3 nć. 84. številka. Izdanje za četrtek 15. julija 1897« .18.— Naraftalat Je plačevati aaprej aa laraiba kraz prlloiene narounlae se aprava aa i azlra. 'Posamično številke se dobivajo ▼ pro-dajalnioah toba'ta v lr*tu po S nvč. Izven Trsta po 4 nvč. EDINOST U Oglasi ae račane po tarifa ▼ petita; ta naslove z debelimi črkami ae plačajo prostor, kolikor obsega navadnih vratio. Poslana, oarartnioe in javne zahvale, do> nadi oglasi itd.se Tačnnajo po pogodbi Vsi dopisi naj se poiiljajo arodniitva ulica Caserma it. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana a« n« sprejemajo. Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase apre* jema upravniitvo ulioa Molino pic-eoio hfit. 3, II. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama eije ao proate poštnine. fil '„7 eđinotH J« moe' Pred občnim zborom političnega društva „Edinost". Danes nam je spregovoriti resno besedo. Ne pod uplivom hipne jeze ali razbnrjenja, ne pod uplivom neopravičenega pesimizma. Le trezni, računajoči raznm bodi naš voditelj! Kakor trgovec prireja vsakoletno bilancijo svojo, da ve, pri čem da je, da ve, da-li je napredoval ali nazadoval se svojo kupčijo, tako moramo računati tudi ■1, da veno sleherni hip, kako se nam je razvilo položenje. Točno moramo beležiti dogodke in dejstva in vestno presojati ista: ne lahkomiselno, a tudi ne črnogledno.Veseli bodimo, ako se nam je uresničila ta ali ona nada, istotako pa si ne smemo zatiskati oči pred dejstvom, da smo se tu in tam varali v svojih računih, da se je pokazala krivo ta ali ona premisa, na katero smo zidali svoje kalkulacije za bodočnost. Jasnost in točnost sta neizogibna potreba v račnnih trgovine in v računih politike. Pomota v računih je sitna in nevarna stvar, ali naravnost pogubno je v politiki pomanjkanje tiste moralne odločnosti, ki nas osrčnje, da pripoznamo zmoto. V nedeljo bode občni zbor našega pol. društva ,Edinosta. To bodi dan računov, dan bilan-oije 1 Najlepša prilika, da pridemo na jasno sami seboj 1 Tako je bilo minolega leta, tako bodi tudi letos I Vsklik: na zadnjem občnem zboru društva .Edinost" so glasno odmevali ne le po hribih in dolinah slovenske in hrvatske domovine, ne le po srcih naroda hrvatsko slovenskega, ampak obupni vsklic Spinčidev o ,u m i r a j o č ih, k i nas pozdravljajo" j« vzdramil duhov« tudi drugod med avstrijskimi Slovani in je vzbudil nekako senzacijo tudi med Neslovani. V lapidarnem slogu, plamenenim govorom, navdušenjem najidejalnejega patrijot zma, ognjem plemenite ljubezni do svojega rodu in svoje rudne zemlje so govorniki na lanj-skem zboru »likali takratno položenje naše. Bili PODLISTEK 142 Fromout mlajši & Risler starši. ROMAN. — Francoski spiflal Alphonse Daudet, preložil Al. B. — Ta odtujenost mu jo je delala lepšo in pože-ljenja vrednejšo nego kedaj poprej, in uporabljal je vso svojo ljubeznivost, da bi si jo pridobil z nova. Čutil je, da je to težka naloga in da ima opraviti z nenavadnim bitjem, obujal pa le ni; kajti včasih se je v globočini njenih milih, na videz malomarnih ocij, kadar je videla, koliko si prizadeva, zasvetilo nekaj tihega, kar mu je pravilo, da sme upati. Na Siflcnijo ni mislii več, in tej nenadni dušni ločitvi ne nikakor ni čuditi. Ta dva površna človeka nista imela ničesar, kar bi ju bilo moglo trdno skleniti. Georges je bil le tedaj zmožen trajnega čut.itva, ako ga je kaj vedno vzbujalo znova, vrhu tega pa Sidonija ni mogla navdajati z veli ki», trajnim nagnjenjem. Bilo je *o ljubavno razmerje malovredne ženske z lahkoživcem, ki se je razvilo iz nečim urnosti in samoJjul>js, ki ne obuja niti udanosti niti zvestobe in včasih provzroča tragične katastrofe, dvoboje in samomore; nekako nagnjenje, ki pa se navadno premaga in ozdravi brez sledu. Ko bi bil Georges zopet ugledal Sido-nijo, bi ga bila morda zopet očarala, a veter, ki smo na jasnem. In lahko rečemo, da ne na našo škodo. Slovenski in hrvatski svet se je jel zanimati za nas bolj nego kedaj poprej, Spinčida sen-zacijonelni vsklik je vzdramil rojake, da so se jeli zavedati akutne nevarnosti, preteč'1 tržaškemu slovenstvu in — vsemu narodu hrvatsko-slovenskemu. A navdušene in ognjene besede Spinčičeve so pretresle tudi srca naših okoličanov na način, nenavaden do sedaj. Akordi Spineideve velike pesmi slovenskega rodoljubja so zveneli px> slovenskih srcih tja notri do velike volilne borbe. Tojeupli-valo, to je delovalo, to je vspodbujalo. Voditelji so se lotili dela v zmislu parole Spinčideve in narod se je zbiral v ogromnem številu na naših shodih, poslušal besede svojih voditeljev ter je navdušenjem vsprejemal predložene resolucije. Take vspodbuje naj nam prinese tudi prihodnja