SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXV (69) • STEV. (N°) 50
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 15 de diciembre - 15. decembra 2016
LJUBO SIRC JE IMEL PRAV
Težave ob koncu leta
MATEJ KOVAČ
Ob odhodu tega velikega Slovenca, ki je bil Ljubo Sirc, želim opozoriti še na en, pogosto spregledan vidik Sirčeve intelektualne in duhovne zapuščine.
Ljubo Sirc je v Sloveniji znan predvsem kot na Zahodu uveljavljen ekonomist z neuspešnim političnim poizkusom doma. V Veliki Britaniji se je spoprijateljil s F.A. Hayekom, delal je v Institute of Economic Affairs, a pravo veljavo med ekonomisti je dosegel šele ob upokojitvi. Na osnovi podatkov in nelogičnostih v ravnanju oblasti v socialističnih gospodarstvih je že zgodaj napovedal, da sta tako sovjetsko centralno planiranje kot jugoslovansko samoupravljanje obsojena na propad. Dolgo ga niso jemali resno, saj je bila takrat večina akademske sfere na Zahodu levo usmerjena in je verjela v spojitev gospodarskih sistemov. Kot kritik, za katerega se je ob propadanju komunizma izkazalo, da je imel prav, je v osemdesetih letih postal zaželen sogovornik pri mnogih reformatorjih komunističnih gospodarstev.
Za Ljuba Sirca komunistična diktatura ni bila samo ekonomski problem, ni bila problematična le zato, ker ljudem ni sposobna zagotoviti niti blaginje kakršno so komunisti načrtovali (obljubljali), kaj šele blaginjo kakršno v podobnih okoliščinah zagotavljajo tržna gospodarstva. Komunistična diktatura je bila za Ljuba Sirca vsaj toliko kot ekonomsko tudi moralno problematična.
Njegov politični moto tako v času, ko se je njegovo angažiranje končalo s smrtno obsodbo na montiranem procesu, kot v poskusu političnega nastopa po osamosvojitvi je bil »povratek h krščanski morali, tj. vsaj minimalni dobri veri, ki bi morala izključiti iz politike laži, umore in ropanje«. Prav zaradi odnosa do morale je med Ljubom Sircem in njegovimi komunističnimi vrstniki in njihovimi nasledniki nepremostljiv prepad.
Sirca je za državnega sovražnika številka ena v prejšnjem režimu naredila njegova vztrajnost v obsojanju revolucionarnih zločinov, ki se je zdela še toliko bolj nevarna zaradi Sirčevih zvez in poznanstev po svetu. Ljubo Sirc ni pristal, da je mogoče rop, laž in umor kakorkoli opravičiti. Na drugi strani pa se je najprej želelo zločine prikriti, nato zrelativizirati (»tudi drugi so to počeli«, »takšne so bile okoliščine«, »drugje je bilo še huje«) ali pa jih opravičiti s frazami o borbi za svobodo in o antifašizmu. Ljudi, ki so to počeli, je imel za dvolične in nemoralne. Marsikomu je to na kulturen način tudi povedal. Zato je med »družbenopolitičnimi delavci« praktično do svoje smrti veljal za zadrtega antikomunista.
Z Ljubom Sircem sem se prvič srečal spomladi leta 1993 na čaju pri gospe Titan. Kratko vljudnostno srečanje se je sprevrglo v triurno debato in skoraj četrt stoletno prijateljstvo. Ob najinem prvem srečanju je bil izjemno kritičen do slovenske stvarnosti. Presenečen sem ugotovil, da kritičnosti ni sprožil njegov nedavni poraz na predsedniških volitvah, ampak to, da sta predsednik države Milan Kučan in predsednik državnega zbora Herman Rigelnik objavila slavilno osmrtnico ob smrti Viktorja Avblja.
Zadnja Avbljeva funkcija je bila sicer predsednik predsedstva SRS, a takoj po vojni je bil namestnik načelnika OZNE in javni tožilec na monti-ranih procesih, med drugim tudi na Nagodetovem, kjer je bil Ljubo Sirc obsojen na smrt. Za Viktorja Avblja bi težko rekli, da ni bil udeležen pri revolucionarnih zločinih, pri lažeh, umorih in ropanju. Za Sirca objava osmrtnice ni bila pietetno dejanje, ampak izkazovanje moči, danes bi rekli »oblastno poveličevanje komunističnega totalitarnega režima«. Kučan in Rigelnik se nista poslavljala od svojega partijskega tovariša kot zasebna žalo-valca, temveč sta pokazala, da se kljub demokraciji revolucionarni vrednostni sistem ni spremenil in da se, dokler bodo na oblasti, tudi ne bo.
Takrat sem bil še naiven in sem menil, da Ljubo Sirc pretirava. Njegov pesimizem sem poskusil omiliti s črnim humorjem. Češ, morda je sedaj res nekdanja komunistična nomenklatura močna, ker so iz prejšnjega sistema obdržali velik del vpliva v gospodarstvu in medijih, ampak če ne drugače, se bodo zadeve uredile z biološkimi spremembami. V trenutku mi je vrnil žogico. »Z biološkimi spremembami se lahko tolažiš ti, ki si še mlad, jaz pa bom kmalu sam biološka sprememba.« Večina napovedi Ljuba Sirca je bila točnih. Pri slednji se je, hvala Bogu, vsaj delno motil. Po tem pogovoru je še dobri dve desetletji živel srečno in polno življenje upokojenega in spoštovanega akademika, soproga in očeta. Doživel je ponatis svoji temeljnih del, zapustil nam je vrsto verodostojnih pričevanj o svojem času. S svojim značajem in modrostjo si je, ne da bi to hotel, pridobil vrsto občudovalcev.
Drugi del napovedi, da komunisti zlepa ne bodo spustili oblasti iz rok, pa je bil točen. A naš položaj ne izgleda tako brezizhoden, kot je bil v šestdesetih letih položaj akademika, prišleka v Veliko Britanijo, ki je oborožen s podatki, izkušnjami in logiko trdil, da bo socializem propadel, pa ga, razen obstrancev, ni nihče upošteval. Še več, njegovi nazori so bili celo v »svobodnem« svetu ovira za karierno napredovanje. Dolgo življenje po smrtni obsodbi Ljuba Sirca nas spodbuja, da se splača vztrajati pri naših nazorih, če smo dobronamerni ter če so naši nazori podprti z dejstvi in razumom.
(Casnik.si)
Trenja v Sloveniji se nadaljujejo. Sindikati javnega sektorja so zaostrili svoja pogajalska izhodišča. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc jim je predstavila sporazum, ki ga je podpisala z zdravniškim sindikatom Fides, a jih očitno ni prepričala. Zdaj so odločeni - želijo sprostitev vseh varčevalnih ukrepov s prihodnjim letom. Kot je napovedal minister za javno upravo Boris Koprivnikar, bo s tem seznanil vlado, ki bo odločila o tej zahtevi.
Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je po srečanju pojasnil, da glede na ravnanje in izjave na vladni strani v zadnjih dveh, treh tednih preprosto ne vidi več razloga za vztrajanje pri ohranjanju varčevalnih ukrepov, ki so bili sprejeti v času največje krize.
Minister za javno upravo, Boris Koprivnikar, je zanikal to možnost. Je pa poudaril, da je dogovor z javnim sektorjem nujen za dobro te države, tudi sindikatov. A ti pravijo, da če dogovora ne bo in bi vlada zniževala plače z interventno zakonodajo, bodo javne uslužbenke in uslužbence pozvali k splošni stavki. Navsezadnje je bilo vladno sporočilo, da je zgolj s stavko mogoče v tej državi kaj doseči ali kaj preprečiti, je dejal Štrukelj.
Vlada dobiva opozorila z vseh strani, tudi gospodarstvo ji ne ostaja dolžno. Na kongresu Združenja delodajalcev Slovenije, ki so se ga udeležili tudi pristojni ministri, so tako poudarili, da dodatnih obremenitev ne bodo prenesli brez posledic. Predvsem pričakujejo davčno razbremenitev, bolj fleksibilno delovno zakonodajo in manj birokracije. Brez učinkovitih ukrepov bodo mladi Slovenci odhajali v tujino, hkrati pa k nam ne bo mogoče pritegniti kakovostne tuje delovne sile. Miro Smrekar, direktor družbe Adecco, je opozoril, da izračuni kažejo na ogromen kadrovski primanjkljaj v Sloveniji v prihodnjih letih.
