PRIMORSKI dnevnik vj 2ače! i2^aiati v Trstu f^aja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. sep-ambra 1944 se je tiskal ^ tiskarni »Doberdob« v ?.°vcu pri Gorenji Trebu-1. od 18. septembra 1944 Q° 1- maja 1945 v tiskarni Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Nar je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani par-nzanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 164 (13.697) Trst, torek, 17. julija 1990 Po dvodnevnih pogovorih sta s kanclerjem Kohlom že podpisala okvirno deklaracijo Gorbačov ne bo nasprotoval vstopu združene nemške države v NATO Nova Nemčija bo še naprej sodelovala s SZ in nekaterimi državami Varšavskega pakta Na podlagi opcije se bosta morali velesili odreči sedanjim odgovornostim do nove države Srbska ZK in SZDL združeni v novi stranki MOSKVA — Sovjetska zveza ne bo asprotovala vstopu združene Nemči-Je v NATO; v spoštovanju njene suve-enosti bo nova nemška država lahko arna odločala, kateremu bloku bo pripadala. To je srž dvodnevnih pogovo-ov med Gorbačovom in zahodnonem- .ttn kanclerjem Kohlom, ki so se za- včeraj v Stavropolu (na sliki : kotil je v svojem posegu izjavil, da n PrePričan, da bo združena Nemčija .Parala za pokroviteljstvo NATO, krati pa bo sodelovala s Sovjetsko ,. ezp in nekaterimi drugimi državami anicami Varšavskega pakta. Držav-ka sta tudi podpisala okvirno dekla-ki pa jo bo treba še izpopolniti, aklaracija se deli na osem točk. Prvi , . ® točki se nanašata na odgovornosti, j1 Jih imata NATO in Varšavski pakt a Nemčij. Ko bo dejansko prišlo do ružitve Nemčije, se bodo morale vse iti velesile, na podlagi njene izbire o Pripadnosti, odreči sedanjim odgovor-£ do nove državne stvarnosti. atrta točka deklaracije se nanaša na j "Uk sovjetskih čet z nemškega ozem-Točko bo treba sicer še izpopolni-’ za sedaj pa je potrjeno, da bo SZ Poklicala v domovino svoje vojake v Lipova veja in medved v občinskem grbu lipane ČEDAD — Po birokratskih za-P*®tlh, ki so trajali štiri leta, so Pfjstojne državne oblasti odo-rde osnutek za novi grb Obči-6 Tipana. Osnovni barvi grba a rdeča in srebrna, za simbol SV0 si izbrali medveda, ki drži ??Pi lipovo vejico. Pipanski občinski upravitelji „ izbiro utemeljili z dejstvom, a so želeli s simbolom v grbu Ponazoriti ievdalno preteklost rala. Lipova vejica, ki jo drži edved, pa predstavlja drevo ovenstva, pod katerim so se v j^loklosti zbirali vaški očaki ta ?.ru?inslli glavarji, ki so up-"ijnli skupnost. Medved sam no ?reN inem^ke tiskovne agencije i Jovo tr(iitev kubanskega dnevni-s razni jitud Rebelde) dali slutiti, da [adfto t problema tik pred zdajci, je rv ^al0 sito Granma včeraj skoraj lignja J*® optimistične napovedi. Iz ir kuj), rPenjenega glasila izhaja, da n® Uidfi^ka vlada zavzela trdo stališ-JffNga ri,ra(ii tega, ker ne želi nada-atskiK r,Va a na sedeže tujih diplo-Polož predstavništev. v?6 Vspli,,Se Je v teku včerajšnjega V Po snk°r še Poslabšal, saj je — sporočilih češkoslovaške tis- kovne agencije — v kubanskem veleposlaništvu prišlo do novega incidenta. Vanj naj bi nasilno vdrla skupina sedmih ljudi, ti pa naj bi zadržali češkoslovaške diplomate. Češkoslovaška agencija je izrazila sum, da gre za provokacijo, kakorkoli že, ni še povsem jasno, kolikšno je število talcev. Medtem se v Španiji vrstijo protesti zoper kršitev nedotakljivosti španske ambasade v petek. Poseg kubanskih policijskih sil (ki naj bi zasledovale kubanske državljane) je kritizirala španska vlada, vendar ne v taki meri, da bi s tem še bolj poslabšala diplomatske odnose s Havano. Španski zunanji minister Ordonez je izjavil, da njegova država ne bo izvedla nobenih ukrepov zoper Kubo, ni pa izključil možnosti uradnih protestov Evropske skupnosti. Pribežniki bodo prvi deležni širšega izvajanja Martellijevega zakona Solidarnostne akcije za Albance BRINDISI — Pozitivne strani Martellijevega zakona o imigraciji bodo najbrž prvi izkoristili Albanci, ki so se v teh dneh izkrcali v Brindisiju in kjer sedaj bivajo v kampu Ristinco. Loretta Caponi, ki predseduje Forumu tujih skupnosti v Italiji, je dejala, da bodo morali tokrat zavrteti tudi kolo finančne podpore, saj so se do sedaj v glavnem ukvarjali le z urejevanjem socialnega staleža posameznikov. Tokrat pa je v kampu pri Brindisiju 815 oseb, v glavnem odraslih, ki so zapustili domovino in bodo v Italiji dobili najprej dovoljenje za začasno bivališče (trajalo bo tri mesece), nato pa bodo lahko prosili tudi za podaljšanje roka. Mnogim so organizacije albanske narodnostne skupnosti v Italiji že obljubile delovno mesto v kmetijskih zadrugah, vendar je le kakih 200 Albancev izrazilo željo, da ostane v Italiji. Večina ostalih bi rada v Avstralijo in ZDA. Tudi v Franciji so opremili kamp, v katerem sprejemajo Albance, ki so v nedeljo pripluli v Marseille. V Francijo je pribežalo 513 Albancev, ki jih bodo v prihodnjih dneh porazdelili po skupinah in jih napotili v Mourmelon, Creil in Emance, kjer so jim uredili začasno bivališče. Na sliki (AP): Albanci, ki so pripluli v Francijo. Predsednik hrvaškega sabora nasprotuje srbski avtonomiji ZAGREB — Predsednik hrvaškega sobora dr. Darko Domijan se je včeraj v Zagrebu sešel s spredstavniki 115 hrvatskih občin in njihovih izvršnih svetov. Obravnavali so vprašanja delovanja občinskega sistema in sistema oblasti nasploh. Domijan je med drugim opozoril, da je Hrvaška glasovala za demokracijo in da zato ne bo popustila pred nikakršnimi pritiski. Domijan je sicer priznal, da je kljub zmagi demokracije še vedno precej zapletov, zlasti v občinah, kjer je na volitvah zmagala hrvaška demokratična skupnost, tam, kjer so na oblasti ostali komunisti, pa še naprej delajo po starem. Dr. Domijan je govoril tudi o poskusih ustanovitve nekakšne srbske pokrajine ali avtonomije na Hrvaškem. Povedal je, da gre za povsem nezakonite poskuse brez vsakršnih možnosti za uspeh, (dd) Medtem ko se v vrstah KPI nadaljujejo polemike Zakon Mamini preizkusni kamen za vladno večino in odnose v KD RIM — Zakon Mammi ostaja kamen spotike vlade in petstrankarske koalicije. Predsednik vlade Andreotti se je o tem pogovarjal včeraj s podtajnikom vladnega predsedstva Cristoforijem in samim ministrom za pošto in telekomunikacije Mammijem, vendar je vsebina pogovorov ostala zavita v skrivnost. Vlada vsekakor namerava predstaviti amandmaje k zakonu, podtajnik Cristofori pa je potrdil, da v vladni večini obstaja glede tega že dogovor. Po nekaterih glasovih naj bi amandmaje k zakonu zbrali v skupen popravek, ki naj bi vseboval določila o sponsoriziranju radiotelevizijskih postaj, o maksimalni meji reklamnih sporočil in drugih spornih vprašanjih. Obstaja možnost, da bi se vlada, v primeru predložitve tovrstnega amandmaja, posluži-la zaupnice, to pa bi povzročilo avtomatično izničenje amandmajev, ki so jih predložili demokristjanska levica in opozicijske parlamentarne skupine. Levica Krščanske demokracije si, kot znano, prizadeva, da bi med predvajanjem filmov prepovedali reklamne vložke, pripravljena pa je delno popustiti. Pristala naj bi na izvajanje normativa Evropske skupnosti, ki predvideva predvajanje reklame v odmorih. Pristanek na tovrstno kompromisno rešitev naj bi bil posledica specifičnega položaja, v katerem se nahaja Italija na področju radiotelevizije. Andreotti se torej nahaja v občutljivem položaju: v primeru, da bi pretirano upošteval pripombe levice v lastni stranki, bi gotovo naletel na reakcijo socialističnega prvaka Craxija. Slednji se sklicuje na zagotovila, ki mu jih je sam Andreotti dal glede sprememb zakona Mammi. Kakorkoli že, mnogi opazovalci napovedujejo, da zakon Mammi vseeno ne bo povzročil razkola med vladnimi zavezniki. Glasovanje o amandmajih k zakonu naj bi bila le preizkušnja v odnosih med petimi strankami vladne koalicije. Na dlani so pač druga vprašanja, v prvi vrsti zakon o volilnih referendumih, ki naj bi jasneje pokazal, kakšni so odnosi med demokristjani in socialisti, na drugi strani pa odnosi v sami stranki relativne večine. Vsekakor pa napovedujejo, da skorajšnja skupščina demokristjanskih senatorjev le ne bo minila brez prask. O vprašanju reklame na radiotelevizijskih postajah je danes v imenu filmskih ustvarjalcev zavzel stališče tudi znani režiser Federico Fellini. Ta je svoja stališča izrazil na srečanju z ministrskim predsednikom Andreottijem. Medtem se v italijanski komunistični partiji nadaljuje polemika, ki jo je nedavno, na pobudo poslanca Angiusa, podžgala fronta za »ne«. 25 senatorjev iz vrst manjšinske komponente (med temi Chia-rante, Cossutta in Libertini) je izdalo dokument, v katerem proglašajo za neuspela vsa prizadevanja za rojstvo t.i. konstituante. Podpisniki dokumenta poudarjajo, da je treba preokreniti partijsko linijo in čimprej sklicati nov kongres. Senatorji fronte za »ne« hkrati obtožujejo tajnika Occhetta, da forsira pri njegovih stališčih in da ne upošteva pripomb, ki jih je manjšinska komponenta izrekla na račun napovedane konstituante. V vrstah italijanske komunistične partije je medtem odločno stopilo v ozadje delovanje vlade v senci. V KPI so pač trenutno aktualni drugi problemi, redefinicija vlade v senci je tako prestavljena. G. R. Kosovski sindikat je včeraj preklical splošno stavko PRIŠTINA — Napovedi, da bodo včeraj vsi Albanci na Kosovu stavkali se niso uresničile. Celo podaljšanih dopoldanskih odmorov na delovnih mestih, s katerimi so Albanci minuli teden izkazovali nezadovoljstvo zaradi srbskih ukrepov, včeraj ni bilo. Te enourne mirne demonstracije je prejšnji teden organiziral neodvisni sindikat Kosova, ki je za včeraj pripravljal splošno stavko, vendar je niso razglasili, da ne bi povzročila morebitnih neredov. Sindikat je ob tem sporočil, da se splošni stavki še ni odpovedal. Predsednik Demokratične zveze Kosova Ibrahim Rugova pa je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal, da njegova zveza želi samostojno in neodvisno Kosovo v okviru jugoslovanske federacije. Za to se bodo bojevali s političnimi sredstvi brez nasilja. Po njegovih besedah Zveza Kosova popolnoma podpira deklaracijo delegatov albanske narodnosti v skupščini Kosova. Ta je, kot je poudaril, ne glede na odločitve srbske skupščine, še vedno veljavna. Ibrahim Rugova je novinarje seznanil tudi z obiskom v evropskem parlamentu v Strasbourgu in izrekel zadovoljstvo zaradi resolucije, ki jo je ta evropska ustanova sprejela o Kosovu, (dd) . Srbska ZK prostora za številne dosedanje srbske voditelje. Kot rečeno so sklep o združitvi dopoldne sprejeli ločeno delegati srbskih komunistov in plenum SZDL. Kot je dejal predsednik srbske partijske organizacije dr. Bogdan Trifunovič bo tako nastal močan levi blok in mogoče bo nadaljevati politiko, ki jo je Srbija začela izvajati z 8. sejo partijskega vodstva. Pripomnil je, da Socialistično stranko ustanavljajo v času, ko oživljajo desničarske ideologije in ko nastajajo številne stranke s separatističnimi in protikomunističnimi programi. Vodja srbskih komunistov je poudaril, da takšne separatistične tendence odkrito izpričujejo hrvaška in slovenska oblast in separatisti na Kosovu. Trifunovič je ponovil že znano politično stališče srbskega državnega in partijskega vodstva, da dogajanje na Hrvaškem in v Sloveniji pomaga spodkopavanju srbskih in jugoslovanskih interesov na Kosovu. Poudaril je, da bo SPS usmerjena k mlajšim ljudem in da bo socialna opora tistim, ki se preživljajo s svojim delom, nato pa je dejal, da je sklep o njeni ustanovitvi zgodovinski sklep, ki bo odprl nove demokratične in socialne perpsketive. Po njegovem referatu se je začela razprava, v kateri je sodelovalo 20 delegatov. V njej je bilo čutiti željo dovčerajšnjih komunistov, da bi jih pod novim imenom vodil novi (stari) vodja Slobodan Miloševič, slišati pa je bilo tudi pripombe, da si mora izbrati nov tim, ki bo dosegel obljubljene cilje. Tako je delegat iz Velike Plane Dragan Bogdanovič zahteval, naj bi čimprej odpoklical predsednika beograjskega partijskega komiteja Radoša Smiljkoviča in direktorja beograjske TV hiše in časopisne hiše Politika Dušana Miteviča in Živorada Minoviča. Kot je dejal Bogdanovič, so ti trije v enaki španoviji proti sedanjemu srbskemu vodstvu, v kakšni sta bila svoj čas Stambolič in Parlovič. Na to izjavo sta Savo Radonjič in Ob-rad Pejakovič odgovorila s trditvijo, da gre za stalinistično diskvalifikacijo omenjene trojice, in zahtevala, naj se predsedstvo CK ZK Srbije opredeli do tega. Kot je dejal Milomir Minič, je mogoče kritizirati vsakogar, kritika na račun Radoša Smiljkoviča a je po njegovem mnenju neutemeljena, ristavil je, da so tega lahko vesela le sredstva obveščanja protisrbske koalicije, ki bi rada že na začetku razdelila Srbijo, čeprav vzrokov za to ni. Tudi Trifunovič je pripomnil, da ni govora o obsodbi beograjske partijske organizacije in Radoša Smiljkoviča in da je treba trdno politično enotnost v Srbiji ohraniti, da bi se združitveni kongres končal v tem duhu. Predsednica srbske fronte Radmila An-djelkovič je spregovorila o potrebah po ustanovitvi SPS in pristavila, da se to dogaja v času, ko so sile levice tarča nezaslišanega pritiska, hkrati pa so dolžne potrditi svoje ideje. Dejala je, da so najhujši nasprotniki Jugoslavije nacionalizmi in tendence po ustanavljanju majhnih držav, vendar ljudje v Srbiji mislijo, da majhni narodi, če se zapirajo vase, postajajo manjši. Predsednik črnogorskih komunistov Momir Bulatovič pa je o predlogu, naj bi se Srbija in Črna gora združili, dejal, da ne bi smeli dovoliti špekuliranja s to tezo, in pristavil, da sta Črna gora in Srbija samostojni državi in enakopravna dejavnika federacije. ODOBRENA BILANCA ZA LETO 1989 (v milijonih lir) 1989 1988 Bruto premije 5.505.651 4.995.589 Oddane premije - 742.092 — 693.473 Neto premije 4.763.559 4.302.116 Čisti dohodki od naložb 1.089.383 922.785 Tehnične obresti življenjskega zavarovanja - 585.950 475.865 Rezultat tehničnega upravljanja 177.824 — 107.695 Razni dohodki in bremena 5.641 — 45.408 Saldo rednega poslovanja 331.250 293.817 Dobiček od prodanih vrednotnic in nepremičnin 227.902 193.938 Minusvalence zaradi razvrednotenja vrednotnic 79.125 _ 63.610 Davki 89.851 — 84.066 Saido izrednega poslovanja 58.926 46.262 Dobiček poslovne dobe 390.176 340.079 • Skupna vrednost zbranih bruto premij zavaro- • Dobiček od delnice valnice znaša 5.505.651 milijonov (+12,1% alla (v lirah! 1989 1988 pari), od tega 2.121.295 na področju življenjskega in 3.384.356 na področju škodnega zava- Dobiček po bilanci (A) Dividenda (B) 736 350 642 330 r o vanja. B/A (od 100) 48 51 • Skupna vrednost naložb znaša 14.283.868 milijonov (+ 12,9%). • Čisti dohodki od naložb znašajo 1.089.383 milijonov, kar predstavlja 18,1% povečanje; srednja stopnja donosnosti je znašala 8,1%; dobiček od prodaje vrednotnic je znašal 162.753 milijonov, od prodaje nepremičnin pa 65.149 milijonov. • Zavarovalne participacije so bile povišane za 90.023 milijonov, ki so bile odvedene v poseben premoženjski sklad. • Čisto premoženje skupaj z dobičkom poslovne dobe znaša 3.356.619 milijonov, kar je 319.012 milijonov več kot v prejšnji poslovni dobi. • Dividenda v višini 350 lir za delnico (6,1% poviškom) bo izplačljiva od 16. julija dalje. • Odobren je bil brezplačen povišek družbenega kapitala od 1.060 na 1.166 milijard z dodelitvijo ene nove delnice za vsakih 10 v posesti, s koriščenjem od 1. januarja 1990. • Na izrednem občnem zboru je bila potrjena priključitev s popolno združitvijo družbe z nepremičninami Genedil S.p.A. v Assicurazioni Generali S.p.A. • Potrjen jc bil predsednik Enrico Randone; izvoljeni so bili podpredsednik Antoinc Bcrnhcim. Francesco Cingano, Eugenio Coppola di Can-zano in Carlo dclla Torrc e Tasso; pooblaščeni upravitelji Enrico Randone, Eugenio Coppola di Canzano in Fabio Fegitz. PODATKI KONSOLIDIRANE BILANCE 1989 AKTIVA (v milijonih lir) Nepremičnine in kmetijska podjetja Vrednostni papirji s stalnim dohodkom Delnice in soudeležbe Posojila Depoziti za ponovno zavarovanje Bančni depoziti Razni dolžniki in druge aktive Skupna aktiva PASIVA (v milijonih lir) Rezervni skladi za zavarovalne obveznosti Depoziti za ponovno zavarovanje Druge pasivne postavke Tuji deleži Čisto premoženje Poslovni dobiček Skupna pasiva • Konsolidiranih je bilo 58 zavarovalnih družb, ki delujejo na ca. štiridesetih tržiščih (vključenih 7 družb Europ Asistancc), 21 finančnih, 28 nepremičninskih in 3 kmetijskih pri katerih jc glavna zavarovalna družba soudeležena z več kot 50%. • Bruto premije znašajo 11.973.918 milijonov (+10,1%) od katerih je 4.187.350 milijonov življenjskega zavarovanja in 7.786.568 milijonov škodninskega zavarovanja. Zemljepisna porazdelitev: Italija 37,9%; ostale države EGS 41%; evropske države nečlanice EGS 17,9%; ostali svet 3,2%. • Skupne naložbe znašajo 31.998.697 milijonov (+13,2%). • Dohodki pri naložbah znašajo 2.488.911 milijonov (+14,7%) in sicer 64% odpade na vrednostne papirje, 15,5% na nepremičnine, 8,5% na delnice in soudeležbe, 4.6% na bančne depozite in 6,6% na ostale oblike naložb. 1989 1988 5.180.956 4.865.351 17.479.639 15.273.353 5.511.794 4.783.641 1.753.417 1.491.921 646.196 645.177 1.426.695 1.209.311 4.070.807 3.664.801 36.069.504 31.933.555 27.704.837 24.228.074 307.580 276.510 2.621.039 2.557.254 520.698 444.520 4.341.698 3.916.680 573.652 510.517 36.069.504 31.933.555 Rezervni skladi za zavarovalne obveznosti znašajo 27.704.837 milijonov, kar pomeni 14.4% poviška. Čisto premoženje znaša 4.787.583 milijonov od katerih je 90,7% last glavne družbe in 9,3% je tuja last. Dobiček poslovne dobe znaža 573.652 milijonov lir, za 12,4% višji v primerjavi s prejšnjo poslovno dobo, izhaja iz: (v milijonih lir)________ 1989 1988 Dobiček glavne družbe Dobički drugih konsolidiranih družb Popravki pri konsolidacijah Konsolidirani dobiček Tuji deleži Konsolidiran dobiček Grupe 390.176 340.079 345.580 281.509 - 87,291 — 49,152 648.465 572.436 — 74,813 — 61,919 573.652 510.517 Gnipa Generali je prisotna poleg v Italiji, v Argentini, Avstraliji, Avstriji, Belgiji, Braziliji Kolumbiii GRUPPO GENERALI h razprave s sobotne programske konference Slovenske kulturno-gospodarske zveze Skrb za prenovitev organizacije TRST — Na sobotni programski konierenci Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je bila v tržaškem Dijaškem domu, se je razvila obširna razprava, na kateri so se člani dotaknili številnih vprašanj, s katerimi se spoprijema naša krovna organizacija. Danes objavljamo prvi del Posegov (vseh je bilo preko trideset), jutri pa bomo objavili še ostale. VILJEM ČERNO Predsednik pokrajinskega odbora bKGZ za videmsko pokrajino je naj-Prej obrazložil predlog večine v videmskem pokrajinskem odboru SKGZ, da naj bi krovno organizacijo preure-dui v zvezo članov in ne več članic, ^■adevni dokument smo v našem dnevniku že objavili, černo je pouda-da bi taka nova organizacija bolje odražala geografsko prisotnost Slo-vencev v Videmski pokrajini. marko kravos Starko Kravos gleda na predloge sprememb ustroja SKGZ pozitivno. S emi spremembami bi prišli do »orga-izacije, ki bi predstavljala ustvarjal-0 in kostitutivno osnovo pa seve-T ® družbeno avtoriteto Slovencev v anji prav preko predstavništva inšti-dcrj in dejavnosti v naši skupnosti, se Pravi nekakšen forum civilne družbe, anj bi predlagal ime Slovenski kul-,ri}i gospodarski zbor.« Poleg te v ture — je menil Kravos — bi mo-,ustanoviti tudi Slovenski politični °r, ki bi ga sestavljali izvoljeni P edstavniki naše skupnosti. ivAN PETERLIN , Predsednik Komisije za telesno kul-r-,r° Pri SKGZ Ivan Peterlin je opozo-jjj’ ^a se v delu na športnem področju Mogoče ozirati po strankarski pri-di] 0s.ti ljudi, ampak da je edino vo-na° ujihova strokovnost. »Naša teles-njk ultura,« je dejal Peterlin, »ne bo kgjl sprejemala kakršnegakoli stran-sn rs^ega kompromisarstva, ne bo kj®jeinala nikakršnih novih načel, ki naš' la P° lotlzaciji. SKGZ mora biti b 51 telesni kulturi garant neodvisnos-. ’ opora v utrjevanju naše teritorialne kaPdarnosti.