industrijo. liidustrijalizaoija jo v prvi' vrsti Azvok in nongodno liitijonivno rnznip- j'o, v katerib živi dolavstvi;. Tiidii.stri.jo pa dožola no inoro po- grosati, zato je treba nporabiti vsa sredstva. ki so se dosodaj i>okazala nsposna v bo.ju proti jotiki. Prva važna otapa fristcmatio. boja V)j*oti jet iki so jo zaoola lota 1854., ko jo Hroiiinor v Goborsdorfu v Noinciji otvo- ril pwo zdravilišoo za jeücne. Po njo- govoiii vzglodu so potom na. različnili krajih osnovali podobne za voile, pozne- jo so posebno v Komoi.ji osnovali zdra- vilisra /;i inaiij j' 10!'lt'/i)(., ki so aoiCA'fy jako voliko dobroga slorila. Toda pri ogroninem sto\ilu jelič- nili so jo izkazalo iz finaneijolnib raz- logov noiuogoco, da bi so vse potrebno .-projoinalo v zavodo. Zato pomenja na.stop Caimotta v Lille izi'odon nap rod ok v bo|u proti je- tiki. On je okoli 1. 1900. npeljal proti- tiibo:kulozne dispanzorje, (o so posve- lovulnico, ki nudi jo v,«akemn brezpla- oon zdravniski nasvot v svrho ozdmv- ljonja in v svrbo zal.rano okužen.in oko- li oo boinika. Dispanzerji imajo torej nalogo, potom predavanj pojasniti vsa vpra- sanja glode poteka in zabrane jetiko, najsii'so krogo .scznaniti .s pojmi oseb- no in splosno higijene. Na'oga dlspan- ze-1'.ja jo, vsakega postboj zdravniško preiskali, nui. v slučajn obolonja dati nasvoto in zdravnisko pcir.oo, nadaljo kolikor niogoce so csebiio preprioati o n.kgoviii domačih higijenskiii taznie- rah in dati polrehna, navodila na lieu ino-4a, in ljudi, ki so suniljivi to bolozni, l>rivosli v dispanzer, da so jih preišče. Calmettov \/.glod .*o v kratkom po- snomidi ivi Fi'ancoskein, v Bolgiji, Nomčiji, kjer so nastaly takozvanc '.ungon-I-'iivsorgosUitton.«. ii'XiSbBraSV^SSSiian I a33ETSS2SJäCSaBaK»Br üdtjov.o-mi undnilc: Rado Pcčnik. Izdaja in tiska: Zvczna iiskarna. Celte. Ali zahtevate ffl povsod v kavarnah, »» ¦gostilnah, brivnicah g in javnih lokaiih f «i^tjovljsi. vse denorne^ Icredftne tn posofilne traunsaJccIje najlculantrEe|e. Vsakovrsfna ro&na dela vzamem v komisijsko razprodajo v moji filialki na Bledu. Naročila ja poslati na »ATELJE ROČN1H DEL« Kika Zipssr, Kranj (tciefon 31) Blagajničapho z večletno prakso, zmožna vseh pisar- niških del, žoli premeniti službo. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »BlagH.i- ničarkn«. 1 Trboveljski pramog iz rudnikov: L%&Uo9 Hrastaiik in THteavIje in trboveljski p^inia pei^llasisl sememi dobavi iz tukajšnjega skladišča ali pri eclih vagonih == od vaflona po najnižjih dnevnih conah - — Premog se (Eostavja na ieijo