764
slednjič urednik. Njegove humoreske so mu pridobile svetovno ime, in 1. 1884 je ustanovil veliko založništvo Webster & Co., ki je pa propadlo in pripravilo Mark Twaina — to je njegovo pisateljsko ime - ob vse premoženje in marsikaterega upnika tudi. A ni izgubil vsled tega svojega humorja. Šel je na pot in po svetu čitA ljudem svoje humoreske, s čimer si je zopet prislužil toliko, da je plačal celo svoje dolgove. Njegovo življenje je polno najrazličnejših dogodeb in nezgod — pa njegov zlati humor mu je pomogel, da je zdaj dočakal vendar svojo sedemsedetletnico.
Kraljevi grad v Budimpešti (str. 768.) nas spominja čudnih razmer na Ogrskem, kjer so stopili v tako ostro nasprotje proti Avstriji in skupnemu vladarju, da moremo govoriti že o pravi vstaji. Davkov ne plačujejo, vojaških novincev ne dajejo in zahtevajo popolno ločitev od Avstrije. Kdaj bo kralj Franc Jožef I. prišel v svoj grad — v pomirjeno Ogrsko?
Proti Turku so začele velevlasti „demonstrirati". Demonstracije so postale dandanes čisto navadne. Kdor hoče kaj doseči, začne groziti. Zdi se, da so se od delavskih množic tudi države naučile tega načina. Turški sultan neče izvesti reform v korist krščanskemu prebivalstvu. Ker vse besede niso nič izdale, so se velevlasti domenile, da pošlje vsaka po dve ladji na Turško „demonstrirat", to se pravi sultanu grozit, da bi mu utegnile te vojne ladje postati neprijetne, če se ne vda. To medna rodno brodovje stoji pod poveljstvom avstrijskega admirala Ripperja in je že zasedlo otok Mitilene. Avstrijsko vojno ladjo „Sv. Jurij", ki je na čelu mednarodnemu brodovju, vidijo naši čitatelji zgoraj na sliki.
3§Q
Slovenska drama.
»Dramatično društvo" nam je letos v kratkem času sezone podalo že dokaj novitet, ki so se za naše razmere tudi dostojno uprizorile. Iste hvale pa ne moremo izreči »Dramatičnemu društvu" glede popoldanskih preds"tav. Letos se uprizori vsako nedeljo popoldne, ki pripade slovenskemu »Dramatičnem društvu", takozvana ljudska predstava ob znižanih cenah. Že imeni »ljudska predstava" in »znižane cene" nam svedočita, da so te igre namenjene delavcu, rokodelcu in drugim slojem, ki nimajo med tednom časa, da vidijo za nizko ceno enkrat slovensko gledišče odznotraj. Misel sama je vse hvale vredna, a kakor navadno, tako tudi tukaj mislijo gospodje, da so na pravi poti, če se ravnajo po geslu: Namen posvečuje sredstvo.
Gledišče mora vplivati na gledavca blažilno in vzgojevalno. Delavec, ki ves teden trdo dela, ki spi v zatohli sobici,  bolj  podobni  beznici  kot pa člo-
veškemu stanovanju, in ki mora s trdo prisluženimi krajcarji preživljati mnogoštevilno rodbino, gre v nedeljo popoldne v gledišče in tam vidi žalibog vse drugo prej nego umetnost. Obnašanje, ki ne bi delalo nečast klovnom v cirkuzih, gotovo neizobra-žcncem ugaja, tega ne tajimo, kajti čimbolj um-ljivo in groteskno se kaka stvar uprizori neizobraženo!, tembolj mu ugaja, in ploskanja v nedeljo popoldne ni ne konca ne kraja.
Vprašati se pa moramo, jeli sodba neizobraženega okusa tudi pravilna? Gotovo ne! Mesto, da bi ljudje, ki hodijo v nedeljo popoldne v hram slovenske Talije, videli dostojno igranje in spoznali tako — seveda polagoma in počasi —, kaj je lepo in kaj ne, pa gledajo tu preobrate in karikature igravcev,  ki  niso   samo   sirove,  ampak  ki bijejo  v
AVSTRIJSKA BOJNA LADJA „SV. JURIJ".