« SPADAM KARIČ 0cj, redsednik tržaškega teritorialnega g0 0ra SKGZ Suadam Kapic je spre-p0r|0rlvl o vlogi SKGZ na političnem venroeiu- Dejal je, da moramo biti Slo-p0 ct Prisotni povsod v družbi, in še Povpi v političnih in upravnih usta-5truti Pri tem Pa rabimo tudi tako širši Ur0, di to našo prisotnost v rak; družbi povezovala. Zaradi tega ratif0 novo' posodobljeno in demok-m0 S,0 ^KGZ. Kapič je dejal, da mora-Pra,, i °Venci dolj kot doslej sprejeti mon1 - družbe, kjer živimo. Če ni na e06, ^i dobili vse naše pravice p0stn mah, je nujno da gremo v neko Prom^n°St in v iskanje častnih kom-na«r, 1fov' Pri tem pa moramo ohraniti 6 dostojanstvo. KRALJ S}(pS.dstavnica Mladinskega odbora oroan ''6 ?ov°rila predvsem o notranji spf„j 1Zaciji zveze in kako se doslej irierpk^ai0 najvažnejše odločitve. Po-odbnDne stvari se odločajo v zoženem sezt, ru' tako da niso ostali člani o njih Satpj ieni- Dodala je tudi, da se v ran0SKVez^ zaradi neustrezne organizi-odbo11 zanemarja delo Mladinskega utrri f?' Poudarila je, da je potrebno Ornor,1 .sl;rukturo na tak način, da bi se da i. oHo čimvečjemu številu ljudi, ki p * lahko sodelovali v organizaciji, čin t /nora delovati na drugačen na-kot Politične stranke. ‘j FILIBERT BENEDETIČ Diskutant je najprej odločno poudaril, da je samostojna organizacija slovenske laične fronte nujno potrebna. V njej morajo najti mesto vsi tisti Slovenci, ki verjamejo v kulturo korenin in se zanjo borijo. Odprta, strpna in spravljiva, taka organizacija mora nujno odražati čas in prostor, v katerem Slovenci danes živimo ne samo kot italijanski državljani, pač pa predvsem kot narodnostna skupnost. Pri načelni trditvi o nuji, da utrdimo svojo organizacijo, je poudaril, moramo izhajati predvsem iz konkretnega stanja, ki objektivno gledano nikakor ni tako, kot ga prikazujejo nekateri, ko trdijo, da bi bilo treba ukiniti SKGZ. Organizacija je dala in še daje neprecenljiv doprinos k uveljavljanju ne samo demokracije, ampak zlasti zavesti svobode ob dostojanstvu civilnih vrednot. Bilo bi zares smešno, je še dodal, če bi morali zaradi družbenopolitične prenove, svobodnih volitev in uvedbe politične pluralnosti v parlamentarni demokraciji v Sloveniji tukaj ukinjati eno izmed glavnih organizacij naše vseskozi pluralistično oblikovane družbe. Filibert Benedetič je nato podčrtal, da je potrebno vložiti maksimalne napore za pripravo političnih kadrov in da se je potrebno dogovarjati s političnimi tajništvi strank, saj brez njih ni mogoče shajati, zavračati pa je treba zloglasno prakso političnih lotizacij. Ob koncu je odločno poudaril, da mora organizacija ohraniti svojo samostojnost. ODO KALAN Predsednik Združenja slovenskih športnih društev je svoj poseg razvil okrog vprašanja strukture oziroma notranje organizacije zveze. Dejal je, da smo se doslej premalo ozirali na človeka, na posamezne ljudi, ki vodijo naša društva in prezirali njihova mnenja. Skoraj vse je bilo po njegovem mnenju že vnaprej določeno, zaradi česar smo izgubili sodelovanje ljudi. Pomanjkanje skupne politike je delno ohromilo delo organizacije, zaradi česar je treba spremeniti način našega delovanja, če želimo biti uspešni. S ponosom je ugotavljal, da v športnih društvih ni prišlo do lotizacij. Zavzel se je za spremembo statuta in dodal, da mora SKGZ vsekakor stopiti v stik s strankami, ker pač živimo v takem sistemu. JANEZ POVŠE Janez Povše je menil, da je kultura duhovno središče vsakega naroda. Zaradi tega se zavzema, za enakopravno obravnavanje kulture znotraj SKGZ in bolj nasplošno znotraj naše narodnostne skupnosti. Povše je tudi opozoril, da postajajo področni odbori SKGZ preozki, da bi zaobjeli vso našo stvarnost. To velja tudi za odbor za kulturo, ki ga danes sestavlja preko dvajset ljudi. To število bi morali skrčiti na devet. Nova in primernejša sestava odbora pa bi morala odražati najvažnejše kulturne ustanove (šest članov), kot tudi naše najvidnejše razumnike (trije člani). MARIO ŠUŠTERŠIČ Mario Šušteršič je spregovoril o odnosih med slovenskimi in italijanskimi športniki. Dejal je, da je konfrontacija naše telesne kulture s italijansko stvarnostjo nedvomno obogatila našo skupnost. Razpravljalec je tudi opozoril na izjemno škodo, ki jo je politika povzročala takrat, ko je vdirala na športno področje. FRANC ŠKERLJ »Smatram, da gre za zgodovinsko obdobje,« je dejal diskutant, »ki ga aya je bila zelo živahna tudi pred konferenčno dvorano Dijaškega doma Predsedstvo med sobotno programsko konferenco SKGZ preživlja naša ustanova in da je treba priznati, da je SKGZ uživala spoštovanje tudi pri svojih nasprotnikih.« Mnenja je bil, da je Odprta tribuna na straneh PD prispevala k uspehu konference in z zadovoljstvom ugotovil, da je v mnogih prispevkih prevladoval optimizen in da se ni govorilo o likvidaciji zveze. Govoril je še o odnosih SKGZ do italijanske države ter Slovenije in Jugoslavije in dodal, da je treba premisliti, kako sedaj nastopiti v matični domovini. SAMO PAHOR Prof. Pahor je govoril o prizadevanjih SKGZ za uveljavljanje slovenskega jezika. Predvsem je ugotavljal, da se na konferenci ne govori o programu, pač pa o strukturi zveze. Zakaj? Po njegovem mogoče zato, ker nam vsem ni jasno, katere so naše pravice. Dodal je, da je sam skušal nekaj narediti, in pri tem navedel vrsto primerov, da pa imamo tudi take ljudi, ki zastopajo naše pravice, v katere pa niso prepričani. Vse te pravice nam pritičejo na osnovi 6. člena ustave in če jih ne znamo ali nočemo izkoristiti, ne smemo obsojati Maccanicovega osnutka. Obregnil se je tudi ob dejstvo, ko se zadovoljujemo z raznimi obvezami oblasti (v tem primeru glede sinhrotrona), ki največkrat ostajajo le prazne besede. ŽARKO HRVATIČ Tudi Žarko Hrvatič je bil mnenja, da je bila konferenca pretežno organizacijska o preosnovanju strukture in njene demokratizacije. Po njegovem je treba o demokratizaciji govoriti najprej v članicah zveze, ki imajo zastarele statute in jih je zato treba spremeniti. Ta proces je treba vsekakor pospešiti. Dotaknil se je nato težko rešljivega vprašanja lotizacij in pri tem predočil možnost, da bi treba upoštevati izkušnje v odnosih med strankami in sindikati, kjer je nezdružljivost funkcij točno določena. Zavzel se je za sklicanje izrednega občnega zbora za spremembo statuta, v okviru katerega je problem članstva eden ključnih problemov. JOŽE PIRJEVEC Predsednik NŠK in Slovenskega stalnega gledališča Pirjevec je dejal, da »če z preoblikovanjem SKGZ mislimo resno, moramo po mojem ugotoviti dve stvari: da je njena osnovna misel še vedno živa, da se Slovencem v zamejstvu splača imeti organizacijo, ki naj bi bila izven strankarskih bojev.« Razpravljalec je takole nadaljeval: »Prepričan sem, da grešijo tisti, ki trdijo, da je treba SKGZ ukiniti: opozoril bi jih, da bodo, če se jim bo to slučajno posrečilo, prizadejali morda usoden udarec naši narodnostni skupnosti in vanjo zasejali seme razkola še hujšega od tistega ob kominformu. Z druge strani sem prepričan, da je treba znotraj SKGZ pomesti z vsakršno boljševiško prakso (kolikor je je še) in spremeniti to organizacijo v resnično pluralističen forum, v katerem bi mogli brez zadržkov resnično sodelovati vsi Slovenci.« Pirjavec se je tudi zavzel za ustanovitev nekega novega organizacijskega telesa na področju kulture, ki ne bi samo povezovalo naše kulturne ustanove, ampak ki bi znalo tudi ustvarjati kulturno ponudbo znot- raj našega prostora in v odnosu z italijanskim svetom. ALEKSANDER KOREN Saško Koren je spregovoril o odmevnosti, ki jo ima naša telesna kultura v italijanski javnosti. Opozoril je, da propagandiranju naše športne dejavnosti morda posvečamo premalo pozornosti. V tem smislu, morda ne bi bilo odveč, če bi naša športna društva lahko razpolagala s primernim tiskovnim uradom. • BORIS RACE Na konferenci so prebrali pismeni prispevek, ki ga je poslal Race. Predlagal je, kako zadovoljiti nekatere skupine Slovencev pri nas, ki terjajo večjo prisotnost v članstvu in vodstvenih organih nekaterih članic SKGZ. »Te članice so kulturne ustanove splošnoslovenskega značaja, tri do štiri po številu, ki bi jih morebiti včlanili v posebno enoto mešanega značaja. Razumljivo je, da morajo na take operacije pristati organi teh ustanov. Sredstva obveščanja pa, ki so ali niso včlanjena v SKGZ, bi postala avtonomna in nebi bila včlanjena v nobeno zvezo. O ostalih članicah, naj odločajo njihovi člani na najbolj demokratičen način. Z uresničitvijo takega predloga, bi lahko ohranili obe osrednji narodni organizaciji, kar je v današnjih razmerah edino možno, ker za enotno organizacijo še niso dozoreli časi. Žal moramo dodati, da so danes odnosi znotraj naše skupnosti ponekod slabši, kot so bili v preteklosti. Širjenje alarmantnih in predvsem neresničnih vesti na račun SKGZ to ločevanje samo poglablja in oddaljuje možnost skupne organizacije in dopušča zgolj akcijsko enotnost v zvezi s temeljnimi narodnostnimi vprašanji, kakršno so nekateri že predlagali. Skupna organizacija je lahko le zaključek, krona že obstoječih dobrih odnosov. To pomeni, da so še potrebni napori, da se poglobi medsebojno zaupanje.« VITO SVETINA Predsednik SDGZ je spregovoril o odnosu med SKGZ in članicami. Menil je, da je glavno torišče življenja v naši organizaciji na relaciji članice-center. Pri SDGZ občutijo, da so vsakdanji problemi s katerimi se morajo spopadati bistveno različni od tistih, ki jih mora reševati krovna organizacija kot je SKGZ. Nujno potrebno je, da taka organizacija kot je SKGZ sploh obstaja, ker samo tako lahko Slovenci skristaliziramo res strateške probleme in jih primerno rešujemo. Zaradi tega SKGŽ mora dobiti tudi ustrezna pooblastila s strani članic. Svetina je poudaril, da taka pooblastila lahko dajo le članice in ne posamezni člani (osebe) kot predlagajo nekateri. Svetina je obžaloval, da je SKGZ, zaradi raznih poskusov nekaterih družbenih sil, da bi z raznimi pritiski vplivali na dogajanje znotraj naše krovne organizacije, prisiljena trositi preveč dragocenih moči. Razpravljalec je tudi opozoril na nujnost naše skupnosti, da si poišče zaveznike tudi znotraj italijanske družbe. Pri tem pa Slovenci moramo seveda računati tudi na lastne moči. Ta proces pa je Svetina imenoval gospodarska samopomoč. DARKO BRATINA Sociolog Darko Bratina je spregovoril o razpetosti SKGZ-ja med civilno in politično družbo. Potožil je, da se Slovenci preveč oziramo v preteklost in premalo v bodočnost. Glavno vprašanje za našo skupnost je: kam hočemo iti? Bratina je opozoril, da civilna družba naše skupnosti ima svoje korenine tako v italijanski kot v slovenski stvarnosti. SKGŽ je to razpetost odražala predvsem na politični ravni, delno pa tudi na civilni. Danes pa je nujno, da bi Slovenci prišli do skupnega političnega in civilnega predstavništva. Govornik je opozoril, da tudi v naši skupnosti in znotraj naše krovne organizacije rabimo več etičnosti in moralnosti, predvsem v medsebojnih odnosih. BRANKO JAZBEC Jazbec je opozoril, da so nedavni dogodki v vzhodnih državah morda preveč vplivali na nekatere analize o vlogi in zgodovini SKGZ. Opozoril je, da naša skupnost ni nikdar živela v socializmu in da so zaradi tega nekatera cenena posploševanja intelektualno zelo tvegana. Sama SKGZ je postala zgled za številne manjšine, ki niso bile v milosti pri državni oblasti. Opozoril je, da bi bilo pogubno, če bi zaradi razsula realsocialističnih režimov nekritično uvedli v poslovanje SKGZ negativno prakso lotizacije, ali še slabše, da bi SKGZ kar ukinili. Glede zamisli o Sindikatu Slovencev, v katerega naj bi se prelevila SKGZ, je Jazbec dejal, da bi tak sindikat lahko ustanovili, kasneje pa naj bi se ta organizacija priključila SKGZ. ALJOŠA RACE Predstavnik Mladinskega odbora SKGZ je govoril predvsem o šolskem vprašanju oziroma o izobraževanju. Po njegovem mnenju so na tem področju določena protislovja. Po eni strani se zavzemamo za specializacijo in strokovnost, po drugi pa kažemo nezanimanje za te probleme. Poudaril je, da gre za zelo važen problem, kateremu je treba posvetiti večjo pozornost. Časa na razpolago ni veliko, ker nas življenjske potrebe silijo v to smer in od česar je odvisna naša prihodnost. Zato se mora SKGZ zavzeti za razreševanje tega problema. LUCIJAN VOLK »Kakšna naj bo vloga SKGZ?« To se je vprašal Lucijan Volk na začetku svojega posega: »To je tista,« je dodal, »ki bi pomenila povrnitev k njenim osnovam, da bi pač bila zveza članic. Izvajati bi morala sindikalno, povezovalno in usklajevalno vlogo, kar bi jo branilo pred zunanjimi pritiski in izsiljevanji. Na tej osnovi sindikata potreb svojih članic bi lahko imela pravilne odnose s civilno oblastjo in strankami. To predpostavlja, da je ta konferenca,« je dodal Lucijan Volk, »le začetek procesa, le uvod razprave v posameznih članicah, ki naj privede do izrednega občnega zbora, ker so pritiski na organizacijo vse večji.« Diskutant je nato spregovoril o novih pravilih igre, o statutu in izrazil določene pomisleke. Včeraj se je prvič sestala deželna komisija za preverjanje nevarnosti Družba Monteshell bo nudila javnosti informacije o načrtu za skladišče plina »Sklep dražbe Monteshell, da prekine z načrtovanjem podzemskega plinskega skladišča na območju bivše rafinerije Aguila, se mi zdi predvidljiv in tudi razumljiv, saj bi bilo težko pričakovati, da bi industrijska družba investirala 150-200 milijard v projekt, za katerega ne ve, če ga bo lahko uresničila ali ne. Za deželno komisijo strokovnjakov, ki morajo ugotoviti učinek obstoječih in bodočih objektov v industrijski coni predvsem na varnost prebivalcev, pa bo prekinitev načrtovanja imela pozitivne posledice. Povsem drugače bi namreč bilo, če bi Monteshell že poverila izvršnilna dela denimo trem ali štirim tržaškim podjetjem, ki bi pritiskala na delo komisije. V sklepu Monteshell tudi ne vidim izsiljevanja, saj bi se lahko poslužila veliko hujšega orožja (neizplačevanja predujmov za delavce v dopolnilni blagajni), a se ga ni, saj je jamčila izplačevanje do decembra. Zato se tudi ne strinjam s poslancem Bordonom, ko govori o "aroganci" družbe Monteshell.« Tako ocenjuje zadnji razplet v zvezi s preosnovo bivše rafinerije Aguila deželni odbornik za prostorsko načrtovanje Gianfranco Carbone, ki nam je nadalje potrdil, da je izoblikovanje komisije praktično pri kraju in da so se njeni člani prvič sestali včeraj popoldne. Imen zaenkrat še ni hotel posredovati, povedal pa je, da so v njej — poleg tržaških izvedencev — tudi strokovnjaki milanske družbe, specializirane v ugotavljanju industrijskih nevarnosti pri energetskih napravah. Na vprašanje, zakaj je nastala tolikšna zamuda (družba Monteshell je v svojem sklepu omenila devetmese-cev), pa Carbone ugotavlja, da je De- žela sprva tolmačila dekret št. 175 v ozkem smislu in je torej pristojnemu ministrstvu nameravala nuditi le birokratsko mnenje, pozneje, ko so se v Trstu začeli porajati pomisleki v zvezi s podzemskim skladiščem in se je pokazala potreba, da deželna uprava utrdi svojo inštitucionalno verodostojnost, pa je prišla odločitev, da se enkrat za vselej resno preučijo vse nevarnosti in tveganja na celotnem območju industrijske cone. Koliko časa bo po predvidevanjih potrebovala komisija za svoje delo? »Šest mesecev«, upa Carbone. Predstavnik družbe Monteshell v Trstu, inženir Bruno Lion, je v pogovoru z nami še enkrat potrdil namen družbe, da izvede načrt za podzemska skladišča utekočinjenega plina v Trstu, vendar pod pogojem, da se spoštujejo dogovori in roki, podpisani v Rimu ob prisotnosti vseh zainteresiranih strani. »Mi smo se obvez držali (uredili smo obalno skladišče mineralnih olj, namestili napravo za pridobivanje katranskih derivatov, zaposlili smo okrog 100 delavcev, drugim izplačujemo predujme za dopolnilno blagajno), drugi pa ne. Ponavljam, naš namen je ostati v Trstu, vendar imeti hočemo jamstva. Če do jeseni teh ne bo, bo družba preverila svoje načrte in investicije.« V pričakovanju mnenja Dežele, je družba te dni sklenila, da bo od prihodnjega ponedeljka dalje nudila vsem, ki bodo za to vprašali, podrobne informacije v zvezi z načrtovano dejavnostjo. Prvi, ki se bo dokumentacije poslužil, bo prav gotovo Odbor za sanacijo in varnost v Miljskem zalivu, ki je na svojih zborovanjih že večkrat opozoril na popolno pomanjkanje vesti o načrtu Monteshell. Kako pa bo medtem z delavci, ki so v dopolnilni blagajni? Inženir Lion je povedal, da je družba vložila novembra prošnjo za podaljšanje dopolnilne blagajne in da od ministrstva prihajajo dobre vesti. Pozitivni sklep pa bo moral vsekakor potrditi še medministrtski odbor CIPE. Do takrat bo družba izplačevale predujme. O zadevi Monteshell so te dni razpravljali tudi sindikati, ki so sicer kritični do zamud javnih uprav, pozitivno pa ocenjujejo ustanovitev posebne deželne komisije. Na srečanju predstavnikov CGIL-CISL-UIL z odbornikom Carbonejem so izrazili željo, da bi vključili vanjo tudi svoje strokovnjake, kot alternativo (v primeru, da bi previsoko število izvedencev zaviralo delo), pa zahtevajo tesne stike z njenimi člani. »Družba Monteshell izvaja pritiske, kar je razumljivo, vendar zavedati se mora, da je preučitev tveganja edina pot, po kateri lahko pride do uresničitve načrta. Dežela pa se mora obvezati, da bo študijo opravila čimprej, da bodo njeni podatki nepristranski in javni,« poudarja tajnik CGIL Roberto Treu. »Kot sindikat hočemo imeti popolno sliko o tem, kakšna in kolikšna so tveganja, šele nato se bomo opredili. Načelno nismo ne za ne proti, na noben način pa ne sprejemamo ponudbe delovnih mest na račun varnosti delavcev in prebivalcev. Prav zato, da ohranimo avtonomijo odločanja, nismo pristopili k Odboru za sanacijo in varnost v Miljskem zalivu, v katerem smo bili zelo aktivni, ko je visel nad nami Damoklejev meč premogovne centrale.