PRIMORSKI DNEVNIK Cena 70 lir TRST, četrtek, 30. oktobra 1969 POLOŽAJ V BANJALUKI SE NORMALIZIRA Hitra in učinkovita pomoč iz vse Jugoslavije lajša težave in bolečine prizadetim ljudem Mesto je spet dobilo luč in vodo - Danes bodo razpustili štab za obrambo proti naravnim nesrečam in mestna ljudska skupščina bo ponovno prevzela oblast ' - Rovanški predsednik Tito si ogleduje razdejanje v Banjaluke središču (Od našega posebnega dopisnika) ZAGREB, 29. — Položaj v Banjaluki se normalizira, tako da bodo lahko jutri že razpustili štab za obrambo proti naravnim nezgodam in bo oblast ponovno prevzela ljudska skupščina, ki bo jutri imela prvo redno sejo po potresu. Obravnavali bodo sedaj zelo pomembno vprašanje, ugotavljanja škode, razne stvari povezane z urbanističnimi rešitvami in kako bodo postopoma normalizirali življenji. Jutri bodo tudi prenehali z brez- plačnimi delitvami hrane, ker pričakujejo, da bo že toliko usposobljena trgovska mreža, da bodo zagotovili redne dobave. Seveda pa to ne velja za pomoč v šotorih, odejah in drugih potrebščinah, da se ljudje vsaj nekoliko zaščitijo pred mrazom. Danes je štab dokončno ugotovil, da je število smrtnih žrtev nižje, kot so prvotno predvidevali in da gre samo za deset smrtnih primerov, ki so jih dosedaj z vso gotovostjo ugotovili in identificirali. Tudi število ranjencev je nekoliko manjše, kot je bilo prvotno govorjeno, ko niso mogli voditi točne evidence. Danes so ves dan delovale strokovne skupine, ki so ugotavljale statične značilnosti stavb, ki jih je poškodoval potres. Neka skupina je tako pregledala 900 stanovanjskih poslopij, od katerih bo treba 254 podreti, druga pa so manj poškodovana in jih bodo lahko popravili. Računajo, da bo to delo za vse mesto končano jutri in da bo s tem napravljen osnovni pregled škode ter istočasno tudi potreb. V vseh podjetjih se je že pričelo z mrzličnim obnavljanjem in so se danes skoro vsi zaposleni prijavili na svojih delovnih mestih. Glavno zapreko še vedno predstavlja pomanjkanje električne e-nergije in vode, saj je reka Vrbas okužena, električno in vodovodno omrežje pa resno poškodovano. Pretekla noč je bila zelo težavna, saj je prvič po potresu padel termometer na 2,2 stopinje pod ničlo in je vse mesto zjutraj prekrilo belo ivje. To je tudi najneugodnejša vest, ker povrh še ni prišla vsa že napovedana pomoč v šotorih in so številni prebivalci morali preživeti že tretjo noč na prostem brez kakršne koli zaščjte. Danes bodo to vprašanje rešili, vendar gre istočasno še vedno samo za začasno rešitev, saj se bliža zima in z njo mraz in bodo morali pričeti z mrzlično naglico postavljati barake in druge začasne objekte, da bodo lahko ljudi bolje zaščitili. Nekoliko bo pomagalo 50 spalnih voz, ki so jih danes pripeljali iz Zagreba in ki bodo služili za začasna bivališča. Mestne službe delujejo vedno bolj organizirano in je ponoči vojska u-redlila pekarno. V bolnišnici, kd deluje pod šotori, pa so pričeli z delom tudi speoiaMziranii oddelki: o-kullstaftnii, kirurški, za usta nos in grlo, ginekološki, neuropsiihlatričnl ter pediatrični. Vsi zdravniki so stalno dežurni in zdravstvena služba še nadalje odlično deluje. Vso noč so prihajali kamioni s Šotori, odejami, obleko in drugimi potrebščinami, ki Jih pošiljajo delovni kolektivi, tako da Je lahko danes štab sporočil, da je šotorov že dovolj. Vedino bod'j pa primanjkuje cementa, stekla, montažnih hišic in drugega gradbenega materiala salj se je obnova na raznih krajih že pri. čela. Hrvaški štab za pomoč Je poslal štiri premične električne agregate, ki bodo dobavljali električno energijo predelom, kjer je drugače nemogoče urediti' dobave. Danes so popravili glavne okvare na eletatro-vodu in vodovodu, tako da ima mesto ponovno luč in vodo. Vse vesti tz Banjaluke so torej dokaj optimistične in govore, da se položaj naglo normalizira ,da pričenjajo v pospešenem ritmu delovati vse civilne službe, tako da bodo lahko zaradi tega tudi ukinili posebni štab in bosta delovala samo še vojaški štab in posebna služba za koordiniranje pomoči z ostalimi občinami, ki so bile prizadete po potresu. Sedaj je treba čimprej usposobiti proizvodnjo in istočasno postaviti trajnejša zavetišča, da Dodo lahko prebivalci preživeli zimo v kolikor toliko normalnih okollšči-nah. Vse pa kaže, da se tudi to zelo odgovorno delo odvija v pospešenem tempu, pri čemer je seveda odločilna pomoč iz vseh drugih republik in zvezne vlade, ki pa je že zagotovljena. BOGO SAMSA RAZPRAVA V BUNDESTAGU 0 BRANDTOV! PROGRAMSKI IZJAVI Demokristjani nasprotujejo politiki nove vlade do Vzhodne Nemčije Ostri besedni spopadi med Brandtom in opozicijo BONN, 29. — Opozicijska parlamentarna skupina CDU-CSU je po včerajšnjem programskem govoru predsednika vlade Brandta v Bunde-stagu prešla danes v oster napad. Ozračje med demokristjansko opozicijo in liberalno-socialistično večino se je v določenem trenutku tako vnelo, da je prišlo do ostrega besednega spopada med Brandtom in Straussom. Za demokristjansko opozicijo je prvi govoril vodja parlamentarne skupine Barzel, ki je očital novemu kanclerju, da hoče voditi 'nepremišljeno politiko«. Barzel je na- to vprašal Brandta, na osnovi kakš nega finančnega načrta in konjunk-turnih ocen namerava uresničiti svojo politiko in poudaril, da se bojijo, da bo 'Nemčija drago plačala brezskrbno politiko«. Zatem je Barzel dejal, da še noben drugi kancler ni našel tako oolnih državnih blagajn in tako trdne domače valute, polno zaposlitev, gospodarsko trdnost ter izredno dobro ureditev finančnega in šolskega vprašanja, kot Brandt. Glede zunanje politike je vodja demokristjanske parlamentarne skupine poudaril u-spešno dejavnost na tem področju prejšnjih vlad. Najbolj je Barzel napadel napovedano politiko nove Brandtove vlade do Vzhodne Nemčije. Očital je Brandtu, da je v svojem govoru v zvezi z Berlinom in Vzhodno Nem- čijo dal takšne izjave, ki lahko povzročajo «veliko zaskrbljenost na svetu*. Ugotovil mu je, da noče predstavnika zvezne vlade v zahodnem Berlinu: da je zamolčal vprašanje nemške združitve; da se je odrekel, da bi se v bivši nemški prestolnici sestale komisije Bunde-staga: da je vnesel teorijo dveh i nemških držav, kar je v nasprotju z osnovnim zakonom zvezne države; da je omenil možnost nemške konfederacije kot rešitev sedanje razdvojenosti dežele in s tem prezrl, da je nemogoče združiti v federacijo dve nasprotujoči si ustanovi, ter mešati svobodo z diktaturo. Zato je Barzel opozoril Brandta, da mu bo opozicija stalno za petami in da bo pritiskala nanj, da bo izvajal «nemško politiko*. Po drugi strani pa je vodja opozicije izrazil zadovoljstvo njegove .............II..milili...........................mi...milili..nmiiin.i...n.............n.............mini....nnnnmmnimnnnni.......„ ODLOŽENA POGAJANJA KOVINARJEV Z «INTERSINDOM » V Neaplju, Anconi, Comu in Trentu splošne stavke za korenite reforme Incidenti v turinski FIAT - Seja vodstva PSI Tudi iz inozemstva pomoč uničeni Banjaluki iU ^ na*eRa dopisnika) n^luk,JALUKA, 29- - Danes je Ba' Jijiaj; tiskala skupina tujih no-ft6senVi ]a*tre<*^iranih v Beogradu. ^je61' ° ^ -ie Prt?civsem razpo-haša /katerim prebivalstvo pre-S?iiarne in materialne pomo-kiiiogj Pohaja iz raznih krajev, so st>rejeti kraJi izrazili pripravljenost ?šdete na brezplačno oskrbo pri-'9 ji,-. Prebivalce posebno otroke '•uljhi-j^Pegočiti, da neovirano na-Jhfner 0 s šolanjem. Tako je na ?>ji Presto Aleksandrovac v Sr-c*v. '1°. da sprejme 200 šolar-Tuzla ponuja oskrbo , n.cem osnovnih šol in pro-■ S°*.anie okrog 1000 dijakom fk>sans,Je 'n glasbene šole. Mesto j? PtiLn Gradiška, ki je samo bi-ktio ,a Po potresu, je priprav-,20o P^Jeti na brezplačno oskrbo i1**16 ipj 'z Banjaluke. Iz Banja- - bo sedaj že odpotovalo k Sorodnikom v razne kraje f>0j ;iie več tisoč oseb. >lavl£ ftpči j? Materialne in denarne poli?'5' izv agPs*avije (danes je repub- 'i j? . 1^'jon Vr^n' svet Hrvaške nakazal H^iški *n P°* novih dinarjev, redarje., s.Vet Srbije milijon novih ks°č n ’ “vršni svet Vojvodine 500 itialuj,lh dinarjev) je na poti v > s'va °bčutna pomoč iz ino-ht Poslal, a,k„° ie 11 g a Rdečega kri-ij a 10.000 dolarjev. Švedski konserviranega mesa v a^ki ftv"®09 švedskih kron, kadi Sekr- 10 000 dolarjev, mladin ,?Sev Ja. kanadskega RK 2.500 fh švicarska organizacija /»»kov l P°nioč» 30.000 švicarskih b Štern r,tanska vlada 10.000 fun-jlskogo ngov- Po vesteh iz itali-S bo 3, v RIM, 29. — Med nekim mednarodnim simpozijem je Walter Sal-zer, član predsedstva tovarne zdravil Bayer iz Leverkusna sporočil, da bodo v kratkem dali v prodajo novo zdravilo proti akutnim oblikam ldmfatične levkemije. Zdravilo, ki bo v prodaji pod imenom «Cras-nitin*. bo vsebovalo asparaginazo. Akutna levkemija je kot znano rakasto obolenje krvnih celic. Število nedozorelih belih krvnih telesc se prekomerno poveča in preplavi organizem. Rakaste celice se hranijo s proteinom, ki ga imenujemo spa-ragin, asparaginaz pa je encim, ki spreminja asparagin v druge snovi, s katerimi se rakaste celice ne morejo hraniti in tako jih posredno uničuje. Zdravilo so izumili že pred časom, zakasnili pa so njegovo prodajo zaradi kliničnih poizkusov. Pri teh poizkusih so opazili, da je «Cras-nitin» učinkoval v 50 do 70 odstotkih primerov in da ni brez sekundarnih negativnih posledic, ki pa jih z lahkoto nadzorujejo. Kljub temu, da deluje zdravilo le začasno, pa je važen doseg v boju proti rakastemu obolenju krvi. Zaradi poplav v Tuniziji Včeraj med protestom delavcev Minister Magri odprl avtomobilski salon TURIN, 29. — Velika množica delavcev se je danes zbrala in glasno protestirala pred vhodom v mednarodni avtomobilski salon, ki ga je odprl minister za industrijo in trgovino Magri. Otvoritvi so priso- Nad 500 smrtnih žrtev 132.000 bre? strehe TUNIZ, 29. — Zaradi poplav, ki se že mesec dni vrstijo v Tuniziji, so po zadnjih vesteh umrle 503 osebe, brez strehe pa je ostalo 132.000 oseb. Materialna škoda znaša več milijard lir. Od nedelje, ko se je neurje zopet začelo, še ni prenehalo deževati. Mesta Sousse, Kairouam, Sfax in nekatere vasi na severu dežele so poplavljene. Ponekod doseže višina vode dva metra. 20 let prisilnega dela ameriškemu marinesu DANANG, 29. — Danes so obsodili 28-letoega podmaredinrtfca mari-nesov na 20 let prisilnega dela, ker je 20. julija ustreliti mlado aiv-strailiSko pevtko, ki je nastopala za ameriške vojalke v Danangu. Ker ga je sodišče obsodilo zaradi nepremišljenega umora, ml debil do. smrtne ječe. Morilcu bodo odvzeli čine In ga brez časti odslovili iz vojske, čeprav je bil v vietnamski vojni ranjen in so ga južni Vietnamci za to odlikovali. S TAKTIKO NJIHOVIH ZLOGLASNIH ROJAKOV S SARDINIJE V Rimu ugrabili sina premožnega kmetovalca 400 milijonov Ur odkupnine ■ Aretirali so dva sardinska postilja, vet osumljenih oseb pa priprli - Ugrabljenega univerzitetnega študenta še niso našli RIM, 29. — Čeprav se je dogodek pripetil že v začetku tedna, se je šele danes zvedelo, da so neznani zlikovci ugrabili 22-letnega sina premožnega kmetovalca Itala Bonan-na, Egidia, ki študira pravo na rimski univerzi. Takoj po prijavi u-grabitve so se policijske in karabinjerske sile lotile v največji tajnosti preiskave, med katero so se poslužile policijskih psov, helikopterjev in izrednega števila motoriziranih agentov. Predvčerajšnjim, to je tri dni po ugrabitvi, je Bonanno dobil ekspresno pismo z zahtevo 400 milijonov lir odkupnine. V drugem pis- iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiMiMmiiiiiiiimiiiimniiliiiiiiiuiiiiiiiiiiiHii IZŠLA JE KNJIGA 0 BRITANSKI TAJNI SLUŽBI Z lažnim horoskopom zvabili Hessa v Anglijo Načrt je pripravil avtor romanov «007» LONDON, 29. — Britanska tajna' katerega presenetilo. Iz bojazni, da služba je s tem, da je »privabila* Hitlerjevega delfina Rudolfa Hessa maja meseca 1941. leta v Anglijo, dosegla izreden uspeh, vendar je istočasno vlada napravila največjo napako, ker ga je proglasila za norega. O tem piše v knjigi »Zgodovina britanske tajne službe*, ki je izšla v Londonu, Richard Deacon. Avtor knjige piše, da je britanska vlada pokazala v zadevi Hess izredno nesposobnost, kar je marsi- Na mednarodnem avtomobilskem salonu v Turinu je razstavljen tudi ferrari 365 GTS/4 s Pininfari- novo karoserijo bi bil filonemški vpliv v višjih slojih britanske družbe še močan, vlada ni hotela v celoti izkoristiti Hes-sovega bega iz nacističnega področja. Posledica tega je bila, da je britansko uradno stališče o Hessu v celoti soglašalo z nemškim, to je, da je bivši delfin nor. Nemci, trdi avtor knjige, so se oddahnili, ko so zvedeli na kak način so se britanske oblasti lotile zadeve. Po Deaconovem mnenju, so Hessa zvabili v Anglijo s pomočjo lažnega horoskopa. Znano je bilo namreč, da Hess ni storil ničesar brez horoskopa. Zaradi tega je avtor romanov z Jamesom Bondom («007») Jan Fleming, ki je bil tedaj v tajni službi britanske mornarice, pripravil načrt, ki ga je obrazložil dvema prijateljema. Eden od teh je delal v drugem odseku britanske vohunske službe, drugi pa je bil zaposlen v Švici in je bil tudi izvedenec za astrologijo. Hess si ni samo želel miru z Anglijo, temveč je bil mistik, vrhute-ga pa je vneto proučeval astrologijo. To je izrabil Flemingov agent v Švici, ki se mu je posrečilo spraviti Hessa v stik z astrologom, ki je delal za britansko tajno službo. T( VRSTA NESREČ ZARADI NEPREVIDNE VOŽNJE V MEGLI Verižna trčenja na tekočem traku: štirje mrtvi in dvajset ranjenih V nesrečo na sončni avto cesti je bilo zapletenih približno sto vozil vseh vrst BUSTO ARSIZIO, 29. — Zaradi goste meglo je prišlo danes na avtocesto Milano - Laghd do verižnih trčenj, kd so zahtevale tri človeška življenja, deset osab pa je biflo ranjenih. Prva serija verižnih trčenj se je pripetila med Bustom Arsmom in c astellanzo, kjer je fiat 1500 točil v pred njim vozeči tovornjak. Nekaj minut kasneje pa je do trčenja prišlo kaikah 400 m dlje na pasu za prehitevanje. V to nesrečo je bilo zapletenih več vozla.: dva tovamjaka s prikolicami, dva poltovomjaika in trije o-sehnd avtomobili. Pomožni šofer tovornjaka, ki je trčal v ustavljena vozila, 59-letnl Giuseppe Androni ta Angere (Vairese), je stopil te kabine in se postavil na sredo ceste, da bd opozoril prihajajoča vo-aida na nevarnost. Poskus, da pre-prečl nadaljnje nesreče pa je šofer plačal z življenjem. Vanj se je namreč z vso hitrostjo zaletel fiat 1500, kd Je nato treščil v tovornjak. Ainidirand je umrl na mestu, šofer fiata 1500 pa je med prevozom v bolnišnico podlegel poškodbam. LODI, 29. — Na sončni avtocesti je prišlo, vedno zaradi megle, do verižnega trčenja, v katerega je bilo zapletenih približno 100 vozil. Kljub verižnim nesrečam, zaradi katere so morali cele štiri ure prekiniti promet po cesti, Je bila samo ena smrtna žrtev, medtem ko je bilo ranjenih deset. Od teh je samo eden v smrtni nevarnosti. BARLETTA, 29. — štiridesetletni župnik iz Polcemiga pri Pordenonu Antonio Santini je danes Izgubil življenje, ker je njegovo vozilo zašlo s ceste in treščilo v zid. Dg nesreče je prišlo, ker je počilo prednje kolo duhovnikovega vozila. ‘emu je bilo dovolj, da je Hitlerjevemu delfinu omenil, da je 10. maj zelo primeren dan za mirovno potovanje in da zvezde nakazujejo Škotsko za najbolj pripraven kraj za to misijo. In res je Hess 10. maja ponoči usmeril svoje osebno letalo na Škotsko, kjer se je spustil s padalom. Avtor knjige pravi tudi, da sta Hitler in Ribbentrop pripravila načrt ugrabitve, vedno seveda med vojno, Windsorskega vojvode in njegove žene. Ugrabiti bi ju morali med lovom v okolici Madrida. Toda britanska tajna služba je v zadnjem trenutku popolnoma slučajno zvedela za zadevo in preprečila ugrabitev.