nedelja. To je naša vroča želja. Tudi letos potrebujemo direktive, navodila. Tudi letos — in morda bolj nego lani — potrebujemo nasveta pametnih mož, naših vrlih voditeljev. Tudi letos naj nas vspodbudi plamteče navdušenje Spinčičevo, tudi letos naj nas pouči, naj nam pokaže na pravo pot modra beseda misleca dra. Laginje, pameten nasvetf izkušenega Nabergoja. Rekli smo, da letos potrebujemo pojasnila in razjasnila morda nujneje, nego lani. Tako je ; naše najgloblje prepričanje nam pravi tako. Nikakor nočemo prejudicirati izjavam prihodnje nedelje, preskromni smo, da bi hoteli urivati svoje mene-nje razsodnim možem, ki se zberejo prihodnje nedelje predpoludne v telovadnici „Sokolovi". Ali naj se nam ne šteje v zlo, ako tu izrečemo željo, ki nam elementarno silo sili iz srca, željo, da pridemo prihodnje nedelje na j a ? n o, kako so se razvijale stvari od potovanja njegove efccelence gospoda minister skega predsednika po našem Primorju pa do odstavljenja šolskega nadzornika Dolina r j a! 1 Povedati si moramo brez jo je odnesel, je prišel tako nenadoma in jo je odpeljal tako daleč, da se več ni bilo mogoče vrniti. Vsekako pa se je čutil olajšanega, da se mu ni bilo treba več lagati in hliniti, in ni ga strašilo novo življenje, polno dela in prikrajšanja z razgledom na dalnji, zaželjeni cilj, — res prava sreča! Kajti da rešita tvrdko, sta morala družnika zastaviti vso pridnost, vso trdno voljo svojo. Od mnogih stranij je uboga kupčijska hiša dobila luknjo, skozi katero je vanjo prodirala voda, in papa Planus je prebil brez spanja marsikako noč, katero je obiskala mora bližnjih plačilnih dni iu prikazen višnjelega mcžička. Vsled velike štedljivosti so pa vendar-le mogli izpolnjevati vse dolžnosti. V kratkem času so v tvornici delovale štiri Rislerjeve tiskalnice in nase obrnile pozornost, vse kupčije s tapetami. V Lyoni<, Caenu, Rnheimu, najznamenitejših središčih te obrti, je nastalo veliko vzburjenje radi novega vrtilnega stroja, in nekega dne so prišli Prochassonovi, ki so ponudili tristo tisoč frankov za delež pri patentu! „Kaj naj storimu?" je vprašal Fromont mlajši iznajditelja. — Risler je zmajal z ramami malomarno. „To imate odločiti vi... jaz nimam ničesar opraviti o tem... ker sem le vaš pomočnik". Ta odgovor, dasi je bil izgovorjen mirno in ozira in odkrito : da-li se ni pokazala krivo mar-sikaka prtjmisa, ki smo jo takrat vsprejeli v svoje račune ? Da-li ni v marsikaterem oziru prišlo nasprotno od onega, česar smo pričakovali in čemur smo se nadejali ? ! To treba, to moramo 1 Žalostno je in boli, ako smo se prevarili, ali pogrešno lahkomiselno bi bilo, ako ne bi hoteli videti, da smo se prevarili. Veselilo nas bode, ako dobimo pomirljivih pojasnil; ako ne, potem pa nam gospdda voditelji morajo označiti — nov k u r z 1 Ponavljamo: mi nočemo prejudicirati; v vseh slučajih hočemo zvesto stati na strani svojih voditeljev ! Naj že stoje stvari tako ali tako, vztrajati hočemo v trdi borbi, kakor bojevniki, ki vedo, kaj { pomeni disciplina. In bodi tako ali tako: v vseh slučajih ! je dolžnost rodoljubom, da zagotovo se svojo udeležbo, j da pride v nedeljo do impozantne manifestacije ; da ' narod slovenski in hrvatski iz Primorja izreče na ■ miren, dostojen, a zajedno na najodločneji način, J kako misli in sodi o sedanjem pološenju svojem in i o onih, ki soodločajo na tem pološenju, bodisi da sedd na ministerskih foteljih ali pa stoje v vrstah po-I samičnih strank ali skupin!! Le oni imponuje, ki ve, kaj hoče, in ki kaže ! tudi odločno vofjo v dosezanju tega, kar hoče. ! Tudi mi moramo povedati brez strahu in ovinkov 1 kaj hočemo, in da smo pripravljeni zastaviti vae * svoje sile, da si priborimo, kar hočemo. Zato želimo, da pride na občnem zboru prihodnja nedelje | do manifestacije rodoljubne razsodnosti in možke odločnosti! ! -- Polltiike vesti. V TR8TTJ, dne 14. julija 1897, Narod superlativov! Tako imennje sinoč-nja „Trieaterica* vse avstrijske narode. V tem pogledu da smo res narod bratov! Kajti v tem da smo popolnoma zložni, da radi pretiruj^mo, da se svojimi trditvami radi skačemo na najvišo, na skrajno stopinjo. Nikjer pa se ne pretiruje toliko, brez jeze, je ohladil nepremišljeno veselje Geor-gesa ter ga zopet spomnil resnobe položaja, katero je le prečesto puščal v neraarl — Ko pa je bil Risler pozneje sam s svojo drago madame Žcrž, jej je svetoval, naj ne sprejme ponudbe Prochas-sonovih. „Čakajte... ne prenaglite se... v kratkem prodaste boljše..." Vedno je govoril le o njih, kadar je razgovor nanesel na to stvar, dasi je imel on zraven največi in najslavniši delež. Očividno je bilo, da se je že naprej odrekal njiju prihodnjosti. Med