« N. F. Edinstven partizanski shod v Bazovici V znamenju zvestobe idealom odporništva Že več partizanskih shodov v Bazovici smo dali "skozi"; že večkrat smo se v tem času slovenski in italijanski antifašisti, bivši borci z obeh strani meje srečevali v tem kraju, da poudarimo svojo zvestobo idealom osvobodilnega boja. A vendar je bilo v soboto in nedeljo v Bazovici še vse bolj svečano, bolj doživeto, bolj prežeto s spoznanjem, da je pot, ki so jo začeli pred toliko leti borci proti fašizmu, nato pa v času narodnoosvobodilnega boja borci proti okupatorju in vsem, ki so mu pomagali, edino pravilna in da so njeni ideali prav tako veljavni danes kot nekoč. Poslušali smo partizansko pesem, poslušali govore, gledali veliko množico in si rekli: to je resnični partizanski shod - shod, ki se opira na ideale odporništva in osvobodilnega gibanja, in sporočilo demokratom in antifašistom, slovenske in italijanske narodnosti, da bi po tej poti nadaljevali, ker je to tista, ki je vodila tisoče in milijone ljudi v svetu v boju za mir in demokracijo. Ta pot ostaja sveta nam Včeraj v Trstu delovni sestanek pentagonalne komisije za prevoze Predlogi za pentagonalni vrh Kot vse kaže, dobiva zamisel o železniškem in avtocestnem koridorju, ki naj bi povezal Trst in Budimpešto, vse jasnejše oblike. Konzorcij Eastital (ki so ga v promocijske namene ustanovila podjetja grupe Mazzi) in Technika Hun-garian Foreign Trading Company (madžarska družba, ki že več kot 25 let deluje na področju storitev za sektorje infras-turktur, zaščite okolja in lahkih montažnih struktur) sta namreč včeraj ustanovila mešani konzorcij, ki sta ga poimenovala Hunital in katerega glavna naloga bo urediti in usklajevati dejavnosti svojih članov, ki so seveda povezane z izvajanjem programa Budimpešta-Trst. Podrobneje pa program mešanega konzorcija predvideva sodelovanje obeh strani pri promociji raznih iniciativ, pri pridobivanju naročil za projektiranje in izvedbo del ter pri ponudbi upravnih in vzdrževalnih storitev v zvezi z železniško in avtocestno povezavo med madžarsko prestolnico in Trstom. Sicer pa se razvoj te prometne osi uokvirja v štiristranski sporazum med Avstrijo, Italijo, Jugoslavijo in Madžarsko, ki so ga podpisali novembra lani in ga v letošnjem aprilu razširili še na Češkoslovaško. Dokončno odločitev o načinu kooperacije in o pobudah, ki bodo vredne finansiranja, pa bodo sprejeli konec tega meseca na pentagonalnem vrhu v Benetkah. Naj dodamo, da na italijanski strani združuje konzorcij grupe Mazzi (ki je v lanskem poslovnem letu uresničila za 300 milijard lir prometa) člane, kot so italijanska družba za inženirstvo SITI, družbi Tecnical International General Engineering in Tecnosyntesis-STR, ki delujeta v mednarodnih okvirih, ter podjetje za velika dela Fincosit, ki je nedavno nastalo z združitvijo velikih in manjših gradbenih podjetij. Včeraj je bil v Trstu delovni sestanek komisije za prometne infrastrukture in prevoze v okviru tako imenovane pentagonale, ki jo kot znano sestavljajo Italija, Avstrija, Jugoslavija, Madžarska in Češkoslovaška. Predstavniki ministrstev za transport in zveze petih držav, ki se jim je včeraj kot opazovalka pridružila tudi nemška dežela Baden-Wurttemberg, so se srečali pred bližnjim pentagonalnim vrhom, ki bo z udeležbo predsednikov vlad in zunanjih ministrov zadnjega julija in prvega avgusta v Benetkah. Osnova za včerajšnjo razpravo je bil memorandum, ki ga je komisija v začetku maja oblikovala v Budimpešti in ki zadeva vse transportne sektorje, tako suhozemske, katerim je bila tokrat posvečena največja pozornost, kot pomorske, rečne in letalske. Udeleženci sestanka - na katerem je FJK zastopal odbornik za prevoze Di Be-nedetto, medtem ko je jugoslovansko delegacijo vodil namestnik ministra za promet in zveze Če-domir Pavlovič - so predvsem izpopolnili v Budimpešti podpisan dokument (takrat je bila npr. Češkoslovaška udeležena le kot opazovalka) in tako nakazali prioritetne prometne poti, o katerih se bodo morali tako s tehničnega kot s finančnega vidika izreči šefi vlad v Benetkah. Kot je poudaril predsednik pentagonalne komisije za prevoze Giorgio Dominese, bodo morali predsedniki vlad in zunanji ministri v Benetkah konkretno, brez načelnih olepšav oceniti ekonomsko izvedljivost in operativne izbire za moderne prevozne osi v novi Evropi. Včeraj dogovorjen dokument namreč za železniški sektor predlaga osi Dunaj-Trbiž-Trst-Benetke, Trst-Ljubljana-Budimpešta, Dunaj-Budimpešta-Beog-rad, Verona-Innsbruck-Miinchen-Praga-Berlin, Linz-Graz-Zagreb-srednji Jadran in Praga-Bu-dimpešta-Zagreb-Reka. Pri cestnih povezavah pa naj bi imele prednost osi Trst-Ljubljana-Budim-pešta, Dunaj-Budimpešta-Beograd, Verona-Inns-bruck-Munchen-Praga-Berlin, Linz-Zagreb-sred-nji Jadran in Praga-Budimpešta-Zagreb-Reka. Gre torej za ceste in železniške proge, ki bodo morale biti v korektni srednjeevropski transportni strukturi integrirane z letalskimi povezavami tako imenovanega stretjega nivoja, torej na interregionalni ravni, in s pomorskimi povezavami, še zlasti po jadranski poti, ki jo gre obravnavati kot skupno bogastvo članic pentagonale. Za to pomorsko pot pa je nujno aktivno sodelovanje med severnojadranskimi pristanišči, ki bo po besedah odbornika Di Benedetta preseglo konkurenco s specializacijo. Odbornik je podčrtal tudi prizadevanja deželne uprave, ki je osnovala svojo splošno transportno politiko prav na perspektivah povezovanja s srednjo in vzhodno Evropo. Komisija za prevoze bo beneškemu vrhu predlagala tudi posebno resolucijo o prevozu nevarnih snovi, povrhu pa jim bo posredovala skupno prepričanje, da je potrebno promet s ceste v čimvečji meri preusmeriti na železnico. 1 <;<)|; > SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Marij Čuk S TREBUHI ZA KRUHI Režija Jože Babič Danes, 17. t. m., ob 21. uri na PROSEKU - "Balanc" Jutri, 18. t. m., ob 21. uri v KRIŽU - Ljudski dom V nedeljo, 22. t. m., ob 21. uri na OPČINAH - Prosvetni dom (W) m llVIl s.r.l. DOLINA 445 (Trst) ' Tel. (040) 228800 - 228000 Telefax (040) 228053 - Telex 461105 UVOZ - IZVOZ - KEEKSPORT REPROMATERIALI - BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE Polemična tiskovna nota političnega društva Edinost Predsednik senata Spadolini ne pozna položaja italijanske manjšine v Istri Kulturno politično društvo Edinost je izdalo tiskovno noto, v kateri izraža začudenje nad nekaterimi stališči v zvezi z italijansko manjšino v Jugoslaviji, ki jih je v nekem intervjuju iznesel predsednik senata Giovanni Spadolini med nedavnim obiskom v Trstu. Predsednik Spadolini je namreč izrazil željo, da bi italijanska narodnostna skupnost dosegla zaščitno stopnjo, ki jo uživajo Slovenci v Italiji. Spričo tega Edinost podčrtuje, da bi v tem primeru: 1. italijanska manjšina izgubila tri predstavnike v slovenskem parlamentu, do katerih ima po zakonu pravico, 2. ukinili bi italijanske samoupravne skupnosti na istrski obali, 3. Italijanom bi prepovedali rabo materinščine v izvoljenih telesih, 4. odstranili bi dvojezične table in smerokaze, 5. izbrisali bi italijanska imena istrskih krajev, 6. ukinili bi sporede TV Koper v italijanščini. Društvo Edinost, piše še v izjavi za tisk, upa, da je Spadolini naredil samo grobo napako, ki izhaja iz zelo slabega poznanja dejanskega stanja italijanske narodne manjšine v Jugoslaviji. Društvo tudi vošči Italijanom na Hrvaškem, da bi čimprej dosegli zaščitno stopnjo, ki jo uživajo sonarodnjaki v Republiki Sloveniji. Konec tedna v organizaciji pokrajinskega sindikata SPI-CGIL V Bazovici praznik upokojencev Sindikat SPI-CGIL za tržaško pokrajino prireja 21. in 22. julija "Praznik tiska upokojenca", ki bo v Bazovici v prostorih Gospodarske zadruge, Ul. Gruden 37. Program predvideva tekmovanje v balinanju in briškoli za dvojice, slikovni ex tempore ter prijateljsko tekmo v balinanju med reprezentanco iz Trsta in tremi ekipami iz Slovenije (Koper in Sežana). Slikarski natečaj, ki ga prireja sindikat slikarjev CGIL-CISL-UIL, predvideva bogate nagrade in pokale za udeležence, medtem ko bodo žirijo sestavljali znani umetniki. Rekreativno-glasbeni del programa so poverili miljski folklorni skupini "Ongia". vsem tudi danes, ko se pojavljajo drugačni glasovi, drugačna mišljenja, ki pa ne morejo zbrisati tega, kar je bil sposoben opraviti združeni slovenski narod v boju proti nacizmu in fašizmu. Ves nedeljski shod v Bazovici je povezovala ena sama rdeča nit: ostajamo zvesti temu, kar so začeli že naši dedi in pradedi, ostajamo zvesti odporništvu in osvobodilni borbi, hočemo mir, prijateljstvo, priznanje naših pravic, toda na temeljih resnične demokracije. Za te ideale so padli naši najboljši. Že v soboto so na vrtu gospodarske zadruge odprli zanimivo, predvsem pa poučno razstavo društva Edinost' o osvoboditvi Trsta, o 70-letnici požiga Narodnega doma, pa še s prikazom vseh zakonov, ki govore o naših pravicah, ki jih oblasti ne spoštujejo, ali pa se jih tudi mi, kot Slovenci ne znamo posluževati. Nedeljsko prireditev je začela godba na pihala iz Ricmanj, ki jo je vodil dirigent Ennio Križanovsky, nakar je nastopil Tržaški partizanski pevski zbor s svojim orkestrom ter z recitatorjema Stanetom Raztresenem in Al-dom Presslom (na sliki - foto Križ-mančič). Vodil ga je, kot vedno, priljubljeni dirigent Oskar Kjuder. In čeprav smo vse pesmi, ki so jih izvajali, od Le vkup uboga gmajna, do Fis-chia il vento do Slavospeva 1. in 2. prekomorski brigadi, pa še pesem v spomin tovarišu Titu - že velikokrat slišali, smo jim tokrat prisluhnili drugače, bolj zbrano, bolj svečano. Vse je bilo tako lepo, kot bi bili pevci v vsako pesem vsadili svoje srce, svoje občutke v teh težkih časih, ki zahtevajo tudi od bivših borcev, pa tudi od vseh demokratov in antifašistov, veliko premišljenih dejanj, pa tudi odločnosti. Ves program je lepo nepovedovala Rada Cergol, ki je predstavila številne govornike, slovenske in italijanske. Če bi hoteli tudi samo na kratko omeniti vsebino govorov, bi nam zmanjkalo prostora. Zato naj omenimo najprej to, kar je vse govore povezovalo - spoštovanje do narodnoosvobodilnega boja, do odporništva, spoštovanje žrtev, ki so v tem boju padle, spoštovanje vseh tistih, ki so se fašizmu uprli že ob njegovem začetku, pa tudi naloga, da sami nadaljujemo z bojem za ideale, ki so bili in ostajaj0 ideali miru, svobode, enakopravnosti in da v teh idealih vzgajamo naše mlade rodove. Prvi je v imenu TPPZ spregovoril predsednik zbora Igor Pavletič, ki je izrazil začudenje in osuplost bivših borcev nad dogodki v Kočevskem Rogu, pa tudi ogorčenje nad člankom; ki ga je v zvezi s tem objavil naS dnevnik. »Ko proslavljamo 60-letnic° bazoviških žrtev, 70-letnico požig3 Narodnega doma in še drugih P°' membnih obletnic, ne moremo mim° dejstva, da še niso bili uresničeni p°' goji, da bi naša slovenska skupnost za' živela enakopravno z italijansko,« 1® med drugim dejal. Sugestiven je bil govor element3 Valvassorija, predsednika osvobodi*' nega gibanja iz Grenobla, za njim P3 je spregovoril tajnik VZPI-ANPI šan Košuta, ki se je zaustavil pri vsem za kar se moramo Slovenci 45 let P® končani vojni še boriti in pri sedanji*: razmerah v matični Sloveniji, pa tu° Jugoslaviji, ki nas zaskrbljajo, je dejm in za katere bi želeli, da bi se resnic0 rešile v korist demokracije in resnic0 svobode. V imenu republiškega ootlj. ra ZZB Slovenije je spregovoril Pre n sednik Ivan Dolničar, ki je lepp * pregledno obrazložil stališče borc® ske organizacije do vseh perečih P blemov, tudi do problema sprave, dnji pa je spregovoril legendarni p _ tizanski komandant Mario Lizzer Andrea, ki se je s sebi lastno ve^ ^ menco zavzel za pravice Slovence Italiji. r0- Oder, na katerem je potekal P gram, je bil okrašen s sliko tovan . Tita, Pinka Tomažiča in s števiin borčevskimi zastavami in prapori- Številni gostje z obeh strani so se do poznih ur zadržali ob zvo plesnega orkestra TPPZ in ob Pe s0 partizanskih in slovenskih P6*1?1, a8 bili enotnega mnenja, da taksn y slavja Bazovica že dolgo ni doživela. NEVA LUKES Sinoči prva seja novoizvoljenega občinskega sveta V devinsko-nabrežinski občini še vedno brez župana in odbora V zvezi z zakonskim osnutkom o »času žensk« Poziv svetovalk KPI ostalim Tržačankam Tudi sinočnja prva seja novoizvolje-nega občinskega sveta ni razčistila zapletenega položaja v devinsko-nabre-finski občini. Krščanska demokracija in Slovenska skupnost sta spet posta-vfli zahtevo po županskem mestu, socialisti so prvič nekoliko jasneje pod-Prli stališča KD, čeprav še niso popolnoma zaprli vrata morebitnemu sodelovanju s komunisti, ki so znova predlagali PSI in SSk oblikovanje levičarskega odbora. Svetovalec zele-luh je rekel, da so mu pri srcu predvsem programi in ne politične formulo. misovec pa je brez dlak na jeziku napovedal, da bo v vsakem primeru 91asoval za župana italijanske narodnosti. Občinski svet, ki je sinoči samo nradno umestil nove svetovalce, se bo znova sestal 27. julija, če do takrat ne no izgledov za izvolitev odbora, bodo inorali devinsko-nabrežinski volilci ^oraj gotovo jeseni znova na volišča. Razpravo je uvedel demokristjan Pi-er° Parentin, ki je v umirjenih tonih, a z odločnimi besedami zahteval župan-ko mesto za Daria Locchija na čelu evosredinske koalicije. Dejal je, da je banka v zadnji mandatni dobi lojalno Podpirala Brezigarja, isto naj sedaj nabodi SSk, tudi zato, ker bi po njego-eni narodnostna sprememba na vrhu prave samo utrdila sožitje. Načelnik nk Martin Brecelj pa je bil nasprot-ega mnenja. V narodnostnem položa-1,' v katerem se nahaja občina, bi bil b o venski župan še dalje poroštvo, da 1 Se lahko vsak občan obračal nanj v .y°jem jeziku, istočasno pa bi bil tudi jamstvo za dosledno spoštovanje pra-:pC Slovencev, ki jim gre za preživet-' “receij je poudaril, da si Brezigar služi tudi zaupanje, ker je pet let d°~V° vodil občino, napovedal je tudi, 1a SSk, vsaj v Nabrežini, ne bo prista-, na sodelovanje z nikomer, ki ji bo atil pravice in ki ne bo priznaval Jstva, da so tukaj Slovenci doma. Svetovalec zelenih Andrea Wehren-fennig je v bistvu postavil nekatere politične pogoje za vstop v odbor. Zahteval je jasen preobrat glede turističnega razvoja Sesljanskega zaliva in tudi jasna jamstva za ustanovitev kraškega parka, pri čemer ni štedil s kritikami na račun slovenskih organizacij (posebno oster je bil do Kmečke zveze), katerim je očital, da z nasprotovanjem parku praktično škodijo samim sebi. Stopnja sožitja v občini je po njegovem nizka, za kar nosita odgovornost SSk, ki se zanima samo za pretežno slovenske vasi in KD, ki ima monopol nad begunskimi naselji. Socialist Vittorino Caldi je orisal temeljne programske smernice svoje stranke, povedal je, da se PSI v tem trenutku ne poteguje za župana in da privilegira levosredinsko upravo, v kateri naj bi imela PSI enako dostojanstvo kot druga dva zaveznika. Caldi ni ni- koli omenil Locchija, iz njegovega posega pa je bilo razvidno, da ga bo PSI v danih pogojih le podprla. Razpravo je sklenil komunist Gior-gio Depangher, ki se je jasno zavzel za levičarsko upravo ob morebitnem sodelovanju zelene liste. PSI in SSk je pozval, naj jasno razkrijeta, s kom pravzaprav hočeta sodelovati. Defal je, da je SSk pobrala mnogo glasov komunistom prav z zahtevo po slovenskem županu, zato bi bil res paradoks, da bi ta stranka sedaj glasovala za Locchija. V tem sklopu bo že danes zvečer prišlo do razčiščevalnega sestanka komunistov, socialistov in Slovenske skupnosti. Demokristjani vsekakor upajo, da bodo SSk prepričali s pogajanji na pokrajinski in predvsem na deželni ravni, (st) Na sliki (foto Križmančič) sinočnja razprava v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu. »V mislih imamo Italijo, v kateri ženska dela, ne da bi se odpovedala življenju.« Tako piše na enem izmed letakov, ki jih je KPI namenila obširnemu projektu njenih članic o spremembi življenjskih ritmov. Zakonski osnutek italijanskih komunistk »Ženske spreminjajo ritme« (Le donne cambiano i tempi) so pred časom predstavili tudi v Trstu, včeraj popoldne pa so na to temo tržaške občinske svetovalke KPI priredile srečanje, na katero so povabile predstavnice drugih političnih sil in raznih organizacij, svetovalke v rajonskih svetih in vse volilke. Bolj kot predstavitvi vsebine zakonskega osnutka, s katero se lahko vsakdo podrobneje seznani, saj so pobudnice že pred časom natisnile tekst v priročno brošuro, pa je bilo včerajšnje srečanje na sedežu tiskovnega urada tržaške občine namenjeno pregledu pobud na krajevni ravni. Komunistke so o vsebini zakona, sta dejali svetovalki Anamarija Kalc in Ester Pacor, že večkrat razpravljale, zato bi v sedanji fazi želele izvedeti za mnenje ostalih oziroma vseh žensk. Kot že rečeno, so namreč pobudnice zakonskega osnutka njegovo vsebino predstavile tudi tržaškemu, seveda pretežno ženskemu občinstvu, nakar so ustanovile tudi poseben odbor, ki naj bi koordiniral oziroma predlagal razne pobude na krajevni ravni. V odboru so »izvoljene ženske« in pa 15 posameznic. Prvenstveni namen delovanja tega odbora je, da bi bilo o zakonskem osnutku seznanjenih čim več žensk. To je bil tudi glavni smisel včerajšnjega srečanja, ki pa ni naletelo na velik odziv, predvsem ne s strani sredstev javnega obveščanja. Zagovornice zakonskega osnutka si namreč prizadevajo, da bi tudi v Trstu ustanovili ne- kakšen »svet za upravo mesta«, v katerem naj bi bile vse občinske in rajonske svetovalke. Ta svet naj bi vzel v pretres spremembo urnikov raznih javnih uradov in lokalov, ki še nikakor ne upoštevajo dejstva, da je veliko žensk zaposlenih in da se morajo nenehno »boriti s časom«. Med glavnimi postavkami zakonskega osnutka, ki sicer v splošnem načenja izredno obširna vprašanja, o katerih so konkretni razgovori možni le na vsedržavni ravni, je namreč prilagoditev urnikov raznih servisov, trgovin in uradov številnim obveznostim, ki prvenstveno bremenijo ženske. Glede tega specifičnega vprašanja pa lahko pride do dogovora med predstavnicami različnih strank in drugih družbenih sil. Takšna pripravljenost je, kljub precej omejenemu predstavništvu drugih sil, prišla do izraza tudi na včerajšnjem srečanju. Glede tega je bil tudi poudarjen pomen resolucije, ki jo je 9. julija osvojil tržaški občinski svet in ki obvezuje občinski odbor, da ustanovi posebno komisijo, ki naj bi začela preučevati možnost o spremembi urnikov raznih občinskih uradov in služb. Kot sta opozorili Anamarija Kalc in Ester Pacor (podpisnica omenjene resolucije), sili v to smer tudi reforma krajevnih uprav, ki predvideva večje sodelovanje občanov. Po mnenju tržaške odbornice Ne-metz (KD) je tržaška občinska uprava že izvedla nekaj ukrepov, ki so dejansko v soglasju z zahtevami žensk. Soglašala pa je s predlogom, da bi se predstavnice raznih strank tudi na krajevni ravni, kot se je že zgodilo na vsedržavni, pobliže seznanile s predlogom komunistk. Predlog o nadaljnjih »mešanih« srečanjih na to temo je podprla tudi predstavnica PRI Anna Volli. (bip) Podelili so tudi štiri posebna priznanja V Miramaru nagradili mehiškega znanstvenika S^ofesor Jose Luis Moran-Lopez z Avtonomne univerze har h*S lotosi v Mehiki je letošnji dobitnik nagrade Med-stv 0cJe9a centra za teoretsko fiziko, ki jo ta tržaška znan-to»?na ustanova vsako leto podeli raziskovalcem na pod-r Ju. fizike trdnih stanj, ki delajo v eni izmed dežel v Skev°iu- Letos so to nagrado poimenovali po velikem indij-Ch111 znanstveniLu in Nobelovem nagrajencu leta 1930 ,aridrasekharu Venkatu Ramanu. Profesor Moran-Lopez, v Je Oagrado prejel včeraj, se že vrsto let ukvarja z razisko-Povls-11 raznjh sektorjev znanosti o snoveh (kot npr. fizike °Pr • ' magnetike. superprevodnosti itd.), pri čemer je SRad ^ avantgardne teoretične raziskave. Po prejemu na-Prof ' k* mu jo je izročil ravnatelj miramarskega centra pre_j Abdus Salam, je imel mehiški znanstvenik strokovno Pr aanje z nasl°vom »Nekateri vidiki kvazi kristalov«, op®?, slovesno predajo nagrade pa je prof. Abdus Salam RReč • še eno prijetno dolžnost: posebna priznanja je na-ki SQ lzročil tudi štirim predstavnikom krajevne skupnosti, nj n f13 različne načine prispevali k mednarodni znanstve-Prii!? .ki, katero Trst uresničuje v korist tretjega sveta. °van Ria- so prejeli deželna odbornika Dario Rinaldi in Gi-ol0 ,ni Di Benedetto ter profesorja Guido Gerin in Giampa-či . ,e Terra. »Današnja slovesnost pa seveda ne more obse- ra^ 6 Vrste tistih, ki jih lahko opredelimo kot zaslužne jem J Mednarodnega centra za teoretsko fiziko,« je v s' geri ®a9ovoru med drugim dejal prof. Salam in dodal, da je rartl rabu direktor UNESCO Federico Mayor opredelil mi-HSp ^ski center kot najbolj pomembno svetovno središče za koval 'janie ter za znanstvene in tehnološke študije razsi-lcev iz dežel v razvoju. za svo- O manjšinah na Forumu za konstituanto Delovna skupina »Manjšine in civilne pravice — Razlike in solidarnost«, ki je nastala v okviru Tržaškega foruma za konstituanto, prireja v četrtek, 19. julija, ob 17.30 na pokrajinskem sedežu ACLI (Ul. sv. Frančiška 4/1) programski sestanek, na katerega so vabljeni vsi, ki jih ta problematika zanima. Na dnevnem redu sta predvideni dve osrednji poročili. V okviru manjšinske tematike bo profesor Ivan Verč spregovoril o »novem sožitju, ki naj preseže etnične in državne meje«, komunistična deželna svetovalka Perla Luša pa bo obravnavala vprašanje državljanske pravice v odnosu z javnimi ustanovami. S tem v zvezi bo tudi nanizala nekaj hipotez za novo socialno politiko v Trstu in soudeležbo občanov. Po vsakem predavanju je