765
obraz celo dostojnemu diletanlizmu. Kajti če bi si hotel diletant pomagati na tako sirov način do uspeha, še njemu tega ne bi odpustili; kaj pa naj rečemo igravcu, ki hoče biti prištet umetnikom, pa se vede na odru tako, kot bi hodil v pozni ponočni uri iz gostilne!
Pa tudi damam bi se dalo kaj nasvetovati. Morda bi pri popoldanskih predstavah, če bi se igralo fino in taktno, izpočetka izostal aplavz, a igravci naj pomislijo, da je gledišču namen, vzgojevati ljudstvo; če bi to svojo visoko nalogo umevali in uvaževali, bi prišli do spoznanja, da morajo svoje hlastanje po efektu podrediti višjim ciljem. Od ženija do norca je le en korak, in tako tudi od umetnega igranja pa do karikature. Če si pa ti dve nasprotji stojita tako blizu, je treba tem več pazljivosti, da ne zaideš v slednje.
»Sine ira et studio" smo napisali te vrste. Imenovali tudi nismo nobenega imena; mislimo, da pri
26. oktobra smo doživeli premiero Ernst Gett-kejeve in Viktor Leonove štiridejanske burke detektiv iz zavarovalnice zakonske zvestobe ,Lu cifer'". Burka je spisana za dunajsko občinstvo Rajmundovega gledišča, in s tem smo povedali menda dovolj. Tendence naperjene proti temu ali onemu nedostatku v življenju bi zaman iskali v igri. Če bi hoteli že na vsak način izluščiti jedro burke, bi ga našli v stavku: „Zvita glava pride povsod do cilja"; bodi ta cilj lep ali nelep. Precej situacijskega humorja je v igri; dovtipi niso vedno najboljši, vendar niso preveč dunajski. Na nekaj pa moram opozoriti: da se morajo nemški „šlagerji" zaviti v slovensko obleko, da imajo isto veljavo kot v tujem jeziku. Naj se raje mesto ne-prevedljivih nemških šal vstavijo slovenske, katerih imamo hvala Bogu dosti in prav dobrih. »Detektiv" se je igral pri nas v celoti — izvzemši Rozine (g. Danilove, ki je svojo karikaturo sila pretiravala —
ZADNJI IZBRUH VEZUVA IN OBSERVATORIJ POD VRHOM.
pametnih ljudeh izda beseda. Po našem mnenju pri tem ne zadene krivda dramatičnega odbora, kajti ta ne more zato, če mu razni igravci v svoji razposajenosti skačejo čez ojnice; a kljub temu bo moral dramatični odbor poseči vmes z grda, če bodo hoteli zanesti na ljubljansko gledišče običaje predmestnih „šmir". Zakaj pa najdemo še igravcev, ki tudi v nedeljo popoldne dostojno igrajo? Ker imajo este-tičen čut; za druge pa naj skrbi faktor, ki je postavljen za to. Če se te razmere ne bodo zboljšale, jih bodemo bičali še bolj brezobzirno, kajti čas je že, da pride inteligenca do spoznanja, da »za delavca tudi ni vse dobro."
dobro in kot zahteva burka, temperamentno. Občinstvo se je smejalo, dramatični odbor je imel tri dobre dni, — saj vse predstave itak ne morejo biti za resno razpoložene ljubitelje umetnosti; stalne fraze »fej te zlodij", »garnirano meso", »hotel pri oblečenem geniju" bi se lahko nadomestile z drugimi res humorističnimi poentami; če so se pa obdržali v igri taki izrazi, nam priča to le o okusu ne samo vodilnih krogov, ampak tudi glediškega občinstva -ljubljanskega, ki ljubi najbolj burkaste igre a la »Detektiv".
»Detektiva" so ponavljali 7. novembra in 22. novembra popoldne.
766
2. novembra smo doživeli kar tri premiere. Igrala se je Oskar Wildejeva „Salome", Nušicev »Knez sembrijski" in Hummelnova „Mara".