Druga stalna skrb pa je dejstvo, da se bo v Sloveniji, v prihodnjih desetih letih, število državljanov, ki so starejši od 60 let, povečalo za kar l0o tisoč. Na to je v državnem zboru opozorila poslanka N.Si Iva Dimic. Razpravo o negativnih demografskih težnjah, s katerimi se sooča slovenska država, so zahtevali v njeni stranki in v SDS. Predlagali so tudi sprejetje priporočila, po katerem bi vlada med drugim do prihodnjega poletja pripravila strategijo dolgožive družbe, a ta že v parlamentarnem odboru za delo,
družino, socialne zadeve in invalide ni prejel podpore.
Opozicija je na izredni seji izrekla precej kritik, koalicija je očitke o neodzivnosti zavračala in napovedala nadaljnje korake. Dimičeva je spomnila, kako je Evropska komisija ugotovila, da so med članicami Evropske unije soci-
Poslanka Iva Dimic
alno-ekonomske politike na dolgi rok najbolj nevzdržne prav v Sloveniji. Če ne bo sprememb, se bo država vse bolj zadolževala in bo v vse težjem položaju. »Vemo, da v Sloveniji že danes obstajajo velike težave v delovanju pokojninskega, zdravstvenega in socialnega varstva ter so naša realnost.«
V vladni Stranki modernega centra SMC so zavrnili trditev, da se vlada ne odziva na demografske težnje. Med drugim so opozorili na nabor ukrepov za starejše na trgu dela, ki jih je pripravila. V SD so v odzivu na očitek, da vlada ne dela nič za zvišanje rodnosti, omenili padanje brezposelnosti ter ukinjeno zaznambo na nepremičnino za prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. V DeSUS so se pohvalili z belo knjigo o pokojninskem sistemu.
A po oceni Jerneja Vrtovca iz N.Si že nedavno sprejeta proračuna za prihodnji dve leti jasno kažeta, da vlada Mira Cerarja ni pripravljena spremeniti načina delovanja. »Prihodnji dve leti bosta za Slovenijo, kot kaže, čas izgubljenih priložnosti. Zato je na mestu razmislek, ali ne bi bilo smiselno zamenjati selektorja in ključnih igralcev na igralnem polju.«
»Rešitve so v spremenjeni družinski politiki, v politiki, ki bi dvignila rodnost, v zajezitvi tako imenovanega bega možganov, to je tistih mladih, ki odhajajo v tujino, v dvigu števila delavno aktivnih ter v pritegnitvi izobraženih in delovno aktivnih v Sloveniji,« je prepričana poslanka SDS Suzana Lep Šimenko.
Tožilci na zatožni klopi
Poslanci SDS so v parlamentarni postopek vložili priporočila in predlog sprememb zakona o kazenskem postopku. Vzpostaviti želijo učinkovito pravno varstvo v primeru zavrženja kazenskih ovadb. Predlagajo, naj vsako tožilsko odločitev o zavrženju neke ovadbe sopodpisuje in tako potrdi še vodja tožilstva.
Kot pojasnjuje poslanec največje opozicijske stranke Vinko Gorenak, je v rednem sodstvu odločitev nekega sodnika na prvi stopnji podvržena preverjanju na višjih stopnjah - vse do ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice. Odločitve, ki jo sprejme tožilec, četudi je popolni začetnik, ne nadzira nihče. »Torej nad odločitvijo tožilca na elementarni ravni ni nikogar več.« Gorenak je prepričan, da imamo prav zato danes na tem področju kup težav. »Ko tožilec zavrže nek predlog za pregon, je zadeva končana. Naznani-telj ima le še to možnost, da v osmih dneh sam
prevzame pregon.«
Gorenak ugotavlja, da v SDS niso edini, ki opozarjajo na problem zavrženja kazenskih ovadb. Da področje ni ustrezno urejeno in da bi bilo treba zdajšnji položaj popraviti, se po njegovih besedah strinjajo tudi predstavniki Vrhovnega državnega tožilstva. »Ker koalicija tega ni naredila, smo to pripravili mi.«
Ureditev, kakršna velja, je prinesel nov zakon o državnem tožilstvu, sprejet leta 2011. V SDS zdaj predlagajo podobno ureditev, kot je veljala pred tem letom, da torej odločitev tožilca, da bo neko kazensko ovadbo zavrgel, nekdo preveri. »Po našem mnenju je ta nekdo predstojnik tožilstva, ki mu pripada tožilec. Vzpostaviti želimo stanje, ko bo odločitev tožilca, da ne bo nadaljeval s pregonom, vodja tožilstva s sopodpisom tudi preveril. Torej bo nad odločitvijo tožilca vsaj še vodja tožilstva, ki bo jamčil, da je bila odločitev tožilca prava,« poudarja Gorenak.
Svobodna 2016 nro 43.indd 1	01/11/16 7:26
Stran 2	15. decembra 2016 • SVOBODNA SLOVENIJA
Najuglednejši pravnik leta
Družba Tax-fin-lex je že enajsto leto zapored podelila priznanja za Najuglednejšega davčnega svetovalca, Najuglednejšega finančnega strokovnjaka in Najuglednejšega pravnega strokovnjaka. Priznanja so podeljena na podlagi glasovanja 40.000 uporabnikov portala Tax-fin-lex. Že drugič je priznanje za najuglednejšega pravnika prejel dvakratni doktor Klemen Jaklič, za davčnega strokovnjaka je priznanje prejel magister Ivan Sivec, doktor Jožko Peterlin pa za finančnega.
Na okrogli mizi, ki tradicionalno poteka na dan podelitve priznanj, pa je bilo slišati, da so prejemniki glede trenutnega položaja v državi vse prej kot optimistični. Predavatelj na Harvardu z doktoratoma iz Harvarda in Oxforda Klemen Jaklič se je v tujino odpravil, ker je želel v Sloveniji stvari spremeniti in prispevati k razvoju države. Kandidiral je za številna mesta in položaje, kjer bi lahko kaj naredil, a ni uspel.
»Zakaj nisem uspel, je bolj vprašanje za politiko in za slovensko podzemlje, ki se poslužuje vseh mogočih prefi-njenih metod za klientelistično nastavljanje svojih lastnih
kadrov,« je za Nova24TV povedal Jaklič.
Klemen Jaklič, ki se je izobraževal na področju ustavnega prava, trenutno kandidira za ustavnega sodnika. »Pričakujem pošten postopek, pri katerem bodo pomembni strokovnost, izkušnje, priporočila in nenazadnje tisti, ki o kandidatu glasujejo,« je svoja pričakovanja opisal Jaklič.
Vsi trije prejemniki priznanj so si bili enotni, da je pravna država ključna tudi za gospodarstvo. Gospodarstveniki iz Slovenije bežijo, tuji kapital se države izogiba, izven Slovenije ostane tudi znanje, ki so si ga mladi nabirali v tujini. Posebno poglavje pa je področje človekovih pravic, kjer Slovenija nima tradicije, saj izhaja iz nekega drugega sistema.
»Slovenija mora to področje še zgraditi,« je bil odločen Jaklič, ki je nadaljeval: »Ena od metod je ravno od zgoraj navzdol. Preko ustavnega sodišča, preko temeljite izgradnje judikature na vseh ključnih področjih človekovih pravic. Tudi z gospodarsko svobodo in socialnimi pravicami.
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
SSTRMB
Sklepna prireditev
V soboto, 12. novembra smo zaključili pouk na srednješolskem tečaju. Zelo živahno je bilo v Slovenski hiši; začele so se počitnice. Dijaki so se zbrali po razredih, kjer so jim razredniki razdelili spričevala. Nato smo se skupno udeležili sv. maše, ki jo je daroval katehet na tečaju g. Franci Cukjati; somaševal je g: Robert Brest. Bogu smo se zahvalili za vse prejete dobrote v preteklem šolskem letu in ga prosili, naj nas vodi še naprej. Posamezne dele sv. maše je napovedoval Miloš Mavrič. Ljudsko petje mladinskih pesmi so vodili letošnji peto-šolci RAST XLV.
Po končani maši smo se podali v dvorano škofa dr. Gregorija Rožmana, kjer smo nadaljevali z zaključno akademijo. Stoje smo sprejeli argentinsko, slovensko in papeško zastavo in zapeli obe himni. Napovedovalka ga. Marta Urbančič Oblak je pozdravila najprej častne goste: Veleposlanico RS go. Jadranko Šturm Kocjan, predsednika Zedinjene Slovenije inž. Jureta Komarja in gospo; delegata slovenskih dušnih pastirjev msgr. dr. Jureta Rodeta; gg. duhovnika Francija Cukjatija in Goberta Bresta; ustanovitelja Tečaja dr. Marka Kremžarja; ravnatelja tečaja dr. Štefana Godca; profesorice in profesorje, voditelja in voditeljice osnovnošolskih tečajev, člane odbora staršev, starše dijakov, dijake in vse ostale.