____________ Ob Saragatovem obisku v SFRJ Čudno stališče «Glasa koncila» RIM, 29. — Zagrebški katoliški list «Glas konciilai) je zavzel do Sa-ragatovega obiska v Jugoslaviji čudno stališče. O obisku ni napisal niti vrstice, dan pred Saragatovim prihodom je objavil neprimerne pripombe, ki so jih dali nekateri škofi in začel polemiko s tistimi, kd so tarUMraU teko nespodobno vedenje. . mu pa so mu ukazali kaj naj stori in kje naj pusti denar. Ugrabitelji so se tudi telefonsko oglasili in verjetno si niso pričakovali, da so jim preiskovalni organi na sledi. Danes so v neki gostilni v Ulici Casilina aretirali dva sardinska pastirja, ki sta bila zapletena v u-grabitvi in sta imela nalogo, da dvigneta odkupnino. Pastirja, 31-letni Domenico Asole in 20-letni Gio-vanni Brundu, oba iz Sardinije, sta pred zimo pripeljala čredo na pašo v okolico Rima. Brundu je prišel v gostilno s svojim fiatom 1100, A-sole pa z izposojenim fiatom 1500. V avtomobilih in v suknjičevem žepu Brunduja so karabinjerji našli dokaze soudeležbe obeh pri ugrabitvi univerzitetnega študenta. V notranjosti fiata 1500 so odkrili dva samokresa, v fiatu 1100 pa robec, ki naj bi bil po navodilih ugrabiteljev, spoznavni znak osebe, ki bi ji morali izročiti denar. Pri Brun-duju so našli tudi točen oris poti, ki bi jo moral prevoziti z rdečim motornim kolesom Bonannov oče. Karabinjerji so danes odkrili tudi hišo, v kateri je bil Bonanno ujetnik ugrabiteljev. Hiša, ki je kakih 190 km od Rima, je bila ob prihodu karabinjerjev prazna. Karabinjerji so aretirali š.e enega o-sumljenca, agenti rimskega letečega oddelka pa naj bi priprli še dve osebi. V hribovitem predelu blizu Norcie so policijske in karabinjerske sile izvedle obkoljevalno akcijo, ker menijo, da so se ugrabitelji zatekli z Bonannom v ta predel Umbrie. Osebo, ki so Jo karabinjerji aretirali v bližina Norcie, so iidentif’.-cirald za Framcesca Arbaua. Tudi ta je po radiu s Sardinije in je po ,poklicu ovčji pastir. Zvedelo se je, da policijska in karabinjerska akcija proti ugrabiteljem poteka na strmih pobočjih hriba Arquata na meji med Umbrio in Abiuzzom v višini 1500 m. niško oskrbo, preiskavo. Policija je uvedla «Relazioni rrligiose» pišejo Ju/jiotrrolski duhovniki in nekdanji... Sifar V COSENZI IN RIMU Pijani oče ustrelil hčer ljubosumni mož ubil ženo COSENZA, 29. — Devetintridesetletni gozdarski delavec Giovanni Leonetti je po sporu z ženo, ki jo je odgnal skupno s hčerkama z doma, v pijanosti ustrelil 9-letno hčerko Angelino in ranil 34-letno ženo Ersilio Tropeo. Leonetti je z naperjeno puško in popolnoma pijan čakal, da se vrne žena domov. Komaj je mala Angelina odprla vrata, jo je oče ustrelil v čelo in nato streljal tudi proti ženi, ki je priskočila hčerki na pomoč. Leo-nettija so aretirali, ranjeno ženo pa so odpeljali v bolnišnico. RIM, 29. — Triinpetdesetletni Raf-faele Di Donato je danes malo pred 17. uro ubil 64-letno ženo Filomeno Ghirelli, ki se je zdravila v rimski kliniki San Raffaele. Di Donato je bil prepričan, da ga žena vara z nekim natakarjem in ko se je po enomesečni odsotnosti z doma vrnil v Rim, je opazil, da je žena vzela iz banke 200.000 lir. Ker je sumil, da je to vsoto dala ljubimcu, jo je pretepel tako, da je morala na zdravljenje v kliniko. Danes popoldne jo je prišel obiskat in po kratkem sporu je potegnil izpod suknjiča nož in ga trikrat zasadil v ženino telo: dvakrat v srce in enkrat v trebuh. Po umoru je Di Donato odšel v čakalnico, kjer so ga policijski agenti aretirali. NEDALEČ OD CAGLIARIJA COMO, 29. — Sodišče v Comu Je izreklo razsodbo v procesu, ki je obravnaval pretihotapljeni e cigaret v zeležniškem vagonu. Štiri obtožence Je oprostilo kazni zaradi po manjkanja dokazov, obsodilo pa je 434etnega postajnega načelnika E-gosta Bramaniija in 36-letnega Er-mamna Longondja, prvega na štiri mesece zapora in 80 milijonov denarne kazni, drugega na šest mesecev zapora In 120 milijonov denarne kazni. Železniški vagon so priključili v Rotterdamu in skrili cigarete med tovor celuloze. 52 ranjenih zaradi iztirjenja vlaka CAGLIARI, 29. — Verjetno zaradi starih avtomobilskih gum, ki so jih morda otroci med igranjem pustili na tračnicah, se je včeraj iztiril kakih 500 m pred Cagliarijem vlak, ki je privozil iz Olbije. V vlaku, ki je imel tudi nekaj tovornih vagonov, je bilo kakih 100 do 150 potnikov, v glavnem delavcev in študentov. Iz razbitin so potegnili 52 ranjencev, ki so jih z rešilnimi avti Rdečega križa, policije, karabinjerjev in gasilcev odpeljali v bolnišnice. Medtem ko so večini nudili le prvo pomoč, so 22 pridržali s prognozo okrevanja v 7 do 90 dneh pod zdrav* RIM, 29. — Ko je Giovanni De Lorenzo, bivši poveljnik vojaške obveščevalne službe, povedal med znanim rimskim procesom, da se je nekdanji Sifar ukvarjal z nekaterimi južnotiirolskimi duhovniki in da je pripravil zanje politične karakteristike se je del časopisja, zgražali, češ, da je to preganjanje duhovščine. Bilten «Relaztoni religio-se« pravi, da ne ve kaj je Sifar delal ali česa nd delal, z gotovostjo pa lahko reče, da je veliko duhovnikov nemške etnične skupine na Južnem Tirolskem vedelo za delovanje nacističnih atentatorjev. «Ve.mo tudi, da so nekateri avstrijski in nemški duhovniki sodelovali pri nacistični agresiji na italijansko republiko«. Nekdanji Sifar je, vsaj v tem primeru, izpolnjevali svojo dolžnost in take ljudi bi*WSo treba še sedaj kontroMnjto. «še vedno so simpatije nemške duhovščine te Gornjega poadižja do bavarskega "vatikana" prevelike«, zaključuje agencija svojo izjavo. BOGOTA, 29. — Tudi v Kolumbi'! je neurje z nevihtami. Slabo vreme je zajelo predvsem srednji in zapadni del dežele. Doslej je umrlo približno 48 oseb. škode je za milijon dolarjev, veliko ljudi pa je ostalo brez doma. Zaradi slabega vremena je avto-, bus, ki je prevažal delavce, zletel v reko Guaso z vižtne 125 metrov. Pri nesreči je na kraju, ki leži 130 km severno od Bogote umrlo 18 oseb, 19 oseb pa je bilo ranjenih. v različnih skupinah in razmotri-vali o ustanovitvi premičnih enot, tudi oboroženih, ki naj bi brezpogojno sodelovale z italijanskimi vojaškimi enotami. Čez kakih deset dni bom imel spisek teh enot.* V nedeljo, 31. maja, je bil Ehrlichov pogreb, ki ga je namesto odsotnega škofa vodil generalni vikar Ignacij Nadrah. Vpričo Grazio-lija in generala Robottija je obsojal partizanstvo in Ljubljano, ki «ni več beda, ampak rdeča*. Italijani so nato ugotavljali, da je bil pogreb »manifestacija katoliške stranke, ki se ne bo.ii komunističnih groženj. Zato se more sklepati, da bo postala naš močan sodelavec*. Junija 1942 se je številna italijanska vojska na slovenskem ozemlju znašla v hudi zagati, ker je slovenska partizanska vojska, ki je medtem v splošni vstaji narasla na kakih pet tisoč borcev, na tisoče borcev pa je bilo organiziranih v narodni zaščiti, v pomladanski o-fenzivi osvobodila skoraj vso Dolenjsko in Notranjsko, blokirala preostala italijanska oporišča in nenehno napadala njihove prometne zveze. V tej stiski je hitro prišlo do razgovorov med fašističnimi okupatorji in domačo reakcijo o ustanavljanju oboroženih belogardističnih oddelkov, ki naj bi podprli italijansko vojsko v boju proti slovenskim partizanom. Beli voditelji v Ljubljani so izdelali »načrt, kako dobiti od okupatorja orožje. Vaške straže, naši oficirji iz internacije itd.*. Kaplan Nande Babnik, organizator bele garde na Dolenjskem, je o tem načrtu poročal svojini prijateljem v Ljubljani: «Na prvi pogled je lep načrt, toda po premisleku sino prišli do prepričanja, da je ta načrt nesprejemljiv... Odločilno je, da v okraju Novo mesto dejansko ni mogoče izvesti vaške zaščite po tem najnovejšem vzorcu. Saj i° vse zasede no od partizanov, edino dve, tri fare so še proste, pa tudi te so pod partizanskim vplivam oz. so tudi deloma zasedene. Nu, *.na I di, ki bi jih mogli oborožili (podčrtal F.S.). Tak je dejanski položaj...* Kaplanu Malovrhu, ki je bil za dolžen za organiziranje belogardističnih vaških zaščit, pa je kaplan Babnik še posebej sporočil, da v novomeškem okrožju »dejansko ni mogoče izvesti vašega načrta... Dejansko skoraj nimaš nikomur dati orožja v roke*, če bi ga pa komu. ki je bil včasih »naš*, le dali, bi ga v najkrajšem času dobili partizani v roke.* 5 7. Pod vrhovnim nadzorstvom se ustanovi »Ljudska varnostna služba* s posebno nalogo, da z oro* jem in na terenu deluje po pokrajini, da se vzpostavi in trajno vzdrži javna varnost, red in mir, tudi v krajih, ki leže daleč od sedanjih postojank italijanske vojske- Podrobneje se delokrog »Ljudske varnostne službe* in njeno razmerje do italijanskih vojaških in civilnih oblasti uredi s posebnim pravilnikom...* Razmah osvobodilnega boja j® povzročil med stražarji že pravl preplah. Zajel jih je strah, češ da «partizani nameravajo narediti v mestu (v Ljubljani — op. F.S.) masovni pokol »belogardistov* in even-tuelno Italijanov...*, kot je v svojem poročilu «Razgovor na fašiju* trdil dr. Ciril Žebot. Stražarji so 9. avgusta 1942 ®a sedež fašistične stranke v Lju«; ljani poslali Janeza Kralja, da ®* o tem «obvestiI na fašiju dr. Scaf' nicija, ker se z njim dobro pozna’ i in tako »preprečil nameravani V0' I*1 kol*. Žebot potem nadaljuje v sv®" j jem poročilu: ' P »Viicefederale je stvar nekaj ra- : jj zumel in jo resno vzel. Kralju J J, naročil, naj privede še nekogai r* j ga pozna kot zanesljivega. Ta l L svetoval mene, ko sem tudi že . L njim govoril. Na ta način sem Prl' šel zvečer ob 9. uri z avtom a? fašij, kjer so nama takoj naročil1' naj premisliva položaj in za vsa* slučaj pripraviva načrt za po®1® z naše strani, če bi bila potrebo*' Fantom, ki bi jih midva nasveta vala, bi dali orožje, da bi šli skupno s «črnimi srajcami*... Nama dali v roke popolnoma nove rev®1" verje (9 mm, model 1942) in n*!? takoj poučili, kako se ravna z ročnimi bombami. Ostati sva mora** na fašiju za slučaj, da bi nas rabili.* Zatem sta se Žebot in Kralj varjala s predsednikom fašističn® ga propagandnega oddelka, ki J* na koncu pogovora po žebotovd" poročilu ugotovil: «Torej vidva sta za to, da se s® deluje z nami, ugaja na spk>srv general Rupnik in sedaj ne m*11' ka popolnoma nič drugega kak® to, da se skupno domenite o te|: in pošljete zastopstvo na fašij ^ I Ji samo na fašij (zelo poudarja® aa dobimo neko formo za sodel vanje. Zgodi naj se čimprej, da ® bo prepozno. Ne hodJ te ne na k v® sturo, ne na komisariat, ampak j* ključno semkaj!! Mi bomo pot®® poklicali 1. sebi Rupnika, vi ®" bite orožje... in stvar je gotovA Ul LC U1U4.JC... Ul ot VClI JC , J, Mlada inteligenca bo šla med Ij®” j Medtem ko so se Slovenske zaveze in Novakove mande Slovenije pogajali z okupatorskim vojaškim poveljstvom so stražarji 7. avgusta 1942 izročili fašističnim političnim oblastnikom svoje spomenice. V njih so stražarji «v prepričanju, da italijanske oblasti brez častnega, organiziranega in pravno osnovanega sodelovanja naroda ne morejo izpolnjevati svojih nalog v okupirani pokrajini*, med drugim predlagali: «6. K aktivnemu upravljanju pokrajine se pritegnejo za to usposobljeni Slovenci. stvo, mu dopovedala,, da je P*® tizanstvo napačno, in tako naredjgj 0| ovakove^ko' oLS^lStota® * I 4 ovakove ko- ljube Q avtonoi£u Imeli bi na ra* k polago tisk, letake, sploh ves r( pagandni material, Iti bi ga or> | i, pripravili.* A j sl Na koncu je dr. Ciril Žebot Pr' ■ei’ lagal, naj italijanska vojska l. h sedaj v svojih akcijah proti P**\ f k zanom in njihovim simpatizerja"; | jc »dela po seznamih*, ki bi jih 5 1 h stavljali belogardisti. (ic ie Ena od številnih uničenih stavb v Banjaluki Stražarji kljub svoji vnemi boju proti osvobodilnemu giba™, niso privolili v predlog fašist®' ker so iz nasprotij med i tali j a®*-, vojsko, civilno oblastjo in fašis® no stranko namerava! doseči več zase m okrepitev svojega P" ležaja v belogardističnih krogih-Medtem so stražarji zvedeli njihovi tekmeci na podeželja italijansko pomočjo že ustanavljaj vaške straže. Zato ao 20. avgu* poslali dr. Natlačenu sporne®1 . V njej so ga prosili, naj »še PrlJ! preden slovenske oborožene f°f®j, cije, katerih ustanavljanje rate in priporočate, narastejo a pomembnejšega števila, skušate, merodajnih predstavnikov itaijj®jj skih oblasti doseči*, da priznaj® ., formacije »kot zakonite usta®®' in jim dovolijo slovenske znake O oblikah tesnejšega sodelov*™. z okupacijskimi oblas tni so zarji razpravljali 23 avgusta na sestanku svojega starešins.14®®) odseka, ki je bil vrhovni forum Straže. Tedaj j. Franc % sar v svojem referatu o va5*^ I stražah mej drugim rekel: ^e\t i 1. Italijani hočejo sedaj s< vati z enim celom prebivaj'. , 2. Vaške straže imajo rn0^J<|f j če bodo enotno organizirane, j krajih, kjer je italijanska „ pffl opravila svoje delo, očistijo še r ^ . ostanke partizanskih oddelkov-^ j se za hrbtom Italijanov P°®° pojavljajo po vaseh aj j 3. ...če se bodo dogodki v sv.sf j hitro razvijali, se zna zgoditi- „ j ni izključeno, da polom zateč® >! zitivne sile v narodi, z orožje®1 j rokah...* . y ( Ko je povedal, da so fašisti | posebej povabili Straže na so®y i vanje z niimi, je opozoril, da ^ | čejo doseči «v tem sporu šisti in vojsko čim več ob i njih za sodelovanje*. Zato so sfj*i vili obširno spomenico, ki jo Si izročili »fašističnim m vojashj f krogom*, če bodo fašisti sPr1mi predloge, bodo sodelovali z ®J pj »Če pa predlogov ne sprejmej®: m je na nakovalu drugo železo, vannejšdlh ljudi iz Washing-«v c]no]a j* bodo vojaške sile ZDA Južn ® edn®m času* umaknile iz zrnaijbj »iotoiama, je marsikdo Ijani-g ? Slavo, kajitii vse zagotav-sil n’ 99 bodo vlogo ameriških bvia«vsiu * s'lo južnoviietoamske kogar v6 ''lade, ne prepriča ni- rl. * KO HlH IZi i r/\n./Jmwl /\ da “Sflove*^ dosedanje »vladne pre-kot nL ? Sajgonu zalegle toliko Prišle L. •“so v vlado še nikoli Pa je vendarle znano, 4v pretežne večine pirebi-• "kiriško v., primeru, če bi se a-Viejna® S1le zaires umaknile iz em Ji ,a’ bi se razmere v krat-rotfre.VT®^e ™ oblast bi prešla AjfrJ? bisjbih, proti katerim se De tr(j;am K v°č let borijo. Tega »»le,.!,rna *e **“• pač pa so tega prea.1 (l?*0®! tudi zelo visoki živiie-i miK‘ ameriškega javnega tim J:?' Nekaj tiaikega je rekel k P0K- Robert Kennedy. le ZDa*’-3 ^baja, da bodo mora- jo igraii «žaodarja» še do go. po VSA^ k ,v Vietnamu, pač pa amtaflS Aziiji, kajti vs-aik umik točk c- s‘l iz raznih strateških ki (k 1 z^al zamajati «ravnotežje», 5veta p rapja mir» v tem delu sam:'.^osrediv) to potrjujejo tudi '“pericami. O tem Priča d not dytlada Afrika*. Pisec v svoda je Wa-naročil ali bolje ukazal ga k'1™' Daj prevzame mesto, ki Sap,. sedaj imela »vzhodno od Etito V°*’*5a Britanija. Ne prise-(tojk11? •», kar piše omenjena vija J0,ja’ vendar menimo, da re--No 9aleč od resnice, Im piše: slta zabteuo ZDA se bo japon-t« igur”9 ‘Mornarica, prvič po le-Pale m’ Pojavila v lukah Indije, Pin0o an.a' Cej ona. Tajske, Fili-ra!')c, Malezije, Nove Singapura in Tajvana. da jg'1 le demonstracije sile je, da .L Pokaže azijskim narodom, ^kihr° .1' umik in odhod bri-nili ", vojaških enot, stacionira-,tsirj| ■ od Sueza, ne bo u- *Brii *v?jaške praznine» V°jašk°nci b°do izpraznili svoja šfceon ° °P°rišča vzhodno od Sue-rt Prekopa do leta 1970. Umak- Heje r*?*pioani. O tem naijzgo je pffP.HCa kratek članek, ki ga oija ^Dedavn.m objavila pubiika- zatrjuje, n,,ibM % j todi svojo vojno morna-- tenin. svoje letalske sile. Vest dej)! le bila potrjena na nedav-l^danju Commomvealtha v Paulija in Nova Zelandija sta toelj ®e7n previdnem molku zapor J^olišče: iz finančnih razlo-stro^r s(a rekli — bi jima ne u-slej i ® Prevzeti vlogo, ki jo je do-ter° Me velika Britanija, s ka-°Ceanir ■ sodelujeta v Indijskem .35 št Melodije; 20.00 Šport; ^RPard: «Albertov most*, >2 05 TRST l3-35 o ?J°šče; 12.25 Tretja stran; f.j. torna: «Un diario di guer-r°^ični ,Jska Priredba; 14.20 Sim-u koncert. 6.3o KOPER Sa’ £30. 12.30. 14.30, 19.15 Po-iO vL , * Glasba za dobro jutro; ^iin.e ? Slasba; H.00 Pesem za , *°diiš .30 Glasljcni barok; 9.00 J*dei. i*11 ritmi; 9.45 Trio Hor-N; m«„00 Prisluhnimo jim sku-f^ter 1 Pevec dneva; 11.00 Or ! 30 D,erOtoe; 11.15 Nove plošče; c1 Con asn-ii pevci; 11.45 Ansam- M^sbT^ay-; 12-°°. 12-45 in H-°° ,le; j.Po željah; 13.50 Popotovale00 Tn,L ?z operetnega sveta; sltvi-stlCne beležke; 16.40 Pe-Sadino Pevcu; 17.30 Ritmi za pf-; in’«,.18'!*0 in 19.30 Prenos Ral. narodne; 22.10 NA^!asba- 7% °Nai-NI PROGRAM Sla' 8?°* 13.00, 15.00, 20.00 Po-i« nier.8'55 Giordano: «Andrea 1? ll.og >n 4. dejanje; 10.35 D4*5: 19 ,!? 8>asbe; 11.30 Zvočni *T®izl5U2 . Kontrapunkt; 13.15 ■Vi aj0 ^ diletanti; 14.45 in ČETRTEK, 30. OKTOBRA 1969 15 10 Nove pesmi; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Aktualnosti; 17.05 Program za mladino; 19.13 Radijska priredba; 20.15 Operetna glasbil; 21.00 Baritonist Tom Krause; 22.00 Politična tribuna. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Po ročila; 8.40 Orkester; 9.05 Kako in zakaj?; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Telefonski pogovori; 13.00 Program z Ginom Cervijem; 13.35 Plošče; 14.05 Jukebox; 15.00 Nove plošče; 15.18 Srečanje s Čaj-kovskim; 16.00 Popoldanski spored; 18.00 Glasbeni aperitiv; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Pevec med množico; 20.10 Stari Rim; 21.10 Radijska priredba; 21.40 Orkester; 22.40 Sestanek z Roton dom. III PROGRAM 10.00 Debussy in Bartok; 11.15 Schubertovi kvarteti za godala; 12.20 Caseilla in Salviucci; 13.00 Schubertova simfonija št. 5 in !ww* ma; 12.10 Iz baleta »Gajane* A. Hačaturjana; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez polja in potoke; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 «Pesem mladih grl*; 14.25 Plesni orkester RTV; 14.40 »Enajsta šo la»; 15.40 Slovenske narodne; 16.00 Vsaik dan za vas; 17.05 Glasbeno popoldne; 18.00 Aktualnosti; 18.15 «Morda vam bo všeč*; 18.45 Naši znanstveniki; 19.00 Lahko noč, o troci!; 19.15 Majda Sepe; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.00 Večer - Lojzetom Krakar jem; 2140 Glasbeni nokturno, 22.15 Skladbe Danila Švare; 23.05 B. Frischmut: Zmota; 23.15 Trobentač Dizzy Gillespie. ITAL TELEVIZIJA 12.30 Angleščina; 13.00 O gospo dinjskih nakupih; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mla dino; 1.8.45 Kmetijska oddaja, 19.15 Znanstvena oddaja; 19.45 Šport in ital. kronike 20.30 Dnev nik; 21.00 Čehov: Ena sama žen Griegov Koncert opus 16; 14.30 ska; 22.00 Politična tribuna: 23.00 Plošče; 16.30 Sodobna glasba; Dnevnik 17.10 Francoščina; 17.40 Jazz; 18.30 Plautovi »Captivi*; 19.45 Verdijev «Ples v maskah*. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.10 Orglar Biggs; 9.40 Sodobna ital. glasba; 10.20 Klavirske skladbe; 12.30 Portret avtorja: Walton; 13.30 Skladbe Pendereckega. SLOVENIJA II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Pazi, kako govoriš; 22.10 S helikopterjem nad Kanado; 22.50 Neapeljska jesen v glasbi. JUG TELEVIZIJA 20.00, 22.25 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.45 Nemščina; 10.45, 15.55 Angleščina; 11.00 Fran «nn 7 m mnn n no is 00 io m «»čina; 16.10 Splošna izobrazba; 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 17 55 Veseli tobogan; 17.45 Po Slo- Poročila; 6.50 Na današnji dan; 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Glasbena matineja; 9.06 Radijska šola; Glasbena klasika; 9.35 Orkestralna glasba; 1015 Pri vas do- veniji; 18.15 Zbor iz Ptuja: 18.45 TV komedija; 19.45 Cikcak; 20.35 W. Thackeray: Semenj ničevosti; 21.25 Problemi družboslovne lite rature; 22.00 Smart — film. iz 69 dežel na mednarodni geofizikalni konferenci, kjer je posetnic pozornost pritegni nase a-meriški geolog prof. Jack Oliver s svojim referatom o uspehih napovedovanja potresov. Prof. Jack Oliver poučuje na kolumbijskem vseučilišču in je znan kot odličen geolog. V svojem referatu v Madridu pa je prof. O iver posebej omenjal izkušnje in podatke, kii jih je zbral sovjetski geo-log prof. S. A. Fedotov, ki je tudli govoril o svojem dosedanjem delu in o svojih dosedanjih rezultatih. Z vsklajenim proučevanjem električnih tokov Zemlje, časa in dosedanjih potresov more sovjetski strokovnjak napovedati potres. Konkretno je prof. S. A. Fedotov na primer napovedal dan in uro ter tudi moč potresa, ki je 16. maja lani prizadel Japonsko. Z druge strani pa' jb že 'omenjeni ameriška strokovnjak Oliver poudaril, da razpolaga sedaj Japonska s posebno agencijo, s posebnim inštitutom, ki ga je ustanovila japonska vlada in katerega namen je, proučevanje morebitnega točnega napovedovanja in tudi napovedovanje potresov. Po izjavah ameriškega strokovnjaka Olivera, sita dosegla «0-hrabruijoče* reizultaite tudi dva ameriška strokovnjaka. Če znanost začenja napovedovati potrese, pa čeprav na krajši rok, smo lahko žc na poti, da se v bodočnosti rešijo č oveška življenja, kajti če bi bilo možno pred velikimi katastrofami pravočasno obvestiti prebivalstvo mest in metropol, bi se rešila mnoga življenja, ker bi ljudje ne ostali pod ruševinami. Toda v znanstvenih krogih se ne zadovoljujejo več samo s tem. Znanstveniki postavljajo že vprašanja, ald bi ne bilo možno potrese tudi preprečevati. In čeprav je človek nasproti določenim pnirodnim pojavom še brez moči in čeprav b blo nesmiselno sedaj govoriti o tem, da se dajo velike potresne katastrofe preprečiti, so nekateri strokovnjaki vendarle mnenja, da bo mogel človek v bodoče potrese tudi preprečevati. Vendar pa ne tako, da b potres sploh preprečil, pač pa bo mogel močne potresne sunke »razdrobiti* na več šibkih sunkov, mogel bo torej hujši potres «razdrobiti» na več manjših, tako da se bo v vrsti manjših potresov sprostila enaka sila v globini zemeljske skorje, posledice potresa pa bodo neznatne, kolikor bo na površju sploh prišlo do zlih posledic potresa. Prepustimo besedo profesorju Jacku Olivero, ki pravi, da znanstveniki predvidevajo tri možnosti za obtežitev ald morda celo za preprečitev hudih potresov. En način je v ustvarjanju umetnih jezer na potresnih področjih, kar po navadi privede do blagih premikov v strukturi zemlje, kar privede do »zadušitve* potresa; drogi način je dovajanje voda v »praznine* v globini zemeljske skorje; tretja možnost pa je eksplozija atomske bombe v globni zemlje, kar razrahlja področje in se napetost, ki vlada na področju ublaži ali z drugimi besedami se energije sprostijo drugače kot b se sicer. SPOMINI NA PRAŠKA LETA PRED PRVO VOJNO Vloga Ivana Zormana in revije Omladina Ko je revijo prevzel v roke Ivan Zorman, je povsem spremenila svojo smer • Strnjevanje mladih sil z Balkana Konec julija se je v Ljubljani Ana Cvec spomnila SO-letnice us.a-novitelja Narodne galerije in nje nega prvega ravnatelja Ivana Zormana. Komaj poldrugi mesec pozneje, 14. septembra, pa je jubilant Ivan Zorman umrl. Ivan Zorman je bil praški študent. Od 1910. do izbruha prve svetovne vojne je študiral v Bra-gi arhitekturo m tamkajšnji tedanji tehnični visoki šoli. Ze od vsega začetka je Ivan Zorman globoko posegel v tedanje kulturno udejstvovanje slovenskih študentov v Pragi. Z materialno podporo, ki jo je dobival od S‘arsev iz šiške, je skupno z bratom Vinkom, prav tako študentom, najel na Vinohradih v Pragi rodbinsKo stanovanje in v njem uredil slovensko kuhinjo, oKoli leatere je zbral kolonijo slovenskih študentov, ki so se v tej kuhinji hranili, hkrati pa tvorili luai nekak domač kulturni center, iz katerega so vodili mesečno revijo «Omta-dina», ki je bila glasilo slovenskega narodno-radikalnega dij a štva. Izdajali so tudi Dijaški koledar — almanah in vodili znanstveno knjižnico. Kolikor se spominjam, so bili v tem slovenskem študentovskem krožku med drugimi ludi visoko-šolci Gašpar Pehie, Ivan Mohorič, poznejši minister za trgovino m gospoaarski pisatelj, naaalje Suša Železnikar, poznejši urednik Trgovskega lista, medicmec Boris Šlajmer, pianistka Dana Komer in njen brat Vinico, poznejši soae lavec v Manjšinskem institutu. V šolskem letu 19Uu-19111 sta pred Zormanom vodila uredništvo mesečnika »Omlaamu* poznejša univerzitetna profesorja Vekosiav Zalokar in Fran Ksaver Zavrnik. V jeseni 1910. je narodno radikalno studentovsco gibanje stopilo v drugo iazo svojega razvoja, ustanovitelji revije so po koncanin šolah prešli v praktični, življenje m začeli zavzemati razne javne funkcije. Glasilo nOmtudtnu» je prevzel v roke Ivan Zorman, ki je revijo vodil ko. izdajatelj in urednik skupno s konzorcijem, ki v listu ni bil pobliže naveden. Dejanski urednik je bil Ivan Zorman s svojim štabom ožjih sodelavcev. Na njegov naslov je prihajala tudi pošta. Ivan Zorman je tul resen, tih mladenič. Bil je gmotno dobro stoječ, kajti njpgbv oče je bil trgovec. Bil je vedno čedno oblečen in njegov nastop je bil vedno na-Mtip človeka, ki vej-kaj hoče. Na seznamu udeležencev *roma-nja» v zlato Prago teta 1885, ko so Slovenci šli na proslavo otvoritve Narodnega divadla, sta bila tudi Zormanov oče Ivan m slovenski pesnik Simon Gregorčič. Udeleženci so prinesli tedaj iz Prage tudi fotografijo, ki jo je napravil tedanji najboljši praški 1 o.ograj. Fotografija je bila v Ljuoljam tudi razstavljena. Podroben opis izleta pa je bil objavljen, za kar je poskrbel vodja izleta Ivan Hribar, iz tega more mo sklepali, da je imel tvun Zorman že z doma privzgojeno prijateljstvo dc Čehov iv češkoslovaške. tlKrati pa je imei loun Zorman tuui vse osnovne značilnosti, ki so potrebne za voailelja neicega idej nega dijaškega gibanja. Praško slovensko studentovsco društvo je leta 1911 ubralo novo smer Gibanje slovenskih študentov je pre vzelo smer znanstvene, politične in ume.niške vzgoje visokosulcev. Ivan Zorman je v glasilo gibanja, *Omladino», uvedel novo rubriko z naslovom nMasice in profilh, v kateri so objavljali svoja dela številni mlaai študenti, kol n.pr. koroški roja c Albin Ogris iz Bo rovelj, Jožu Jurkovič, tržaški ro jak prof. Lavo Čermelj, ki so pi sati temeljite članke s področja svetovne književnosti in z drugih področij in tako šinit obzorje slo venski visokošolski mladim. Novi letnik revije je leta 1911 Ivan Zorman začel s sliko T. G. Massarjjka, dejansko z njegovo umetniško risbo, ob 60-letnici rojstva tega velikega poznejšega dr žavnika, z obširnimi čianb o njegovem delu. V društvu ttAdnja* so uvedli narodnoobrambni odsek, ki je pod vodstvom študenta tehnike Mačkov ška razpravljal o vprašanjih obmejnih Slovencev in o delovanju dru štev Ciril Metodove družbe, ki so jo na občnem zboru modernizirali z uvedbo potujočih učiteljev in narodnoobrambnih tečajev v Ljubljani, Mariboru in Celju Na teh tečajih so predavali dobri poznavalci razmer na obmejnih področjih J. Mačkovsek, l. Prekoršek, M. Stibler, A. Beg, R. Fui, A Reis man, A. Hren in drugi. Urednik revije Ivan Zorman se je omejil na pisanje uvodnikov in va razmotrivanje o slovenski upodabljajoči umetnosti, Loteval se je tudi kritičnih presojanj umetniških razstav v ljubljanskem Jakopičevem parnijopu. V Piagi sami pa je vodil posamezne društvene od seke za umetniške razstave in pisal kritike o važnih novih knjigah. Leta 1914 je Ivan Zorman uvedel v reviji umetniško prilogo in izdal najprej Tratnikovo risbo *Senca življenja» s socialnim motivom revščine, nato pa sliko Dolinarjevega kipa »Gubec*. V predvojnem letu to je 1914, sn se v «Omladinh množili članki o socializmu in o jugoslovanskem vprašanju. Jugoslovanska društva v Pragi s> tedaj pristala na to, da se združijo in preselijo v skupne prostore, ki jih je v ta namen ponudila sama praška občinska uprava — brezplačno. Politična oblast pa ni odobrila pravdi tega skupnega društva Jugoslovanov v Pragi, kjer bi naj Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari delovali skupno, kajti tedaj so bili celo Slovenci in Hrvati .er Srbi v smislu državne pripadnosti ločeni. V znanstveni knjižnici je Zorman izdal knjigo Gustava Le Bonna z naslovom tPsihologični zakoni razvoja narodov» Zorman je izdajal tudi letni dijaški almanah s koledarjem in s kazalom organizacije dijaških zasebnih prenočišč. ki je tedaj bil zelo dobrodošel dijakom ob počitniških potovanjih. Sploh so tedaj srednješolci in vi-sokošolci ob počitnicah veliko potovali in pri tem izkoriščali možnosti, ki so jih nudila tako imenovana ferialna društva, ki so imela svoje odseke / Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju. Gorici, Trstu in drugod. Sem spada namreč tudi tržaško društvo Balcan. Povsod so tedanji študenti ustanavljali ljudske knjižnice, za katere so sami nabirali sredstva in organizirali predavanja Dr. AVGUST REISMAN IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Pompeo Pianezzoia v razstavišču «La Gorgona» V galeriji «La Gor gona* v Ul. Malcanton razstavlja prvič v Trstu znani mojster keramike Pompeo Pianezzoia. Doslej je dobil že več priznanj, tako prvo nagrado . beneškega bienala, mednarodne razstave Gualdo Todino in prjjo nagrado z razstave beneške obrt-nosti. Od leta 1948 razstavlja sko-ro na vseh takih prireditvah v Italiji, v tujini pa od leta 1952 še v Tokiu, New Yorku, Pragi, Madridu, Kopenhagnu, Montevideu in drugod. Vendar je v začetku Pianezzoia nastopal kol slikar in je leta 1951 prejel prvi nagradi na vsedržavni razstavi akademij v Rimu in v Barletti. Da se slikarstvu ni povsem odtujil, priča na razstavi vrsta blestečih kolažev izjemne abstraktno ntjvokonslru.. li v.slicnt lepote, za katerih sestavo upodablja pretežno metalizirane papirje raznih barv. Pod njimi na poiict pa stoje najrazličnejši preame t izoblikuoa ni z msuktm smislom za liričnusl oblik, ki po svoji enostavnosti ročnega modeliranja, n.pr. skoru porcelansko tanke posau? arnaicnega videza, uspesno stopnjujejo presenetljivo geometrično urejenost ko lažev. umetms.a dovršenost keramik je razumljiva za mojstra, ki se je pred uunodom na oeneško akademijo izsuiat nu umein.sKi soli za keramiko v kraju Nove pri Vi cenzi, kjer je bu rojen m kjer tuui vzgaja novi naraščaj svoje stroke. Središčni poudare: prikazanih keramik pa je v nekaterih okroglo izvedenih primerkih, ki po svoji ogromnosti zavzemajo dobršen ael razstave. Pianezzoia skuša verjetno najti izraz svo.egu časa m okolja ne toliko v strogus.i oblik novega konstruktivizmu, ko 1 pa v smiselni m zato neponarejeni prizaaevnosti uporabe v umetnosti osnovne oblike stvarstva, kot se nam kaže v okroglini sonca in lune. V teh keramikan Puinezzola s svetlo in motno nažganimi skleni-nami temnih barv stremi poleg čisto umetniškega vzbuditi tuat globlji občutek prisotnosti vse-ustvarjajoče božanske, sile, ki se bipolarno pojavlja po različni namestitvi keramik, če vise na steni, delujejo krepko moško, kol ščiti vojščakov, kjer je satovmto središče podobno stotim budnih oči; v vodoravni legi pa so v svoji veličini nežno ženski te življenje nudeči cvetovi MILKO BAMBIČ ............................................................................................................................umu iiiiiii OVEN (od 21,3. do 20.4.) Zapu- -v ftot/VTtim. 4»____________Uti stili boste trgovino in se posvetili področju, ki vam je bolj pri srcu. Ganil vas bo dokaz zvestobe. BIK (od 21.4. do 20.5.) Kar ne boste mogli storiti danes, boste storili jutri. Sproščen večer v družbi prijateljev. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Nujno je, da dvignete raven svojih sodelavcev. V neki čustveni zadevi ostanite brezkompromisni. RAK (od 22.6. do 22.7.) Z nekega potovanja se boste vrnili z najlepši-mi spomini. Prišlo bo pismo, ki ga nestrpno čakate. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne boste prišli zlahka do cilja, ki ste si ga zastavili. Ne nasedite nekemu natolcevanju. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaše stalno spreminjajoče se razpoloženje škoduje delu. Srečen dan za vsa zaljubljena dekleta. TEHTNICA (od 23 9. do 22.10.) Uspešen dan za tiste, ki se ukvarjajo s preciznimi deli. Kratkotrajno, toda prijetno doživetje. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) ^elo primeren dan za neko potova- nje. Nastopajte in obnašajte se bolj energično. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Uredite čimprej nekatera organizacijska vprašanja. Prizanesite mladosti. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) če ste umetnik, boste danes doživeli svoj veliki dan. Vesel družinski praznik. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Preveč zaupate neki osebi, ki ste jo komaj spoznali. Draga oseba vam bo zaupala neko skrivnost RIBI (od 20.2. do 20.3.) Razvoj in dogodki vas prehitevajo, skušajte jih dohiteti. Privoščite si malo razvedrila. ZA NAS IZREDNO VAŽNO DOKUMENTARNO GRADIVO lz knjige «Aula 1V» Vsi protesi proti Slovencem In Hrvatom in drugim antifašistom iz Jul. Krajine pred fašističnim Posebnim tribunalom (1927-1943) Sodba št. 42 od 20. 10. 1934. Predsednik Gauttieri — Poročevalec Buccafurri. Peta skupina furlanskih komunistov. Glej sodbe štev. 38, 39, 40, in 41 (Pripadnost K Pl in propaganda.) Foschiatti Primo, Feleto (Vi), 27. 11. 1907, zidar S 6 — Assaloni Aitaeri, Tavagnacco (Vi) 20. 2. 1907, kotlar 2 6 — Bonassi Settimo, Videm 19. 4. 1913, mizar 2 — — Dosmo Arturo, Tavagnacco (Vi) 31.7.1908, delavec 2 — — Favretta Umberto, Nemčija 20. 7. 1908, električar 2 — — Muccin Amilcare, Videm 15. 10. 1912, delave* 2 — — Tonino Armando, Videm 16. 3. 1913, mizar 2 — — Turco Luiigi, Ahten (Vi) 8. 12. 1910, mehanik 2 — — Sodba štev. 45 od 30. 10. 1934. Poročevalec Presti. Predsednik Le Metre — Tajni sestanki, zbiranje skladov za «Rdečo pomoč», široka propagandistična dejavnost z razpečavanjem časopisa v slovenskem jeziku «Delo». To so glavne dejavnosti skupine kdmu-nistov, ki deluje v Julijski krajini, še posebno v Vipavi leta 1933. (Ustanovitev KPJ, pripadnost isti. propaganda.) Feriancic Ignazio, Vipava (Go) 17. 7. 1886, mlinar Doles Giovanm, Postojna (Ts) 18. 4. 1876, žagar Furlani Agostino, Koper (Ts) 18. 9. 