predvidena debata, zaželeni pa so seveda tudi predlogi- Kdor želi podrobnejše informacije, naj se obrne na VValterja Cit-tija, ACLI, tel. 370525. Na SDGZ poslovilni sprejem predstavnika TZ Jugoslavije set)®°sPodarskdSe<1StVa *n zunanIetr9ovlns.k1*1 odborov Slovenskega deželne- sv6dstavnn!,Ženia v U1- Clcerone poslovilni sprejem za dr. Alojza Rožmana, i,®! hianrta? Trgovinske zbornice Jugoslavije, ki je po petih letih zaključil h rekli uri» v našem mestu. Med prisrčnim srečanjem so mu člani SDGZ OaV 119 novina.nie za opravljeno delo v naši deželi in mu zaželeli obilo uspe-y Sre(atl. službeni dolžnosti. Na sliki (foto Magajna) trenutek z včerajšnje-)a na sedežu SDGZ. Obisk avstrijskega ministra za znanost Buška v našem mestu Plodne odnose sodelovanja z Avstrijo razširiti tudi na področje znanosti Včeraj se je mudil v Trstu avstrijski minister za znanost in znanstveno raziskovanje Erhard Busek. Uglednega gosta, ki ga je spremljal avstrijski konzul Birnbaum, je v jutranjih urah sprejel na tržaškem županstvu podžupan in odbornik za šolstvo Augusto Seghene, spremljali pa so ga konzul Birbaum, predsednik Območja za znanstvene in tehnološke raziskave Romeo, funkcionarji zunanjega ministrstva in avstrijskega ministrstva za znanstvene raziskave. V svojem pozdravnem nagovoru je podžupan Seghene med drugim izrazil željo, da bi se ob prijateljskih vezeh, ki že tradicionalno povezujejo Trst in Avstrijo, kmalu razvilo tudi plodno sodelovanje na področju znanosti, predvsem v okviru mednarodnih načrtov, za katere Trst upravičeno slovi. »Naše mesto želi razširiti svoja obzorja in je zato nadvse zainteresirano za razširitev sodelovanja med Avstrijo, Češko, Italijo, Jugoslavijo in Madžarsko,« je poudaril Seghene, ki je gostu nato podaril simbolični pečat Trsta. Pred obiskom na županstvu je bil avstrijski minister gost miramarskega Centra za teoretsko fiziko, v popoldanskih urah pa je obiskal Območje za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah, kjer si je ogledal razne laboratorije ter se pogovarjal z odgovornimi o delovanju in načrtih centra, vštevši seveda o sinhrotronu, za delovanje katerega je tudi Avstrija zainteresirana. Svoje vtise s tržaškega obiska in še posebej z ogleda padriškega centra je nato minister Busek orisal na srečanju s predstavniki krajevnih občil, katerim je potrdil, da se avstrijska vlada aktivno zanima za sodelovanje s tržaškimi znanstvenimi ustanovami in v prvi vrsti v projektu za sinhrotron. Avstrijski minister za znanost Erhard Busek (desno) med pogovorom na tržaškem županstvu s podžupanom Seghe-nejem. (Foto Marin) V soboto in nedeljo v Devinu Mladinski tabor Alpe-Jadran Od 21. do 28. julija se bo v Devinu odvijal Mladinski tabor Alpe-Jadran, ki ga bo priredil Lions Člub Trieste Host v sodelovanju z Lions Club Trieste San Giusto, Lioness Club Trieste Miramar in Leo Club Trieste. Gre za pobudo, ki se uokvirja v dejavnost Lions klubov po vsem svetu za spodbujanje medsebojnega spoznavanja in sodelovanja med pripadniki različnih narodov. Za pospeševanje mladinskega mednarodnega sodelovanja se Lions klubi tradicionalno poslužujejo dveh temeljnih oblik mladinskih izmenjav. Eno predstavljajo tabori, na katerih se srečujejo mladi iz različnih delov sveta, drugo pa bivanje mladih pri gostoljubnih družinah. Tokrat bosta prišli v poštev obe ti obliki. Devinski tabor bo imel svoj sedež v prostorih Jadranskega zavoda združenega sveta, udeležili pa se ga bodo mladi od 15. do 21. leta iz vseh članic delovne skupnosti Alpe-Jadran, se pravi iz Bavarske, avstrijske Koroške in Štajerske, Slovenije, Hrvaške, Somogya, Lombardije, Južne Tirolske, Veneta in iz Furlanije-Julijske krajine. Po osemdnevnem taboru pa se bbdo udeleženci ustavili še za teden dni pri raznih družinah v tržaški pokrajini. Uradne otvoritve v soboto, 21. t. m., s pričetkom ob 10. uri v prostorih Jadranskega zavoda se bodo predvidoma udeležili tudi predstavniki krajevnih oblasti, program tabora pa predvideva številne izlete in obiske. ■ Tržaško združenje trgovcev (Unione commericianti) je v svoji sredi ustanovilo dva nova konzorcija, ki jih bo predsednik združenja dr. Adalberto Do-naggio jutri predstavil javnosti. V sozvočju z »razvitim terciarom«, organizmom, ki že deluje v okviru združenja trgovcev, sta tako nastala še Konzorcij tržaških posrednikov in Tržaški konzorcij za komuniciranje. Prvi predstavlja pozitivni izid razprave o preoblikovanju in posodobitvi vloge nepremičninskih agentov, ki je v zadnjih letih potekala med člani kolegija posredovalcev. Komunikacijski konzorcij pa se je rodil kot struktura, ki bo v službi združenja trgovcev in ki jo bodo sestavljali izvedenci za grafične dejavnosti, reklamo, komunikacije in za razne prireditve. Ob jutrišnji predstavitvi, ki bo ob 10.30 na sedežu združenja v Ul. San Nicold 7, bosta predsednik in tajnik Konzorcija posrednikov Lino Ravalico in Andrea Oliva predstavila tudi projekt za novo publikacijo, ki bo posvečena stanovanjskemu tržišču. Tragična odločitev starejše ženske Včeraj popoldne nekaj po 16.30 se je starejša ženska vrgla iz svojega stanovanja v šestem nadstropju stanovanjske hiše Ul. Lorenzetti 32 in obležala mrtva na pločniku. Rešilec Rdečega križa in policijske agente je poklicala njena prijateljica, ki je prišla k njej na obisk, da bi ji pomagala pri hišnih opravilih. V zapisniku umrle gospe piše, da je bila podvržena depresiji. Vodstvo stanovske organizacije industrijskih izvedencev iz Trsta sočustvuje z Andreom in Miroslaom Petelinom, bivšim članom vodstva, ob izgubi matere oziroma žene NATALINE stran 6 □ tržaški dnevnik Fotokronika poletnih praznikov in prireditev V Repnu res izjemen obisk na občinski razstavi terana Kljub neusmiljeni »konkurenci« kar petih šager v bližnji okolici bo 28. občinska razstava terana in pokušnja belih vin v Repnu ostala zapisana v analih kot ena najuspešnejših izvedb. Na vabljivem prireditvenem prostoru na Mouzar-ju je bil obisk oba dni izredno dober in v tako soparnem vremenu se kozarček pristnega terana kar prileže. Domača kapljica in raznovrstne jedilne dobrote so šle dobro v promet, plesišče pa je bilo natrpano s parčki, ki so neutrudno brusili pete ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana. Poleg repentabrskih občinskih upraviteljev in uslužbencev imajo veliko zaslug za uspeh razstave tudi marljivi člani kulturnega društva Kraški dom in nogometnega kluba Kras, ki so s prostovoljnim delom v stojnicah obenem zagotovili svojim društvom nekaj prepotrebnih sredstev za redno delovanje. V nedeljo je že zjutraj prišlo na svoj račun 20 otrok, ki so se preizkusili na slikarskem ex tempom in ljubko narisali razne domače motive (na sliki - foto Magajna). Lepe risbe so nato tudi razstavili in nagradili. Zmagovalci v štirih starostnih kategorijah so bili: za vrtec Martin Rebecchi, za prva dva razreda osnovne šole Sebastiano Calzi, za zadnje tri razrede osnovne šole Dean Rebecchi in za nižjo srednjo šolo Aljoša Purič. Lep uspeh in navdušeno odobravanje občinstva je požel koncert na dvorišču Kraškega muzeja v Repnu. Mladinski pevski zbor repentabrske farne skupnosti Zvonček se je predstavil z najmlajšimi, ki jih vodi Tone Bedenčič, in pa z mladinsko skupino v mešani zasedbi, ki je pod vodstvom Loredane Guštin izvajala ljudske in tudi zahtevnejše polifonične skladbe. Še posebno privlačen je bil nastop ob spremljavi glasbenega ansambla Burja. B. S. V Dolini se je zaključil praznik komunističnega tiska Ob zvokih ansambla Pomlad se je sinoči v Dolini zaključil festival komunističnega tiska, ki ga je ob občinski telovadnici priredila sekcija KPI dolinske občine. Sicer je ansambel Pomlad poskrbel za ples in zabavo že v soboto in nedeljo zvečer, v četrtek in v petek pa je igrala skupina Krt iz Kamnika. Poleg kioskov pijače in jedače, srečelova in pokritega prostora pod šotorom je letošnji festival KPI v Dolini ponudil še nedeljski kulturni program, ko so se predstavili Godba na pihala od Koroščev in mladi plesalci šole za standardne in latinskoameriške plese KD France Prešeren iz Boljunca. Na sliki (foto Magajna) mladi boljunski plesalci med nastopom v Dolini. Danes in jutri na programu dve zanimivi javni razpravi V Trebčah je na sporedu še ves teden praznik športa in komunističnega tiska V borovem gozdiču ob nogometnem igrišču v Trebčah se ves teden nadaljuje praznik športa in komunističnega tiska. V nedeljo zvečer je bil med drugim na sporedu politični shod, na katerem sta govorila Tomaž Ban in Stelio Spadaro. Danes ob 19. uri se bo nadaljeval turnir v malem nogometu, pol ure kasneje pa bo na sporedu okrogla miza na temo »Zaščita okolja, Kras, avtocesta in sinhrot-ron«, jutri ob isti uri pa bo na programu aktualno srečanje o političnem položaju v Sloveniji in v Jugoslaviji ter o njegovih učinkih na življenje slovenske manjšine v Italiji. Za ples bo igral priljubljeni ansambel Happy Day. Na sliki (foto Magajna) del obiskovalcev trebenskega festivala tiska v borovem gozdiču. SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE SATIRIČNI POLETNI KABARET BANANA HAWAII Ali kako sta BORIS KOBAL in SERGEJ VERČ sklenila zapustiti svoj rodni kraj in se za vedno naselila na Havvaiie med opice, palme, banane in ... bananovke. V petek, 20. t. m., ob 21. uri v Repnu - Pokrajinski muzej koncerti gledališča kino ARISTON - 21.30 Troppo bella per te, r. Bertrand Blier, i. Gerard Depardieu, Carole Bouguet. EXCELSIOR - Zaprto. EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 22.00 Batman, i. Jack Nicholson, Michael Keaton, Kim Basinger. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Kickboxer 2, i. Jean Claude Van Damme. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Non aprite quel cancello 2. NAZIONALE III - 16.20, 22.10 Desiderio carnale, porn., □ □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.30 II male oscuro, r. Mario Monicelli, i. Stefania Sandrelli, Giancarlo Giannini, □ GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta. MIGNON - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.15 Cocktail. EDEN - 15.20, 22.00 Lussuria e deprava-zione, pom., □ □ CAPITOL - 17.15, 22.00 Nightmare V. -II mito, □ LUMIERE - 20.00, 22.15 Nuovo cinema Paradiso, r. Giuseppe Tornatore, i. Philippe Noiret, Salvatore Cascio. ALCIONE - 18.30, 22.00 Scandalo segreto, r.-i. Monica Vitti, i. Elliott Gould, Catherine Spaak. RADIO - 15.30, 21.30 Voglia di lei, porn PRAZNIK ŠPORTA V TREBČAH pri nogometnem igrišču do 23. julija Program: turnir v malem nogometu Ples z ansamblom KRAŠKI TRIO s pevkami Vabljeni! šolske vesti izleti Društvo slovenskih upokojencev v Trstu organizira enotedensko bivanje v dveh izmenah v Domu Mangart v Žabni-cah od 8. do 15. septembra in od 15. do 22. septembra. Vključeni so enodnevni in poldnevni izleti. Vpisovanje in informacije do 30. julija na sedežu društva v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 360324. SKD Vigred iz Šempolaja prireja 8 -dnevno potovanje od 24. do 31. avgusta v Barcelono in Costo Bravo. Cena 350.000 lir. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Za vpisovanja tel. na št. 200150 (Škrk Franka) do 19. do 21. ure najkasneje do 31. t. m. VERDI Festival operete - Trst Jutri, 18. t. m., ob 21. uri bo v dvorani tržaškega Lloyda recital tenorista Noko-laja GEDDE ob klavirski spremljavi Na-tascie Kersevan. Na sporedu bodo skladbe Giega, Masseneta, Duparca, Donizet-tija, Rossinija, Čajkovskega, Straussa, Zellerja in Lebarja. včeraj - danes GLEDALIŠČE VERDI Festival operete - Trst Nocoj ob 20.30 bo v gledališču Verdi na sporedu Lebarjeva opereta DEŽELA SMEHLJAJA v italijanski verziji Maria Nordia. Dirigent Tiziano Severini, v glavnih vlogah nastopajo Daniela Maz-zucato, Giuseppe Sabbatini, Ugo Maria Morosi in Sabina Macculi. Ponovitev operete bo v četrtek ob 20.30. Grad sv. Justa Danes, 17. t. m., ob 21.15 PREGLED Z OSKARJEM NAGRAJENIH FILMOV 1990. Nocoj bo na sporedu IL MIO PIEDE SI-NISTRO in jutri ENRICO V. Miramarski park Poletna prireditev LUČI in ZVOKI V torek ob 21.30 bo predstava, v angleščini, ob 22.45 pa v italijanščini; v četrtek prva predstava v nemščini in druga v italijanščini, medtem ko so ob sobotah obe predstavi v italijanščini. Kavarna San Marco V petek, 20. t. m., ob 18. uri bo v kavarni San Marco RECITAL sopranistke Milene RUDIFERIA iz Gornjega poadiž-ja. Predprodaja vstopnic od jutri dalje pri blagajni gledališča in v kavarni sami. Gledališče Mlela Jutri, 18. t. m., ob 18. uri bo v okviru zasedanja o Richardu TAUBERJU govoril Michael ASPINAL o " Richardu Tau-berju, čarodeju in virtuozu". Ob 21. uri bodo predavjali film LAND WITHPOUT MUSIČ VValterja Fordeja. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1990/91 v Trstu sledeče tečaje: 1. za dodeljene uradniškemu delu - 1. letnik (1200 ur); 2. za uradnike uvozno/izvoznega podjetja - 2. letnik (1200 ur); 3. za obdelovalce kamna - 2. letnik (1200 ur); 4. za bančno tehniko (30 ur); 5. za psihologijo prodaje in marketinga (50 ur); 6. za upravljanje podjetij (60 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola; 7. za strojepisje (150 ur); 8. srbohrvaščine (120 ur); 9. za knjigovodstvo in fiskalne obveznosti v podjetju (80 ur); 10. za programiranje na personal computerju z razvitejšimi jeziki (200 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola; 11. za osnovno informatiko in MS - DOS (60 ur); 12. Word processing - tečaj urejevanja besedil (60 ur); 13. za uporabo programa Data base (60 ur); 14. za animatorje na socialno - kulturnem področju (60 ur); 15. za upravljanje kmetij namenjenih kmečkemu turizmu (60 ur) ter 16. za cvetličarstvo in okrasne rastline (80 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 20. julija na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941 vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. št. 362941. razna obvestila Danes, TOREK, 17. julija 1990 ALEŠ Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.50 - Dolžina dneva 15.18 - Luna vzide ob I. 00 in zatone ob 16.26. Jutri, SREDA, 18. julija 1990 FRIDERIK PLIMOVANJE DANES: ob 1.01 najnižja -34 cm, ob 7.53 najvišja 3 cm, ob II. 25 najnižja -3 cm, ob 18.15 najvišja 38 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 27 stopinj, zračni tlak 1019,8 mb raste, brezvetrje, vlaga 64-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje mirno, temperatura morja 21,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Ottavia Brunetta, An-tonella Rossillo, Matilde Paronich, An-drea Scapin. UMRLI SO: 85-letni Gaudenzio Stropna, 82-letna Teresa Penko, 83-letni Antonio Petean, 78-letna Mercede Moresan, 65-letni Ruggero Cenda, 84-letni Giuseppe Crevatin, 71-letni Tullio Oveglia, 93-letna Teresa Corticelli, 78-letna Aurelia Kacovich, 90-letna Maria Carnincich, 63-letni Luigi Sirico, 76-letni Antonio Zu-gan, 86-letna Milena Štolfa, 78-letna Carla De Vetta. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. julija 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Se-vero 112, Ul. Baiamonti 50. BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba lekarn - od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severe 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Slovenska kulturno-gospodarska zveza obvešča, da so uradi odprti do 31. avgusta samo v jutranjih urah. čestitke ŠZ Sloga čestita svojim tekmovalkam JANI MIOT, MARTINI KOSMINA in KATJI FABRIZI ob uspešno opravljeni maturi. Danes praznuje v Bazovici rojstni dan naša draga mama in nona AMALIJA. Vse najboljše ter mnogo let v zdravju in veselju med nama ji želita hčerka Marija z družino ter vnukinja Milena z Adrijanom. Člani in prijatelji Slovenskega kulturnega kluba MANICA MAVER, TOMAŽ MARTELANC, IVANA BRECELJ, NEVA ZAGHET, JANEZ MLJAČ, ANA LOKATOS, MIRAN PISANI, ANDREJ ŠKABAR, LARA VESEL, MARTINA OZBIČ in MAŠA BANDELJ so v teh dneh uspešno opravili maturo. Ostali člani in odbor jim čestitajo in jim želijo še mnogo uspehov. mali oglasi OSMICO je odprl Ladi Rebula (Bajta). OSMICA je odprta - Zajčja farma v Rep' niču. OSMICO ima odprto Ivan Terčon iz Mavhinj. Toči belo in črno vino ih reže domač pršut. PEDIKERKA KLAVDIJA, Ul. sv. Frančiška 11 obvešča svoje cenjene stranke, da je njena nova telefonska številka 370436. NA KORČULI so na razpolago prosti apartmaji, razen za obdobje od 27. julija do 19. avgusta. Interesenti naj telefonirajo na št. 228878 ob delovnih urah- PRODAM plug in obračalnik za traktor Baggioli 10 za 450.000 lir. Tel. 200760. PRODAM ford escort 1300 ghia, letnik '82, plave metalizirane barve, pet vrat-Tel. v popoldanskih urah na št. 226519- PRODAM avto fiat Duna, letnik 1988, prevoženih 28.330 km v odličnem stanju. Tel. od 13. do 14. ure na št. (0481) 520092. V OKOLICI Opčin se je izgubila tri me' sece stara psička pasme belgijski ovčar, črne barve z belo liso na prsih-Odgovarja na ime Vindi. Tel. 414668. BELGIJSKEGA OVČARJA (Groenndael) z rodovnikom podarim ljubitelju živali. Tel. 200834. menjalnica 16. 7. 199(Tj TUJE VALUTE F'™G BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI trst Ameriški dolar 1212,850 1190. Japonski jen 8,199 7,50 Nemška marka 732,100 725.- Švicarski frank 858,870 855" Francoski frank 218,360 215. Avstrijski šiling 104,090 102,75 Holandski florint ... 649,490 642. Norveška krona 191,140 186."- Belgijski frank 35,555 35,- Švedska krona 202,470 197.< Funt šterling .. 2182,350 2140. Portugalski eskudo . 8,343 7.-' Irski šterling .. 1964,— 1930. Španska peseta 11,956 11.-". Danska krona . 192,510 189. Avstralski dolar 948,500 900. Grška drahma . 7,490 7. Jugoslov. dinar 100.