tem so se kupičila naročila ; dobrota tapet in njih zaradi lahkega izdelovanja jako znižana cena sta onemogočila vsako konkurenco. Kmalu ni bilo več dvomiti o tem, da ju tvrdke čakala sijajna bodočnost. Tvornica je imela zopet prejšnje, cvetoče lice; šumelo je v njej kakor v paniu; vsi prostori so bili rabljeni, posla je imelo več sto delavcev. Papa Planua ni imel več časa pogledati kvišku ; z vrta ga je bilo videti, kako je, nagnjen čez velike računske knjige, v dolgih, lepo pisanih vrstah številk vpisaval dohodke tis-kalnico. (Pride še.) kakor ob narodnem vj i ' . u. To &t je p t, za'o kaj i.; s 11 o t>eda[, ko o c il i j«- ikovnu t.ar .. e za Ctsko iti il lav-ko. N »do da noče čuti o kaki srednji puti, am al u v-ija ge*io : ali v nebesa, al pa v pekel. V svojih izvajanjih -e sklcuje „Triesteriea" ua nekdanjega drža>nrga poslanca Lustkaudla, ki je bil rekel nekoč, da je Avstrija država neverjetnosti, in na neko ravnokar izišlo brošuro, ki opoieka temu izreku ter trdi, da Avstrija je država pretiravanj. V tem. da so vsi narodi jednaki, pravi bratje, da pretil ujejo; nikjer pa ne tako, kakor ob narodnih vprašanj h. .Triesterici" je videti, da se je posebno slastno oprijela tega poslednjega reka. Hi nismo njeuega menenja. Avstrija je res dižava neverjetnosti. Taka neverjetnost je že trditev sama, da v Avstriji pre-tirnjeiBO vsi! I Neverojetnost je tudi to, ako kdo hoče vzbuditi domnevanje, da smo Nemci in Slovani v jednakem položenju. Nenstvo uživa povsodi predpravice in naiodna pozicija mu je tako trdna, da je ne more omajati nikdo. V Avstriji utegne priti v nevarnost nemško nadvladje, nikdar pa ne nemška narodnost. Ako torej Nemec govori in krici, da u u je narodnost v nevarnosti, je to g o-to v o jako dszao pretiravanje. Ali Slovenec n. pr. nima niti najjednostavnijih pogojev za svoj narodni obstanek; po mnogih krajih, nima niti borne osnovne šole, dasi živi tam v velikih kompaktnih masah; povsodi mu izganjajo jtzik iz uradov in po periferijah je izročen na oiiioit in nemilost drugim nasprotnim sila«. Vse njegovo življenj« visi na jedni niti med nebom in zemljo! Ako se utrže ta nit... Ako tak narod govori o nevarnosti, pač to ni nikako pretiravanje, ampak je njega vsklikanje na pomoč opravičeno po — žalostnih oduošajih. Ako tak narod govori o skrajni nevarnosti, potem ni to nikak superlativ, ampak pristna slika resnice. Nemci pretirujejo res in na nečuven način, ali Slovan toži le, ker ima tisoč razlogov za tožbe. Žal le, da so njega tožbe premehke. Zato pa ni res, da smo mi bratje z Nemci v pretiravanju ; mi tožimo ie. A ker se vedno veruje nemškim pretiravanjem, a opravičenih slovanskih tožb noče čuti nikdo, za to je imel prav Lustkan-del, da je Avstrija država neverojetnosti. Izjava nemških vel-posestnikov proti veleizdajskemu utajanju izvestmh poslancev na nemška tla, je precej ostreja nego smo mislili. Grof Osvald Thun jo namreč rekel v te i pogledu: „Žal, da moram konstatovati, da at je jeden del naših scrojakov dal zavajati do činov, ki sili do najstrožje obsodfce cel<5 somišljenike, toda patrijotiske sorojake. Vsak korak 111 vsaka beseda onkraj meje škoduje jako in koinpromituje zakonito borbo. Po našeui mnenju se ne da združiti s čutofit pravice ter z dostojanstvom in dolžnostjo nemškega plemena v Avstriji, ako se — kar se je zgodilo v posamičnih slučajih — narodna zavest daje zavajati do činov onkraj črno-rumenih obmejnih kolov*. To bi bilo vse lepo, ako bi gg. veleposestniki hoteli tudi izvajati logične posledice iz te stroge in zaslužene obsodbe, da bi pretrgale vsako ukupnost z — veleizdajalci. Po v«ej pravici pravi zadnja .Politik", da veleizdajalcem velja sedaj boj do noža. Vlada da je dolžiia državi iii vsem nenemškim narodom monarhije, da odločno roko zatre upornike. Toda mi bi dodali, da ne le vlada je dolžna iz-vojevati to borbo, ampak sveta dolžnost je to tudi vsem onim strankam, katerim j* kaj do naslova „lojalna in patrijotična". Liberalni veleposestniki ne smejo misliti, da so že storili svojo dolžnost s tem, da s>• napisali svoje posvarilo. Tu treba borbe, brezobzirne borbe. Škof Flapp — blamiran ? „Jedinstvo" poroča iz Rima: .Kardinal Rr»mpo!la je vrnil škofu Flappu neko njegovo uiogo proti razširjenju gla-golice, ne da bi se bila ista postavila v zapisnik. Vatikan ga je s tem obsodil". Nemški cesar in Oelii. Sovraštvo ali antipatija do Slovanov je pač prirojena stvar v Nemcih. Ta čut nemške mržnje do Slovanov pojavlja se pri najmanjših prilikah in ob takih pojavih niso izvzeti niti uradniki največe državne av-torite, ako so isti Nemci. Klasičen dokaz o tem nam je podal te dni plzenski ,ObzorM. Stvar je ta-le: V dvornem gledališču v \Viesbadenu predstavljala se je pred izbranim dvornim občinstvom drama „Der Burggraf*. Avtorjem drame je i a .i i ki .1 I ji .uti vt iii li sp »so vatel j pa n ni-, u diu; n- > — c: ar Vi!j m II. Lautl je ' '1 j <• s je i m , ni č i i 'i sod žaj sta Viljel-i -' i. V ,m n:i govori vsaki stavek proti Cehi ., t.iko gledti njitiove prošlosti kolikor njihove sf Janji sti. Dram.i predstavlja zgodovinsko dejstvo, kako je grof Zoileruski stavil na glavo habsburških grofov nemško krono. Namen drami je: pokazali zvezo Holienzollerncev s Habsburžani in da je sedanja vez med njimi, zveza Nemško-A vstrijska, ustvarjena temu, da povspešuje nemštvo, a da pobija Slovanstvo. Stihi v drami, ki ji!i govori .Bcrggraf Friderik Zolernski* o kralju Predalu Otokarju II., se glase : ,0 Oestieieh, Oastreich, armes Steierland 1 dem Bohiaeu-Konig steht Ihr nun zu Lehn, der tschecbisch fiililt und irech meh Tschechenart die deutschn Volker mit dem Scepter weidet. Že način sam, katerim je bila uprizorjena ta drama in da se je Viljelm II. sam zel6 brigal za nje uprizoritev, nam mora odpreti oči še bolje na stežttj, nego smo imeli odprte do sedaj. Stvari se prikazujejo čedalje jasneje in marsikaj zagledamo sedaj kakor jasno dejstvo, kar se nam je dozdevalo prej kakor — .neumljiva tajnost". To spoznavanje nam stavi pred oči nevarnost, v kateri tiči avstrijsko Slovan3tvo. Način pokorenja obstrakcije. Ogerska vlada namerava ukrotiti svoje obstrukcijoniste z dolgimi sejami in jih tako utruditi. Seje bodo trajale noč in dan. Po dnevi se bo razpravljalo o davčnih zakonih, po noči o kazenskem zakonu. Da vidimo, d v Ji so ogerski obstrukcijonisti tako vztrajni kakor naši avstrijski. Srbski cerkveni kongres se je otvoril dne 11. t. m. po posebnem kraljevem komisarju. Ža na izidu volitev v ta kongres siao izrekli svoje zadoščenje, kev se nam je videl ta izid znakom, da je večina Srbov na Hrvatskem in Ogerskem jela prihajati do spoznanja, da so bili Srbi na krivem potu se svojo dosedanjo politiko slepega podpiranja sedanjega zistema v deželah krone sv. Štefana in sosebno v pokrajinah trojedine kraljevine. Na volitvah so presijajno zmagali opozicijski življi proti koaliciji vladnih krogov z višimi cerkvenimi dostojanstveniki. In takoj na otvoritveni seji cerkvenega kongresa v Karlovcu se je pokazalo, da novo večino prešinja samozavest ter da hoče energično braniti prava srbskega jezika. Ker je lianueč kraljevi komisar člene kongresa najprej pozdravil v madjarskem jeziku in je tudi dotični kraljevi reskiipt prečital v tcin jeziku, đvi&uil se je člen kongresa baron Jovan Živkovič in je obžaloval v imenu večine, da je kraljevi komisar najprej govoril v jeziku, ki ni poslovni jezik tega kongresa, da torej večina ni mogla razumeti njegovih besed. Tako je prav: principiis obsta 1 V tem slučaju pa tem bolj, ker ni nikaka tajnost, po čem d.i streme vse ogerske vlade - po zrušenju cerkvene samouprave Srbov, ki je glavni obrambeni jez narodnosti Srbov na Ogerskem, Ogerske vlade govore sicer vedno le o „reformah", ki so baje zelo potrebne na cerkveni upravi, ali to je le na jeziku, na mislih pa je — madjarizacija. Zato pozdravljamo iskrenim veseljem, da se je med Srbi jel gibati duh odpora proti uplivom potujčevanja. Različne vesti. Občni zbor političnega društva .Edinost* se bode vršil letos dne 18. julija 1897 ob 9. uri predpoludne v telovadnici Sokolovi". Nadejamo se, da na letošnji zbor pridejo vsi naši državni in deželni poslanci iz Trsta in Istre ter drugi odlični rodoljubi, da se ta zbor povzdigne do impozantne manifestacije. To treba ozirom na dogodke v toli burnem prošlem letu! Ovacija dru. Laginji v Pulji. Onega dne, ko je bil izvoljen dr. Laginja poslancem zapadne Istre, pričakovala ga je na povratku iz Baderne množica 1500 ljudij, ki mu je priredila sijajen vsprejem na kolodvoru puljskem. Ta množica je hotela potem v čitalnico, da v njenih prostorih proslavi izvolitev dra. Laginje, svojega predsednika. To pa so preprečili redarji in orožniki. Ta dogodek je imel svoj odmev dne 6. t. m, pred sodiščem v Rovinju. Neki Mate Valetič je bil tožen namreč radi prestopka po § 283. k. z , storjenega s tem, da se ni pokoril naredbi redarjev, da se množica mora raziti. R> d r Ragazzoni, iz Vidma z ališnn ka-k r priča, izpo.edal je, da je naprosil Val-tiča — kateri,,, je srn nt I vodjo množice — naj bi i<-kel ljudem, da st. raaidejo. Ker pa Valetič ni toril tega, .'