PeJttein» plačan» » cet o vi nI LETO LIX \ Ljubljani, v torek marca 1951 Cena t Dir Naročnina uicsečuu 25 Diu, za inozemstvo 44) Diu — uc-deljeku izdaja ce-toletuo 00 Diu, z« inozemstvo t jo Diu Uredništvo je ? Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna službi MO». — nočna 39%. 2>M iu £№j0 VENEC Ček. račun: Ljub-Ijttuu št. 10.650 in 10.549 za inserute; Sarajevo štv:7565, Zagreb itv. ><>.011, Prago-Dtmaj 34.79? Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« lzbaju vsak dau zjutraj, razen pondeljka ie dneva po prazniku Kategorična zahteva Danes prêt» Evropi največja uevarnest od tedikaliisma. Radikalni so večinoma ljudje, ki eo zag-reujeni, ki bi sc radi uveljavili, se pa zaradi svojih delektov \ normalnih razmerah oe morejo, ki so povsod pro)iadli, pa nimajo mceisat' več-, izgubiti; pe.ime psihopati, ki Zijajo po izrednih doživljajih, po senzacijah ia preobratih; ljudje, o katerih pravi neiuškj učenjak. da vse njihov d.un začenja takrat, ko gre pamet spat«. Taki elementi usjh-.v a jo v časih nemiru, gospodarskih stisk iu obupa. Tui.šen čas je danes. Evrupa. duhovno najbolj tvorni nt plodoviti kontinent. od>kc>tk:r se je kultura rezsirilrt ]x< vse-ui svotu, mor» danes zdržali naval radikaliznio, ki se javlja v dveh pravcih. Imamo ekstrein boljševizma, ki z ua-ravnost orjaškim podvigom hoče življenje posamezni-ka m družbe postaviti nu jioeMago najgolej-še$a, vfeaie religije in teligijozme etike oropa« oe^a maievijalističnoga kolektivizmu. N« dr upi •ifrani se v naši sredi sami dviga strahotni nu riomaloi jtu^auvem. ki hoče političuo življenje evropelcih nj rodov zasnovati ua bruzoh/iriii borbi, prevlidi močnejšega in nagonih ploinen-*ke.gn egoizma. Oba tadiknliftpa se strinjat« v tem. da tajila svobodo: eden zalo, da ustvari prisilno vetiukoo-t«, drugi /ачо, da zasigurn oblast najmočnejšemu individuu, kupini, narodu. Ekstremizenu je Evropi, njeni kulturi iu zgodoviui bitno tuj. Tisti, ki se ob boljševizmu naslajajo. veš da je nova luč z vzhoda, pozabljajo. da je z vzhoda* zasvetila /apadu prava luč samo enkrat: ko so elospidi i/. Judeje v Rim prvi blagov i-.duiki krščanstva. Judej i pa jc bila še v območju helonsko-riiusikega duha; kar je preje ali pozneje prihajalo Iz dulj-ncjštga vzhoda, ie bil kaos. groteskni mit. bolni bi,-»d. zanikovatije in re/iu»evanjc ter nered. Kar je dam - lam trajno vrednega, urejenega in uvtv atjujočegu. je po večjem delu т /upadu, s krščanskega evropskegu kontinentu, vpliv njegovih tvornih sil, delavnosti in prav. pega čuta- Azijo je domovina dc-spotije, Evropa je ustvarila demokracijo Sovražniki demokracije v Evropi pa, naj pripadejo skrajni levici ali sktujni «Itsnici. gredo tako daleč, du Itočejo ljudem vsiliti ue. sumu svoje politične 'umit-lc in družabni red. unipak jim diktirajo ci-lo to, kar jc iu mora biti po evropskih poj-mili izključno rtv ar \ esti, svobodnega pi epri-i.Jiija, swtioodlofrtve. Radikalni svobodomislecl t leve in icakeijomirji z deene ubijajo ljudem svojo luisel s pestjo v glavo: eni komunizem, diiigi fašizem. To je v temeljnem nasprotju z duhom Iv rope. kjer >i ie krščanstvo postavilo svoje središče in odkoder se njegovi moralni nauki zanesli po vsem svetu. Evropa je prvu ustvarila veličasten praven red; na ujenih tleli je vzniknil ideutističvn nuzor o svetal na osnovi treznega razuma na eni iu a-ntiniaterija-listič-nciga ctosa na drugi strani: nn tej naravni podlagi je krščanstvo zgradile') svojo ogromno stavbo najvišjih duhovnih in moralnih vrednot, zasidranih v nadnaravnem redu. ki je neporuš-lji\ in večen. I/ njega sc je rodila tudi demokracija. na njeiu sloni temeljni princip nagega družabnega reda: trdna skupnost bb čiui večji individualni s voli, id i. To je. kar ju da ucs ogrožene» tako po moskovskem boljševizmu kaikenr |k> pi.gansko-niicijoiialistiOui reakciji v Evropi sa.mi. Je |ui še čini nevarnost: inamoiiNtična civilizacija Vtuciiike; a.ruei ikanizacija. ki ui prizanesla niti prolefci i ski Rusiji; popolna in izključna prevlada kapitala. stroja, inlcrcsa nad človekom in u.je>goviimi najvišjimi duhovnimi pidieb Mili; -kultura , ki si je od prave kul-iure izposodila samo zunanje oblike. Vsi vemo. kaiksna praznota, gniloba in brezmejna korupcija sc '»kriva porj to --kulturo«, kaiksiia nepopisna socialna beda, kak-ua brezsrčn-ost in гшматиа e k.-ploalaei.ja. Evropa ima v svojih neukrotljivih v sovjetsko ltusijo. V<-i fašistični listi naglašajo, «ia je okrožnica jugo.-lovanskih škofov neiuveno ieivanjo . Namesto da bi pobijali uavedbe, ki so v tej spomenici, nekateri fašistični listi prinaša in članke, v katerih ponavljajo incident v kapucinskem samostanu v Ajdovščini, ki ga je objavil -Popoln di Trieste . V tem članku se zahteva, da ac preostala hrvatska iu slovenska duhovščina v Julijski Krajiui lakoj izmenja z italijansko. I*opoio 4i Trie.-lc do neke meje opravičuje nova preganjanja in trdi, da je nastopil skrajni čas jlj se v Julijski Krajini za vedno odstranijo slovepski duliovoiki in sicer tako, da se ne samo olločno uœtopi proti nižjim duhovnikom, innrveč tudi proti tistim, ki stojijo na relu cerkveue hierarhije. Iz tega članka se najbolje vidi. kako f.išishč-ui tisk navedbe okrožnice jugo-lo^Snskih škofov nehote potrjuje, ko zahtevu, «Ia naj ff slovanska duhovščina še bolj precanin in dnoda o l-lrani. Poročilo Pr. Agrarne banke Belgrad, 2. marca. AA. Predsednik P. A. B. Markovi«! je dal tole izjavo o celokupnem delu banke od ustanovitve pa do dane*: P. A. B. je začela svoje delo v času jako hudih razmer v poljedelstvu. Stremela je za tem, da podpre poedince in organizacije v vseh krajih naše države ter jim omogoči uspešno delo. To delo ie bilo otežkočeno radi pomanjkanja zakona o zen. liiikih knjigah. Njena administracija je imela v proMem roku 170.000 sprejetih in 213.000 ekspe-diranih dopisov. V tem roku je sprejela 19.000 prošenj za hipotekama posojila. Banka je dozdaj, to je do vključno 21. februarja, reiila 17.220 hipo-tekurnib posojil v znesku 516 miljonov dinarjev, 171 meničnih potojil v znesku 3 milj. dinarjev ter 67060 zadružnih posojil za 3379 zadrug v znesku 237 milijonov dinarjev, skupno torej za 757 io pol milijona dinarjev. Politika banke glede podeljevanja hipotekarnih posojil je tla v smeri odobritev malih posojil, ker so jih bila mala gospodarstva najbolj potrebna, zakaj ona ne morejo kakor velika in največja gospodarstva dobiti posojil od velikih solidnih ustanov. Povprečno so ta posoiila znašala 16.500 do 47.000 Din, v različnih krajih različno. Maksimum je bil v donavski banovini, minimum v vrbaski. Na 1 ba zemlje je prišlo 2300 do 4200 Din minimum v vrbaski banovini, maksimum v primorski. Odobritev znaša procentualno do vrednosti zemlje 15 5 do 25.5%. Naslednja statistika najbolje ilustrira rezultate akcije banke v toku njenega poslovanja: Potiski list o našem kra9iu Varšavi/, 2. marca. A A. .Katolik /toljski« prinaša uvodni članek pod naslovom ■ Jugoslavija — plod slovanske zavesti . Novi režim služi, pravi list, v Jugoslaviji narodnemu edinstvu in v ta namen je bil tudi ustvarjen. Ideja narodnega edinstva zavzema vedno močnejše korenine v slovanskem svetu. Pot kraljevskega para v Zagreb je največjega pomena. Po smrti hrvatskega kralja Svačiča, ki je bil pred 800 leti pri Gvoždu premagan «hI madžarskega kralja Kolomana, Hrvati uiso imeli vladarju svoje krvi. Zato so z navdu-: šenjeiu pozdravili vnuka Karadjordja, ki je kri I njihove krvi. Velikega delu zedinjenja jugoslovan-! skih pl einen ui izvedel samo kralj Aleksander, temveč ves jugoslovanski narod pod njegovim vodstvom. Radi tega je kralj Aleksander ena najzna-1 menitejših osebnosti Evrope. Boril se je v dveh balkanskih iu v svetovni vojni. O priliki tragičnega umika preko Albanije ui niti trenutek zapustil svoje vojske. Ko je I. 1929 pretila državi propast je kralj Aleksander vzel vso oblast v svoje roke. Delo v zadnjih letih pod kraljevim vodstvom je prava in vzorna slika edinstva slovanskih plemeu. Kongres slovanskih pedagogov Varšava, 2. marca. AA. Delegacija Zveze slovenskih pedagogov je včeraj obiskala jugoslovanskega poslanika Branka Lazareviča in ga prosila, naj prevzame pokroviteljstvo kongresa slovanskih pedagogov, ki se začne 1. julija in bo trajal ' od 1. do 3. v Varšavi, od 5, do 7. pa v Vilrii. Po-1 slanik Lazarević je častno ponudbo sprejel. i sklenjen te dni med Londonom, Parizom in j Kitnem in moramo one, kateri mu iz svoje laitue zle želje prorokujejo kratko življenje ali pa ga skušajo podcenjevati, stoti med one elemente, ki smo jih uvodoma označili kot manjvredne, kot škodljivce urejene človeške, družbe iu sovražnike krščansko kulture. Poglavar katoliške Cerkve, ki slejkoprej vso dogodke motri z najvišjega vidika, ki je obsodil boljče-j viško brezboštvo in novo micijona.listično po-; ganstvo, ta sporazum toplo pozdravlja. Naj bi I se vse države Evrooe inedseboj tesno združile, ustvarilo obvezen «-!• • ■<« -ооПЧсеи in gospodarski forum tn ' '•■"'iiile, dn bi ni š ko" ' «Mani lil d. i bi / \ij « »emu • tvuiu. Do 2 ha 1267 posojil za tO milj. Din: od 2 do 5 ha 2983 posojil za 43 milj. Din; od 5 do 10 ha 3051 posojil za 73 milj. Din; od 10 do 30 ha 1806 posoiil za 75 milj. Din: od 20 do 50 ha 702 posojil za 6') milj. Din; preko 50 ha 162 posojil za 47 milj. Din; skupno 9974 posojil za 319 milijonov dinarjev. Torej so mala gospodarstva i zemljiščem 10 ba dobila 6037 posojil, gospodarstva z 10 do 20 ha 1806 posojil, preko tega pa 861 posojil od skupnega Števila odobrenih posojil. Akcija banke v podeljevanju posojil se razteza ua vso driavo. P. A. B. in zadružništvo. V tej poslovni dobi je banka podelila ludi mnogo srednjeročnih kreditov (osebnih kreditov) po zadružnih ustanovah z rokom do 3 let. Banka je stala na stalličn, da je nafbolj zdravo v gospodarskem in etičnem pogledu podeljevanje posoiil preko zadružnih organizacij. Upravni odbor je takoj v začetku določil delo banke v smeri krepitve zadružnih organizacij. Revizija, ki jq je banka opravljala pri posameznih zadružnih ustanovah, je imela samo namen popravljati napake v našem zadružništvu. Banka je pri tem igrala vlogo inštruktorja. Od svoje ustanovitve pa do 31. decembra je izvršila 1802 revizij zadrug, in sicer 1486 revizij enkrat, 295 revizij trikrat, 20 revizij štirikrat in 4 revizije samo enkrat pri vsaki zadrugi. V teh številkah je všteto tudi 24 revizij centralnih zadružnih ustanov (zveze in oglasnih zadrug). Med njimi je bilo 8 dvakratno revidiranih. Kontrola konz. zadrug Belgrad. 2. marcu. AA. Predsedstvo belgrajske trgovske zbornice je poslalo vlogo, v kateri javlja, da nabavljalne in konsumne zadruge ne prodajajo blaga samo svojim članom. Na to vlogo je finančno ministrstvo razposlalo 28. februarja okrožnico fi-luiučnim direkcijam, v kateri daje navodila za kontrolo in ugotovitev, ali uabavljalne iu konsumne zadruge kršijo predpise, in je izdalo naleig direkcijam, da zahtevajo od vseh zadrug te vrste na podlagi zakoua obenem z bilanco prešlega leta tudi podatke o številu zailrugarjev in potrdilo, da prodajajo samo zadrugarjeni. Ce te zadruge ne bi prodajale blaga samo Svojim zadrugarjem. jih bodo direkcije obdavčile z družbenim davkom na pod-lagi čl. 77 in 78 zakona o neposrednih davkih. Direkcije bodo v vsakem sumljivem primeru pregledale knjige, zadrug, zlasti popis zadrugarje.v in število oseb, ki se jim blago prodaja. Ta pregled je obvezen ;a direkcije v vsakem primeru. V smislu zakona se bo vršil pregled tako zaradi reda. kakor tudi na prijavo zasebnikov. Polisko-iugosl. vzajemnost Varšava, 2. marca. AA. Poljska skupina Male antante tiska je imela v prostorih sindikata inozemskih dopisnikov svojo skupščino. Predsednik skupine, ki je istočasno predsednik poljskega novinarskega združenja, je z zadovoljstvom ugotovil, da poljski in jugoslovanski tisk vršita svojo misijo v cilju zbližanja obeh narodov. Jugoslovanski ataše za tisk Mareš je kot tajnik skupine poročal o razmerah v Jugoslaviji. Na predlog predsednika jc bilo sklenjeno, da se za novinarje v Poljski osnuje poseben tečaj za srbohnatski jezik. Nadalje je bilo sklenjeno pozvati sekcijo v Poznanj, da osnuje sekcijo Male antante tiska, ker je v Poznanju slovanska zavest najbolj živa. 7000 Istranov v Zagrebu Zagreb, 2. marca. Včeraj «lopeildn«' se je vršila glavna skupščina prosvelnega in podpornega društva Istra , s katere je bila poslana pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju. Po otvoritvi je predsednik dr. Ražem pozdravil v svojem govoru vse istrske organizacije v državi in vse, ki so se udeležili skupščine. Iz poročila tajnika Temeljiča je ia:i-viduo, da živi v Zagrebu 700t) tisoč primorskih beguncev. Pri izvolitvi nove uprave je bil ponovim izvoljen za predsednika dr. Ivan Ražem. Na predlog erjega izmed udeležencev je bila soglasno sprejela ludi resolucija, v koleri »e izreku nadškofu dr. Bauerju in episknpatu zahvala za poslanico, ki sla I jo izdala v obrambo našega jezika v Primorju. Imenovanja Ui-lerad. uiarca. AA. S -klopom prometnega ministra in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta j« jiistavlj« n inž. S. š u b i c v 17 v Ljubljani za šefa tamkajšnje sekcije Posojila pri dri. hipotek, banki Belgrad, 2. marca. AA. Glede prijave- posojil pri Državni hipotekami binki se vgem interesentom tole uradno sporoča: Od li. marca dn 15. maja t. I. bo sprejemala Državna hipotekama banka protnje privatnih oseb za dolgoročna posojila pod temi pogoji: t. najvišja vsota sme znašati 500.000 dinarjev; 2. prosilec ne sme- imeti še od prej dolgoročnega posojila pri isti banki; 3. obje-kti, ki so ž* obremenjeni s kratkoročnimi posojili, smejo dobiti dolgoročno posojilo pod pogojem, da »c od novega posojila vračajo menična kratkoročna posojila; 4. glede na možno zadolžitev pri Privilegirani agrarni hanki ne bodo mogle dobiti posojila oae osebe, za katere pride v poslev čl. 11, točka 11 zakona o PAB in člen 2 pravilnika o poslovanju PAB. Prav lako ne morejo dobiti posojila vodn« zadruge. (Iz tajništva Državne hipotekarne banke.) Proti tihotapstvu Belgrad, 2. marca. AA. Na pritožbo uprave državnih monopolov, da so državne oblasti prepočasne pri zasledovanju in kaznovanju tihotapskih prestopkov, je poslal davčni oddelek finančnega ministrstva vsem podrejenim organom, direkcijam in inšpektoratom okrožnico, v kateri jih poziva, da te prestopke čim hitreje preiščejo in kaznujejo, če pa je zaplenitev ostala brez uspeha, da takoj pred-lože negativni zapisnik o zaplembi finančni direkciji v nadaljnje poslovanje. Samo tako bo mogoče priti tihotapstvu do živega. Fašizem v Nemčiji napreduje Berlin. 