-" Kanadski dolar 1045,200 1000. ECU 1516,350 asp POSEBNA PREDSTAVITEV SVETOVALEC MAICO VLASTA CEGLAR ZA BREZPLAČNO PREIZKUŠNJO NA DOMU TELEFONIRAJTE NA 772807 ELEKTRONSKIH SLUSNIH PROTEZ za v^se osebe, ki slišijo glasove, a ne razumejo besed PROTEZE SO N EVI DN E V TRSTU, ob ponedeljkih, — Ul. Maiolica 1, I. nad. (ob pokriti tržnici) URNIK: 9.00 - 12.00 in 15.30 - 19.00 OB SOBOTAH POPOLDNE ZAPRTO! V TRŽIČU — Ul. IV. november 13 V GORICI — Korzo Italia 54, I. nad. VSA POJASNILA IN INFORMACIJE Tel. 040/772807 m MAICO Slišati dobro slišati vse Izreden uspeh Festivala dveh svetov Kljub stalnemu pritoževanju na Področju kulture {ki je v glavnem zelo utemeljeno) in krizi italijanskih kulturnih ustanov se od časa do časa le zgodi, da se kulturna prireditev zaključi ob vsesplošnem zadovoljstvu - z organizacijskega, finančnega in umetniškega vidika. Tako je letos doživel vsestranski uspeh 33. festival dveh svetov v Spoletu, ki se je zaključil v nedeljo zvečer s Koncertom na trgu ali bolje z veličastnim Verdijevim Kekviemom, pri katerem so sodelovali Orkester RAI iz Turina z dirigentom Danielejem Gattijem, pevci Renee Fleming, Rebecca Russell, Vincenzo La Scola in Roberto Scandiuzzi. Obračun letošnjega festivala prinaša nekaj izredno zgovornih številk: 147 Predstav (gledaliških, baletnih, glasbenih, razstav): 50 tisoč gledalcev (ki so Plačali vstopnice); 8 milijard dohodkov (podpore ministrstev, sponsoriza-ciie, reklama in pravice za televizijske Prenose). Organizatorji seveda že razmišljajo o naslednji izvedbi festivala ln nameravajo vložiti največ truda v reklamo. Agencija Italia bo ob podpori predsedstva ministrskega sveta izdelala dokumentarec o Spoletu in sami prireditvi. Za razdelitev kaset bo Poskrbelo samo zunanje ministrstvo s Pomočjo italijanskih kulturnih inštitutov v tujini. Prisotnost mnogih tujih televizijskih mrež in pozornost, ki jo Je Festivalu namenila RAI, je namreč Prepričala Giancarla Menottija in nje-9ove sodelavce, da je zanimanja za jestival v tujini že dovolj, a se ga lahko s sredstvi, ki nam jih ponuja sodob-na tehnologija, še poveča. Tako bodo v tim krajšem času izdelali video s Posnetki, intervjuji, pričevanji in od-lomki s prireditev. Zaključek Festivala v nedeljo ni Predstavljal samo večerni koncert, s katerega je RAI 3 posredovala posnetka samo nekaj ur po dogodku, v ta °kvir spadata tudi podeljevanje na-9rad in tiskovna konferenca, na kateri so organizatorji podali obračun prire-ottve pred 320 italijanskimi in tujimi časnikarji. Pevca black mušic za en sam nastop Čeprav smo tu pri nas deležni le odmevov, moramo priznati, da je lahkoglasbeno področje v Italiji ta trenutek res razgibano. Pa ne samo zaradi prihoda Princea in Ma-donne, ki sta seveda v prvem planu, čeprav je Vasco Rossi s svojim uspehom uspel nekoliko zasenčiti celo plavolaso damo. Ljubiteljem res dobre glasbe je lahko samo žal, da je Viareggio s svojim Summer Festival tako daleč. Program, ki ga ponuja Bussoladomani, je namreč karseda vabljiv (in to je samo eden od sporedov, ki smo jih lahko zasledili med agencijskimi vestmi!): danes nastopata - in to bo edini nastop v Italiji - predstavnika »črne glasbe« Al Jarreau in Randy Cravvford; v petek bo na vrsti jazz pevka Carmen McRae; za nedeljo, 22. julija, predvideva spored kvartet, ki ga sestavljajo Jack Dejohnette, Pat Metehney, Herbie Hancock in Dave Holland, dan kasneje bo na programu Hayne Shorter-, 13. avgusta bo nastopila še Tina Turner. Al Jarreau in Randy Crawford sta ta trenutek verjetno najvidnejša predstavnika tiste glasbene zvrsti, ki ob oznaki »black mušic« niha med jazzom in fusion glasbo. Al Jarreau je zaslovel prav zaradi svojih neobičajnih glasovnih vrlin, ki mu dovoljujejo, da se pogosto spušča v prave akrobatske pustolovščine s scatom ali posnemanjem solističnega izvajanja nekaterih glasbil. Pevca bo spremljala tudi izredna skupina, ki jo sestavljajo pianist in klaviaturist Joe Sample, bobnar Steve Gadd, pri tolkalih Lenny Castro, ob njih še Freddie Washington, Buzzy Feiten in Philippe Saisse. Kanček grenkobe ob nastopu Miriam Makebe v Pistoii Zaključek brez bluesa Pistoia Blues Festival se je v nedeljo zvečer zaključil brez bluesa. Ker pa je bila zadnji gost festivala v poznih nočnih velika dama te zvrsti Miriam Makeba, je bilo občinstvo pripravljeno spregledati to in še marsikatero pomajkljivost, toliko bolj ker je pred temnopolto pevko nastopil Clarence »Gatemouth« Brown, eden najpris-tnejših predstavnikov ameriškega bluesa. Miriam Makeba je ponudila zbranemu (in zaradi ure ne preveč številnemu) občinstvu vsekakor navdušujoč pregled svojih hitov iz zadnjih desetletij. Morda ji je vseeno kdo zameril, da ni spoštovala vsebine festivala, a nihče ni pozabil, da se je »glas Afrike« prvi dvignil proti apartheidu in je najglasneje tožil o krivicah in bolečini Črne celine. Miriam Makeba se je predstavila z zanimivo skupino bobnarjev in z dvema temnopoltima pevkama odličnih glasovnih sposobnosti in prijetnega nastopa. Zadnji večer festivala, na katerem je nastopilo nekaj zvenečih imen, kot so B. B. King, Jeff Healey in Otis Clay, se je začel z velikim navdušenjem. Skupina Ladri di biciclette je, denimo, dokazala, da so lahko tudi fantje iz predmestja nekega italijanskega mesteca dobri izvajalci bluesa in da se bluesmeni ne rodijo samo v ameriških plantažah. Kot omenjeno je največ priznanja požel Clarence »Gatemouth« Brown, ki je uspel spojiti razne zvrsti - blues, country in cajun (»panfrancoska« glasba iz Louisiane) - ob svojem značilnem načinu igranja na kitaro, ki seveda spominja na slog njegovega slavnejšega učenca Franka Zappe. Zadnje navdušeno ploskanje za blues »zaščitenega porekla« je izzvala prav violina iz Brownove skupine. Občinstvo je bilo nadvse razočarano in je dokaj odločno izrazilo svoje neodobravanje predvsem ob nastopu pevke Čhake Khan. Sicer prefinjena glasbenica je res zelo daleč od pravega bluesa; bivša »čudežna deklica«, za katero pišeta motive slavni Prince in Steve Wonder, je vsekakor bližja glasbeni kulisi televizijske nanizanke Miami Vice, v kateri se pojavlja njen glas. Ob deljenih občutkih se je tako zaključil že 11. Pistoia Blues Festival, ki je po svoji zasnovi edinstven in vsekakor edini v Italiji. Občinstvo, ki je v teh dneh pozorno sledilo sporedu na trgu pred stolnico je še enkrat dokazalo, da zna odpuščati in spregledati »spodrsljaje«. Afriška dama si na račun briljantne preteklosti lahko marsikaj dovoli tudi zato, ker so njeni nastopi vedno kvalitetni. Gledalci pa so tudi dovolj razgledani, da ne odpuščajo drugačnih pomanjkljivosti. Pravzaprav so bili ob velikih imenih moralni zmagovalci prav Ladri di biciclette, ki si iz leta v leto pridobivajo v Italiji vse večji ugled. Ko Vasco Rossi navduši in očara svoje privržence Vasco Rossi, ki je pretekli teden nastopil na dveh koncertih, najprej v Milanu, v soboto pa v Rimu, je držal obljubo: dan pred milanskim koncertom je namreč v intervjuju na radijski postaji Rete 105 med drugim izjavil: »Ci divertiremo.« In tako je tudi bilo. Vzdušje na San Siru, koncert sam in izvajanje 37-letnega umetnika je navdušilo 60.000 prisotnih. Ko sem ob pol dveh prispel pred milanski stadion, je bilo tam že več tisoč ljudi. Malo kasneje smo navalili na travnik in stopnišča. Odtlej smo čas preganjali z jedačo, popevkami proti Maradoni in Jovanottiju, za »hlajenje« pa so poskrbeli gasilci, ki so nas špricali z vodo. Skupini Casino Royale in Ladri di biciclette nista posebno ogreli občinstva, ko pa je malo pred deseto »Blasco« začel svoj'koncert z ...Muoviti, je zavladalo tisto pravo vzdušje, ki je tako všeč tudi pevcu samemu. Večkrat pravi, da se najbolje počuti na odru. Prav to, da sam uživa, ga razlikuje od drugih kantavtorjev. Število nezavestnih v prvih vrstah je naraščalo, temperatura se je dvigala. Že po napisih na transparentih bi si lahko celo nevednež ustvaril dokaj podobo emilijanskega pevca: Vasco gid leggenda - ora anche milo, Dagli Appennini al mito, H mito cerca Vasco. »Naprednejši« so obesili napis Muoviti Vasco - 1'Europa chiama. V prvi del koncerta je Vasco uvrstil pesmi iz zadnjega albuma, med katerimi sta želi največ uspeha C'e chi dice no in »Blasco« Rossi. V drugem delu je pel predvsem starejše pesmi, tretji del je bil nekakšen puzzle Vas-covega repertoarja z vsemi najznačilnejšimi motivi. Če se je ob pesmi Li-beri... liberi vžgalo na tisoče vžigalnikov (pogled na stopnišča San Sira je bil res edinstven!) in če je Vita speri-colata skoraj spravila iz uma prisotne, je treba tudi priznati, da je bila zadnja pesem Guarda dove vai nekoliko skromnejša. Verjetno se je Vasco Rossi nekoliko izstrosil, celo sam je dal razumeti, da so boljša leta mimo. Možno je celo, da bo po koncertu v Rimu obesil mikrofon na klin. Znano je sicer, da dobi pevec ob koncertih spodbude za nadaljnje ustvarjanje. Če bo pa res ugotovil, da mu zmanjkuje idej, bo verjetno raje opustil kariero, kot da bi pokvaril dosedanji vtis. Ob ganljivem koncu koncerta pa otovo ni nihče razmišljal o tem. Tež-o je namreč opisati občutke ob pesmih Siamo solo noi in Albachiara, s katerima se je koncert ob pol dveh zaključil in ki sta nekakšni himni Vascovih privržencev. Modenski rocker prav gotovo ne doživlja takega uspeha zaradi kritik, katerih tarča je bil pred leti, ko je celo okusil življenje za rešetkami. Če je fant iz majhne apeninske vasi uspel, pomeni, da res nekaj velja. Trdne glasbene temelje si je Vasco Rossi pridobil z glasbeno šolo in celo s pou-čevnjem na konservatoriju. K njegovemu uspehu pa so poleg znanja nedvomno prispevale tudi »vita sperico-lata«, fantazija in ustvarjalnost. DIMITRIJ KRIŽMAN današnji televizijski in radijski sporedi RAI 1 ^•00 Daniel Barenboim izvaja Beethovnove Sonate za klavir ln?* Nad.: Santa Barbara u-l5 Film: Maruzzella (kom., It. 1956, r. L. Capuano, i. j Marisa Allasio) n n ^reme in kratke vesti 405 Nan.: Mia sorella Sam ‘•30 Dok.: Juha in lešniki lin0 dnevnik 14Variete: Ciao fortuna ■15 Film: Sorvegliato spe-ciale (dram., ZDA 1941, r. Mervyn LeRoy, i. Ro-Ifinr, kert Taylor) l? nn Mladinska oddaja: Big! 18 ln ^acL: Bratje Karamazovi jd'.^ Danes v parlamentu 18 ic Nan.: Cuori senza eta j g Nad.: Santa Barbara '40 Almanah, vreme in 204n dnevnik 2l in D°k.: Quark - Amazonas '40 Film: Toth, Peppino e le fanatiche (kom., It. 1958, r. Mario Mattoli, i. Toto, Peppino de Filippo), 23 oo Imes dnevnik 23-n razstave obrti 24 no ^ubrika: Effetto notte 0 is Pnevnik in vreme Rubrika: Mezzanotte e dintorni 9.00 Nanizanka: Lassie, nato risanke in zanimivosti 10.00 Dok.: Occhio sul mondo 11.00 Nadaljevanki: La guinta stagione, 11.55 Capitol 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika o gospodarstvu 13.45 Nadaljevanka: Beautiful 14.30 Nan.: Saranno famosi 15.15 Variete: Ghibli 16.20 Nan.: Mr. Belvedere 16.45 Film: Fantasmi a Roma (kom., It. 1961, r. Antonio Pietrangeli, i. Vitto-rio Gassman) 18.25 Iz parlamenta in športne vesti 18.45 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Film: Incontro sull Ori-ent Express (kom., VB 1985, r. Lawrence G.Clark, i. Cheryl Ladd, Stuart Wilson) 22.10 S festivala v Gabicceju 23.00 Večerni dnevnik in Dosje 24.00 Vreme, dnevnik in horoskop 0.15 Film: I come learo (kom., Fr. 1980, r. Henry Verneuil, i. Yves Mon-tand) 11.40 Kolesarstvo (ženske) 12.20 Mednarodni pokal v umetnostnem drsanju 12.50 Variete: L estate di Magazine 3 13.20 Mit tega stoletja: Klavirski genij Glenn Go-uld (Beethoven, Gould) 14.00 Deželne vesti 14.10 Kolesarstvo: Tour de France 16.45 Film: La donna e mobi-le (kom., ZDA 1934, r. W.S. Van Dyke, i. Clark Gable, Joan Cravvford, Robert Montgomery) 18.05 Dancing to the Hits 18.45 Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi) 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Drobci 20.00 Aktualno o otrocih: Današnji svet v očeh jutrišnjih odraslih 20.30 Film: Cinguanta mila sterline per tradire (pust., VB 1965, r. Basil Dearden, i. Cliff Robertson, Jack Havvkins) 22.10 Večerni dnevnik 22.15 Nadaljevanka: Heimat -L'Americano 24.00 Nočni dnevnik { RAI 2 RAI 3 TV Ljubljana 1 | TV Koper 8.50 9.00 10.20 11.05 15.45 15.55 18.00 18.05 18.10 19.10 19.20 19.30 19.50 20.00 20.45 21.45 22.15 0.15 Video strani Mozaik. Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke (2. del, pon.), 9.30 Ziv žav Mozaik. Rock kompas (3. del, pon.) Video strani Video strani Poletna noč (pon.) Dnevnik Poslovne informacije Spored za otroke in mlade: balet na ledu Ogenj in led Risanka TV okno Dnevnik Vremenska napoved Nadaljevanka: Oče bom (r. Gianfranco Albano, i. Gianni Morandi, Sophie Carle, zadnji del) Glasbena oddaja: Koncert orkestra iz Lignana (1. del) Dnevnik in vreme Poletna noč, vmes nadaljevanki Dragi John (2. del) in Mortimerjev okoliš (zadnji del) ter dokumentarec Zločini stoletja (7. del) Video strani 13.45 Nogomet - nemško prvenstvo (pon.) 15.30 Tenis: turnir Masters v New Yorku '89 (pon.) 17.45 Tednik o motokrosu: Supercross 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Dokumentarec: Speciale Čampo Base 20.30 Odbojka - SP v Tokiu: Italija-SZ (pon.) 22.30 TVD Novice 22.45 Kolesarstvo: Tour de France 23.15 Rubrika o motorjih: Cadillac 23.45 Nogomet - špansko prvenstvo 12 TV ljubljana 2 17.00 Satelitski prenosi 19.00 Prvi mednarodni festival pevskih zborov narečnega petja Ljubljana '90 (2. del) 19.30 Dnevnik 20.00 Prireditev: Marjanca '90 21.20 Žrebanje lota 21.25 Dokumentarna oddaja: O zamolčanem (2. del) 21.55 Zabavni torek r --------------- RETE 4 ITALIA 1 ODEON ^aiuzanKe: uragnet, y.iD 10 4s Ye9as, 10.00 Mannix 11 3n ^bralno:Forum Kviza: Doppio slalom, 1Z00 O.K. II prezzo e giu- 00 J^Perclassifica Show 14.00 p°,ry Film: Letti separati Kom., ZDA 1963, r. Ar-Dtur Miller, i. James l6 ic ?arr)er. Lee Remick) Nanizanke: Un dottore Per tutti, 16.45 Marcus Welby M.D. - Ti presento ®ax!, 17.45 Diamonds, 19 3s Top Secret Odkrivanje planeta °trok: Dire, fare, baciare, 19,50 v Yera' testamente 2o,3o Quel motivetto... um: Erasmo il lentiggi- ?°so (kom ZDA 1965 r erny Coster, i. James 22.3q v,e'varL Brigitte Bardot) anizanka: Charlie's 23.15 vn9els" Luci d'Arabia variete: Maurizio Co- 1-10 fcShow [j La foresta che vive ti ok-' Nizozem. 1972, r. n?trt,yiaanstra, glasba 0tta Kettinga) 7.45 8.50 10.45 11.45 12.45 13.40 14.30 15.30 19.00 19.05 19.35 20.30 22.35 0.20 0.35 Nanizanka: Bonanza Film: Una parigina a Roma (kom., It.-ZRN 1954, r. Erich Kobler) Nadaljevanki: Aspettan-do il domani, 11.15 Cosi gira il mondo Nanizanka: Lou Grant Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke Nad.: Sentieri Nanizanka: Falcon Crest Nadaljevanke: Veronica, il volto dell amore, 16.30 Amandoti, 17.30 Andrea Celeste, 18.30 La valle dei pini Danielin horoskop Nanizanka: General Hospital Nad.: Febbre damore Film: Perche si uccide un magistrate (dram., It. 1974, r. Damiano Damia-ni, i. Franco Nero, Fran-coise Fabian) Film: Il topo di fiume (dram., ZDA 1984, r. Tom Rickmann, i. Brian Den-nehy) Horoskop (pon.) Nanizanki: Cannon, 1.35 Barnaby Jones 8.30 Nanizanke: Superman, 9.00 Ralph Supermaxie-roe, 10.00 Boomer, cane intelligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flipper, 12.00 La famiglia Ad-dams, 12.30 Appartamen-to in tre - Un lavoro pic-cante, 13.00 Tre cuori in affitto - Stretta la foglia, 13.30 Benson, 14.00 Gior-ni destate 14.15 DeeJay Beach in Ibiza 15.00 Nanizanke: I forti di For-te coraggio - Corsa all o-ro, 15.30 Mork & Mindy, 16.00 Licia dolce Licia, nato risanke 18.00 Nanizanke: Batman, 18.30 Supercopter, 19.30 La famiglia Brady - L er-ba del vicino e sempre piu verde 20.00 Risanke 20.30 Glasbena oddaja: Festi-valbar '90 23.00 Filma s Princeom: Purple Rain (glas., ZDA 1984, r. Albert Magnoli, i. Prince); 1.20 Under the Cher-ry Moone (glas,, ZDA 1986, r. Prince) 9.30 12.15 13.00 15.00 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 20.30 22.30 0.30 1.00 Nanizanka: Arthur Rubrika: Ciao Italia Risanke Nadaljevanke: Rosa sel-vaggia, 16.15 Colorina, 17.15 Avenida Paulista Benny Hill Show Nanizanka: Ouattro don-ne in carriera Rubrika: Ciao Italia Risanke Benny Hill Show Film: L'altra faccia del pianeta delle scimmie (fant., ZDA 1970, r. Ted Post, i. Charlton Heston, Kim Hunter) Film: Mission Kili (dram., ZDA 1984, r. David Winters, i. Cameron Mitchell) Nan.: Salto nel buio Rubrika: Ciao Italia 16.50 18.00 20.00 20.30 22.15 22.50 23.05 24.00 Risanke: Snack Nanizanke: Provaci an-cora Lenny, 18.30 Segni particolari, genio, 19.00 Petrocelli Vesti: TMC News Film: I bastardi (krim., It. 1969, r. Duccio Tessari, i. Giuliano Gemma, Klaus Kinški) Rubrika o motorjih Večerni vesti Tour de France Film: La pappa reale (kom., Fr. 1964, r. R. Thomas, i. Annie Girardot) TELEFRIULI TMC 12.00 Risanke: Snack 12.30 Nan.Jl calabrone verde 13.00 Športne vesti 13.30 Dnevnik 13.45 Nad.: Il grigio e il blu 15.00 Film: Rainbow (dram., ZDA 1978, r. J. Cooper) 12.30 Rubrika: Voglia d'estate 16.00 Nanizanka: Ovest sel-vaggio 17.00 Risanke 18.30 Nan.: L'albero delle mele, 19.00 After Mash 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Voglia d'estate 20.30 Film: Doppia identita (dram., ZDA 1980) 22.00 Nan.: L artiglio del drago 22.30 Nočne vesti 23.00 Nan.: I giorni di Bryan, 24.00 After Mash TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledarček; 8.10 Arhipelag Goli; 8.35 Country club; 9.10 Mladinska nadaljevanka: Stopinje po zraku (Leopold Suhadolčan, 1. del); 9.35 Instrumentalni solisti; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Usodni karakter; 12.20 Veliki uspehi Be-atlesov; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Svet Boga, Bog sveta; 16.50 Potpuri; 17.10 Klasični album: teden Franza Josepha Haydna; 18.00 Najdaljša pot; 18.20 Evergreeni; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.30 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Za goste iz tujine; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.20 Zabavna glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Radijski Merkur-ček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Radijska igra: Inšpektor Jones pripoveduje (Walter Gerteis, 1. del); 21.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.40 Minute za; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta: napovedi in komentarji; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Potovanje okrog sveta; 9.15 Clic; 9.20 Popevka po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.40 Popevka; 15.00 Poletna oddaja; 16.00 Igre; 16.20 Poletje v živo,- 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot Hits; 18.00 Glasba; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir d ltaly. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 9.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato do jutra Nočna glasba. V UL Garzarolli včeraj odprli drugo občinsko lekarno Prebivalci rajona pri Sv. Ani so končno dobili svojo lekarno Kmečka banka dodelila finančne prispevke Za kulturo in šport nad 50 milijonov lir Dokaj obljudeni rajon pri Sv. Ani ima končno lekarno. S kratko slovesnostjo so jo predali namenu včeraj sicer z večmesečno zamudo glede na predvidene roke. Župan Scarano je pojasnil, da za dolgotrajni postopek ne gre kriviti občinsko upravo, pač pa splet okoliščin in objektivne težave, ki so zavirale uresničitev že dolgoletne zahteve prebivalcev rajona. Gorica namreč razpolaga že z zadostnim številom lekarn in zato ni bilo mogoče odpreti nove, vse dokler ni Občina odkupila licence lekarne, ki je delovala pri bolnišnici sv. Justa. Takrat se je lahko začel postopek za odprtje druge prodajne enote v pristojnosti Občinskega podjetja za lekarne, ki že uspešno vodi lekarno v Štandrežu. Prostore so dobili v komercialnem kompleksu konzorcija Copego v Ul. Garzarolli, jih preuredili in opremili sodobno lekarno. Scarano je pri tem poudaril prizadevanje predsednice Občinskega podjetja za lekarne Harjet Dornik, ki je sledila zahtevnemu postopku za odprtje nove prodajne enote in reševala številne probleme. Nova lekarna sicer ni zelo velika (površina prodajne sobe in laboratorija ne presega 60 kv. metrov), vendar bo zaenkrat ustrezala potrebam. Kot je pojasnil župan so dosegli s Copegom sporazum o prednostni pravici Občine do odkupa pri morebitni prodaji sosednih prostorov, tako da obstaja možnost razširitve. Scarano je še povedal, da si Občina sedaj prizadeva, da bi pri Sv. Ani odprla tudi poštni urad. Prošnjo so poslali na pristojno ministrstvo, od katerega še pri- čakujejo odgovor. Lekarno pri Sv. Ani bo do izvedbe natečaja za redno zaposlitev osebja (predvidoma jeseni) vodila začasna ravnateljica Marilka Koršič ob sodelovanju lekarnarja Edija Bramuzza. Na sliki (foto Marinčič): slovesnost ob odprtju lekarne pri Sv. Ani. Kmečka banka je tudi letos namenila številnim kulturnim, športnim in rekreativnim društvom ter ustanovam, ki delujejo v mestu, kakor tudi v raznih krajih Goriške denarne prispevke. Goriški bančni zavod je na ta način pokazal razumevanje za bogato in razvejano delovanje kulturnih, športnih in drugih društev, ki opravljajo dragoceno vlogo v manjšinjskem življenju. Za razliko od prejšnjih let, tokrat na banki niso priredili običajnega srečanja. V sklad za dobrodelne namene in za kulturne, športne in druge dejavnosti so tokrat namenili 50 milijonov 553 tisoč 893 lir. Finančne prispevke so prejela naslednja društva in ustanove: PSD Naš prapor - Pevma Oslavje in Štmaver, ŠZ 01ympia - Gorica, OK Val - Štandrež, ŠZ Dom - Gorica, ŠZ Mladost - Doberdob, Združenje športnih ribičev Vipava - Sovodnje, SKD Hrast - Doberdob, MPZ Lojze Bratuž -Gorica, društvo Jadro - Ronke, KD Jezero - Doberdob, SKPD F. B. Sedeja -Števerjan, Kulturni dom - Gorica, KD Andrej Paglavec - Podgora, Katoliški dom - Gorica, Glasbena matica - Gorica, Godba na pihala Kras - Doberdob, PD Štandrež - Štandrež, KD Skala -Gabrje, KD Danica - Vrh, ZSKD - Gorica, Ljudska knjižnica Damira Feigla - Gorica, Moški pevski zbor Štmaver, Nemirna noč za goriške gasilce Požar v pekarni v Krminu Ogenj v streM hiše v Raštelu Včeraj srečanje predstavnikov SDAG in