■topil je on pred množico ukazom, naj se zaustavi, raziđe in naj ne stopi v me^to. Ustavili so se vsi in razšli polagoma. Isto je storil tudi Valetič, toda pripomnil je, da njim se brani v mesto, dočim dopuščajo Italijanom, da prihajajo v njihov kraj, Sijano, prirejat hrupov. Priča orožniški stražmojster P a t z e 11 je izpovedal, da je pristopil tudi on, ko je redarstvo stopilo pred muožico ter da se je ljudstvo razšlo polagoma. Ne ve za gotovo, da-li je Valetič kaj govoril z redarjem Ragazzonijem, ali zdelo se mu je tako po gibanju njegovih ustnic. O p o-reka, da bi bil on izpovedal pred preiskovalnim sodnikom v Pulju vtem z m i s 1 u : „d a j e v p r aš a 1 Ragazzonija, zakaj brani ljudstvu v mesto, da mu je odgovoril le-ta, da je brezvspešno ukazal Valetiču, da se umakne, d a je on vsled tega pozval Valetiča k sebi ter mu rekel: „Ker niste hoteli poslušati redarja, vam torej nalagaš jaz, da se r a z i d e t e*. Patzelt je rekel, da te besede, navedene v njegovi pismeni izjavi, niso resnične, ter da izvirajo najbrže iz nesporazumljenja s preiskovalnim sodnikom (pristavom Signori.) Valetič je trdil, da z Ragazzonijem ni spregovoril niti besedice ob vprašavni priliki. Jedino z redarje« DajČiČem da je spregovoril par besed. Ragazzoni je trdil, da Dajčiča niti blizu ni bilo ob vprašavni priliki, toda Ragazzonija je postavil na laž stražmojster Patzelt, ki je izpovedal, daje bil redar Dtjfiič ob tej priliki prav tik Valetiča. Sodišča je odbilo predlog zagovornika, da se pokličejo ua razpravo redar Dajčič in še dve drugi priči, ki naj bi dokazali, da Valetič ni spregovoril niti besedice z redarjem Ragazzonijem. Potem je bil Valetič obsojen na teden dnij zapora. Vsakako najzanimiveja na tej razpravi je bila izpoved straž mojstra Patzelta o nesporazumljenja s preiskovalnim sodnikom. Koliko lože se dogajajo taka — nesporazumljenja z nepismenimi in kazenskim stvarem iievajenimi osebami, ako so možna celo z c. kr. orožniškim stražmojstrom. To je nečloveški! „Indipendente" in „Pic-colo" sta kar zbesnela te dni radi vesti, da je obfiiua ljubljanska naklonila nekaj podpore družinam obsojenih okoličanov. Takega smradu se ni z lep* pretakalo po predalih teh dveh prav nič častivrednih glasil, nego o tej priliki. Nočemo se prepirati o nravi razlogov, radi katerih je priSio do izgredov po okolici. Nočemo stikati po morebitnih mtelektuelnih provzročiteljih. O tem imamo mi svojo misel. Denimo tudi, da ja res, kar trdć Italijani, da okoličanov niso nikaki etični motivi — katerim je vsakako prištevati narodno navdušenje ali pa žalost vsled poraza na volišču — spravili v strast in srd, ampak da so razgrajali le v prirojeni jim surovosti. Denimo, da je bilo tako, dasi mi mislimo drugače. Toda mi vprašamo sedaj: mar so na vsem tem krive tudi nesrečne rodbine, ali naj trpe tudi uboge žene in nedolžni otročiči na tem, kar so storili možje ? 1 Kdor torej psuje onega, ki se je usmilil takih nesrečnih rodbin, kaže le, da je zdivjan fanatik, ne poznajoSi ni toleranci|e ni človekoljubja; o krščanstvu niti ! ne govorimo pri takih ljudeh. Dokler so italijanska glasila obsojala le obsojence, razumeli smo to i in nekako opraščali se stališča polit čuili in narod-, nih bojev; dejstvo pa, da proganjajo sedaj tudi | njih d užine, govori nam glasno, da so ta gospoda | sovražniki okoličanov sploh, sovražniki, ki bijejo v i obraz — človeškemu usmiljenju in človekoljubju. } Mestni zaatop ljubljanski je se svojim sklepom sto-j ril čin usmiljenja in Človekoljubja. Le zdivjanec j more zasrauiovati to korporacijo radi tega čina. I Ali mi rečemo lahko, da smrad, ki sta ga sikali j te dni italijanski glasili na občinski zastop ljub-| Ijanski in na naše okoličanske družine, pada na-; zaj na one, ki mečejo blato na druge. Seveda se > le-tern ne pozna mnogo, ker imajo ža dovolj blata na sebi! Toda mi razumemo ta srd. Saj to jih morda ne jezi toliko, da družine dobe onih par sto goldinarjev. Ampak jezi jih, da je dar Ljubljane okoličanom pojav slovenske vzajemnosti ter dokaz okoličanom, da ne stoje sami t t e i b o 7- h j, d f Hine ili." ni jeza bodi v m hočem jmpono majosokrvnih bratov! -! To peče gospodo! A jihova sem slovenskim rojak« m: ako i, m-ramo biti solidar i. A1* o nag . nasprotniki hote brzdati po navodilu : divide et impera — pa povejmo ji« mi ob vsaki priliki, da se ne damo deliti, da je bilo že dovolj slovanske nezloge! Nov način opominjanja. Stare že so tožbe tržaških in okoličanskih Slovencev, da davčna ad-■inistracija izdaja le laške opomine. Mnogokateri davkoplačevalec se je že odločno uprl temu preziranju zakona ravnopravnosti od strani slavne davčne administracije. Ali pomagalo ni d ose daj: laski opomini romajo prej ko slej po naši okolici, kakor da ni nijednega Slovenca v tej okolici in kakor da moč avstrijskih temeljnih zakonov — in kolikolikor vemo mi, so ti se v veljavi — jenjuje gori pred obeliskom na Opčinah. Navadno se ljudstvo noče prepirati z gospodo eksekutorji ter vsprejema laške opomine, kar pa si gospodje na slavni oblasti tolmačijo tako, kakor da je slovensko ljudstvo kar srečno, da more sprejemati opomine, katerih ne umeje. Žal, da je tako: mi Slovenci smo vsi premehke nravi, le preradi se umikamo — po slovečih izgledih — .zaradi ljubega miru!