Ko so lansko leto uprizorili v berolinskem Novem gledišču „SaIomo", je nastal velikanski vrišč po vseh interesiranih krogih. „ Salome" je bibljska drama, ki obdeluje znani svetopisemski motiv, ko Herod ustrezajoč želji Salome da usmrtiti sv. Janeza.
Naravno je, da je moral pisatelj, če je hotel to snov spraviti na oder, uporabiti vso psihološko fi-neso, da je motiviral, in sicer verjetno motiviral, korak Heroda, ki mu je Jokaan tako ljub, da ne pusti niti slabo govoriti o njem; sicer ga ima zaprtega pod zemljo, a čisla in ceni ga nad vse. Da je slednjič privolil v obglavljenje, je motivirano v drami tako, da je postavil pisatelj ljubezen nasproti ljubezni. Nekako vzvišena, nadzemska ljubezen Herodova do Jokaana se mora umakniti strastni, nenaravni ljubezni do hčere njegove žene. Da pa je bilo to mogoče, je moral postati Herod na pol blazen, in to njegovo blaznost je Wilde motiviral jako dobro; omahljivost, nezadovoljnost z ženo, nestalni Herodov značaj, pijača, strast v slehernem oziru, divja seksualnost, na eni strani strah pred krvjo, na drugi krvoločnost, vse to je orisano v Herodovem značaju res mojstrsko, spojeno je v celoto, ki nas slednjič privede do sklepa, da Herod na pol blazen in vrhu tega še zastrupljen od alkohola, žrtvuje strastni ljubezni do Salome svojo ljubezen do Jokaana.
Značaj Salome same je, rekel bi, prenapet, nenavaden in zato neverjeten. Priznati se pa mora, da se je Wilde tudi tu potrudil, da stori vse, kar je bilo v njegovi moči; učinkoval je pisatelj s tako rafiniranimi sredstvi, kot jih ženska — ludi orientalka — ne pozna; in dasi nas tudi Salome v marsičem spominja značaja Herodovega, si vendarle ne moremo lahko misliti, kako naj se izpremeni strastna ljubezen Salome do Janeza hipoma v najgotkejšo željo po njegovi krvi. Ta skok iz ekstrema v ekstrem je sicer kolikor mogoče dobro, da, rafiniiano motiviran,   a vendarle se mu pozna,   da je smrtni skok.
Heroda je igral g. Dragutinovič res ženialno, ni nas pa zadovoljila g. Kreisova, kajti prekosil jo je gosp. Dragutinovič, dasi bi morala ona kot nosi-teljica glavne vloge ostati v središču cele igre. Samo še nekaj I Če se mora že izvajati pri tej igri ples, ki je proračunjen na vzbujanje ne ravno estetskih čustev, kar sicer zahtevata Herodov značaj in orientalski milje in kolorit cele igre, naj bi se plesal tu-neški »Bauchtanz" vsaj toliko dostojno in korektno, kolikor se more to od Ljubljane zahtevati.
Isti večer se je predstavljal zgodovinski prizor „K n e z sembrijski", ki ga je spisal srbsko B. G. Nušic in ki je izšel v »Ljubljanskem Zvonu" v slovenskem prevodu. „Knez sembrijski" je lepa zgodovinska slika, ki ima tendenčno misel, da mora
ceniti vsak rodoljub svojo domovino višje kot vse svoje premoženje in da mora dober gospodar žrtvovati vse za svoje podložnike. Igra je res pisana s srcem; vseskozi opažamo v nji idealne reflekse, in gledavec mora na koncu čutiti v srcu vzgoje-valno resnico, da je ljubezen do domovine eno najlepših čuvstev, ki jih more imeti človeško srce. Žal, da knez sembrijski, Ivan Kneževič, ni znal do dobra svoje vloge in je s tem igro pokopal. Ta enodejanka bi zaslužila, da jo uprizore večkrat, kajti tudi po našem mnenju so resnične besede Tolstega, ki je glede „Kneza sembrijskega" rekel, da je to najboljša jugoslovanska drama.
Ponavljali sta se »Salome" in „Knez sembrijski" pri praznem gledišču 4. novembra; seveda »Knez sembrijski" n i »Detektiv". . .