1891, mizar Ivanoich Franeesco. Koper (Ts) 27. 9. 1907, kmet Križnic Giuseppe, St. Peter (Go) 9.2.1910, delavec Leban Antonio, Vipava (Go) 1. 5 1878, trgovec Rešeta Luigi, Vipava (Go) 22. 12. 1893, kmet Silil Giuliano, St. Peter lGo> 5. 10 1906, kmet Svetina Giovanni, Milje (Ts) 16. 2. 1906. zidar Trevisan Franeesco, St. Peter (Go) 15.8.1874, kmet 3 — — oproščen 5 — — 2 — — oproščen 4 — — oproščen 5 — — 2 — — oproščen Sodbe štev 49 od 17. 11. 1934. Predsednik Gauttieri — Poročevalec Lanari. Komunistična skupina, ki je delovala v letu 1933 v raznih krajih Julijske krajine, Karis in Budictn, ki sta bila poklicana na služenje vojaškega roka v Spezio. ustanovita tu med mornarji celico. (Ustanovitev KPI, pripadnost isti in propagandaj Frausin Giorgio, Milje (Ts) 2. 1. 1910, delavec Budicin Giuseppe, Rovinj (Istra) 27. 4. 1911, brivec Crismani Bernardo, Milje (Ts) 10. 11 1872, tesar Karis Mario, Trst, 8. 1. 1911, delavec Macari Antonio, Cervinjan (Vi) 13.12.1896, mornar Nadovich Matteo, Rovinj (Istra) 18 2. 1896, kmet Opara Franeesco, Milje (Ts) 4. 10. 1901, mehanik Pobega Giovanni, Milje (Ts) 1. 6. 1898, tesar Postogna Albino, Milje (Ts) 6. 12. 1876, strojnik Privileggio Giorgio, Rovinj (Istra) 6. 8 1912, kovač Robba Antonio, Milje (Ts) 26. 3. 1899, mizar Sasso Giulio, Milje (Ts) 24. 4. 1909, tesar 5 — — 7 — — 16 — — 2 6 — 4 — — 4 — — 4 — — 2 6 — 2 6 — Sodba štev 53 od 21. 11. 1934. Predsednik Gauttieri — Poročevalec Lanari. Dva postojnska delavca sta bila v oktobru 1933 aretirana, ker sta izražala svoja antifašistična občutja. Njuna pripadnost iredentističnemu združenju «Orjuna» ni bila dokazana. (Proti državna propaganda.) Taucar Carlo, Slavina (Go) 4. 11. 1901, tiskar Baziak Vladimiro, Postojna (Ts) 2. 2. 1888, čevljar LETO 1935 2 — 1 6 Sodba štev. 2 od 3. 1. 1935. Predsednik Le Metre — Poročevalec Buccafurri. Skupino komunistov s Koprskega, ki je delovala v povezavi s tržaško organizacijo, v februarju 1934 odkrijejo na podlagi se znama navzočih na nekem tajnem sestanku. (Ponovna ustanovitev KPI, pripadnost isti, komunistična propaganda.) Tedesco Ferdinando, Pobegi (Istra) 24.3.1897, kmetovalec Bolsi Giuseppe, Milje (Ts) 5 11. 1899, delavec Ciacchi Antonio, Milje (Ts), 17. 12. 1890, kamnosek Pobega Angelo, Pobegi (Istra) 26.1.1906, kmetovalec Pobega Beniamino, Pobegi (Istra) 3 7 1911, kme tovalec Vattovaz Emesto, Cezarji (Istra) 26. 10 1902, kmetovalec Vidah Lorcnzo, Piran (Istra) 28 1. 1903, delavec Vattovaz Nazario, Cezarji (Istra) 14. 1. tune kmetova) ec Sidan Pobegi 1 Istra > 13. 3. 1913, mehanik 7 - — 3 - — 3 - _ 5 - _ 3 - - 12 10 8 3 Predsednik Gauttien — Sodba štev 13 od 26 2. 1935 Poročevalec Buccafurri Tržaški pomorščak se 5. 6 1934 izkrca s «Saturme» s komunističnimi brošurami. Ga priprejo, nato aretirajo še brata (Komunistično združevanje in subverzivna propaganda.) Lizzul Matteo Pahor Labin (Istra) 27. 2 1902 kmetovalec 3 — _____ Lizzul Marino. Labin (Istra) 15. 6 1909 pomoiščak 2 6 — Predsednik Gauttien — Sodba štev 25 od 12 4 1935. Poročevalec Lannn Tik prea fašističnim plebiscitom je tržaška kvestura v februarju in marcu 1934 izvedla številne hišne preiskave m staknila mrežo skupine tržaških komunistov ki so delovali v ladjedelnici Sv. Marka. (Organizacija KPI, subverzivna propaganda.) j Sollera Ermanno, Trst 27 2 1910 Ervato Mario, Trst 28 11 1911, učar Fafak Giovanni, Trst 29 7. 1904. kotlar Simšič Giuseppe Krmin (Go>18 3 1904 kotlar Sorgo Giovanm, Pulj 5 1. 1908 kovač Vattoviani Ermenegildo, Rižana (Istra) 17 7. 1907, delavec Zavadlal Romano, Trst 14 9 1904, premikač Predsednik Le Metre — Sodba št. 27 od 6. 5. 1935. Poročevalec Buccafurri Začne se nova serija procesov proti komunistom Furla-mje-Julijske krajine, ki sta ju odkrili v maju 1934 tržaška kvestura ter posebna grupa Ovre. Njihova organizacija je delovala na petih področjih 1 Tržič m Rnnke, 2 Zngraj m Gradiška; 3. Krmin m Kapriva, i Nabrežina Opčine m Sabina; 5. Oglej Terzo. Palvdt. Cervinjan Na m aretiranih Jih 70 pride pred sodišče (Komunistično združevanje subverzivna propaganda.) Papazzi Aristo, Ciano D’Enza (Re) 3.1 1908, delavec 20 — — Godeas Giovanni, Mariano (Go) 15 11 1901, mehanik ’ 16 _ Donda Camdllo, Brazilija 15. 1. 1894, zidar 18 — — Comar Angelo, Ronke (Go) 24. 2. 1906, brivec 16 — — Colja Pelice, Komen (Go) 24. 9. 1909, klesar 6 — — Padoan G Battista, Krmin (Go) 25. 6 1909 tesar 16 — _ Calligaris Egone, Zagraj (.Go) 3. 11 1908. sedlar 6 — — Furlos Vlttorio, Oglej (VI) 25. 6. 1906. delavec 6 — _ Olivo Lueia, Chropris (VI) 20, 12. 1910, gospodinja 4 — _ Grobissa Giovanni, Ronke (Go) 24. 8. 1903, dealvec 2 — — Micheli Domenico, Brazilija 1. 2. 1894 vozar 6 — — Modest Luiigi, Oglej (VI) 14. 5. 1903, prodajalec rib 6 — — Malic Giovanni, Tržič (Go) 8. 7. 1910, tesar 5 _ Fadn Giovanni, Krmin (Go) 30. 12. 1905, mizar 6 —. _ Macorlg Giuseppe, Krmin (Go) 19. 6. 1909, delavec 4 _ _ Famea Giuseppe, Krmin (Go) 4. 9. 1905, zidar 6 — _ Boschi Romano, Krmin (Go) 23. 6. 1909, električar 6 — — Bigot Giuseppe, Krmin (Go) 30.5.1903, kmetovalec 5 _ _ (Nadaljevanje sledi J PRIMORSKI DNEVNIK Vreme včeraj; Najvišja temperatura 17.6. najinima 11.7. ct> 19. url 16 4 step., zračni tlak 1016,2 stanoviten, ve‘'er 4 km/h zahodmik, vlaga 84%, nebo pe-oblačeno, morje rqir.no, teni-peratura morja 18.3 stopinje. Tržaški nevnik Danes, ČETRTEK, 30. oktoW* SONJA Sonce vzide ob 6.42 In zatone ^ 16.55 — Dolžina dneva 10.13 ".. ob 1 na vzid-e ob 20,04 n zatone Jutri, PETEK, 31 oktobra BOLFENK V DNEH 10. IN 11. NOVEMBRA Dvodnevno zasedanje o vlaganju tujega kapitala v Italiji in Jugoslaviji Sodelovali bodo strokovnjaki z Reke, iz Zagreba in iz Trsta ■ Nov zakonski osnutek o vlaganju jugoslovanskega kapitala v tujini V pomedeilijelk 10, In v torek 1,1. novembra bo na tržaški univerzi zanimiva in aktualna razprava o vlaganju tujega kapitala v Italiji In Jugoslaviji. Kakor je že omenil na nedavni konferenci o jugoslovanski zunanji trgovini v prostorih gospodarske fakultete dekan prof. Cailzalari, se bodo ob tej priložnosti srečali v našem mestu nekateri izmed najvidnejših predstavni, kov znanstvenega in poslovnega sveta iz naše dežele in Sz Jugoslavije, da skupno pregledajo zadnje dosežke in možnosti vlaganja tuje- ga, kapitala v obeh deželah. Najavljen je nastop skupine reških in zagrebških strokovnjakov, medtem ko bo z naše strani na zasedanju sodelovalo več docentov z gospodarske In pravne fakultete. Razprava se bo razvila okoli »Okrogle mitses, ki bo trajala od ponedeljka popoldne do zvečer naslednjega dne. Po nedavnem nastopu prof. Pretnarja, prof. Adamoviča in prof. Kyovskega v našem mestu, bo napovedano novembrsko srečanje druga obsežnješa pobuda v okviru tržaškega centra za proučevanje ln dokumentacijo v Vzhodni Evropi IS DEE. Med tem časom pa se je iz Beograda izvedelo, da Je delavna skupina, ki Jo sestavljajo predstavniki zveznega sekretariata za finance, za zunanjo trgovino in gospodarstvo, predstavniki sklada za Urnik trgovin za praznike Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da bodo Imeli trgovski obrati v prazničnih dneh prve dni novembra sledeči urnik: Sobota, 1. novembra: reden delovni umik za vse trgovine, lejema: jestvine in drogerije, ki bodo odprte od 8. do 13. ure. Nedelja, 2. novembra: vse trgovine zaprte, izjema: cvetličarne (odprte od 8. do 13. ure) in slaščičarne (odprte od 8. do 21.30). Ponedeljek, 3. novembra: vse trgovine zaprte, izjema: jestvine in drogerije (od 8. do 19.30). cvetličarne (od 8. do 13. ure), slaščičarne od 8. do 21.30). Torek, 4. novembra: vse trgovine zaprte, izjema: mlekarne (od 7. do It. ure), cvetličarne (od 8. do 13. ure), slaščičarne (od 8. do 21.30). kreditiranje In zavarovanje izvoznih poslov, narodna banka Jugoslavije in zvezna gospodarska zbor-niča, pripravila osnutek zakona o vlaganju Jugoslovanskega kapitala v tujini. Zakonski osnutek, za katerega vlada tudi na našem področju veliko zanimanje, določa način, kako se bodo ustanavljala jugoslovanska podjetja in podružnice v tujini, kakšne soudeležbe bodo dovoljene oziroma možne in kako se bodo finančna sredstva domačih delovnih organizacij vlagala v tuja podjetja. Zaradi aktualnosti vprašanja ne bo odveč, če si na kratko ogledamo glavne točke o-snučjka, pravico do ustanavljanja podjetij in podružnic ter do vlaganja kapitalov v tujini imajo vse gospodarske organizacije, ki imajo pravico opravljati zunanjetrgovinske posle in pa banke, pooblaščene opravljati plačilni in kreditni promet s tujino. Delovna organ> zaelja, določa nadalje osnutek, sme vlagati finančna sredstva v podjetje, ki ga sama ustanovi ali ki ga ustanovi druga domsča delovna organizacija ali pa tudi tuja fizična in pravna oseba. To velja tudi v primeru podružnice. Kar zadeva soudeležbo jorl kapitalu novega podjetja v tujini, sta možni dve varianti: da je kapital podjetja izključno jugoslovanski, ali da je mčšan, to je deloma jugoslovanski, deloma tuj. V poštev za' vlaganje v tujini pridejo devizna sredstva, ustvarjena na osnovi zakona o deviznem poslovanju, sredstva kreditnih skladov pri bankah in podobna razpoložljivost ali pa tudi oprema, industrijske lastninske pravice in vse, kar je mogoče imeti po jugoslovanski zakonodaji za «o®navno sredstvo». Poleg tega smejo delovne organizacije uporabljati v ta namen tudi sredstva, ustvarjena s poslovanjem že obstoječih podjetij ali podružnic v tujini. Dovoljenja za ustanavljanje podjetij oziroma za vlaganje kapitala v tuja podjetja bo izdal zvezni sekretariat za zunanjo trgovino sporazumno z zveznim sekretariatom za finance. Delovna organizacija, ki bo želela dobiti dovoljenje, bo marala poskrbeti za finančna sredstva, za transfer dobička in za repatriacijo vloženih sredstev. Dokazati pa bo morala tudi, da bo naložba pripomogla k razvoju jugoslovanskih gospodarskih odnosov s tujino in da ni v nasprotju z interesi domačega gospodarstva. Dobiček, ustvarjen v podjetju ali v podružnici v tujini, bo delovna organizacija lahko uporabila za po- večanje glavnice tega podjetja, za ............... DOBRA NOVICA IZ RIMA Razprava o osnutku zakona za ureditev slovenskega šolstva Poslanska komisija za šolstvo začela in združila razpravo o osnutkih zakona poslancev Albina Škerka in Corrada Belcija Poslanska komisija za šolstvo je včeraj začela razpravo o dveh za-kanskih osnutkih glede ureditve nekaterih problemov slovenskega šolstva v Italiji, 'ki sta ju predložila poslanca Albin Skerk In Cor-rado Belci. Komisija je Sklenila povezati razpravo o obeh osnutkih, ker obravnavata slično problematiko, obenem pa bo zaprosila predsedstvo poslanske zbornice, naj ji poveri zakonodajno oblast. Ko bo komisi komisija dobila pooblastilo od pred sedstva poslanske zbornice in po-voljno mnenje poslanske komisije za ustavodajna vprašanja ter komisije za proračunska vprašanja, bc nadaljevala z razpravo, ki se Je začela včeraj. Iz razpoloženja, ki Je vladalo med včerajšnjo razpravo, bi lahko sklepali, da bo poslanska komisija ugodno rešila zadevo. Nato bo zakonski osnutek predložen v dokončno odobritev se- Kakor Je znana poslanca Gkerk (KPI) in Belci (KD) zahtevata med drugim uzakonitev nadzomi-fitoih mest in didaktičnih ravnateljstev zt. slovenske šole na Tržaškem In Goriškem, ureditev položaja pro. fesarjev, razpis habilitacij in natečajev itd. Vest sprejemamo z zadovoljstvom in pričakujemo, da bo zakon čton-prej odobren, da bo zadostil potrebam in koristim slovenskega šolstva ter upošteval umestne predloge ln pripombe Sindikata slovenske šole. Zadnja pot v Stanka Svaglja Velika množica je včeraj v Bar-kovljah spremila k zadnjemu počitku nenadoma preminulega uglednega slovenskega gospodarstvenika Stanka švaglja. V pogrebnem sprevodu so bili zlasti številni pokojnikovi stanovski tovariši — slovenski in tudi nekateri italijanski trgovci, mnogi gospodarski operaterji in drugi slovenski javni delavci In domala vsi člani izvršnega od bora Slovenskega gospodarskega združenja, kateremu je pok. Stanko Švagelj dolga leta predsedoval, od leta 1967 dalje pa bil predsednik njegovega nadzornega odbora. Po opravljenem cerkvenem obredu v barkovljanski cerkvi se je v Imenu SGZ od jx>kojnika poslovil ob odprtem grobu na barkovljan ■kem pokopališču član izvršnega odbora dr. Lojze Berce, ki je zlasti poudaril veliko sposobnost in marljivost pokojnega Stanka švag lja, človeka, ki je sodil v tasti krog slovenskih ljudi, ki so znali iz malega, takorekoč iz nič ustvariti solidne gospodarske osnove ne samo zase, temveč za vso narodno skupnost, saj so gospodarske ustanove, katerim so stali na čelu pokojni Švagelj in drugi, v prejšnjih časih bile celo ustanoviteljice slovenskih šol in glavni oporniki tudi druge narodne dejavnosti, zlasti prosvetne. Dr. Lojze Berce je dejal, da je tudi pokojnikova zasluga, če danes Slovensko gospodarsko združenje predstavlja tako pomemben či-nitelj v življenju tržaškega mesta, saj je v delu zanj žrtvoval mnogo svojih sil in sposobnosti. Danes, ko se stvari vendarle obračajo na bolje — je dejal dr. Berce — se je moral Stanko Švagelj jx>sloviti od življenja, ko bi lahko še mnogo dal naši skupnosti. Na barkovljanskem pokopališču je prst stoterih rok zasula krsto in cvetje je pokrilo gomilo, ki je sprejela vase zavednega slovenskega javnega delavca, dobrega človeka in skrbnega družinskega očeta. Naj mu bo lahka barkovljanska zemlja in morje, ob katerem je preživel pretežni del svojega plodnega živ-lienja, naj mu poje večno uspavanko. Obvestilo Sindikata slovenske šole Profesorje in učitelje, ki se nameravajo udeležiti Izleta v Ilirsko Bistrico 4n še niso prejeli podrobnih navodil, obveščamo: Na izlet gremo z zasebnimi avtomobili. Zbrali se bomo v torek, 4. novembra od 8. do 8.30 na bloku pri Pesku na jugoslovanski strani. Ker bo ta dan zaradi praznika verjetno precej prometa, priporočamo, da to upoštevate ln odpotuje te zdoma dovolj zgodaj. Odbor sindikata ustanovitev novega podjetja ali podružnice, ali pa ga bo lahko vložila v diruigo podjetje v tujini. Možno bo tudi hraniti dobiček na tuji banki, to pa na osnovi posebnega dovoljenja Narodne banke Jugoslavije. Končno bo delovna organizacija lahko uvozila dobiček in ga dala na 'posebni devizni račun domovini. Zakonski osnutek predvideva na kancu tudi rok repatriacije kapitala v primeru, da bo podjetje o-ziroma podružnica v tujini prenehala poslovati. Določen Je rok 90 dni po končanem likvidacijskem postopku za prenos sredstev v domovino oziroma za njihovo naložbo v novo gospodarsko polbudo, da kar pa bo potrebno novo dovoljenje pristojnih jugoslovanskih oblasti. Za žrtve potresa v Banjaluki Olga Ban 1,000, Armad Ukmar 10.000, Valerija Koojančič 5.000, Josip Škmk 3.000, Jože Ličen 5.000, Framoka Ipavec 1.000, Danilo Štulbel 10.000, Neva Colja-Succi 2,000 družina Urdih pri Sv Ivanu 5.000, Emil Rauber 1.000, Ljubo ' Jančar 1.000, Franc Brus 1.000, Marta Skerlavaj 1.000, Cede Cimolin 1.000. Vinici.) Stupar 1.000, Klavdij DUH 500, Bogdan Milli 500, Jure Stavar ml. 5.000, Zorka Stavair 3.000, Ivana Kante 5.000, Emil in Tončka Colja 10.000, Leopolda Zonta in Angela Bavčar 5.000, Ljubo Čeme 5.000, Giuseppe Pecorari, Ul. Foscolo 19 1.000, Lojzka in Silvana Va-loppi 5.000 v počastitev pOk. Stanka švaglja daruje Zdravko Pre garc 10.000 lir. S prejšnjim zneskom 180.388 skupno 278.388 lir. Po hudi nesreči, ki je prizadela bosansko mesto Banjaluko, Slovensko gledališče v Trstu vabi vse Slovence, da se polnoštevilno udeležijo predstave ((Martin Krpan«, ki bo v petek, 31. t. m. ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Iztržek predstave bo v celoti odposlan bosanskemu narodnemu kazalištu v Banjaluki. ZBIRANJE DENARNIH PRISPEVKOV ZA ŽRTVE POTRESA V BANJALUKI se nadaljuje v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 od 9. do 19. ure in na upravi v Ul. sv. Frančiška 20 od 9. do 14. ure. NUJEN POZIV Združenje krvodajalcev v T rstu im transfuzijski center še naprej zbirata kri za žrtve potresa v Banjaluki in vabita vse meščane naj sodelujejo pri tej akciji človeške solidarnosti. Umik za oddajo krvi pri transfuzijskem centru v Ul. Pietk št. 2/3 .jie od 8. do 11. ter 17. do 19. ure. Odgovor na vprašanje o prizivih v slovenščini in strokovnem zavodu DANES STAVKA USLUŽBENCEV V KAMNOLOMIH Razčlenjene stavke tudi med uradniki in tehniki večjih kovinarskih tovarn Včeraj je stavkalo skoraj tisoč uradnikov in tehnično osebje v «ltalcantieri» in CMI V skladu s sklepom splošne skupščine predstavnikov stroke v Massi Carrari, je danes po vsej Italiji prekinjeno delo v kamnolomih in sorodnih podjetjih. Pri nas bodo paralizirani kamnolomi v Nabrežini, na repentabrskem in zgoniškem Krasu in v tržaški občini na «novi cesti* in pod Drašco. Nadaljuje se medtem sindikalni nastop kovinarjev, točneje, uslužbencev kovinarskih podjetij. V Rimu so se sestali predstavniki sindikalnih organizacij s predstavništvom državnega «Intersinda», ki pa so vztrajali pri svojih prejšnjih ponudbah, zaradi česar je bilo sklenjeno, da se nadaljevanje pogajanj odloži za nekaj dni. V bistvu sodijo sindikalni predstavniki, da so člani clntersinda* hoteli počakati na petkova pogajanja kovinarskih sindikatov z vzezo industrijcev, kolikor sodijo, da je nujna neka usklajena akcija, ki bi jo lahko označili tudi kot solidarnost med državniki in za-jgebnipii .jtglodajalci. V tržaških kovinarskih podjetjih narašča ostrina nastopov, v katere se vključijo tudi nove kategorije, v prvi vrsti uradniki in tehnično osebje, ki je že enkrat uspešno dokazalo s celodnevno stavko, da ne misli stati ob strani. Tokrat so uradniki in tehniki tržaških kovinarskih podjetij »Italcantieri* in CMI, skupaj jih je bilo skoraj tisoč, sklenili, da bodo organizirali nekaj prekinitev dela po sistemu razčlenjenih stavk. Tako so, na primer, stavkali uradniki in tehniki »Italcantieri* včeraj od 8. do 10. ure zjutraj, kar bodo ponovili tudi jutri. Uradniki podjetja CMI pa so včeraj stavkali od poldne dalje in se vrnejo na delo šele danes zjutraj. Nadaljuje se z nezmanjšano silo val stavk v drugih večjih in manjših industrijskih podjetjih in delavnicah. Najbolj razčlenjeni in razvejeni so brez dvoma nastopi delavcev v Tovarni strojev, kjer so člani tovarniškega odbora organizirali včeraj enourno prekinitev dela, ki pa so jo delavci v posameznih obratih izvedli po vnaprej predvidenem načrtu v različnih urah. Dejansko je delo v tovarni občutno zastalo. V lodjedelnici «Sv. Marka* so zapustili svoja delovna mesta dve uri pred koncem izmene, prav tako v arzenalu, v podjetju CMI pa dve uri in pol pred koncem. Danes se prične tudi v Trstu 24-unna vsedržavna stavka delavcev kemijske in farmacevtske stroke, ki bo trajala do šeste ure jutri zjutraj. Pri nas se tiče stavka v glavnem podjetij Don 6axter Gas Comnressi in konzorcija vžigalic. Nadaljuje se tudii stavka v psihiatrični bolnišnici, kjer so sindikalne organizacije zagotovile najnujnejšo oskrbo bolni/kov, medtem ko opravljajo ostala dela vojaki. ra Narodnoosvobodilne fronte, se bo srečal v petek, 31. oktobra ob 17.30 v prostorih Ljudskega doma v Ul. Madonuina 19 tudi s tržaškimi mladinci, ob 19. uri pa s kriško mladino v prostorih Ljudskega doma «Padlih za svobodo*. Prof. Origone petič rektor trž. univerze Na tržaški univerzi so redni profesorji z 48 glasovi od skupnih 78 'izvolili. tokrat že petič, prof. Ago-stlna Origoneja za rektorja vseuči-MSke ustanove. 17 glasov je prejel profesor Antonio Marussi, medtem ko so bili drugi glasovi razpršeni. Origone je bil tokrat, z razliko od drugih let, izvoljen že pri prvem glasovanju in je seja, ki ji je predsedoval dekan profesorskega zbora prof. Manldo Udina, trajala vsega uro in četrt. Prof. Agostimo Origone, ki .je bil prvič izvoljen za rektorja tržaške univerze v letu 1958, je redni predavatelj cerkvenega prava pri pravni fakulteti. Kot je znano je v prejšnjih dneh vzbudila vest o izvolitvi rektorja precejšnjo reakcijo pri nekaterih naprednih študentskih in političnih krogih, ki jih je povzela v svojem tiskovnem sporočilu pokrajinska federacija socialistične stranke PSI. Ta je namreč, v skladu s sodobnimi načeli vodenja univerz, zahtevala, naj se volitve rektorja, pri katerih ne sodeluje večina učnega in učečega se zbora, odložijo in naj — zaenkrat — predložijo kandidati program, o katerem naj se razvije nato diskusija. Prof. Origone je takoj po izvolitvi dal radijski postaji izjavo, v kateri je poudaril predvsem obvezo pri dograditvi nekaterih delov tržaške univerze, medicinske fakultete ln študentskega doma. Delegat vietnamske OF prispe jutri v Trst Delegacija predstavnikov NOF Južnega Vietnama, ki so jo pričakovali že prejšnji teden, je končno prispela v Italijo v goste Zvezi komunistične mladine. Vodja delegacije tov. Nguyen Than Cong, član osrednjega odlbo- Sprejet Belcijev zakon o pristaniškem osebju Tiskovni urad krščanske demokracije je sporočil, da je posebna komisija v poslanski zbornici sprejela Belcijev zakonski predlog o rešitvi vprašanja uslužbencev v tržaškem pristanišču. Zakon pomeni delno premostitev omejitvenih členov ustanovnega zakona za pristaniško ustanovo, dokler ne bo sprejet nov pravilnik o organdku osebja. Zakonski predlog mora odobriti sedaj še pristojna senatna komisija. Podžupan prof. Lonza je poslal pismeni odgovor na zadevno vprašanje, ki ga je predložil občinski svetovalec Giorglo Oesare (PSU) glede davčnih prizivov v slovenščini. Prof. Lonza, ki Je odbornik za finance, potrjuje, da so pred kratkim nekateri občani predložili u-govore v slovenščini. Ob tej priliki, pravi prof. Lonza, so bili sprejeti omenjeni prizivi in vsi zadevni akti, ki jih je nato občinski prevajalec prevedel v italijanščino. To je bilo storjeno v skladu s politično linijo sedanje občinske uprave in programskimi izjavami, k: jih je odobril Občinski svet na seji 25. februarja. Odgovore na prizive, ki so sestav, ljeni v italijanščini in predstavlja jo naravni dokument občinske u-prave, spremlja pismeni prevod, medtem ko se ustni razgovori razvijajo s pomočjo občinskega prevajalca. Odbornica za šolstvo prof. Fara-gunova pa je odgovorila na vprašanje, ki ga je svetovalec Giorglo Cesare predložil glede ustanovitve slovenskega strokovnega zavoda v Trstu. Prof. Faragunova sporoča, da je šolski skrbnik z noto štev. 6962 z dne 27. 5. 1969 odposlal ministrstvu za šolstvo prošnjo za u-stanovitev slovenskega strokovnega zavoda v Trstu, ki jo je predložila tržaška občina. Nato je bilo 24 septembra odposlano ministrstvu za šolstvo zdravstveno potrdilo glede šolskih prostorov, do danes pa nt prispelo nobeno zadevno sporočilo ministrstva. Glede vesti o otvoritvi italijanskega šolskega zavoda v Bujah, šolski skrbnik pojasnjuje, da so jugoslovanske oblasti napovedale otvoritev omenjenega zavoda z začetkom šolskega leta 1970-71. V nedeljo podelitev «San Giusto (Toro 1969» Prihodnjo nedeljo bo predsednik skupine juRjskih kronistov R. Pomis izročil umetnici Leonardi Fini priznanje « San Giusto d’oro 1969». Slovesnost bo v dvorani občinskega sveta ob 12.30. Za podelitev letošnje-nagTade «San Giusto d’oro» L. Fini so se pred kratkim izrekli na posebnem referendumu vsi kronisti z našega jjodročja. S V petek, 7. nov. ob 18.30 oz. ob 19. uri bo v Ul. Roma 15/11. redni občni zbor članov deželnega Itall-jansko-amoriškega združenja. Dnevni red bo obsegal odobritev obračuna ter poročila nadzornikov za preteklo finančno leto, odobritev poročila izvršnega odbora in izvolitev novega vodstva za dvoletje 1969-1971 člani, ki se ne morejo udeležiti občnega zbora, lahko, pooblastijo drugega člana, da lih zastopa. ......... IIIIIIIHIimilMllimitllll||l||||||l||||||||l|||||||||M|||t|l|||l||||||l|||||M,|||||„|||„||,|||,|,||||||||f||nM|||||||||m|| NA KONGRESU VSEDRŽAVNEGA ZDRUŽENJA UNEBA Odbornik Stopper orisal deželno socialnoskrbstveno dejavnost Na tem torišču se izvajajo trije deželni zakoni Gradnja domov za priletne ljudi in otroških jasli iimiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiitiiiMimiimiMiiiiiitiiiiiiimimiaiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiMMMiiMitiiii SKLEPI DEŽELNEGA ODBORA 80 milijonov Ur prispevka študentskim domovom in menzam Vrsta sklepov v korist kmetijstvu Deželni odbor je na predlog odbornika za prosveto Giusta odobril porazdelitev razpoložljivih skladov v proračunu za leto 1969 za podpore menzam, pošolskim ustanovam in študentoskim domovom v šolskem letu 1969-1970. Izdatek se nanaša Prof. Martin Benedik (na desni strani) iz Ljubljane je v torek zvečer imel v Trstu zelo zanimivo predavanje o pljučni sekvestraciji. Zraven njega prof. Piero Pietri, primarij v tržaški glavni bolnišnici, ki je navezal stike z ljubljanskimi kolegi na deželni zakon št. 25 iz leta 1966, ki se tiče dopolnilnih ukrepov v šolstvu. Za letos je na razpolago 80 milijonov lir, ki jih bodo prispevali občinskim upravam, šolskim patronatom, šolskim blagajnam in drugim ustanovam, ki se ukvarjajo s šolskimi podporami. Odbor je odobril tudi vrsto sklepov, ki jih je predložil deželni odbornik za kmetijstvo Comelli. Predvsem so odobrili sklep o 100 milijonih lir nakazila posestvom in zadrugam, ki so utrpeli veliko škodo zaradi naravnih katastrof. Nadalje so odobrili sklep o 43 milijonih prispevka za zemljiške izboljšave, 100 milijonov lir izdatka za poljske poti ter za vodovode, 50 milijonov lir za pogozdovanje goličav ter razne sklepe o drugih prispevkih za kmetijstvo. Deželni odbor je končno odobril ukrep za krajevne turistične in leto-viščarske ustanove v Lignanu, Gra-dežu in Trstu, katerih nadzorni odbori so končali svoje štiriletno delovanje. Tokrat so prvič izvolili za preglednike računov deželne funkcionarje. Za tržaško ustanovo so bili izvoljeni za turizem dr. Paolo Romano, za krajevne ustanove dr. Luigi Benedetti in za finance Ser-gio Santin. Te ctal je bil v Trstu pokrajinski kongres Vsedržavnega združenja dobrodelnih in podpornih ustanov (U NEBA). Kongresa se je udeležil tudi deželni odbornik za delo, socialno skrbstvo in obrtništvo Stopper. Najprej je imel pokrajinski predsednik združenja Marzari poročilo o njegovi dejavnosti, medtem ko je vsedržavni predsednik Sors orisal naloge združenja. Deželni odbornik Stopper je poročal o tem, kar je napravila doslej in kaj namerava storiti v prihodnosti deželna uprava na torišču socialnega skrbstva in sicer zato, da bi lahko ustanove, ki se z njim ukvarjajo, lahko natančno vedele, s kakimi zakoni se lahko okoriščajo pri svojih dejavnostih. Stopper je dejal, da veljajo glede socialnega skrbstva trije deželni zakoni. Zadnji zakon, ki se nanaša na izredne ukrepe za podporne dejavnosti in na podlagi katerega so uporabili iz letošnjega proračuna 370 milijonov Ur, deluje v treh smereh: dežela daje podpore občinam za zelo potrebne občane, ki že dobivajo pomoč ECA; nadalje daje preko pokrajinskih u-prav podpore ustanovam, zavodom in združenjem, ki upravljajo otroške vrtce ln otroške jasli, da lahko sprejemajo otroke potrebnih družin; končno daje preko pokrajinskih uprav podpore ustanovam, zavodom ln združenjem, ki upravljajo dobrodelno dejavnost 'n dajejo pomoč posameznikom. Stopper je omenil tudi deželne zakone v prid civilnim slepcem ln gluhonemim, v prid patronatom in soclalnoskrbstvanim ustanovam ter v prid ustanovam, ki skrbijo za šaldko in za zdravstveno pomoč ter za rekreacijo. Stopper je noročal tudi o nadaljnjih programih. Na delovnem področju je v teku poglobljena raziskava o brezposelnosti in zaposlitvi, medtem ko se bodo vprašanja izseljevanja lotili s tem, da bodo v kratkem ustanovili konzorcij štirih pokrajin. Drugo raziskavo opravljajo na torišču socialnega skrbstva, tako da bodo vedeli, kakšni posegi so najbolj nujni. Treba bo namreč preprečiti raz. ■pršitev raznih sredstev in s tem doseči da se bo dajala bolj zdaina pomoč. Deželna uprava bo tudi v kratkem izdala ukrep v zaščito delavk mater, zaposlenim v kmetijstvu. Nadalje bo gradila in razširila domove za priletne ljudi in {»skrbela za otroške jasli v industrijskih podjetjih na področjih, kjer se najbolj čuti potreba po njih. Spominska kolajna ob stoletnici Sueza V časnikarskem krožku je predsednik tržaškega Lloyda inž. Gianni Bartoli sinoči predstavil zastopnikom oblasti, poslovnih krogov, krajevnega tiska in občinstva bronasto spominsko kolajno, ki jo je pri- pravila skupina tržaških poslovnih ljudi in umetnikov, da bi z njo počastila 100-letnico odprtja Sueškega prekopa. Kolajna, za katero je pripravil osnutek kipar A. Alberti, iima premer sto milimetrov Izdali bodo le omejeno število primerkov, za katere bo poskrbel moj. ster Scabar v livarni R. Lenarduzzi v Trstu. Na sprednji strani predstavlja kolajna skupino pobudnikov uresničitve Sueškega prekopa, na hrbtni pa sta naslikani dve la,dii: ena, stara iz leta 1869, pluje v eno smer, druga sodobna ladja, pa je obrnjena v drugo smer, a... stoji zaradi dolgotrajne zapore Sueškega prekopa. Inž Bartoli je kratko po vzel zgodovino Sueškega prekopa od prve zamisli za povezavo Sredozemlja z Rdečim morjem do da nes ter obžaloval, da se po sto letih ta pomembna prometna zve za ne le ne izkorišča v večji mer: kakor nekoč, ampak da promet na njej celo stoji. Med drugim je naglasil, da morajo ladje Tržaškega Lloyda zaradi zapore Sueza opravljati na leto po pol milijona mor skih milj več kakor bd bilo potrebno. Kakor omenjeno, bo izdaja spo minskih kolajn številčno omejena; prednaročila sprejema izdajatelj G Bernardi, Ul. Roma 3, ki je poleg G. Azzana in G. ComeUija, eden izmed pobudlnikov izdaje. Vsak primerek stane 12.000 lir. ZIMOVANJE Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ priredi v zimskih počitnloah zimovanje za otroke v Zg. Gorjah pri Bledu. Pojasnila in vpisovanja pri SKGZ v Trstu, Ul. Get> pa 9. ETSl C1SL prireja v dnen l. -n 2. novembra Izlet k Plitvičklm Jeze-rom. Cena izleta, vključno prenočitev m hrana, Je 8500 lir. Vse potrebne Informacije nudi urad ETSl v Uliot Carducol 35. telefon 734-320 ah 734-323. Darovi in prispevki V spomin na pok. kolego Stanka Svaglja daruje Albert Urdilh 3000 Mr za Gospodarsko združenje ln 2000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina pok. Stanka Svagla daruje Vladimir Vodopivec 3000 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Stanka Svagija darujeta Silvana in Dušan Kodrič 2000 lir za Dijaško ma-t eo, V počastitev spomina pok. Stan-ka Svagija darujeta za Slovensko do-brodelno društvo I. Marc 5000 lir in Josip Terčon 5000 lir. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom LEVSTIK - MAHNIČ MARTIN KRPAN Igra v dveh delih V petek, 31. oktobra ob 20.30 (Abonma Red A) v nedeljo, 2. nov. ob 16. uri (Abonma okoliški) v ponedeljek, 3. nov. ob 16. uri v torek, 4. novembra ob 16. uri Iztržek predstave »Martin Kr pan* v petek, 31. t. m. gre v celoti v korist Bosanskega na-rodnega kazališta iz Banjaluke. Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Abonmaji so na razpolago vsak delavnik od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma. Slovensko gledališče, Slovenska prosvetna zveza in Primorski dnevnik prirejajo danes, 30. t. m. ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma večer v počastitev prof. Andreja Budala ob njegovi 80-letnici Sodelovala bosta pevska zbora «Oton Župančič* iz Stan-dreža pri Gorici to «Jacobus Gallus* ter gledališki umetniki SG Vabljeni vsi, ki želijo počastiti našega uglednega in zaslužnega pisatelja, kulturnega to javnega delavca ob njegovem življenjskem jubileju. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA sporoča vsem tržaškim prosvetnim društvom, da lahko nabirajo abonmaje za Slovensko gledališče še ves ta teden. Novi abonenti bodo lahko dvignili abonma ob prvem obisku v gledališču. RAZSTAVA AKVAKELdV R. HLAVATTJA v Kraški gabrih to Kraška Hiša bosta za ogled odprti tu di v dneh 2., 3. to 4. novembra od 14. do 18.30. Priporočamo številen obisk. SPD Igo Gruden iz Nabrežine bo letos obnovilo stari običaj V A H T 1 C V soboto, 1. novembra t. 1., ob 16.30 bo moški nevski zbor pel žalostinke na nabrežin-skem pokopališču in pred spominsko ploščo padlim na glavnem trgu Sledilo bo pola laganje cvetja Večer se bo zaključil v društvenih prostorih, kjer bo po kratkem nagovoru na sporedu tradicio natoi «vahtič» Prireditev bo namenjena na sim šolarjem Priporočamo staršem najmla.jših, da sode lu.iejo s prireditelji s tem. da spremijo svoje otroke BREZOBRESTNO POSOJILO AKADEMIKOM Dijaška matica sporoča, da bo kot vsako leto, tudi letos nudila akademikom brezob restno posojilo, da jim finančno pomaga pri študiju. Akademiki, ki bi se radi po služili te ugodnosti, naj napravijo prošnjo na Dijaško mati co. Prošnjo je treba napraviti na posebnem obrazcu, ki ga lahko dobijo na sedežu Dija ške matice, Trst, Ul. Geppa 9. Rok za vlaganje prošenj zapade 10. novembra 1969. S Na sedežu ZD2 (UDI) v Ul. San Lazzaro 16 se nadaljujejo tečaji za starše, za katere je izdalo dovoljenje ministrstvo za javno vzgojo. Tečaji so ob sredah in petkih od 15.30 do 17.30. Včeraj - danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29. oktobra 1969 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 75Jetna Ida Volpatti vd. Bulll, 89-letna Amel a Bernardu vd. Spati ga ro, 65-letni Salvatore Deti rassi, 80-let n a Maria Moscolin por. Degrassi, 65-letna Gisella Perottl, 72-letni Petrom Marco, 77-Ietna Anna Pachiarich vd. Braico, 75-letna Giu. sepplna Sikura por. Maraspin, 57-let-n* Armando Losso, 83-letna Maria Lukas por. Colarch, 67-letnl Dome-nico Tonello, 1 leto star Antonio Mar. ganit. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 18. ure) Godina, Čampo S. Giacomo 1 Gr*, golon, Trg Vlrgillo Giotti 1. Al Due Mori, Trg Unitš 4. Nicoil, Ul. Ser-vola 80 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.38 do 1.30) Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26. Dr. Rossettl, Ul. Combl 19. Dr. Signori, Trg Ospedale 8. Tamaro A Neri, Ul. Dante 7. '■*** Naprodaj je v Tržaški vd gami ta še v naslednjih dajalnah na Tržaškem In Gorici: Knjigama Fortun*1' (Trst), knjigama Stoka (Trs*1 Katoliška knjigama (Gorlc^ Tagliaferro (Sesljan), M j" (Nabrežina), Tretjak Križ), Marizza (Opčine), mak (Prosek), Križman*11 (Bazovica) to Kos (Dolin*1 —Lil VERDI Pri blagajni gledališča Verdi J 23-988) so na razpolago abonflg izkaznice za operno sezono ** za vse rede tn za vse prostore' Modueno In Ouattrinl v petek v Rossettlju rd Od petka bo v gledališču rr', ma Rossettl na sporedu brili®,; komedija (v krožnik ml ie deklica) v izvedbi skupine Dot*1 Modugno - Paola Quattr ni, v i ri nastopajo še Mimmo CraU’f mara Baroni, Franco Sabanl. j co Agostlnl ln Enrica Bona£ J Tudi za to izvenabonmajsko f stavo veljajo znatni popusti ** nente za sezono Teatra Stabh{' Nazionale 14.30 «1 lunghi gK>rn le aquile». Harry Andrej chael Galne. , Fenice 15.30 «Eh! amico, c’č Hai chluso*. Lee Van Cleef. Grattaclelo 16.30 «11 leone no*. Katharine Hepburn W OThoole. Techncolor. . Eden 13.30 «La caduta dežJ.Li/ Dirk Bogarde, I. Thullin. dano mladini pod 18. letom. . Ezcelslor 15.00 «NeU'anno deL,|[t! re». Nino Manfredi, E. M. Ol-audia Cardinale, U. Togo* I Sordi. j’ Ritz 15.00 «Amore mio alutam'*' niča Vitt-', Alberto Sordi. . Fllodrammatico 16.30 «Caim* ze, oggi mi sposo* Louis 01 nes .»udi Alabarda 16.00 «Vivl o prefenDlj4 te morti*. Glullano Gemm*' t,: Benvenuti. Technicolor - ^ Aurora 16,30 «Indianapolis»-Nevvmann, J. Wadwoord, 11 VVagner. Technicolor ,tfi Crlstallo 16.30 «Base Artlca Rock Hudson Metrocolor j Capltol 16.00 «11 cervello*. D severi, Jean Paul Belmondo. color. Impero 16.30 «C'era due voite%i in Jerry. slikanice Techmc J Vitorio Veneto 15.30 «Vedo ^ Silva Koščina. Nino Manfre pil Ideale 16.00 «Sette magriifmbjLu' le» Sean Flvnn. Evel.vn s Technicolor ot . Abbazia 16 00 #Colpo su c°*P š1* Sinatra, Peter Vaugham-Grav Techncolor KINO NA OPČIN«! uri danes ob 18 bavni film: COLPO GROSSU barvni ALLA NAPOL®1 ll#' KINO «|R|S» PR 0$ danes ob 19.30 barvni in misteriozen film: LA GATTA DAGL1 ARTIGL1 0 D tlai u trt in M Duchs^ž KNJIGA^, TRŽAŠKA 1RST - Ulica sv Franč'*119 Tel 61-792 N o v o ; KOESTLER: Spartak g DZS 3.40° BOSTON., BOS TIK Lepila - Lepilni Irak0 za vsakršno rab0 Pooblaščena trgo^ ZANCHI TRST - Ul. Coroneo, Tel. 29-684 4 REPEI1TPB0R Restavracija KRAS Vam nudi vsak 4*f (J svoj nagrajeni kraški menu. - Tel- 22" ‘H. - 5 — lij Primorski dnevnik A MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Najcenejša avtocestna povezava vodi čez Fernetiče in Sežano »slop na avlo ceslo pri Danah - Pri Senožečah odcep na Gorico in v Koper? IgMj SINDIKALNE VEST! 1/1? L>/ \ *• * V.£^k < ' - • i Taao^- ,wj ''AL i JŠ Vodstvo tovarne v Sovodnjah pristalo na izboljšave delavcem Sporazum obsega pet točk - Razbita pogajanja za tekstilce v Idravščini Na sedežu pokrajinskega urada i lansko področje, ki spada upravno za delo v Gorici je bil v torek zve- v videmsko pokrajino, čer po dolgotrajnih in težavnih po- *?A*y-j %’v-j rt*; li £teda St^sSne cfstnf^ ,U £ morale ?a skličejo enot- j ave med Trstom in Ljubljano: • anistični načrt, ki so ga tu spre-ja f>rfd kratkim, ima že zarisano iitc° °°doče avto ceste, oziroma utre ceste, če se bodo odločili — Iftl u ja °.r J<-‘ v interesu občine in vse-lokainoga gospodarstva — da lah 11JP vstopno postajo pri Da-la- , itočka A na sliki). Po tem 'Vez k° torej s°dobn )o •'1 V. smeri Razdrto voziruma, ^^“vejših variantah, Senožeče) — /jo 2?“či pod režimom avto ceste j0 ^an, od tu dalje mimo Sežane iih prehoda pri Ferneti 0 . Pa Pod režimom hitre ceste, itob^ s ,sv°bodnim dostopom in iz-Jo n*01 *n krez cestnine, ki jo bo-aasprotno pobirali na avto cesti. ■ Načelnim stališčem, da je treba ItoSto* sPdjati trak avto ceste iz * . 1^a. naravnost proti Trstu, i0 *|lnjajo tudi Biro za regional ^hi-lauiranje, Sklad za ceste, re-n 'ski sekretariat za urbanizem merodajne ustanove. U-e ,'f'tev te ceste ne bo pomenila ^t . bjtev tradicije in okrepitev )rt !>Ječ'h infrastruktur, temveč bo lolj »Sem gospodarsko utemeljena i0]; (la’ saj bo predstavljala naj-d0y Pirektno zvezo bodočega jugo-tajjjSkega cestnega omrežja z . Janci/jm sjstemom avto cest. ste bi se odcepila od avto -iitfa Ser>tilj — Nova Gorica tudi 1a ^ cesta v smeri Kopra, tako itj]a P°d Nanosom v prihodnje na-laho/L^tea pahljača s tremi traki: Trst j?,1 za v Gorico, južni za v 0,Uenje škodni za v Koper. Kakor 'a JV10,; se bo režim avto ceste hah. 2askem» traku nehal pri Da-)r°rnpt°vorni, turistični in drugi >al n Se bo tako lahko prosto gi->rdroč;Vsem sežanskem in mejnem bdi “U’ kar je posebne važnosti '«8tra a gospodarstvo širšega pasu M v«/ meje. Hitra cesta bo tekla 'bborn^T16 posta'e Pri Danah pod io i(0i Tabor, kjer se bo dvignila Ja jn 372 m, nato pa mimo nase-tejnprr,^ bolnišnico nanrej proti '■'Cr Sa Prehodu pri Fernetičih, hnj0 00 ponovno združila s se-'1° Sežanski vstop na ce- smo ? ^ na sliki) bo na viši-•UakniB°-le Kolodvorske ulice. Po-?9 in • br°ti meii pa bo vstop-!.“, nzstepna cesta za tovornia-baz ^ojcne na področ’e »carin-r^ti f*' ki io nameravalo ures-železniško postalo in ^ šolana — Fernetiči nJih skladišč v smeri meje. E. F. ke stvari skrbeti. Znano mi je, da so nekateri že vložili nekaj protestov na razne forume, a doslej ni bilo nobenega odziva, če lahko sodimo po sedanjem stanju. Zahvaljujem se za pozornost, ki ste jo izkazali z objavo tega pisma. Vaščan Op. ur.: Problem posredujemo pristojnim občinskim odbornikom. no deželno zasedanje upravnih svetov, to je zadrug vseh zadružnih zvez. Sestanek zadružnih voditeljev v Vidmu V prostorih furlanske zveze za -drug v Vidmu je bil sestanek, na kaiterem so obravnavali možnost razvoja gradbenih zadrug. Kot je znano, so med razpravo o zahtevah deželnih organizacij v prostorih deželne uprave razpravljali predvsem o draginji ter o potrebi po stanovanjih po pravični ceni. V tem okviru bi lahko mnogo storile gradbene zadruge, ki jih je v deželi tristo. Na sestanku je prvi spregovoril Poletto, v razpravi pa so spregovorili razni voditelji za- Odobren proračun USA Upravni svet ustanove ERSA je odobril proračun za leto 1970. Po obširnem programskem poročilu predsednika se je razvila razprava' o raznih vprašanjih v zvezi z dejavnostjo ustanove, katere so sd' udeležili vsi člani upravnega sveta. Posebno pozornost so posvetili področnim načrtom ter spodbujevalnim centrom za razvoj kmetijstva. Nalezljive bolezni V razdobju od 20. do 26. okt. je zdravstveni urad tržaške občine zabeležil naslednje primere nalezljivih obolenj: škrlatinka 11 (2 izven občine); tifoidoa mrzlica 2, norice '1, oslovski kai-etl 1, vnetje priušes-ne slinavke 3, rdečke 1. srbečica 3 (2 izven občine), nalezljivo vnetje jeter 6 (1 izven občine). Illllllllllll>ltlll III MII III Hill II Hm l| IIIII Uliti II Hlini m mimminl lil ItlllllllllllllllUl..........I.....Illlllltlllllllllllll NOVE SKRBI ZA POLICIJO Trgovine in stanovanja so spet zamikala vlomilce Krzneni plašč, gospodinjski stroji, zlati predmeti m denar v inventarju obilnega plena Kot bd se bili dogovorili, so se I hranil številne dragocenosti, ter u-razni žeparji, tatovi in vlomilci i gotovil, da ;so mu neznanci ukradli gajanjih in stavkah dosežen sporazum v sovodenjski tekstilni tovarni. V zadevi so podpisali s sindikalnimi predstavniki sporazum, ki predvideva: 1. posebno nagrado namesto a-kordnega dela bodo povišali od 7 na 10 odst. z veljavnostjo od 28. oktobra 1909 in za vse delavce te tovarne; od 1. januarja 1970 bodo priznali poseben dodatek od 2 odst kot predujem na morebitne nagra de, ki bodo prišle v poštev pri morebitni reorganizaciji in preosnovi tovarne, kar velja prav tako za vse delavce: 2. proizvodna nagrada za 1970 bo zvišana na 35.000 lir ter jo bodo izplačevali v mesečnih kvotah po zaposlitvi: za dobo nad 15 dni se bo računal cel mesec; to nagrado bodo izplačali do 15. januarja po zaključku leta, na katerega se nanaša, na željo bodo izplačevali tudi predujme, in sicer največ po dva na leto; 3. vsem tur-nistom bodo izplačali po 250 lir za vsako delovno noč od 1. novembra letos dalje; 4. odškodnino za men zo bodo povišali na 40 lir. Na pobudo goriškega prefekta jp bil v torek dopoldne ob 11. uri na prefekturi določen tudi sestanek med vodstvom tovarn Intes in Tor-citura iz Zdravščine s predstavniki treh sindikatov. Do razgovorov pa ni prišlo, ker ni blio predstavnikov vodstva obeh tovarn. S tem so sindikati ponovno pokazali svojo voljo do pogajanj za dosego sporazuma, nasprotno pa so dokazali v vodstvu obeh obratov, kjer so še vedno nepopustljivi predvsem glede zahtev sindikatov po enakih plačah v teh obratih, kot jih prejemajo v drugih tovrstnih tekstil nih tovarnah. Sporazum, ki je bil dosežen glede tekstilne tovarne v Sovodnjah je dokaz, da bi se dal doseči sporazum tudi v tem primeru. Zato bo padla vsa odgovornost zaradi spora in zaradi zaostritve stavkovnega gibanja delavcev, izključno na vodstvo obeh podjetij, ki naj si pripišeta posledice. V tem smislu so zavzeli stališče trije tekstilni sindikati. V kratkem bo deželna uprava sprejela zakon o krajevnih sanitetnih enotah. V teh enotah bo vsebovano vse sanitetno življenje na določenem področju. Naša dežela bo prva v Italiji, kjer bo tak zakon stopil v veljavo. moglih v Tržiču, ki naj bi stal okrog 250 milijonov lir. Dom nameravajo zgraditi z deželnim pri-spevkom Stavka kovinarjev v podjetju IRI se nadaljuje tudi danes. V ladjedelnici in v drugih podjetjih bodo stavkali v posameznih izmenah po dve uri. Le v podjetju ASGEN bodo stavkali tri ure Danes popoldne bo v prostorih delavske menze v ladjedelnici napovedano zborovanje delavcev tega podjetja. Govori! bo član centralnega vodstva CISL Leonardo Romanc v imenu vseh treh sindikalnih organizacij o aktualnih sindi-tom. Ob tej priliki sta mu pred-1 kalnih zadevah s posebnim ozirom ložila načrt za gradnjo doma one-1 na obnovo delovne pogodbe. med I8-UIINO stavko uslužbencev VESTI IZ TRŽIČA Načrt za dom onemoglih Tržiiški župan Versacce in odbornik za javna dela Boscarolli sta imela včeraj razgovore z deželnim odbornikom za javna dela Masut- PO USPEHU IZ LETA 1967 Pevski zbor zopet nastopa iz Prage v Gorici Danes zvečer ho nastopil v Katoliškem doinn in v pokrajinski umobolnici Vojaki skuhali kosilo pacientom v umobolnici Protest proti vladi, ki zavlačuje izvedbo zakona o povišanju plač - Zagotovljena minimalna osktlm bolnikov : 08 Sežane do meje n° operativno področje. uledtotifou, {t^0Vari() uredništvo! udi jaJ Preko vašega lista opo-n Stbo ;nost. na neko neprijetnost, - prtea na Opčinah. Tu so str6 .Prec* teti ukinili dobra Postafnišča' pred časom pa so k1 Ver aj0 openskega tramvaja od-PazUan, ki je vse prej kot J) v$e tejen. Naj omenim samo, kfli vJogosteje teče iz njega po Jf, in ri prei kot lepo dišeč L?* Vari t ?e tako smradu, v!i’ ZdaiPrispevaj° smeti pri Sim* " te h Prei kot lepo dišeč poto-/ 8i v,,"3 se tako smradu, ki ga Treb-Stano- s0 -■'-"Jih hiš se sprašujemo, a*ni higienski uradi ter po- spravi® predvčerajšnjim z vso vnemo na dalo in s tem seveda precej zaposli® organe javne varnosti. Priljave ljudi, ki jih je po povratku domov ali neposredno po tatvini čakalo bridko presenečenje, so kar deževale predvčerajšn.un na kvesturi ali na komisariatih javne varnosti. Tatovi so si tokrat privošči® najrazličnejše ljudi: od trgovca do navadnega kupca, in tudi njihov plen je bil tokrat kar obilen. Po vrednosti ukradenega blaga je na/jhujšo škodo utrpel 53-letni trgovec Carlo Pinto iz Ulice Gorane o št. 33. Ukradli so mu dragocen krzneni plašč v vrednotil 700.000 lir. V zvezi s to tatvino polici.)a išče elegantno oblečenega moškega srednje starosti in srednje rasti z rahlim španskim naglasom in njegovo spremljevalko, debelušno žensko srednjih let, opravljeno v kričečo rumeno obleko s sivim površnikom. Omenjeni osebi naj bi bili, po Izjavah okradenca, tatova, kajti od trenutka, ko je bil dragoceni krzneni plašč še na svojem mestu v Pintov! trgovini v Ulici Roma št. 6, in trenutkom, ko se je tatvine zavedel, je minilo pol ure in v tem časovnem razdobju sta trgovino obiskali le dve osebi. In to sta bila elegantni moški in debelušna ženska. Agenti letečega oddelka so se tedaj (bilo je okrog poldne), odpravi® v vse kraje, kjer sc po navadi zadržujejo turisti, o domnevnih tatovih - turistih pa ni bilo nikjer ne duha ne sluha in z njima je tako izginil tudi krzneni plašč, ki sta ga baje nosila v okrogli škat® brez dna. Pol mdi!ijona škode je istega dne utrpel 28-letni upravnik nepremičnin Franco Benvenuto iz Ulice Ros-setti št. 70. Med njegovo odsotnostjo, t. j. med 16.30 in 19.30, so neznani tatovi vdrli v njegovo stanovanje v pritličju omenjenega poslopja ter odneSU veliko število zlatih predmetov. Benvenuto pa se tatvine ni zavedel takoj po povratku, kaj® v stanovanju je bilo vse v naijilepšam redu. Prej Je še z ženo povečerjal, nato je sedel k televizorju. Ko je nato stopil h kuhinjskemu oknu, da bi ga zaprl, je presenečen ugotovil, da je biila lesena rebrača, ki jo je pred odhodom povesil, dvignjena in poškodovana. V trenutku se mu je posvetilo, da so ga morebiti neznanci okrad®, predvsem ker je iz vrta okrog poslopja zelo lahko pri® skozi kuhinjsko okno v notranjost. Takoj je stekel v spalno sobo ter pogledal v predaa omare, kjer je deset zlatih zapestnic, deset zlatih agriic z raznimi obeski, pet zlatih ženskih prstanov z dragimi kamni ter šest drugih zlaUh predmetov. Zanimivo pri vsem tem pa je, da so tatovi skrbno zabrisali vse sledove za sabo. Takoj po odkritju Je Ben-venut.o taibviino prijavil varnostnim organom letečega oddelka. Na delu so bi® istega dne tudi nočni vlomilci. Z razliko od prejšnjih so bi® slednji manj obzirni in so za sabo pusti® pravo razdejanje. Obiska® so namreč podstrešno sobo nad trgovino z gospodinjskima stroji v Ulici Madonndna št. 5/B, last 54-letnega trgovca Bru-. na Furlana iz Ulice del Bosco št. l 22. Z nekim kovinskim predmetom so vlomi® vrata sobe ter iz nje odlnesli majhen televizor, dva regi-stratarja, osem radijskih sprejem-ndlkov, 10.000 lir, 150.000 dinarjev 'Ti 200 švicarskih frankov. Skupna vred-nost ukradenih predmetov znaša približno 450.000 lir. Lastnik Je tat-vino prijav® na komisariatu javne varnosti na Trgu Stare mitnice. V jutrišnjih urah se Je pripetila tatvina tudi v trgovini z oblači® «Norc:a» v Drevoredu XX Settem-bre. žrtev tatvine pa tokrat ni bil lastnik trgovine, temveč njegova odjemalka, 67-letna učiteljica Maria Debrazzii s Senenega trga št. 3 Na glavnem komisariatu javne varnosti, kjer se Je zglasila okrog 15. ure, je povedala, da je okrog 10. ure zjutraj nakupovala v omenjeni trgovini. Ker si je morala pomeriti neko obleko, je svojo ročno torbico odložila na prodajni mizi, ko pa se je nekaj minut kasneje vrnila k mizi, mi bilo torbice nikjer. A gentom je med drugim povedala, da je bilo ob tisti uri v trgovini precej ljudi, in Je imel zato neznani žepar lahko delo. V torbdei je imela poleg osebnih dokumentov in stanovanjskih ključev tudi 35.000 lir. Danes seja občinskega sveta v Gorici Danes zvečer ob 18.30 bo ponovna seja občinskega sveta v Gorici. Poleg točk, ki so ostale od dnevnega reda prejšnje seje, so dodali na program še 10 novih točk, ki bi jih moral občinski svet nujno potrditi. Natečaj za manifest o prometni varnosti Občinska uprava v Gorici sporoča, da je ministrstvo za javna dela razpisalo nagradni natečaj za poseben manifest «o varnosti v cestnem prometu*. Natečaja se lahko udeležijo umetniki, ki so italijanski državljani. Program je na vpogled na občinski oglasni deski na županstvu. KD razpravlja o problemih bolnišnic Na sedsžu