Najprej je vse navzoče nagovoril ravnatelj Tečaja dr. Štefan Godec. Kot vedno so bili tudi letos nagrajeni najboljši dijaki-dijakinje vsakega letnika in sicer: I. letnik Tatjana Brula; II.. letnik Lucijana Vombergar; 3111. letnik Viktorija Burja; IV letnik Cintia Oblak; 5. letnik Majda Godec. Najboljše dijakinje so prejele kot darilo knjige, ki so jim jih izročili njihovi razredniki. Majda Godec je prejela tudi odlikovanje za najvišje povprečje vseh pet let tečaja in sicer je dosegla 9,56 točk.
Dijaki, ki niso nikoli manjkali pri pouku so dobili za nagrado čokolado. Kar lepo število jih je bilo. S tem skromnim darilom je vodstvo Tečaja želelo spodbuditi tiste, ki brez važnega vzroka manjkajo pri pouku.
Sledil je obred predaje zastav, ki jih vedno nosijo najboljši dijaki višjih letnikov. Od^ petega letnika se je z nagovorom poslovil ravnatelj dr. Štefan Godec. Nato so abiturienti prejeli spričevala in diplome, ki sta jih podelila ravnatelj dr. Štefan Godec ter razredničarka prof. Metka Mizerit. Bučno ploskanje sošolce, staršev in vseh navzočih je spremljalo ta del prireditve. V imenu dijakov petega letnika se je poslovila in se zahvalila profesorjem in staršem Milena Zupanc.
Letošnji almanah z naslovom »Nepozabni spomini« je predstavila predmetna profesorica dr. Katica Cukjati. Abiturienti so ga potem razdelili med profesorje in goste.
Pri kulturnem programu so nastopili dijaki petega letnika, Recitirali so poezijo »V meni bije slovensko srce«, ki jo je napisal Igor Pirkovič. Zapeli so pesem »Slovenija«, ki jih je spremljala na njihovem potovanju.
Vodstvo Tečaja se je zahvalilo trem profesorjem, ki že dolgo let poučujejo in sicer: prof. Nedi Vesel Dolenc, ki poučuje že 40 let in je bila 20 let ravnateljica; prof. Metki Mizerit, ki poučuje 32 let in g. Lojzetu Rezlju, ki poučuje 27 let. Zadnji zaradi bolezni ni bil navzoč. Gospe sta prejeli lepe šopke rož in darila.
Sledil je obred predaje ključa »modrosti«, ki ga peto-šolci podajo četrtemu letniku s primernim humorističnim besedilom, nakar se jim ti zahvalijo s humorjem.
Nato je napovedovalka razglasila počitniško nalogo; edini, ki so se tega razveselili in navdušeno ploskali so bili petošolci, ki so te obveznosti rešeni, ker so dokončali srednješolski tečaj. Za konec smo zapeli našo izseljensko himno »Slovenija v svetu«.
Potem smo še gledali video o potovanju petošolcev;
kaj vse so videli, doživeli in se veselili.
Po prireditvi so starši petega letnika na dvorišču za vse navzoče pripravili bogat prigrizek. Najlepša hvala in nasvidenje prihodnje leto.
m.m.
Letošnji petošolci
Dr. Marko Kremžar z ravnateljem in podravnateljico
Priznanje bivši ravnateljici prof. Nedi Vesel Dolenc
RAZMIŠLJANJA OB 7MFDI
Zakonska zveza je kristjanu zakrament, a hkrati je slovesna zaobljuba; da mož in žena sta zastavila si čast in srečo z ljubeznijo in upanjem v odprte roke druga.
MK
Leto se je že nagnilo. Konec je na pragu. In vendar ni jasno, kakšen bo ta konec. Vladna nespre-tnost se lahko primerja le z neodgovornim rovarjenjem opozicije. Cena je ogromna in jo bo moral, še dolgo časa, plačevati narod. Neka globoka krivica je v tem in ljudje jo čutijo, pa ne najdejo rešile poti. Edino, kar še manjka je, da bi znova zahtevali »naj odidejo vsi«.
Neuki ali neumni? To se glede vlade sprašujejo resni politični opazovalci. Razložimo. V Argentini že dolgo obstaja »davek na dobiček«. Prvotno namenjen podjetjem in proizvajalcem so ga postopoma razširili na višje plače. Potem se je razlezel na srednje in celo nižje plače. Vsi vemo, da plača ni »dobiček«, a suhe državne blagajne to ne zanima. Kirchnerizem je pri tem šel v skrajnost in dolga leta ni zvišal minimalnega praga niti različnih kategorij davka. Zaradi tega je izgubil mnogo glasov. V teku volilne kampanje je Macri obljubil, da bo ta davek na plače odpravil. Ni mogel - preveč je suha blagajna. Pač je zvišal prag, česar kirchnerizem že leta ni storil. A za prihodnje leto je pripravil nekaj sprememb v zadevnem zakonu, ki bi zmanjšale prispevke a povečale število »obdavčenih«. Opozicija je napovedovala drugo zakonsko besedilo, s katerim se vlada ni mogla strinjati. Koncem novembra se je zaključilo redno zasedanje parlamenta. Vlada je sklicala izredno zasedanje, kjer pa se lahko obravnavajo le snovi, ki jih predlaga vlada. Eden od predlogov je bil davek na »dobiček«. Opozicija je izrabila priložnost, da bi vladi zadala hud udarec. Združili so se vsi: masisti, odpadli peronisti, kirchne-risti in seveda vsa levica. Zbrani so bili bivši prijatelji, bivši sovražniki, nekdanji (in prihodnji?) zavezniki ... Izglasovali so besedilo, najbolj odvratno za vlado. Primanjkljaj (130 tisoč milijonov) naj bi nadomestili z novimi davki. Prvo vprašanje: zakaj je Macri poslal v debato snov, če ni bil prepričan, da bo potrjena vsaj približno po njegovi volji. Neukost ali neumnost? Vlada je pogorela na vsej črti.
Pomota na pomoto. Ostalo je upanje, da se zadeva vsaj delno popravi v senatu. Zaradi spremembe v davkih bi province izgubile kakih 20.000 milijonov. Preveč za njihove še bolj suhe blagajne. Prižgala se je lučka upanja, da bodo guvernerji pritisnili na senatorje, naj se
pogajajo z vlado. Pa ga je polomila podpredsednica Gabriela Michetti. Napovedala je, da bo, v primeru potrditve zakona, Macri vložil svoj veto. Torej bi vse ostalo pri starem. A s tem je guvernerjem vrgla rešilno vrv. Ni se jim je bilo treba bosti s senatorji in stranko. Macrijev veto bi jim zagotovil potrebne denarje. Hudo politično ceno pa bi plačal samo predsednik. Zato so potem v vladi začeli govoriti, da predsednikovega veta ne bo. Je to resen namen ali samo pritisk na guvernerje? Porodil se je dvom in pri tem je ostalo. Morda bo vse jasno že, ko bo dragi naročnik bral te vrstice. Je pa umestno, da se vprašamo tudi, zakaj je Massa nenadoma zasadil nož v predsednikov hrbet. Vsi smo vedeli, da prihodnje leto, zaradi volitev, ne bo »podpore« ne »sodelovanja«. A peronistični vodja je vse prehitel. V prepričanju, da bo Macri prisiljen vložiti svoj veto, je iskal nekaj politične koristi. Je račun pravilen? Predsednik mu je vrnil milo za drago. Obtožil ga je, da se je spaj-dašil z vsemi propadlimi funkcionarji prejšnje vlade, da je najmanj zanesljiv od argentinskih politikov in, seveda, da je predlagano in potrjeno zakonsko besedilo neresno in neodgovorno. Vojna je bila napovedana!
In sedaj? Se je tudi Massa zmotil? Njegova igra je nevarna in končno je izid precej odvisen od predsednika. Če ta res ne bo vložil veta (v primeru da bi pogajanja z guvernerji propadla), bodo province zelo prizadete. Kdo bo nosil krivdo? Seveda Massa, ki pa si želi razpeti svoj vpliv na vso državo. Predsednik si lahko denar zagotovi na razne načine, province nimajo enakih možnosti in mnoge so finančno zadavljene. Poleg tega, tisti volivci, ki so razočarani nad Macrijem, so začeli s simpatijo gledati, kaj predlaga Massa. Fotografija, kjer sta Massa, Kicillof, Solá, nekje blizu pa Máximo Kirchner, ni vabljiva za nikogar, ki se boji, da se bo gospa Cristina vrnila na oblast. Tako pridemo do zaključka, da je vsa argentinska politika ena sama improvizacija, kjer je bistveno, kako škodovati nasprotniku (večkrat kar sovražniku), medtem ko je skupni blagor zadnja briga. Ta zakon in nastali položaj seveda ni nikakršno vabilo tujim (in domačim) podjetnikom, da bi vlagali kapital v to sračje gnezdo. Joj, kako daleč smo še od resnega upravljanja tega, kar so Rimljani imenovali »res publica«.