2. marca. A A. Pričakovanja, dn bodo narodni socijalisli pri občinskih volitvah v Rraun-schvveigu nazadovali, se niso uresničila. Po zadnjih rezultatih so narodni socijalisli v primeri s splošnimi volitvami meseca septembra nekoliko napredovali. Največ so pridobili pri teh volitvah komunisti. ki so zelo narasli na račun socijulistqv. Nemški oacijonalisti in srednje stranke, so izgubile na glasovih. Volitve v Brunsvvicku smatrajo politični krogi zn nekako merilo političnega položaja v Nemčiji posebno zalo, ker vladajo v tej deželi uitrodni socijalisti. Časopisje ne pretirava narodno socialističnega uspeha, kljub temu pa odkritosrčno priznava, da pohod ekstremističnih strank ni ustavljen in se tolaži, dn je naraščajoča brez-poselnost v glavnem kriva izidu občinskih volitev v Brunsvetcku. Fašistična nasilja v južnem Tirotu Bolcan, 2. marca. ž. Včeraj je bil aretiran p. Adalbrich Arnold iz benediktinske opatije Gries pri Bolcanu. Par dni preje je bil aretiran klerik Josip Rottensteiner, teolog v velikem semenišču Brixenskem. Njegova aretacija je v zvezi z Arnol-dovo. Pri njem so napravili hišno preiskavo. Razlog njegove aretacije ni znan. Med prebivalstvom vlada radi aretacije teh dveh duhovnikov veliko rae. burienje. Sporazum v Indiji ogrožen New Delhi, 2. marca. AA. Po vesteh iz Inéflc je delqvni odbor indijskega kongresa odklonil mirovne pogoje, ki jih je stavil podkralj Irvvin Gan-dhiju. V nacionalističnih ktogill računajo s lem, da se bodo pogajanja razbila, ako v poslednjem trenutku ne bo dosežen kompromis. I.ord Irvvin sc je obrnil v London za nova navodila. Glavna tečko-ča izhaja iz Gandhijevc zalite, e, naj bi posebna komisija preiskala postopanje policije pri noredih zadnjih mesecev. Sporazum med Francijo, Italijo in Anglijo perlekten Predložiti ga je treba samo ëe USA in Japonski - Ogromen pomen pogodbe za utrditev svetovnega miru - Anglijes si je ohranila svojo premoč Pariz, 2. marca. АЛ. Havas poroča, da je bil ла podlagi razgovorov ined francoskimi in angleškimi ministri , ki so bili dospeli v nedeljo dopoldne iz Rima. snoči ob 18.30 dosežen popoln sporazum med zunanjimi ministri in mornariškimi ministri Francije, Anglije in Italije. Pogodba bo zdaj predložena v ratifikacijo še ostalim inleresiranim vladam, to je Ameriki in japanu, nakar postane londonski sporazum med pet velesilami perlekten. Vsebina sporazuma še ni znana. Pari», 2. febr. kk. Po sklepu mornariških dogovorov sta poslala Henderson in Briand nastopno skupno brzojavko Grandiju: V najino radost Vam lahko «poročava, da sva se popolnoma spo run mehi » Vami o dogovorih, o katerih s in o goTirili v Riuiu in ki se tičejo mornariških nerešenih vprašani. Posebno priznavava prijaznost iu pripravljeno^ za sporazumi, ki jo je izkazala Italija ves <5ab' pogajanj, posebno pa pri zadnji rimski debati, pri kateri se je Italija ua tako lojalen na-Hn prizadevata, doseči zbliianje nazorov. Prepričana sva, da bo ined joslopniki naših treh držav ilmimi dugovor т veliki meri doprinesel k temu. lia se pospeši konsolidacija miru na svetu. Naša odkritosrčna želja je, Treba je storiti ie več. kot dajati miloščino. Treba je. da vrtimo pravičnost. Strašna brezposelnost, pod kutero trpi naša domovina in ki se je tekom stoletja že večkrat pojavila, je znamenje, da je v naši državi nekaj velikega odpovedalo. Brezposelnost je velika gospodarska tragedija 19. in 20. stoletja. Po svojih vzrokih rn po svojem učinku pa je za tiste, ki so jo povzročili, za one, ki so jo dopustili, in slednjič za tiste, ki so poklali njena žrtev, največja moralna tragedija naše dobe. Do prezposelnosti ni prišlo radi tega, ker je premalo inteligence in tudi ne radi nepoznanja gospodarskih zakonov, temveč radi pomanjkanja dobre volje. Nastopila je. ker se ljudje niso več ozirali na osnovna načela krsčanstva. Mi pozdravljamo vse katoličane ia jih iskreno prosimo, da store vet, kakor da dajejo miloščino. Prosimo vas, du se niti ne zadovoljite s tem. da z delom zaposlite obstoječo armado brezposelnih. Ljudje trpe in mi smo jim dolžni pomagati. Naša dežela potrebuje pre-novljenja src, da bomo smotreno izgradili tako organizacijo dela in kapitala, da za dolgo (asa nihče »tč, ki hoče delati, ne bo v skrbi za svoje življenje m za življenje tistih, ki žive od njegovega dela. Delavska plača, ki krije gole potrebščine delavcev. še ne odgovarja docela pravičnosti. Vse katoliške avtoritete izrecno povdarjajo, da je to le minimum pravičnosti. V deželi, ki je bogata kakor naša, bi bilo samo malo slučajev, kjer bi se moglo dokazati, da bi delavec ne imel višje plače, do katere ima pravico, ako bi bil plačan nekoliko bolje, kakor ga narekuje sedanji etični minimum. Ker so naši industrijski viri in naprave tako močne, da lahko dajejo dokaj višje plače delavcem, ne vem, zakaj naj vzdrzujemo teorijo, ki odreka delavcem bolj-Se življenjske pogoje? Taka politika ni le zelo dvomljive moralne vrednosti, ampak je tudi gospodarsko nezdrava. Veliko povpraševanje po potrebščinah, ki ga vselej povzroče boljše plače, je najboljše poroštvo za trajno in splošno zaposlitev industrije. Naša domovina bo od sodobn? socialne bolezni ozdravila le, če pristane na novo industrijsko etiko, da bo prežeta človečanskega in krščanskega čustvovanja, ne pa preračnnjena le na dobiček, kar je pagansko. Molite vsak dan, da bo trpečim olajšano njihovo gorje in da ne preide čimpreje velika moralna tragedija, ki počiva nad našim narodom. Molite pa tudi, da bi prišlo v srca malo več energije in razumevanja za nov socialni red, ki bo v veliko večji meri kol sedanji oživotvoril nauk Kristusov in njegove Cerkve in ki bo prinesel več pravičnosti v človeško družbo. : Prav posebno pozornost pa je vzbudil_ proglas kardinala O'Conella iz Bostona. Kardinal je izdal oklic, ki ga je podpisal tudi prezident Wil-liann Oreen in več voditeljev ameriške delavske zveze, v katerem pravi med drugim: »Brezsrčni in lakoinni bogatini so krivi sedanjega žalostnega gospodarskega stanja. Med voditelji delovnega razreda sem našel neprimerno boljše značaje in več inteligence kakor pa na splošno med bogatini. Kako pridemo da tega, da samo z nekaterimi častnimi izjemami le bogataši zapirajo svoja srca pred človeško bedo in tako zapirajo svoje oči, da vse kar morejo videti je le še zlafo, še enkrat zlato in nič drugega kot zlato? To ni le samo zločin, ampak je blaznost. In vendar vidimo, da se to dogaja dan za dnem. /.ima nam bo resnično prinesla strašno hude čase, če sc ne zgodi čudež in če nc pride dan, ko bodo lakoinni in brezsrčni bogatini potisnjeni v stran in se bodo morali potrudili, da se z delovnim razredom združijo in roko v roki z njim delajo. Vodilni katoliški tednik »America« piše: »Ali naj sc čudimo, ce se obupan brezposel-nik obrne h komunistom ali k socialistom, če pozabi Boga in Cerkev in če postane nazadnje celo zločinec? Tudi to sc dogaja. In država gubi dobre državljane. Cerkev pa duèe. Zakaj? Zalo, ker mnogi težko streme po nebeškem kraljestvu, če imajo neprestano prazen želodec in prazno denarnico. Korenina zla je večinoma gospodarskega značaja. Danes je pri nas v Združenih državah za moža ali ženo, ki je preko 40 let, čislo nemogoče, da bi dobila še kje delo. Istotako je težko za dekleta ali mladega moža, ki je pod 25 leti. Torej morejo upati, da bodo samo tekom 15 let svojega življenja. — če bodo razmere normalne, — mogli biti zaposleni. Človek, ki je še v svojih močnih letih in vidi, da je prepuščen družbi na milost in usmiljenje, ko bi še rad delal, tak človek bo naravno delal proti takemu družabnemu in gospodarskemu sistemu, ki njegovo delavnost omenjujc na 15 življenjskih let, v katerih si pač ni mogel toliko prihraniti, da ne bi takoj, ko je ob službo, poslal v balast družbi. Prvi kristjani so bili preganjani г raznimi mučili. Kristjani od danes pa so preganjani z nizkimi plačami. Mislima, da je povsod, kjer se to godi, stvar Cerkve, da zbira vse sile proti največjemu sodobnemu sovražnika.* Apel na nemške desničarje Uerli n, 2. marca. A A. Vladi prijazui krogi si prizadevajo, da privedejo desničarske stranke nazaj v parlament. Minister za prehrano Schiele je poslal predsedniku kmečke zveze grofu Kalkreulhu pismo, ki ga v njem prosi naj posreduje pri desničarskih slrankah, da se vrnejo v parlament, ker bo sicer nemogoče preprečiti sklep o kontingentu zmrznjenega mesa. Minister Schiele pravi v tem pismu doslovno: îGre zn to ali naj nemški naci-jonalci in narodni eocijalisti mirno gledajo, kako bo zbornična večina brez njih izpodkopavala agrar. politiko iu uveljavljala nasprotna stremljenja.*: V spomin padlih bojevnikov Berlin, 2. marca. AA.Kakor druga leta je bila prva nedelja v marcu posvečena spominu padlih bojevnikov v svetovni vojni. Po vsej Nemčiji so bile žalne svečanosti, na nemška grobišča v Franciji pa je pohitelo na tisoče Nemcev, Vlada je pri-redila spominsko svečanost v parlamentu. Udeležili so se je predsednik države, člani vlade, diplomatskega zbora, politiki in gospodarstveniki. Spominski govor je imel dr. Eulen, Član ljudske zveze za zaščito nemških grobišč. Ženska volivna pravica na Japonskem Tokiu, marca. A A. Japonski parlament je sprejel zakonski načrt, ki uvaja. žensko volilno pravico pri vseh občinskih volitvah. Vprašanje pa je. ali bo ta zakonski uačrt potrdil senat, ki je že pri drugi priliki zavzel napram podobnemu zakonskemu načrtu odklonilno stališče. Požar v vili Trockega Carigrad, 2. marca. AA, Včeraj je ob Mar-marskem morju pogorela vila, v kateri živi bivši sovjetski vojni minister Trocki. Sumijo, da so ogenj podtaknili. Trocki in družina so se rešili z vso naglico ter se nastanili v hotelu. Vila je pogorela do tal. Ogenj je popolnoma upepelil arhiv in veliko knjižnico, Trockemu se je posrečilo rešiti manu-skript drugega zvezka zgodovine ruske revolucije, ki jo piše že dlje časa. Razen tega je rešil nekoliko gradiva za druga znanstvena dela- Prijeli atentatorji Trst, 2. marca. AA. Fašistični listi poročajo, da so napadalci, ki so 30. novembra preteklega leta streljali na italeanske carinike pri Gorici in enega med njimi ubili, prijeti. Dihtatua v " Buenos Aires " i državljanska vo':"f c zahtevalo, raj vo uvede vojaiko diktn u,o. Zopet strupena megla Bruselj, 2. marca. AA. Nad Tilleurjem in Sclesrinom, južno od Mûtticha, se je pojavila v soboto strupena megla. Po uradnih podatkih še ni znano, kako je megla nastala. Do večera so prepeljali 20 oseb z znaki zaetrupljenja v bolnišnice. Nekaj bolnikov se bori s smrtjo. Notozelondski potres Wellington, 2. marca. AA. "Soizmografični Čr-lež, ki je bil izdan z uradnega mesta, izkazuje 587 potresnih sunkov v Napierskem okrožju med prvim, močnim potresom dne S. februarja in 28. februarjem t. 1. V prvih 21 urah je aparat zaznamoval 151 potresnih sunkov. „Do X" Licbona. 3. marcu. AA, Po poročilu iz Las Palmasa je odpotoval kapetan nemškega veleletala >Do X< Christiansen v FriedrichRhafen, kjer se bo z vodstvom tvrd. Dornler domenil o nadaljnjem poletu tega letalu. Na letalu bodo sredi tega tedna končali vsa popravila, tako, dn za nadaljevanje poleta ne bo več tehnične zapreke. Odlet preko Oceana zavisi samo бе od vremena. Letalo bo od-plulo po vsej priliki Se v prvi polovici t. m. Lip ski seiem Leipzig, 2. marca. AA. Včeraj je bila na slo-večen način otvorjena velika lipska razstava. Otvoritve so se udeležili mnogi poslaniki tujih držav. Razstavo je prvi dan obiskalo nad 100.000 ljudi. Razstavilo je 9017 tvrdk. Glavno obležeje letošnje te sejmske razstave jc obče znižanje cen. Polet v Afrifco London, 2. marca. AA. Miss Delphine. Rey-iiold, hči poslanca sira Josepha Reyuolda je snoči startala za polet iz Anglije v Capetown z letalom rBlackburn Bluebird•■. Spremlja jo letalski poroi-nik Puduey, Inštruktor letalske šole. Letalka bo preiskala ozemlje zapadno gambijske obali ter se vrne preko Orana iu puščave. Polet je namenjen znanstvenemu raziskavanju in razvoju letalstva v Zapadni Afriki. Američani v Jugoslaviji Dubrovnik, 2. marca. ž. Danes je prispel iz Benetk v Dubrovnik velik luksuzni parnik lix-pn>s oi KViince /. 