Carinske cone Skupna ponudba na meji Poenotili bodo nekatere storitve in skupaj nastopati na tržišču Goriški gasilci so od nedelje popoldne do včeraj zjutraj posegli kar štirikrat. Pozno popoldne (od 18. do 21. ure) so gasili požar, ki je nastal v pekarni Battisti, v Ulici Mariano, v industrijski coni v Krminu. Požar je po vsej verjetnosti nastal zaradi kre-atkega stika v večjem hladilniku, ogenj se je razširil še na bližnjo pisarno, kjer je zgorela oprema, računalnik in dokumentacija. Škoda je precej visoka, saj je treba poleg materialne škode upoštevati tudi posredno škodo zaradi prekinitve dejavnosti in izgube zaslužka. Ob tretji uri zjutraj so gasilce poklicali v Raštel, kjer je ogenj načel tramovje ostrešja starejše stavbe. Hiter poseg je preprečil večjo škodo. Iz Agenti policijskega komisariata v Tržiču so v petek aretirali 27-letnega Čira Esposita, Ul. Degli Eusebi 27, in 20-letno Laro Rossi, prav tako iz Tržiča, Ul. sv. Ane 1. Osumljena sta posesti in preprodaje mamil. Policija je zaplenila 10 gramov heroina. Dr. Matteo Trotta, namestnik prokuratorja je potrdil pripor za oba osmumljenca, ki ju je včeraj zjutraj predhodno zaslišal preiskovalni sodnik dr. Gorian. Preis- varnostnih razlogov so vsekakor, začasno izselili tri družine, ki stanujejo v omenjeni hiši s št. 61, ki jo obnavljajo. Ob pol petih so se gasilci vrnili na postajo. Druga skupina je medtem hitela v Gradišče, kjer je gorel zbiralnik za odpadni papir. Po vsej verjetnosti je šlo za vandalsko početje. Drugič so gasilce poklicali v Gradišče ob 7.30. Posegli so v prometni nesreči na državni cesti št. 252, kjer sta trčila vojaško vozilo in golf videmske registracije. Iz razbitin so pomagali ranjencem. V nesreči je bilo ranjenih pet oseb. kava menda še ni povsem zaključena, kajti zdi se, da je Esposito, ki je zaposlen v ladjedelnici, uspel splesti široko razvejano mrežo za razpečevanje mamila. Mamilo naj bi Esposito nabavljal v okolici Neaplja ter ga menda osebno prinašal v Tržič, kjer je, kot se zdi, še kar zanimivo tržišče in istočasno križišče raznih poti za oskrbovanje z drogo. Manj bremenilnih dokazov ima policija, kot se zdi, na račun priprte Lare Rossi. Odgovorni za goriški avtoporto, carinsko cono pri Vrtojbi in druge obmejne naprave pri mednarodnem mejnem prehodu pri Štandrežu-Vrtojbi so se včeraj dogovorili o vrsti konkretnih oblik sodelovanja in skupnega nastopanja, ki naj bi omogočile skupno uveljavljanje potenciala obmejnih naprav. O teh vprašanjih je tekla beseda na zasedanju mešane komisije, ki jo sestavljajo predstavniki upraviteljev struktur na obeh straneh meje. Z italijanske strani so se srečanja udeležili predsednik družbe SDAG odv. Cesare Devetag s sodelavci in predstavniki pokrajinskih združenj obrtnikov, industrij cev in malih indus-trijcev. V slovenski delegaciji so bili direktor Carinske cone Danilo Bašin, direktor Primexa Lovec, predsednik konzorcija za upravljanje blagovnega terminala in mejnega postajališča Pavletič ter odgovorni za promet in skladišča Stegovec. Na srečanju so ustanovili skupno permanentno tajništvo (vodila ga bosta direktor SDAG dr. Bruno Podbersig in direktor Carinske cone Danilo Bašin), ki bo skrbelo za izvajanje skupnih dejavnosti ter za usklajevanje dejavnosti javnih ustanov in zasebnih podjetij na obeh straneh meje. Za konkretne oblike sodelovanja so se dogovorili glede nekaterih storitev: tako bodo namestili skupne električne in vodne napeljave, združili bodo službi za nujne primere in poseganje v primeru poledice ali sneženja. V ta namen se bo osebje lahko prosto premikalo po vsem obmejnem območju. Namestili bodo tudi interfon, ki bo povezoval urade na obeh straneh meje, tako da jim za medsebojno komuniciranje ne bo treba bremeniti mednarodne telefonske zveze. Sodelovanje pa naj bi čim prej razširili tudi na skupne promocijske in marketinške dejavnosti, s katerimi nameravajo združeno uveljavljati storitve, ki jih nudijo obmejne naprave tostran in onstran mejne črte. Včeraj so se že dogovorili, da bodo skupaj sodelovali na manifestaciji "Intermodal 90", ki bo v Berlinu od 17. do 19. oktobra letos. V okviru tega srečanja bo tudi Mednarodna konferenca o prometnih zvezah Vzhod-Zahod, na kateri bodo odmerili primeren prostor tudi Gorici, ki bo tako celovito predstavila ponudbo mejnih naprav Štandrež-Vr-tojba v okviru prometa na "osi 45. vzporednika" (Padska nižina - Podonavje). Včerajšnji razgovor so izkoristili tudi za obravnavo vedno perečega vprašanja izgradnje avtoceste med Razdrtim in Vrtojbo. Sestavili so skupni poziv za pospešitev postopka, ki ga bodo posredovali vladama obeh držav ter deželni vladi FJK in republiški vladi Slovenije. Slovenski predstavniki pa so napovedali, da bodo to vprašanje postavili tudi na srečanju z ministrom za prevoze. Dve aretaciji zaradi posesti in preprodaje mamila v Tržiču Interpelacija Liste glede integracije dveh Goric Predlog o združevanju Gorice in Nove Gorice, to je predlog o izgradnji skupnega mesta s posebnim statusom, ki je naletel na tolikšen odmev ne samo v italijanskem, ampak tudi v evropskem tisku, zaskrblja, poleg Lege nazionale, Odbora za obrambo itali-janstva Gorice, tudi republikance in še najbrž marsikoga. Zadnji so se te dni oglasili predstavniki Liste za Trst. Njihov predstavnik v deželnem svetu je predsedniku deželne vlade Biasutti-ju naslovil vprašanje. Želi namreč vedeti, kako predstavniki Dežele ocenjujejo "presenetljive in prenagljene hipoteze", Pelhanovega predloga. Gam-bassini meni, da se za takim predlogom skriva poskus, da bi na meji ustvarili prosto cono, predvideno v Osimskih sporazumih, ki je bila sicer v preteklosti, po odločnih protestih prebivalstva, opuščena. Gambassini v obrazložitvi vprašanja navaja tudi, da je začuden spričo razumevanja in pozornosti, ki jo predlogu novogoriškega župana namenjata goriški župan Scarano in deželni odbornik Mario Brancati. Pokrajinske, deželne in državne oblasti naj bi, tako Gambassini, z izjavo pomirile goriške občane. Gambassini navaja tudi stališče go-riškega Odbora (za obrambo italijan-stva) ter pismo, ki naj bi ga to združenje poslalo raznim institucijam. Šofer težko ranjen, njegov sopotnik pa mrtev Tovornjak se je prevrnil v Dolu Na nevarnem odseku državne ceste skozi Dol se je včeraj popoldne pri Palkišču pripetila še ena težka prometna nesreča. Tovornjak iz Ložnice v Srbiji, ki je vozil v smeri proti Gorici, se je tik pred Palkiščem prevrnil na ostrem ovinku in obstal počez na cestišču, potem ko je s prednjim delom treščil v skale ob robu ceste. Šofer je bil težko ranjen, njegov sopotnik pa je bil pri priči mrtev. Na srečo ni v trenutku nesreče bilo v bližini drugih vozil, sicer bi bil obračun najbrž še težji. Nesreča se je pripetila malo pred 16. uro na ostrem ovinku med bencinsko črpalko in spomenikom na Palkišču. Tovornjak je prevažal težke bale bombaža. Takoj po ostrem zavoju v desno je tovornjak zaneslo, najbrž pa je sunek povzročil premik tovora. Težko vozilo se je prevrnilo, kabina pa raztreščila v skale na levi strani ceste. 38-letnega Miloša Konica, ki je sedel ob šoferju, je vrglo iz tovornjaka in je bil ob prihodu reševalcev že mrtev. Šofer, 40-letni Vidoje Pantič, doma iz Ložnice tako kot pokojni Konic, je dobil tudi zelo težke poškodbe. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico v Gorici, kjer so mu ugotovili močan pretres možganov z ranami na glavi, poškodbe vratnih vretenc, zlom rame ter rane in udarce po udih. S pridržano prognozo so odredili njegovo premestitev v bližnjo bolnišnico v Šempetru. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji, prometna policija, gasilci iz Tržiča in Gorice. Promet na državni cesti je bil na odseku med Boneti in Pal- kiščem dalj časa prekinjen, saj je na bok prevrnjeni tovornjak zasedal celo cestišče, po katerem je bil raztresen tudi ves tovor. Vozila so zato preusmerjali na pokrajinsko cesto skozi Doberdob. Po skoraj dveh urah dela so gasilci in osebje ACI odstranili bale bombaža in tovornjak spet spravili na kolesa, tako da so cesto usposobili za izmenični enosmerni promet. Gasilci so tudi sprali s cestišča nevarne oljnate madeže, ki jih je pustil tovornjak. Na sliki (foto Marinčič) prevrnjeni tovornjak pri Palkišču. KD Vipava - Rupa Peč, ZSKP - Gorica, MPZ Mirka Fileja - Gorica, Glasbena šola E. Komela - Gorica, KD Otona Župančiča - Štandrež, KD Kras - Dol Poljane, KD Sovodnje - Sovodnje, PD Podgora - Podgora, Študijski center Nediža v Benečiji, Združenje prostovoljnih krvodajalcev Sekcija Doberdob, Goriška Mohorjeva družba, SPD Gorica, Društvo slovenskih upokojencev - Gorica, Župnija sv. Maura in Silvestra - Pevma, Gospodarska zadruga Dol Poljane, Knjižnica občine Sovodnje ob Soči, Nižja srednja šola Ivana Trinka - Gorica, SMReKK - Gorica, Združenje aktivistov OF Gorica, Goriški muzej Kromberk, Slovenski dijaški dom - Gorica, Župnija sv. Justa M. -Podgora, Mladinska sekcija slovenske skupnosti, Učiteljišče Simona Gregorčiča - Gorica, Didaktično ravnateljstvo osnovnih šol - Gorica, Didaktično ravnateljstvo osnovnih šol - Doberdob, Otroški vrtec Krmin, Osnovna šola Plešivo. Zadnji koncert »Musiča cortese« Na gradu bo drevi ob 21.30 zadnji koncert iz ciklusa starinske glasbe 'Musiča cortese", ki ga je pripravila Pokrajina, v sodelovanju z nekaterimi občinami in združenji. Ciklus se je pričel 9. julija in je zaobjel skupaj devet koncertov v raznih krajih. Sklepni koncert na gradu, pod naslovom "Pro anima", bo izvajal leningrajski Ensemble starinnoj muziki. Vstopnine ne bo. včeraj danes Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 8. do 15. julija 1990. RODILI SO SE: Paola Micheli, Doriana Macuz, Grazia Leo, Maria Fabi, Federica Selmo, Daniele Marino, Laura Dissegna. UMRLI SO: 76-letni upokojenec Danilo Bajt, 80-letna upokojenka Aliče Orion, 82-letni upokojenec Francesco Bagni, 62-letni elektrikar Armando Crassini, 58-let-na upokojenka Anna Falconer, 82-letna upokojenka Giuseppa Montina, 85-letni upokojenec Giovanni Petrineli, 81-letna upokojenka Maria Carmela Clansig, 72-letna upokojenka Anna Pulec vdova Grendene, 80-letna upokojenka Edmea Martinis vdova Tomasi. OKLICI: trgovec Alfredo DAddato in gospodinja Marzia Boscutti, zavarovalniški agent Darjo Mavric in delavka Eriča Gruden, uradnik Fabio Perazza in in uradnica Angela Zanin, športni trener Fabrizio David in zobozdravstveni tehnik Barbara Munafo, kuhar Alessandro Losco in sobarica Sabina Del Puppo, industrijski tehnik Giorgio Bregant in otroška vzgojiteljica Antonella Mene-gutti. POROKE: tehnik Mauro Russian in uradnica Silvana Senni. kino Gorica VERDI Danes in jutri zaprto. V četrtek 18.00-22.00 »4 pazzi in liberta«. VITTORIA 17.30-22.00 »Superfemmine in calore«. Prepovedano mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE Zaprto. EKCELSIOR Zaprto. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.30 in 20.30 »Barve nasilja«. SVOBODA Šempeter 20.30 »Štiri pesti proti Riu«. DESKLE 20.00 »Hollywoodske norčije«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Rita — Ul. Don Bosco 175 — tel' 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolo — Ul. 1. maja 94 — tel-790338. __________pogrebi_____________ Danes ob 9.30 Orsola Bregant vd. Ja' nesch iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev sv. Pij a X. in na glavno pokopa' lišče, 10.15 Otilia Ferlan vdova Furlan lZ splošne bolnišnice v Škocjan, 11.00 Icih° Perin iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, 12.30 Jolanda PeZ' zetta por. Bizaj iz splošne bolnišnice cerkev v Podgori in na tamkajšnje poko' pališče, 13.15 (zaprtje krste), Aldo Cec chet iz splošne bolnišnice v Foljan. Ob izgubi drage mame Olge, izre ka ŠD Sovodnje Mirici, Nevenki in Egonu, iskreno sožalje. Med prvima trimesečjema 1989 in 1990 Narodni dohodek se je vzpel za 3,1 odstotka Brezposelnih letos vendar manj kot lani Študijski urad denarne ustano-ve Banca nazionale del lavoro je analiziral gibanje na italijanskem delovnem trgu in ugotovil, da se je stanje zboljšalo; to pripisujejo ekspanzivni fazi gospodarstva. V prvih treh mesecih letos je število zaposlenih naraslo za 320.000 v primeri z ustreznim obdobjem lanskega leta in doseglo raven 21.099.000. Rast zadeva v dvotretjinskem merilu ženski delovni svet. Na storitvenem področju se je število zaposlenih povečalo za 154.000 in na industrijskem za 160.000, pač pa je ostalo v primarnem - kmetijskem - sektorju praktično nespremenjeno. Nezaposlenih je bilo v letošnjem januarju 2.735.000; podatek je seveda zaskrbljujoč, vendar je število ljudi brez službe upadlo za 198.000 v primerjavi z lanskim in za 210.000 v primeri s predlanskim januarjem. Raven brezposelnosti (razmerje med nezaposlenimi in aktivno delovno silo) je zdrknila z 12,4% na 11,5%. Zlasti hudo je stanje na Jugu, kjer se suče ustrezni delež še zmerom nad 20% proti povprečnim 5,5% v srednjih in severnih delih države. Največ brezposelnih je med mladimi od 14. do 29. leta -1.883.000! - pri čemer jih odpade 69% na take, ki niso bili še nikdar v službi. Zlasti veliko je diplomirancev (32%), sledijo univerzitetni absolventi (26%) in posestniki nižješolske diplome (24%). Italijanska gospodarska konjunktura se razvija še kar dinamično. Tako vsaj kažejo številke, ki jih je nanizal statistični zavod Istat. V prvem trimesečju letos se je narodni kosmati dohodek, izračunan po cenah iz leta 1980, povečal za 0,9% v primerjavi z zadnjimi štirimi meseci in za 3,1% v primeri s prvimi tremi meseci 1989. V drugem in tretjem lanskem trimesečju je bil dohodek za 3% oziroma 2,8% višji kot v ustreznih razdobjih 1988. Vzporedno z njegovim porastom se je povzpel tudi uvoz (+3,5%), ki je celovito ustvarjeno bogastvo zvečal za 1,5%. Podrobnejša analiza povpraševanja kaže, da se je med začetkom zadnjega lanskega trimesečja in koncem prvih treh letošnjih mesecev notranja končna poraba dvignila za 0,9% in da so se iiksne bruto investicije pomnožile za 1,4%. Izvoz dobrin in storitev pa je upadel za 0,3%. K skupni rasti investicij sta prispevala zlasti zboljšanje konjunkture na področju izdelave strojev in opreme ( + 2,2%) in rahel porast naložb v gradbeništvo (+1%), medtem ko je prišlo pri nakupih prevoznih sredstev do poslabšanja (-0,4%). Povečanje notranje končne porabe v primerjavi s četrtim trimesečjem 1989 gre pripisati tako porastu množične potrošnje ( + 0,6%) kakor nekoliko vidnejšemu narastu družinske potrošnje ( + 0,9%). Povprečna italijanska družina je zlasti pomnožila nakupe trajnih dobrin ( + 2,2%) in izdatke za javne storitve ( + 1,5%). Pri oblikovanju narodnega kosmatega dohodka je bilo opaziti 1-od-stotno zvišanje dodatne vrednosti v industrijskem sektorju, kar pripisuje Istat ugodnejši konjunkturi na energetskem področju ( + 0,8%), na področju industrijskih predelav ( + 1%) in na gradbeniškem področju ( + 0,9%). Svoje je prispeval tudi privatni storitveni sektor ( + 1%), kjer pa je ostal delež dodatne vrednosti praktično nespremenjen (+0,1%). h poročila zagrebškega predstavništva italijanskega Inštituta za zunanjo trgovino - ICE Na poti v Evropo je Jugoslaviji potrebna večja tehnološka osnova Zagrebško predstavništvo italijanskega Inštituta za zunanjo trgovino (ICE) je izdalo kratko, vendar jedrnato poročilo o tem, kako se Jugoslavija prilagaja - in jih celo prehiteva - spremembam, ki so nastale na evropskem vzhodu. Morda ne bo tu in tam za nas nič novega, vseeno pa velja poglede zagrebškega urada ICE, ki mu načeljuje v teh zadevah temeljito podkovani Gianfranco Ta-bai, obelodaniti, ker pač odražajo nekakšno neuradno oceno italijanskih poslovnih krogov o dogajanju v naši matični domovini. Ni dovolj zatrditi, da se Jugoslavija hitro prilagaja vzhodnoevropskim novostim, kajti v resnici je naredila na poti k uresničevanju tržnega gospodarskega sistema korak več kot druge države v tem delu Evrope -piše v noti ICE - saj je že pred časom sprožila postopek za odpravo državnega nadzora nad gospodarsko politiko in za uvedbo privatnih gospodarskih iniciativ. Med slednje velja uvrstiti še predvsem nekaj letošnjih, sicer najprej ukrep, s katerim je postal dinar konvertibilen; od 1. januarja je vreden eno sedmino nemške marke, kar ustreza prjbližno 105 liram. Konvertibilnost dinarja je omogočila, da se profiti, ki so jih ustvarili tuji vlagatelji v Jugoslaviji, zdaj lahko vračajo v inozemstvo, odpravila je tek za devizami, vrhu tega pa seveda pometla s tako imenovanim paralelnim tržiščem. Zamrznjenje cen v vseh prvih šestih mesecih tega leta je sunkovito zaustavilo naraščanje inflacije: medtem ko je znašala ta v lanskem letu 2.600%, bo dosegla letos predvidoma samo 13% - tako vsaj želijo pristojne oblasti. Tujim investitorjem je zdaj dovoljeno, da posedujejo tudi do 100% delniške družbe ali družbe z omejeno zavezo na jugoslovanskih tleh, a takšna družba se sme baviti tako s Gianfranco Tabal proizvodnimi ali trgovskimi dejavnostmi kakor tudi s storitvami. Ob vsem tem si Jugoslavija prizadeva za čim širše navezovanje trgovskih stikov z industrijsko najbolj razvitimi državami, vendar je potrebno rešiti na tem področju še nekaj problemov, predno si bo lahko zagotovila vso tisto tehnologijo in know how, ki ju potrebuje. Jugoslovanski dolgovi s tujino so na primer še zmeraj zelo veliki, saj znašajo trenutno 16,9 milijarde dolarjev, največja jugoslovanska podjetja pa se ubadajo s pomanjkanjem likvidnosti, zaradi česar se postavlja žgoče vprašanje množičnih odpustov delovne sile. Dogodki na Kosovu in trenja med Slovenijo in Srbijo pa zavirajo sklepanje gospodarskih sporazumov: številni italijanski, za-hodnonemški, francoski in avstrijski podjetniki se niso sicer ustrašili tega stanja, za večino drugih pa velja, da si zaenkrat še ne upajo vlagati kapital v jugoslovansko gospodarstvo. Zagrebški ICE je z namenom, pomagati jugoslovanskim dejavnikom pri širjenju sodelovanja s tujimi, odprl poseben urad joint-venture, torej organizem za pospeševanje ustanavljanja mešanih, italijansko-jugoslo-vanskih podjetij. Na tej podlagi je svetovno znani De Benedettijev Olivetti že uresničil dve operaciji joint-ventur z dvema podjetjema v Beogradu, razni drugi italijanski podjetniki pa se za sedaj omejujejo na množitev pošiljk potrošnih dobrin in aparatur v sosedno državo. Italijanski izvoz v Jugoslavijo se je v obdobju med 1. januarjem in 30. aprilom 1990 povečal za 68,2% v primerjavi s prvimi štirimi meseci 1989 in dosegel vrednost 727 milijonov ameriških dolarjev. Italijanski uvoz iz Jugoslavije pa se je medtem dvignil za 26,7% do vrednosti 825 milijonov dolarjev, tako da je italijanski primanjkljaj v štirimesečni bilanci trgovanja z jadransko sosedo bil 98 milijonov dolarjev. Skupna izmenjava med Italijo in Jugoslavijo se je v razdobju januar-april 1990 povečala - tudi po zaslugi sprostitve jugoslovanskega uvoza -za 43,3% in dosegla vrednost 1,5 milijarde dolarjev, kar znese okrog 1.800 milijard lir. Italija je še posebno povečala izvoz potrošnega blaga, sicer prvenstveno kave, strojenih kož, tkanin in prediva, oblačil, obutev, usnjenih izdelkov in električnih aparatur. Navajamo številke o italijansko-jugoslovanski trgovski izmenjavi v prvih štirih mesecih letos (v oklepaju ustrezno obdobje 1989) in zadevno razliko v odstotkih - vrednost je izražena v ameriških dolarjih po tečaju okoli 1.200 lir za dolar: izvoz iz Italije 727 (432) +68,2%; uvoz v Italijo 825 (651) +26,7%; skupaj 1.552 (1.083) +43,3%; italijanski saldo -98 (-219) -55,3%. Države v razvoju naj pohitijo z reformami Dolaiju na bolje, funt šterling napreduje, marka pa popušča Nelagodnost in strah ob nemškem procesu Pomoč razvitega sveta državam tako imenovanega tret-j6ga sveta je dosegla v lanskem letu 109 milijard dolarjev ’n bila za 4,5% večja kakor v letu 1988, skupni zunanji olgovi držav v razvoju pa so znašali lani 1.322 