fttev. 72 TRST, nedeljo 13. marca 1910. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA tuđ ob nedeljah In praznikih ib 5., «b ponedeljkih ah 9. zjutraj. FeoamiČne Ste t. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tob&kamah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Sflni, Dornbergu itd. Zastarele Ste*, po 5 nrč, (10 stot.). 04LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti l kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. mm, ©smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nad&ljna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". = Plačljivo In utofljiva v Trstu. ===== Glasilo političnega društva „Edinost4' za Primorsko. V edinosti je moč l za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■aroealaa aa nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" stane: za •ele lito Kron 5*SO, m pol loto Kron a-OO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma •• m sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Glorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■■- Giorgio Galatti štev. 18. ===== Poštno.hranllnKnl račun It 841*652. TELEF0F1 It 11-57. Slovenke! s Slovenci! Vabim Vas na SHOD ki ga sklicujem danes 13. sušca 1910 ob 10. uri dopoludne v ljubljanski mestni dom. Izpričajo naj govorniki iz Primoija, Štajerske in Koroške, kaj in koliko je udejstvila za obmejne Slovence družba sv. Cirila in Metoda! Zavedni Slovenci in Slovenke, Vi pa prihitite, da v mogočnem številu manifestujete za našo družbo v tre-notku, ko je narodna nevarnost za našo deco največja in v trenotku, ko se kaže najnevarnejši sovražnik — lastni brat! V LJUBLJANI, 7. sušca 1910. Luka Svetec m. p. sklicatelj. Škofa Nagla slovo. (Malo odgovora njemu in pouka — nam.) On je torej vzel slovo ! On je šel in gre visoko gori kardinalstvu nasproti! Vre-sničiti se ima torej tisto, kar se je napovedovalo že brž ob njegovem prihodu v Trst. Potemtakem mu pač ne bo pretežko pri srcu, ko nam pošilja v svojem pastirskem pismu zadnje opomine in zadnje blagoslove. Za le-te, lepa hvala, o onih pa smemo menda, ne da bi grešili proti katoliški disciplini in potrebni pokorščini, tudi izreči svojo sodbo. Kako bi ravno mi ne imeli te pravice, ko se briga za odločne škofove ukrepe o slovanskem obrednem jeziku ves — Izrael!! Da, dobesedno! Od malega „Piccola" v Trstu do veleliberalne „Neue Freie Presse" na Dunaju je te dni vse poročalo o škofu Naglu in njegovih ostrih pastirskih besedah, ki seveda, če tudi govorjene v slovo, ne izdajajo preveč očetovske ljubezni do nas Slovanov. Da so ti vkrepi vsem omenjenim našim „prijateljem" izredno po volji, o tem pač nihče ne bo dvomil. In da se to vprašanje na dolgo in široko pre-tresuje v političnih časopisih, da omenjene vkrepe vsi naši narodni nasprotniki, bodisi Italijani, bodisi Nemci, enoglasno in s prepričanjem hvalijo, to seveda kaj čudno potrjuje Naglovo pastirsko zagotovilo, da „s temi rečmi (namreč z obrednim jezikom) nima politika in narodno vprašanje — nič opraviti" (stran 4). In še nekaj je, kar nas naravnost sili, da tudi mi premišljujemo o zgodovinski važnosti omenjenih odredeb, ki so nam očividno v veliko narodno škodo. To je neko čudno naključje, da se hoče od raznih strani ob enem rešiti pereče vprašanje, da se hoče naenkrat in korenito rešiti vse ve- PODLISTEK. Lastna ovira... Zgodba iz igralskega življenja. — Po Maks Bernu VALO BRATINA. Nisem si mogel raztolmačiti, zakaj so tako vplivale moje besede na Tilko... Ali naj bi moje navdušenje za neznano in zato nedosežno bitje vzbujalo v njej ljubosumnost ? Ne, ne, nemožno! Kako gizdavo in nespametno, misliti kaj tacega! Mari ni bila napram meni popolnoma malomarna? Mari jej nisem bil čisto vseeno ? L. Zagrabilo me je nekaj čudnega... in v tem nenavadnem razpoloženju sem povzel zopet besedo, da bi prišel na jasno. — Tilka, sem dejal, kajneda, povejte, vi se me kar bojite?! — Vi me imate za blaznega, ker mi manjka moči, da bi udušil v sebi hrepenenje po čisti visoki ljubezni... Ne, ne vsled tega, morda samo zato, ker obožujem fantom! — Bili so napolblazni ljudje, ki so ljubili kako Rafaelovo Madono, kako marmorno Venero, — zakaj bi ne mogel mene obvladati mogočni čar bitja,^ ki živi v resnici, dasi se ne pokazuje in*se"ne pušča spoznati ? liko, preko tisoč let staro vprašanje o slovanski liturgiji in seveda v smislu, ki ga je zasledoval Rim že od prvih početkov. Na pragu Italije, skoro navzoči papeškemu Rimli se ne sme več trpeti ta madež, ki kazi najidealnejši centralizem rimskolatinske cerkve. Zato pa se postopa z enako ener-žijo proti istrskim slovanskim občinam, kakor proti Dalmatincem, oziroma, in to je v primeri z Naglovim povišanjem posebno poučno, z njihovim višjim cerkvenim knezom, z nadškofom Dvornikom, ki so mu poslali radi njegovega odpornega vedenja v vprašanju slovanskega bogoslužnega jezika iz Rima jezuitskega inkvizitorja ; ta je seveda storil svojo strogo dolžnost in predlagal, da se krivec pošlje v pokoj „radi slabega zdravja*. Seveda ve ves široki svet in piše tudi vse odkrito in s pohvalo o pravem pomenu in namenu tega strogega koraka. Ker pa presojajo naši nasprotniki te čine s političnega in narodnega stališča, bi bilo pač znamenje velike kratkovidnosti, če bi mi tega vprašanja ne presojali z istih stal. Kdor pa trdi drugače, kdor grozi našemu razumu s stvarmi, ki so vzete iz sveta čustvenosti, temu seveda ni prav, da se mi Jugoslovani, ki se nas pred vsem tičejo omenjene cerkveno-politične odredbe, zavemo prave važnosti in dalekosežnosti vkrepov, ki so očividno naperjeni proti našim starodavnim pravicam. Tudi naša moralna in narodna zavest nas sili k temu, kajti kdor ima kaj in se mu to jemlje, pa svojine ne brani, ta ni, da bi smel pozneje kdaj terjati novih pravic, ki mu gredo, pa se mu kratijo. Vem sicer, da se bo to stališče pobijalo z raznimi, od različnih strani znešenimi razlogi, ali za pravičnost naše stvari govori naše posestno stanje, več kot tisočletna zgodovina in pa — jasni izreki rimskih papežev. Ne bom torej govoril o podrobnostih, kje in kako je raba slovanskega obrednega jezika opravičena, kje se je ta jezik rabil v posameznih cerkvah, župnijah in škofijah, ampak hočem v preglednih potezah podati nekatera zgodovinska dejstva, ki jasno govore za pravico braniteljev slovanskega li-turgičnega jezika in proti njegovim napado-valcem, ne da bi nas vstrašil ugovor, da zahteva odstranitev naše stare narodne pravice v cerkvi krščanska disciplina in pokorščina. S tem seveda nočemo v dvajsetem stoletju vzbujati križarskega razpoloženja med našim ljudstvom, marveč hočemo le poučiti to ljudstvo, da samo sodi besede in dejanja odločujočih činiteljev sedaj in nekdaj, da spozna naše čitateljstvo, kako so nas pritiskali že od nekdaj, kadar so se čutili močne, in kako so nam nudili roko sprave, kadar so rabili našo pomoč. Ko sta dobila solunska brata Konstantin in Metod povabilo od velikomoravskega kneza Rostislava, da bi prišla njegovemu ljudstvu oznanjat Kristov uk, in sicer — to je imenovani vladar izrecno zahteval — v slovanskem jeziku, je grški mnih Konstantin, ki je imel vsestransko, zlasti pa tudi temeljito jezikovno izobrazbo, vprašal poslance, Če imajo Slovani knjige v svojem jeziku. Ko je zvedel, da ne, je brž sestavil slovansko pismo in začel prevajati svete knjige na slovanski jezik. Gotovo se je bil kot misijonar pri Kozarih prepričal, da ni vspešnega verskega pouka brez knjig, seveda v jeziku naroda, ki ga učim. To je bilo Grku samo ob sebi umljivo, saj ga je pa tudi bližni vzhod, ki je kazal nekoliko narodov z narodnimi liturgijami, v tem pre- pričanju potrjeval. Solunska brata pa sta znala z mladih nog slovanski, dasi sta bila po rodu Grka, kajti solunska okolica je bila tedaj še vsa slovanska, a grški meščani so znali dobro slovanski jezik. Torej je bilo tam prilično tako kakor v Trstu in okolici pred desetletji. Baš radi tega, ker sta prinesla Konstantin in Metod tudi slovanskih knjig, sta bila na Moravskem posebno slovesno vsprejeta. Sprva se sicer nihče ni zmenil za to, da učita slovanski narod v slovanskem jeziku in da mu opravljata v tem jeziku tudi službo božju. Tudi bi se tedaj nihče ne bil upal ugovarjati, saj je bil sam knez njun najboljši zaščitnik. On je bil namreč poklical iz daljnega Carigrada učitelje, zmožne slovanskega jezika, ravno iz političnih in narodnih nagibov. V težkih bojih je bil namreč priboril svoji deželi politično neodvisnost; kot bistroumen vladar pa je brž spoznal, da treba dati narodu tudi izobrazbe, in sicer izobrazbe na narodni podlagi. Nositelji izobrazbe pa so bili tedaj večinoma duhovni. Zato pa so bili njemu, ki je vodil tako čisto slovansko politiko, neprikladni dosedanji veroučitelji, prihajajoči iz Nemcev in le za silo lomeči narodni jezik; vrhu tega so le-ti obhajali mašo v — latinskem jeziku. Njegovemu slovanskemu j razumevanju se je zdelo oboje — nepri-{merno. V času političnih homatij pa bi bili i ti tujci preveč nezanesljivi podaniki, tem : nevarnejši pa, ker bi imeli kot posredniki i narodne vzgoje ljudstvo duševno v svoji oblasti. Torej se je obrnil Rostislav do dru-j gega središča tedanje krščanske omike, do I Carigrada, ker je upal, da dobi tam uči-| teljev svojemu narodu, ki bi bili politično ; brez nevarnosti, jezikovno pa vseskozi pri-I kladnejši. Imel je srečo; dobil je dva na-I ravnost vzorna verovestnika, ki sta takoj j ob začetku pokazala, kaj znata. Saj pa tudi nista bila več novinca v misijonskem delovanju. (Pride še.) Poraz Bienerthove vlade. : .V petkovi številki smo priobčili med brzojavnimi vestmi, daje bil v četrtkovi seji državnega zbora sprejet s 196 proti 187 glasovom predlog posl. Seitza, da se po-1 stavi prvo čitanje kreditnih operaciji kot I zadnja točka na dnevni red. Korespondenčni I biro nam je sporočil to v čisto nedolžni j obliki, kakor da bi se šlo za kako malenkost. V resnici pa se gre tu za ponoven in sicer zelo občuten poraz Bienerthove vlade. Predsednik je hotel staviti na dnevni red prihodnje seje kot drugo točko prvo čitanje vladne predloge o najetju posojila v znesku 180 miljonov kron, katere potrebuje finančni minister za napolnitev državnih blagajin ki so bile radi aneksije Bosne in Hercegovine čisto izpraznjene. Vlada, oziroma finančni minister potrebuje to posojilo zelo nujno in bilo jej je mnogo na tem ležeče, da dobi potrebno dovoljenje zbornice še pred velikonočnimi počitnicami. Zato je hotel staviti predsednik v smislu želje vlade prvo čitanje te predloge kot drugo točko na dnevni red prihodnje seje. Temu so se uprli „Slovanska enota" in socialni demokratje. Imenom teh je predlagal posl. Seitz, da se stavi prvo čitanje vladne predloge o pooblastilu za najetje posojila kot zadnja točka dnevnega reda prihodnje seje. Ta predlog je podpiral imenom „Slov. Enote" posl. Svejk. Ta predlog je bil sprejet v poimenskem glasovanju s 196 proti - 187 glasovom. S tem je gotovo, da vlada potrebnega poobla- stila ne dobi pred velikonočnimi počitnicami. S tem glasovanjem je torej vlada doživela prvi poraz, ki bo imel za njo neugodne praktične posledice. Če je pa vlada doživela poraz, je dosegla seveda „Slovanska enota" istotak uspeh. Vsaka zguba na kontu vlade, gre v dobro Slovanski opoziciji. To glasovanje je pokazalo ponovno, da vlada nima v parlamentu stalne večine, na katero bi se mogla zanašati v vsakem slučaju. Vzemimo sicer, da je to le slučajen vladen poraz, ker je bilo radi Luegerjeve smrti odsotnih mnogo krščansko-socijalnih poslancev. Kljubu temu pa je omenjeno glasovanje ponovno dokazalo, da vlada — kakor že gori rečeno — nima nikake večine, na katero bi se mogla zanašati v slučaju. Bienerthu torej ne bo kazalo drugo, ko grizniti v kislo ja-buko velike rekonstrukcije, da pritegne na ta način tudi Slovane h večini, ali pa bo moral urediti svoje kovčege in dati slovo stolcu ministerskega predsedstva, katerega se oklepa tako krčevito. Nemci za pogojno sporazum-Ijenje s Slovani. Z Dunaja javljajo 11. t. m.: Pri današnji seji nemške nacionalne zveze, se je podrobno razpravljalo o politični situaciji. Eno-dušno je prišlo do izraza mnenje, da bi takozvana velika rekonstrukcija brez predhodnega rešenja vseh nemško-slovanskih prepornih vprašanj vodila le do ojačenja Slovanov in občutnega oškodovanja Nemcev v upravi. Delati treba torej na to, da pridejo vladne podloge o razdelitvi okrožij in o rabi jezika na Češkem čim preje v razpravo in se izročijo odseku, da se na ;ta način nastopi pot sporazumljenja. Tajna pogodba med Srbijo in Turčijo. „Berliner Tageblatt" javlja iz Carigrada da je bila sklenjena med kraljem Petrom in turško vlado tajna pogodba, oziroma da se približuje čas, ko se bo tako pogodbo sklenilo. Namen te pogodbe bi bil, da ohrani Srbija za slučaj vojne med Bol-| garijo in Turčijo popolno nevtraliteto. Zato