100 ameriškimi turisti. Ameriški izletniki so si šli ogledat mesto in njega znamenitosti v več skupinah. Mnogi so se ua uvtonio-oblačno. precej solnčno. Temperatura zuierpu, ;noči š^ni nad prlroduim! lepotami. Pritoževali so se, du jim .io za Dubrovnik določen tako kratok čas bivanja. V Benetkah so imeli več časa. V Dubrovniku niso imeli toliko časa, da bi si vse ogledali. Iz Dubrovnika so nadaljevali svojo pot proti Ko-torju in Atenam. Sava narasla Zagreb, •». marca. ž. Kadi velikega deževja, so vode, ki prihajajo iz Slovenije, pričele naraščati. Sava je danes aaraslla za 2.70 m nad ttormalo. Nevarnosti sicer še ni. Toda ta bi nastala, če bi vodni nivo dosegel 3 m. Na Savi je stalnu služba, radi obrambe poplave. Be!grajske vesti Belgriul, 2. marca. AA. Po sporočilu jugoslovanskega narodnega odbora mednarodne trgovske zbornice je tretja mednarodna konferenca, ki bi se morala vršili ta mesec v Ženevi, odgodena na nedoločen čas. Belgrad, 2. marca. AA. Zveza mlinarjev je intervenirala pri finančnem ministrstvu, da bi ue Џ dovolila ista stopil,in za vse mlinske pridelke prt davku na poslovni promet. Belgrad, 2. marca. AA. S sklepom prosvetnega ministra so odobreni popusti zu polovično vožnjo na mednarodno razstavo - Otrok, njega hlgijena in vse, kar zraven spada , ki bo od 1. inaja dalje v Budimpešti. Popust velja za odhod od 25. april« do 28. maja. za povratek pa od 1. maja do 5. junija. Za blago velja železniška tarila XIII. Belgrad. 2. marca. AA. Po uradnem razglasu so odobreni tile popusti za blago in obiskovalce sejma v Poznanju. Od 12. aprila do 17. maja imajo vsi posestniki 50% popusta normalne tarife na vseh parnikih; isti |>opusl velja tudi za blago. Od dne ?4. aprila do 17. maja imajo vsi posetniki tega sejmu 26% popusta na vseh vlakih ua Češkoslovaškem, od 28. aprila do 8. nmja pa 33%. Blago za razstavo in vri posetniki imajo 50% popusta ua vseh poljsldi železnicah. Belgrad, 2. marca. AA. Prometno miuistrstvo je pristalo na to, da so tarif za izvoz ječmena in Г1 zržjo zmešane |wenice, ki je v veljavi od dne decembra 1930, jKidaljša do konca juuija L L Prav tako je podaljšana do konca istega meseca veljavnost tarifa za izvoz lurščice. Belgrad, 2. marca. AA. Po sporočilu bolgarskih železnic, bô preklnjenje prometa med Svilen-gradom ili Odrinom trajalo še 10 dni. Simplonski ekspres vozi samo do Sofije. Direktni brzuvlak iz Sofije pa verzi samo do Svilengrada, od tam pa se vrši promet s prestopanjem z avtomobili do Odrine. Pred turnejo pevskega zbora UiU Ljubljana, 2. marca. Jutri o|ioldne m' z brzovlakom odpeljejo na 14 dnevno turnejo po Jugoslaviji naši odlični pevci (pevke) učitelji (ice), ki prirejajo pod pokroviteljstvom Nj. V. kraljice Marije številne koncerte po Slavoniji, Vojvodini in Hrvatskem Poeavju. Prvotno so nameravali iti tudi v Romunijo, radi nepredvidenih tehničnih ovir, je moral ta načrt od-pasli. Zbor 70 pevcev in pevk vodi tudi tokrat agilni In odlični dirigent, pevovodja g. profesor Srečko K u m e r. ki je s svojim neumornim delom dvignil zbor na lako visoko stopnjo umetnosti, da ga moremo prištevati ined prve zbore. V zboru samem je mnogo idealizma, pevci ga vedo ceniti, zanj žrtvujejo mnogo prostega časa in denarja. Pomisliti moramo nn veliko daljavo mnogih, ki prihajajo celo s skrajnih mej Slovenije vestno k pevskim tečajem zbora v Ljubljano, kjer se vadijo po fi ur na dan. S svojimi nastopi nam nudi zbor sunm prijetna iznenadenja iu Slovenci smo lahko ponosni na svoj učiteljski zbor. Zato želimo vrlim pevcem tudi na tej turneji največjih uspehov in da vrnejo domov z novo zmago. Dunajska vremenska napoved. Zaenkrat hitro zboljšanje vremena, posebno v južnih Alpah н temperaturami večinoma [KkI ničlo. V splošnem pa l»o nestalno vreme trajalo dalje. V v Nepismenost v Trstu narašča Število šolskih otrok pada Izšlo № poročilo o delo-šol v območju tržaške TrsL 2. marcu, vanju občinskih ljudskih občine v šolskem letu 1929-30. 21.35* otrok jc bilo vpisanih (eno leto prci 21.839); število jc padlo v 1. in 2. razredu. Na vse.li teh šolali je učilo 202 učitelja in 276 učiteljic, skupaj 478 rednih učnih moči. Poleg teh je bilo 21 didaktičnih ravnateljev icrr 43 učiteljev verouka, petju, telovadbe m s L 1300 otrok je dobivalo brezplačno malico, — Poleg teh ljudskih šol vzdržuje občina. 10 otroških vrtcev (ecuole materine), kamor jc oib koncu éolskoga lete zallia-jalo 1722 otrocičev. V vrtce zahajajo večinoma otroci preprostih slojev. Tam sc slovenska de-78 (4066). IJpndek v predime»t,ju zrnušn torej tU odstotkov. Glavni vzrok tega žu'loetni'gu pojava jc ' cli: smrt. Otroci umirajo «'li pu se sploh no c«k'c kri/ П" tnoic i |o že leta » n v veliko (C ;MI(Ul. <> ! • '-Iti rzgo bit» poti ia ''i 7 m t. m niti -»vn-гн iu t-. ,ii de da tla so ugodna tudi za inwltuziami'zem, ki ogroža že v nravstvenem pogledu nekdaj krepke kmetsko vasi. Nu drugi strani pa ue smemo pozabiti na okolnoet, ki jc zlasti glede zgornje okolice velike važnosti, da jc namreč ljudska šola izključno italijanska in da morajo slovenski sturši v prav poganjati otroke v šolo, iz katere so fatžistični ministri izgnali materinščino. Navedene številke tudi dokazujejo, da je ljndska šola najboljša zaveznica nepismenosti. Pri tem i ki treUi pripomniti, da jc v zadnjih letih prebivalstvo porastlo zlasti v Rojanu, kjer se jo v novih velikih hišah nastanilo na stotine dose.ljonih družin iz Italije, katere tudi figuri rajo v šolski statistiki. Gradilo sc jc tudi na Verdeli (pri Sv. Ivanu). V Barkovljah in v ščedni. kjer sq Jii kaj posebnega zidalo, je upadek tudi 20 odst. in več (v Barkovdjah skoro 23 odstotni). * Razpis učiteljskih mest. Tržaški Šolski nadzornik je zopet razpisni štiri učiteljska mesta. Moških konkurentov ni, ker se italijanski učitelji nc, upajo več v slovenske vatsi. Vsa razpisana mesta zasedejo ženske. V Ccrovljah v Istri so pustne dni ustanovili samostojno ceiiturijo fašistovsko milieije. ki bo spadala k paziiiiski kohorti. V Zgoniku na Krasu je 57 letni Josip Milic" šel s sinom tudi na pustni torek delat, da ne bi tratil časa. Že prejšnji dan sta bila napravila mino, ki pa ni eksplodirala. Lotila sta se, da jc ruzbašcin in ko sta nevarno delo žc skoro dovršila, jc smodnik eksplodiral ter gospodarju o žgal roiko. Moral je v bolnišnico. V istrskih Bujali so na pustno nette!jo odprli električno raizsvelljavo v liavzočnoisli pulj-skegu pretekla. -- V Bibaillh pri Bujali so kmetu Sinko v ič u, vtilgo Kralju, tu* je odvedli troje goved, katera so pu orožniki «teli. TAl je so utekli. V Ušiviri ni Beneškem jc 24 letni lože Zdraviiè \ prepiru mnpavlcl iti ranil ------ Z renčelice. Očete so peljali \ bolnišnico \ Vi* dem, sia SLO\ ENEC , vino 3. шагсп 1031. Šiiaa 3 Gospodarska in soc. slika Slovenije Iz poročila Delavske zbornice za Slovenijo Ljubljana. 2. marcu. Pravkar jc izšlo poročilo Delavske /bolnice zu Slovenijo zu 1. 1929 iu 193«. K ukor vsa prejšnja poročila zbornice prinaša tudi to po-nočilo važne podatke o stanju našemu gospodarstva in delavstvu. Poročilo jc kakor prejšnja uredil tajnik zbornico g. Filip 1 vat u i k. Prvi del poročila obsega aktualno gospodarske in socialno probleme. Uvodna Študija k temu poročilu je razprava: Racionalizacija in delavstvo. Letni dohodek v Ameriki znaša 5113 Din, v Jugoslaviji pa 343 Din. Delavstvo je proti brezposelnosti, izvirajoči iz racionalizacije, in zahteva, naj se pod pro oni industrijski delavci, ki so postali radi racionalizacije brezposelni, in sicer iz posebnega davka ua večji dobiček. Delavstvo uaj se zaposli takoj pri zasilnih delili. V svrho podpiranja racionalizacije obratov uaj sr osnujejo za vsa ko banovino odbori zn pospeševanje racionalizacije. ki naj delajo v zvezi / racionalizacijski-mi instituti. Zelo važna je tudi kontrola storitve. O stanju brezposelnosti v Sloveniji ugotavlja poročilo, da je eksuiktuo štetje nemogoče. Poročilo prinaša številne podatke o naših javnih borzah dola. in sicer predvsem o posredovanju delu, nadalje o podpiranju brezposelnih in o dajanju cenenih posojil za zidanje delavskih hiš. Študija Ivana Luka, šefu statističnega urada OUZD Naše gospodarstvo v luči statistike OUZD ugotavlja, da je število zavarovanih delavcev kazalo v pr\ i polovici normalen razvoj, v drugi polovici leia pa je kriza posegi u v naši: go-podaretvo in je članstvo padalo. Celotna letna zavarovana mezda te narastla od 19-*) na t')3(t od 726 na 775 milijonov Din. ludi povprečna dne v na zavarovana merda je nurastla od 25.7-1 na 26.54 Din. /animivo pa jc, da je bilo naraščanje v drugi polovici 1. 1450 znatno manjše kakor preje iu jc doseglo komaj četrtino svoje prvotne vrednosti. O razvojnih možnostih n iše železne industrije je po-lal referat g. Vinko V ran kar, iz katerega je fioscbno podčrtati podatke o to-v.imah v Kragujevcu. Kraljev u iu Kruševou, v katerih bi se moglo zaposliti v ltodočih letih posebno veliko število kovinarjev iz naših krajev. lz Vvi/.ptuve o nušeui vucluitdvu je iiosncti, da je v I. 1027-1928 tli 1929 lepo napredovalo in je produkcija v 1. 1929 bila rekordno visoka. Spomladi 1950 pa je nastala v rudarski industriji težka ki i/a, katero jc \ prvi vrsti smatrati za reakcijo tKi nenormalno visoko produkcijo 1. 1924. Stalež delavstva sc je od juniju I9w9 do juniju 1950 /nižal zu 1100 delavcev. Glede ponavljanju kriz je poročilo uine-uja, da je treba storiti vse, da bo odjem v rudnikih stulnejši in da sc izločijo vse ue|>otrebnc Življenje V -Nedelji-. L III. je izšel skromen članek, ki nam slika nadnaravno lepoto duše. pokoj, profesorja dr. Milana sufllava. ki je. pred kratkim — kakor smo poročali — poslal žrtev atentata. Njegov so:olcc piše: Ko sem prijel ob neki prilik' k njemu v priproslo stanovanje, je bil v jôvqem življenju žo znan delavec, vsestransko izobražen človek, učenjak. Všeč mu jc bilo. du sva kot tovariša zopet skupaj. (Spominjala sva so tovarišev, ki so danes v javnem življenju, vsak \ svojem poklicu, toda redkokdaj se sestajunio, da celo izgubili o so nekateri iu ue vemo. kje so.) — Bilo jc vse prijateljsko, prisrčno. Pred odhodom sem -c nasmehnil 1er mu rekel: Milan, ali kaj moliš? l'èenjnk si. veleucen in velemožeu gospod. loda pozabil -i tnorda na Stvarnika uebea m zemlje'.'. Ustni jc miren, v uekaj treuulkih sc jc zbral iu mi rekel: • Pojdi i menoj!-: Iz sprejemnice me je popeljal v svojo spalnico, odprl vrai a iu z roko pokazal v kotiček spalnice. V tem kotičku je bil velik križ in pred njim klefalnik. Pri leni pogledu sem bil- izncnndrui. Pristopil sem bližje, toda glej. na klečalniku je bila premišljevalna knjiga! Z nasmeškom mi je rekel: "Kaj pa misliš, da sem pogan'.' Tu iščem lolažbc. in pomoči za svojo dušo.. cDragi, vedel sem, du si plemenit, vendar vesel sem, da si mi odrkil svojo plemenitost. Najprisrčnejše rvn sc razšla. Najin tovariš, po poklicu zdravnik .je težko zbolel. Pozval me je, da uredim ž njim zadeve ujegove vesti. Ob tej priliki sem uašel pri njem tudi pokojnega Milana. Oba sva bila vesela, da se zopet vidiva. Bolni tovariš pa je ob moji prisotnosti slišal od Milana tolažilue in bodrilne besede: .Glavno je, dn urediš vest v spovedi in se izročiš v božjo roke .. Odlična gospn je izjavila pred svojimi znanci, da je videla pokojnega tri dni pred smrtjo v cerkvi oo. jezuitov, ko se je s povedal. Pokojni jc torej živel življenje, ki ga svet ne 'pozna aato bo živel vekomaj. Bog mu bodi tniloslljiv. Belokranjski JMetuzate.n • jih je potegnil Semič, 1. marca. Kdo In koga? '»Stoletni starček Metli"ane. Malo je manjkalo, pa bi g» bili Mrtličani odlikovali s kolajno ne vem kakšnega reda, ker jo je srečno prirlnil do »stotega let«. Bnš sem bil v Metliki, pa mi je »nekdo- pripovedoval o njem: Kaj ga še nisi videl? Star je, zelo star, vendar še zelo dobro ohnntjen. Pravi, da kosti na nogah še cuti, meso iu kite pa so mu popolnoma cdrcvenele.<- Medlem pa pride po cesti star mož, sum Jožef fvec, ki je za svojih slo let še dokaj strumno korakal. S svetim spoštovanjem eem gledal moža, kajti vse svoje življenje 8e nisrm videl 100 let starega človeka. ln morda bi mož še danes užival svojo slavo. Pa kuj! Te preklicane krstne bukve v semiškem župnišču govore čisto drugače. Stopil sem k .semi-žkem g. župniku, da bi mu časi itn I, ker ima v fari tako siirega človeku. Pa mi je g. župnik smehljaje pokazal krstno knjigo, ki kaže, du je bil Jožef Ivec rojen letu 1851. ne pa 1881. Morda bo šel mož še enkrat v Bosno. In čc se bo vhtil zopet čez 20 le! v svojo domovino, takrat bo pa somiški Maluzalem v resnici zaslužil pozorno«! Metlike. Iluktuacije, kajti država je pri največjem rudniku področja zbornice naročila januarja 19>1) 83.000 ton premoga, februarju 73.000, marca 49.000, aprila 29 000, maju pa nič. Poročilo vsebuje turli grafične slike o produkciji in prodaji premoga, o izplačanih mezdah v premogovnikih, o obremenitvi premoga z delavskimi mezdami iu števili šililov nu mesec. Glede redukcije rudarjev in pravilnika bratov-skih skliidnic prav i poročilo, da so rudarski interesenti odklonili one točke novega osnutka, ki govore o popolni spojitvi bratovskih sklad nie s splošnim zavarovanjem. Kar se tiče delavcev in nameščencev, vežejo to odklonitev z rezervo, da preidejo členi, ki govore o čuvanju članskih pravic in zakona o splošnem avarovaiiju, doslovno v pravilnik o bratovskih skladiiicnh. Študija o industriji bombaža prinaša podatke o obsegu te industrijo, in razvoju te industrijske panoge v luči carinske statistike. Nadalje o položaju dela v sit va, kjer se poročilo razumljivo sprašuje v očigled dokaj nizkim mezdami, kakšen del zaslužkov bombažne industrije se porabi za delavske plače. Izgledi za domačo tkulno obrt so razmeroma dobri. V odstavku Nerazumljive carinske postavke nnvuju porečilo dva primera nconmvi. čeno visoke carinske zaščite, to je zn sladkor in za pivo. Ta dva primeru kažeta, kako se ustvarjajo umetno tako visoki dohodki, d" je mogoče dajati tako velike množine naših poljedelskih pridelkov, nupojcnili z znojem 16 urnega delu. Davčna obremenitev d°1a< cev Obdavčenje delavcev in privatnih ter javnih nameščencev neprestano raste. L. 1929 je znašal davek nu vse v iste uslužbencev 47.3 inilijoue Din, I. 1926 pa 26.3 milijonov Din, 1. 