12. novembra se je pri nas prvič uprizoril Franc Adam Beverleinov »Mirozov". Ta drama je dosegla povsod največji uspeh, saj je tudi v resnici veliko boljša kot »Rosenmontag". Sedaj ko živimo v času organizacije, so na repertoarju stanovske drame, in ni čuda, če se je tudi Beverlein osmelil in podal stanovsko igro, ki je vzeta iz vojaškega življenja. Toda vse hvale vredno je, da pri »Mirozovu" ne najdemo onih znanih častniških fraz; tu je vse polno realnega življenja, vse resnično, kot bi doživeli sami, kar gledamo tukaj na odru. Dasi je »Mirozov" Beverleinov prvenec, je ž njim pokazal vso moč svojega duha. »Mirozov" je ena izmed onih maloštevilnih dram, ki ne izključujejo popolnoma humorja, ampak vežejo resnost s šalo v umetniško celoto.
Precejšnji kos socializma tiči v tej drami sub-ordinacije; tu si stojita v nasprotju podčastnik, ponos celega polka, ki je že osivel v službi, in pa mlad častnik, ki sme nositi zlati portepe. Vse krivice, ki jih stori častnik, naj mirno potrpi njegov podložnik, kajti ta ne sme nositi zlatega portepeja. In ako mu uniči njegov predstojnik življenje, ga ne sme niti prositi usmiljenja, kajti beseda njegova zveni na uho kakor komando. Ko zapelje poročnik pl. Laufen sergeantovo nevesto, tedaj mu ne dovoli, da bi prosil usmiljenja za dekle, ki ga ljubi; s sabljo ga zamahne po glavi in tako baje s krvjo opere častnik svojo krivdo, toda ne na sebi, ampak na onem, ki je prosil pravice.
Med to dejanje je zapleteno podčastniško osobje, kateremu se pridružijo tudi častniki. Vsi ti značaji so risani krepkeje in markantneje, nego bi pričakovali od početnika. Queiss je mož, ki ga je enkrat ženska varala tako hudo, da ji tega ne more nikdar več odpustiti in postane misogin, ki vidi vse črno tam, kjer so ženske; ljubši so mu konji kot ljudje, in zato sočuvstvuje z živaljo, ki jo ljubi nad vse, ter pravi: »Pusti ženske, pojdi tja v konjski hlev, primi prvega konja za smrček, in videl boš, da je konjski smrček tisočkrat bolj vdan in bolj mehak kot pa ženska roka." Dobro je zadet milje, v katerem se
767
vrši dejanje. Vojaška trompeta nam zveni na uho, pri vojnem sodišču pa, kjer je vse po vojaško, prinese prostak Mihalek humor v sodno dvorano. V ljudsko življenje se steka vojaško življenje, med vojaško disciplino pa pride „civilni" svet.
Vrhunec drame je tretje dejanje: vojno sodišče sodi Helbiga, ker se je uprl častniku. Vidimo dogodke, ki so nam že vsi znani, a jako mojstrsko nam jih je predočil v drugič pisatelj, tako da niti ne zapazimo, da gledamo isto stvar drugič; kajti sredotočje celega dejanja je poročnik pl. Laufen, ki hoče po krivem priseči, da bi s tem spravil sebe iz zadrege. In da ni prišla Klarica in s svojo odkritosrčnostjo spravila resnice na dan Bogve, kaj bi se zgodilo s Helbigom. Značaji so izvzemši pl. Laufena dosledno risani, dejanje je nabavno in se povzpne večkrat do   dramatičnega viška;   nikjer ne  najdemo
Mark Twain.
hlastanja po efektu, le v zadnjem dejanju prevladuje teatralika, in kakor povsod v enakih slučajih, tako najdemo tudi tu njene hibe. Oče zapeljane Klarice sam ne ve, naj li usmrti samega sebe ali zapeljivca svoje hčere ali lastno hčerko; ko že drži pol ure revolver v rokah, tedaj se šele odloči slučajno za Klarico in jo ustreli kot žrtev častniške »časti".