krščanskodemokratske stranke so pred nekaj dnevi razpravlja® o položaju civilnih bolnišnic v naši pokrajini. Ugotovi® so, da imajo bolnišnice v naš1 pokrajini vrsto nerešenih problemov. V Gorici bodo mara® zgraditi u-pravno zgradbo. S tem bi pridobi® precej prostora v bolniške namene. Področje bolnišnice bodo morali razširiti na kmetijska polja v Ulici Tuscolano. V Tržiču bodo v kratkem priče® graditi popolnoma nova poslopja bolnišnice. V Krmanu imajo na programu gradnje novih paviljonov s čimer bd delokrog te bolnišnice lahko razširi® tudd na bližnje občine videmske pokrajine Prav tako imajo v načrtu razširitev bolnišnice v Gradežu. Tudi tu bo bolnišnica služila za sipodnjo fur- Bolničairsko in pomožno osebje goriške umobolnice je včeraj zjutraj pričelo 48-urno stavko, ki se bo zaključila jutri zjutraj. Stavko sta sindikata CISL in CGIL napovedala v vsedržavnem merilu, ker ne spoštuje vlada letos juUja sprejetih obvez, ki zanjo izhajajo iz zakona Mariotti iz lanskega leta. Ta zakon, ki je stopil v veljavo že lani 5. maja, določa, da bo država postopoma sprejela v svoje breme povečanje plač zdravnikov, bolničarjev in ostalih uslužbencev umobolnic, tako da bodo plače e-notne na vsem državnem teritoriju. Istočasno bo država plačala povečano število zdravnikov in bolničarjev, ki bodo potrebni za moderno poslovanje teh bolnišnic. Vlada je s pogajanji s sindikati zavlačevala, letos spomladi Je izdala prvi odlok o plačah zdravnikov, ki se sicer še ne izvaja, poleti pa so se z uspehom zaključila pogajanja med vlado in sindikati. Kljub sporazumu nd še vlada izdala .ustrezni®, dekretov, zaradi. ..toga. s j sindikati napovedali stavko v državnem .merilu. Zakon iz lanskega leta ima finančno kritje, žaradl tega postaja nerazumljivo zavlačevanje s sitrand rimskih oblasti. V Gorica so včeraj sindikati sami uredili dežurno službo v oddelkih umobolnice. V vsakem oddelku sta bila stalno prisotna po dva bolničarja, kd sita skrbela za najnujnejše ■potrebe bolnikov. Ostali bolničarji pa so bi® izven bolnišnice na razpolago. Uslužbenci raznih strokovnih služb so stavka®, razen nekaterih posameznikov v kuhinji in v električni tarmoelektrični centrali. I Pokrajinska uprava je na pomoč poklicala neka.) vojakov, kd so pomaga® tako v kuhinji kot pri telefonu, tako da nd imelo življenje bolnišnice zastojev. Mirovale pa so ostale službe v bolnišnici. Stavka se bo na isti način kot včeraj nadaljevala tudi danes. Take kot včeraj bodo danes v bolnišnici priš® na pomoč posamezni vojaki Nocoj bi moral nastopiti v urno bolnica mešani pevski zbor iz Prage. Vendarle ni nastop gotov zaradi stavke. Ce ne bo nastopa nocoj bo pa jutri zvečer Nova mesnica in mlekarna v Ito/ni dolini Včeraj popoldne so v Rožni dolini nasproti podjetja Primorje ex-port odprli novo mesnico in mlekarno, last Kmetijsko-vinarske zadruge iz Vipave. Uradni otvoritvi so prisostvovali predstavniki krajevnih oblasti, novinarji in drugi. Nova obrata bosta posebno prikladna za kliente iz Gorice, ker sta v neposredni bMžini mejnega prehoda. Na pobudo goriSke občinske u-prave in s podporo deželne uprave je nastopil pretekli torek zvečer v Gorici vKuehnov mešani pevski zbor» iz Prage s celovečernim koncertom v dvorani Stella Mattutina. Pevci, ki so s svojim pevovodjem, dirnmičnim Pavlom Kuehnom, v Gorici dobro znani, saj so pred dvema letoma odnesli prvo nagrado v mednarodnem tekmovanju pev skih zborov v UGG ter so lani prejeli Uidi prvo in drugo nagrado na tekmovanju v Arezzu, so tokrat podali izbran program polijonslre glasbe. Izvajali so dela znanih ir; tor jev kot so Robert Schuman, Antoniu Dvorak, Foerster, Jaroslav Ježek, Jan Noivk. G. P. Palestrina, Bach in Poulenc. Na k'avirju iih je spremljal František Vrana, občinstvu pa jih je predstavil Ubaldo Agati, ki ima že precej rutine za take mstope in je pozdravil goste z nekaj besedami v češčini, V dvorani se je nabralo še kot precej občinstva, predvsem po zaslugi slovenskih rojakov, ki so b:ii v večini, ki je spremljalo z zanimanjem precej zahteven program, ki so ga Izvajali tako ženski kot mešani zbor zelo precizno. Danes bo isti zbor pel tudi za bolnike v pokrajinski umobolnici, danes zvečer pa bo nastopil ob 20.30 uri še v dvorani Katoliškega doma v Gorici s pestrim sporedom. V prihodnjih dneh bo na pobudo deželne uprave Kuehnov zbor koncertiral še v Gradežu. Vidmu in Tolmeču. nad 88 odst. Izvoljeni so bili naslednji kandidati: Aldo Tansi, Bruno Bertoni, Ferdinando Carbone, Silvio Fuccaro in Giuseppe Boemo. Druga lista »Prosti čas* (CIS NAL) je prejela samo nekaj nad 11 odst. glasov in enega predstavnika. V železničarskem dopolavoru so izvolili nov odbor Prejšnji teden so bile v železničarskem dopolavoru v Gorici volitve za obnovo odbora te ustanove. Lista «Obnova in enotnost* (CGIL in CISL) je prejela 156 glasov ali iiiHiHiiimiiiiiiiiiiHiiimmiiimiiiiiHHiMiiiiiiinmMiHiiitttiiittiiiiiitiiitimiiitMiiiiiiitiiiiiiiimiiiitiiiiiMu Natečaj za slovenske učitelje Dne 20. in 21. oktobra je bil natečaj za učiteljstvo na slovenskih šolah za leto 1969. Za ta natečaj so bile predložene kandidatom naslednje naloge: 1. Učinkovitost vzgojnega dela u-čitelja zahteva poznanje ciljev, ki jih stavijo obstoječi didaktični programi osnovni šoli: Kandidat naj obrazloži svoje mnenje v zadevi. 2. Kompozicijska naloga v italijanščini: Kandidat naj navede svoje mnenje o čtivu, ki mu je najljubše. V umetnostni galeriji «11 saggia-tore» v Tržiču razstavlja od 25. t. m do 12. nov. Valdino Tomasln svoje proste oblikovne kompozicije, ki se delno navdihujejo ob k raški pokrajini. V galeriji «Piccola permanente Caffč Teatru« v Gorici, Korao Ita-Uja 1, razstavljajo od 25. t. m. do 14. nov. tržaški jedkarii Cappuccdo. Ferletti, Mandero, Martini in Stei-dler. RAZSTAVA V DOBERDOBU Domači umetniki bodo prikazali svoje izdelke Razstava bo odprta cd 1. do 4. novembra v prostorih prosvetnega društva «Jezero» z s K P V GORICI vab! na koncert ki ga bo Imel danes ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici Kiihnov mešani zbor Iz Prage Izvaja® bodo pester program Koncert je organiziran pod okriljem deželne uprave. — Vstopnina po 400 lir za odrasle ta po 200 Ur za dijake. Prii/MTd/b’ eo DIJAŠKI) AIAIIIII! lllllltllllllimiMIIIttlllllllllllimillllllHIIIIIIHHIIIIIIMIinillllliiiiiniiiiiiiiiiitiitilllllMIIIMIIIIIIIIHMIIIHIIIIII NA DAN VSEH MRTVIH Polaganje vencev na grobove padlih Svečanosti v Pevmi, Gorici in v Štandre/.ii Kakor vsako leto se bodo bivši partizani ta svojci padlih tudi -letos na praznik vseh mrtvih spomni® tistih, ki so da® svoje življe-nie v borbi proti naclfašizmu ta za zmago demokracije. Bivši partizani iz Revme, z ©slavja in dz Semtmaivra vabijo svojce padlih Iz teh vasi naj se udeležijo polaganja vencev, ki bo v soboto, L novembra ob 8.30 najprej pred spomenikom padlim na trgu; od tam bodo odšli v poveriti na pokopališče, kjer bodo položi® venec tudi na partizanske grobove. Ob 10. uri v soboto se bodo ebrali predstavniki organizacij bivših borcev ta drugi tudi na Trgu v Standrežu, odkoder bodo skupaj odš® na glavno mestno pokopališče, kjer bodo počastili spomin padlih borcev lin položi® vence na njihove grobove. Moški pevski zbor iz Standreža bo ob tej priUki zapel tudi nekaj žalostlnk. Pevci bodo nato odš® tudd na pokopališče v Standrežu, kjer bodo ob li. uri položili venec in se pokloni® borcem, ki so pokopani na tem pokopališču Kulturni program, ki si ga je I Svoja dela bo prikazala tudi Sil- postaviio prosvetno društvo »Jezero« iz Doberdoba na svojem zadnjem občnem zboru, je precej obširen in zahteven, 2lasti za prosve-tarje, ki ga bodo morali izvajati. Da bi se prosvetno delo še bolj razvilo, se je odbor odločil še za nove pobude Prva od teh je na programu od I. do 4. novembra, štirje domači umetniki bodo razstavi® svoja u-metniška dela. Gre za domačine, ki niso zaradi gmotnih ovir ali pa zaradi svoje skromnosti, do sedaj predstavi® svojih del javnosti na ogled in v presojo Naj med njimi omenimo slikarko-risarko Emo Lavrenčičevo, ki natančno ta sproščeno prikazute na platnu zanimive motive iz kraške okolice Doberdoba. Tudi okvirji, ki jih dekle sama izdeluje iz navadnega lesa, so omembe vredni, vana Devetak. Doma ima celo vrsto čipkastih prtov ta pisanih rut. V njeni skrinji je med prti tudi nekaj priznanj: med njimi nat o-menimo zlato kolajno, ld jo Je dekle prejelo pred nekaj leti v Milanu. Svojo maketo oo prikazal tudi Renato Gergolet; njegov izdelek so tudi krasni stolpci in cerkve, izdelane zelo lično in ki kažejo da ima fant talent za tako delo. Marino Cemic bo prikazal nekaj izdelkov iz mavca; motive za te izdelke j<> pobral iz bUžnjega domačega okolja. Mladi razstavljavci ta organizatorji razstave polagajo pripravam zanjo veliko važnost ter si prizadevajo, da bi kar najlepše uspela, saj pomeril zanje in za vaščane na splošno novo kulturno prireditev, ki jih lahko samo obogati. J. CORSO. 16.30—22.00: «11 commisstv rlo Pepe«, U. Tognazz! in S. Dio-nisio; italijanski barvni film. VERDI. 16.30: «La cadiuta deg® del«, glavno delo L. Viscontija, T. Bogart ta S. Thulto. Barvna koprodukcija. Mladini pod 18. letom prepovedano. MODKRNISSIMO. 16 30. 18 20, 20 10 in 22 00: «1! re ed io«. Yul Bryn-ner ln D Kerr Ameriški kine-maskooe v barvah VITTORIA. 17.00 «u matrimonio perfetto«, F. N osa ek in J. Bach Barvni film Mladini pod 18 lei tam prenovedan CENTRALE. 17.15-21.30: «Fiwo, Ciccio e il pirata Barbanera«, F.’ Franohi in C. In.gra.ssia; ital i jam ski film. / rži A AZZURHO. 17.30: «Uccidete Rommel«, A. Dlesbeng in P. Tudor. I- XCELS]OR 16 00" «f4kidoo» PRINCIPE. 17 30 «Anatom'a di un omlcidio«, J Stewart in L. Ro-mich 'iiiii Liinni SOČA (Nova Gorica): »Človek odveč«. francoski barvni film — ob 18 m 20. DESKLE- «Pot na zanod«, ameriški barvni film - ob 19 30 RENCK: »Cena ma čevanja*, ameriški barvni film ŠEMPAS: Prosto KANAL: Prosto SArilBODA »Dober, grd, slab«, a-meri.ki barvni film. ob 18 in' 20 PKVACINA: «Vrnitev iz angleški film - ub 20 POTUJOČI KINO _ VRTOJBA-»Buffalo Bill«, ob 20 pekla«, DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in punoči je odprta lekarna AL CORSO, Korzo I-talija 89, tel 24 43 TR21C Danes ves dat in ponoči ie v Tržiču odprta lekarna «Alia Saiu-te« - dr Fabbro - ul Cosubch št 101; tel 72480 MARTINOVANJE priredi Slovensko planinsko društvo v nedeljo, 16. novembra z začetkom ob le! url v prostorih hotela «Soča» v Mostu na Soči Vpisovanje do srede, 5 novembra pri tajnici Smeto-vi v Ascolijevl ul l/l tel 24 95 VSAK KUPEC sobne peči EMO sodeluje pri NAGRADNEM ŽREBANJU MSSF*- Lanskoletni nagrajenec 1 IVAN OCEPEK iz Ljubljane je dvakrat zadovoljen. MogoCe boste letos vi... EM03 sobna paft ns olj« 3ooo-4ooo bornih z AET prižigalcem EMOS sobna pe6 ns oljn »soo kos)/h z AET prižigalcem KAMIN EMOS sobna po« ns preiboff 3000 Ucsl/h 1. nagrada RENAULT 16 TS r-26.nagrada POTOVANJE V TUJINO za dve osebi 27-60.nagrada IZDELKI,,EMO" Žrebanje meseca decembra v Beogradu NOGOMET TEDENSKI KOMENTAR Presenetljiv uspeh Vesne B v prvenstvu 3. amaterske lige V drugi amaterski ligi Vesna potrdila dobro formo Nedeljsko kolo druge amaterske lige je potrdilo dobro formo kriške Vesne, ki je osvojila obe točtoi v dvoboju s štandreško Juvembimo. Križani so že v prvem polčasu spravili dve žogi v mrežo gostov V nadaljevanju pa so s Codemom zaokrožili rezultat na 3:0. šele po izključitvi Cbiodinija so nekoliko popustili. Goričana so to izkoristili In znižali rezultat na 3:2. Brežani pa so tudi v tretjem kolu doživeli tretji zaporedni poraz. Tokrat so sprejeli v goste ekipo Farne. Kljub temu, da bi «plavi» zaslužili vsaj točko, so morali praznih rok zapustiti pravokotnik in s tem je položaj v, lestvici postal zanje precej kritičen. 2. amaterska liga D skupina Izidi Vesna - Juventina 3:2 Isonzo . ‘FoglLano 1:0 Lucmioo . Itaia 0:0 Crda - libertas 1:1 Rosandra . Turriaco 1:0 Aurisina . San Canzian 2:1 Farm • ‘Breg 1:0 Libertas Aurisima Rosand ra Vesna Fairra Crda Fogtiano S. Canzian |/UCi.nico Jtala Jsonzo juventlna Tunniaco Breg Lestvica 3 2 1 0 3 1 5 3 2 1 0 6 2 5 3 2 1 0 3 1 5 3 2 1 0 4 2 5 3 1 2 0 3 2 4 3 1 2 0 4 3 4 3 1112 2 3 3 1114 4 3 3 1112 13 3 0 2 1 1 2 2 3 10 3 13 2 3 0 1 2 2 4 1 3 0 0 3 2 5 0 3 0 0 3 0 5 0 V prvem kolu prvenstva 3 amaterske lige naše enajsterice niso izpolnile pričakovanj navijačev. Bazoviška Zarja je bila prva žrtev prvenstva. Bazovci so se predstavili kot veliki favoriti tega prvenstva. 2e v prvem kolu pa so morali prepustiti obe točki nasprotnikom. Dve veliki napaki vratarja sta bili usodni za Bazovce, medltem ko je vratar nasprotnikov celo ubranil t-najstmetrovko Baldasina. Derbi med Primorcem in Vesno «B» se je zaključil v korist Križanov, ki so se kljub temu, da so se predstavili na igrišče z namenom, da odnesejo le eno točko, znašli ob koncu srečanja popolnoma zasluženo s celotnim izkupičkom v žepu. Ppdlonjersikd Union je s pičlim izidom osvojil obe točki proti predstavnikom Litoertasa Opčine. Pod-lonjercd so gotovo pričakovali višjo zmago, upoštevajoč, da je nasprotnik lansko prvenstvo zaključil na zadnjem mestu lestvice. Rezultat 2:1 pa priča, da naloga ni bila prav preveč lahka. Prav obratno se je godilo Primorju, ki je nasul pravo «točo» golov tržaškemu moštvu COOP. S tem so «rdeče rumeni» jasno pokazali, da jih je treba prištevati med favorite tega prvenstva. Novoustanovljena enajsterica Devin je na domačih tleh v prvem nastopu s predstavniki Roianese remizirala brez gola in tako osvojila dragoceno točko. Izidi: V petek, 31. t. m., bo v Trstu, Ul. Geppa 9, ob 20.30 sestanek predstavnikov vseh društev, ki so se udeležila letošnjih 11. 881. Na sestanek so vabljeni tudi predstavniki tistih slovenskih športnih društev, ki na teh igrah niso sodelovala. Podano bo zaključno poročilo športnih iger, nato pa bodo na dnevnem redu zelo važna vprašanja glede bodoče, ga delovanja organizacijskega odbora 11. S6I. Pred dnevi so se v prostorih PD 1. Cankar sestali športni dopisniki Primorskega dnevnika, da bi izmenjali mnenja in misli o svojem delu. Sestanek je bil živahen in ploden. Udeležence je pozdravil tudi odgovorni urednik S. Renko. Na sliki so udeleženci sestanka Stocfc — Zarja 2:1 Primorec — Vesna «B» 0:1 Lito. Opčine — Union 1:2 Lito. Prosek — Tecnoferr. 