1922 pa sumo 10.4 milijone Din. Nihče sc ne pritožuje tako opravičeno čez previsoke davke kakor delavci in nameščenci. Od 1. 1912 do 1928 se jc davčna obremenitev zvišala za 7.S milijona Din. davek od mezd iu plač pu /a 15.9 milijonov Diu. Kmečka posest je bila pred ^.jno pribli/no enako obremenjena kakor sedaj. Novi zakon 1. 1929 pa je to obremenitev /munjšul. Trgovina, obrt in industrija je dala isti davčni donos, hišni posestniki pa st> obremenjeni ši vedno /niitno manj kot pred vo.ino. >Taka davčna politiku pač nr lačunn pravilno z dejstvom, du so veliki zaslužki v veliki meri sad tujega delu. ki imajo že sami ua sebi značaj cd javnesti zn javne svrhe zbranih sredstev. N« te zaslužke uporabljati isto merilo kakor na mezde in plače delavcev in nameščencev jc skrajno krivično, še krivičnejše pn so dokladc s padajočo davčno stopnjo, kakor jc kaluk.t Vabimo na misi'on! Vabimo na misijou, ki bo v Ljubljani v dnevih od 11. do 35. marca lttll. Spored misijona v Ljubljani v vseh župnih cerkvah je naslednji: Г sobolo (14. marca): ob V\ 8 zvečer litnnije z blagoslovom, nato Pridi Sv. Duh in uvodni miši joiifk i govor. Ob nedeljah (15. iu 22. mavca) in proznil:ih (10. in 25. marcu) bo zjutr.ii in dopoldne služba božja г misijonskimi govori kakor po navadi; popoldne v vseli župnih cerkvah ob ';• I sv. križev pot, nato msiijonski govor; zvečer ob S lilauije z blagoslovom, nato misijonski govor. Ob delavnikih: ob 5 zjutraj tlhn sv. ninšn, ob Jj (> misijonski govor, nato sv. ina'.i /. blagoslovoti. Zvečer ob 0 sv. križev pot. ob И b lilauije z blagoslovom. milo misijonski govor. V stolnici bodo ob delavnikih tudi popoldne ob 14 i misijonski govori in litanije. Po večernem govoru bo vsak dan zazvonil misijonski zvon iu vabil k molitvi zn srečen izid misijona. Sklep misijona bo l'a praznik Marijinega oznanjenju ob i popoldnr. K obilni udeležbi vabijo ljubljanski župniki. Vabila bodo zaupniki (-ce) prinesli v vsako družino. Poklic s'užkinj Ljubljana, 3. marca. Včeraj popoldne se je vršilo predavanje gdč. Anice Lebaijeve, učite.pce, o poKlicu «lužiuiije. Predavanje ie kot naLšč odgovajjalo današnjim stanovskim tei.»|am tega najboti pozabljenega sloja, služkinje, izmed ,earovitih m.sli predavateljice naj omenimo зато najvežnejse: vsakemu človeku jc Bog dodelil poklic, človek pa je družabno bitje in neizogibno vezan na sočloveka, tato mu je dal Bog tudi sredstva, zmožnosti, da si urav.ia pravilno razmerje med seboj in sočlovekom, med seboj in med svojim delodajalcem. V tem, v kolikor so naloge, od boga dane, enake, so si pokhci tudi enaki, imajo svoje dolžnosti, svoje pravice, v vsem drugem, o delu, o načinu dela se poklici razlikujejo: imajo bolj ali manj odgovorne funkcije; ' služkinja ima gotovo svoj poklic, ima svoje doiž osti in svoje pravice, in kot jc treba za druge poklice priprav, pouka, treba je tudi priprav za služkinjo. Nekaj priprave da šola, okolica, življe-nje, največ pa daje in zmore samovzgoja. Za skoro vse poklice imamo določene učne dobe. Torej je zajamčena zakonita priprava, le za služkinje nimamo nič podobnega. Zato pa se jc treba tem tesneje okleniti vseh pripomočkov knjige, časop.s-ja, organizacij, zato je treba misliti — na veliki pomen samovzgoie. Čim se pa začne zidati dom, bo treba misliti na učilnice, kjer se bo delil pouk o gospodinjstvu, likanju itd. Dom, ki ga boste zidale, naj bo v rcsnici ue samo vaše zavetišče, ampak tudi vnša šola. I ti če bo vse to zajamčeno in čc bodo služkinje ostale vdane veri, sc ni bati, da bi ne bilo med služkinjami in gospodinjami pravega razmerja. Vera ie opora v te/.avah in uteha v bridkostih. Vernost, poštenost, zaupnost so gotovo najbistvenejše lastnosti, ki so potrebne za vsak poklic iu potrebno ludi za poklic, služkinje. Predavanje je bilo dobro obiskano: in ker se danes tudi služkinja modernizira in sc tu in tam na žalost oprijemlje svobodomiselnih krilatic in vab in ker odtujena Bogu pozablja tudi na nauke krščanske, ljubezni in morale, so slična predavanja več kot potrebna. Naprej k Bogu, naprej h krščanskim principom, čc hočemo, da bo člo-veška družba ozdravela, velja tudi za služkinje. O slovenski kuhinji IlZale opazke o kuharski razsiavi Ljubljana, 2. nnt.va. Z"dn,i'' liti ji' nekdo položil. 1:.ч':о mouoloiiu pc«b ' mšu hrana. Mož jc namreč abonni! v neki geslih. , sicer pa dober jedce, le dolgočasju iu enoličnosti ni' more nikjer irpell. Pravi, du se leg» nasiti 2c v uradu, fzven urada pn hoče vo lno -piv-meinbe. Veè lel je nbonirnii na enem in i.iieui kraju, pa mi je dejal, da v wh leh lolill nili i ukral ni dobil na mizo boba Vedno samo meso, krompir, cmoki, kvečjemu Se riž in te.-leniue, pa malo suialo i:t malo sladkorja — vidiš, to ie vsa moja hrana, lo je hrumi nas vseh. Kuharice u • znajo uič več kuhali. Ženske splnli nimajo f:mlazi je, nili v medi iu nili v kuhinji. Modo jim ustvarjajo možje, v kuhinjo pa •<• ne <11101110 vtikali. Tako rad hi stopil eukrat k listi ženSčini, ki v.-ak večer ugiblje, kaj naj «kuha drugega dne. pa bi ji dejal: Skuhaj eukra! lečo, anipuk domačo, gorenjsko, г debelimi zrni! Da bi pa predlagal bob — oh. bob, koliko nem ga v mladosti snedel — boba se ji pil skoraj ne upam predlagali. Mož ima morda prav. Živimo v niesiit iu enoličnost življenja 1er enoličnost našega dela se pozna tudi pri naši jc li. Imamo pa Slovenci svojo lasiiio kulturo v jedi in so naši predniki znali innogo boljše jesti in so poznali ver izbire nn d jr l.ni kakor pa dandanes mi. Le na deželi živi že nekaj nekdanje kuharske kuliure. Saj so poznali naši kmetje in seveda tudi sejali mnogo več vrst žita kakor pa dandanes. Črtic ajde na pr. že skoraj nikjer več ui. Le koliko vr*l fižola je krnet vču.-ih poznal! Danes pa -e vse lu slandardizira. kakor lo zahleva moderni kupčijski duh in mcdertio ge-spodarstvo. Krompir, pšeuiea, meso in sladkor pa izpodrivajo vsa oetala živila. Naša domača kuhinja je bila preprosta in skromna, vendar pa ni bila enoličua. Odgovarjala je našim razmeram, razmeram malega ljudstva, ki ni bilo bogato, bilo pa je delavno in je potrebovalo tečne hrane. Drugi narodi, pri katerih ee je že zgodaj razvilo plemstvo in bogalo meščanstvo, so si znali razviti povsem drugačno kulturo kuhinje, primerno za bogastvo njihovih visokih stanov. Zgodaj pa je prevladala nad vsemi francoska kuhinja, katere dognanja so postala sedaj mednarodna. Slovenci nimamo še vedno številnih bogatih ljudi, da bi potrebovali za svoje polrebe francosko kuhinjo. Ali pri nas so naglo razvija tujski promet. Tujci prihajajo vsako leto v večjem številu v nasm deželo. Tujski promet moramo pospeševati iu ga razvijati tako eksienzivnu kakor ludi intenzivno. 1 red-vseni moramo gledati, da ue bodo prihajali 1111 nas Bled iu v Rogaško Slatino samo pripadniki srednjih slojev tujih narodov, temveč moramo privabiti predvsem bogiilejšo sloje. Ti pustijo v deželi vet, denarja. Pri naši lujski propagandi se je 11a lo do sedaj premalo pazilo. ...... Ce. pa hočemo privabili bogate ljudi, jim moramo tudi nudili vse, kur zahtevajo. Predvsem pa zahlevajo dobre jedače in prvovisinia holelov \ leni je bistvo veiikegn pomena sedanje druge kuharske razstave v hotelu Гпкт Ze lanska kuhinjska ruz-Mava je pokazala, d:, moremo nuditi tujcem prav vse pričakovano razkošje pn jedi, sedanja druga kuharska razstava pa je pokazala, tla so naši boljši hoteli in restavracije povsem na sodobni višini. N'nil lil ll.'l,|llOl| i r- л-lavn le goiovo mi/ ! restavracije (irntd bolela Kuinun •. Kuhinji !<; i'H-i \i,iciie, preil.-em kuhinjski šef g. Ivan Babim k iu njegova pollIOillikii ug. Sel U..1I-glnti/. iu IJi.Iiusel;. -u pok: /idi - svojimi r::z- :iv-Iji nimi kuhinj kim Iclki. du je îmion-ita kuhinja il' i ve, 11111 o ve.lilua v Sloveniji. Kar je predvseni /iiačilno z.i te >1»1ке, to, !:i njihovi mojstri i;o pe. ' ečajo po/.ornoso sam« izvrstnemu okr -u in i .!/.;>■ šum-1 i malorijiila. lemver [u-e lvsem ludi este-Učni i/lulavl. Lcpoia mora hiti v vsaki jedi. pn naj bo prepro-lu ali ruzkošii.i. Jed ne .-ui" žalili eku.-u ji/ika in /.eledeu, |w tudi ne oku.a «'i. L'llioiuski del |-.;/-l.r. • pil je p(ikuz:ll ludi, da je uilicusku ktlhiui.i pr. va v (g.ij'alni'-a U ' eg:: liU- kega nara.-iiiiu. Kuha vajenci 11111011- slaviacije >o l razsiai Iji aimi iz.lelki pokazali, dn bedo mogli nekoč došlojno vr' iti nalogu. !;i jo lie od njih zahtevni inleres niišega tujskega prometa. Po lepoii in okusu p av luko lekmuje lazstuv" restavracije Slon . Tu «••> rn/slnvlietii izdelki Slo-uovega moj.slra g. Waunilta. Mož, ki sinu ga omenjali v /a'utku, bo najbrže pclolažcu na tej rn/nlavi iu bo morda spremenil svojo sodbo o pomanjkanju fantazije pri ženskah. če se bo ustavil ob ra/dnvueni delu Krekove gospodinjske šole v Zgornji Hiški. Deklela, ki se lam uče poleg drugih go.-podinjskih spret-nr.fli tudi kuhanja, so pckaznla, du bi zmogla po-\.-\m tekmovati 7. meskimi močmi. Kar pa je vaï-uo, je Iu. dn izdelki Iu gospodinjske šole kažejo neko umirjenost in skoraj skromnost v uiaterijalu, kljub lemu pa so okusni in spadajo na v.-ako, Pe tako razkošno mizo. Da zililcva tudi mali človek okusno serviranjc svojih jedi in da je možno na preprost in cenen načiu doslojno jesti, pa kaže tudi oddelek kuhinje Delavske zbornice. Vseh ostalih tvrdk. ki so razslavilc 1111 kuhinjski razstavi, ne bomo omenjali. To bi preveč dišalo po reklami. Samo na eno bi opozorili, npmreč, da sla splošna standardizacija in enoličnost, ki rasteta v hrani malih ljudi, zelo izpodrinila važno ljudsko živilo, ki ima morda največ hranilnih snovi, to je med. Naša dežela prideluje rle it i medu. Na kuhinjski razsiavi je Čebelarsko društvo razstavilo razne vrste slovenskega medu. Ta med jc prav okusno in pripravno pakiran. Čebelarsko društvo stremi za tem, da s propagando poveča konzuni merlu. Zelo posrečena misel je bila, da je razstavilo društvo svoj med nn kuharski razstavi in vsakdo, ki bo šel juhi, lo je v torek, zadnji dan razstave, obiskal to razstavo, naj 11e zamudi ogledati si razstavnega oddelka lega drušlva. Radovljica Krajevni odbor Rdečega križa bo predvajal dne 7. marca ob 20 in dne 8. marca ob 10 in 20 film Vražja maska« ter dne 25. aprila ob 20 in 26. aprila ob 16 in 20 film »Bele sence«. Oba filma obetata mnogo in nanja že danes opozarjamo, zlasti ker jc prebitek namenjen v sklad za zdravstveni dom. Aparaturo in dvoiano je v ta namen j iz naklonjenosti i odstopilo Prosvetno društvo v Radovljici. Sirup v rokah zločinske ženske K predlogu namreč. vaj bi vam vas: slovenski UP. jezikoslovci v skrajnih jezikovnih snblilnosIHi dovolili malo premirja, listi gospod namreč, ki je V li Vaši rubriki nedavno pohvalil drugega gospoda zu'.o, ker nam je enkrat zn vselej pojasnil kdaj je rabili »1er* in kdaj in: saj., kateri nc znajo sklanjati ne vrat vc otrok, psov že celo ne; kateri no vedo, kaj pomeni beseda -poi: pred števniki in pišejo, da je nekdo i plačal za eno hišo »po 100.000 Din-, zu dre i>u ! \à po 100.000 Din.- ; kateri so videli . Janezu Kranjc : 1 ali celo Janez Kranjca« (tudi Janeza Kriivjc-u); kateri so se navdušili za očividno tiskovno pomoto »prestoliia namesto prestolnice (zadnjič smo či-tali celo že o škofovski slolici!); kateri očividno mislijo, da je »lavina* slovenska beseda itd., Ud., itd. Tako imamo peščico ljudi, ki slišijo na tem polju ie travo rasti, ogromna večina drugih pa se čim bolj pogreza o doslej nezaslišano jezikovno barbarstvo. i ln še lo, ko imam že pero i) roki, čeprav ne sodi strogo zraven, kakor je rekel tisti, ki je podaljšal motvoz S klobaso: Nedavno so gojenci nekega našega glasbenega zavodu napravili izlet v Belgrad in so lam prav čedvo zapeli tudi v radio. Pred vsem narodne. Žc to ni prav, da poslušalci izven Slovenije (po napovedovalcih, tiskanih programih itd.) morajo in prav morajo dobili disk. kakor da je to naše največje bogastvo delo posameznih hurmonizalorjev. nabiralcev itd., kar bi kongenialni mojster llnbuil gotovo odklonil prvi. Ampak vse se neha, oko I i za listu po besedilu in melodiji prelepo: Moj fantič je na Tirolsko vaudrai - kol nekak refren uenda, iz radiu udari beznišku. popevka: Jaz pa pojdem na Tirol, da li kupim parasol.