« No, kakor ga ni pravila brez izjeme, tako je tudi med mnogimi mehkimi tam pa tam posa-mičnik, ki je izrezljan iz nekoliko tršega lesu. Tam v Rojanu je neki obrtnik, ki noče in noče vsprejeti tiskanega italijanskega opomina in se bore malo briga za vse izbruhe nevolje gospoda eksekutor j a. Edenkrat je ta gospod vrgel dotič-nemu obrtniku svoj opomin — pod noge! To je ; bil vsakako origiualeu način dostavljanja uradnih spisov iu izvrševanja temeljnih zakonov avstrijskih o narodni jednakopravnosti. Te dni je zopet pri-iel isti eksekutor k isteiau obrtniku, seveda z laškim „monitorio*. Ker pa je že slutil, da dotičnik ne vsprejme .monitorla« in ker se je menda tudi on že naveličal večnega prepiranja, pa mu je izročil neki pisani Jistič nastopnim laškim nagovorom : .Vew, da ste H-doglavnež 1 Na ravnateljstvu so rekli, da ste Italijan in da morate vsprejeti italijanski opomin. Sploh pa, ako kdo noče vsprejeti italijanske tiskovine, zadošča, ako mu povemo ustmeno, koliko je na dolgu, kajti ua direkciji so ukazali, da ne smemo izdavati opominskih listov ni v slovenskem, ni v n e m š k e m, n i v — turškem jeziku, ampak le v italijanskem. Ker torej oočete vsprejeti italijanskega opomina, sem vam jaz napisal tu, koliko vam je plačati!" Na li?t;:u je bilo napisano : .Vaš o p i n j a n • da imaste sa plačat daukefl. — 10 s. S — li 12i7|!)7.' Kakor reCeno : list je ril napisan J od eksekntorja in je brez vsacega ura 1 nega podpisa. To je torej najuoveji način opominjanja po tržaški okolici v namen, da davčni administraciji ne treba vršiti zakonov o jezikovni ravnopravnosti. Hudo je, kjer-koli se nam odreka ravnopravnost, ali najbolj peče to, ako niti davkov ne moremo plačevati v svojem jeziku. In da je kupa britke ironije polna do vrha, postavil je velemožni gosp. eksekutor — izrecno skliouj6 se na finančno ravnateljstvo — slovenski jezik v jeduo vrsto s — turškim! Zdaj pa, dragi čitatelji, ali jezite se, ali se smejajte, kakor se vam že vidi umestneje! Občni zbor „Glasbene Matice41 bodi v četrtek dne 15. t. m. zvečer ob 8. uri v dvorani „Glasbenega doma" r Llubljani. Pravico glasovanja imajo društve :ii rlani in svojepravni člani pe -kegu, zbora, ki so že jadno leto pri zboru, Slevsnskc prevladanje v Avstriji. Da avstrijsko Slovaustvo po svojem številu, prevladuje avstrijsko Nemštvo, dokazujejo številk . Slovanov v Avstriji je: 18 542067, Nemcev pa samo 10,568,295. Torej je prevladje slovansko! In vendar se jidrzne „Fremdenblatt" še trditi, da se hoče politični preobrat slovanskega prevladja v Avstriji vršiti še le v novejši čas s tem, da hočejo Slovani poslovaniti Nemce in da nemški odp .ri poslednjih dni ne pomenijo druzega, nego prizadevanje, da se prepreči ta zgodovinski preobrat v naši državi. Mi odgovarjamo .Fremdenblattu" samo toliko, da število Slovanov ni morda naraslo še le vsled jezikovnih naredb, marveč da je to število stalno že od davnih let v Avstriji. Ako pa bi se vsi Slovanj avstrijski, kolikor jih dćbi Vri?i5'iih Lakt".in — ^ prepiri. število, kakor po svoji — izomiki P Iz Šempolaja nam poročajo: Dne 12. t. m. okoli polndnć imeli smo tu velik strab. Na enkrat začulo se je po vasi: gori! gori! Takoj na to slišali smo tudi tužni glas zvonž, ki je naznanjal daleč na okrog, do mora biti ogenj v bližini. In res, bil je prav tu v vasi in sicer se je prikazal ogenj iz hleva^g. J. Rebule, tukajšnjega podžupana. Ogenj razširil se je s čudovito hitrostjo, in to ni čudo, kajti na svislih bilo je mnogo sena, ki je bilo hkratu v plamenu, kakor^da bi bilo posmoljeno. Bila je velika nevavnost za vso vas; kajti to poslopje bilo je v zvezi z drugimi sosednimi poslopji, v katerih je bilo tudi mnogo sena. Da se pa ogenj ni razšhil še dalje, na tem imamo zahvaliti v prvi vrsti naše pridne može, fante in ženske in sicer domače in sosedne, ki so nemudoma pritekli gasit. Vse pohvale zasluži tudi žendarmerija iz Nabrežine, ki je nemudoma prihitela na lice mesta svojim vrlim stražmojstrom ter je ljudstvo spodbujala k pridnemu đelu in istemu dajala navodila o gašenji ognja ter ob enem skrbela za red. Bolediti dotičua kitica, katero pojo pred^tavljalci. Zelo efektiven je zadnji prizor, t. j. nv..d k zadnji kitici. Predstavlj^loi sede za mizo, pojo napitušeo, h kratu pa predlaga