QimhnHnn On-IR r,m Kil ¡nHrl O	1Q/10/1R 1 K Í17
SVOBODNA SLOVENIJA • 15. decembra 2016
Stran 3
MENDOZA
Martinovanje je praznovanje, ki se vrši v Sloveniji in na Madžarskem. Ustno izročilo pravi, da se 11. novembra, na praznik sv. Martina, mošt ali nečisto vino spremeni po blagoslovu v dobro in čisto vino. Ljudski rek pravi »svet' Martin nar'di iz mošta vin'«. Ponavadi je to praznik, ki
Blagoslov vina
traja celi teden in vsaka vas ima svoje navade praznovanja, sicer nikjer ne manjka blagoslov vina ter jed s pečeno gosjo.
Mendoščani smo se odločili za to praznovanje iz sledečih razlogov:
□	Mendoza je dežela sonca in dobrega vina ter svetovna prestolnica te pijače.
□	Kar dosti mendoških Slovencev se je izkazalo kot dobri izdelovalci vina, uspešni vinogradniki, po vsej Argentini cenjeni sodarji, strokovnjaki, predvsem pa izvežbani degustatorji.
□	Tudi naša vera nas uči, da je rešitelj človeštva upodobil svojo sveto kri v vinu. »Vzemite in pijte iz njega vsi, to je kelih moje krvi, Nove in večne zaveze, ki se za vas in za vse preliva v odpuščanje grehov. To delajte v moj spomin«. Tudi Jezusov nastop na poročnem praznovanju v Kani galilejski in čudežno spremenjenje vode v vino prinaša radost nad pričakovanji.
Pobuda za to praznovanje je bilo združiti sledeče elemente: Slovenijo, Mendozo, vino, prijateljstvo, petje, kulturo ter tradicijo. Mendoški Slovenci smo želeli na ta način pokazati javnosti, kar nas najbolj predstavlja.
Naše prvo Martinovanje
Celotni program je potekel med 25. in 27. novembrom z naslednjimi dejavnosti. V petek, 25. v Slovenskem domu je agronom in strokovni pokuševalec Nesti Bajda mojstrsko vodil razpravo o argentinski in slovenski vinski industriji v enostavnem jeziku, da smo lahko vsi z lahkoto vse doumeli. Istočasno smo imeli priložnost pokusiti tri sorte belih vin (Suavignon Blanc, Chardonay in Torrontes) ter 3 vrste rdečih vin (Cabernet Sauvignon, Malbec in Syrah), vsi odlične kakovosti.
V soboto, 26. novembra, smo zjutraj obiskali vinarni López in Trapiche, dve simbolni kleti v pokrajini. Klet López je začela delovati leta 1898 in je danes še vedno v rokah iste družine. Ustanovil jo je José López Rivas, ki je prišel iz Španije (Malaga) v letu 1886. Podjetje Trapiche je bilo ustanovljeno v letu 1883 v majhnem vinogradu v občini Godoy Cruz. Stavba kleti je bila zgrajena leta 1912 v florentinskem stilu in je priznana kot ikona mendoške vinogradniške arhitekture. Med ogledovanjem kleti smo poslušali njeno zgodovino in delovne procese ter okušali izbrana vina in peneče pijače.
Po tem obisku smo se srečali v majhnem vinogradu Staneta Grebenca, ki iz lastnega grozdja vsako leto pridela pristno in kvalitetno domače vino. Tam smo uživali okusen asado, kakor se spodobi namočen s slastnim vinom. Kot je naša navada, smo veselo končali ta izlet s slovenskimi in argentinskimi pesmimi.
V nedeljo ob 11. je naš župnik g. Janez Cukjati daroval sv. mašo, med katero je blagoslovil novo vino v hrastovem sodu. Sledilo je tekmovanje tipičnih slovenskih sladic, kjer smo lahko videli spretna in okusna kulinarična dela. Po napornem delu treh sodnikov je bila zmagovalka Zofija Štumberger. Sledilo je kosilo, kjer smo nadomestili tradicionalno gos s pečenim piščancem. Med kosilom sta nam Pevski zbor in Mendoški oktet zapela nekaj skladb, povezanih z vinom, ljubeznijo in prijateljstvom. Program se je končal s sodelovanjem ansambla bratov Nemanič z valčki in polkami, tako da smo še veselo zaplesali.
Lahko smo zelo ponosni, da so mladi iz naše skupnosti sprejeli iniciativo za organizacijo te nove dejavnosti, ki je tako blizu občutkov Mendoščanov in Slovencev. Bog
Kosilo v Slovenskem domu
Ansambel bratov Nemanič
daj, da bi bilo to praznovanje vsako leto obogateno z udeležbo rojakov različnih slovenskih domov iz Argentine.
Louis Pasteur, francoski mikrobiolog in kemik je napisal: »Obstaja več filozofije in modrosti v steklenici vina, kot v vseh knjigah« in »Vino je najbolj zdrava in higienska pijača«.
Blaženi škof Anton Martin Slomšek v pesmi Slovenc Slovenca vabi, daje zelo važen nasvet »Po pameti ga pijmo, da pamet' ne izgubimo!«
Marjan Bajda
SAN JUSTO
Logaški obisk v Našem domu
Sončno nedeljsko jutro nas je privabilo k sveti daritvi. V nedeljo, 30. oktobra, nas je med mašo prijetno presenetilo ubrano petje Mešanega pevskega zbora Društva Logatec, ki se je nahajal na turneji po Argentini. Snidenja so prisrčna, posebno še, ko vsak najde stično točko in odkrije, da ima sorodnika v tistem kraju, iz katerega prihajajo pevci ... Tako smo si stisnili roke v pozdrav, malo poklepetali pred cerkvijo in se nato napotili v Naš dom.
Tu smo se najprej okrepčali ob toplem zajtrku in nato zasedli prostore v zgornji dvorani, ki je bila lepo pripravljena za naše goste - pevce. Z veseljem opažamo, kako nas taki obiski medsebojno bogatijo. Še posebej pa pesem, ki povezuje srca in nam podarja dragocenosti iz svoje kulturne zakladnice.
Dobrodošlica predsednika Našega doma doma g. Marjana Grilja je predala besedo petju. Napovedovalka je prisotne prijazno pozdravila in predstavila zbor. Drug za drugim so pevci zasedali svoje prostore. Pristopilo jih je deveintrideset, z dirigentom Lovrom Gromom na čelu.
Na koncertu smo prisluhnili različnim skladbam domačih in tujih skladateljev. V prvem delu so nam zapeli Tebe pojem (Stevan Mokranjac), Signore delle cime (Giuseppe de Marzi), Zapuščena (Emil Adamič/Fran Levstik) - solistka Špela Petkovšek, Ko so fantje proti vasi šli (prir. Zorko Prelovec/slovenska ljudska), Pod jasnim nebom rdeča roža (Ivan Cankar), Daleč od doma (Danica Ban), Ni je lepše noči (Anton Nagele/Valentin Polanšek), Boleras Sevillanas (ljudska iz Andaluzije) - solistka Špela Petkovšek. V drugem pa Nazaj v Planinski raj (Anton Medved/
Simon Gregorčič), Ljuba si pomlad zelena (Anton Schwab/ ljudska iz Savinjske doline), Tam kjer se čuje pesem (prir. Andrej Žakelj/slovenska ljudska), Tam kjer teče bistra Zila
(prir. Luka Kramolc/Jože Katnik) - solista Marijana Kunc in Zdenka Trubačev, Dajte, dajte (prir. Aldo Kumar/ljudsla iz Istre), El último café (Héctor Stampon/Emilio Dublanc), Moja domovina (Lojze Mav/Maks Strmčnik), Znamenje (Fran Venturini/Simon Gregorčič) - solistka Špela Petkovšek.