-: (Tudi naš ljubljanski radio včasih žal pozabi, velja, zavj že celo, prislovica: Vsakdo, ki prestopi prag domovine, je pred tujci njen ambasador . Nikakor po mojem mnenju ne gre, da se predstavljajo dvomljive in sumljive ponarodelke га naše narodno blago, ker drugače nam ie pristnega ne bodo priznavali, misleč si, da je pobrano pa kje drugod. Sreča jr, du vsaj tekstov, ki nam jih pojejo ruzni solisti, duetisti itd. tujci ne razumejo.) Berlin. Sodni zdravnik dr. Josof Lohel, ki je ol>-j.ivil \ isto člankov po l naslovom Sodni zdravnik kot deti ktiv.c navaja tipičen zgled žensk zuslruplji valk, proelnlo bavarsko služkinjo Nunetto Schonlcben. Solionl trnova jc služila v hiši sodnega uprav iUl.ja Wo'f^unga Gluscrja. i n ic začela sv ojo /l.vindco pet: zastrupila jc Cluser jev o /eno, ki je pa umrli šele |>o štiritedenski bolezni. Med bo.le/nijo je morilka svoji žrtvi stregla s toliko sk iniosljo in požrtvovalnost je, da je ravno zato nemudoma dobila službo g< spndinje pri so lnem uradniku Grohiuanuu, ,ki jc bil 111 koliko bolehen. Komaj je bila Seluinlcbiiov a par mesecev v novi službi, že si' je bolezen njenega gospodarja nenadoma skrajno poslabšala ter je kmalu nato umrl. Topot se je sloves velike vestnosti in požrtvovalne postrežl jivosti Naučite Scli'inlebncve tako razširil, d« je nemudoma dobila še boljšo službo, topot pri zborničnem svetniku Gebliardu. \ novo službo jo vstopila v času, ko je imela gospa Gcbliard poviti dete. Pur dni po iiorodu jc gospa nenadoma hudo obolela iu kmalu nato jc bila mrlič. \si so mislili, da je gospa umrla na posledicah poroda in Sclion-lcbnovu je postala dušu osirotele družine. Od čas i do časa so oboleli posamezni posli ali gostji Gebhurdove hiše. kar pa ni vzbujalo nobenega suma, posebno ker se noben slučaj ui končal s smrtjo, šc-le teduj, ko je nekoč gospodarju iu petim njegovim gostom iznenada žc za mizo poslalo slabo, se je Gcbliard razsrdil nad gospodinjo St-honlcbnovo; ni je pa sumil drugega kakor preveliko nepazljivosti pri kuhi. Odpovedal ji jc službo in jo od- pustil. a dal ji je odlično izpričevalo. Schonlebnova se je ob odhodu od vseh prisrčno posL.vila. napravila še ohcniu služkinjam i i/, posebne prijaznosti kavo. ki jo je osludil-a s sladkorjem, katerega je vzela iz posebne;,м papirja. 1'uli sinčku, svojemu ljubemu 1 riciu. je dalu biaikvit, ki gu je posipala s tais iin sh'l'Korjuin. Pol ure po njenem odhodu so so pokazale posledice: do.Vk je smrtno-nevarno /)clr,l iu obe služkinji sta hudo blju-vali. še-le reda j je nnstal sum proti Sehonleb-U< v i. Preiskali so sludikor in našli v njem znatne množine arzcilika. Sedaj so se ljudje spomnili tudi drugih smrtnih slučajev v družinah, v katerih je služila Schonlebnova. Mrliče so i'.kopali in zdravniki so pri vseh ugotovili znatne količine sirupa. Ko s i Schonlebnov o v Niirnbergu aretirali, so nišli pri njej tli zavojčke arzeniku. , Morilko so obsodili na smrt, ki jo jc i>re-stala popolnoma hlarlnovrv n<> ter sc jc krvniku v zadnji pozdrav odlično poklonila. Zgodovinar Nanette Schiinlebnov e, A. vitez pl. Feuerbach naglasa. da je morilka vzljubila strup edinolc iz racfcstmegu čustva, da ji jc dajal neudoljivo oblast nad ljudmi, v katerih krogu je živela. Strup je bil zanjo tista čaro- ; dejna sila, s pomočjo kutere je nevidno v Li- ! dala nad tistimi, katerim jc morailu služiti. Strup ji je dal priliko, da jc nad obolelimi kazala svojo lilinjeno skrbnost iu ljubezen in tako dobila vedno boljše službe. S strupom je mogla obuditi sum proti neljubim soposlom — z. eno besedo: strup jc bil njen najboljši zaveznik in mu je bila brez pridržka vdana. Strašno orožje v rokah zločinkc. Ljubljana V kraljestvu zidane volje in zdravja Prosvetni večer Ženske krščanske zveze 7. marca. Rajhenburg Senovo pri Rajhenburgu. Senzacionelna izjava g. dr. Benedičiča, ki sta .*> priobčila Jutro, in »Slov. Narod::, je vzbudila v celem okraju veliko pozornost. V tej izjavi opisuje g. doktor grozovita odkritja glede posiopa-«ja in oskrbe • surovega sina s svojo materjo '. Da se. prepriča o teh, v poročilu navedenih grozovi-tcslih, je pisec tega dopisa šel oset-no in se na lastne oči prepričal o dejanskem stanju ter v nemotenem razgovoru, pri katerem ni bil nihče domačih navzoč, ugotovil sledeče. Oseuidesetletni starki je zastavil med drugimi tuJi sledeča vprašanja : Kako vam kaj gre, mati? »Cisto dobro. Stara sem že. Zakaj pa ležite tukaj spodaj, ali vam ne dajo prostora zgoraj v sobi? »Velik« rajsa sem tukaj, ker sein bolj sama zase. Zgoraj pridejo vedno ljudje, jaz seni pa naj-rajša sama. Zato setn rajši tukaj. •Ali vas tukaj ne zebe?-' 2Ne. Imam dovolj odeje; kadar je pa treba, mi pa zakurijo v peči. »Kaj pa jesti vam dajo. da vam ni trebh trpeti gladu? 0. greh bi bilo, če bi rekla, da ne; še ne poiejn vsega, kolikor dobim. „Kakšna pa je jed, ki jo dobite, je užitna?« •Oja. Dobro je. Zjutraj dobim kavo in kruh, opoldue kosilo in zvečer večerjo, zmeraj dosti, da lili šc r,slane. Večkrat dobim ludi juho in meso.« Kaj pa, ali vas ne mučijo kake živalce, uši ali bolhe? »Kaj vendar mislile? -- tu se je starka raz-ljutila — da smo pri nas ušivi? Že več kot deset let nisem lake golazni videla, kaj še. da bi jo imela! Ogledal sem si vse 1er se po par brezpomembnih vprašanjih poslovil. Končni utis je bil. da je stara ženica popolnoma zadovoljna v pogledu svoje oskrbe in bivališča, v katerem jc po njeni lastni izjavi na lastno zeljo. Trditev g. dr. Benedičiča. da je v capah , na katerih starka leži, na slotiscče uši in bolh, je neresnična in dvomimo če bi še kdo na Senovem kaj takega trdil. Hudomušneži so pa samo ugibali, kdaj je imel «. doktor toliko časa, da je te neštete armado preštel. Glede slrahovitega smradu iz nočne pose rie pa se naj g. doktor nikar ne jezi in razburja, če je slučajno naletel, ko jo je ženica malo prej uporabljala, saj lega niti on ne more zahtevati, da bi iz take posode vonjalo po pustnih krofih ali rožmarinu. Obdolženeimi Bitaneu ne bo težko dokazati, da že nad '20 let pedpira svojo mater iri jo ima žp sedaj več let pri sebi. Toliko resnici ua ljubo. O poročilu »Jutra in Slov. Naroda naj si pa vsak napravi svojo sodbo. TrebeUevo Dirckcija pošte, telegrafa in telefona je za našo občino ukinila poštno dostavo, ki smo jo imeli doslej trikrat na teden. Ljudje naj bi poslej hodili od tu sami po pošto v Litijo, do katere imajo najbližji po dve uri, najdalji pa po štiri ure. Zanimivo je, zakaj je dostava k nam ukinjena. Zbolel je namreč pismonoša, ki nosi pošto po Litiji oziroma najbližji njeni okolici ter ima bolezenski dopust. Na njegovo mesto jc poklican dosedanji selski pismonoša za našo občino. Menimo, da bi v tem času lažje hodili dvigat svoje poštne pošiljke Litij' ani, kakor mi Trebeljevci. Oni imajo do pošte le nar minul, mi pa ure in ure. Tudi to je zanimivo, da prizadeti v Litiji niso kmetje, vsaj večinoma ne, Trebeljevci so pa sami kmatje. In še to je zanimivo: Ko je pred dvema letoma za pai mesecev imel tukajšnji selski pismonoša bolezenski dopust, smo bili tu ves ta čas brez poštne dostave: v Litiji so jo v enakem slučaju dobili sedaj takoj in to na naš račun. Proti temu odloku direkcije pošle so šle pritožbe nanjo s.>mo in n;i Mntku upravo ln prosimo, da lii bile kmalu rešene. Ljubljana, 2. marca. Krščanska ženska zveza je razširila svoj delokrog tudi na počitniške kolonije. Prvo svojo počitniško kolonijo, .ki se je nad pričakovanje dobro obnesla, je organizirala lansko lelo nn idiličnem Holmcu. Uspeh le kolonijo — dasi so posamezne skupine otrok absolvirale svoj počitniški rok že v štirinajstih dneh — je bil kar viden. Telesno - in duševno kakor prerojeni — sveži, veseli, zdravi — so se vrnili otroci v svoje domove. Saj pa matere svojih ljubljencev tudi niso mogle izročiti boljšim rokam čez počitnice v varstvo. Krščanska ženska zveza se jc zavedala odgovornosti napram sliirSe.ni in je posvetila svojim varovancem vso potrebno skrb iu pažnjo. Njeno idealno stremljenje je obrodilo zdrav sad. Lanskoletni uspeh je dal Krščanski ženski zvezi pobudo za še velikopoteznojšo izvedbo načrta, ki je neprecenljivega zdravstvenega in vzgojnega pomena. Svoje letošnje počitniške kolonije bo organizirala in vsestransko izpopolnila na temelju bogatih izkušenj, ki si jih je pridobila v preteklem letu. V program za letos si jo slavila predvsem hvalevredno nalogo, da omogoči tudi čim večjemu številu revnejših otrok bivanju v njenih počitniških kolonijah. V ta namen in dn zainteresira široke sloje za lo svojo socialuo-kulturno akcijo, priredi due 7. marca v veliki dvorani hotela Union svoj prvi tovrstni prosvetni večer, katerega čisti dobiček .je namenjen dobrodelnemu fondu počitniških kolonij. Na tem prosvetnem večeru bodo nastopili dečki in deklice, ki so tvorili lansko leto počitniško kolonijo na Holmcu. V ncdočakaui radovednosti, na kakšen način se bo Krščanska ženska zveza na tem prosvetnem večeru predstavila občinstvu s svojimi »kolonisti : —-sem se napotil tja, kjer sem upal najti največ gradiva za svoje izsušeno pero. Že ua hodniku ženskega učiteljišča, kjer se je la dan vršila skušnja za lo prireditev, mi je udaril na uho glaeeu vriše otroških grl. Usmeril sem korake k durim, ki so' bila — kakor je vse kazalo — centralna oddajna postaja tega veselega živžava in dirndaja. -Trk, trk! Nobenega odziva. V preglušujočem vrišču otrok se je kakor v grmenju topov ropotanje klopolca izgubilo trkanje mojih prstov ob duri. . Pa sem kratkomalo odprl duri. stopil čez, piicr in ostrmel. Kakor da sem bil zablodil v kraljesivo palčkov: prostorna soba, v njej strašno majlmi stolčki, klopice, vozički, igrače... Vadnica otroškega vrtca. .Med to pisano šaro vsekrižem — pobiči in punčke — vsak iu vsaka zase original — z nasmejanimi lici. živahnimi kretnjami in svetlo ožar-jeniuii očmi, ki so se zvedavo a nekatn nezaupno uprle vame. »Torej lo so mladi umetniki 'u umetnice, ki bodo nastopili 7. marca v Unionu?e sem pobaral gospodično V e n e a j z o v o, zasluženo režiserko neštetih stičnih otroških prireditev, ki jc каког krotiteljica v kletki mladih medvedkov in medvedkin) stali med njimi — s to razliko, da je imela namesto železne palice za strahovanje zgolj nedolžen rokopis v rokah. »Da, to so! mi je odgovorila in se obupno vdano nasmehnila. »Ne morem jih ukrotiti iu ne morem. Kakor živo srebro .-o. Sicer pa — je pristavita, kakor da se opravičuje — smo imeli baš zdaj odmor. Kai brate prav za prav igrali onega dne? »Vprizorili bomo igr'co -V kraljestvu zdravja in židaue volje , ki jo je nalašč zn lo prireditev napisal M. Kunčič. Igrica ima polno ljubkih prizorë-kov s petjem, deklamacijami in ringarajanjem in se odlikuje po svoji svežosti. živahnosti in svojem zdravem, neprisiljenem otroškem humorju. Nič dolgočasnega kalederskegn filozofiranju in moraliziranja ni v njej. Kakšna pa je vsebina?« ■ Pravega leaterskega dejanja la igrica prav 7.11 prav nima, ker jo je avtor spisal po naročilu in je moral imeti pred očmi oder Unionske dvorane, na katerem je vjA-izoritev v tealerskem slogu nemogoča. Prvi del igrico obsega borbo med dobrim in zlim — med zdravjem in boleznijo — drugi del pa je zgolj niz pisanih prizorčkov, ki na povsem svoj-svcu in živahno razgiban način prikazujejo enodnevno življenje olrok v počitniški koloniji. Sem slišal, da je uokaj pesmi za lo prireditev ugla.sbil Stanko Premrl.- >V prvem delu Igrice pojo deklice nekaj narodnih pesmi, v drugem delu pa pesmi, ki sle jih omenili. Mislim, da se Premrlu še nobena kompozicija mladinskih pesmi ni lako posrečila kakor ta. So 1111 moč prisrčne in ljubke stvarce, zalo so si hitro osvojilo srca olrok. Čakajte, če hočete, vam eno ud njih zapoje»!. 1 Iri so -e na njen p«7.iv pobiči ifi fitinJVe, ki -o ves tu čas vztrajno Stali poleg in z odprtimi usti 111 očmi požirali najin ponienelc. res kar koj strnili v pester zbor in zapeli s svojimi svežimi, zvonkimi glasovi: Uingaraja rajamo, sniPh srebrn prodajamo. Mila jera zvrhan koš ga dobi za počen groš .. lu lia lo se drugo in tretjo kitico. Imenitno! sem vzkliknil in jim pohvalno zaploskal, ko so končali. In sem videl: s tein laskavim priznanjem sem si na mah pridobil njih zaupanji- ... No, li mala, povej, kaj boš ti igrala?.- sem sc obrnil k drobni osemletni punčki s silno nemirpi-mi in živahnimi očmi. »Jaz bom princeska Židana volja, mi je odgovorila in mi v razigranem smehu pokazala bele zobke. Oho! suni se zavzel. To bo pa kakor nalašč zate! lil sem pobara! drugo: I11 ti? Jaz boni pa dvorna dama — teta Cincrga. mi je prešerno povedala. »Beži kam!: sem plosknil z rokami in pobaral tretjo: »In ti? Jaz boni pa Solnčnj žarele!- ■Ni mogoče! sem se čudil iii pobaral četrto: »I11 ti? - Jaz, bom pa kraljica Bolezen, mi je ponosno odgovorila. Ja s-iperlot vendar! sem se spoštljivo priklonil, /potem sem -pa zašel res v samo odlično družbo!■ Na to moje bfsede so mladi ueugnanci v veselem .-aniodopadenju jeli vsevprek dvigali roke in vpiti: Jaz bom pa... Jaz boin pa...- »Ali mislite, da bo slo? sem se okrenil k gospodični Vencajzovi. Ja/, upam, da bo, čeprav sem imela le pičel mesec dni časa za naš!udiranje. Saj veste: križ je z otroci. Nekateri vzamejo vso stvar silno zares, drugi pa zgolj za kratek čas. In še lo vam moram povedati: ludi godbo bomo imeli oui večer. Poslovil sem se, čeprav bi bil rad še kakšno urico preživel med temi veselimi malimi ljudmi, ki znajo ua tako preprost in enostaven način razvedrili vsak še tako čemeren in mrk obraz... Ko sem lahkih 110g odhajal po hodniku, je pritekla za menoj princeska Židana volja , me narahlo pocukala za rokav in m p zaupno prosila: »Pa še Kotičkovemu stričku recite, naj pride pogledat, pa še to mu povejte, . Volitve novega odbora in revizorjev. 4. Izprcmcmbu pravil, j. Slučajnosti. 0 Krajevnemu cdhorii Rdečega križa v Ljubljani je nakazalo • Društvo državnih policijskih nameščencev i 11 upokojencev« 50 Din, katere jc daroval naši človekoljubni organizaciji gospod kretie Ivan, stražnik I. razreda. Ib'krenu hvala! — Odbor. 0 Magistrat sc je le spomnil. Hudo so irpeli ob zadnji brozgi in blatu prebivalci Do-Icnj.