»Mirozov" je našel pri reprizi 14. novembra prazno gledišče. Igralo se je vobče dobro, le vojaških kretenj nismo zapazili. Gosp. Dragutinovič (Queiss) je bil naravnost impozanten.
Res da je »Mirozov" tendenčen proti častnikom, vendar pa ima Goldmann prav, če piše v knjižici „Aus dem dramatischen Irrgarten" (str. 72.): »Der Verstand des Autors hat offenbar eingegriffen, wo sein Gefiihl ihn in die Gefahr brachte, ungerecht zu \verden". Častniki so pa bojkotirali to dramo.
Vjcnccsiav Novak, f
20. septembra je umrl v Zagrebu velezaslužni pisatelj Vjenceslav Novak. Rodil se je leta 1859. v Senju, kjer je dovršil ljudsko šolo in dva razreda tamošnje gimnazije, v Gospiču pa je dovršil nižjo realko. Odtod je šel v Zagreb v preparandijo, kjer je dokončal nauke 1 1884. Še tistega leta je postal učitelj v svojem rojstnem mestu. Ker je imel poseben dar za glasbo, ga je vlada poslala na praški konser-vatorij. Tukaj se je izobrazil v treh letih za učitelja glasbe ter bil nameščen na učiteljišču v Zagrebu. Pokojni Novak se razen orgljanja ni bavil praktično z glasbo, marveč s teorijo in zgodovino njeno, a posebej še z estetiko glasbe, o kateri je poslušal predavanja na vseučilišču. L. 1892. je dobil naslov glavnega učitelja in profesorja učiteljske šole ter služil s pisateljem teh vrstic zajedno pet let. Bil je blag in ugoden drug ter pošten značaj. V marljivosti in izvrševanju učiteljskih dolžnosti ga je redko kdo nadkrilil. Ker njegovi učenci niso imeli potrebnih knjig o glasbi, se je lotil pisanja ter izdal razne šolske knjige: »Priprava u nauči o glazbenoj harmoniji", »Glazbena harmonija", »Pjevačka obuka u pučkoj školi", „Starocrkvene hrvatske popievke" in »Uputa u orguljanje". S profesorjem Klaicem je urejeval skoz eno leto glasbeni list »Gusle", sam pa tudi eno leto »Glazbu".
Posebne zasluge pa si je stekel pokojni Novak v lepi književnosti. Prva Novakova pripovest je bila tiskana, ko je bil še učiteljiščnik, v listu » Hrvatska Vila" 1. 1881. V »Vienac" je začel pisati I. 1882. Odtlej je izšlo vsako leto v »Viencu" po več njegovih pripovesti. »Matica Hrvatska" mu je prevzela prvo pripovest »Pavao Šegota" leta 1888. V »Matici Hrvatski" so izšla sledeča njegova dela: »Podgorske pripovesti", „Pod Nehajem", »Podgorka", »Nikola Baretič", »Dvije pripoviesti", »Posliednji Stipančič", »Dva svieta" in letos izide kot posmrtno njegovo delo »Zapreke", v katerem je opisal boj malih ljudi v življenju; saj se je med nje prišteval tudi sam, kajti boril se je celo svoje življenje, posebno še zadnja leta, ko ga je mučila huda sušica. Ali pri vsem tem je vztrajno delal. Razen že omenjenih del nam je omeniti še spisov v „Viencu". Med pesmimi so poznate: »Lavoslavu Vukeliču", »Majci", »Tako mora biti", »Razstanak Jugborge s Frijthjofom", prevod iz Tegnera. Od pripovesti so tiskane v »Viencu" : »Baba Marka", »Poštenjak", »Putem", »Berba*, »Majka", »Posestrima", ,;Seoska ljepotica", »Fiška-lova izpovjed", »Sirote", »Za sto godina ni kosti ni mesa", »Babino zlato", »Starac Luka", »Pobratim Mirko", »Simulant Tanasija", »U prosjačkoj kuči", J^a uskrs", »Jagica, »Ružica, »Šalamun, »Naš Ivica", »Podgorska latrijašica", »Po smrti", »Pripoviest bez nadpisa", »Spomen", »Vilara", »Svetac svoga naroda", »Prva plača", »Socijal demokrata", »Nenasit-