bi dobila Srbija protiusluge z olajšavami v trgovskem oziru. Menda nit treba posebne bistroumnosti, da se pride do sodbe, da ta vest nima druzega namena, ko sejati nezaupanje med Srbijo in Bolgarijo. Ravno tako pa tudi ni težko uganiti, od kje izvira ta nova intriga. Ali se izvestni krogi še niso spametovali in prišli do uverjenja, da z intrigami ne pridobe nikdar za-se balkanskih Slovanov? Pri teh besedah je zaigral preko Til-kinega obraza nekak nasmeh, kakor odsev sanjave blaženosti. Čuvstvena toplota, ki je sijala sedaj iz njenih očij, me je navdala z zaupanjem, da sem nadaljeval. — Morda se vam bo zdela ta trditev gizdava, sem dejal, toda jaz mislim, da zamore tako popolnoma čistoduševno navdušenje, ki je podobno religijozni ekstazi, prihajati edinole iz svete nedolžnosti mladostne umetniške duše. — Vidite, Tilka, da sem študiral anormalnost svojega čuv-stvenega življenja. — In ste bržkone, — je pripomnila Tilka, ki je bila, kakor vse mlade deklice, duševno zrelejša od možkih iste dobe — posegli predaleč, ali pa ste precenjevali leno igro svoje fantazije. Nejasno, brez cilja tavajoče hrepenenje osameljeneg** srca je mnogokrat varljivo podobno ljubezni do gotovega bitja. Fascinujoče uplivanje vseh idealnejših ženskih postav se koncentrira na eno samo... in čar večnoženskega tudi na eno samo žensko bitje! — Jaz slutim, kaj hočete reči s tem! sem zaklical, in, kazajoč z roko na večerno zvezdnato nebo, sem dodal: Če bi tudi vse zvezde upi i vale na človeka, zvezda sreče je vendar lahko samo ena ! Tilkino uho je poslušalo moje besede, njeno temno oko pa je zrlo tja gori v nebesno modrino, ki se je razprostirala visoko nad nama. Zrak je bil čist in mehak. Zvezde so izgledale tako majhne in tako gosto natresene, da so se zdele v svoji obilici kakor ena sama. Razpoloženje noči je imelo soroden kolorit z nočjo, v kateri sem šel z ravno dobljenim mrtvaškim vencem črez roko ves zamišljen preko velikega, prostornega trga. Brezkončna kakor takrat — je bila tudi danes nebesna reka, široka, srebrna rimska cesta... Kakor praskatajoča iskra se je utrgala velika ognjena zvezda od firmamenta, in se razpršila v lepih li-, nijah skozi nočno tišino... — Tilka, morda je bila to moja zvezda — zvezda sreče? sem dejal in jo prijel za roko. Molčala je; potem pa je s tihim vzdihom odstopila iz dubline okna. V sobici je nastala globoka tišina, pretrgana samo za hip od nekakega tresočega šuma, kakor nastaja v potencirani meri ob potresu. To nenavadno šklepetanje šip, škudelic in okvirov je izviralo od rahlega tresljaja, ki ga je provzročila ponosna, pod oknom bežeča kočija. — Pozno je že postalo, — je pripom- •f Dr. Karol Lueger. Oporoka d.ra Luegerja. DUNAJ 11. Dr. Lueger je napravil dne 25. februarja 1909 tudi oporoko, v kateri je razpolagal s svojim premoženjem. V tej oporoki je imenoval dedinji svoji sestri Hildegardo in Rožo. Ako bi ena sester umrla, preide vse njeno premoženje na drugo sestro. Ako tudi ta umre, potem je želja zapustnika da se iz preostale zapuščine napravi ustanova dr. Karola Lue-gerja za obubožane obrtnike. Bolnišnica samostan v 5. okraju, ki je med županovo boleznijo dajala usmiljene sestre, dobi kakor legat 10.009 K. Bližnji prijatelji po- nila Tilka, ko sem se poslovil od nje. — Kako hitro mineva čas ! — Čas je podoben reki, sem odvrnil, ki je včasih popolnoma zamrznjena, potem pa se naenkrat led raztaja in zopet drvi tok šumeče naprej! — Izvedite svojo prispodobo še dalje — je zaklicala Tilka v tonu šaljivega očitka, — če že govorite v slikah. Popolnoma mirno ne stoji ne čas, ne reka pravzaprav nikoli — niti za trenotek. Kadar je smrtno-otrpnjena zima prevlekla reko črezinčrez z nepremično ledeno skorjo, tedaj se polega valovitev na površju; gibanje toka postaja nevidno samo za nas, globoko spodaj pod skrivajočo skorjo pa stremi še vedno naprej, brez počitka, brez miru proti večnemu morju, proti svoji pogubi. —---— Sedaj pa hočem, je dejal jubilar, ki je v jutranji zori opisoval mlademu umetniku odlomek iz lastnega živjenja — nekaj dni prekoračiti, nekaj zame nepozabnih dnij, ker so me duševno zbližali s Tilko; in hočem zopet nadaljevati zgodbo svojega prvega venca in svoje prve ljubezni.--S-- (Pride še.) Biran II. „EDINOST' St. 72. V Trstn, 13. marca 19 lo kojnika so v oporoki naprošeni, naj si vzamejo za spomin kako dragotino iz njegove zapuščine, — Intimni krogi župana cenijo vse njegovo premoženje na 100.000 do 120.000 K. Sodba pruskega lista o Luegerju. BEROLIN 11. „Morgenpost" piše smrti dr. Luegerja: Danes, ko izginja ta mož, mora priznati tudi nasprotnik, če hoče biti pravičen: Tu je umrl mož izredne veličine, nenavadnih zmožnosti, izredne osebnosti; in če ni bil tak, da bi se ga bili mogli veseliti vsi bolje in svobodnomisleči, vsi oni ki čutijo kot ljudje, to ni bila njegova krivda. Papež izrazil sožalje na smrti Luegerja. DUNAJ 11. Nuncij Granito di Belmonte se je zglasil danes v mestni hiši in naznanil, da je papež doznal z velikim obžalovanjem o smrti dr. Luegerja. Izjavil je tudi, da je od papeža pooblaščen, da se vdeleži v njegovem imenu pogreba. DUNAJ 12. Poslaniški svetnik Obern-dorf je izrazil podžupanu Hierhammeiju sožalje nemškega cesarja, ki je osebno poznal dr. Luegerja in ga vedel ceniti. Poslaniški svetnik je po nalogu nemškega cesarja položil ob krsti krasen venec z belim trakom, ki nosi nemško cesarsko krono in ime Viljem II. V ljudsko dvorano, kjer leži truplo župana Luegerja, prihajajo ogromne množice ljudstva. DUNAJ 12. Splošne avdijence pri cesarju, napovedane za pondeljek 14. t. m., se ne bodo vršile. DUNAJ 12. Deputacija 40 členov, obstoječa iz državnozborskega romunskega kluba, romunskega kluba narodnega odbora, ogrskih Romunov in akademičnega društva „Romania Juna" so položili ob krsto dr. Luegerja osem krasnih vencev s trakovi v romunskih barvah. Dnevne novice. Velika poneverjenja na Francoz-kem. Pri hišni preiskavi neke osebe, ki do-sedaj Še ni poznana po imenu, je bilo zaplenjenih 300 važnih spisov, ki se nanašajo na afero Duez. Srbsko-avstrijska trgovinska pogodba bo menda vendarle sklenjena. Kakor poročajo iz Belegagrada, prično s tozadevnimi pogajanji takoj po Veliki noči. Srbska vlada upa, da bo Avstrija stavila še pred pričet-kom pogajanj določne predloge. NemSki apetit na Trat. Krščansko-socijalni poslanci so vložili minoli petek v poslanski zbornici sledeči predlog: „Navtični oddelek državne trgovske akademije ima nalogo, pripravljati častnike za našo trgovsko mornarico. Ker je učni jezik na omenjeni akademiji italijanski in je popolno po-znje italijanščine pogoj za vsprejem, je mladeničem iz notranjih avstrijskih dežel v večini slučajev nemogoče si pridobiti potrebne pogoje za službo pri trg. mornarici ter se posvetiti mornariškemu častništvu. Radi tega se čuje od strani potujočega občinstva vedno splošneje in živahneje pritožbe, proti dejstvu, da častniki naparnikih, ki vozijo v Jadranskem morju, nemška vprašanja razumejo le slabo, ali pa sploh ne. Zato zahtevajo predlagatelji, da poskrbi naučno ministerstvo čimpreje za nemški oddelek na c. kr. navtični akademiji v Trstu«. Kdo ve, da konečno ne napravijo Italijani še kako tako kravjo kupčijo z Nemci, da privole v nemško navtično akademijo v Trstu ? To itak že znamo, da so slovenske šole nevarne italijanskemu značaju Trsta, a nemške — ne! KONCERT podružnice „Glasbene Matice4' v Trstu. Po pretežni večini zadošča tržaško prebivalstvo svojim umetniškim potrebam po raznih kinematografih, varijetejih, cirkusih itd. Mnogim ta slepilna nadomestila, ki puste praznoto v žepu, praznoto v srcu, v resnici tudi zadostujejo. Tudi večje, zlasti glasbene priredbe so največkrat le pre-frigrana Špekulacija na denarnice naivnih ljudij, dočim so pač redke prikazni glasbeni užitki, kakršnih enega nam je nudila včeraj naša podružnica „Glasbene Matice" s svojim prvim koncertom. Mislim, da ne pretiravam, če trdim smelo, da mi Slovenci v Trstu, daleč nadkriljujemo naše someščane bodisi katerekoli narodnosti v glasbenem stremljenju. Dočim si morajo drugi koncerte, pevce, gledališke družbe itd. naročati iz tujine, ustvarjamo, vzgajamo in izpopolnujemo jih mi sami iz krepkega in prožnega domačega blaga na domačih tleh in to delo, mislim nam ne gre slabo od rok. Slovenci Trsta in okolice smo si bili dolžni ustanoviti tu v sredini nekak kulturni center, kamor naj se zatekamo, iz katerega naj črpamo tudi za estetsko stran našega življenja prepo-trebnih umetniških migljajev in vspodbud. Uredili smo si gledališče z velikimi žrtvami ki se nam danes kaj bogato obrestujejo, Kralj Peter bo potoval v Petrograd . .Xi. . . , -. . preko Budimpešte, Beligrajska „Politika1* po- Pred pičlim pol letom pa je zavela po-v r * - druznica „Glasbene Matice" dasi roča, da izda predno odpotuje, na srbski w^uu>uf.ic , katera, narod proklamacijo, glasom katere preidejo!še skoro v POVOJ'h' ze ^ePko' zaSt1fVno ™ za dobo njegove odsotnosti vse vladarske sa™zavfstno ubira pot do trnjevih umet- pravice na prestolonaslednika Aleksandra. ; niSlun c«jey. . . . ™ x. . *♦ .... . . . Včerajšnji, sicer skromni, a volje polni , Praški antimilitarističm proces je i ^etek me je prepričal, da zbor in pevo-slednjič končal s tem da je kasacijsko so- Todja y redkem sp0razumu gotovo dose-disce na Dunaju poostrilo obsodbo praškega žetaJ zaželjeni vrh. Želi jima to vsak nese; kazenskega sodišča. Obsodilo je enajst ob- bičen in p0§ten človek dolžencev, ki so bili od prve inštanceopro-i . ... x . ščeni na tri mesece težke ječe. Glavnim ob-L £er Je tbl1 včerajšnjemu petju namen dolžencem je bila kazen štirih mesecev ile PetJe> umetnosti namen le umetnost, zato zvišana na dve leti. To je pač pretiranana v današnJl °ceni Pe &?vonl 5 stro t! J p ^ temveč tudi o „kako". Brez skrbi lahko u .... « v.,. ... . opustim od lokalnega patrijotizma suflirano Hrvatski ban Tomašič je bil pred- ^hlo kritiko dobrg Vedoč da resno stre-včerajšnjim od cesarja zaprisezen kakor tajni ^eče hvala n'e kvari aja ne razjari svetovalec. Pri tem svečanem činu sta bila ~ . , . . . . ~ navzoča grof Aehrental in vrhovni komornik , Pohvalno mi je omenjati vspored Do grof Gudenus. Po zapriseženju je bU ban koncertnih reform a la Hausegger itd. se o . ______• * m^nrlo na hnma vsprejet od cesarja v avdijenci. menda ne bomo mogli še tako hitro pov- Za obisk angleških parlamentarcev speti, #vendarH Pa Je lep vspeh, ako se v Petrogradu so končno vendarle odprav- *akor tu> S eda na enotnost vsporeda. - ljene vse teško če. Znano je, da so temu Razvf7n ei?e ?očke> vs.e slovansko! obisku najbolj nasprotovali ruski reakcio- x Vzgojeni smo vsi, saj to ni naša knvda, narci pod vodstvom Petruskievića. Angleški več ali manj v neslovanskem duhu. Cemu poslanci pridejo v Petrograd meseca maja, iščemo popolnosti m vzorov le v nemštvu?, in bodo od carja Nikolaja svečano vspre- 4Ma" 1,1 *ak Dvorak Cajkovsky Smetana! - tj J * r toliko, ali za nas Slovane še več, kot kak Ruski car v smrtni nevarnosti. Ko se 5e®ški simfonik ali operni skladatelj bodisi, je car Nikolaj te dni peljal na Nevski pro- še teSa ah onega imena? Bodimo ponosni spekt, bi bila njegova ekvipaža kmalu za- na nJe' spoštujejo, visoko cenijo jih drugi dela ob neki tramvajski voz, ki je pridrvel narodl> čemu . ne .bl J,.h0m,» čemu naJ i* naravnost proti caijevi kočiji. Kondukterju spoznavamo mi z a d n j i i se je v zadnjem trenotku posrečilo z zavoro v tak0 raznovrstnem vsporedu ni smelo ustaviti voz in je kočija zamogla uiti nevar- manjkati naše narodne pesmi. Le polo- nosti. Car je bil zelo razburjen. Policijski vičarski izobraženec s pokvarjenim okusom revirni inspektor je bil takoj odstavljen od zmiguje z rameni na njo. službe. Kondukter je bil obdarovan. Všeč mi edino ni „Zbor vaščanov iz Poslanske plače so uvedli na Norve- Prodane neveste-. Iztrgan iz organične škem. Poslanci bodo dobivali za vsako za- celote ne more na nobenem koncertnem sedanje 4000 kron plače in potno odškod- odru tako učinkovati, kakor oblečen v nino. pestro narodno obleko v gledališki poltemi. Zbesneli ruski reakcijonarji. Pred Moral se je za koncert prirediti in, žal, kratkim smo javili, da so ruski reakcijonarji skrajšati, ker bi sicer ne mogel koncert za- zahtevali od vlade, naj prepreči daljno pri- ključiti efektno. hajanje ptujih parlamentarcev v Rusijo. Pametno in koristno je tudi storila po- Kljubu *emu se je posrečilo premagati vse družnica Gl. M., da je k besedilu posamez- ovirc ki so se stavile na pot angleškim nim glasbenim kosom dodala kratek, celo parlamentarcem, ki mislijo v kratkem obi- prekratek, opis autoija in skladbe. Za nas skati Rusijo. Zato so reakcijonarni člani Slovence v Trstu je to novost, a pri drugi dume vprav zbesneli. V Rusiji obstoji, kakor koncertni publiki že davna potreba in na- v vseh drugih parlamentarnih državah, „Ruska