milijard dolarjev, torej približno toliko kot leta 1987. Gornje smo Oluščili iz poročila Organizacije za gospodarsko sodelova-,Je in razvoj (OECD), ki obravnava finansiranje zadolženos-nerazvitih držav in ki so ga objavili proti koncu prejšnje-j tedna v Parizu. Med novostmi, ki so prišle na dan v nskem letu, omenja poročilo OECD občutno povečanje nsposrednih investicij industrializiranih držav v državah v Szvoju, z druge strani pa skromen obseg podeljevanja kre-tov izvoznikom. Poročilo poudarja občutne razlike med . s&ineznimi državami tretjega sveta, pri čemer daje pou-. rek predvsem njihovi zadolženosti navzven: v tem pogle-■ u Je še posebno kritičen položaj afriških držav pod Saharo nekaterih latinskoameriških držav. "Načrt Brady", ki so P sProžile Združene države Amerike, je po mnenju stro-Upnjakov OECD obrodil več dobrih sadov, toda samo v bn državah v razvoju, ki imajo večji narodni dohodek. tedanja visoka raven obrestnih mer v mednarodnem v erilu - piše še v poročilu OECD - bo prisilila večino držav razvoju, da pospešijo reformo svojih gospodarskih siste-r v tn v tem sklopu povečajo tudi učinkovitost javnoup-nega aparata, sicer pa javnega sektorja v splošnem. Petkova nekolikšna sprostitev kreditne politike v ZDA še ni prepričala poslovnikov, da se bodo ameriške obresti kaj vidno znižale. Zaradi tega se je dolar včeraj okrepil, pa čeprav prevladuje na valutnih borzah previdnost v pričakovanju, kaj bodo povedali gospodarski kazalniki o razvoju ameriške industrijske proizvodnje, ki jih bodo objavili danes. V Milanu in Frankfurtu je veljal včeraj zeleni bankovec 1.212,85 lire in 1,6572 marke proti 1.204,95 oziroma 1,6438 v petek. To pomeni, da je borza povsem ignorirala 1-odstotno znižanje ameriškega federai funds rate, kar že spet pomeni, da bi bilo potrebno za potlačenje dolarja zbiti eskontno mero ali vsaj prime rate v bankah. H krepitvi dolarja je prispevala sicer tudi izjava guvernerja japonske centralne banke Vasušija Miena, po kateri ni pričakovati v kratkem nadaljnjega zvišanja japonske eskontne mere, ki znaša zdaj 5,25%. Vendar se utegne dolar povzpeti prek 1,70 marke, ko bi nastale v Zah. Nemčiji gospodarske težave zaradi združevalnega procesa. Marka je padla tudi nasproti italijanski liri: včeraj je veljala v Milanu 732,1 lire proti 732,43 v petek. Če bo nemška diviza zdrsnila do 731,57 lire, bo morala Banca dTtalia avtomatično nastopiti, ker ji to veleva pravilnik evropskega denarnega sistema. Francoski frank so ocenili včeraj 218,36 lire proti 218,15 v petek, ko je bii zelo blizu kritične spodnje meje 218,13 lire. Povzpenjati se je znova začel tudi funt šterling. Najprej se je sicer ošibil zaradi odstopa britanskega ministra Ridleya, potem pa se je učvrstil spričo 2,8-odstotnega padca junijske prodaje na drobno v V. Britaniji, ki naj bi pomagala vladi pri omejevanju inflacije (ta je znašala junija 9,8%). Funt št. je veljal včeraj 2.182,35 lire proti 2.177,3 v petek. Združitev Nemčij vzbuja marsikje nelagodje in celo strah, kakor piše v ljubljanskem Gospodarskem vestniku, pri katerem smo si sposodili tudi zgornjo preglednico. Z 79 milijoni prebivalcev bo združena Nemčija po številu prebivalcev druga v Evropi, še hujše pa bo gospodarsko neravnovesje: gospodarstvo ZRN že zdaj prekaša za 27% francosko ekonomijo, če pa k temu prištejemo zdajšnji vzhodnonemški družbeni produkt (226 milijard dolarjev) bo razlika narasla na 50%. Ne samo, ko bo Vzhodna Nemčija dosegla Zahod še po proizvodnosti, bo zmogljivost nemškega gospodarstva presegala zmogljivost francoskega kar za 70%. Turizem mora pomeniti za Slovenijo prioritetno in dolgoročno razvojno priložnost Objavljamo sklepe, ki so jih sprejeli na za-nii skupščini Turistične zveze Slovenije za to, a se turistična politika temeljito preosnuje, Kar je ta čas, ko stopa Jugoslavija tako ali dru-9a9e na pot tržnega gospodarjenja, absolutno naJno. * * * s ^ucfr' na skupščini Turistične zveze Slovenije o ugotovili, da v razvoju turizma močno zaos-lr,{atmo' da na turizem gledamo z optiko pretek-nek • d-a 80 v na*J republiki in tudi v SFRJ že rj^l časa odprta bistvena vprašanja prestruktu-bear In bodočega razvoja gospodarstva in druž-v nj" dejavnosti, pred vrati pa je potreba po note ~k razvoinem konceptu. To je temeljni razlog ra k- yosP°darske krize. Reforma je pokazala in rod^a' da ahstoječa struktura gospodarstva rep-da UC!ra s*Qre realsocialistične odnose v gospo-Se rleniu' ni naklonjena tržnemu konceptu, preveč zanTlania na državno etatistične intervencije, tedj}13) ie d° sodobnih tokov v Evropi in svetu, na j./rno‘°škem področju zaostajamo, pri tem pa je ju~zit° tudi samoljubje v odnosu do drugih delov Pirh aVJ;e’ ^ takih pogojih je turizem kljub le-bre načelnim deklaracijam ostajal na obrobju glasne in dolgoročne razvojne usmeritve. r-Pnčan, smo - to dokazujejo tudi dosedanje )zre je 4:2. ŽENSKE: mali finale: Rupa Peč - Gabrje 1:2, finale: Vrh - Sovodnje 1:3. < MOŠKI: mali finale: Vrh - Vipava 3:4 (1:1) po U-m, finale: Sovodnje - Standr 7:2. obvestila Poletov »camp« za kotalkarje V nedeljo so na Poletovem kotalkališču sprejemali goste, trenerje in kotalkarje, ki se udeležujejo enotedenskega »campa« za izpopolnjevanje v umetnostnem kotalkanju. Od včeraj dalje bo delo nato ves teden potekalo na Poletovi ploščadi, v telovadnici na Pikelcu, v telovadnici srednje šole na Opčinah ter na ploščadi, ki jo je v ta namen dala na voljo sosednja Polis-portiva Opicina. Kotalkarji bodo na »campu« vadili obvezne like, proste elemente, športne pare in ples; ob tem je predvidena za vse še atletska priprava in koreografija. Poleg domačega trenerja Petra Brleča sodelujejo na tem seminarju še vidni strokovnjaki, kot so Cinzia Bernardi iz Bologne, El-via Vitta iz Trsta, Odoardo Castellari iz Bologne, Antonio Ambu iz Vicenze ter Claudio Steiner iz Trsta. V petek zvečer je predviden nastop vseh udeležencev »campa«, ki se bo nato zaključil v soboto ob dvanajstih. Že v soboto, 21. t. m„ ob 20.45 pa bodo poletovci priredili svojo tradicionalno kotalkarsko revijo, ki bo nato na sporedu še v nedeljo v popoldanskih urah in v ponedeljek zvečer. Naslov letošnje prireditve je »Od Misisipija do Donave«; kaj se za tem naslovom skriva, bodo ljubitelji kotalkanja lahko ugotovili na openskem kotalkališču, kjer bodo ob tej priliki delovali tudi dobro založeni kioski. KOPER — Nogometaši Kopra, ki letos startajo z večjimi ambicijami v tretji jugoslovanski ligi, se bodo prvič in s pridobitvami predstavili danes ob 18. uri, ko bodo v sosednjih Dekanih na stadionu Ivana Gregoriča odigrali prijateljsko tekmo s prvoligašem Rijeko, ki ima v tem delu Istre številne privržence. Zato ni čudno, da Dekančani pričakujejo rekorden obisk na njihovem lepem nogometnem objektu. V taboru rumeno-modrih so medtem kar zadovoljni z žrebom šestnajstine finala za jugoslovanski nogometni pokal, saj jim je navrgel igranje v pred-kolu s selekcijo JLA. Tekma bo na Bo-nifiki v sredo, 1. avgusta, in v primeru zmage bo nasprotnik Kopra, prav tako na Bonifiki, prvoligaš Spartak, ki je koprskemu občinstvu iz časov, ko je Koper igral v drugi zvezni ligi, dobro znana ekipa. Spartak je namreč v boju za prvo jugoslovansko ligo takrat po vseh neuradnih vesteh odločilno tekmo s Koprom na Bonifiki kupil pri sodnikih. Tekme šestnajstine finala bodo na programu 8. avgusta. Drugi slovenski zastopnik Olimpija bo igrala z zmagovalcem tekme Proleter - Rad-nički (Nova Pazova) na stadionu za Bežigradom. (Kreft) Dobri izidi v jadranju KOPER — Na evropskem prvenstvu v jadranju, ki je potekalo v kraju Ma- rina di Carrara v olimpijskem razredu 470, sta se koprska jadralca, bivša evropska mladinska podprvaka Matjaž Antonaz in Davor Glavina v konkurenci 78 posadk iz 28 držav uvrstila na končno 34. mesto, kar je za krstni nastop v članski konkurenci dober rezultat, saj sta med drugim premagala lanskoletna mladinska svetovna prvaka brata Ivaldi (Italija). Reška posadka Magyar-Hajdinjak je bila na 60. mestu, naslov evropskih prvakov pa sta osvojila Italijana, brata Cassinari. Obalni jadralci so pretekli teden poželi še nekaj lepih dosežkov, včeraj pa so se plavi optimisti, med njimi Juriča Tunjič, Alenka in Janja Orel iz Kopra, Vasilij Žbogar, Aleš Smerdu in Katarina Čok iz Izole podali v Flensberg (ZR Nemčija) na prizorišče letošnjega svetovnega prvenstva. Na mladinskem evropskem prvenstvu v razredu euro-pa je v Avstriji jadralec Kopra Branko Brčin osvojil 9. mesto, med dekleti pa je bila komaj 15-letna Vesna Dekleva iz Izole med 45 jadralkami na končnem 38. mestu. Manj uspeha je imel na svetovnem prvenstvu mladi koprski finnist Jure Orel, ki je osvojil 85. mesto; izkušnje pa mu bodo še kako prav prišle na bližnjem mladinskem prvenstvu Evrope v Franciji. (Kreft) TENIŠKI ODSEK ŠZ GAJA prireja mladinski teniški tečaj za začetnike do 14 let. Zbirališče interesentov bo na teniških igriščih kluba v Padričah danes, 17. 1. m., ob 9.30. Tečaj bo obsegal deset lekcij v dopoldanskih urah in bo trajal približno dva tedna. Vabljeni vsi! ODBOJKARSKA KOMISIJA PRI ZSŠDI obvešča, da so še v teku vpisovanja za odbojkarski tečaj za začetnike, ki bo od 5. do 15. septembra 1990 na Stadjo-nu 1. maj v Trstu ( za mestne otroke) in v Športnem centru v Zgoniku ( za 0. k0 ke iz okolice). Zainteresirani se 1* prijavijo v uradu ZSŠDI v Trstu, Dl-Frančiška 20, tel. 767304 ali pri m®" nih društvih. ŠZ JADRAN ki obvešča, da bo tudi letos košarka tečaj v Pulju pri IBA (Interna ,iet-Basketball Academy). Prva izmena I niki od 73 do 76 od 19. do 26. d‘ 30 izmena (letniki 1977/78/79) od 26. »■ 2. 9. 1990. Interesenti naj se telelons javijo na urad ZSŠDI, tel. 767304, v poldanskih urah. Pogovor z jadralko Ariamo Bogateč pred odhodom na svetovno prvenstvo v Livornu Arianna med Pozejdonom in Eolom (Foto Magajna) Ko sem se pretekli teden v sončnem popoldnevu odpravljal v Barkovlje na sedež Tržaškega pomorskega kluba Sirena, da bi intervjuval jadralko Ari-anno Bogateč, mi je v ušesih brnel stavek prijatelja Stefana Spangara, enega najboljših mladih tržaških skipperjev, ki se je prav tiste dni preskušal na regati Giraglie v Ligurskem morju: Ko odhajaš na morje, veš za uro odhoda, ne veš pa, kdaj se boš vrnil. Z Arianno sva se dan prej domenila, da se pomeniva o njenem skorajšnjem nastopu na svetovnem prvenstvu po običajnem vsakodnevem treningu. Domenila sva se seveda za uro, a se bosta Pozejdon in Eol »držala« točnosti, sem se spraševal. Se nekaj drugega mi je nevšečno tlelo, ko sem z bankine nad Sirenino drčo čakajoč opazoval ples trapezastih jader optimistov na pozlačenem sončnem morju nedaleč od obale. Kolegi iz športne redakcije so me opozorili, da je Arianno zelo težko intervjuvati. Ne boš izvrtal mnogo iz nje, zelo je zaprta, redkobesedna, so mi pravili. Ah, ta Arianna, nesporna prva dama zamejskega športa, odkar je Sonja Mitič odložila tekmovalni lopar... Arianna s svojimi skrivnostmi, Eol, morje. Skok v mitologijo se ponuja kar sam od sebe. Skok tja na Kreto, k mitološki Ari-adni. Ta Ariadna je svojemu Tezeju dala klobčič, da se je z nitjo rešil iz skrivnostnega labirinta. Mi bo zamejska Arianna ponudila rdečo nit, da se Prebijem skozi intervju? Miselni skok s Krete na grške čeri in od tod na barkovljansko obalo je Arianna na evropi do... sveta (Foto Magajna) dolg le desetinko sekunde. Z grške čeri je zaradi sinove pozabljivosti skočil v morje in ga po sebi poimenoval Tezejev oče Egej, potem ko je na sinovi ladji povratka ugledal črna jadra smrti. Z barkovljanske obale ni bilo videti črnih jader, le bela trapezasta jadra optimistov, ki so se pozibavala v sončnih odbleskih jadranskih valov. In ob njih — veliko, prav tako življenjsko belo trikotno jadro. Bila je Arianna. Oziroma, je sploh ni bilo... na jadrnici. Bilo je, kot da bi jadrnica jadrala sama v vetru. Šele ko je premec čolna pogledal proti Sireni, jo je bilo opaziti. Ne na čolnu. Skoraj popolnoma izven njega. Bila je vsa iztegnjena izven čolna, tako paralelna morski gladini, da je s hrbtom božala zlate valove. Njeno telo je bilo povsem pravokotno jamboru... Kakšna morska geometrija! Po nekaj zavojih je bila jadrnica že na dvokolesnem vozičku, ki jo je pripeljal na suho. Jadralka je na drči pridno oprhala čoln in jadro, snela s sebe rešilni pas in trpežne bele hlačne dokolenke, slekla razmočeno majico, in že je bila pripravljena za pogovor. Pozejdon in Eol sta nama bila prizanesljiva: pogovor se je začel s točnostjo akademske četrt ure. Kako so potekale tvoje priprave za svetovno prvenstvo v razredu eu-ropa? Od konca junija, potem ko sem v Rimu sklenila študijske obveznosti na Visoki šoli za telesno vzgojo, treniram vsak dan. Tudi v Rimu sem trenirala, največ v Anziu in na jezeru Bracciano, ob koncih tedna pa sem se udeleževala regat. Selekcijskih regat za svetovno prvenstvo? Da, na sporedu je bilo vsega 15 selekcijskih regat, zaradi vremenskih razmer pa so jih izvedli 12. Sodelovala sem na vseh. In dosegla... Drugo mesto med ženskami in deveto v absolutni konkurenci, s čemer sem si zagotovila pravico do nastopa na svetovnem prvenstvu. Svetovno prvenstvo bo prihodnji teden v Livornu... Da, a že v ponedeljek (včeraj, op. ur.) odpotujem v Livorno na tako imenovali open week. Gre za vrsto regat, ki se bodo zvrstile od 17. do 21. julija, na katerih bo sodelovalo od 500 do 600 jadralcev. Te regate naj bi bile nekakšna priprava na svetovno prvenstvo, saj bomo jadrali na istem regatnem polju. Open week daje tako jadralcem priložnost, da si ogledajo regatno polje, da se seznanijo z vetrom, z valom, da pridobijo skratka tiste izkušnje, ki so prepotrebne za tako pomembno tekmovanje, kot je svetovno prvenstvo. Svetovno tekmovanje se bo pa pričelo 22. in bo trajalo do 29. julija. Po vsej verjetnosti bo na sporedu šest regat. Koliko let jadraš? Dosti! Koliko znaša ta "dosti"? Deset ali enajst let. Kako si sploh začela z jadranjem? Izven jadrnice skoraj do valov... To vedo že vsi! Jaz ne vem... Tega ne napisat. Ne napisat tega, da jaz ne vem? Ne, ne... Torej? Najprej je začel jadrat oče, z njim pa nato še moj brat. Bivši tajnici Sirene je prišlo na misel: »Zakaj pa ne bi poskusila jadrat tudi punčka?« in začela sem z jadranjem... Torej je tajničina »zasluga«, da si postala jadralka? Nekako že. A novinarji mi postavljate vedno ena in ista vprašanja: o izidih, uspehih, ciljih. Seveda, je to razumljivo, vendar... No, pa če bi bila ti novinar, kakšno vprašanje bi postavila, če bi morala sama sebe intervjuvati? Ne vem... A pred leti sem že napisala intervju s samo seboj: si sama zastavila vprašanja in odgovorila nanje. In kakšen je bil ta avto-intervju? Mah, saj se ga sploh več ne spominjam. Kakšne kvalitete mora imeti jadralec? Prvič: morje mu mora ugajati. Za morje mora imeti pravo »passione«. Drugič: mora biti požrtvovalen in vztrajen. Pozimi, namesto, da bi spal na toplem, mora ven na mraz, mora jadrati, tudi če se prehladi. Tretič: mora biti močan; v vseh pogledih, fizično in psihološko. Četrtič: mora imeti bogato specifično tehnično znanje. Poznati mora vetrove, morje, imeti mora določeno senzibilnost pri vodenju jadrnice. Prisvojiti si mora tiste avtomatizme, ki mu omogočijo, da lahko vodi jadrnico, ne da bi mislil, da vodi jadrnico. To je nekako tako, kot pri košarki. Ko vodiš žogo, ne misliš na žogo, misliš na igro, na podajo, misliš, kako boš dosegel koš. To je cilj košarkarja. V našem primeru pa je cilj kako priti prvi do boje. Kako pride do tega »avtomatizira-nja«? To je vse odvisno od treninga in od individualnih sposobnosti. Se smatraš za jadralni talent? Nikoli se nisem o tem spraševala. Mnogi pravijo, da sem, drugi, da nisem. Sama vem, da sem požrtvovalna, in ni mi žal, da jadram prav. Kako preživljaš prosti čas? Mnogo tečem, od Križa na Sv. Primož in proti Proseku, plavam, telovadim. vsekakor pa mi ne preostane mnogo prostega časa. V Rimu študiram (letos sem obiskovala drugi letnik), ob sobotah in nedeljah pa jadram. Sploh pa v Rimu nimam mnogo časa na razpolago. Po študiju si moram kaj skuhati, opraviti gospodinjska opravila; tam nimaš tatka in mame, da bi ti kaj pripravili, pomagati si moraš sam. Bereš? Da, tisto pa ja. Kaj? Sedaj v glavnem za razvedritev, branje, ki ni preveč zahtevno. Imaš morda kakega »idola«, kot ga imajo navadno mladi ljudje? Imela sem ga, pred časom. Cel dnevnik sem posvetila Paolu Semera-ru. Kdo pa je to? Jadralec iz Barija. Na dveh olimpijskih igrah je tekmoval v razredu finn. Si ga med svojimi tekmovanji srečala? Videla sem ga, a je težko priti do njega. Zelo zaprt tip je. Sedaj je prestopil v drug razred. In sedaj komu posvečaš svoj dnevnik? Sedaj nimam časa za dnevnik. To je grdo. V dnevniku lahko dosti premisliš. In na morju? Na morju tudi. Na morju se da mnogo premisliti, a ne med regatami. Kje vse si tekmovala? Na Finskem, Švedskem, Norveškem, Danskem, v Belgiji, Franciji, Nemčiji, na Holandskem, v Španiji, Italiji, Jugoslaviji in Avstriji. Na jezerih? Da. Jadranje na jezerih se mnogo razlikuje od jadranja na morju. Razli- ka je predvsem v valovih, saj imaš na jezeru opravka s kratkimi valovi. Zatem v vetru. Morje je široko, vetrovi lahko zapihajo z vseh strani. Na jezerih so ob lepem vremenu vetrovi stalni in zato tudi zelo predvidljivi. Na Gardskem jezeru piha na primer zjutraj peler, veter s severa, popoldne pa južni veter ora. Kakšne pa so značilnosti regatnega polja v Livornu, kjer boš tekmovala za svetovni naslov? Regatno polje poznam: vetra je bolj malo. Mene pa veseli krepak veter. Zabavam se, ko je dosti vetra, kot na primer ta dva dni tu v Barkovljah, ko je zapihala burja. Kakšen cilj si si zastavila za Livorno? Skušala bom doseči čim boljšo uvrstitev, upam med prvih pet. Ne ciljam na prvo mesto. V zadnjih letih so se vse države okrepile, zato bo konkurenca zelo ostra. Zakaj je prišlo do takšne okrepitve? K temu je botrovala vključitev razreda europa med olimpijske jadralne discipline. Ženske, ki so prej tekmovale v razredu "470", so po tej odločitvi prestopile v razred europa, zato je konkurenca v tem razredu močnejša,-ne le drugod, tudi tu v Italiji. Katere bodo tvoje najresnejše tekmice? Vzhodnonemke so prave »beštije«: profesionalke, trenirajo vsak dan, imajo vse drugačne pogoje za delo od mojih. Zatem bo tu Američanka, ki živi v Evropi in samo jadra, ne dela drugega, kot samo jadra. Tudi Francozinje so nevarne. Njim plačajo vse... Kako lahko sploh konkuriraš z njimi? Mnogo let jadram v razredu europa, imam nekaj izkušenj, le-te so moj adut. Seveda pa je mnogo razlik predvsem glede treningov; jaz ne treniram kot one... Kateri je bil doslej tvoj najboljši dosežek? Tretje mesto na svetovnem prvenstvu v razredu europa leta 1987 v Franciji. Čez dve leti bodo na sporedu olimpijske igre... Da, zelo lepo. V Italiji tekmuje pet jadralk, ki bi lahko nastopile na olimpijskih igrah, a prostora bo le za eno... Kakšne možnosti imaš ti? Imam možnosti... In tu, z odprtim stavkom, ki bo dobil svojo piko verjetno šele čez kaki dve leti, se je končal pogovor z našo jadralko. Ko sva se z Arianno pogovarjala, sta oče Bruno in brat Lorenzo na vozičku pripeljala jadrnico in 5,5 metra dolg jambor s sedmimi kvadratnimi metri jadra pred sedež Sirene. Tu je čoln »počakal«, da ga jadralka »očedi« z milom. To je treba opraviti, da bo jadrnica čim bolj hitra. Tudi to spada v igro, ki se bo prihodnji teden odigrala na morju pred Livornom. Tudi od tega je odvisen uspeh. Od tega in še marsičesa drugega. Na primer: od Pozejdona, Eola, in seveda nje, zamejske Arianne. MARJAN KEMPERLE pismo uredništvu - pismo uredništvu - pismo uredništvu Razočaranje nad nogometnim SP Prejeli smo s prošnjo za objavo: Hvalimo se, da je naš kulturni nivo I®0 visok. Dokler pa se bomo obnaša-r ®a. tak način nasproti nam enakov-dnimi mislim, da ta kulturni nivo z s° brzino pada