jeden, da naj jeden napravi „govor". Izbrani govornik vstane ter govori o ljubezni do vere, domovine in materinega jezika tako navdušeno, da nam je prijalo, kakor prija hladna senca razgretemu čelu. Ta prizor se završuje z napitnicu „Živi, živi, živi, živi narod naš itd." To gledališko predstavo naj bi priobčila Mohorjeva družba v Večeruicah, in prepričan sem, da bi dobro služila družbenikom o Vinorodnih krajih, poaebno o času trgatve. Sedaj pa Še nekoliko besedij o slavnostnem govoru gusp. F. Kakuše. O življenju in delovanju sv. bratuv Cirila in Meto Ui ni težko govoriti, posebno onemu ne, ki je pazuo prečital Matija Majerjevo knjigo, katero je izdala družba sv. Mohorja. Ali g. R. nam ni opisal samo življenja in delovanja naših bkgovestnikov, marveč ozrl se je po vsaki opisani dobi v sedanjosti. Tako je n. pr. primerjal vzgojo naših bia-govMirkov v očetovi hiši z vzgojo naših otrok. Kekel je, da je mati naših blagovestuikov vcepila j svojima sinovoma v nežna srca ljubezen do mate- j riuega jezika, ki se je razcvela v dejausko narodno ,1 ljubezen, katero sta pozneje v vsena svojem življenju učila in utrjevala z lastnim vzgledom. Matere sloveuske, kako pa delate ve ? Ali spoštujete tudi ve tisti jezik, ki vas ga je učila vaša mati tam zuuaj v rojstni vasi, tako, kakor ga je spoštovala mati naših blagovestnikov, ki je bila viso-cega stanu? O, ne; nikakor ne. Često se dogaja, da vas je obiskala vaša mati. Hotela bi govoriti se svojimi vnuki, a le-ti je ne umejo, ker ste jih potujčile ve matere Žalostna in pobita se vrača stara mati v svojo domačijo zdihuje : „Moja hči ui več moja hči in njeni otroci niso moji vnuki!" Nadalje nam je podal govornik ta-le primerljaj: Sv. brata sta nastopila na zahtevo papeževo pot iz Moravije v daljni Rim, da izvo-jujeta ivojemu materinemu jeziku enakoveljavnost z drugimi jeziki. To potovanje ni bilo lahko, saj takrat ni še bilo železnic. Kako pa je dandanes ? Vršimo li mi dandanes svojo dolžnost, ako se nam nudi prilika; storiti kaj v obramho naše materinščine, v obrambo naše domovine ? O, ne. Marsikateremu je žal, da bi v to svrho žrtvoval jedno uro časa, kamo še le jeden dan — celo ^žarnado-! Naj še navedem jedno sliko. Govornik je rekel, da so Mo-ravani poslali v daljnji Solun po učitelje, da so jih učili v njihovem jeziku. Dandanes, ko imamo v vsaki vasi cerkev in šolo z duhovniki in učitelji lastnega rodu, poslužujemo se le neradi tega daru božjega, posebno se to dogaja po mestih, kjer ma< tere v nežni mladosti že tujčijo svoje otroke misleče, da bodo potem one bolj gosposke se svojim naraščajem. In tako si vzgajajo pri lastni skledi kukave mladiče, ki v poznejih letih nočejo več poznati svojih rediteljev ter jih zaničujejo cel6. Po Strosamajerjevih besedah pa človek, ki zaničuje svoj rod, ni vreden, da živi. Te slike so bile prav primerne in govornik je prav storil, da je uporabil to priliko. Upajmo, da so te besede padle vsaj tu in tam na rodovitna tla. Po dovršenem vsporedu nastopala so pevska društva menjavno: .Kolo", ,Slov. pevsko društvo" in „Velesila". Ta društva so zapela nekatere pesmi tudi sknpno, n. pr. „Jadransko morje". Glasovi iz kakih 60 moških grl doneli so veličastno daleč tje po mestu. Zaključujem: moralni vspeh te veselice je bil velik, na čemer Čestitamo voditelju iz srca 1 Dostaviti še moram, da se je te veselice udeležilo nad 800 oseb, da je velika muožica prepevala narodne pesmi še pozno v noč in da sta nam prav dobro postregla gostilničarja, gg. Lukšič in Žornada. Druga veselica, katero nam je priredilo naše slovensko učiteljstvo s šolsko mla.ležjo v istem vrtu, vršila se je dne 11. julija ob 6. uri zvečer z obširnim vsporedom. (Zvršetek pride.) N%jxiovej6e vead* Atene 14. Kralj je izrazil carju Nikolaju zahvalo za inicijativo Rusije v pospešenje mirovnih pogajanj. London 14. „Times" poročajo iz Aten, da je prišlo pri Kandiji do resnega spopada mej angleškimi četaaai in Bašibo/uki. V tem boju je padlo 16 mož na angleški strani, a Bašibozuki so imeli veliko število mrtvih. Dalje sp poroča fatemn listu, da so admirali poslali pet vojnih ladij pred Kan' dijo, da uduše gibanje ondotnih Mohamedaucev. Tp{(ovlnp.ke brzojavke In v tati. Budimpeiia. Pfc.iuica zajeten 8.78 8 79 Pšenica za juli —*— do —.— Ovca za jfaen —- .—. _ ■■•. jeHen 6.89 6.91. Koruza zi juli 18«?, 4 07' 410 Phomra nova od 78 kil. f. 9.40—9.45 od 79 kilo. 945 9 60 uu 80 kil f. 9.55—9 60., od 81. kil. i". 