vada. skupina medparlamentarne zveze". A reak- Zbor je še maloštevilen, saj so ga mnogi cijonarfli 1ani dume zahtevajo sedaj od drugi zmožni pevci za sedaj gledali skep- pravosodnega ministra, da mora nastopiti tično čez rame. Včeraj se je v ognju prvega proti članom te zveze v smislu kazenskega svojega koncerta preskusil in odločno trdim, zakona. Sodeč po tej pojavi reakcijonarne (da mu morajo vsi pravi pevci s čistim ve- zbesnosti, se ne čudimo prav nič več tero- seljem priskočiti na pomoč v nadaljnem delu rističnim dejanjem ruskih reakcijonarjev 1 j Kaj to, če pripada pevec Še kakemu pev- skemu društvu, saj Gl. M. ne zahteva tiransko, da mora biti samo pri nji. To bi koristilo tudi drugim zborom, ker bi pevci zanesli v nje nekaj zdravega, reformatoričnega duha. Jedro zbora tvori nekaj prav dobrih glasov. Zlasti basi so mi imponirali. Tenorji so premalo diskretni, a dobri. Svežost zboru pa dajo mladi, veseli ženski glasovi. Vsem treba le še šole in samozatajevanja; za začetek pa je bilo vsega več, kakor smo poslušalci pričakovali in zato se je publike pola-ščalo pri vsaki novi točki novo in radostno razpoloženje. Koncert je otvorila „Husitska". Ti starodavni češki bojni korali pretreso človeka še danes. Nenavadni zvočni efekti orkestra, kakor grom težka beseda basov in konečno vriskajoče zmagoslavje! Dvorak ni samo ljubil svoj rod, tudi bodril ga je, vžigal k ponosu, k boju. Prepričevalna in vspodbuje-valna je njegova tehtna beseda. Orkester je vodil g. Teply. Ne samo po izberi orkestralnih točk, tudi po načinu izvajanja sem spoznal v Teplemu pristnega Slovana. Brez vseh poz in afektiranih mahljajev je izvabljal iz orkestra plastično vsak karakterističen tema, vsak motiv. Razpolagati pa zamore tudi z dobrim materijalom. Bolj kot „Husitska" mi je ugajala druga orkestralna točka „Nussknacker" suita-. Priznavam se odkrito k oboževateljem Cajkov-skega. Ta nordiški mojster je s svojimi proizvodi ponos vsem svetovnim koncertnim odrom; žal, da ga mi Slovenci le preredko čujemo. On je vse življenje radostno in požrtvovalno gojil nacijonalno umetnost. Človek mora biti morda Rus, gotovo pa Slovan, če hoče spoznati vso silo tega slovanskega velikana. Posebnosti njegovega rusko-slovan-skega bitja so tudi posebnosti njegove umetnosti : furor, melanholija, strahotno hitra spremena misli; nekak melos, zmešan z na-narodnim tonom sivih mongolskih časov, širok kakor Volga in globok. Ta „Casse Noisette" je hrana za slad-kosnedeža. Instrumentacija, zvočna barva orkestra kar fascirana. Te originalne ideje osupnejo. Srčna hvala g. Teplemu za čisti užitek ! Zbor je zastavil z mojo „Prekmorsko poŠto". Jaz sem bil zadovoljen ! Želel bi si sem ter tam le pospešenja tempov, malo več nijasiranja in gibčnosti. V celoti pa izvajanju ni kaj reči, zlasti za to ne, ker skladba zamore mladim zborom vsled ne-šablonskih glasovnih postopov in menjavanja tonovih načinov delati nekoliko sitnosti in preglavice. V obče o skladbi in njenem učinku ne morem in ne smem govorit. Zboru pa in posebej še pevovodji sem za izkazano pozornost iskreno hvaležen. Mešani zbor je podal tudi tri narodne pesmi, stare, ljubeznjive znanke. Kabinetni kosi v koncertni opremi. Najlepša je bila „Slanca". Poleg umetne pesmi gojiti tudi narodno, naučil nas je Hubad. V časti imeti naše narodne svetinje ni samo prav, temveč je tudi zaslužno delo. Z že omenjenim zborom vaščanov iz iz opere „Prodana nevesta" je mešani zbor svojo nalogo in tudi večer završil. Zbor je lahak, kakor se to spodobi opernim zborom. Solista g. Šink (Janko) in g. Costaperaria (Marinka) nista imela in mogla imeti hvaležnih solopartij. Zbor je šel mimo mene, kakor prijeten, solnčen sen. Oba, orkester in zbor sta se držala dobro. Uverjen sem, da bi bila kos dokaj težji nalogi. Za raznoličnost vsporeda je preskrbela p. Costaperaria. Izbrala si je štiri solospeve: Chopin „Litavska narodna", Čajkovskij-„Zakaj"? O. Dev-„Pastarica". Te tri ob spremljevanju klavirja. Arijo Mihaele iz Bi-zetove opere „Karmen" pa z orkestrom. Glasbeni svet obhaja letos stoletnico Chopina. Povsod se ga spominjajo in prijetno je od g. Costaperarije, da si je ravno sedaj izbrala eno najkrasnejših, maloštevilnih njegovih pesmi. Zelo dramatičen je srednji stavek — Vsa je odsev poljske duše. Ljubka in sladkomelodična je Devova „Pastarica", novost, še v rokopisu. Na njo je morala dodati g. pevka še svojega brata „Tičko", ki je šarmanten dokaz izrednega talenta g. Deva. Pela je slednjič v prvem delu koncerta Čajkovskega „Zakaj?" Kaj priljubljen je zlasti ruskim skladateljem pesnik Heine. Oni so uglasbili skoro vso njegovo „Knjigo pesmi". V vseh teh treh pesmih pa sopran g. Costaperarije ni prišel tako do veljave, kakor v četrti točki in sicer: arije Mihaele iz opere „Karmen", ki jo je dobro spremljal orkester. Tu sem občudoval dramatiko njenega glasu. Gospa je bila lepo disponirana; o lepoti njenega glasu pa bi bilo govoriti odveč, saj smo jo iskreno pozdraviti kakor ljubo znanko, ki si jo želimo slišati še in še. Žela je po vsaki točki novo odobravanje. V znak spoštovanja, občudovanja in hvaležnosti pa ji je pevski zbor poklonil cel vrt cvetic. Konečno moramo govoriti še o moškem zboru. Iz prve pesmi „Povejte ve planine" ie zvenelo Še malo strahu in negotovosti. Dočim je »Pesem popotnika", izvzemši malenkosti nečiste intonacije, dala moške- mu zboru pokazati se v vsi svoji moči in disciplini. Pesem se je pela elegantno in sigurno. Obe pesmi sta stari znanki, in danes mi je bila druga ljubša kot prva. Menda je „Popotnikova pesem" z malo pomočjo Hubada ena najboljših Nedve-dovih. Drugo do drugega kot vsota: presenetljiv, naravnost velik vspeh. Zlasti sem vesel jaz, kajti uvidel sem, da je tudi pri nas prekoračen že dolgo „začetek" in da gremo lahko in s ponosom po tej cesti naprej, vedno naprej! Splošen glas je ta, da od časa koncertov „Slavjanskega pev. društva", od koncerta „Gl. Matice" iz Ljubljane ni bilo tako lepe in vspešne priredbe. Hvala za to gre, — naj ne bo hud, da ga omenim šele ob koncu — g. pevovodji K. Mahkoti. Koliko znojnih kapljic, koliko potajenih kletvic, koliko vspodbudnih besed, prošenj, grobosti je bilo treba, to ve on sam, jaz le slutim. Učenec je Hubadov in dober, priden učenec, to bi bilo rečenega že dovolj. Vstra-jen je, energičen, celo pedanten in zato tak lep vspeh. Pevski zbor mu je pri zadnji vaji v znak hvaležnosti podaril lepo taktirko. Naj bi jo pridno in s ponosom sukal še marsikaterikrat! Občinstva, res koncertnega občinstva je bila polna dvorana, vsak prostor zaseden. To je izreden pojav. Stavim, da je šel vsakdo z lepimi utisi, vzradoščen in na sebe kot brat teh naših pevskih bratov in sester ponosen iz dvorane. Jaz pa slutim, da se je za naše petje v Trstu začela nova doba lepših in svitlejših dni! Adamič. * * * Sedaj še nekaj besedi od naše strani o skladbi kritika samega, našega ljubljenca E. Adamiča, ki je bil zastopan po svoji novi, doslej še ne peti „Prekmorski pošti". V prisrčnem narodnem motivu opisuje potovanje pisma do ljube, mogočno se dvigne v viharju, strelih, valovih in vse srčne strune zatrepetajo ob „krasnem kramljanju". Je pesem, ki si jo bodo pač naša pevska društva postavila v svoj repertoar. Domače vesti. Prispevek k interpelaciji drž. posl. dra. Rybafa v prostorih tržaških sodišč. Pred nekoliko tedni pripetil se je na c. kr. okr. sodniji ta-le mični dogodek: V sobi, kjer je nastanjen oddelek za pravno pri-pomoč (oddelek XIX), je dotični referent ravnokar zaslišaval neke priče, ko so se počasi odprla vrata. Videč, da oseba, ki je odprla vrata, ni vstopila, se je sodnik obrnil k vratam in ugledal po vsej priliki kmeta iz bližnje okolice koprske. Mož je nepremično stal na pragu in se venomer obiral po sobi. Konečno ga je vprašal sodnik, česa da želi? Upiraje svoj pogled tja zadej za Špansko steno, ki je deloma skrivala peč, in meneč gotovo, da je našel, česar je iskal —je vprašal mož : „Ali ni tukaj — stranišče ? !" Tableau ! Pač najverneje označenje prostorov c. kr. okrajne sodnije! Novodobni Vihingi. Prejeli smo : Gosp. dr. Gregorin, naj mi blagohojno oprosti, da sem ga nehote izpostavil pod baterije goriških novodobnih Vihingov. Moji „Novodobni Vihingi zelo pečejo goriške „uzor"-može — ker ne bi radi, da bi ljudstvo spoznalo volkove v ovčji obleki! Jaz sem stavil goriškim Pajerjevim zaveznikom določno vprašanje glede novodobnih Vihingov, na katero pa niso in ne odgovore, pač pa skačejo okolo liki mačka okolo vrele kaše! Mesto določnega odgovora, stavljajo ti „uzori" samohvalna vprašanja in streljajo na osebe, ki nimajo pri ti zadevi nič opraviti. Kdo in kaj je kedo storil dobrega ali slabega za narodno stvar na Goriškem bomo, ako se nam bo videlo umestno, razpravljali potem, ko nam bo dan odgovor na naše ponižno vprašanje: Ob-sojate-li vi „uzori" Slovencev članek „Ciril-metcdarija" — ali ga odobrujete ?!! Na to, samo na to vprašanje odgovorite, ako ste res stebri slovenske stvari na Goriškem! Ako ne odgovorite, ali ako zelo odobrujete oni napad na najvažnejši naš kulturni steber — vas proglašam v svoji delavski skromnosti vnovič za novodobne Vihinge! Cirilmetodar. Cirilometodarija izkazuje sledeči sad: Pavel Šile nabral pri nestalnem omizju pri Petronu v Žireh 5 K; Rodoljubni Tržačani zbrani v Spodnjih Dupljah pri gulašu nabrali kakor majhen obliž na rano, ki jo je vsekal Slovenec s svojim člankom; Minka in Lojzika Preinfalk v Litiji nabrali 10 K v rodoljubni družbi v protest na infamni „Slovenčev" napad na našo milo družbo; Janez Bovha tajnik „Lastnega doma" v Celju pošilja 11 K 25 v odgovor na „Slo- ULilliU^ OS T REDNI BANKA CESltfCH eonoitci ru podružnica v tmtv orUnl I tLtli :: pulzi del poitesosso i VLOGE u KSJiŽICE i°<°" PREMIJOM VLOGE 4W* U IJE n KAVCIJE -- lEKJMHICi -j—j---- - * j ~ - - i - —j K' T""" h"- *vv ■»»•".mu pc»- iiidicu&uoii ucvuic uuuuacijc, uala ihudfcc- uf|b» fri j l uuiiin m< i,1 i ,Colosseo4 Ul. Rossettl 4, vogal Giotto. Soboto 12. in nedeljo 13. marca I. Poplava na Francoskem (zadnja serija tvrdke Pathe Freres, po resnici). II. fin LOVCI (velikansko umetniško delo) UL Komični prizor. I. prastari st. 30; Otroci In vajaki 2«. H. prostori st. 20; Otrool in vcjafcl !«. ALEKS. FRANC MAYER - TRST žgaifiica ka^e TELEFON 1743. Najboljši vir sa dobivanja psfieno kav«. Odhajanje In prihajanje vlakov od 1. oktobra naprej. (časi za prihod, oziroma odbod so naznanjeni po srednjeevropejskem ča»u). C. k. državna železnica. Odhod iz Trsta (Campo Marzio) 5.10 0 Herpelje—(Rovinj)—Pula. 5.50 0 do Gorice (in Ajdovščine). 6.10 0 do Poreča in medpostaje. 7.34 0 Divača—Dnnig. 7.48 B Gorica—(Ajdovščina.) — Jesenice—Beljak— Celovec—Unec—Praga—Draždane — Be-rolin. 8.48 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec— Dun^j. 8.52 0 Herpelje—Pula. 9.20 M Le do Buj (in medpostaj e). 100 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Celovec. 3/10 M do Poreča (in medpostaj e). 3.37 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 4.20 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pola. 5.— B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 7.1U 0 Le do Buj (in medpo3taje). 0 o do Gorice (Ajdovščina) 8 10 0 Herpelje—(Divača—Danaj>—Pula. 8 45 B Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec —Unec Praga—Dunaj—Mon&kovo — Draždane — Berolin. 10.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomost — Mo-"~ nakovo. Ob nedeljah in prazniki : 2.15 0 Boršt—Herpelje—Divača. 2.35 0 Gorica (in medpostaj e). Prihod v Trst. 5.45 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona-kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica. Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). Iz Gorice (Ajdovščine), Iz Buj (in medpostaj). 7.15 0 7.30 0 8.10 0 8.44 B ZUBUMMSU tMUTUSi, Dr. Viktor Bandel Trst, ulico Sdr Giovanni J, L nods po 9. do I. in od 3. do 6. »IS t mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo t i z- rfcuje vsakovrstna kovaaka in mehaniška dela h&i__r tudi nikelovanja ...... .jm » Erpest Pegap, Trst Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commsrcio) Trgovina s svežim in pre-kajenim svinjskim mesom. Vse vrste ^njfln. sir. MasU Kouserve. Praške ia graške gnjatk Razne klobase. — Moderno opremljen beffut Vedno »veže D&E2IE&JEV0 PIVO. — KKAŠKI TERAtf — Garantiran* PBISTNA VINA Iz prrr vipavske vlnorejsko zadr ŠAMPANJEC. - DESERTNA VINA. — LIKERJI OBLIKOVANIH TVRD K. Gostilničarjem se daje primeren popust. Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Da-nrja. Celovca, Beljaka, Jesenic, ©orice, (in Ajdovščine). 9.42 0 Iz Pula (iz RoviDja). 10.10 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.07 B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medpoafcaj. 12.40 0 Iz Poreča in medpostaj. 2.10 0 Iz Celovca, Trbiža, Ijubljane, ftorice, (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage, Dunaja. 