-kc ceste in tamkajšnjega okraja. Ljudje v sredini mesta so jih kar spoznavali po njihovih čev ljih, potnih blatu in po zamajani obleki visoko do kolen. .Magistrat se jih je včeraj usmilil ter je poslal delavce 110 Dolenjsko <4 slo, da so s peskom pcsiili hodnik za pešce. Žal je bila pomoč magistrata nekoliko prepozna. zakaj lepo vreme in veter sta danes naglo sušila še celo cesto. Ampaik to ni važno, magistrat jc pokazal vsaj dobro voljo iit to je glavno. Reveži pa bodo še nekaj časa prebivalci Žuljavo vasi, ki morajo še vedno do glcž-njev gaziti blato, predno pridejo na Dolenjsko cesto. Da bi so jih magistrat spomnil in tudi njim posiil s peskom njihovo stezo, ni dosti verjetno. Bodo žc morali pocukali, da bosta solnce iu veter .napravila svoje delo. Pri velikem blatu bo trajalo to več dni —- če iie bo vmes deževalo, seveda! Moste pri Ljubljani Na občnem zboru fantovskega krožka v sa- lezijanskein mladinskem domu so bili izvoljeni sledeči odborniki: predsednik Pogačnik Mirko, podpredsednik Sotler Adolf, tajnik Tršiuar Slavko, blagajnik Zorman Franc, namestnik odb. Kreuižar Darinko, revizorja Kotačin Jože in Kejžar Pavel, razsodišče Mihelič Franc iu Vrhovnik Slavko. Kamnik Umrla jc mlada mamica ga. Ivanka Bergant. Zapušča dva mala otročička in žalujočega moža. Bog ji daj večni tnirl Žalujočim naše sožalje! -- Prostov. gasilno društvo namerava napraviti v telovadnici bivšega orlovskega odseka kino. Dolgotrajna pogajanja so v zaključnem stanju, tako, da je upati, da bomo imeli za Velikonoč žc prvo kino predstavo. — Pozdravljamo to kot kulturno sredstvo, a obenem apeliramo 1111 inerodajue faktorje, da se zavedajo velikega pomena kino predstav, da nc bodo iz vzgojcvalnicc napravili pobu jševalnice ! Nedeljski: »Slovenec« se dobi ludi v trafiki ge. Franje Ocepkovc na Grabnu, kar je zelo pripravno za Tunjičane in Slranjčane. Žirovnica Pod dopisom iz Žirovnice se jc nekdo zaletel v jutru :, z dne 27. i. 111. v k atol. izobr. društvo nn Breznici rudi proslave 60-lctnico rojaka Finžgarju z. besedunii: Prireditev pa se jc vršila tako ncikaiko nu tihem, da razen izbranih ni nihče vedel zaujo. lunarno šc torej nestrpnike , čeprav ni več političnih strank.« — Dopisniku bodi povedano, da smo vabili na proslavo s plakati kakor na vsako drugo prireditev in da bi ljudi k prireditvi pritegnili brez ozira nu bivšo politično pripadnost, smo na plakatih objavili, da je čisti dobiček namenjen zn spomenik padlim vojakom, da bi ju kakšen nest i puez*, ki nc mara podpirati nepolitičnega katoliškega izobraževalnega društvu, ne iinel strahu, da bi z obiskom prireditve pol.jiral svoje bivšo politične nasprotnike. Dopisnik tudi omenja, da so bo 8. marca ustanovil Sokol, ki da jc nekaterim trn v poti. (iospod dopisnik naj se -/avv1-". da jc Irn •• neti 'ickutcrim t" ' ! , . > ln glede 1 vrševcga sistemu so bomo ravnali v smislu pastirskega lista ;i\ola dr. Srcbrniča, ki ga gospod dopisnik Jutra« luli.ko prečita v Slovencu« z. dne 2". febr. Dopisnik piše tudi, da se bodo združili vsi, ki imajo čisto jugoslovensko zavest«. Da si gospod dopisnik ne bo preveč patentiral Zase čisic jugoslovanske zavesti«, mil svetujemo, naj nekoliko prebere belgrajskega vseučiliškega profesorju dr. Viktorju Novaka Antologijo jugoslovanske misli in narodnega edinstva«, vsaj tisti odstavek, ki ga Slovenec« / dn» febr prinaša pod rirrlcvim Jiiyri zaslišanju v zaporu vse priznal in ni njegovu krivda tako ležka. Na svobodi so pustili še ludi posestniku Š., ker je bolan, in njegovo ženo. ker ima skrbeli za tri nedorasle otroke, dočim bl drugače ta dva tudi morala v zapor. Ker je poslednja, A, Š.. ukradeno blago razpečevala in razpre dajala, jo orožništvo svojo preiskavo raztegnilo tudi na vse iutimuejše sorodnike A. odnosuo St. š. Tako so tudi pri sorodnici v Vuzenici našli lep kos ukradenega blagu, dočim jo preiskava pri sorodnikih v Velenju ostala brezuspešna. Vsega nakradenega blaga je orožništvo zaplenilo toliko, . v m.! Osebne vesfi — Ban Dravske banovine s- dr. Murušič Drago danes nc bo sprejemu! strank. = Častili švedski konzul v Splitu. Ministrstvo zunanjih zadev jc potrdilo imenovanje g. Brunu Kutuliniču, nôtarju \ Splitu, jugoslovanskega državljanu, za častnega konzulu šved- sko v Splitu. Osfale vesli Katoliška akcija na Francoskem. Papež jc aedavno poveril pariškega kardinala Vcrdicra, da prevzame vodstvo katoliške akcijc za vso Francijo. G. kardinal misli oživotvoriti koordinacijo vseh katoliških organizacij (oeuvres). Sicer pa se mislijo še v marcu sestati škofje in načeti to vprašanje. — Tujsko-prometno druitvo v Kranjski gori je imelo v nedeljo 1. marca popoldne svoj letni občni zbor. Ob tej priliki je izdalo natančen pregled tujskega prometa v letih 1927 do 1930. Leta 1927 je došlo vseh tujcev 1680, leta 1928 že 3236, 1929 pa 3274, n leta 1930 3859, največ vselej v poletnih mesecih. Po državni pripadnosti so pripadali ti tujci 21 različnim državam, vmes največ Jugoslaviji, sicer 17 evropskim, 1 azijski in 2 ame-rikanskima državama. Izdalo je društvo tudi lep diagram, ki nazorno kaže, katere dneve v imenovanih letih je število tujcev doseglo svoj višek in sploh, kako je število tujcev tekom štirih, najbolj obiskanih mesecev, ob posameznih dnevih valovalo. Višek števila je bil 1927 sredi julija — 591, 1928 v drugi polovici julija — 709, 1929 začetkom avgusta — 740 in 1930 sredi julija — 1017 tujcev. — Vodstvo Kmetijsko-gospodinjske šole šolskih sester v Repnjah na Gorenjskem naznanja, da se začne poletni tečaj 15. aprila in traja do 15. septembra. — Vodstvo. — Anketa o krizi vinogradništva, Za prihodnji petek 6. t. m. ob 9 dopoldne jc sklicala Okrajna kmetska zveza v Novem mestu v prostore g. Ko-Saka v Novem mestu anketo o krizi našega vinogradništva, Na anketo se vabijo predvsem vinogradniki, pa tudi drugi, ki se zanimajo za to panogo našega gospodarstva. — Požar. V petek 27. febr. je začelo ob pol štirih zjutraj goreti pri posestniku Končanu Matevžu v Brobovni v Zali, župnija Lučine nad Go-renjo vosjo. Ogenj je popolnoma uničil podstrešje, hlev, seno in živež. Vsi znaki kažejo, dn je ogenj podtaknila zlobna roka. Ponoči so čuli stopinje okrog hiše, za kar sc pa domači niso zmenili. Posestnik se je šele pred dobrim tednom poročil. Skoda je precejšnja, zavarovalnina pa mnlenkostna. — Trgovanje s koncesijami, krnijevskn banska Upruvu dravske banovine luzglafin: (ilerlc nu ponovile primere trgovanja « koncesijami zu poiijodièiio prevažanji: oseb se ji\. i.o-t opozarja, da obrtne koncesije, ki so podeljene le nn ime prosilcu, niso Ir/.ni predmet. Nukup koncesije ne ustvarja pravice do nje izvrševanju in tudi ne prejudicira pin-,i • ui ločili obluslvu, uli nuj sc kupen, ki nior.i zaprositi / i koncesijo nn l.istiuj ime. ta p > !■ li • tli fie. — »Resnična zgodbica.« 1'od tem naslovom pripoveduje Naš list , glasilo katoliške akcije za Kamniško in moravško dekanijo, sledečo zgodbo: -Z dopisnikom dnevnika Slovenec sva korakala po ulici nekega našega trga. Prav pred nama je šel pogrebni «prevod, Obrede je vodil ljubljanski škof. Iz znane hiše pride nekdo in me ustavi: : Prosim, če bi mi povedali, kdo je bil tu prošt ali kanonik, ki je imel škofovsko kapo pri pogrebu? Dopisnik Slovenca je v Sobi iu bi rad vedel. Prosim. — Moj tovariš je postal pozoren, saj je bil on dopisnik 1egu dnevnika. In je kar stopil v hišo, da vidi svojega »tovariša . V liiši je bil orožnik in pisal. Ali ste Vi dopisnik Slovenca? — -Ne. Popolrlncv-nik Slovenski narod me je naprosil, du bi mu" telefonično poročal vsaj do 11, kako je bilo na pogrebu. - To je kaj drugega; torej ne za Slovenca. — Ko jo prišel von, mi je smehljaje omenil! Seveda, ker je videl, da imate kolar, je inorul reči. du je zn Slovenca. — lu sva se domenila, češ, c'a, ima popoldnevu ik takega dopisnika, ki ne pozna nili domačega škofa ... — Izprememba okoliša pošt D. M v Polju iu Dola pri Ljubljani. V preteklem mcsecu so sc izločili iz okoliša dolske pošte kraji: Gostince, Gra-dovlje in Podgrad ter so se spojili z okolišem pošte D. M. v Polju. — Slovenska Matica objavlja: Letošnje knjige izidejo o Veliki noči v aprilu. Knjižni dar je naslednji: t. Izidor Cankar: Zgodovina likovne umetnosti v zah. Evropi. II. del. Romanska doba in gotika, i. snopič. 2. France Kidrič: Zgodovina slov. slovstva, 2. snopič. 3. Prevodi iz svetovne književnosti, XIII. zvezek, Reymont-Glonar: Kmetje IV. (zaključni) del. Poletje. 4. Avgust Pirjevec: Levstikova korespondenca. — Članarina ostane neizpreinenjena — 50 Din letno. Članom, pristo-pivšim letos, se dajo prvi trije deli romana Kmetje., skupno 900 str., kakor tudi I. snopič Kidričeve Zgodovine po znatno znižanih cenah. Pristop je javiti po dopisnici, ali osebno pri društvu v pisarni Matične hiše na Kongresnem trgu št. 7. ozir. pri poverjenikih. Opozarjamo, da je vsak snopič Cankarjeve zgodovine za se celota. Prvi del tc važne knjige (trije snopiči): Slikarstvo, Skutptura in Arhitektura, 316 str. s 141 slikami in tlorisi, velika osmer-ka, vezan v najfinejše platno, dobijo uovopristo-pivši člani istotako po znatno znižanih cenah. Natančnejši pogoji se pošljejo vsakemu reflektantu. Plačljivo po položnicah; po dogovoru tudi na obroke. Gg. poverjenike prosimo, da pošljejo imenike članov in vprašalne pole do 31. marca. V I. 1930 je naraslo število Matičnih članov na 4000, zato je bila dana možnost nuditi članom za uezvišaiio članarino ta bogati knjižni dar. Vabimo k pristopu! — Kmetijska kemija. Spisal dr. Ivo Zobec. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 15 Din. — Knjiga je namenjeiiu učencem ter r.b-solvenlom kmetijskih, vinarskih, mlekarskih šol. vendar pa je tako prirejena in razširjena, du bo koristila tudi tistemu, ki ni imel v šoli prilike, du hi zajema! fuiiduiiiente naprednega kmetijstvu. 1'rav lako 1ш, upam. kot pripomoček dobro služila z.lasli učileljstvu kmelijski.lt nadaljevalnih iu gospodinjskih šol 1er vsem. ki poučujejo kmetijske in priredile nauke. — Kot je znanstveno dokazano, je zajir-lost bolezen. Ki sc posebno rada pujavljn pri ljudeh, ki domu mnogo sede. \ko A tis muči tu br. lt zeli, je nikar ne zanemarite, marveč vzemite zvečer pred počitkom I—2 žlici I'igulu iu uredila se Vam bo prebava in popravilo zdravje. Figol se dobiva v vsaki lekarni. — Jadranska Straža. Naprošamo vse osebo, ki imajo srečke loterije Jadranske Straže . prirejene v korist nabave šolske ladje za našo Kraljevsko mornarico, da čim intenzivneje delujejo za razpečavnnje islili in vzdržujejo s tem akcijo velikega nacionalnega značaja. Žrebanje se bo vršilo nepreklicno 12. marca t. I. — Vclemeearija Slamič, Ljubljana, Gospo-svetska ccsta, vljudno obvešča cenj. občinstvo, da je s I. marcem znatno znižala cene mesnim iu koiizervnim izdelkom, čisti svinjski masti, slanini itd. Priporoča sveže meso pilaniii volov, štajersko perutnino, divjačino, line narezke, razne delikatc-se itd. Hoteli, gostilne, trgovci in društva imajo posebne angro cene. Večjim odjemalcem sc dostavlja nu željo na dom. telefon 2073. Postrežba tofna. Tovarnar Franc Dcrvvuschek umi!. V nedeljo zvečer jc preminul na posledicah Lapi lastnik i opekarne v Košakih Franc Dervvuschek, v Mariboru znana osebnost. Pokojnik je bil roien v Gradcu leta 1864. in si je z lastnim konstruktivnim delom ustvaril lepo imetje tako, da je pokoini Dervvuschek slovel kol eden najimovitejših Mariborčanov. Posebno se je rajnki zanimal za šah in je bil žc dolgo let som podpredsednik mariborskega Šahovskega kluba ter med njegovimi najodiičnoj-šimi podporniki. V mariborskem družabnem življenju je bil markantna osebnost. Bodi blagemu pokojniku ohranjen časten spomin, težko prizadeti rodbini naše najgloblje sožalje. Pogreb bo danes ob pol 16 iz kapele na mestnem pokopališču v l'o-brežje. П Vprav triumfalen je bil sprejem, ki .ja jc od strani občinstva doživel v soboto v mariborskem gledališču naš Marijo Šimenc, ki je nastopil, kot Janko v Prodani nevesti«. Prišla je do popolnega izrazu vsestranska mojstrska tehnika, ki je v naših skromnih razmerah morala se prav posebno učinkovati, Odličnega gosta je občinstvo burno aklamiralo, pred zastor pa ga vseeno ni inoglo priklicati. Šimenca, ki s svojim svetovnim slovesom' dela čast svoji slovenski in jugoslovanski domovini, bi si v Maribor šc večkrat želeli. j 11. III. 1931 - »Vnebovzetje«. □ Klub slov. kat. akad. starešinstva. Drevi sestanek. Predava predsednik Prosvetne zveze dr. J.Jdohnjec o narodnih manjšinah. H Mariborski zgodovinarji imajo jutri ob 20 v Narodnem domu svoj večer. Na sporedu je predavanje o Zedinjenih državah Severne \merike, njih nastoju in razvoju do svetovne velesile. □ Razstava Sattncrjevih del. Knjigarna Ciri-love tiskarne je priredita ob priliki proslave Satt-nerjeve 80 letnice razstavo njegovih del. G Mariborski Rdeči križ je imet v soboto zvečer svoj občni zbor, o čemer je izčrpno poročal že včerajšnji Slovenski list-. V novi odbor so izvoljeni: dr.. Jančič, predsednik: dr. Kukovec in dr. černič, podpredsednika; dr. Zorjan, tajnik: dr. Kovačec, blagajnik; dr. Juvan, dr. Lipold, lekarnar Minarik, veletrgovec Pintar, trgovec. K. Rogiič, gospa Maistrova, dr. Ravnikova, glavni •urednik U. Kaspcr, dr. Korenčan, dr. Marin, dr. Podlesnik, prof. Fink in vadniški učitelj Ravier, odborniki. V nadzorni odbor pridejo: dr. L. Novak, upravitelj Grčar in načelnik Voiler. П Krasna mavrica se je vzbočila na mariborskem nebesnem svodu v nedeljo opoldne. Ni čuda: nedeljo smo v Mariboru doživeli vîc naenkrat: solnce. dežek, babje pšeno ali babjo jezos, točo, sneg itd. [J Z občnega zbora mariborske sokolske žu-pe, Na nedeljskem občnem zboru omenjene župe je zbudilo občo pažnjo poročilo župnega tajnika, ki je med drugim dejal: Mariborska župa jc posvečala veliko pozornost tudi vzgoji naraščaja in dece, vendar iz nerazumljivih vzrokov pri tem svojem patriotičnem stremljenju pri raznih činiteljih ni našla potrebne