Med prvim in drugim delom pa nas je, s svojim glas-beno-pevskim vložkom in posebnim povabilom, presenetil pevski trio. V kolikor so zborovske pesmi čudovite -posebno te, ki so zapete v milem slovenskem jeziku -, ni kaj kot tista narodna pesem, ki jo zapojemo vsi skupaj. Tako je vsa dvorana prepevala kitice, ki smo jih od nekdaj slišali od naših babic in mamic. Ponovno so se stkale, poglobile nevidne niti, ki povezujejo rodove ... Ozračje je preplavilo tisto najlepše, kar premore človeško srce. Vsak je pobrskal po vseh kotičkih spomina, da bi iz njega izluščil čudovite trenutke, ko je nekoč v domačem krogu prepeval
S svojo pesmijo so nas pevci ponovno navdušili naj pojemo! Pojemo doma v družini, pojemo po domovih ... Da ne bi slovenska pesem usahnila! Pesem povezuje, gradi mostove; pesem v nas ustvarja prostor, kjer lahko izražamo naša najglobja čutenja, nam daje zavetje; pesem nas utrjuje v pripadnosti narodu, ki je tako daleč, a nam tako blizu. In to smo tudi potrdili, ko je iz pevskih grl zadonela Moja domovina. Višek tega čudovitega srečanja! Takrat smo
se vsi poslušalci dvignili s svojih prostorov, strnili glasove v eno in zapeli z zborom. Nepopisano lep trenutek, ki smo ga ukradli času! Srca vseh sta napolnila ganjenost, ponos. Marsikomu se je utrnila solza ...
In ne v slovo - kajti želja, po ponovnem snidenju je za vedno ostala zapisana v knjigi dragocenih obiskov - so nam zapeli koroško narodno Pesem od rojstva (Franc Leder -Lesičjak/Luka Kramolc). Čudovito doneča pesem, pri kateri je glas solista - argentinskega Slovenca Bogdana Magistra -sprožil nov val prijetnih spominov.
Polna dvorana prisotnih je nagradila nastopajoče z močnim aplavzom. Predsednik Našega doma je izročil zborovodju zgodovinsko brošuro, v kateri je opisano delovanje naše ustanove. Logaški pevci pa so podarili sliko domače pokrajine, ki jo je naslikal tamkašnji umetnik. Deževale so čestitke in lepe želje za v prihodnje.
Polni prelepih vtisov smo se pomaknili na dvorišče, kjer je že čakalo okusno kosilo. Pripravo tega je imelo na skrbi Društvo upokojencev. Družabnost je sestavni del te skupine, ki je letos pripravila že tretjič tovrstno srečanje. Privabi mnogo rojakov, ne le iz sanhuškega okraja, marveč iz vseh sosednjih domov.
Prijeten razgovor v prijateljski družbi, veselo razpoloženje, in še bogat srečelov, so postavili poseben okvir temu praznovanju. Vsi pa smo bili mnenja, kako lepo bi bilo, če bi se taka snidenja vedno obnavljala! Hvala MePZ za vaš obisk!
Metka Malovrh
Svobodna_2016_nro_50.indd 3
13/12/16 15:07
Stran 4
15. decembra 2016 • SVOBODNA SLOVENIJA
NA LEKTORATU
Svetovni dnevi slovenske kulture
Dne 6. decembra, je bila v okviru svetovnih dneh slovenske kulture, predstavljena spletna učilnica slovenske kulture.
V učilnici št. 264 filozofske fakultete univerze v Buenos Airesu, ob navzočnosti veleposlanice ge. Jadranke Šturm--Kocjan, in pred številnim občinstvom, se je dogodek pričel s uvodnimi besedami lektorice Tjaše Lorbek. Sledile so
SREDNJESOLSKI TEČAJ
Almanah 2016
Julia Sarachu in lektorica Tjaša Lorbek
pozdravne besede veleposlanice z ozirom na ta dogodek.
Nato je lektorica opisala vsebino omenjene spletne učilnice. Dostopna (vsaj do sedaj) je samo učiteljem, in sicer kot pripo-
Veleposlanica Jadranka Šturm Kocjan
moček pri predavanju na lektoratih, saj jezik ni izključna tema, temveč tudi spoznanje drugih oblik slovenske kulture. Tako je še omenila sledeče teme, ki so hkrati poglavja v brošuri, ki je bila na voljo navzočim: Država in narod, Zgodovina, Narava in kulturna dediščina, Gospodarstvo, Turizem in kulinarika, Znanost in tehnologija, Književnost, Glasba, Likovna umetnost, Arhitektura in oblikovanje, Uprizoritvene umetnosti in film, in končno še Šport. V brošuri je tudi uvod pod naslovom Projekt Svetovni dnevi slovenske kulture, in na koncu tudi seznam Slovenistike na tujih univerzah.
Zaključno točko je imela Julia Sarachu. Analizirala je pesniško delo Alojzija Gradnika. Za primere je uporabljala lastne prevode, ki jih je dvojezično izdala založba Gog y Magog leta 2009 pod naslovom »La tierra desolada«. Podrobna analiza, na najvišji ravni, je bila tudi izredno pestra, in marsikdo (se vključujem) si je želel, da bi še nadaljevala,
ko je enkrat prišla do konca. Analiza ni bila strogo iz literarnega vidika, temveč, razdeljena na več »trenutkov«, povezana z zgodovinskimi dogodki na Primorskem in nasploh.
Po končanem programu, je lektorica postregla jagode, češnje, pijačo ... vse to je bilo dobrodošlo, in sledil je običajen klepet po takih srečanjih.
Rok Fink
Pod naslovom Nepozabni spomini je 29. peto-šolcev letošnjega leta - to je rast 45 - sestavilo prispevke za Almanah.
V	okviru tega naslova so nam dovolili, da pogledamo v zakladnico njihovih najlepših in pomembnih spominov, ki zajemajo kratko obdobje njihovega življenja, vendar tisti čas, ki je prepojen z življenjskim navdušenjem, veseljem in brezskrbnostjo, ki so značilni za otroštvo in za zgodnjo mladost. Bralce Almanaha bodo presenečali zlatniki, ki so jih izbrali kot najdragocenejše in najzanimivejše spomine z uvodom Slomškovih pesniških besed »Preljubo veselje, oj, kje si doma?«. Ti spomini nam razodevajo, koliko naši abiturienti - naši sinovi in hčerke - ljubijo družino; kako so pripravljeni na to, da pomagajo tistim, ki so najbolj potrebni; kako so zanje važne vrednote kot ljubezen, prijateljstvo in pristno veselje ...
Na notranji strani platnic pa so si abiturienti izbrali misel »Daleč prebivam a tvojega se čutim sina«.
V	drugem delu Almanaha, kot je postala že tradicija, pa nam dijaki z uvodnimi besedami »Hvala Slovenija za topel sprejem« opisujejo, kako so doživljali vsak dan bivanja v Sloveniji; kraje, ki so jih obiskali; osebe, ki so spoznali in še druga doživetja. Ta drugi del, tako kot prvi, je bogato ilustriram s fotografijami. Kot uvodno misel za drugi del Almanaha pa so zapisali: »Življenje je pred nami, prehodimo skupaj pot in sanje. Prijatelji vedno bomo ostali.«
Na zadnji strani pred oglasi tistih, ki so gospodarsko podprli izdajo tega Almanaha, so zahvale raznim ustanovam, Slovenskemu srednješolskemu tečaju, ravnatelju, profesorjem in staršem.
Bralci letošnjega Almanaha bodo lahko doživeli na 100 straneh teksta, kako nam naši dijaki posredujejo svežino, pristnost, mladostnost, iluzije in upanje.
Pri korekturah Almanaha je sodelovala prof. Metka Mizerit.
Za oblikovanje Almanaha je z velikim estetskim čutom poskrbela Monika Urbanija Koprivnikar.
Osebne fotografije in skupno fotografijo abitu-rientov na zadnjih platnicah so delo fotografa Marka Vombergarja.
Še prav posebno se moramo zahvaliti staršem, ki so še na poseben način sodelovali pri končni verziji Almanaha. Letošnji Almanah XLV. RAST-i petošolcev nam vzbudi veselje in zadovoljstvo nad vsebino in obliko.
Abituriente pa spremljamo z željo, da bi jim srednješolsko obdobje postalo lep spomin ter da bi se njihova obetajoča pričakovanja uresničila!
KC
Janez Jereb - 90 letnik
Poln življenjske modrosti, žive vere, ljubezni in hvaležnosti je Janez Jereb dospel do svojega jubileja.
Rodil se je v Gradu, zadnji vasi pod Krvavcem, v občini Cerklje na Gorenjskem pri Jurjovčevih kot prvorojenec Janeza in Marije Globočnik 22. decembra leta 1926.