3.33 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 5. 0 Iz Buj in medpostaj. 6 50 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. 7.00 0 Iz Pole (iz Rovinja) Divače, Herpelj. 7.56 8 Iz Berolina, Dra/.dajn, Prage, Linca, Dn~ ——* naj a, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 9.45 0 Iz Poreča in medpostaj. 1ČX26 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divaio). 11.10 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. Ob nedeljah in praznikih. 9.16 0 Iz Gorice in medpostaj. 9.27 0 Iz Divače in medpostaj. imm^mmmm^^ Tovarna cevi in cementnih plošč, teracov, betona in artiftcijalnega karana s zalogo cementa ^rtstižle {juak i - Crst ^Uoa ikin ^ervo o štev. 2 Telefon 21-42. 6.20 7.55 8.23 9.55 12.10 O O Kdor dober zajutrek nt»j se oglasi pri Antonu lvančič-u, Trst ulica della Stazione Ste v. 13 kjer dobi gnjat, salami, sir in razne s;anin? kakor tudi razn vrstna vina in vedno svsis — Dreherjevo pivo. = Agro-Merkur v Ljubljani Uradni prostor Janez Trdinova ulioa 8 fo&rnžnica Crst, uL StJion 3. Skladišče in kleti v £jnbljam in Zrsta --mmmu- AGRO-MERKUR je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. Bajup vir pi nakupovanju blaga. ~wm t Umetna gnojila, galica, žveplo- f ■ (fAUI • arniu, semena stro|i ia orodja M. VIlVI • Vina, štajerska, istrska, da matinska, dolenjska, goriška, vipavska zajam, pristna SH3~maslo! 2ita~ moka« olja itd. AORO-ME&KUR preskrbi sploh vsako blago AGRO-MERKUR kupuj* vss pridelke in isdelke. Cene najugodnejše ! ma^m^m Postrežba točna I ZAHTEVAJTE PRAVILA, CEN KE ! PONUJAJTE SVOJE PR DELKE ! OPAZKE: Podčrtane številke značijo popoludne 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak) Južna železnica. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione> 5.48 B p eko Červinjana v Benetke, Rini, Milan Videm, Pontebo, Oe mi in B do Kormina (Corm n3) preko Nabr^žioe. O do Gorice pr^ko Nabreiine. B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagr-b, Budim-ptŠto. B preko Nabrežme ▼ Kormin, Vidom, Milan Rim. 9.00 O {.»reko Korcaina v Videm in dalje in O piekj Tržiča v Ćerrinj n v Ljubljano, Duuaj, Zagreb, Budimpešto^ preko Červinjana v »Seneike—Milan (se zvezo na Videm in Čiidad). v > jubljano, Celje, (Zagreb). t Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videnj M lan itd. 6 00 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.35 B v Ljubljano, Dunuj, Oatende, Reke. 6.50 B preko Červinjana v Henetke, Milan, Rim preko Kormina v Videm. $ OO B v Kormin in Italijo. 830 B v Ljubljano, Dunaj, Zag eb, Budimpešto 9.15 O v Korrnin (se zvezo v '"'ervinjan). 11.30 O v L ubljano, Duuaj, Zagreb, BudimpeSta Prihod v Trst. 6.15 O z Duuaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, ;stendo in Londona. 7.42 O 'z Kormina ia Červinjana preko Bivia. 8.45 B iz Italije preko Kormina in Nabreži-e. 9.25 B z Dun«iB, L ubljaue, Zagreba, BudimpeSte in Reke. 10.25 O z Dunaja, Lju ljane in Reke. 10 40 B iz Kormina preko Bivia ia B ia Iti lije preko Červinjana. 11.26 O iz Italije preko Kormina in N&breŽine. 2 05 O iz Celja in B iz Lj ibljane, Kagreba, Reke. 2.90 O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 4 36 O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5 35 O z Dunaja, Budimprfite, Reke, Zagreba. 707 O iz I tal i e preko Červinjana in Nabreiine. 7.46 O iz Italije preko Kormina ln Nabreiine. S.S5 B iz Italije preko Kormina in Nabreiine. S.25 B z Dunaja in Budimpešte. 11.66 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia in B iz iz Italije preko Červinjana. OPAZKE. Mastne številke značijo popoludne. O -= osebni vlak; B = brzovlak. * Javna varnost v okolici. Mnogo se je že govorilo, mnogo pisalo in dokazovalo, kako je naša bedna tržaška okolica zapuščena na vseh poljih — šole, ceste, voda, poti — in delalo se je na vsej črti in z vsemi sredstvi, da se poboljša to stanje. Le na enem polju se je še premalo delalo; to je: za javno varnost v okolici. Upali smo, da z ustanovitvijo nove oblasti, c. kr. namestništvenega svetnika, bo tudi na tem polju boljše, ali varali smo se prav debelo. Pravico imamo zahtevati od občine, dežele in države — saj tudi za to plačamo davke — da skrbi za varnost življenja in imetja, a — nič ni napravila v to za nas občina, še manje dežela, in skoro nič država. — Na oblasti namestništvenega svetnika sede gospodje, ki oskrbujejo baje tudi javno varnost in red. Ali — ti gospodje so mnenja, da je namestništveni svetnik le okrajno glavarstvo; oni niso v tem strokovnjaki in zato se tudi ne brigajo za naše potrebe na tem polju skoro prav nič — in to jim tudi ne moremo šteti v zlo, ker imajo dovolj posla v mestu in z drugimi stvarmi. Gospodje pa tudi ne umejo pravega stanja razmer. Okolica tržaška je v neposredni bližini in zvezi z velikim mestom, kjer funkcijor.ira velikanski policijski aparat s približno 1000 raznih kategorij uradnikov, stražarjev in detektivov. Ti čistijo mesto od zločincev in jih tirajo iz Trsta, kolikor je v njih močeh. Zločinci pa — dobro vede, da niso varni v mestu — se klatijo po okolici; tu se skrivajo in v nekaljenem miru kradejo, kolikor jim možno. Za javno varnost in red so postavili c. kr. žandarmerijske postaje. Na deželi je ta inštitucija popolnoma umestna in reči moramo, da funkcijonira na deželi ta aparat prav dobro. Ali — tu so razmere drugačne. Po deželnih zakonih in občinskih redih obstoje v vsaki občini županstva, katera vodijo v prvi vrsti policijo in skrbijo za javni red in mir in le v drugi vrsti prihaja v poštev žandarmerija, ki je le vojaška oblast katera ima skrbeti, da se vrše nalogi občine in drugih oblasti. Pri nas v okolici pa tega ni! C. kr. žandarmerijska postaja je najvišja varstvena oblast, vojak torej prihaja za vsako malenkost v direktno dotiko z občinstvom ; ona mora izvršiti vsak dani jej nalog z vso eneržijo in strogostjo vojaške discipline, — in kdor ne vboga — zapade po predpisih vojaških — v posledice teh predpisov in — eventuelno v posledice kakor bedni Resič v Banah! Ni naš namen, da tu preiskujemo, je-Ii c. kr. orožnik Lang ravnal pravilno ali ne, — to je stvar vojaških oblasti in te bodo imele odgovarjati zato. Le to hočemo dokazati, da v tem slučaju bi državni uslužbenec, ki spada pod civilne oblasti, ne ravnal na tak način in bi danes najbrže ne ležal Resič v hladni zemlji! Koliko slučajev javnega nasilstva se dogaja v tržaškem mestu in sicer v toliki meri, da so stražarji res v nevarnosti za življenje! Ni ga dneva, da se ne tu sodnija bavila s takimi slučaji, a — še v nobenem slučaju ni rabil stražar orožja v taki meri, še nikdar pa samokresay le tu pa tam sabljo in tudi tedaj niso bile rane nevarne. Vzroka temu je iskati v razliki predpisov: žandar je vojak — stražar je državni uslužbenec; prvi uboga in mora izvršiti strogo vojaške predpise, drugi ima pred seboj državne zakone in civilne predpise; prvi prihaja pred vojaške, drugi pred civilne sodnike, eventuelno pred porotnike ; vojaška procedura je povsem tajna, civilna javna. Mej tem, ko se žandar absolutno ne more in ne sme spuščati z ljudstvom v direktno bolj intimno dotiko, je to ena glav-nejih nalog policije; za to ima ona svoje organe in sosebno svoje civilne agente (detektive). Na deželi — kakor že gori omenjeno — igra nalogo policije župan. Ta je s svojimi slugi informativni funkcijonar, ta je tudi izvrševalen organ v manjših zadevah in prestopkih. Pri nas pa — to manjka; in to izvršuje — c. kr. žandar-vojak, kar je proti nalogi žandarmerije. Gospodje pri c^ kr. nam. svetniku so seveda tudi naučeni na te odnošaje. Oni mislijo, da so na navadnem c. kr. glavarstvu in radi tega se tudi (kakor na deželi) poslužujejo za vse žandarmerije. Isto delajo naravno tudi sodne oblasti, ker nimajo tudi te druge možnosti, da si pomagajo. ^ Naravno je, da se ob ogromnem delu v uradu nam. svetnika ne morejo zadostno brigati za policijo v okolici; in da radi tega postopajo z vso možno strogostjo radi vsakega, tudi najmanjšega prestopka, da tako — toda v veliko škodo ljudstva — prepre-čajo daljne slične slučaje. Govorili smo že svoječasno na tem mestu o tem, kako so kaznovali naše fante kar na 8 do 10 dni zapora, ker so zvečer peli veseli fantje po vasi! Taka kazen pa ne-le da je visoka, ampak ima še druge posledice in je mnogo strožja, nego si mislimo. Naznanjeni je povabljen v Trst, izgublja torej radi razprave 1 dan. — Dnina je danes dovolj visoka in kruh, kakor kriče povsodi, dan na dan dražji —. Po razpravi doznaja razsodbo. Mora se pa predstaviti tudi v zapore in — ko se predstavlja tam, je topot drugi dan izgubljen; torej dva dneva, ki nista všteta v kazen. Ali sta za bednega delavca izgubljena! In ako se ne predstavi sam, prihaja v hišo mož z bodalom in puško, ki ga dovaja vklenjenega, z lepa ali grda, v hotel Via Tigor. Kako pa prihaja mož do tega in zakaj to? Ni-li v tem pomoči? ! Kolikor nam znano, se je o tem svoječasno že govorilo v merodajnih krogih in na vodilnih mestih, a — se ni zgodilo do danes prav ničesar! Saj menda tudi ni vredno za navadne okoličane ? ! ! Okoličani pa plačujemo zelo visoke davke in od teh gre velik del v to svrho, da se vzdržuje v Trstu (mestu) velikanski policijski aparat, da se ima nakopičenih po uradih kar po 20—30 juristov, konceptnih in morda še večje število kancelijskih uradnikov, ki so nam okoličanom le v težo, ker moramo prispevati z davki k plačilom. Za vsaki nasvet, za vsako malenkost se zateka Tržačan h komisarju, doznava, kar hoče, ima koj pomoč. Na deželi je v to pozvan župan; on izvršuje posle mirovnega sodnika ; v Trstu pa policija. Kako pa v okolici ?! Kam naj se obrne naš okoličan ? Mari h „capovilla" ? Tam gotovo ne naleti najbolje! Ali mu zalupne vrata, ali pa — še hujše! Naj gre k žandarmeriji? Pri vsem respektu, ki ga imamo pred to inštitucijo, so to vendar le žandarmi, vojaki, ljudje, ki za vse delikatne policijske zadeve nimajo dovolj znanja. Naj gre k c. kr. namestni-štvenemu svetniku ? Tam še le pravo ! Prvič, vsprejemajo tam stranke le 3-krat na teden; v drugič pa, če prihaja kdo s tako malenkostno zadevo in pa kak svet, naleta tudi na gluha ušesa, ki ga — mimo grede povedano — često niti ne umejo, ako govori slovenski, vrhu tega, da mora, prej nego dospe na sedež te oblasti, prepotovati nekoliko ur. Iz vsega tega je pač jasno, da bi bila v eminentnem interesu prebivalcev okolice, da se nam ustanovita v okolici tržaški vsaj 2 policijska komisarijata, vodjena seveda (kakor predpisano) od višjega policijskega uradnika, veščega našemu jeziku in pozna-jočega naše odnošaje. In sicer naj bi bila komisarijata vsaj na Prošeku in na Opči-nah; ako možno pa še v Lonjeiju in na Katinari. Ti komisarijati bi imeli seveda prido-deljen zadosten kontingent stražarjev in bi morala biti vrsta političnih ekspozitur na tak način, da bi sploh opravljali vse posle namestništvenega svetnika, tako, da bi se preprečilo vedno trkanje našega ljudstva v oddaljeno mesto. Tako bi bila stvar najugodneje rešena: žandarmerija bi odpadla, imeli bi civilne stražarje in mimo tega policijskega uradnika kakor svetovalca v vseh stvareh. V koliko bi bilo to v korist javne varnosti tudi za Trst, o tem naj razmišljajo v to pozvani faktorji, sosebno z ozirom na nove železnice in ceste in na zločince, ki beže v okolico. Glede na to, da moramo tudi mi prispevati z denarjem v vzdrževanje policije in da se je celo v samem mestu, za komodi-teto ljudstva, da mu ne treba tekati predaleč, vstanovilo komisarijate, mislimo, da ima tudi okolica pravico do take udobnosti. Tudi nam je življenje in imetje drago in tudi mi zahtevamo, da se nas ščiti. Mimo tega pa omenjam še to, da v zadnjem času steka v okolico veliko ptujcev, ki tudi hočejo, da jih kak javni organ informira, ali pa so mej njimi tudi taki, ki jih morda že dolgo išče policija. Nadejamo se, da se bodonaŠi poslanci potezali tudi za boljšo varnostno službo v okolici, ker sedanje stanje je postalo ne-možno. Mi spadamo k mestu, smo tržaški meščani in zahtevamo, da se nas tudi trak-tira kakor take. Kakor je možno v Trstu, da sta nam. svetnik in policija drug ob drugem, naj bo možno tudi za okolico. Stori naj se vendar kaj v tem smislu! Saj nismo sedaj prav na boljšem nego tedaj, ko je obstajal — slavnega spomina — c. kr. namestništveni poverjenik za okolico !! Slučaj Resič-Languči! Prodajahica Vincenc-a Pibrouz Trot, ulica Poete nuovs i te v. 3, Trst VELIKA IZBERA HiStfIH TN KUHINJSKIH POTREBŠČIN. Q Specijaliteta: posode iz alnminija. - Velika izberi ^ <1 predmetov, pripravnih zf darove. ^ C> O ledenice, kopanje itd. po jako zmernih etnah * P. Hormaim, Trst * ulica Giosue Carducci 20, Trst Pozor! M LEVI Pozor! Trat - ul. Ombrelle 6, III. nad. - Trst Kupuje rabljeno pohištvo, ponošene obleke In Šivalne stroje. Pisati dopisnico. Pride sam na dom TELEFON 896. Ve-ika zaloga stebleaih šip ter □a\Td .ih in dvojnih zrcal. Kri* ali vaate velikosti. Specijaliteta : stekleni ventilatorji. Posode za ribe. Zaloga okvirjev. Sprejme vsakovrstne p:>prave, prevla^enia s steklom, verande itd. Telefon 8g6. ZiUga elj s avb p-tfjetmfccv M n Hrvat-sloven. papirnica Stjepana Tur ina, Trst = TRST. ulica Sv. Sebastijaua štev. G. ===== Bogato imjeno skladišče vsakovrstnih najmodernejših pisarniških potrebščin za urade, trgovske pisari-e, šole občine, denarae zavode, župne urade, gospo i:.rs'ce zadruge itd. Najveći izbor najiepS'h razglednic in vizitaic. - Cene zmerne. Oynjj I- C\#^ljfT1 J Ptstrežba toČLa — Zunau e uaročbe se izvršujejo isti dan. OwUJl IV Ovujlll . i A^MBHHl HBM ■mnn lnziati Kina-Vino efo _____________ Z,-. ~ - ■ za fcolelme m rekonvalescente Provzroča voljo rio jedi utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem Priporočeno od naj slov ečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni o j učiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 6000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. Izborni o k ki* Lekarna SerraVallo - Trst /f^m.V Nova slovenska manufak-■ - turna trgovina v GORI JI lvančič in Kurinčič GOSPOSKA ULICA štev. 11 V GORICI priporoča slavnemu sloven. občinstvu v mestu in na deželi VELIKO ZALOGO v to stroko s^adajočega raznovrstn. bla^a po najnižjih cenah — CENE STALNE. — Postrežba domača, poštena in točna. Vzorci se na željo, proti vrnitvi pošiljajo poštnine prosto vsakemu na dom. i Slovenci in Slovani vseh dežel! Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano ST „Ali' Alpinista" STIANO Ste*, 7. In vi, (ehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom (eh in govori vaS lepi ^ jezik. - Njegova trgovina ima vse potrebščine S^za hribolazce in potovalce sploh. ^^^^ Odani D. Hrnstein. ftSBk._ Specijaliteta: uenjatl orodmeti kakor na primer: kovčegi, torbice Itd. poznane tovarne Franc Zeller na Ounaju. > redmetl pripravni za darila. - Nepre-m oči ji vi angleški plašči tvrdke Botigh-tof P. F. ankeneteln & Sons. ■■■■■ Delniška glavnica: K 40,000.000.— Reservni in varnost-::: ni zaklad: ::: K 12,000.000 — CfiHtrala t Pragj. Ustanovljena L 1868. | PODRUŽNICE: Brnu Budjevteah Iglavi Krakovu Lvovu Moravski Ostravi Olomucu Pardubicah Plznju Prostjejovu Taboru Dunaju, Herreng. 12 Podruižfonostenske banke pro Čechy a Morauu M CObrtna banko za Češko In Moravsko) M Bančni prostori: VIA S. NICOLO Stev. 30 __ 'T*»f»fii ^^ Menjalnica: VIA V 1 rSLU NUOVA štev. 29 ** TELEFON štev. 21-57. :: Izvršuje vse bančne posle. :: Obrestuje vloge na VLOŽNI KNJIŽICI po 4% ter plača rentni davek banka iz svojega, vloge na TEKOČEM RAČUNU po dogovoru, na |fST ŽIRO-RAČUNU 3Vlo Kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje PREDUJEM na vrednostne papirje in blago. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje proraese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseb tu-zemskih in inozemskih trgih. Sprejema BORZNA NAROČILA Brzojavni naslov: Živnostenska — Trst. Stran VI. „EDINOST" št. 72. V Trstu, 13. marca 1910. -I- Kislo zelje repa b Kranjske v vseh letnih dobah v zalogi Josipa 2)olcic, Trst ulic* Sorgcntc 7. - Tele/. 1465. Sili Mirodilnica flnton Ursich Barriera vecchia št. 14 ZALOGA barv, čopičev, povlak in mazil sa pdde, izrezov za slikarje (stampov), zamaškov ia iSišav. ISBBBSESSBIISBSSSS Telita izbera oblek: za moste in otroke SPECIJALITETA.: Površniki, paietot, jopici, hiaće i kostumi. Ignaz Potocnig - Trsi ulica Riborgo — Vogal ulice Beccherie. IZBERA OVRATNIC. Dežniki z& gospode in gospe. Velika izbera Blaga za možke obleke. Izvršujejo se naročila po meri In po zimrnih oenah. Antonio Alberti Trst, ulica Ponižana 666 Izdelovanje in barvanje kožuhovine. Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožu-hovin. — Prevzema naročbe in vsako popravljan e. — Čisti in pere vsako vrst kožahovine. VELIKA ZALOGA apnenega karbida -:» «*odćekf od lOO k a kron 30 : 50 ker *cro> 31-20; zrnati št. 4 in 5 K 32-20 za iOO ki? 6late tete, embalaia zastonj. ■ PAOLO PATRIZI, TRST ulica San Lazzaro štev. 9 : JlllvIS : naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje pekarne in sladeičarne na trgu 8. Francesco 7 tndi PRODAJ ALNICO SLANINE v katerej se dobijo razni salami, Sir, mast, praške in graške gnjati ter gorke dunajske in kranj. klobase. Priporoča se za obilen obisk. V prodajalnieah ulica Nuova štev. 45 in štev. 49 — se dobi — veliko izbero lončevin m kuhinjskih potrebščin ic najboljših tovarn po konkurenčnih • cenah. :: MIRODlliKlCA :: E Cociancich Trst, ulica Ugo Foscolo Flllalka: ulica deli' Industria itev. 668 TELEFON 19-e Zrn tog* kralfonlakima, em- Izdelanih posebna orim« u čiUenJepodn. PRODAJA HA DROBNO IN DEBELO. „Tržaška posojilnico in hranilnica deli v Cf^erma St. v lastni hiši ■■■■■■■■■■ (Vhod po glavnih stopnicah) ■■ 2, Z. n. XX Telefon 952 j ima nn razpolago leKlgiio mostno celico | in je varna proti vlomu in proti požaru, v ka.ri so afcr&mbloe, ki se odda jej o Btrankam v najem ki sicer za celo leto za pol leta kron 30 20 99 za četrt leta kron za en mesec 99 12 6 Shrambice so 24 centimetrov visoke, 21 centimetrov Široke, 48 centimetrov globoke — Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki Bame osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti. Oddaja hranilne pusice katere se priporoča posebno starišem, da na ta najnovejši in najuspešneji način navajajo štedi ti svojo deco Nadaljna pojasnila daje zavod ob navadnih urah. — V dobroznani žganjarni — FERDINAND PEČENKO v ulici Miramar štv. 1 dobijo ae vedno pristne pijače I. vrste, kakor n. pr. žganje, slivovec in brinjevec :i kakor tudi mrzle pijače frambois, tamarindi in šemade. Odlikovana tovarna glasovirjev E. WRRBIMEK TRST, Piazza Carlo Golili 2. vogal Corso — via Nuova Specijaliteta pianino? — glasovirjev svetovnih tvrdk Steinwey in Jons v Neir Yorku, Schweighofer itd. Elefctrični Diaulni, oriestr. Harmoniji. "S n i Izpoiojuje. • Menjuja - Daja na obroke. - Popravlja. = Akordira po zmernih oenah. ■ n s Jrsov.-obrtno zodrusa v Jrjtu via S. Francesco d'Assisi 2, I. n. kjer jo bila prej „Trž. posojil. In hranilnica". Poštno-hranKniCni račun 74679. TELEFON lff-04 Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član, in jih obrestuje - m« Sprejema tudi vloge po 1 E na teden, tako, da se po 260 tednih dobi Kron 300 — Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov in jih realizuje ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih. - Deleil ao po K 20 ia po K 2 Nadaljna pojasnila se dajejo ▼ orada med uradnimi mami, ki ao: ob delavnikih od 9. do IS. dop. in od 3. do 6. pop. TRGOVSKO-OBRTNA ZADRUGA BSffSSK w Prodajalnica usnja : trst, nI. JVKolino a Oento 7. Bogata izbera telečjih barvanih kož, izborenu kozjega usnja in francoske teletine kakor tudi tu- in inozemske krznine 30 conah, da se ni bati konkurence Gotov, da me al. občinstvo počisti, bilježim uđ»ni AGOSTINO dt LIBERTI. Norberto Nachtigall Trst, ulica Nuova 41, Trst (Palača Salem) je prevzel ZASTOPNIŠTVO VELIKE SVIC hRSKE UftARNE ter zamore radi tega prodajati :: vsakovrstne ure - — ■ po tmmnB. cenah. Potrebščine za urarje se prodajo po najzmernsjsih cenah. Zobni ambulatorij HANS-a SCHMIDT —— prej sodruga —— ---Dr. A. Mittak-a--- ulica della Zdnta 7f I. nadstropja. Moja pred štiridesetimi leti ustanovljena in aa obrtni razBtavi v Trstu odlikovana tovarna sodov cvršuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vino ipirit, likere, tropinovec, olje, alivovec, muraškin itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se ns ?oiim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike. Fran Abram Trst, ulica S. Francesco 44 Cene brez konkurence! Cene brez konkurence.! Interesantno naznanilo! V dobrozr.šni prodal nI aici iz5;otovt;er:h cb'ek v Trst«, ulica Arc&ta 1, bo ob priliki pr*zn»koT rr. razsclgg* VELIKA IZBERA oblek, paletot, ulsfer, jop, hlač ia bombažev ine In volne, oblek ia dečke in otroke po cenah, da se ni bati konkurence. Velika izbera konfekcijskega blaga :::;::: za obleke po meri. Viktor Pisoup __u ica Are ta I b*izu gostilne Ali' Antico Ussaro. Krčmarji in — - - gostilničarji! V nI. Giulia St. 16 bo jo od prla velika zaloga na drobno, •tekla in poroelane, namiznih kozarcev in kozarcev za pivo po jako nizkih oenah. Se priporoča udani Chistavo Marco. IVAN KRŽE Trst - Piazza S. Giovannl St. 1 Zaloga aiki prva vrsta. 3 os I flleKs. Rupnik & C.e - trst ulita Squero nuovo it 1L Zastopstvo In {lovno zoloso najflnejsm ust pienllne moke in krmnih izdelkov — poznatoga valjčnega mlina — VINKO JV&ftJt>lČ-a v Krapju Bnagavi: Aleks. Rupnik ~ Trat 3 kuhinjskih in kletarakih potrebščin od lesa in pletenin, Škafov, brent, čebrov in kad, sodčekov, lopat, rešet, sit in vsano-vrstnih košev, jerbas^v in metel ter mnogo drugih v to stroko spadajo- Dvirinmra svi-ojo trgo-čih predmetov. — ■ ■ IJ/vl vv« vino a kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemlje emaila, kositerja ali cinka, nadalje pasamanterje, kletke itd. — Za gostilničarje pipe, krogije, zemljeno in Btekleno posodo za vino. jm |U ^ Kari ScherMtz avtorizovani kamnoseški Trst, nlica deli' Istria 574 vis-a-vis angl. pokopališka. -»•<- :: Delalnica in zal:ga :: spomenikov in nagrobnih kamnov. Tovarna in delavnice hištva in stavbenih izdel-s kov v SOLKANU pri s :::: Gorici. :::: n Lasten železniški tir. s :: Mizarska zadruga v Solkanu :: ZALOGE v „ „ „ a solkan, Gorjca, drž, kol., Solkan. | trst, via caserma .1 OSREDNJE RAVNATELJSTVO. I ZALOGE: REKA, Via Pile 2, SPLIT, na novoj obal!. Brz.: ZADRUGA - TRST Telefon številka 1631 in-::: terurban. ::: Žage v Soteski (Bohinj) n: Letna produktija n: : Kron 1,000.000 Kron : HOTEL BALKAN 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji CENE ZMERNE, e« J. KOGL. ^ Oh k£FL J li Ju 6T2 E i-Uo ^ C nT? ; & Slavni zastopnik za Trst, Istro lit Goriško: Virgilio Gallice TRST, via Giuna št. 17. — Telefoo 1971 Prodajaln, ur in dragocenosti G. BUCHFJE (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst Corso Steo.36 Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. ^ _r Bogomil Fino t»?ši ura? t Sežani ima evojo novo proda-lalnlco v ar v TRSTU, ulica Viscen. Belllni 13 nasproti cerkve ev. Antona novega. Vsakov. verižic »o tov cenah. Caro & Jellinek Družba z omejenim poroštvom UUrnacijonfelno prevažanje in selitev — — — na vfifc kraje — — — s posebnimi zaprtimi vozovi. Tvrdka vstanov:) a JotE. T377. Schnabl & C° Succ. - Trst (Inženir G. Franc 8z j. Kraaz) Urad: ulica BTicclo MacJiiavelli Skladišča; ulica Gioachino Rossini. HOTEL BALKAN O. Rossit TRST, Ulica Nuova št. 5. Naslov za bnzojavke: ,Univer8umtt — Trst. Telefona: urad: 3L 14-09. — Skladišče: St 61. Prodajajo po zmernih cenah s Sesafjke za vino in vodo na transmisijo in na rofco. Cevi vsake vrsto za napeljavo vode, piica in pare. Pipe, guarnicijs in tehnični predmeti vsake vrste. Motorji, stroji in kotli na paro. — Priporočajo svoj tehnični urad zg Izdelovanje Ui oskr&lienje vsakovrstnih strojev za o&rat ---Ceniki zastonj.--- -Vi, £ Velika zaloga praznih buteljk Trst, Via delle Ombrelle 5. Telefon 7i, Romano 11. OUID0 & UGO COKH 100.000 bateljk od iampaojea za refoik Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refuSk, šampanjec, bordeaux. rensko vino, konjak, itd. — Velika zaloga "buteljk od pol litra ln od eden ln pol Utre. Damjane lz stekla o plete ne Prevzamejo se dopoSiljatve na deželo. Kupuje razbito steklo vseh vrst ZALOGA MANUFAKTURNEGA BLAGA S PRODAJO NA DROBNO IN DEBELO kakor tudi platna, perila, robcev, pletenin Cene da se ni bati konkurence« Pošiljatve na deželo, ^as Uzorci zastonj in poštnine prosti oooooocooooooooo Priporoča se slavnemu slov. občinstvu gostilna „Alla Stella" Trat, trg Carlo O uoni štev. 7, ki ima na razpolago ^patensko in mardno pivo kakor tudi „uroznana vina Istrsko, dalmatinsko in furtansko. Vedno dobro pripravljena domača kuhinja. Postrežba točna. Cene zmerne. oooooooooooooooo FILIP IVAMISEVIĆ caloga dalmatinskega vina laatal pridelek v Jesenicah pri Omiia v allol Valdlrivo It. 17 (Telefea 1401) r Icatari prodaja na malo in veliko. — Nadalje ■ riporoča slav. občinstvu svoja gostilne ,ALI*Adrla iflea Naova It. 11 ia „Al fratelll ialmati,, ml!«a lm4eeeke It. S. ▼ katerih toči •▼oia Tirna 1 vrate. s £ B S g, = a! ® T-__ M » 4.- a ^ S ne v* Ztlef. 