opore. Zlasti med srednjošolsko mladino v Mariboru jc vse premalo zanimanja za sokolstvo. Razmere зо še najboljše, čeprav ne prav ugodne, na realni gimnaziji, najslabše pa so na humanistični gimnaziji in na obeh učiteljiščih,- — Kdor sc lioče ohraniti sveiega in zdravega, naj jemlje tedensko enkrat ali dvakrat pred z.ajutrekom kozarec naravne Franz -Josef* - grenfiice. Zdravniška poročila iz bolnišnic dokazujejo, da radi jemljejo Franz-JoseJ« - vodo posebno bolniki na žel,odru, črevesu, jetrih, ledvicah in žolču, ker brez neprijetnih občutkov iu posledic točno odvaja. Franz - J o se f * - grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. G Mariborski trgovci, včlanjeni v Trgovski rumopomoči, so imeli te dni svoj občni zbor. Trgovska samopomoč šteje, kakor je bilo povzeti iz poročil, 475 članov. Blagajniško stanje izkazuje 63.830 Din. Lansko leto se je izplačala posmrlnina v znesku 54.250 Din. Doslej se je izplačalo na po-smrtninah 138.150 Din. S prvim januarjem se uvede karenčna doba in sicer mora biti vsak član v prvi kategoriji pol leta, v diugi kategoriji pa eno leto. Pri volitvah je bil z majhnimi spremembami izvoljen dosedanji odhor, □ Pregled vojnih obveznikov. Vsi v mesiu stanujoči vojaški obvezniki rojeni v letih 1881 do 1905, ki so bolni in ki sc čutijo za vojaško službo nesposobne, se pozivajo, da se javijo v času do 7. t. m. pri mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11 med uradnimi urami. Vsakdo naj prinese s seboj vojaško izpravo in domovnico. Invalidom in stalno nesposobnim sc ni treba javiti. I J Poškodbam je podlegel v tukajšnji bolnišnici 45 letni delavec Ferdinand Duh, o čigar nezgodi je poročal včerajšnji Slovenski list . □ Vlomne tatvine na tezenskem blagovnem kolodvoru so se obravnavale včeraj pred mariborskim malim senatom. Kakor smo že svojčas poročali, se jc od leta 1928. sem opažalo, da je iz železniških vozov na omenjenem blagovnem kolodvoru izginjalo razno blago. Začele so se poizvedbe in se je sum vsebolj zgoščeval na premikalnega nadziratelja Alojzija Krambergerja, ki so ga končno predali sodišču. Včeraj se je vršila razprava. Obtožnica navaja, Ua je Kramberger iz zaprtih železniških voz na tezenskem blagovnem kolodvoru v letih 1928/30 ukradel svile, platna iu drugega inanufakturriega blaga v skupni vrednosti 18.830 dinarjev 76 par. S Krambergerjem vred so se zagovarjali še včeraj pocestnica Jožefa Kramberger, viničar Franc Lešnik in posestnik Franc Kovačič in sicer radi prestopka prikrivanja. Kramberger-jeva in Kovačič sta pomagala razpečav.iti ukradene stvari, Lešnik pa jih je kupoval. Za razpravo je vladalo zlasti med mariborskimi železničarji, ki so razpravno dvorano čislo napolnili, ogromno zanimanje. Obravnavo jc vodil sodni svetnik Lenart, Kolšek in Ažman prisednika. Obtožbo je zastopal državni pravdnik Sever, zapisnikar dr. Planiniek. Zagovorniki dr. Šnuderl, dr. Lušič, dr. Stajnko in dr, Reisman. Alojzij Kramberger je bil obioien na 2 in pol leti robijc 1er 5lel.lo izgubo častnih pra- vic. Jožefa Kramberger na 3 mesece zapora. Ko- vačič Franc na 1 mesec zapora, dočim je Frrnc Lešnik oproščen. J Občni zbor Rapida. V soboto se je vršil občni zbor tukajšnjega SK Rapida. U poročil ie povzeti, da šteje klub 650 članov in da se je udeležil s svojim članstvom v pretekli poslovni dobi šestdesetih tekem. V odbor so izvoljeni dr, Blanke predsednik, dr. Brandstliter podpredsednik, načelnik Josip Pirih, tajnik Franka in Hoschidz, blagajnik Vajler in Amon. G Ljudsko gibanje. V februarju je bilo v Mariboru 959 rojstev, 43 smrtnih slučajev in 59 porok. V stolni župniji je bilo 26 rojstev, 22 smrt-nih slučajev in 25 porok. V frančiškanski župniji 10 rojstev, 9 smrtnih slučajev in 20 porok. V mo-gdalcnski župniji 57 rojstev, 12 smrtnih slučajev in 13 porul.. Pri pravod&vaili 1 roj tvn. pri protestantih 1 roj:.Ivo, 2 poroki. Mojstri v kuhanju kave so bili že od nekdaj Turki. Njih metoda priredbe se je prenesla iz l<>. stoletja do današnjega dne. Naravnost idealno turško kavo napravite, če vpo-rubilc kofeina prosto kavo Hag. Kava llag je najfinejša, prava zrnata kava izbornc arome. Tudi v najmočnejši priredbi uc premagajo grenke snovi njenega plemenitega okusa. Pri tem pa na turški način pripravljena kava llag nc povzroča niti motenj spanja, uiti jakega bitja srca, niti živčno razdražtjivost. nili ledvičnih ali želodčnih potežkoč. Kajli kava Hag je prosta kofeina, te niiioçim škodljive snovi v navadni kavi. Celo otrokom lahko brez pomisleka dajete kavo llag. Priredite si turško kavo Hag iu Vi postanete prepričani prijatelj haga! V vseh dobrih irgovinah se dobiva kava Hag; servira sc pa tudi v hotelih in kavarnah. СеЦе Sijajen uspeh predstave Namišljeni bolnika. V soboto, dne 2S. Iebr. zvečer 1er v nedeljo I. marca popoldne jc Gledališka družina KPD. v Celju po daljšem odmoru zopet stopila pred javnost. Predstavila sc nam je z Molierovo komedijo NairiiSljeni bolnik v povsem novi obleki: pulcy treh dejanj komedije nam je odigrala obe medigri (poigra je radi dolgosti izostala) ter uvedla komedijo s sodobno občutenim prologom. Komedijo je glasbeno posrečeno opremil skladatelj Ciril Pregelj, ki je tudi sam vodil močan salonski orkester. Njegova glasba ie 11.1 nekaterih mestih izredno nie-lodijozna. a se nikjer nc oddalji s tira umetniške resnosti in solidnosli. Igravci so to pot pokazali vse vrline dolgotrajnega in vestnega študiju ter energične režije. Dejanje je oil začetku do konca potekalo v živahni napetosti in izzivalo od trenutka do trenutka burnejše razpoloženje iu smeli. — Občinstvo je delo Gledališke družine kvitiralo z izredno številnim obiskom. Na splošno željo bo družina komedijo še ponovila v nedeljo, dne 15. marca popoldne. Sredpostni sejem v Celju. Običajni kra-tnarski iu živinski sejem, ki se vrsi v Celju v.^ako leto prvo soboto po predpustu, se bo vršil letos v soboto, dne 14. marca. t* Licenciranjc bikov due 'i. marcu t. I. ob S zjutraj v Žalcu, istega dne ob 1 popoldne v Bra-slovčah ter ob pol 3 v Kaplji. Dne HI. marca bo licenciranjc bikov pri Sv. Juriju ob j. ž. s pri-četkoin ob pol () zjutraj. Due II. marcu se bo nadaljevalo licenciranjc ob S zjutraj v Celju ter ob I popoldne v Vojniku. K licenciranju so posestniki dolžni prignati vse nad П mesecev stare bike. a V celjski bolnišnici jc umrla dne 2. niurc.i 20 letna dninarica Ana Baloli iz Sv. Pongraca, občina Griže pri Celju. N. p. v m.! - V bolnico je moral 30 letui Viktor Roj, de/nikar iz Ljubuega. Neznanec ga je ustrelil v zapestje leve roke. flos- . ! Upajo, da bo zaslužek dober. Dul Bog, da se jim J to uresniči! JuMošter Umrl je 21. Iebr. nagic smrti 7! lel stari vzoren gospodar Jant-z Jančič na Voluš. Prejšnji veter je še plclel koš in dajal: Julri ga bom pa poplcl. Zjutraj je hotel šc vstati in iti živini polagat, pa mu je žena zabrunila, češ, bo žc sin Martinek položil živini, ti so malo počij. Pa je legel nazaj, dvakrat nalahko zdihnil in — umrl, kakor bi upihnil luč. Rujr.i jc bil zelo delaven, nikdar ni počival. Zjutraj jc bil prvi na nogah in zvečer je legel spat, ko od trudno3ti ni mogel več delati. Rad jc pa tudi storil kako uslugo sovašča-nom. Ce ni drugega mogel dali. pili je pn dal slehernemu, kdor ga je obiskal. Ko se je nabiralo z.a nove zvonove pri sv. Troiici, je bil on blaga'-ničar. Njemu so zaupali ludi največji dvomljivci, da ne bo zginil niti en vinar od nabranega denarja. In res smo dobiti ze lani majnika meseca nove zvonove k sv. Trojici in jih ludi povsem plačali. Zapušča ženo vdovo, dv-i sina in tri hčere. Njegov pogreb je bi! veličasten, pravi izraz spoštovanja, ki ga je vžival pri soobčanih. Padel jj Jurkloškerski steber. Zreče pri K^jicah Vendar se enkrat mu je želja spolniln. Celih pol mesecev se je pnpravljnl ne župansko čast kot vodju občine naš vrli ti n rodni borec in posestnik g Ivan Verčnik. Prišlo je potrjenjc in danes jc bil zaprisežen v pričo g. okrajnega načelnika z-, župana slavne občine Zreče. Želimo mu dosli sreče. dela bo pa imel itak dovolj. — Umrl ie dne 27. Iebr. ludi vzoren, dober 14 U tni miade.iič Jo-ioU .hiral, v bolnišnici v Konjicah. Skoraj bi pro-glusili naš kraj kol najbolj zdrav. Saj smo imeli lansko leto 72 rojstev in samo 21 mrličev. Letos imamo žc 13 rojstev. — Gospodarska kriza se tudi pri nas močno čuti. Tovarna in hišni indue It i-i.iUi odpušcsjo delavce i" dclurna krčijo, deloma ustavljajo obrale. K .-j bo? Na obisku pri zverinah čustveno silo zgrabil in obdelal svoje tekste, pri čemer se je poslužil več ali manj rafiuirauih harmoničnih sredstev in barvitih izpremenov, kro-matike iu eksotičnih efektov (primeri začetek melodije Mati poje!). V ostalem mu je karakteri-zaci.ja ostra, kompozicija natančno premišljena iu strožje vrste. Kateri kerub- se odlikuje po enotni motiviki, isto tako občutje Sneg, Morje, kompozi-oionalno je zanimiva Otožnofemno, precej rafini-rana je glasba Kitajskega motiva, zbirko zaključuje niarkanlua glasba Kondotierja. Besedila so slovenska in 'ped njimi srbo-hrvatska. s čemer je zbirka postala dostopna tudi drugim jugoslovanskim bratom. Zbirko priporočamo v uakup našim pevcem. • Jetnik v gorah meseca, spisal T. C. Bridges, iz angleščine prevel A, Anžič. Založila Družbu sv. Mohorja 1931. Mohorske knjižnice 40. zvezek. Cena: za ude: vez. 24 Din, broš. 15 Din; za ne-ude: vez. 32 Din, broš. 20 Din. Taka povest je kakor nalašč za lete, razvajene, trmaste in presite fante, tako bi človek rekel, ko jo prebere. Taka je kratka vsebina: Koger je fant, ki ga je sama jeza in trma — mati îia je tako razvadila. Stric, ki ga je dobil po materini in očetovi smrti, mu ni bil kos. Zato ga po posebnem naključju spravi z Barlom, sirom raziskovalca, v Afriko. Bartov oče jc šel v Gore meseca iskat pogrešanega tovariša o ka'erem ie ve del, da ga je bržkone kako afriško pleme ujelo Tako mora ta razvajeni fant na težko pot, v nevarnost, v stradež, kar vse ga čisto prerodi i1 naprav i iz prejšnjega nepridiprava — novega človeka. Povest ima vzgojni namen. Začno pa je zelo napeto ni^a^a. pou""a c ' ' ;,-e slo-ov liro ko'4'"v opic itd.i ia zubuvuu. La dune piav užitek. Kulturni obzornik »OBITELJ O FINžGARJU. Zadnji dve (S. in !>.) številki hrvaškega družinskega tednik Obitelj :, ki jo izdaja Jeronimsko društvo iu ureja znani publicist dr J. Andrič, prinašala vsaka po en članek o nasent jubilantu K. S. Finžgarju. V osmi šl. (22. febr.), katere na- ! slovim slran nosi Finžgarjevo sliko (lesoréz Mihe Malešu, ki je skoraj nekoliko preveč leseni), je napisal nekaj toplih informativnih besed dr. V. Deželic sin. Pripoveduje kako je prèd vojno v družbi z dr. Krekom nekoč obiskal Finžgarja iu dobro podčrta njegov pomen za slovensko kulturo. Imenuje ga največjega današnjega slovenskega J pisatelja, ki je eden onih redkih, katerim je dano, da njih knjige enako uživa izobražen in preprost človek. Enači ga s Homerjem, Tolstim in Dickensom in konča: Vjerujem, da je Finžgar tako bliz nama knjkavcima, dn bi mogao postali tako naš kno i slovenački — samo kana bi Sutla bila uža i pliča. — V deveti si. (1. marca) pa pove urednik o razgovoru, ki ga je imel .- Finžgar jem dober leden pred njegovo šestdeselleluico. Menila sta se o raznih vprašajnili glede izdajanju, kjer je Finžgar sprožil misel, da bi bilo dobro, ko bi Mohorjeva izdala vsako leto po eno hrv. knjigo v slovenščini, Jeronimsko društvo pa nasprotno po eno slov. delo v hrvaščini. Želimo, du bi se ta srečna misel čimprej ludi uresničila. g. j. »VIGRED Zeski list. v letu 1931. -- Pred nami leže: «Ive številki letošnje Vigredi List si je med našim /enstvom utrl po' ~ v ,(1iU osmih lel jo naraslo število naročili«; skoraj na desellisoč. To samo dej stvo prav jasno priča zn lo, da si jc znalo uredništvo priborili najširše kroge, torej da je umelo -volu nalogi, nalogo svojega listu in razumelo tudj , težnje in potrebe čilateljk, da se jim je ..-Vigred - | lako priljubila. Temu dejstvu se ue bo čudil, kdor pregleda, recimo, prvi dve številki letošnjega devetega letniku »Vigredi-.. List je urejen tako, da ustreza ; vsem potrebam sodobnega ženstva, saj posveča enako pozornost duševnim in duhovnim stvarem, I kakor splošnim praktičnim potrebam iu slučajnim potrebam kakršnega koli značaja posameznih čita-leljic. Ker goji poleg tega tudi aktivno sodelovanje naročnic ua literarnem polju, vrši nekako estelsko vzgojno nalogo v direktnem stiku s čita-teljicami, kar je še posebnega povdarka vredno. Pestra in bogala je vsebina vsakega zvezka i Vigredi . Sestavki imajo najprej to prednost — ki se nam vidi liemale važnosti — da so kratki, zato pa zgoščeni in tem bolj zgovorni. Dolgih razprav se dan današnji človek boji, ker mu jemljejo inuogo čn.ia, i'H tudi nimajo take pregledno^, da bi bilo mogoče vtisniti si vsebino v spomin, v katerem edinem slučaju ima čilanje za človeka, ki mu učenje in znanost ui poklic, praktično vrednost in vzgojni smisel. Tako je .Vigred predstavila svojim čilatc-Ijicain v prvem zvezku znamenito norveško pisateljico Sigrid Undset, v drugoin pa jubilantko nemško pisateljico Enriko Haiulcl-Mazzeti. — Važna prispevka sta dr. Fr. Jakličeva Članka Tiho svetišče in zver ob njem in Odmev visoke pesmi . — Dr. Fr. Debevec nadaljuje svoj izredno koristni spis Kako si čuvamo zdravje? ' — Niko Kurci prevaja roman francoskega pisatelja Charlesa Silvestra: Zvesta «lo koncu • — Tudi Pierre l'Ermite prihaja do besede s kratkim spisom Brez- j dan ia globina ljubezui... — Zelo pomemben ko- ' ti ček je otvorjen v drugi številki r. Vigredi ' pod naslovom Očetov naših imenitna dela . Tu čitamo prvi stavek: Poromati hočem z Visrednicnmi v kraje, kamor so v starih časih klicali naši dedje niojslre, da ustvarijo z «Ieli svojih rok oilseve ono-strunske lepote... V lepih slovenskih v«-rzi'i ob javlja - Vigred - prevod zmimenile povesti v verzih ■««■ ■ .......................... iwihhiiii iiiiiiihh—ммии« angleškega pesnika Alfreda Tenuysoua Henoh Ardeu.... — Pesmi in krajše črtice dopolnjujejo prvi del lisla. — V drugem «lelu, čigar pomembnost smo že zgoraj omenili, čitamo »Pomenke;, Nas dom (U zapiskov mlade gospodinje; Kako je bila Gor-jančeva Metka nevesta), Vprašanja iz gospodinjstva.:, Kuhinja*, »Vprašanja iz zdravstva--, preglede v revijalnem smislu Doma in drugod iu Dobre knjige — Spričo tako lepega in bogatega gradiva ni čuda. «la si je »Vigred pridobila toliko zvestih prijateljic in podoba je, da si jih v bodoče pridobi še mnogo, muogo več, kar listu iskreno želimo. • Vigred izhaja vsak mesec. Naročnina znaša Din 25;—, z mesečno prilogo Din 50.