Z občudovanjem se spominja svojih učiteljev in profesorjev na Škofijski klasični gimnaziji., med njimi so prof. Jakob Šolar, dr. Anton Čepon, Stane Kregar, pisatelji, misleci, umetniki, ki so bili vzor mlademu rodu.
Leta 1941, ko je bil Janez v drugem letniku gimnazije, so Nemci zasedli Gorenjsko in Štajersko. Šolanje se je prekinilo. Februarja naslednjega leta je občinski komisar dal razglas, da morajo vse družine, kjer imajo več mladih v hiši, določiti nekoga, da bo šel za 9 mesecev delat na kmete na Koroško. Janez, najstarejši
Jurjovčev otrok, je torej pri 15. letih odšel v Wolfsberg. Bil je pri dobrosrčnem kmetu. Po vrnitvi domov ni bilo možnosti, da bi nadaljeval s študijem, zato se je odločil, da bo šel k mizarskemu mojstru za vajenca. Toda že julija istega leta 1943 je dobil poziv, da se mora javiti pri naborni komisiji. Nemci so namreč prisilno mobilizirali fante rojene med leti 1916 in 1925 v nemško vojsko. Kot zadnje so poklicali tudi te, ki so bili rojeni leta 1926. 9 dni je ločilo Janeza od naslednjega letnika. Teh 9 dni je bilo ključnih. Kljub prizadevanju očeta in domačega zdravnika, da ne bi bil potrjen, so Nemci ocenili, da je pri 16 letih sposoben za vojskovanje.
Janez Jereb v krogu vnukov
Po šestmesečnem delu na letališču v Salzburgu v Avstriji in trimesečnem treniranju v Ansbachu, na Bavarskem, so jih poslali v Francijo. Ob invaziji v južni Franciji, pri St. Rafaelu, je prišel v vojno ujetništvo. Star je bil 17 let. Devetmesečno ujetništvo je preživel v Italiji, v Aversi pri Neaplju in v Grumi pri Bariju. Ko se je končala doba ujetništva, so jih poslali še bolj na jug, v Santa Cesarea Terme ob Jonskem morju. Tja so prišli pa jugoslovanski oficirji in jih organizirali v
»Prvi jugoslovanski polk kralja Petra II.«. Čez nekaj mesecev so morali zopet v Neapelj. Stražili so prehodna taborišča, ko so se Angleži vračali domov. Ko jih niso več potrebovali, so jih poslali v civilno taborišče, kjer so začeli z urejanjem potrebnih dokumentov za emigracijo v Argentino, kamor je prišel maja 1948.
Januarja 1 955 se je poročil z Lojzko Urbančič iz Čateža pod Zaplazom. V srečnem zakonu so se jima rodili štiri hčere (ena je umrla kmalu po rojstvu) in sin. V Buenos Airesu je postal gradbeni tehnik. Z delom na stavbiščih in z risanjem načrtov za objekte je preživljal družino. Bil je pa ves čas tudi živ ud slovenske skupnosti. Bolečina ob smrti ljubljene žene ga ni ohromila. Veseli se dosežkov otrok (Miriam in Janez sta v Sloveniji, Kristina in Lučka pa v Argentini), vnukov in prav-nukov. Vsem je zgled pokončnosti, klenosti, zdravega optimizma, predanosti vrednotam. Skupaj z njegovimi dragimi mu tudi Svobodna Slovenija iskreno čestita k lepemu jubileju in mu želi še veliko zdravih in plodnih let.
13/12/16 15:07
SVOBODNA SLOVENIJA • 15. decembra 2016	Stran 5
NOVICE IZ SLOVENIJE
LUČ MIRU JE ŽE V SLOVENIJI
V	Slovenijo je prispela luč miru iz Betlehema, ki so jo skavti skupaj z drugimi evropskimi skavtskimi organizacijami preteklo soboto sprejeli na Dunaju. Ob tej priložnosti so potekali regijski sprejemi. Prostovoljni prispevki so letos namenjeni družinam, ki so se znašle v stiski.
SLOVENSKI UČENCI IN PISA
Slovenski učenci na področjih naravoslovne in matematične pismenosti dosegajo rezultate nad povprečjem OECD, so pokazali najnovejši podatki mednarodne raziskave PISA iz leta 2015, ki so jih predstavili na Pedagoškem inštitutu. Nad povprečjem so bili tudi pri bralni pismenosti.
20. MAJ - SVETOVNI DAN ČEBEL
Svet Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) je na zasedanju v Rimu potrdil slovensko pobudo o razglasitvi 20. maja za svetovni dan čebel. Kot so zapisali na kmetijskem ministrstvu, sta pobudo podprli skupina članic EZ in skupina za Latinsko Ameriko in Karibe ter posamezne druge članice.
HELIOS KUPILI JAPONCI
Novi lastnik skupine Helios je družba KansaiPaint. Njeni predstavniki so zagotovili, da nameravajo ohraniti vse Heliosove blagovne znamke, saj so v regiji zelo močne. Skupina naj bi postala Kansaijevo evropsko središče za inovacije, raziskave, razvoj, proizvodnjo in razpošiljanje. Kupnina je znašala 572 milijonov evrov, prodajni postopek pa naj bi zaključili v dveh do treh mesecih, saj morajo prodajo odobriti še organi za varstvo konkurence.
UMRLA JE VILMA BUKOVEC KAMBIČ
V	97. letu starosti je umrla slovenska operna pevka, sopranistka svetovnega slovesa Vilma Bukovec Kambič. Kot solistka je nastopala po vsem svetu in prejela več mednarodnih nagrad in priznanj. Z odra ljubljanske Opere se je poslovila leta 1982, ko je prejela tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
SPOMENIK JUNAKU SOŠKE FRONTE
Na Prevali nad Novo Gorico so na pobudo Društva soška fronta 1915-1917, ki skrbi za ohranjanje spomina na prvo svetovno vojno, odkrili parkovni spomenik generalu Svetozarju Boroevicu pl. Bojna. Poleg ohranjanja spomina na generala je novogoriška občina s tem projektom uredila priljubljeno razgledno točko na vrhu, odkoder pot vodi na sosednje vrhove in pomembne točke zgodovinske dediščine soške fronte.
SLOVENSKI ODSEK EVROPSKE PEŠPOTI E12
Uradno so odprli slovenski odsek evropske pešpoti E12, ki poteka med Škofijami in Sečovljami ter je dolg slabih 50 kilometrov. Nova pot prihaja iz Španije in se nadaljuje ob jadranski obali do vzhodnega Sredozemlja.
PO SVETU
KRISTJANI V EGIPTU
Na napad na cerkev svetega Marka v Kairu v Egiptu, v katerem je umrlo najmanj 25 ljudi, se je odzval tudi papež Frančišek. Poklical je voditelja aleksandrijske koptske pravoslavne Cerkve, patriarha Tawadrosa II., in mu izrekel sožalje. S tiskovnega urada Svetega sedeža so sporočili, da je papež Frančišek zagotovil svojo bližino in molitev vsej koptski skupnosti, ki je tako zelo preizkušana. Patriarh Tawadros II. se je papežu Frančišku zahvalil za to in ga zaprosil tudi za molitev za mir v Egiptu.
UBOGI ALEPO
Boji za sirsko mesto Alep med režimskimi silami na eni strani in uporniki na drugi še niso potihnili. Po zadnjih navedbah zahodnih tiskovnih agencij so sile predsednika Bašarja al Asada zavzele že 90 odstotkov vzhodnega dela mesta, ki je pod nadzorom upornikov. Prebivalci ne vidijo drugega izhoda razen bega. Alep je v 24 urah med nedeljo in ponedeljkom zapustilo več kot deset tisoč ljudi. O razmerah v Siriji so v Bruslju govorili zunanji ministri Evropske unije, ki so obsodili tudi nedavne napade v Turčiji in Egiptu.
MAKEDONSKE TEŽAVE
Po skoraj vseh preštetih glasovih, oddanih na včerajšnjih parlamentarnih volitvah v Makedoniji, sta zmago razglasili obe glavni stranki - vladajoča VMRO-DMPNE in opozicijski socialdemokrati. Izid je namreč zelo tesen, za približno šestnajst tisoč glasov pa vodi VMRO nekdanjega premierja Nikole Gruevskega. Slednji naj bi dobil nekaj več kot 50 poslanskih mest, socialdemokrati pa nekaj manj
PISALI SMO PRED 50 LETI
DELO IN SODELOVANJE
Če je bilo kdaj, potem je danes, v naših razmerah, doma in po svetu potrebno, da se naš človek ne samo zanima, temveč da se krepko oprime dela za skupni blagor. Sicer bodo to delo vzeli v zakup ljudje, ki bodo iskali le svojo osebno korist in čast.