16-27. Trst - Ulica Carradori 15 - Trst. SB03? V prodajalnici manifakturnega blaga v ul. Giulia štev. 5 tik slaščičarne Nagtf se dobi raznovrstno blago kakor na primer batista, pletenine, nogavice, izdelano perilo in na meter. — Velik izbor drobnih predmetov^—CENEBREZJOH^^ f: ANTON MIHEUC s B J^BB trgovec z Jestvlnaml H ^m Rojan št. 8 (pred cerkvijo) P B Cen Albert Faber zaloga grozdnih proizvodov in kuriva, tovarna ca brezplinove brišete is drvenega oglja, sy priporoča v znl&g&nje iirastovlli in tovili drv prirejeaiii za peč angležkega in inozemskega svetlega premoga — brezplinovih briketom iz drvnega oglja „BOULES" v veliki j&jČji obliki za vsako kurjavo Ža reči komadi v (mali jajčji obliki) za odprto ognjišče in likanje. Naročbe, ki se lzvrie točno, je nasloviti na tovarniško pisarno : Trst — Via deila Tesa št. 22 ali na naročilno pisarno v Trata pri tvrdki GIOV. ANGELF, ul. Vinc. Beilini štev. 1. (nasproti cerkvi novega Sv. Antona. Zaloga izgotovljenlh oblek lo = man ifak t urnega blag« Al Mondo Preseljena iz Barrlere it 33 OO v ul. dcil' 3strić štev. 8 (Sy. Jakob} Velika Izbera molkih, đeiklh in otroikih o-blek. Zaloga blaga z* obleke po meri. Srajce ■podnje hlače, uogovlce, pletenine, ovratniki sapeatnlki, ovratnic« itd. itd. ▼ bogati izberi. Zaloga najboljših modrih, rume nih in belih jop za mehanike itd Specijaliteta: hlače za delavce, vse po najzmernejših cenah. X Prilika! XXX Prilika! X v prodajainici izgotovljen. oblek In krojačnlci M. FARCHI, TRST ulica Giacinto Gallina 8 (ex ul. Legna površnikov, paletot in hlač. - Najfineje blago. — Cene čudovito nizke. Pozor na naslov. anenanenanenanue Podpisani priporoča glavnemu obćinatvu svojo dobrozuauo gostilno 91 Al DUE RASPI" ulica deli' Istituto št 2 kjer toči najbolje vipavsko ln črno istrsko vino. Ivrstna domača kuhinja. Postrežba točna. - Cene smerne. Za obilen obisk CriH V. Ari? se priporoča udani ffall JlOOlIV I f! Mtti 11»»: ..SIDRO" LliilSiEitT, CAPSIC1 COGip.^ nadomestek za Ankep - Pulil - Expallep je splolno primane kakor najizvrstneja bela* blainjoče mašile pri prek lajanja Itd. — Oena 80 stot, K 140 ia K 2; dobiva m t vsah lekarnah. Pri naknpovanja tega povsod priljubljenega domaČega sredstva naj M jemlje le originalne staklenice v Ikatljah s aaio saščitnu znamko: „0TDRO" potem jO kupo-valee gotovo prejel originalni isdelsk. — — Br Richter a lekarna pri Zlatem lev« t PRAGI .I&aBBTUlA VUCA iUv • (nova) Dnevne raspeftlljanje. ■ POSTELJNA MOKROTA Popolno ozdravljenje zajamčeno. Brezplačna navadila. Naznaniti je starost in spol. Mnogo zahvalnih p sem na razpolago. — Zdravniško = priporočeno. — INSTITUT „SANITAS" VELBURG P. 345. BAVAR8KO. Točne ure prodaja! Cmilio JUflller a^mgladnajia ia n^jstar^jla p i« i dajalnica v ? TRSTU vla Peitereeee, »gol Nuova & | telikTTzbera f v«r!2ic. alati h ln srabr^ | nlh ur, kakor tudi | stenskih ur vstks vrsto [ vnumi lata inuitin m. Priporoča svojo bogato z najbaljiim blagom vsak* vrste PRESKRBLJENO TRGOVINO. Na razpolaga Ima najocljia vrsta Kavo, teateniae, olje.mlnaraln« vOde, vino ln pivo v buteljkah itd. Cene smerne. Postrežba točna. DANIELE PILLIN TSSST - ulica Aoquedotto 94 TELEFON 241 Velika zaloga gašenega in — živega apna. Tovarna cementnih plošč in zaloga oglja za peči. Sloveuci, kupujte obleke t trgovini | Y. Dobauschek Trst, ulica Giosue Carducci II Za zmanjšati v kratkem času svojo sedanjo veliko zalogo blaga, odločil sem se vse cene zelo znižati, posebno za sledeče : Obleke sa moSke in dečke, suknje: Palto, Ulster Ranglan, jopiče, zimske jopiče (sacchettoni) telovnike,! hlače, jopiče, spodnje hlače, srajce, nogovice, rokavice, Čepice itd- — Izgotovljajo se moške obleke pomeri od K 28 do 80 j in z dostavljenega lastnega blaga, to je samo delo K 16, 18 in 20. | LASTNA KROJAČNICA Darilo dobi vsak, kdo kupi bloga za znesek K10 in pri vsakem večjem nakupu, dobi se za vsakih K 10 — jedno darilo. Govori se slovensko. Hermangiid Trocca Barriera vecchia štev. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov ■ar venci ^ od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetic s trae kovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za spomenike Hajnižje konkurenčne oene. vjppvccvce ve? POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO MT PO ZMERNIH CENAH "M RAFAELE ITALIA TRST - ViA MALCANTON - TRST Prva slovenska »loga in tovarna pohištva Andrej Jug, Trst CERE UH IOHBIERCS. rftea sv. LaeJ|« it. 18 (za dai. Mtflttea) S70JI K STflJll Oglase (Inserate) treba naslovljati ne na Uredništvo lista, in ne na Tiskarno »Edinost«, ne na „Narodni Dom" in ne na „Hotel Balkanu v Trstu, ampak edino no „Inseratnl oddelek" našega Usta ali na Upravo. Uredništvo, Tiskarna, Narodni dom in Hotel Balkan nimajo z oglasi nika* keca oDravila. a o naj si dobro zapomni oni, ki naroča oglase v našem listu in žel6, da bodo isti točno uvrščeni. — — — — RESTAVRACIJA PA8SEGGIO 8ANT' ANDREA štv. 36. Toči Izvrstno pivo, vino I. vrste Dobra kuhloja. Velika F. Erjavec dvorana in •oba te društva ,MI A1KI0IICANPI ELIJI":: Trst emo Kelemenić krojač ulica Gialfa st 31,1. nad. priporoča »vrjo moderno nrejeno kro-Jačnicc. v ka;e i b" izvr>uje vsa dela pp^dajoča v krojaško stroko. 15 Cene zirerre fvoji V »vojim ! Pekarni in slašč'čarn; BIAGiO MADON, TRST ul, 6hega si. 7 in ul. Caserma st. M ata preskrbljeni s sve -m kruhom 4-kr-aa dan, kakor tudi s slaščicami in sladbir* ---- prepečenci prve vrste. -—— ■ FOSTKEŽBA NA DOM Civilna In vojaška krojačnica fes FRAftC MEDVED | Trsi, ui. Belvedere26 pritličje m k.' izdeluje vssro naročilo po meri po duusjskem jgyA zii-temu in modernem kroju. Za'oga angleškega in tuz» mfikf-^a bkga in uniform za vojake, uradnike, polic, ic fin. traže ter železu čarje. Cene zmn^ae. m. ^^ m iiifcMi i ~ i — riTTi r ^ai*** «** ^s^ifoirpsim -s -a Ti -V £ V? -V J* ia st ^paiac ~ jedilne »obe IsmSF'?; K a ] i \ ov e j š i £ z o r c i - Trsi, Via dež Reitori št l i eiefon št 7r Romano !V. ^Lininrcnt tapsrci Comp. | nadomestek za Fain-Eipellerniteia. | Ob nakupovanju tega prignanega |!J "3 zdravila, ki je na prodaj v HJ M vseh lekarnah, paziti je na «{ suatnko , BIDEO" !n trrd- t*. ko ,BICHT£B. iS Slovenci m lov n Kadar kupujete pri tvrdkah kzLere oglašajo v „Edinosti",' sklicujte it vedno na ccias v našem »i^tu, ker fako bodo znale dolične tvrdi:e, dz pri-R2Šs]o ociasi, ki jih uvrščajo V Edinosti, debesk, in rad: tega bodo uvrSole svoje oglase tudi v b*?«ioče v našem listu. Za to budete L»c I je postrežem, zraven teca pa pomagate s tem ma : : terijalnc listu „Edinost" : : C. kr. pr'v. H limone Adriatica di Sictirft- r»!flvniea 2» reaerval zaklad: društva glRsom bilsno-coocr.v 31. decembra 1<«}8. iroina glasnica (od kojib vplačano E 3.200.000)....... :£ 8,000.0' Kezervni gaidtu.ii dobitkov..... 9,800. Trst, ul. Giorgio Vasari št. II TELEFON ax-i8 ^^ i* r,c <2 .j.« a m C- • 1 rt G) Cf> Vi s. n £ cu — —. >o O o S- ti iS. CO 1 CENE ZMERNE ŽSkJ CENE ZMERNE. j!¥si oibrolke l/elika zaloga izdelanih obiek za moške In otroke. Bogat izbor vseh vrst platna zj» perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd. Aooif Kostorls, ul. s. Ciiova^n! 16, L n. zraven „BUF ET A U TO MATICO" POZ.'R! Sbladisćeni v pri li- _ PGZuR! Skladišč-) ni v pritli- čju, ampak v prvem nadstropju, ^ č.u, ampak v prve« nadstropju. =r s žT CD ca__ as m ar EI -S co 03 C2 P ^ O i T7H ) P06BEBN0 PODJETJE ^ te pr^ino0^* 3 J& r z bogato cpreaBiž za v9ak> Corso 49 (Pia^ža Saldani) Tgl. 1405 vrstni pogreb. in prodajal /^ nico mrtvaških predmotov in vsa-g vratnih vencev iz umetnih cvetlic erle, porcelana. — V^ika zalagn V Prednja ra c-ibeto in drobno uS^a fiojaio štev. 2 — (hiša Ti2 ;zi? bojfs.to zrileieaa — — ica Mufaklur. bla b. predmetom s bogato isb^ro blaga za ZISIJECO sezono Velika izbera : perila, srajc, ovratnikov, ovratnic tfStfuseuEk in nogfovic po najzmernejŠih cenah, alcanton KONKURZNA MASA ss RMACCARI A PR0S3 se je odločila k popolni likvidaciji in prodaji na drobno vsega obstoječega blaga, to je SUKNA ZA MOŠKE angl., franc. in domačega. TRST. Via Malcanton stev. 9. TšiST PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ■ .:. FRAN LAMPE Prodaja svežega kruha 4-krat na dan. - Pes'režba točna is n<\ Jim Najboljša češka tovarna. Posteljno perle po zmernih cenah, j 1 kg »i d «brr g> ohlajenega Krnu 2,fj ____________________, is »'Olj^ga K i-40, priinu pol-: rs h škist-r**?--'■< ■" k s ho; i«!«« k 4, u- sžf" lega puha-u-ga K .VI«; 1 ** ' ~ uajflaej. < iit 2 u o i» I c {s oglajenega K 6 40, K * ; I kg uivhkeg.i pena nivoja K 6, 7 ; flneij* belega K 10; uajfi:ipjeg.i prsnega puha K iS od 5 kilogramov naprej, puStuii.e prosti). MT Nar j ne pjatelje. ^S, iz gostonitnega rdeieg-.i, mndre^a in b lega a'i rmunen. ga uaukiui. r> i pernic* 1SU 1111 do! a. 116 rni iiroki, skupit« s dvemi 80 pm doLiuii in > in Širokimi igla nii-aiui, na-poiujena 7. novim sivini, trpežnim is puhasti a p e r j r ib Ki«; pol puhaste K *0, puhtite K 14. — PoS ■> - \ M£ZNTE PERNICE K 10, li, J-t iu !6 ; zglaruic* K 3. 3 M) in 4. — Poftiljatve pti poitueiu po zttju ol i ia naprej (»iSt-oiue prosto. Tudi se suie zaiuetij ti ali vrnti. Za kar nfc uga;a »e pošlje denar u a a a j. — Ol'Sirui ceu. si /jsii»:ij S. BESISCH ¥ MtiiVAU SI 7bb Sii.vaC m Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je tupi dobrosLano gostilno „Pri Detelji' (Al Trifoglio) ttilca Bslvtdorci š: 7 kjer t či rajizvr tr.eia črna in bnla da'nist. vir.a. istrski refošk, bcio vipavsko in v. iln<» sveže pivo. — Pcsveže tu <•:> vs«ki uri z mrzlimi in gork-mi jedili. Postrežbn ti'p'i tbisk te pripc'roča udani Anten VidaVovič. 1 iS Nova p: oafcjalaa zlatarja - urar;a lessandro tamaro, 4 ^t Corso štev. 23 BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih. Verižice, priveski, zapestnice, zlate In srebrne ure, stenska ure itd itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstne rezbarije. Cena smerne. Gene zrna .*ne. GIULIO D' ETTORE, — brivec in vlasuljar **" jo prevzel B3IVNICG g. ivana Z goja v ulici Valdirivo številka 42 (t hiši kavarne Kew-Yi,rk» Ur » priporoča »lavn-um slov. ohći««t»u kava iN suho sadje : po vsakoTrstnih cenah. — V^ake kak »v >^tt. — Naj -?ećja točnost. Razpot ja 0AViD£< VEHS »LATTl, * i ---tudi pofitne *avojo utiaa 3-rriera vcoi^lia 4 ! Ugodna prilika! za poročence, kuhinjska posoda, porcelanaste in steklene posode po zelo nizki ceni. Izbor predmetov za darove - in TORBICE ZA TRJ. - Piazza Ponte^osso 7. Ces. in kr. priv /Avstrijski kreditni zavog za trgovino in obrt (ustanoTljen leta 1855). — (Glavnica in reserve 185.000.000 kron). Podružnica v T RSTU Piazza Nuova št. 2 (la&tno poslopje) sprejme v svoje mt jeklene varnostne celice * Izdelsne od svetovne tvrdko Arnheitn ▼ Berolins zajamčene proti poiarti in vloma pohrano la opravljanje vrednot, kakor tudi sa ao pohrano zaprtih zavojev, ter d& v dotičnih jeklwnib celicah v najfin *: varnostne shrambice (safes) :: •az ičnih velikosti v katerih se lahko shranijo vrednostni papirji. 11» ti ne, dr^gu Ji iti. ("Varnostne oelice ne more nihče drugi odpreti kakor Btranke vzajemni z ba;.ko. Podružnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vloge na knjižic in jih obrestuje do nadaljnega obvestila po 3 V/. , Rentni davek plača d rektno zavod. Bavi tudi % vsemi bankovnim! pos'1, ter tavar o vanj ^m proti zgub&m na 1 ebaajn. PfilAPflPa CQ trgovcem mlin na vodo z li IpUlubu Btrojbo za koruzo in ječmen, melje se koruza, žito, stari grah in zastarele testenine, fižol, ječmen itd. Točna postrežba na dom. CtDe zmerne. Za eventuelne naročbe ptB&ti: IVAN MAHNIČ mlinar, Dolina pri Trstu. 