— Upravni-Slvo: Ljubljana, Ljudski doni. LITANIJE PRESV. SRCA JEZUSOVEGA. ie zložil nove Alojzij Mnv. Zložene so za naprej j »o joči moški zbor (ad libitum srednji glas sam) in odpevajoči ljudski zbor (mešan). So nove, bodo lepo i «oživele petje, se prilegajo modelnemu ču-stvovunju. Dobe se uli pri skladatelju, ali v Jugoslovanski knjigarni in stanejo Diu 4.— VASILIJ MIRKi DESET PESMI. Mariborska Olasberia Matica je pravkar \z-«lala deset Mirkovih pesmi za glas in klavir. Lilo-grafirano izdajo jo oskrbela še dosti čeduo (nekaj napak se je vrinilo v besedila) Mariborska tiskarna. Pesmi so zložene na besedila ITtvc (Lj. Prun-kove). Gradnika, Pascoli-Samca. Brezovnika, A. Medveda, Golarja iu VI. Levstika. Skladatelj je izbi al večinoma llrske tekste In jih odel v čustveno-ilustralivno glasbo homofonsko-harmoničiiegu značaja. Menja se poetična deklamacija s čustveno emfazo in slikanjem, klavir ima svoj del skoro enotno zgrajen na par, v«'-asih samo na enem značilnem motivu ki «laje vsf-i skWbi tako enotno ubrano občulenjsko ozadje. Mirk je s precejšnjo izključno od tujcev, kateri hodijo :fc.-at v ondotue igralnice, sprejemajo igralske izkaznice tudi bauke iu hoteli za gotov «leuar. Zaradi tega niso oškodovane samo igralnice, ampak tudi druga podjetja v Monte Carlu. Ko so prišli ponarejanju na sled. so takoj ustavili ves promet z znamkami po 100 Irankov ter opozorili vse trgovce in banke, naj uikar več ne sprejemajo v plačilo teh znamk. Nove znamke že pripravljajo in kmalu pridejo v promet. Pri policiji v Monte Carlu se je zglasil Anglež, ki je jiokupil za več slo funtov šterlingov prejšnjih znamk. Sedaj je za lo veliko vsoto oškodovan. Znamke, ki jih je namreč kupil, so bile ponarejene. Prodal mu jih je baje neki Nemec. Policija sporoča, da so že svoječasno vtihotapili v Monte Carlo večjo umožino ponarejenih igralskih znamk po 10 frankov. Te so bile narejene ua Nemškem, in sicer v Hamburgu. Ponarejevalca so tedaj prijeli in je bil zaprt Od tistega časa potem baje niso več ponarejali znamk. Sedaj pa so odkrili nov škandal, ki je največji od vseh dosedanjih. Radio Programi Kadio-Liubtiana t Dunaj. 1. 'marca. Časnikar nekega dunajskega lista popisuj-.- svoj obisk v zverinjuku, kjer je krotilec krotil in .lr«-firal zverine. Tnko-le pripoveduje: Sprejem ni bil ravno prijazen. Eden o«l levov je bi) razdražen, ko j«' videl, «la je stoipil h kletkam tuje. Planil je pakunei in zarjovel, da so se slone stresle. - Poslušajte, mi je «lojni krotilec, sed.ij «>e prične koncert. Na desni je stalo več kletk s panterji iu leopardi. Na drugi .-lr;uii o«) leva so spravljene hijene. Krotilce i«- Imel prav. Pantri iu leopardi, ki jih je razburilo levovo rjovenje, so kakor obuoreii. Tudi hijene s svojim pretresljivim vekanjem .so vmešavajo. Da je koncert popoln, -e. ga udeleže slednjič ludi opice. Sele čez več minut se živali pomire. Skušnja s«- je začela. Sredi prostora so postavili manežo. Na vrsti je lev llnbibi (po arabsko -moj .prijatelj.-). Krotilec Hans liriick se mu približa. Veličasluo stopa lev v manežo. Za človeka, ki je vajen gledali predstave v cirkusu, »o lc predstave zadaj, tako rekoč za kulisami, vse bolj razburljive kakor pa v cirkusu. Briiek je spre len krotilec in po/, na živalsko »hišo kakor malokdo «irugi. Njegov tiubibi je neizrečeno priden in skoraj krotak kakor mucku. Brtick pripravlja leva za nov program. Treba ga je na novo učiti: Ilabibi pije iz steklenice, daje tačko, nc da bi krotilca oprasnil, je iz roke in dela ogromno skoke navidezno proti krotilcu, se pa vedno v zadnjem trenutku premisli iu obstane, pri krotilcevih nogah. To je strašno razburljivo. Leva ue kroti ne bič ne ost niti samokres, ampak le mirna, prijazna, pa zapovedujoča beseda krotilčeva 1er tiho tïeskanje /■ jezikom. Človek «skoraj dobi veselje, du bi sam poskusil in krotkega leva malo pocukal za orjaško gl ivo. Nenadoma pa Ilabibi plane in z odprtini žrelom šine na krotilca. Toda la je hitrejši kakor lev. Zopet ga z mirnim, utrujenim glasom in « tleskanjeui jezika pomiri: lev, ki je pravkar hotel raztrgati vse na drobne kose, je zopet miren in tiho spleza na svoj prejšnji prostor. Zverino obedujejo. Ilabibi čaka v svoji kletki s poželjivimi očmi na svoj delež: 5kg leletine. Brtlck ga sam krmi, kajti krmljenje je pri teh zverinah najvažnejša reč. Meso mora biti vedno sveže. Kite in čreva morajo vedno odstraniti. Meso ne sme biti nikdar preveč hladno, ker so t«- zveri vajene. požreti plen. ko ima Se gorko liri. Za severne medvede imajo pripravljene ribe, ki so konservira-Tte v ledu. Tudi tukaj morajo paziti, da ne dobi zverina z ribo nobenega koščka ledu. Poleti enkrat jo «severni medved dobil ribo, v kuteri je bilo še nekaj ledu in ga je služabnik pozabil vzeti iz ribe. Medved je to požrl in kmalu poginil. Briiek krmi svojega leva ludi z vitamini, ki jih spretno primeša mesu. Njegov Habibi zna spodobno jesti. Nikdar ne vzame prevelikih kosov. Briiek mu mora vedno meso lepo razrezati v čedno koščke, ki mu jih potem daje skozi mrežo, ilabibi jih jemlje lako prijazno in spodobno. kakor dobro vzgojen pes. Ne hlasta in ne grize in tudi .s taco .si nič ue pomaga. Živali krmijo le enkrat na dan. Vode pa «lobe dvakrat na dan. Seveda ni to-le krmljenje vedno tako mirno in prijazno kakor pri spodobnem Habibiju. V nekem vozu je osem berberskih levov, ki so bili last pred kratkim ponesrečenega krotilca Josefia. Po dva in dva sla v kletki. Pravkar jima sluga poriva koščke mesa. Večinoma mirno použijejo svoj obed. V srednji kletki pa nastaja prepir. Lev Paris je v hipu pogoltnil svoj «l.-lež 1er se požrešno ogleduje za novim plenom. Njegova soseda ,i«' levinja Sonja. Ta pa jo počasi kakor «lama ter hoče hiti spodobna. '/. enim skokom jo h-v pri njej in ji hoče vzeti njen delež izpred usi. Ampak slabo Je naletel. Spodobna dama se je spremenila v divjo levinjo. Nastal je peklenski prepir. Zverini pihata, rjovota, z ostrimi kremplji si Irgata kožo 1er se «lo krvi grizeta. Čez nekaj časa prenehala. Poleni si zopel skočila >v lase--, tako da je slama pod njima kmalu vsa krvava. Na tistem koščku mesa, za katerega se bijeta, pa drži vsak svojo taœ. Paris ne privošči mesa Sonji. Sonja ne Pnrisu. Krotilec .je besen, kajti ra- njeni levi so občutljivi, zu krotilca nevarni in tudi za občinstvo neprijeten pogled. Z dolgimi železnimi drogovi čuvaji razženo oba leva. Komaj »o «Irovi izginili, s«- spet spopadeta. Ni druge pomoči: grižljaj, ki jc povzročil prepir, jima je treba vzeli. Žalostno gledata zverini za niesoui, kajti obe sta še lačni. Seilaj sta spet oba edina, lev in leviiija, edina v tem,, «la je stražnik lump, ki hi ga bilo treba raztrgati v tisoč koscev. Ker pu to soglasno prepričanje nič ne pomaga, se resignirano vležeta na krvavo slamo in zad remi je ta. Po obedu vse zverine sežeuo v veliko kletko, da medlem prazne kletke očistijo in uasteljejo s svežo slamo. Nato seženo spel vsako zver v svojo kletko. Na sveži slami potem zveri do večera udobno počivajo. Velik požar v Londona. \ vzhodnem delu Londonu ležeča ogromna : Ljudska palača« jc po .-tu In Žrtev požara. \ palači je bilo gledališče, velika dvorana za politične shode in športne prireditve, /gorela ie tudi knjižnica, dragocene orgle, velikanska telovadnica' itd. Uničeno je tudi ogromno . kopališče, ki je bilo v palači. blodečih zvezd okrog nas Ob priliki, ko se je pu svetovnem prostoru blodeči mali planet Eros, ki po mnenju večine zvezdoslovcev predstavlja ogromen kos neke razrušene zvezde, te dni najbolj približal zemlji, so nekateri astronomi vnovič sprožili vprašanje, kaj bi se zgodilo, ako bi bil Eros padel ua zemljo. Znu-uo j«1 namreč, da nekatera nebesna telesu v pravem pomenu besede po svetov ju blodijo, lo se pravi, da sledijo zakonom, ki nam niso znani in du zaradi lega katastrofe v brezmejnem svetovnem prostoru niso lako redke, kakor bi si mislili. Eden najbolj priznanih astmiодн>\\ dr. Clroni-raeliu, predsednik kraljevske angleške astronomske družbe, piše, da so zvezdoslovci do danes ugotovili število 120.000 kometov, ki blodijo v območju našega sol ličnega sistema. Zato mnogi zvezdoslovci menijo, da (oliko število blodečih nebesnih teles ue izključuje možnosti, da bi kakšen tak kome I ali pa vsaj njegov «lel padel ua zemljo v razdobju vsaj vsakih 3000 let. Znano je, da je leta Ш)8 padel v severni Sibiriji v loiuski guberniji ogromen fragment kometa, ki je uničil gozdnato couo v okrožju 70 kvadratnih kilometrov, nakar se je zaril v zemljo. Še danes je v tem kraju prava puščava, kjer pa se je meteorit udri v zemljo, je ogromna udriina. Znan-stveuiki so mnenja, da je tisti žareči meteorit, ki je v pravem pomenu požgal vse gozdove v onem okraju, predstavljal glavo malega kometa, ki se je pred več stotisoč leti odkrušil cd velikega ko-rneta P on s Winecke, ki je astronomom dobro znan iu kojega elipsoidna pot se jc takrat nahajala veliko bližje zemlji, nego danes. Zato je meteorit, ki je zablodil ua zemljo iu se pri svojem padcu zaril v severno sibirsko tajgo, moral napraviti pot, zu katero je rabil toliko časa, kolikor je preteklo cd ouega momenta, ko se je na zemlji pojavil prvi človeški par. Seveda Ia meteorit ni bil edini odkrušek kometa. Škandal v Monte Carlu Torek, 3. marca: 12.15 Slovenske pesmi, plesna glasba (plošče). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Časovna napoved, nato reproducirana glasba. — 13.30 Borzne vesti. — 17.30 Radio orkester. — 18.30 G. prof. Pengov: Izlet na luno. — 19.00 G. dr. Reya: O vremenoslovju. — 19.30 G. prof. dr. I. Grafenauer: Nemščina. — 20.00 Dostojevskij: Razkolnikov (Valo Bratina, čl. nar. gl.). — 21.00 Radio orkester. — 22.00 Časovna napoved, dnevne vesti, sport, vreme. — 22.15 Hawaii Jazz. Sreda, 4. marca: 12.15 Jugoslovanska in orkestralna glasba, (plošče). — 12.-15 Dnevne vesli in zimskosportne vesti. — 13 Časovna napoved, nato reproducirana glasba. — 13.30 Borzne vesti. 17.30 Radio orkester. — 18.30 Lovše Zivko: Moja delavnica. — 19 Ci. prof. Preobraženskij: Ruščina. 19.30 Literarna ura: Jože Lovrenčič: Ob lOOlebiiei rojstva Matije Valjavca. — 20 Klarinet solo, igra g. Beranek. — 21. Operetni večer (radio orkester): gdč. Ar-ko iu g. Jelačin .pojeta vmesne opere. Drugi programi » Sreda, -t marca: Belgrad: 12.45 Koncert radio ork. 16 Plošče. 17 Narodne pesmi. 17.30 Koncert radio ork. 20.30 Dunaj. — Zagreb: 18 Plošče za otroke. 20.30 Vokalni koncerl hrv. pevskega društva »Jablan ■. '22 Prenos zvočnega filma. — Budapest: 12.05 Orkestralni koncert. 17.30 Koncert orkestra. 19.30 Glasbeni večer. — Duiiaj: 15.25 Popoldanski koncert. 20 Koncert pevskega zbora. 20.40 Lep večer. 22.10 Večerni koncert. — Milan: 12.15 Pestra glasba. 17 Plošče. 19.30 Vesela glasba. 20.45 Komedija. 21.15 Simfonični koncert. — Praga: 19.30 Pesmi. 20.30 Koncert. — Rim: 12.45 Lahka glasba. 17 Pester •koncert. 20.15 Opera. — Berlin: 19.10 Zabavna ura. 20.40 Bachov koncert. 22.20 Plesna glasba. — Katovice: 17.45 Koncerl. 20.30 Koncert solistov.— Toulouse: 18.30 Koncert. 20 Pestra glasba in petje. Miihlacker: 10 Plošče. 12.20 Promenachii koncert. 13.30 Opoldanski koncert. 15.30 Otroška ura. 16.30 Popoldanski koncert. 19.45 Glasbila. 20.15 Zabavni koncert. 21.30 Pesmi. — London: 17 Popoldanski koncert. 19.45 Večerna- glasba. 21 Simfouičui koncert. 23 Plošče. — Mar. Ostrava: 11 Plošče. 12.30 Bratislava. 15 Kabaret. 18.25 Glasba. 19 Praga. 20.30 Koncert orkestra v Brnu. — Leipzig: 16.30 Serenade in humoreske. 19.30 »Cigan-:, igra. 21.10 Plesna glasbtt. Vozna plaketa Nemškega avtomobilisfirnegu klubu sv. Krištof«, ki so gu te dni ustanovili .katoliški avfomobilisti v Berlinu. Tolik«) nesreč v Upali radi [ila/ov še ne pomnijo, kolikor jih je letošnjo zimo. Skoro vsak dan prihajajo poročila o novih smrtnih nesrečah. Kakor vidimo nu sliki, spravljajo ponesrečence v dolino z velikimi težavami. Nizsa, konec februarja. V Monte Carlu, ki je zuan po svojih zloglasnih igralnicah, so odkrili ogromno število ponarejenih igralnih mark, kakršnih se igralci poslužujejo pri igranju. To je eden največjih škandalov Monte Carlu, ki ludi sicer ua škandalih ni reveu. Odkrili so ponarejeno, znamke |io 100 frankov.Že preje so večkrat prišli na sled (tonarejanju igralskih znamk, vendar se do slej nihče ni lotil ponarejati znamke kar po 100 frankov, in v taki veliki množini. Ponarejen«- so lako spretno in točno, da ho detektivi ponaredile zasledili šole. ko jo igralnica imela že milijonske izgube. V Monte Carlu, ki živi skoro