navzdol. Poskusimo staviti ta padec, ker če tega ne bomo , °rili, se bomo v bodoče sigurno po-esali, da tega nismo poskušali storiti. Ko so se na italijanskih stadionih moteno odvijale nogometne tekme st SvVet°vno prvenstvo, je na Vzhodu ašna naravna katastrofa povzročila he h80*56 ^rtev- Koliko je njih število, Q °0m° nikoli izvedeli. To je nemo-je 6e' Kakšna je gmotna škoda, koliko sn/xn?encev' se danes nihče več ne In nihče izmed nas ne vidi lih ^ m žalosti na obrazih prežive- stvn SVetovnem nogometnem prven-Ze[Q Pa se bo nedvomno govorilo še lf, , Veliko. Polemike se bodo razteza-riijk naprej. Sedaj živimo od pole-Znatj eianja ostanejo ob strani. In pridat le^jf^r™0, da je sedaj naš gospo- tttanft ^Hlim, da bi bilo pošteno in hu-Vetjj. arno, da bi ustavili za en dan pr-ža nr„° v znak žalovanja. Če pa je šlo da bjVef izgubljenih milijard, mislim, kjer *orali vsi gledalci stadionov, z etiom-86 Prvenstva odvijala, vstati in mal0 molkom pokazati vsaj v Ustpm PHsotnosti tudi onim, ki so aktoq trenutku žalostno gledali m se o ® in katerim ni bilo dano, da drugi s^mljučili veselju tisočim na ani, ki so vsak dan v veselju praznovali zmago italijanske nogometne reprezentance, v katero so vsi upali, da bo prišla do vrha. Žalostno sem gledala okroglo žogo, ki je v naglici 80 ali 90 km na uro frčala iz ene na drugo stran nogometnega igrišča in se spraševala - kakšen šport je to - če je žoga vse naokrog zastražena z agenti policije, oboroženih sil drugih vojaških enot itd. itd. Zame to ni več šport. To je vojna. Mislim, da bi italijanska vlada morala vzeti v tem trenutku drastične ukrepe in ustaviti prvenstvo, dokler ljudje ne bi prišli k pameti. Drugače bi moralo prvenstvo odpasti. To je seveda nemogoče, ker je vmes vedno le DENAR. Vsi smo danes postali odvisni le od njega. Zakaj dragi čitatelji? Sram pa nas je lahko, da smo pozabili tudi že na žrtve teh stadionov. Nekoč je bilo športno geslo - NAJ ZMAGA NAJBOLJŠI - sedaj se je to spremenilo v denar. Saj so celo nune in župniki, ali v te obleke oblečeni za to reklamo namenoma ljudje, ki so s to reklamo zaslužili. Koliko pa so zaslužili sponsorji v ta namen vse mesece pred prvenstvom in med prvenstvom samim, ne bomo vedeli nikoli. Mislim, da je število milijard zelo veliko. Razveselilo me je, ko sem gledala tekmo s črnsko reprezentanco Kameruna; še bolj sem bila vesela, ko sem videla, da se je črnska ekipa nogometašev povzpela tako visoko. Še malo sreče in bi mogoče prišli na vrh. Veliko igra tukaj tudi sreča, kot povsod. Vsaj tako se zdi meni. Črnski atleti pa so bili vedno vredni in so to tudi povsod dokazali. Ne vem pa, če so se v srcu čutili Američane, ko so zmagovali in dobivali zlate kolajne v imenu Združenih držav Amerike. Ko je Italija izgubila tekmo z Argentino, smo na koncu zastonj čakali intervju z italijanskim trenerjem in kapetanom te reprezentance. Vsi so zbežali kot preplašeni zajci. So bili res tako nemotoma prepričani v zmago? Zakaj taka žalost, če so izgubili? Mislim, da ni nihče umrl. Torej geslo - naj zmaga najboljši - res ne velja več. Nestrpno sem pričakovala zadnjo tekmo med Nemčijo in Argentino. To moram priznati!! Mislim pa, da ni bilo prav, ko je množica na Olimpijskem stadionu v Rimu žvižgala himni argentinskega naroda. Nismo užalili samo enajst igralcev ekipe, ki so predstavljali to državo. Užalili smo ves argentinski narod. Kaj so nam storili hudega? Zakaj nismo žvižgali, ko je izgubila Italija? Mislim, da nas je lahko res sram, da se v dobi, ki se bliža letom dva tisoč in mislimo celo poleteti na Mars, obnašamo kot otroci oziroma še slabše kot otroci, ker bodo mogoče oni naša rešitev. Oprostite moji kritiki. Mislim in upam pa, da se veliko ljudi, ki bodo čitali ta članek, strinja z menoj. Elda Grgič Palumbo ___________naše poletno branje Odhajanja D. Jelinčiča Novele, katerim je zamejski pisatelj Dušan Jelinčič dal naslov Odhajanja, so nastajala v obdobju 1980-1987, poslušali smo jih že po radijskih valovih in brali po literarnih revijah. Po pisanju literarnega kritika Janeza Povšeta spadajo Jelinčičeve novele v t.i. "eksisten-calno literaturo", v teh pa avtor "vedno na novo definira točko svoje poti, točko, ki je v tistem trenutku presežena, ko je dosežena." Jelinčič, po poklicu časnikar, po univerzitetnem študiju slavist in zgodovinar, je leta 1984 objavil daljše zasnovano Zgodovino SPD Trst, literarno pa je nastopil leta 1985 s potopisno pripovedjo Srečanje nikjer, pred kratkim pa je pri ZTT zbirka Leposlovje izšel refleksivni roman na alpinistično tematiko Zvezdnate noči. Je soavtor zbornika Naša alpinistična misel iz leta 1988. Jelinčičeva knjiženvost se delno oslanja na moderne literarne tokove, predvsem na t.i. "tok zavesti" Virginie Woolf in VJilliama Faulknerja, na "fantastični realizem" sodobnih južnoameriških pisateljev Garcie Margueza, Jorgeja Bor-gesa in Ernesta Sabata, blizu mu je življenjskost in polnokrvnost Jorgeja Amada, pa tudi epičnost Andreja Malrouxa, ki krčevito išče smisel svoje eksistence v neprestani akciji. Maldido gringo Bruna Križmana Z jutrišnjim dnem bomo na naših športnih straneh objavljali, poleg Odhajanj, tudi daljši potopis po Mehiki in Guatemali, katerega je pripravil naš sodelavec Bruno Križman. Naslov nadaljevanke bo nekoliko vesternski: Maldido Gringo. Pisanje ne skriva nobene posebne pustolovščine med enomesečno potjo. Prej skuša prikazati razpoloženje domčinov do tujcev. Slednji so najprej izenačeni z za-sovraženimi Američani iz ZDA in jim redno pripada nekoliko žaljiv vzdevek »gringo«. Domačinom se obraz nekoliko razjasni le, ko jim (včasih s trudom) uspe dopovedati, da niso vsi tujci tudi yankeeji. Bruno Križman je skušal v opisu podati zemljepisno, zgodovinsko in socialno sliko dežel. Poseben poudarek bo dan življenju še zelo primitivnega avtohtonega plemena Tarahumara na severu Mehike, arheološkim ostankom, slikovitim sejmom in verskim običajem. Gradivo bo dopolnjeno s fotografskim materialom samega avtorja. Potopis nedvomno vsebuje tudi nasvete za tistega, ki bi želel opraviti tako pot brez režije turističnih agencij, poceni in v živem stiku s stvarnostjo tistih krajev. Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski JL dnevnik torek, 17. julija 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar H™ ® Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Sklep, ki spreminja dosedanje federativne odnose v konfederalne Ukrajina postala suverena v sklopu Sovjetske zveze MOSKVA — Vrhovni sovjet Ukrajinske SSR je včeraj osvojil »deklaracijo o suverensti Ukrajine« s 355 glasovi, samo štirje poslanci so bili proti, eden pa se je vzdržal. Po Litvi, Latviji in Estoniji je torej tudi Ukrajina ubrala pot samostojnosti, a v okviru Sovjetske zveze kot skupnosti »enakopravnih in suverenih republik«. Prav zato deklaracija razglaša prvenstvo republiških zakonov nad zveznimi. A to ni vse, deklaracija vsebuje napoved ustanovitve lastne republiške vojske, naborniki bodo služili vojaški rok v mejah republike, ukrajinske vojaške enote bodo lahko poslali v druge kraje SZ le v dogovoru z ukrajinskimi oblastmi. Deklaracija predvideva ustanovitev lastnega bančnega sistema z možnostjo emisije ukrajinskega denarja, prav tako napoveduje lastne davke in carinski sistem. Da bi bila mera polna, deklaracija razglaša »nevtralnost Ukrajine«, ki ne bo pripadala nobenemu vojaškemu bloku, ki ne bo proizvajala jedrskega orožja in ne bo dovolila prisotnost tega orožja na njenem ozemlju. Deklaracija obenem navaja »pravico do dela zveznega bogastva« vključno z denarnimi rezervami, ki pripadajo Ukrajini. Že bežna analiza besedila deklaracije potrjuje ukrajinske zahteve po konfederaciji Sovjetske zveze, ki naj bi pre- prečila njen razpad. Ob tem je nedvomno zanimivo, da so deklaracijo podprli tudi ukrajinski komunisti, ki so se vrnili z 28. kongresa zvezne partije. Navsezadnje ukrajinska suverenost ne pomeni, da bodo prekinili družbeno-gospodarske, kulturne in druge vezi z ostalimi republikami Sovjetske zveze, le postavili jih bodo na nove, konfederalne temelje. Pred glasovanjem je bil v Kievu miting, na katerem je ukrajinsko gibanje Ruh že delilo ukrajinske osebne izkaznice in zagrozilo bivšemu predsedniku ukrajinskega vrhovnega sovjeta in sedanjemu namestniku Mihaila Gorbačova Vladimirju Ivašku, da mu bodo odvzeli poslanski mandat in ukrajinsko državljanstvo. Za Mihaila Gorbačova je včerajšnja ukrajinska poteza skrajno nevarna. Litvo je z gospodarsko blokado in vojaš-ko-političnimi pritiski prisilil k poslušnosti, Ukrajino kot drugo največjo sovjetsko republiko, z ogromnim gospodarskim in človeškim potencialom pa bo težje, tako da marsikateri politični opazovalec meni, da bodo morali na novo napisati zakon o medrepubliških odnosih. Po podobni, a bolj omiljeni deklaraciji Ruske federacije, je lahko vsakomur jasno, da lahko le konfederalna ureditev prepreči najhujše. Papež s planinci Počitniško razpoloženi papež je Izkoristil sončno nedeljo v Introdu (Dolina Aoste), da je podaril mašo pred množico krajanov, ki so mu izrekli topel in prijateljski sprejem, saj ga že priznavajo za »svojega«, za pravega planinca (Telefoto AP) Egipčani in Sirci usklajujejo poglede KAIRO — V Egiptu se nadaljuje obisk sirskega predsednika Hafeza el Asada, o katerem mnogi opazovalci trdijo, da je prispel h kolegu Hosniju Mubaraku z namenom, da pregovori Egipčane glede stališča, ki ga je država zavzela o bližnjevzhodni krizi. Sircem sicer ni uspelo prepričati Egipčanov, da bi morali poseči s tršo roko, kljub temu pa se je na pogovorih med obema predsednikoma izkazalo, da se je Egipt nekoliko približal Sircem, če ne drugega zaradi dokončne zamrznitve stikov z Irakom. Na Bližnjem vzhodu je izraelska kriza namreč še vedno v ospredju pozornosti in reševanje le-te ločuje Arabski svet na države, ki zagovarjajo sirsko stališče in one, ki se zavzemajo za iraško varianto. Trije zastopniki ES (na čelu delegacije bo minister De Michelis) bodo v prihodnjem tednu obiskali Jeruzalem in Tuniz, kjer bodo seznanjeni s stališči Arabske lige. Na sliki (telefoto AP): predsednika Hafez Asad (levo) in Hosni Mubarak (desno) Neslutena hvaležnost gospe Imelde Marcos NEW YORK — Bivša filipinska prva dama, Imelda Marcos, je članom ljudske žirije na procesu želela izkazati hvaležnost, ker so jo rešili rešetk, zato jim je priredila sprejem z zakusko. Zahvalna večerja je bila kar pri gospe Imeldi doma; gostje se niso ravno gnetli, saj živi Marcosova vdova v prostornem in luksuznem stanovanju v Manhattnu, družbo pa ji dela kopica služinčadi. Vabilu so se odzvali skoraj vsi člani, skupno jih je bilo dvanajst, in menda so bili prav vsi zelo zadovoljni nad postrežbo in hrano. Poleg odojkov in tort, na katerih je kraljeval kip svobode, pa so se lahko poza- bavali še ob nastopu filipinskih folkloristov. Člani žirije, ki so s seboj lahko pripeljali tudi soproge in otroke, so bili nad pobudo izredno zadovoljni. Pozdravit jih je prišel tudi savdski podjetnež Khas-hoggi, ki se je z Imeldo prav tako rešil zaporniških muk. Po New Yorku pa so že opazni prvi znaki zavisti, predvsem v vrstah tamkajšnjih petičnežev, ki se bodo morda prej ali slej znašli v isti kaši kot Imelda in Adnan. Zavistni so, ker zamisel o večerji ni prišla njim, pač pa »uvoženi« osebnosti. Gotovo pa je, da se bo ta moda razpasla. Najbolj seksi je Tom HOLLYWOOD — Nikakršnega dvoma ni: Ulmski igralec Tom Cruise je najbolj seksi živeči moški na svetu. Znana ameriška revija People je te dni objavila izid ankete, ki je postavnemu Tomu prinesla še dodatno slavo. Bralci, zlasti bralke, so se brez pomisleka odločili zanj, spraševali pa so se, čemu pridevnik »živeči«. Uredniki revije še niso izdali skrivnosti, kaže pa, da bodo v prihodnje spraševali, kateri med sedaj pokojnimi znanimi moški še vzbuja svojevrstne strasti pri živih. Naslov najbolj seksi moškega si je lani prislužil Sean Connery, znani tajni agent 007. Connery ni več rosno mlad, je pa, kot se je izkazalo, še izredno privlačen. Ko ga je neki kronist vprašal, kako je sprjel dejstvo, da ga svetovni živlej še vedno prišteva med najbolj privlačne moške, je odgovoril: »Ne vem, še nikoli nisem spal s plešastim šestdeset-letnikom.« Kako je Tom Cruise komentiral svoj naslov, pa še ni znano. ■ TARANTO — Jugoslovanska šolska ladja Galeb je včeraj priplula v pristanišče v Taranto. Jugoslovanske kadete so sprejeli predstavniki italijanske vojne mornarice in ambasade SFRJ. Galeb se bo v Tarantu ustavil tri dni, v tem času pa bo njegova posadka, ki ji načeluje kontradmiral Martin Matoševič, obiskala nekatere pomembne objekte italijanskih kolegov. Kadeti bodo izkoristili priložnost in si izmenjali izkušnje o kadrovskem izobraževanju in dolžnostih vojne mornarice. Koralni grebeni vedno bolj ogroženi ŽENEVA — Iz vrst naravovarstvenikov prihajajo vedno glasnejši alarmni klici spričo ogroženosti koralnih arebenov v raznih koncih sveta. Čeprav so zaščiteni v 65 državah, jih počasi, a vztrajno razjedajo onesnaženost, vedno bolj pogoste naplavine in nezakoniti načini ribolova (raba eksploziva itd.). Najbolj glasna med naravovarstveniki je britanska znanstvenica Susan VJells, ki je hkrati tudi ena od najbolj podkovanih strokovnjakov s tega področja. V posebni monografiji je poudarila, da prihaja pravzapreav do ironije usode: medtem ko so v teku stoletij bili koralni grebeni tisti, ki so branili človeka pred poplavami, se zdaj dogaja ravno obratno. Človek namreč bistveno prispeva h krnitvi koralnih grebenov, in to kljub temu, da ima od njih veliko dobička. Eden od virov dobička je prav gotovo turizem, saj v Avstralijo (kjer se nahajajo največji koralni grebeni na svetu) prinaša približno 90 milijonov dolarjev na leto. Poleg tega so na koralnih grebenih dragocene školjke z biseri. Nekateri znanstveniki so prepričani, da korali vsebujejo celo zdravilne snovi. Prvi, ki je znanstveno proučil koralne grebene je bil Čharles Darwin leta 1842. Za turiste so vedno bili velika atrakcija, po drugi strani pa jim je ravno turizem prizadejal veliko škode. V Albengi vse v redu ALBENGA (SAVONA) — V prvih jutranjih urah so zapustili glavno bolnišnico v Albengi še zadnji turisti, ki jim je oblak smrdljivega pesticida pokvaril nedeljo. Kar osemdeset oseb se je zateklo v blnišnico. Mnogi so bruhali, večina pa je imela nevšeščnosti z očmi. Karabinjerji so kmalu ugotovili, da je množično »zastrupitev« povzročil oblak plina, ki je nastal, ko je zrak po nesrečnem naključju sprožil kemično reakcijo v topli gredi Vincenza Damonteja, ki goji povrtnino in cvetje. Kmetovalec je razpršil pesticid nogos na paprike, ki jih je gojil v zaprtem prostoru. Luknja v plastičnem kritju je omogočila zraku, da je prišel v dotik s pesticidom, kar je povrzočilo reakcijo, ki se je za turiste v kampih Papaya, Mauro in Lio-netta sprevrgla v pravo moro. Turisti so se razbežali v nekaj minutah, nekaterim pa so morali pomagati na oddelku za hitro pomoč. Smrdljiv in dušeč oblak je sicer že v eni uri razpihala prijetna sapica, karabinjerji pa so kasneje zaprli luknjo in preprečili uhajanje plina. Intenzivna diplomatska dejavnost Intenzivna dejavnost, ki je te dni širom po Evropi, pa tudi na drugih celinah, zlasti pa v ZDA, prerašča diplomatske okvire. V njej neposredno sodelujejo državniki, ki se zadnje čase srečujejo domala vsak dan, takorekoč bilateralno ali pa na mednarodnih sestankih. Težina problemov terja največjo dinamičnost, še bolj kot težina pa je važna nova politična, pa tudi siceršnja podoba, ki nastaja zlasti na evropski celini. Dejansko smo v zadnjih dneh imeli obilico dogodkov, o katerih je težko soditi, kateri je bil pomembnejši. V Londonu je bilo zasedanje Atlantske zveze, v Houstonu sestanek najvišjih državnikov sedmih najbolj razvitih držav na svetu, že prej so bili pomembni sestanki v Bruslju in Strasbourgu, na tako imenovanem Vzhodu (ki ga v bistvu ni več) so se srečali najvišji predstavniki Varšavske zveze. Pa še in še. Vsak dan je dogodek zase. Bilateralno pa so stiki še bolj dinamični. Kohl je v Moskvi, de Maiziere se odpravlja v nekatere zahodne dežele, bržčas se bosta spet kmalu sešla Ševarnadze in Baker, diplomacija v Evropski konferenci o varnosti in sodelovanju še nikoli ni bila tako aktivna kakor sedaj. Brez dvoma pa je, da v tem diplomatskem vrvežu prevladujejo in dajejo ton nemški predstavniki. Vprašanje nemške združitve je pravzaprav že rešeno, bolje rečeno nihče ni več proti, je pa zdaj problem, kako naj bo močna pika na »i«. Dilema je še vedno v tem, ali naj gre vzhodna Nemčija v NATO ali ne. Kohl je to vprašanje sprožil že pred tremi meseci, Sovjetska zveza pa je bila in je v bistvu še zmeraj proti, pa čeprav s popustljivimi odtenki. V začetku je Zahod nekoliko naivno računal, da bo Gorbačov zavoljo lastnega položaja in težav v Sovjetski zvezi hitro podlegel, potem pa se je pokazalo, kako je bilo to razmišljanje zgrešeno. Brž so namreč morali ugotoviti, da bi poslabšani položaj Gorbačova še otežil stanje in pa inačice v zvezi z bodočnostjo Nemčije; Gorbačov je namreč resen sogovornik, dovzeten za sodobne rešitve, česar pa ni moč reči o številnih drugih dejavnikih v Sovjetski zvezi, kakor se je pokazalo tudi na kongresu KP te države. Izsiljevanje bi potemtakem lahko ogrozilo ves projekt. Nemško vprašanje je zdaj, v bistvu, prešlo v novo fazo, mnogo bolj sprejemljivo za Sovjetsko zvezo, navsezadnje pa tudi za Zahod, ki ima sicer prednost. Rešitev naj bi bila izrazito politična, dosledno in zavestno osvobojena blokovskih in vojaških spon. Izrazito politično kvalifikacijo ima obisk glavnega tajnika NATO v Moskvi, kakor je tudi plastično političen sklep, da bo Gorbačov gost (verjetno pa še kaj več) na decembrskem zasedanju Atlantske zveze. Kongres KP Sovjetske zveze je neglede na notranje premike in težkoče v Rusiji olajšal položaj Gorbačova, tako da se bo ta zdaj lahko spet vključil v graditev novega evropskega mozaika. Varšavska zveza je že pred mesecem dni sprejela sklep o svoji takorekoč vojaški demobilizaciji, obenem pa o tem, da se namerava spremeniti v politično institucijo. Podobno so ravnali na zasedanju Atlantske zveze v Londonu: tudi NATO naj bi se v bodoče ukvarjal s politiko, ne pa z vojaško problematiko. Gre, v bistvu, za novo »ravnotežje«, ne več v0' jaško, pač pa politično. Pravijo, da bodo skušali morebitno vključitev Vzhodne Nemčije v NATO uredit} tako, da bi ta dežela imela poseben status, ki bi h}1 zaenkrat (neglede na proces nemške združitve) še manj pomemben kot denimo status pridruženega člana. To bi kajpak olajšalo položaj Gorbačova 1 pa pogajanja z njim. Skratka s procesa okrog netne škega vprašanja naj bi izločili vse silnice, hi s ogrevajo za nasilnejše rešitve. ,n Tako bo tudi res lahko prišlo do tega, da ho_“.. aprila ali maja prihodnje leto že imeli v NemtV skupne politične volitve za en parlament in en vlado. To pa je, kakor kaže, tudi strategija ne ms ^. diplomacije, tako zahodne, kakor konec koncev tu vzhodne. Nemci imajo v zadnjem času pri tem in' ativo; seveda s stališča, da je to navsezadnje R® ško vprašanje. Zavedajo pa se, da evropski oclz n'j glede na grenke zgodovinske izkušnje z Nemčiio. ne stoodstoten in ne navdušen: Evropa pač sog‘a ' ker je objektivno stanje takšnih in ker razvoj pelje v razdruževanje, marveč v združevanje. ( Zato pa se Nemci tudi trudijo, da bi delovali _ »prijatelji«, kot dežela brez megalomanskih pre‘ :0 zij v bodoče. V tem duhu bonski krogi tudi izlfHelia presenečenje nad odstopom britanskega finan^nma ministra, češ, da kako more misliti, da bo ^ernsel, spet postala evropski bau-bau. In sprejemajo m>^e. da bi bila Evropska konferenca o varnosti in s s. lovanju tista institucija, ki naj bi s svojim var ^ tnim sistemom v prihodnje v kali preprečevala herno ekspanzionistično hotenje. MIRO KOCJAN