404 Pri treh rožah ' v ulici San Marco ■ ■ ■ "-»»»• Stev. 19 vodi novo- otvorjcno gostilno Viktor K o s i č, ki postreže s to-1'limi in mrzlimi jedili, z dobrim istrskim, vipavskim in brijfkim vinom te r i ma na razpolago vrt za igranje in za razDe koncerte. Časopisi tržaški in ljubljanski na razpolago 242 PRODAJAIilTICA SLANINE IVAN SUBAN, TRST ulica delta Caserma št. 13. TOČI 8E IZVRSTNO DRE HEBJE70 5ZVO vedno aveta. Prfldaiam tudi izvrstne praške in graške gnjati, kranjsko in štajersko perutnin », dunajske in kranj-ste klobase ter raznovrsten sir in salame. Izvrsten zajutrek. : Hotel International: v Tržiču (Monfalcone) se odda tako] o najem pod jako ugodnimi pogoji. Hotel je noro r grajen, ima SO meblova-nlh eob, ugodnu lego v bližini postaje. Promet m t Tržiču velikansko razvija, tako, da je spretnemu I a vestnemu hotelirju »aigurana • <*■ bra ekziatenc«. Znanje slov. in nemSktiga jezika je neobhodno potrebno. Ponudbe sprejema lastnik hotela : IVAN PERIC, velepos. :: Tržič (Monfalcone) s $ Umetni zobi v zlatu, kavčuku z ozobno ploščico ali brez nje po amerikanskem zi stemu in po lastni patentirani metodi. Kro-□ □ za zobe iz zlata ali aluminija. □□ Plombe iz zlata, porcelana srebra itd. vse po aajmodernejih metodah. — Reguliranje slabo zraslih, zobov. — Izdiranje z o -□ Q b o v b r e z v s a k e b o 1 e č i a e (~~H~~1 AMERIKANSKI ZOBOZDRAVNIK P v Dr. LEOPOLD MRACEK Trst, Corso štev. 17. & Dvanajstletna praksa na klinikah na Dunaju, B erolinu, Lucernu in New - Yorku. Ordinuje od 9. — 1., in od 3. — 6. Dvanajstletna praksa na klinikah na Dunaju, Berolinu, Lucernu in New - Yorku. Ordinuje od 9. — 1., in od 3. — 6. ^jlesse Giordani Spreljaliet za rdravjenje kurjih očes, diplomiran ranocelnik Ambulat. Corso 23, j. Ozdravi takoj navadna jD zastarana kurja 06-Ba ter jih izdere na najnavadnejši način ::: brez vsake bolečin©-Garantira ozdravljenje v rt eso rastočih nohtov. Reže nohte vsake debelosti. Na zahteva pride tudi aa do«' Zanimiva novica za vse! V prodajalnici 2eleznin in kuhinjskih ter ===== hišnih potrebščin i* dobiva se raznovrstno blago in po najnižji - - ceni. - - Prve praktične žepne svetiljke „IMPERATOR" po Kron 2-50 komad. UrtB-RTO CESCA, Caserma II. Pristno Krnsko sukno Pcmladna in poletna sezona 1910 Kos dolg 3-10 m za popolno moško obleko (j°pič> hlače in ::: telov- nik stane 1 kos 7 kron 1 kos 10 kron 1 kos 12 kron 1 kos 15 kron 1 kos 18 kron 1 kos 20 kron Kos za salonsko obleko K 20. Blago za površnike, loden za pIaii.n"S, svileni kamgarn itd. razpošilja po tovarn, cenah »oli ina n reelna TRGOVINA S SUKNOM Siegel - Imhof v Brnu. Uzorei gratis in poštn. prosto. Pii-atni kupec ima s tem, da ntttoČi blago nara noat iz tovarn mesta, velike ugodnosti. Kadi velite razprodaje vedno avt>2e blago. — Stalne, ugodne cen j. — Tudi mvjiine naročbe se izvršijo takoj in solidno. W ešitev II je sa mnogo benikov elektrika, a vendar se jih toliko poslužuje raznih sredstev, ko-palifeč, masaže itd. in ne vedo. da je galv. trajna elektriciteta sredstvo, ki vspeSno deluje proti splo3ni oSibeiostl $lv?ev|a, revma-tlzmu, glavobolu, nespečnosti, mrtvoudnemu stanju, nevra'giji, nervoznemu motenju prebavi jaaja, otožnosti, Šibkosti vsake vrste, malokrvnosti In raznim žen. boleznim itd. Opisali smo to metodo v jako interesantni brofiuri, katero poSljemo vsakomur brezplačno in poitn. pro®fo ^BH v zaprtem kuvertu in brez vsake obveanosti. Še nikdar se ni nudila v Avstro-— Ogrski taka knjiga zastonj. — Elektro-terapsvtičaa ordinacija Dunaj I., Sohwangasse it. I ealunad odd 83. ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE (Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1 1831. Zakladi aa jamstvo dne 31. decembra 3908 K »18,151.371-4«. — Glavnica za zavarovani* Slv-11 en j a dne 31. decembra 1908 K 87t.lO§.48ll7. — Plačan* podvračtla od leta 1831 do 31. decembra 1908 K 939,749.591-91. R 1. januvorjem 1907. je druStvo uvelo xa življenski oddelek nove glavne pogoje police nadarjene aajvečo kulamnostjo. Povdarjati je sledeče ugodnosti polico: I Veljavnih takoj od izdaja: a) brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vršiti vojaSko službo, ako je vpisan v polah Črne vojake. b) ako plača zavarovanec lOđ/00 zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavnost vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da »e plačevanje izvrii v teku 6 mesecev po preteku roka. H. Veljavnih po preteku 6 meaeoav od izdanja : a) zavarovanec more — ne da bi za-to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — potovati in bivati ne samo v celej Evropi, ampak tudi v kate rej ai bod. deželi tega sveta (Svetovne police). b) Društvo je zavezano izplačati celo vlogo tudi v slučaju da pade zavarovanec v dvoboju. XXX. Veljavnih po preteka eneg^ leta po izdanja pollee: a) Zavarovanca sc oprosti plačevanja za mešana zavarovanja v d u čaju da postane nesposoben za delo. XV. V«U ovnih po pretoku teh lat od izdasja: a) Absolutna neizpodbojnost zavarovanja ra-'ura slučaja prevare. b) Društvo je zavezano plačati celo vlogo tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora ali posku-šenega samomora. (c Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanja 4 l/2 °/ . Društvo sprejema zavarovanja za življenje, požar, Prevažanje in ulom. Coupon za brezplačno knjigo, si. is/s ste. Mro-terafleTtična ordinacija Dunaj I. SshvrangftSM it I ■•zzanln oU. t3. P rotim, pošiljite mi knjigo: „Elite Abhanfluii| Obar meierns Elaktro-Tnerap'«" T nprtem kuverta k ss-pla£ao ln po*tnine prosto. Ime Naslov ST2" Seznam blag-a -22S za pomladansko sezono ki je dospelo v dobroinano prodajaln. manufakiursegi b'aga naprej. ZALOGA Minerala, superfosfata in drugih raznovrstnih u-metnih gnojil ::: v Trstu -m** Via Faduina 4. xk = vogal Ponte delK F&bfcr^. ===== BlagO v združenih StOt. 60 ..pr.j BldgO »."AM KfOH 1 Blago delaio za obleke StOt. 80 nsprej najfiu?jše ° Kron 3 naprej. Blaso škotska za btuze StOt 50 aapraj. POIHiMI fif2. BfiSOllltlie flflUOStL Izbera zefirja za moške srajce od st. 36 nap. Zaloga perkala z in brez roba lESESi to blago nudi, k as je as j modernejšega JESSIE ™ ZA POmiADANSKO S&ZONO. UUUUI nifESIADEtlJE! IZNENAĐENJE! Cene nizke mr odprla je le te dni na Optinah m. m brez konkurence nova prodajalnica raanufakturnega blaga ter blaga v-ake Yr*te konfekcijoniraaeg*, kakor tudi drobnarije. tovljen« obleke za otroke in' odraatle. -- Velika zaloga kap za wo ke in oiroke, ter obuvala za otroke. Velika sz!»era ^)len U rut VELIKO iZNJbNAĐENJE! (Sjarp) YELIXO IZNENAĐENJE! Za obilen obisk »e priporoča MARIJA BRIŠČEK. ll m 03Č1M št. 174 lIl'Hifti žospođi JamleKfl' Velika zaloga z manifakturnim blagom olioa Naova it. 36, vogal tti S. Laz z ar o, i podraaaioo uL 8. Lazzaro t, ii dovoljuje obvestiti slevno občinstvo in svoje eeojene odjemalca, da je jako pomnožila svojo aa logo kakor tudi povečala prostora a tem, da Jf astasovOa igo raj oaMHajeno podružnico z* trn, d* more v polni m«ri eadostitl cahtevam t^anj. odfeai4ioev. V ibtk prodaj alnicak dobila se ramo Mego bolj le kakovosti in najmodernejle ia prrlh tovora, posebno pa snovi sa mošš« in isnska obleka, srajce, ovratnike, evčatnlce, tudi TeHkanakl isbei a in koaabataega blsja. prtov In prtiJev, tar vsake vrate perila tadi od bombaža, ali platna itbor TeakovratBih &dei, kakor tnJB koltre lastnega itdelka. Fietealke, s viharne, razae titavčarfce. VELIKANSKI IZB kB 8NOVU ZA NARODNE I TTstni okraski aa livilje in kitai£arke. IN OS- _______________________________________ fARO! BARSKE ZASTAVE IN NA20BNIH TfiAKOV ZA DRU^T /ENE ZNAKE. Kupljeno blacro, katero slučajno ni ugajalo, ae zamenja aLi pa se vrne dentr brez tilkaklh zadrii.ov. Poaknftntl in aa prepričati Hiša na prodal. V Dutovljah na Kra^u se bo prodata na prostovoljni dražbi iln9 10. aprila 1910. ob 3 urah po poludne na licu mesta hioi štev. 67, obstoječa štirih Kib, kuhinje shrambe, veže, kleti in verande( dalje dotićri hlev, dvoniče in vodnjak. Vsklicna cena K 50X) — Dražbeai pogoji na razpolago pri sodniji i « notarja Dr. Kumer v frežaai. 396 UMETNI ZOBJE Plons *aaje 2oi)ov izdiranje zobov brez vsake ^olečine Pr. I (ermak j V. Tuscher :: zoboziraveik :: | koncesij, zobai tehnik - TRST - ulioa della Caaarma št. 13, XI, n. 1HPE5TA. H Y E R G E S - U J FA t Ul U lavno zastopstvo in zaloga V. JANAH in drag, Trat, Via d« ua Telefon sK 2242. Književnost In umetnost Foesterjevo opero »Gorenjski slav-čcka bodo uprizorili v češkem narodnem gledališču v Brnu. Na I. ljudskem koncertu N. D. O. (tržaški „Narodni dom" dne 20. marca t. 1.) nastopi, kakor že vetkrat omenjeno, sloveči virtuoz na violončelu Josip S t a n o. Dočim si pridržujemo spregovoriti o drugih koncertnih točkah v prihodnjih številkah, podajamo danes nekaj podatkov, tičočih se glavnega stebra koncerta —, Josipa S t a n o. — Hrvat po rojstvu, rojen v Brodu na Savi, je Josip Stano preživel največji del svojega umetniškega življenja v inozemstvu, v Ameriki, na Nemškem, na Dunaju, v Carigradu in posebno na Angleškem. Učenec je dunajskega konservatorija. — Učitelj mu je bil Leopold Popper, eden največjih umetnikov in skladateljev na violončelu. Posebno zanimivo v njegovem življenju je to, da je vodil konservatorij v Carigradu. Mladoturška vstaja je provzročila, da je zapustil Carigrad in se vrnil v London. V zadnjem času je nastopil turnejo po Evropi. Vsi svetovni časopisi so ga proslavljali kakor velikega — slovanskega umetnika. Naj navedemo kratek izvadek iz kritike velikega dnevnika „Eastern Express". G. Stano je pokazal, da je res velik umetnik na svojem instrumentu. G. Stano ne spada med one umetnike, ki premagujejo edino-le tehnične težkoče. V njegovem sviranju se izrazuje zlasti ona druga, jača stran, to je točno in globoko umetniško umevanje in izvajanje umotvorov. Stano je umetnišaa duša, sin slovanskega rodu. Enako laskavo so se izrekli drugi svetovni časopisi, francoski „Temps", „Le Mo-niteuroriental" in drugi. Zares, v nedeljo dne 20. t. m. se pripravlja velik umetniški užitek. In ker je ta koncert namenjen v prvi vrsti nižjim slojem, je gotovo, da vsi prihite v „Narodni dom". Društvene vesti. Glasbeno društvo „Trst" vabi vse gg. pevce in pevke, da pridejo točno ob 1 in tričetrt v „Narodni dom" v Barkovlje. „Konsumno društvo" v Bazovici — javlja svojim članom, da bo nadaljeval dnevni red občnega zbora, ki ni bil končan preteklo nedeljo, danes v nedeljo dne 13. t. m. ob 4. uri popol. v društvenih prostorih. Mamzelle Nitouche. (Santarellina) Na splošno željo ponovi Št. Jakobška „Čitalnica" to krasno opereto v tretjič in zadnjič prihodnjo soboto 19. t. m. (dan Sv. Jožefa) v gledališčni dvorani „Narodnega doma" ob 7. uri zvečer. Ob jednem naznanjamo, da uprizori „Čitalnica" na velikonočni ponede-Ijeh v dvorani „Nar. doma" pri sv. Ivanu tradicijonelno narodno igro s petjem „Divji lovec". Ustanovni shod Ciril-Metodove podružnice v TrebČah se ne vrši danes 13. t. m. marveč v nedeljo 20. t. m. in to zato, ker se veliko domačih rodoljubov danes vdeleži dramatične predstave v sv. Ivanu v korist Ciril-Metodarije. Na veselo svidenje tedaj v nedeljo 20. t. m. Sklicatelj. DAROVL — V spomin pok. Jakoba Mevla je nabral krčmar g. Gombač za sv. Ivansko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v „Nar. domu" pri sv. Ivanu 10 K 20 stot. — Tržaški moški podružnici CMD. je nabrala med součenkami Starčeva Darinka 1 K. — Srčna hvala! — Med darovi zbirke srednješolcev, ki smo jih priobčili te dni, se je urinila mala pomota, in sicer mora biti: Ana KuŠčer 3 K (in ne 1 K). Izostalo je: Ivan Kuščer 2 K in Mili Kuščer 1 K. — Poziv! Oni gospod, kateri je nabral dne 1. t. m. v gostilni „Ai due raspi" v ulici Istituto večo svoto denaija v odgovor „Slovencu", je naprošen, da dotično svoto izroči blagajniku sv. Jakobske podružnice sv. Cirila in Metoda". — Za Veliki Ciril-Metodov ples — združene slovanske mladine doposlali so: Franc Boje, Trst 6 K. Josip Mahne, Trst 10 K. Vekoslav Kerševan, Trst 5 K. Ivan Vidrih, Trst 6 K. Ivan Kramaž, Boršt 2 K. Vrlim rodoljubom iskrena hvala. — Na-daljne prispevke naj se izvoli pošiljati na Jadransko Banko ali g. Vladku Ternovcu, ulica Fontana 4. — Med gosti v 5„Gospodarskem društvu" v Skedniu je nabral g. Josip Lorko sinoči 8 K za družbo sv. Cirila in Metoda mesto vdeležbe na plesu „Lege Nazionale". Denar hrani g. Andrej Godina. Nar. del. organizacija. Danes v nedeljo 13. marca se vrši v Borštu sestanek podružnice N. D. O. ob 3 in pol popoludne; tovariši vdeležite se tega važnega sestanka. Jutri v ponedeljek ob 7 in pol uri zvečer sestanek težakov nove luke v prostorih N. D. O. Iz letnega poročila omenjamo: Uvidela se je nujna potreba zvišati delniški kapital od K 10 na K 15 milijonov: število podružnic se je pomnožilo z ono v Černovicah, ki je pričela poslovati v drugi polovici minulega leta. Banka je izdala priročno knjigo „Zd-klady bankovni", ki je izšla tudi v javni založbi in so se po istej vršile v internem ustroju zavoda razne uvaževanja vredne spremembe. Po vzoru naprednih tujezemskih zavodov je bilo uvedeno koncem minulega leta za poskuŠnjo nepretrgljivo celodnevno uradovanje z menjavo uradništva in vsluž-bencev, ki se je dobro sponeslo in se je vsled tega vpeljalo za definitvno. Z banko spojena „Securitas" penežni společnost s. r. o. je zvišala z ozirom na razširjenje trgovskih poslov delniški kapital od K 300.000, na K 1,000.000; vspehi minulega leta prekašajo vsako pričakovanje. Sokolskemu sletu v Ameriko se je pridružil i vrhovni ravnatelj Ustredni banke českych sporitelen, ki je vporabil to priliko k natančnemu proučevanju izsiljevalnega vprašanja slovanske naselbine v Novem svetu; posledica tega potovanja je bila izpolnitev prejšnjih obljub glede vstanovitve izselje-valne banke, ki je pričela pod imenom „Bohemia" delniška družba v Pragi obenem s svojo agenturo v New-Yorku s 1. januarjem t. I. svoje poslovanje. S pomočjo Sporobanke je bila vstanov-Ijena Ustredni banka v Budimpešti, ki je že prestala prve težkoče in se razvija vprav zadovoljivo. Važna spopolnitev organizacije je bila i vstanovitev Pokojninskega zavoda češkoslovanskega denarstva. V naslednjem podajemo nekoliko številk v primeri z onimi minulega leta: Čisti dobiček znaša K l.o81.770.58/ K 675.164.o5/ kljub temu, da se bo obračunalo mnogo dobro vspelih kupčij šele v prihodnjem letu; celi obrat znaša kron 6.323.531.5ol.18 proti K 5.287.976.247.84 proti lanskemu, račun blagajne kron 1.599.554.55/ K 1.33o.437.3o/, račun menic in deviz K 69.648.615.16/ K 7o.28o.198.lo/, račun komunalnih posojil kron 46,871.312 46.1 o6.312/račun dop./vloge/K 117.168.981.