Pa še drugega koraka se ne smemo ustrašiti: stopiti k odkritemu in požrtvovalnemu sodelovanju. V vsej zgodovini - pretekli in sedanji - imamo dovolj lepih in živih zgledov, ki nam bodo svetili na tej poti. In v nas dovolj moči, da bomo tudi mi sami lahko to zmogli.
To je naša politika, ki nam je nihče ne more prepovedati, za katero smo vsi poklicani, če hočemo dati iz sebe, kar je najlepšega in najdražjega v nas: ljubezen do sočloveka, ki se v enakih duhovnih in materialnih težavah bori, da bi pred časom in večnostjo podal svojo pravo podobo.
Naša luč, avgust 1966
SLOVENCI V ARGENTINI
Carapachay. V soboto, 19. novembra t.l. je cara-pachayski oder uprizoril v Argentini nastalo burko Janeza Glinška »Ne kliči vraga«. ... Pred igro je režiser g. Petelin pozdravil vse navzoče in pojasnil, da so se dogodki vršili v naših krajih Evrope, in to v času, ko so vaške coprnice proti polnoči zletele skozi dimnik na prosto, zajahale metlo in odletele na Klek.
San Martin. Občni zbor doma je bil v nedeljo, 11. decembra. Kmalu po 10. uri ga je začel predsednik Leopold Novak. ... Pri volitvah novega odbora so bili izvoljeni: predsednik Ivan Dimnik, podpredsednika Gabrijel Potočnik in Jože Ziherl, tajnika Franc Zorko in Rafael Telič, Blagajnika dr. Franc Zupanc in Franc Hrovat, gospodarja Alojzij Leskovec in Jože Skale, kulturni referent Rudolf Smersu, referent za šolska vprašanja Ivan Petkovšek. ...
Osebne novice. Družinska sreča. V družini Ivana Bevca in njegove žene, ge. Celije roj. Mondo-lina, se je rodila hčerka Monika.
(Svobodna Slovenija, 14. decembra 1966 - št. 50)
kot 50. Kdorkoli bo oblikoval koalicijo, bo moral partnerja iskati v albanskih strankah, zaradi tesnega izida pa je le malo verjetno, da bo to privedlo do stabilne vlade.
NAPETOST S KITAJSKO
Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je znova poskrbel za diplomatska trenja med velesilami. Odprl je vprašanje, ali bi morale ZDA še naprej spoštovati politiko ene same Kitajske. Sam ne vidi razloga, zakaj bi še naprej spoštovali to načelo brez popuščanja na kitajski strani na področjih, kot je trgovina. Spomnimo: ZDA od leta 1979 spoštujejo kitajsko stališče, da je del njenega ozemlja tudi Tajvan, s slednjim so tudi prekinile uradne stike. Trump je minuli teden, kot prvi novoizvoljeni ameriški predsednik, po desetletjih po telefonu govoril s tajvansko predsednico Tsai Ing-wen. Kitajski je tudi očital, da ne sodeluje z ZDA pri določanju menjalnega tečaja svoje valute ali pri rahljanju napetosti v Južnokitajskem morju.
ITALIJANSKI PREDSEDNIK VLADE
Italijanski predsednik Sergio Mattarella je za novega predsednika vlade imenoval dosedanjega zunanjega ministra Paola Gentilonija. 62-letni socialdemokrat bo zdaj oblikoval novo vlado, ki bo nadomestila vlado Mattea Renzija.
RESUMEN DE ESTA EDICION
FIN DE CURSO
En los cursos del cultura eslovena a nivel secundario, que se dictan los sábados en Slovenska hiša en Buenos Aires, tuvieron su fiesta de fin de curso. Fue el 12 de noviembre y comenzó con una misa de acción de gracias. Luego, en el salón de actos, se cantaron los himnos en presencia de las banderas de ceremonia. Hubo discursos, agradecimientos y un acto cultural. Se entregaron los diplomas a los egresados, quienes distribuyeron entre los invitados presentes su publicación "Almanah". Se homenajó a los profesores con muchos años de enseñanza. Finalmente los padres de los egresados agasajaron a todos con un lunch. (Pág. 2 y 4)
"MARTINOVANJE" EN MENDOZA
Se trata de la fiesta de San Martín, en cuyo onomástico, según la creencia popular eslovena, el mosto se convierte en vino. Este año los eslovenos de Mendoza quisieron recrear esa tradición. Durante tres días se sucedieron diversas actividades, entre degustaciones de distintos vinos, visitas a las bodegas más tradicionales, el encuentro en el viñedo de un paisano, con asado incluido y la tradición del canto. El domingo, durante la misa, el sacerdote bendijo un pequeño tonel de vino. Siguió un concurso de postres típicos y el almuerzo de camaradería, con animación del coro local. A los postres intervino el conjunto de los hermanos Nemanič, haciendo bailar polcas y valses a los presentes. Fue una verdadera fiesta que, esperamos, se repita en los años sucesivos, para conservar los valores y la tradición. (Pág. 3)
SENTIR LA CANCIÓN EN NAŠ DOM
La música despierta sentimientos, trae recuerdos, une los corazones. La canción popular es uno de los lazos más poderosos con la patria de origen, lejana y amada. Eso fue palpable en la comunidad de Naš dom, en San Justo, en oportunidad de la visita del coro de Logatec. Sorprendió con sus cantos ya durante la misa. En las instalaciones del Centro, luego del desayuno, presentaron un concierto, que llenó de alegría y emoción a todos los presentes. El momento culminante fue la canción "Moja domovina" (Mi patria) que, acompañando al coro, todos cantaron de pie. Hubo aplausos, ovaciones e intercambio de regalos-recuerdos. Luego se sirvió un almuerzo de camaradería, que dio lugar a charlas, intercambio de recuerdos y promesas de pronto reencuentro. (Pág. 3)
JORNADAS DE CULTURA ESLOVENA
El Lectorado de Idioma Esloveno, que se desempeña en la Facultad de Filosofía y Letras de la Universidad de Buenos Aires, realizó el martes 6 de Diciembre la presentación del Aula virtual Cultura Eslovena. Durante el encuentro los presentes desfrutaron de una charla sobre »El descubrimiento de la patria a partir de la experiencia del exilio en la obra poética de Alojz Gradnik« a cargo de la escritora y publicista Julia Sarachu. Asistió numerosos publico y estuvo presente también la embajadora de la República de Eslovenia, la Señora Jadranka Šturm Kocjan. La reunión concluyó con un singular agasajo por parte de la profesora Tjaša Lorbek. (Pág. 4)
MISTERIO RESUELTO
El barroco esloveno tuvo gran importancia en la pintura eslovena. Uno de sus destacados representantes fue Fortunat Bergant (1 721-1 769). Dos de sus obras más importantes, Ptičar y Prestar, se encontraban desaparecidas después de la Segunda Guerra Mundial. Solo quedaban fotografías de ambas del año 1922, siendo su destino el mayor misterio del arte esloveno. Ahora el misterio quedó resuelto. Sus dueños los encontraron por casualidad, buen guardados y conservados. Fueron comprados por la galería Nacional y serán, por fie, expuestos a la consideración y el deleite de los amantes de arte. (Pág. 6)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Metka Mizerit, Marko Kremžar, Marjan Bajda, Metka Malovrh, Rok Fink in Katica Cukjati.
Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 1300.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1.930,-; beli papir $ 2.190,-; Bariloche; $ 1.625,-; obmejne države Argentine, 270.- US dol.; ostale države Amerike, 300.-US dol.; ostale države po svetu, 330.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 250.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
Svobodna_2016_nro_50.indd 5	13/12/16 15:07
Stran 6
15 de diciembre de 2016 • N° 50
MALI OGLASI
SLOVENCI IN SPORT
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - -
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones - Asesoramiento nueva ley de ajuste previsional. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1s Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4482-5606 Cel: 15-6447-9683 mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
PSICOLOGIJA Lic. Verónica. Selan - M.N. 61199. Psicoterapia individual, de pareja y familia. Atención psicológica para adolescentes y adultos. Libertad y Av. Corrientes - Zona microcentro-Tribu-nales. Tel.: 15 5869 8650. E-mail: ve-roselan@yahoo.com.ar Horario de atención: Lunes a Viernes 9 a 13 hs.
NA NAJVIŠJI STOPNIČKI
Domen Prevc je prepričljivo zmagal na tekmi svetovnega pokala smučarjev skakalcev
Domen Prevc
v norveškem Lillehammerju in se še utrdil v skupnem vodstvu. Drugi je bil Norvežan Daniel AndreTande, ki je zaostal za več kot 10 točk, tretji pa Avstrijec Stefan Kraft.