2:2 COOP — Primorje 0:8 Devin — Roianese 0:0 Portuale — C G Opčine 5:1 Lestvica: Primorje 1 X 0 0 8:0 2 Portuale 1 1 0 0 5:1 2 Stook 1 X 0 0 2:1 2 Union 1 X 0 0 2:1 2 Vesna «B» 1 1 0 0 1:0 2 Devin I 0 X 0 0:0 X Roianese I 0 X 0 0:0 X Lib. Prosek 1 0 X 0 2:2 1 Tecnoferramenta 1 0 X 0 2:2 X Primorec X 0 0 X 0:1 t: Lito. Opčine X 0 0 X 1:2 0 Zarja X 0 0 X 1:2 0 C G Opčine 1 0 0 X 1:5 0 COOP X 0 0 X 0:8 0 B. R. SMUČANJE Mednarodni koledar Mednarodna smučarska zveza je objavila koledar mednarodnih smučarskih tekmovanj v prihajajoč; se. zoni. Med tekmovanji, ki bodo v aipskih disciplinah veljala za svetovni pokal, bodlo tudi naslednja: od 19. do 21. decembra — Corti-na d’Ampazzo 21. in 22. januarja — Kranjska gora 17. tol 18. januarja — Maribor od 29. do 31. januarja — Madon-na di Campiglio 1. in 2, februarja — Abetono od 7. do 15. februarja — Oroden (svetovno prvenstvo) NORDIJSKE DISCIPLINE 6. Januarja — Bohinj (tek) 25. januarja — Cartlna d'Aami?ez. zo (skoki) od 14. do 22. januarja — Visoke Tatre (svetovno prvenstvo). SPDT obvešča, da so treningi PREDSMUCARSKE TELOVADBE v naslednjem razporedu: MLADINCI: (dvorana PD Cankar, Ul. Montecchi 6/IV. nad.) vsak TOREK in PETEK od 16.30 do 17.30. ODRASLI: (stadion «1. maj») vsak PONEDELJEK in PETEK od 20.30 do 22. ure. Vpisovanja se še sprejemajo in sicer na krajih treninga. Vpisnina za celotni tečaj znaša za mladince 1.000 Ur, za odrasle pa 1.500 lir (člani) in 2.000 lir (nečlani). Srednjeevropski pokal Hajduk-Brescia 3:1 Hajduk iz Splita je danes pred 6500 gledalci v prvi tetami za srednjeevropski pokal zasluženo premagal Brescio 3:1 (2:1). Gole za domače so dali Nadoveza v 11', Pavlica v 12’ in Lemesič v 66’, za goste pa Meniohellii v 40’. Milan-Bologna 10. decembra MILAN, 29. — Italijanska nogometna zveza je odločila, da bodo odigrali zaostalo srečanje državnega prvenstva A lige med Milanom in Bologno 10. decembra. Srečanje bi moralo biti na sporedu danes popoldne, a so ga morali zaradi stavke milanskih občinskih uslužbencev odgodiiiti. OBVESTILO SPDI’ vabi vse šolarje, ki so že sestavili zbirko razglednic z gorskimi motivi in se želijo udeležiti razpisanega natečaja, naj zbirko izročijo v teku tega meseca gdč. Norči Zavadlal v Ul. Geppa 9, Trst. Razglednice naj bodo zaprte v zalepki z napisanim geslom. Posebej, v drugi zalepki pa naj bo zapisano ime, priimek in izbrano geslo. Nagrajevanje bo novembra meseca. ATLETIKA V SOBOTO IN NEDELJO Na 8. memorialu M. Fileja v Gorici vrsta dobrih atletskih rezultatov Tekmovanja se je udeležila mladina iz 8 slovenskih športnih društev z Goriškega Tetame so bile na šolskem stadionu na Rojcalh v Gorici v dneh 25. in 26. oktobra 1969 za včlanjene in nevčlamjene atlete. Nastopili so fantje in dekleta v kategorijah: NARAŠČAJNIKI, MLADINCI, ČLANI, Udeležba je bila številna, navdušenje med tekmovalci, in. tudi nekateri rezultati so bili dobri. Naraščajniki SKOK V DALJINO 1. čevdek FaJbjan (Sovodmje) 4,79 m 2. Brešan Milan (štamdrež) 4,13m 3. Nanut Karel (štandrež) 3,81 m 4. Škorjanc Stanko (Brda - šte-verjan) 3,01 m 5. čemic Kazimir (Brda - Ste-verjain) 2,75 m TEK NA 80 m 1. Pat/tore Klavdij (Brda _ šte-verjan) 11”4 2. Brešan Milan (štandrež) 11”8 3. Marvin Diego (štandrež) 11”9 4. Malič Hadrijan (Sovodnje) 12”2 5. Sivec Anton (Gorica) 13”2 6. Plesničar Ivan (štandrež) 13”3 7. Cotič Marko (Gorica) 13"6 8. Klanjšček Peter (Gorica) 13”6 9. Kalc Albin (Gorica) 14”4 SKOK V VIŠINO 1. Dornik Rinaild (Brda) 126 om 2. Cijan Marijan (Sovodnje) 120 cm 3. Nanut Karel (štandrež) 115 cm 4. Lovrenčič Rado (Sovodnje) 115 cm TEK NA 1000 m 1. Plesničar Ivan (štandirež) 3’36”5 2. Ferfolja Gabrijel (Hrast) 3’60”4 3. Beretta Robert (Brda) 4’04” MET KROGLE 1. Batistič Ivan (Sovodnje) 10,45 m 2. Cotič Marko (Sovodnje) 10’09 m Mladinci SKOK V DALJINO 1. Pavšič Rudi (Dom • Gorica) 5,01 m tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimiMifmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NAMi/NI TENIS V PRVENSTVU B LIGE Prehud poraz ekipe Bora na gostovanju v Trevisu Boletov nastop je potrdil, da je ta igralec trenutno v zelo dobri formi BROOKLYN TREVISO — BOR 7:2 V 2. kolu moške B lige, ki je bilo na sporedu to nedeljo, je ekipa SZ Bor gostovala v Trevisu. Po pričakovanjih so zabeležili slovenski igralci ponoven poraz. Izid 7:2 je morda prehud in ne kaže prave slike vrednosti obeh ekip, vsekakor moramo le priznati premoč igralcem iz Trevisa, ekipi, ki je še v lanski sezoni nastopala v A ligi. Od naših igralcev je zelo dobro igral Edi Bole, ki je pokazal že izredno formo in le nepazljivosti lahko pripišemo njegov spodrsljaj proti Gian Luigiju Bettiolu. Adri-jan Tavčar je zaigral bolje kot v svojem prvem nastopu pred dvema tednoma, kljub temu pa še vedno preveč negotovo. Davorin Šinigoj je zaigral prvič na tujih tleh in je pokazal nekaj dobrih potez. Pozna se mu pa, da nima še nobene izkušnje. Prihodnjo tekmo bodo borovci odigrali na lastnih tleh in sicer na stadionu «1. maj», dne 16. novembra, proti tržaški ekipi CGS, 'ki je daleč najmočnejša v B ligi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiimiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiniiintmiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiuiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Rezultati: Brookiyn — Bor 7:7 (21:7, 21:7) Bettiol G. L. - Šinigoj D. 2:0 (21:7, 21:10) Bettiol P. - Bole Edi 0:2 (15:21, 15:21) Trifoglio - Tavčar A. 2:0 (21:16, 21:16) Bettiol G. L. - Bole -Edi 2:1 (14:21, 21:18, 21:18) Trifoglio - Šinigoj D. 2:0 Bettiol P. - Tavčar A. 2:0 (21:18, 21:13) Trifoglio - Bole Edi 0:2 (19:21, 18:21) Bettiol G. L. - Tavčar A. 2:0 (21:12, 21:13) Bettiol P.' - Šinigoj D. 2:0 (21:6, 21:2) T—ar KOŠARKA NARASCAJNISKO PRVENSTVO Ekipa Lloyda B premočna za Bor BOR — LLOYD «B» 10:92 (4:52) Ista usoda kat mladince je doletela tudi naraščajnike Bora, ki so v drugem kioilu prvenstva doživeli že dnuigi zaporedni poraz. Kljub temu pa smo v vrstah Bora opazili precejšen napredek, čeprav Je bil nasprotnik najmočnejša ekipa v lem prvenstvu, so «plavi» pokazali nekaj lepih kombinacij. V vrstah Bora sta najbolje za- igrala Barazzutti in Kostnima. Prvi je zadovoljil v vlogi «playmakerja», drugi pa kot spodnji pivot. Bor se je predstavil na igrišču s sledečo postavo: Kapič, Koren. Nadiišek 1, Fran cia, Kostnima 6, žetko Baraauititi 3. V 10’ drugega polčasa je moral Nadiišek zapustiti igrišče zaradi 5 osebnih napak. Llvlj Pertot Mladinci Bora v tekmi s CRDA 2. Frandolič Darij (Hrast) 4,91 m 3. Tamtnasi Pavel (Gorica) 4,55 m 4. Lutman Jordan (štandrež) 4,39 m 5. Dornik Silvan (Brda) 4,23 m 6. Nanut Rudi (štandrež) 3,95 m 7. Bagon Franko (Gorica) 3.65 m tek NA 1000 m 1. Dornik Silvan (Brda) 4’05”1 TEK NA 2000 m 1. Loveršič Flavij (Gorica) 6’49"7 TEK NA 100 m 1. Komel Igor (Dom) 12”9 2. Bagon Franko (Gorica) 15”3 TEK NA 300 m 1. Frandolič Darij (Hrast) 42”7 2. Tommasi Pavel (Gorica) 45”3 MET KROGLE 1. Tommasi Pavel (Gorica) 10’04 m 2. Frandolič Darij (Hrast) 9,83 m 3. Komel Igor (Dom) 8,70 m člani MET KROGLE 1. Kozli« Marijan (Hrast) 12,27 m 2. čubej Bruno (Gorica) 11,53 m 3. Marušič Pavel (štandrež) 10.45 m 4. Terpin Robert (Mladost) 9,95 m 5. Florenin Jože (Sovodnje) 9,27 m 6. Buifoni Nevij (Brda) 9,13 m 7. Tomažič Marijan (Sovodnje) 9,11 m 8. Paulin Igor (štandirež) 8,24 m SKOK V VIŠINO 1. Peta in Danilo (štandrež) 170 cm 2. Vogrič Sergij (Gorica) 160 3. češčut Renco (Sovodnje) 155 SKOK V DALJINO 1. Vogrič Sergij (Gorica) 5,38 m 2. Petarin Danilo (štandrež) 5,11 3. Valentinčič Emil (Pevrna) 4,61 4. Buifoni Nevij (Brda) 4,57 MET DISKA 1. Kozlin Marijan (Hrast) 29,10 m 2. Marušič Pavel (štandrež) 28,87 m 3. Paulin Igor (štandrež) 23,72 m 4. Paulin Damijan (štandrež) 22,04 m 5. Terpin Robert (Mladost) 21.45 m TEK NA 200 m 1. Vogrič Sergij (Gorica) 25”3 2. Memmolja France (Dom) 26”9 3. Tomšič Bruno (Sovodnje) 29”8 MET KOPJA 1. Marušič Pavel (štandrež) 36,30 m 2. Paulin Igor (štandrež) 23,88 m izven tekmovanja: Kozlin Marijan (Hrast) 40,50 m TEK 80 m Z ZAPREKAMI 1. Buifoni Nevij (Brda) 16” TEK NA 1500 m 1. Devetak Marijan (Sovodnje) 5’09”3 TEK NA 300 m 1. Valentinčič Emil OPevma) 44”9 PETEROBOJ (letnik 1953 in starejši) SKOK V DALJINO 1. Kodrič Mihael (Gorica) 5,55 m, 2. Kranner Marijan (Gorica) 5,16 m, 3. Kranner Marko (Gori-ca) 5,15 m, 4. Špacapan Peter (Hrast) 5,10 m, 5. Špacapan Bernard (Pevma) 4,97 m, 6. Špacapan Mirko (Gorica) 4,35 m, 7. Butko-vič (Sovodnje) 3,84 m. tek NA 300 m 1. Kodrič Mihael 39”5, 2. Špacapan Bernard 41”8, 3. Kranner Marijan 41”9, 4. Kranner Marko 42”3, 5. Butkovlč Bogdan 43”3, 6. Spa-i capam Mirko 44”2, 7. Špacapan Pe-I ter 46”4. I 80 m ZAPREKE 1. Kodrič 12’’7, 2. Kranner 14” 1, 3. Špacapan 14”2, 4. Špacapan 14”5, 5. Špacapan 14”6, 6. Kranner 15"3, 7. Butkovlč 16” 1. MET KROGLE 6 kg 1. Špacapan P. 11,81 m, 2. špa-capan M. 11,03 m, 3. Špacapan B. 10,54 m, 4. Kranner M. 9,70 m, 9* Butkovič B. 9,38 m, 6. Kodrič S.36 m, 7. Kranner Marko 8,17 m. tek NA 1500 m 1. Butkovlč 4’53’T, 2. Špacapan B. 4'55”1, 3. Kodrič 4’57”7, 4. Kraner Marijan 4’58”6, 5. Kram««* 5’08", 6. Špacapan P. 5’38”6, 7. SP* capan M. 5’48”3. ŠVEDSKA ŠTAFETA (400x300x200x100 m) 1. Gorica 2’21”1 2. Gorica - Sovodnje 2'40”7 3. štandrež 2’42”5 DEKLETA Naraščajnice SKOK V VIŠINO 1. Marušič Mariza (Sovodnje) 120 cm 2. Humar Klara (Brda) 115 f*®. 3. Petejan Antonija (Sovodt#) 100 cm 4. Gruden Laura (Sovodnje) 95 cm TEK NA 60 m 1. Komjanc Rozana ■ (Brda) 9'"® 2. Komjanc Elizabeta (Brda) 10”8 3. Petejan Adrijama (Sovodnje) 11"7 4. Cijan Vida (Sovodnje) 12”2 Mladinke SKOK V DALJINO . 1. Zavadlav Anastazija (Gori®81 3,92 m 2. čemic Anka (Brda) 3,30 m SKOK V VIŠINO 1. Komjanc Ida (Brda) 120 cin 2. Zavadlav Anastazija (Goric*) 115 om MET KROGLE 1. Komjanc Ida (Brda) 5,86 m-članice SKOK V VIŠINO 1. Paulin Nataša (Dom) 120 Komjanc Agata (Brda) 120 018 2. Blažič Kazimira (Podgora) 115 cm SKOK V DALJINO 1. Komjanc Agata (Brda) 3,9215 MET KROGLE 1. Blažič Kazimira (Podgora) 6,96 m 2. Bajc Milena (Gorica) 6,75 m 3. Paulin Nataša (Dom) 6,21 n1 TEK NA 80 m 1. Bajc Milena (Gorica) 12”9- 8. Memorial m. fileja Nogometni pravilnik 1. Moštva štejejo po osem igrali 2 rezervi in vratarja. 2. Tekmovalci so lahko vseh sta* sti. — Priporočljivo pa je, da bila moštva sestavljena pret^ Iz mlajših igralcev. 3. Igrati smejo včlanjeni in n včlanjeni igralci. 4 Način tekmovanja: , a) Do štiri moštva: po dva in "j z žrebom. Zmagovalca obeh kem igrata za 1. in 2. m6® premagana pa za 3. in 4. meS' b) Več kot štiri moštva: tek#10* nje v dveh skupinah. Moštva*, zasedejo 1. in 2. mesto v v®* skupini, se pomerijo v fina)11, tekmovanju za prva štiri m®3 5. Igrišča: Pri gluhonemih v d ci, Ul. Italico Brass. Pri J0zU* v Gorici. u 6. Program: 1. novembra tzk^rj tekme v obeh skupinah na 7. igriščih. Izločilne tekme se nadaljevale 4. novembra. P1’® ne tekme bodo na vrsti p° u-nosti 8. novembra ali kasn-, 7 Tekmovati smejo igralci, d ’ že nastopili za društvo, ožir0 | vas, v drugih športih aili 3* niso nastopili še z nobenim * štvom. , 8. Po možnosti naj se preds*8'1 vse ekipe z majicami. ^ 9. Tekmovanje bo ob vsakem menu. Organizacijski odi>° R0ART BRADFORD Zamorski • gospod Bog in gospodje Izraelci Humor ameriških črncev 23. «Well,» je nadaljevala Ra-hab, «ko vas vse takole gledam, se mi zdi, da znate dobro korakati.)) «Kako bi ne, saj imamo štirideset let treninga za seboj,» je odgovoril Jozue. «Ves ta čas nismo nič drugega delali, kakor korakali kar venomer naprej.» «Ampak takole na zidove niste legli niti se bojevali — ali pa morda ste?» «Ne,» je rekel Jozua. «Torej storite tako, kakor ti bom povedala,)) je rekla Ra-hab. ((Postavi vse svoje ljudi v vrste po štiri in štiri ter jim daj v roke trobente in sablje. In vsako jutro, ko se začne daniti, korakajte prav do obzidja mesta, kakor da bi ho- teli kar naravnost planiti v mesto, toda ko pridete do tja, krenite v stran ter korakajte okrog mesta, potem pa nazaj v taborišče in ostanite tam do drugega jutra. Tako delajte šest dni zaporedoma, sedmi dan pa začnite prav tako, samo ne vrnite se več v taborišče, temveč korakajte neprenehoma okrog mesta.« «Tega kar ne morem razumeti« je Jozue zmajeval z glavo. «Ampak tega bi vi tudi kar ne mogli razumeti, če bi vas kak filistejec usekal s kamnom v butico,)) je odvrnila Rahab. «01rajt», je popuščal Jozue, «ženski ne morem ničesar odreči.« Rahab se je zasmejala. «To sem takoj vedela, da ste gen-tleman. Zdaj storite le vse tar ko, kakor sem vam rekla, toda nikomur ne izdajte, da sem vam to povedala. Samo lepo korakajte in, ko bo šlo vse prav, vam dam znamenje z okna.« In res — drugo jutro je Jozue razvrstil svojo armado, razdelil vsem trobente in sablje, pa so začeli korakati o-krog Jerihe ter vsi trobili kakor za stavo — ne želite sl slišati tega hrupa! In ko so tako šli, je videl, kako maha nekdo z robčkom z okna. Pogleda, bila je Rahab. «Na svidenje jutri zjutraj, dragica,« ji je zaklical. «Enako, gospod šef!« je zaklicalo dekle. Drugi dan zopet tako. In potem znova; tako so to delali šest dni. Sedmega dne je Jozue korakal okrog mesta kakor po navadi, toda namesto, da bi se vrnili v taborišče, so korakali neprenehoma okrog sedemkrat zaporedoma. Vtem se je začela zemlja tresti in pokati in zidovje se je začelo majati in hipoma se je vse sesulo. Ko se je obzidje popolnoma zrušilo, je izraelska armada pometala trobente na tla, zgrabila sablje in vdrla v grešno mesto. Nekateri ljudje pravijo, da se je tudi mesto podrlo. Toda tisti, ki so bili zraven in so na lastne oči videli, kaj se je tam godilo pravijo, da so Izraelci tam vse razbili na docela naraven način. «Well, pri moji veri, da sem ves zmešan,« je rekel Jozue. «To so čudne reči. Zidovje se je sesulo, kakor da je pod njim eksplodiral dinamit.« V tem hipu se Je ozrl in videl, da prihaja Rahab. «Halo, junak!« mu je klicala. «Halo, dragica!« je odgovoril Jozue. «Nekaj mi moraš pojasniti. Kako se je moglo zidovje sesuta, ko nisem slišal, da bi bil eksplodiral dinamit?« Rahab se je zasmejala. «Je še veliko drugega, česar ne veste,« je rekla, «in če bi vam povedala, kar vem, bi vedeli toliko kakor jaz.« ((Dekle, povejmi to!« «No, to je utegnilo biti takole,« je rekla Rahab. ((Razumeš? Pravim, da je morda bilo tako. Morda so vas mla- deniči v Jerihi videli prihajati prvi dan in so se pripravili za boj. A nič ni bilo. Vi se niste hoteli bojevati, samo korakali ste okrog, nato pa šla domov. To se Je zdelo kakor nekakšna zvij ača; zato niso vedeli, na čem so. Drugi dan je bilo prav tako in to jim je še bolj mešalo glavo. In tako je šlo naprej, in nazadnje so že čakali vse mogoče, pa ni bilo še vedno nič. Poslednji dan, ko ste sedemkrat korakali naokrog, niso mogli več vzdržati. Zato so vse zidovje odznotraj podrli.« «No, seveda,« se je pobahal Jozue, «saj sem vendar to tako preračunal, na to sem mislil že v začetku.« «No, kajpak,« je rekla Rahab. In vtem je dobila globlji glas, kot da govori moški. «Nič nisi imel preračunano, lažnivec lažnivi!« Jozue se je ustrašil in jo gledal. In ko jo je tako gledal, je kar na lepem izginila in pred njim je stal gospod Bog. ((Kajpada, to si imel preračunano, Jozue,« je rekel gospod Bog. «Zdaj pa poslušaj, nekaj ti povem.« In Jozue je poslušal. «Jaz sem tole obzidje porušil!« je zaklical gospod Bog, «Prav tako, kakor sem odrinil Rdeče morje in razgrnil vodo v Jordanu.« «Ampak, Gospod,« se je oglasil Jozue, «še pred trenutkom sem se tukaj pogovarjal z znano deklico, zdaj pa je naenkrat izginila in pred menoj stojiš ti.» Gospod Bog se je malce nasmehnil. ((Seveda,» je rekel, ((deklica, ki je s teboj govorila, to sem bil vendar jaz. Prišel sem k tebi v podobi žene, to je vse.« «Ne verjamem,« se je čudil Jozue. «To je docela preprosto,« je rekel gospod Bog. «Ko bi bil M pokojni Mojzes, bi bil jaz kar kratko prišel k tebi ter ti rekel, da korakaj sedemkrat okrog Jerihe, dokler ne pade obzidje, in Mojzes bi bdi korakal, pa če bi bilo lepo vreme ali dež. Ti pa si še mlad, Jozue, zato sem si moral zate izmisliti zvijačo. Ko bi ti bil jaz rekel, da korakaj, bi bil ti korakal morda dvakrat, .in prvo čedno dekle, ki bi ti prišlo na pot, bi te zmešalo in ti bi prenehal korakati ter jo za- čel snubiti. Zato sem prišel k tebi v podobi ženske, da bi mi dvoril ves čas, ko si izvrševal moje ukaze.« Zdaj se je Jozue zasmejal: «Gospod, dobro si me ukanil.« «Vem,» je rekel gospod Bog, «ampak na to ne misli več! V bodoče pazi nase, zakaj prvo krilo, za katerem začneš zdaj brusiti pete, bo resnična ženska. In kaj bo s teboj, če ne boš pazil nase?« ZVIJAČA S SONCEM Ko je Jozue videl, kako lahko je bilo premagati sovražnike v Jerihi, si je začel izmišljati zvijače tudi za druga okoliška mesta. To je delal tako, da je razdelil svojo armado na dvoje in ena polovica se je skrila v grmovje, druga pa je šla z njim. Potem je prikorakal pred mesto ter izzival sovražnike na boj. «Jaz sem tisti hrabri vojščak, ki hrepeni po boju,« je klical. «če se bojite z menoj vojskovati, md povejte in vojskoval se bom sam. Kar sem pridite s svojo umazano ar-madico in jaz vas nasekam, da boste z jezikom lizali prah na cesti.« Iz mesta je res pridrvela 1 mada in Jozue se je začel mikati. Toda potem ko mestna armada začela za® dovati Jozuovo armado, planila druga polovica nje! ve armade, ki se je skrival* grmovju, ven ter zažgala 11 sto, nato pa je takoj napat mestno armado od zadaj* zdaj se je Jozuova arih® obrnila ter se spustila mestno armado kakor os® lectarsko stojnico ob nju. «Jozue», je rekel g°5^ Bog, «dobro se znaš boj®v' z zvijačo, toda jaz bi te * videl, kako se znaš biti v r navadni, naravni bitki.« «Well, Gospod,« je odg®' ril Jozue, «nočem se bab to pa si upam reči, da ( znam v prvi vrsti bojevati vadno, naravno, potem Pa , di z zvijačo. Kje pa je * ki bi se hotel spustiti z noj v navadno bitko?« «No,» je rekel gospod v «tu je kralj, neki Adonize°( ta se zelo ponaša s ten?* se zna elegantno bojevati*” (Nadaljevanje s* iedi> UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHI 6, H., TELEFON 93-808 to 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37*338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 “V vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, poUetna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna Številka v tednu to nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Postni tekoči račun- Založništvo tržaStoeg* ,|K Trst U-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Strini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250 osmrtnice 150 Ur - MaU oglasi 98 beseda - Oglasi za tržaško to goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Sodetži PubbUcltš ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja to tiska Založništvo tržaškega tiska Trst