-/99.o9o.627.85, račun vrednot v shrambi in upravi K 94.ol5.38o.89 / K 92.823.221.29/, račun davka in pristojbine K 245.129.48 I 197.216.65/, račun upravnih izdatkov kron 552.894.66 / 421.oo9.lo /, število nameščenih sil je vzrastlo od 219 na 287, število spojencev denarnih zavodov na 5682. Gospodarstvo. LJstfedni banka českych spoHtelen. Danes ob 10. uri dopoludne se vrši v prostorih Meščanske Besede v Pragi 7. redni občni zbor imenovanega zavoda. Vesti iz Goriške. Iz Komna. V korist družbe sv. Cirila in Metoda nabrali komenski in okoliški trgovci 105 K mesto daril svojim odjemalcem ob Novem letu. V odgovor „Slovencu", proti članku „Ci-rilmetodarija", nabrali zavedni komenski rodoljubi 200 K za obrambeni skla. Denar je odposlan potom komenske podružnice centrali v Ljubljani. Iz Biljane v Brdih sporoča nam neki gospod, ki ima večkrat prilike voziti se s pošto iz Kormina v Biljano, o sramotnem stanju poštnega voza ; le-ta je v takem razsulu, da obstoji permanentna nevarnost, da se vsak hip razsuši. Tujec, ki ni navajen na tako „kracolo", sedi v tem vozu kakor na trnjih iz bojazni, da ne zgubi vsak tre-notek sedež pod seboj. Ravno tako je s poštnim konjem : (sicer pa je kobila). Star je kakor gora, odslužil je in zaslužil bi, da gre v pokoj. Ne more, pa ne more več voziti. Zgodilo se je pred kakim letom, ko se je ravno vozila neka gospa v Biljan, da konj, prišedši pod Medano ni mogel več naprej. Onemogel je popolnoma. Morali so mu dati pol kg kruha namočenega v četrt 1 vode, da se je nekoliko okrepčal in le z veliko muko jo pridrsal domov. To so pač nedostojne razmere in le čuditi se je temu, da se interesovano ljudstvo ne pobriga za njih odpravo. Poživljamo županstvi Medanski in Bi-ljanski, da ukreneta kaj tozadevno. Bralno in pevsko društvo „Dneva žar" v Kazljak je imelo svoj redni občni zbor v nedeljo 27. februvarja t. 1. Po pozdravu in kratkem nagovoru, v katerem je društveni predsednik povdaijal zlasti važnost izobrazbe, sta nam podala tajnik in blagajnik vsak svoje poročilo. Potem se je vršila volitev novega odbora, in sicer so bili izvoljeni v odbor sledeči: Anton Baša, predsednik, Ivan Vran podpred., Ivan Majcen tajnik, Ivan Kjuder blagajnik, odborniki: J. Novak, Ivan Nabrgoj, Viktor Lupiš, France Kjuder, pevov.; Ivan Novak in France Zabrič pregl. računov. Društvo si je [naročilo za tekoče leto te-le liste: „Edinost", „Sočo", „Gorico", „Slovenski Dom", „Domače ognjišče", „Naša bodočnost", „Kmetovalca", „Primorskega Gospodarja" (Kmečki Glas). Na to so sledili razni nasveti in predlogi. — Po občnem zboru se je nabralo med društveniki nekaj kronic za CMD, Jv protest proti „Slo-venčevemu" članku „Cirilmetodarija". Vesti iz Istre. Pevsko in bralno društvo „Samo" v Bertokih je imelo dne 5. t. m. svoj občni zbor, ki se je jako lepo obnesel. Med člani Jfovosti manufak. blaga DomaČe in Angleško sukno. Kamgam za moške obleke. Volna v modernih barvah. Poplin, ševiot, panama, ba-tist za Ženske obleke. Francoska svila, zefir, oksforti, Turing za bluze in srajce. Velika zaloga platna, creasa šifona, gradlua, žime in volne za postelje. Lepa izbera : preprog, zaves, garnitur, odej itd. itd. : Solidne cene. Vzorci na razpolago. Priporoča se Vam : tvrdka Hedžet & Koritnik: Froda se hiša v Barkovljah. Tri velike sobe, kuhinja, klet in hlev in približno 350 klaftrov zemlje z vodnjakom, ki ima pitno vodo. Krasen razgled. Cena 11.500 kron. — Naslov pove Inseratni odd. Edinosti pod št. 329. I i E Giacomo Jtfonaro [ urar in dragotinar v Trstu, ulica L della Guardia 22 velika izbera srebrnih in zlatih predmetov. — poprave in naroČila se izvršujejo po naj- zmernejih cenah. Kupuje m zlato in srebro. 99 Zobni ambulatorij m Dr. Aleks. Martinem ordinira od 9.—1. 3.-7. Trat, ul. Barriera vecchia 33 II. nad. — Oglase treba nastavljati na Inser. oddel. Edinosti ulica Giorgio Galatti 18. ms Veliko skladišče klobuka/ dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna meemm^a^^nm, žepnih robcev, molkih nogovic itd. itd. ^ap b^™^"^™™™ K. CVENKEL^co^o 32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna. Narodna trgovina. ■■Hl^HBHlHl Narodna trgovina sr: 9SC 9E Najnovejša iznajdba! Brez vsake konkurence! pPathefon^ edini perfektni govoreči aparat brez igle Garantirani aparat za 5 let od K 45'— napre. Dvojne plošče (25 centimetrov) , 250 „ Dvo ne plošče (28 centimetrov) „ 4 50 Velik izbor slovenskih, hrvatskih itd. plošč. — Katalogi gratis in franko „PATHEFON", Trst, Corso št. 26 0 11 ■XX»X * *XXXXXXXXXIIXXXXXXXXXXXXXXXH Angelini & Bernordon TKST, ulica San Nieold 18 -■■■■■■■■- Uvoz in izvoz orožja <" strelivo Na željo se pošljejo ceniki zastonj lil poštnine prosto. »X*XXXXXXXXXXXXX ||XXXXXSiOscXXXXXXXK J PODRUŽNICA Ljubljanske kreditna banke Trst, Piazza della Borsa 10 Gentrala v Ljubljani. Podružnice v Celovcu, Sarajevem in Spijetu Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni zaklad K 350.000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povoljnimi pogoji devize in v;e vrste denarja. - uiose no knjižice obrestuje za sedaj s čistimi Prodaja srečke na majhne mesečne obroke. tega najmlajšega našega društva na Kopr-ščini, tik pred vratmi Kopra, se kaže veliko zanimanje za narodno stvar. — To so na občnem zboru zbrani člani dejanski dokazali s tem, da so zbrali K 6.12 za družbo CM v znak protesta proti „Slovenčevi" gonji. Za pevski zbor se je 'priglasilo 30 pevcev, za Brtoke vsekako častno število. V odbor so bili izvoljeni g. Fran Vato-vec predsednikom, Anton Neval podpredsed. Josip Bertok tajnikom, Franc Bertok blagajnikom, Ig. Brezar bi. nam., Ant. Kuret odbornikom in konečno Naz. Pečarič, Josip Bertok (Sosič) in Anton Kocijančič (Rico) pregled, računov. Na občnem zboru je padla marsikaka lepa in koristna beseda; nadejamo se, da na rodovita tla. Vsekako se nam ni bati za slovenski značaj koperske okolice, dokler bomo imeli tam tako vrle narodnjake. Le tako naprej, po začeti potil Protest proti novemu davku na vino. Dolina 12. Tukajšna „Hranilnica in posojilnicau, „Vinarska zadruga", in „Okrajna kmetijska zadruga" so vložile na državni zbor protest proti novemu davku na vinu. Druge slovenske de£ele. Deželni odbor kranjski je sklenil, da bo odslej podpiral izdajo tistih slovenskih učnih knjig, katerih pisatelji naznanijo spi-sovanje takoj, ko prevzamejo delo, deželnemu odboru. S tem hoče deželni odbor priti v okom nepotrebni konkurenci pri spisovanju učnih knjig. Sodni oficijal se ubil. V noči na 9. t. m. se je ubil g. I. Kruhar, sodni oficijal v Brežicah na Štajerskem, ko je šel iz Brežic na svoje stanovanje na Čatež. Pal je z neke strme steze pri Studencu. Skoraj gotovo je postal žrtev roparskega napada, ker niso našli pri njem ne ure ne denaija. Iz tužnega Gorotana. Premišljevanje o bodočnosti slovenskega naroda na Koroškem privedlo me je do neke misli posebne vrste. Krasoto naše slovenske Koroške so spoznali Nemci do celega in z vso silo so se vrgli na našo lepo domovino, da bi jo spravili v svojo last; mi, starodavni posestniki, pa bi morali zbrati šila in kopita ter pobegniti v ptuje neznane kraje. Spoznali so naše kraje tudi Italijani in v trumah prihajajo iz Trsta na Koroško kakor letoviščarji. Samo domačin je ne pozna, ne vidi svojih kipečih gora, svojih ravnin in milih dolin; njemu je ptuja, ker se v mladosti v potujčevalnih šolah ptujim jezikom ni učil ljubiti svoje domovine, in spoznaval miline svojega materinega jezika, gorečnosti prelepih slovenskih pesmi. Na njega se je zistematično vplivalo, da se ni probudil; držali so ga umetno v narodnem spanju, v temni nezavesti. Vse zato, da bi ga laglje opeharili za njega materini jezik in njegovo krasno domovino. A Slovenci so se jeli vkljub temu prebujati, po vseh dolinah začenja žareti zvezda narodnega vstajanja in oživlja se nada do zmage, ako nam bodo pomagali naši bratje. Gotovo zahajajo bogati Slovenci iz Trsta, Gorice, Ljubljane, Zagreba, Gradca itd. na letovišče in namesto da gredo kam drugam, naj po-sečajo naše pokrajine. Ker je slovensko ljudstvo jako prijazno, sprejelo bi jih z odprtimi rokami in lahko bi se bavili z narodno propagando ter želi bi ob bistroumnosti in hvaležnosti koroškega Slovenca gotovo mnogo vspehov. Tak vpliv vsako leto skozi 2 meseca rodil bi veliko res dobrega sadu. Poseben ozir bi se mogel jemati na Zilsko in Rožno dolino, ker sta najlepši, pa tudi v največji nevarnosti. Dobrih gostiln je tukaj zadosti, vendar pa se mora napraviti neke vrste kataster za letoviščarski promet. Časopisi slovenski brez ozira na strankarstvo so naprošeni, da se poprimejo te misli ter jo širijo; kdor pa hoče v ta namen sodelovati, naj se oglasi pri dotičnem uredništvu, katera naj pa vodijo akcijo. Postonjsko jamo obišče v prihodnjih tednih kneginja Elizabeta Windischgraetz, hčerka pokojnega prestolonaslednika Rudolfa. Pripelje se iz Miramara. BRZOJflUNE UESTI. Sprememba na avstroogrskem poslaništvu v Rimu. DUNAJ 12. — Izredni in pooblaščeni poslanik na kraljevem italijanskem dvoru grof Henrik Liitzow je na lastno prošnjo odpoklican s svojega mesta ter mu je cesar o tej priliki i/raJl posebno priznanje za njegovo izw ,;no službovanje. Poslanikom pri kr. ital. dvoru je imenovan tajni svetnik kapetan Merey pl. Ka-pos-Mere. 3an Tomašič v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 12. Hrvatski ban Tomašič je dospel danes zjutraj sem. Popoldne je obiskal ministerskega predsednika Khuen-Hedervary-ja. Saški kralj v Istri. PULA 12. Saški kralj se je povrnil sinoči ob pol deveti zvečer iz Opatije sem. Vozil se je z avtomoblom preko Učke in Pazina. V Pazinu si je ogledal znamenitosti mesta. Danes popoldne si je ogledal kralj Friderik Avgust postajo za brezžični brzojav, konstrukcijski arzenal, in vojno ladijo „Habs-burg". Potem se je kralj odpeljal z motornim čolnom na „Brioni", lqer je bil ob 1 popoldne dvorni obed, katerega so se vdeležili poleg kraljevega spremstva tudi drugi dostojanstveniki in načelniki oblastnij. Kralj je podelil več odlikovanj. Nemški državni zbor fondira. BEROLIN 12. Državni kancler je za?i-teval od državnega zbora povišanje fcnda za tajne izdatke ministerstva zunanjih zadev. Proračunski odsek pa je povišanje odklonil in dovolil iste le ▼ prejšnji višini. Bolgarski knez pojde v Carigrad. CARIGRAD 12. Na podlagi gotovih informacij porte, pride bolgarski kralj sem med 20. in 25. t. m. Razjedilno črnilo Lehko pile vsakdo um. Dobi m pri tvrdki H o g e, Trat, ulica Carducci 14. 418 Ite stanovanje ^K^Sm^L Vph Krancu, Skorklja-Rojan 8t 10. 411 Ha lovno zmoian vcakega kmetijskega in l/OI<&V«JU gradn ike« dela bi ▼ bližini vinogradniškega dela bi t bližini mesta •prejel shiibo sa kratko dobo. Ponndbe pod „Delavec" na Ina odd. Edin- sti. 412 Odda oa medlirana soba via Torre bianca 15 5M» vrata 10. 416 DmiiIa aa zemljiSče bliza vile Cambiagio — 1 I UUa SO Obrniti se je k vrtnarju vile Cam-biagio. — Pendice di Scoroola 5t. 350. 413 JCuharsko knjigo zastonj vdobi vsakdo po pošti pri „Prvi kranjski tovarni testenin" v ilirski Bistrici. ::: KnnnnHf^na zmožna gospodinjstva išče bIu-QUI|IUU!Wlld žbe pri kakem pritet. samem gospodu ali tad i z otroci. Urica Gian Rinaldo Oarli 10, IV. n. 410 |aSaa aa podkladanje Sode Island po K 6 JaJUa in P1 j m o n t h Boks po K 5, tucat najbolj lih za pomladansko podklakanje in zelo ko-ristonosno. Pošilja po poitnem povzetju S. Smenthal živinozdravnik v Vipavi.__414 Ženitna ponudba. čaja, ki nima prilike narediti znanja, želi seznaniti se, ozirama poročiti z mladeničem, kateri je v gotovi službi. Železničarji izključeni. Prosi resne ponudbe pod „Danica-, poete re?tante, glavna poŠta Trst. nnn 393 Poslano*) Podpisani obžaluje da je razžalil gosp. Markota C a h aT i j a in vzame svojo besedo nazaj. Silvester Caharija, __Nabrežina 261. *) Za članke pod tem naslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva. Stajerite vina 45 (pripravna za miš-maš) 29 kakor tudi pristni Opolo ln belo z Tisa sladko, ali pa pristni Istrski teran domaČe vrate, Izboren refoSk in Akti spninante se dobivajo samo v zalogi buteljk E. Jurceo, Trst, Aumedotto 9. _ SPREJEMA POSILJATVE. ——- 7alnna Krompirja, zelja, Česna, čebule in sladka fc»IUlJa repe, August Z o 1 i j a, Trst, ulici deli' Olmo Ste. 12. <2001 Gostilna „Al Ginnasio" ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča ae sla ve i bčinp^u r.» obilen obisk H. K o p » č. 1237 wUMIwlj<» PROMESE K VSEM ŽREBANJEM.--- -----ZAVAROVANJE SREČK. MENJALNICA. VLOGE NA KNJIŽICE. — - TEKOČI IN ŽIRO RAČUN n VLOŽENI DENAR OBRESTUJE Sfi| OD DNE VLOGE DO DNE VZDIGA.* STAVBNI KREDITI — KREDITI PROTI| ---DOKUMENTOM VKRCANJA.----; Uradne ure: O.—12.. 2-30-5-30. — Brzojavi: „JADRANSKA" — Trst. — Telefon: 1463 in 1793