9-60 9 65 , M «2 kil. for. --Jeinum • -.8'— pro«o 5-65- - 6"15. Pšenica: Srednje ponudbe, priniunkuje povpraševanja mlini rezervirani, Vreme : dež. Prodalo so jo le neznatne množime po mirnih cenah. , r&««>. IS eratmiraui sladkor for. 11.35'/, do - . Novi po f. 11.65. Bftvre. Kuva Santo« good avora^o zn juli 43.50 ia november 46.50 mirno. EaKl'iarg. SantOi avnrmp z- september 36.50, za december 37 50 ?.a marc 38.25. za maj 38.50 14e. Julija T. včertn danes Državai dolg v iianirin . . 102 15 102.05 „ v srebru , - . 102 25 .02.20 Avntrijtka renta v zlatu . . 123 30 1*23.30 ,, v kronah . . . 101.20 1G1.20 kreditne akciin .....367.75 368.25 T indon 10 L»'t. . . • • .119.50 119.60 Napoleoni.........9.53'/, 9.521/, i > m.arfc . . H.73 11.73 ICO itaU. lir ... . . 45.60 45.30 Zobobol olajšujejo zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta) katero so bilo odlikovano z Najvi&jim priznanjem Nj. c. in k. Vis prejasne goBpe prestolonaHlednico-udovo nadvojvodinje fcftiF Štefanije Steklenica velja 20 kr. NAZNANILO. Spodaj podpisani raznašalec lista „Edinost" k; ie zajeduo URAR priporoča se toplo p. n. ob-čiustvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani Friderik C o ] j a, vratar hiše št. 8 via Solitario Izvežbanega solicitatorja eventuelno p i s a r j a, ki ume tudi laški jezik, iščem za svojo odvetniško pisarno; mesečna plača 50—70 gld. Dr, Mat. Pretner odvetnik v Trstu, (Corso) Piazza S. Giacomo št. I. Svečar v I l/OPA^ Solkanska cesta Gorici J- IVUfMU »t. 9. priporoča velečastitemu svečenstvu, cerkvenim upravam, ter slavnemu občinstvu pristne Voščene sveče kilogram po 2 gld. 45 nč Ha so ono sv 6c, koje nosijo protokolirano tvornično znam* ko, nepokvarjene, jamčim Be svoto 1000 kron. Sveče slabeje vrste za pogrebe in postransko raa-svetljavo cerkva dobivajo Be po jako nizkih cenah. Prodajem tudi tamijan za cerkve: Lacrima najtineji ....... klgr. po gld. 1.20 „ običajni....... „ „ „ 1.— Oran i s............ w „ „ —,60 Blago pošilja Be na vbo strani avstro-ogerske monarhijo poštnine prosto. Riunione Adriatica di Sicurta 24-2 v Trstu. Zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in na morju, proti toči, na živenjo v vsili kombinacijah. Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1892 Glavnica društva Premijna reserva zavarovanja na življenje Premijna reserva zavarovanja proti ognju Premijna resorva zavarovanja blaga pri prevažanju Reserva na razpolaganje Reserva zavarovanja proti pre- minjanju kurzov, bilanca (A) Reserva zavarovanja proti pro- minjanju kurzov,bilanca (B) Rezerva specijalnih dobičkov zavarovanja na življonje „ 500.000'— Občna reserva dobičkov „ 1,187.164.86 Urad ravnateljstva : Via Valdirivo fkr. 2 (v lastnej hiš). gld. 4,000.000-— „ 13,326 346-98 1,632.248-22 49.465.07 500.000'- „ 333.822.42 243.331 83 C. FJJLIJi.Jv&Jt, Kr. m avstr. MilR w?M m trgovino in obrt v Trstu. Novci tr vplafcfia. V vr?dn. papirjih na V rtApnlourtih na 4-dnovjji odkaz 9'/, ilO-dnevm odkaz 2u/ft 8- * 2 V* li-mesaČm £'/<%> 30- , 3«/„ B- _ „ „ Za pisma, katura no morajo izplačati v sedanjih bankovcih avtr. volj,, stopijo novu obrestne takso v krepost z dnem 5. febrara, 9. f<;brara in odnosno 2. marča t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni odti ti. V vredn, papirjih 2°/o na vsako svoto. V aapoieonih brez obresti. Nakaznice Dunaj, Prago, Pošto, Brno, Lvov, Tropavo Reko kakor za Zagreb, Arad, Biclitz, Gablonz, Gradec, Sibinj. Inomost, Celovoo, Ljubljana, Line, Olomuo, Reiohenborg, Satiz in Solnograrl, - b r e z troSkov Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku \°/00 provizije, nkaso vseh vrst pod najumostnejfiimi pogoji. P r e <1 u j m i. na lamčevne listine pogoji po doH\>voiu, Kredi na dokumente v Londonu Pariao, Fioro-linu ali v drugih mostih — provizija po jako umostnili pogojih. Kreditna plcma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Sprejemajo ao v pohrano vrednostni papirji, slat ali srebrni denar, inozemski baukovoi itd po pogodbi. Uafiu blagajna izplačuje nakaznic* nar,vi..ie banko italijanske v italijanskih frankih, alt papo dnevnom cursu. Trst, 2. febrara 1896. ZELEZNIŠKI VOZNI RED. Državna železnica. (Postaja pri sr. Andrejo) Od dni 1. maja 1897. ODHOD: 6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Bcljalt. 8.30 „ v Herpelje, Rovinj, P ulj. 4 40 popol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.30 „ v brzovUk v Puli, Divačo, Beljak na Dunaj Lokalni vlak ob praznikih 2.15 popol. v Divačo. DOHOD: 8.05 predp. iz Ljubljano, Divače. 9.45 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz H"rrelj, Ljubljane, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Rovinja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzo vi ak iz Pulja, Rovinja, Lokalni vlak ob praznikih: 8.35 porol iz. Divače. Lastnik booBorcii lista »Edinoaf*. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.