ORANGE BOWL ZA KAJO JUVAN
Šestnajstletna slovenska teniška igralka Kaja Juvan je zmagovalka najbolj prestižnega mladinskega turnirja na svetu Orange Bowla na Floridi. V finalu je premagala prvo mladinko sveta Rusinjo Anastazijo Potapovo
Kaja Juvan
s 6:1, 6:4. Ljubljančanka je hkrati nastopila tudi v finalu dvojic, kjer pa je bila poražena.
USPEŠNO SVETOVNO BIATLONSKO TEKMOVANJE V POKLJUKI
Pretekli konec tedna je potekalo v novem biatlonskem centru Pokljuka Svetovno prvenstvo v biatlonu in sicer kot prvo tekmovanje sezone 2016/2017.
Nagrade so razdelili med Francoze in Nemke. Martin Fourcade je zmagovalec tako 10-kilometrskega sprinta (s 100-odstotnim strelskim izkupičkom je za 13 sekund prehitel Norvežana Johannesa Thingnesa Boeja), kot tudi 12,5-kilometrske zasledovalne biatlonske tekme.V štafetni tekmi so spet slavili Francozi
in za 16 sekund premagali Ruse, za 21 sekund Nemce.
Med ženskami je zmagala Nemka Laura Dahlmeier na 7,5-kilometrski progi sprinta. Prav tako so Nemke zmagale med štafetnimi ekipami.
Slovenci in Slovenke se niso prebili med vidnejša mesta. Zaradi bolezni ni sodeloval najboljši slovenski biatlonec Jakov Fak. Še najbolj so bile vidne Slovenke v štafeti, ker so ob zaključku tekmovalne poti svoje kolegice Andreje Mali nosile napis na licih Goodbye Malči.
Tridnevno biatlonsko dogajanje na Pokljuki je letos privabilo več kot 16.000 gledalcev in že pred končnim obračunom so slovenski prireditelji potrdili, da je dogodek tudi letos uspel po organizacijski in finančni plati.
SREBRO NA 50 PRSNO
Plavalec kranjskega Triglava Peter John Stevens je novi svetovni podprvak na 50 m prsno. V finalu svetovnega prvenstva v kanadskem Windsorju je slovenskega reprezentanta, ki je s 25,85 dosegel nov slovenski rekord, ugnal le svetovni rekorder Južnoafričan Came-ronvander Burgh z izidom 25,64.
OBVESTILA
ČETRTEK, 15. decembra:
Z.S.M.Ž. San Martín ob 16. uri božični sestanek.
NEDELJA, 18. decembra:
Duhovna obnova za žene in može v Slovenski hiši.
Božični koncert v Sanmartinski stolnici ob 18. uri.
ČETRTEK, 22. decembra:
XXII. Meditirani božični koncert v izvedbi Luke Debevec Mayerja, z mladinskim orkestrom Ensamble de los Buenos Aires in z organistom in dirigentom Diegom Licciardijem; ob 20.30 uri v moronski stolnici.
SOBOTA, 24. decembra:
Božična polnočnica v slovenski cerkvi Marije Pomagaj.
SOBOTA, 31. decembra:
Silvestrovanja
Za dobro zdravje
Naše telo, kosti in sklepi se za svojo obliko, moč in trdnost lahko zahvalijo edinstveni beljakovini, ki je glavna sestavina vseh telesnih vezi in hrustanca. To je vsem dobro znani kolagen, ki ga telo ob staranju in telesni aktivnosti proizvaja vedno manj.
Eden glavnih gradnikov hrustanca in drugih vezivnih tkiv je kolagen, najbolj zastopana beljakovina v človeškem telesu. Z leti se njegova količina v telesu zmanjšuje, kar sicer običajno najprej opazimo na koži kot gube, manjša količina kolagena v telesu pa vpliva tudi na prožnost in gibljivost sklepov. Kako se izogniti obrabi hrustanca? Hrustanec, ki je prisoten v sklepu na koncu kosti, blaži obremenitve. V primeru stanjšanja ali obrabe sklepa pa se kosti lahko začnejo med seboj drgniti, kar občutimo kot bolečino. Najprej se bolečina pojavlja samo občasno, če težav ne začnemo pravočasno odpravljati, pa lahko preide v kronično. Med živili, ki spodbujajo obnavljanje hrustanca, so ovseni kosmiči, proso in ječmen. Ne smemo pozabiti na zadosten vnos beljakovin, ki skrbijo za ohranjanje mišične mase. Zelo pomemben za normalno delovanje sklepov je tudi vitamin C, zato je priporočljivo uživati veliko s tem vitaminom bogatega sadja, kot so na primer kaki, kivi, pomaranče in ananas. Sklepom pa bo zagotovo najbolj koristila redna in zmerna vadba, s katero bomo okrepili kostno in mišično maso.
Nasveti za zdrave sklepe:
Redno gibanje je vedno priporočljivo. Aktivnost prilagodimo svoji telesni pripravljenosti. Če dolgo sedimo, poskusimo čim večkrat razmigati telo in spremeniti položaj telesa.
Naša kolena in drugi sklepi so veliko bolj obremenjeni, če imamo preveliko težo. Razbremenili jih bomo s postopnim hujšanjem, najbolje pod nadzorom zdravnika.
Ogrevanje pred telesno vadbo je nujno, saj bomo veliko lažje delali, če bomo telo ogreli na delovno temperaturo. Hladne mišice se hitro poškodujejo.
Z vajami za moč okrepimo svoje mišice, ki bodo telesu zagotavljale še več opore in bodo sklepi tako
veliko manj obremenjeni.
Rešena uganka slovenske umetnosti
»Ena od največjih ugank slovenske umetnostne zgodovine je razrešena,« so sporočili iz Narodne galerije v Ljubljani. Našli so sliki Ptičar in Prestar, ki sta bili od druge ■ svetovne vojne pogrešani. Sliki spadata med najpomembnejša dela slovenskega baroka.
Sliki Ptičar in Prestar, ki ju je ustvaril baročni slikar Fortunat Bergant (17211 769), sta od druge svetovne vojne veljali za pogrešani, so zapisali pri Narodni galeriji. Obstajale so le črno-bele reprodukcije iz leta 1922, ko sta bili sliki na ogled na zgodovinski razstavi slovenskega slikarstva v Ljubljani.
Sliki sta bili še med drugo svetovno vojno v lasti Jožefa Hudoverniga iz Ljubljane. Po vojni pa se je za njima izgubila sled. Ves čas je krožilo več bolj ali manj prepričljivih zgodb. Ves ta čas sta bili sliki skrbno pospravljeni.
Po naključju sta ju odkrila lastnika in pred meseci sta se obrnila na sodnega cenilca za barok Šreblja iz Narodne galerije. Šerbelj je takoj prepoznal Bergantovi mojstrovini. To je bil »eden izmed najbolj vznesenih
trenutkov v njegovem profesionalnem delu«. Narodna galerija se je nemudoma začela pogajati o odkupu slik, saj sliki spadata v nacionalno zbirko, pri tem pa
pridobila podporo ministrstva za kulturo.
Kot so zapisali v Narodni galeriji, imata umetnini izjemno pomembno mesto v Bergan-tovem opusu, saj razkrivata duha tedanjega časa in slikarjev pozni slog, obenem pa spadata med najpomembnejša dela slovenskega baroka, kar je umetnostno-zgodovinska stroka več kot 70 let vsakič poudarjala in hkrati obžalovala njuno izginotje.
»Gre za eno izmed najpomembnejših odkritij v slovenski likovni umetnosti. Obe Bergan-tovi sliki sta končno tam, kjer morata biti, v lasti nas vseh, in bosta na ogled javnosti v Narodni galeriji. Takoj ko bosta resta-vrirani, bosta vključeni v stalno zbirko,« so dodali.
Podjetniki, profesionalci, rojaki Bližajo se božični in novoletni prazniki. Gotovo želite poslati
PRAZNIČNA VOŠČILA
svojim odjemalcem, prijateljem, znancem in rojakom. Oznanilo in Svobodna Slovenija Vam nudita to edinstveno priložnost, da na naših straneh objavite svoje voščilo in za majhen strošek pokrijete celotno slovensko skupnost.
Stopite v stik z nami, da Vam zamisel osebno razložimo. Po telefonu: (011) 4636-0841 in (011) 4636-2421
ODPOCISE
info.hanzelic@gmail.com
Svobodna_2016_nro_50.indd 6
13/12/16 15:07