številka 12 • leto XXXVn • cena 10 ain
Celje, 24. marca 1983
novi TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, SIVIARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
V
ponedeliek
po novem
Pretekli ponedeljek ob
5.38 uri se je začela koledar-
ska pomlad, ki smo jo po za-
pozneli zimi že kar težko ča-
kali. 2e kar naslednji pone-
deljek 27. marca pa bomo ob
drugi uri pomaknili urne ka-
zalce za celo uro naprej in se
tako po večletnih razpravah
pridružili večini evropskih
držav, ki računajo poletni
čas že nekaj let.
Dolgotrajne razprave o
tem kako ob tem organizirati
delovni čas so v teh dneh
vendarle dobile svoj epilog.
Priporočilo republiške skup-
ščine o premaknitvi delov-
nega časa na 7. uro v proiz-
vodnji je sicer vzbudilo ne-
katere pomisleke, vendar ka-
že, da aktivnosti dobro pote-
kajo.
Avtobusna in železniška
podjetja so že pripravila no-
ve vozne rede, ki upoštevajo
premaknitev. Večina delov-
nih organizacij - izjem naj ne
bi bilo - bodo v ponedeljek
pričele z delom ob sedmi uri,
ustrezno temu pa bodo svoj
delovni čas prilagodile tudi
šole, vrtet in druge družbene
dejavnosti.
Brez začetnih težav v prvih
dneh seveda ne bo šlo. Pre-
vozniki pravijo, da se bodo
konice povečale in da bodo
zaradi kratkih zamakov med
konicami težko zagotovili
normalno obračanje zlasti
avtobusov. Seveda pa bodo
imeli največ težav tisti, ki bo-
do trmasto vztrajali na seda-
njem delovnem času. Prevo-
ze, pa tudi nekatere druge
zadeve, na primer vprašanje
otroškega varstva med šesto
in sedmo uro si bodo morali
pač urejevati sami. Dogovor-
jeno pa je tudi, da sedanji
premaknjani delovni čas
ostane v veljavi vse leto, tako
da bomo v jeseni resnično
premaknili za uro nazaj le ur-
ne kazalce.
B. R.
Plaskano¥ mlin se spet
vrti
Kmetje posejejo več žita, zato imajo
mlinarji spet več dela. (Stran 12.
Mnogi mladi zaman trkalo na vrata
kadrovskih služb
Pri iskanju službe so še vedno pomembne zveze. Stran 5.
Kraje v žalski Nami se množilo
Kradejo tudi tisti, Iti bi lahko plačali. Stran 17.
Kmečki
turizem
In
govedina
Ce smo doslej mislili, da
celjska občina nima nika-
kršnih pogojev za razvoj
kmečkega turizma (pač za-
radi nižinske lege kmetij),
smo se očitno motili. V ak-
cijskem programu za po-
speševanje gostinsko turi-
stičnega gospodarstva v
občini od 1982 do 1983, ki
ga je pripravila poslovna
skupnost za turizem, je na-
mreč jasno zapisano: »hi-
trejše razvijanje kmečke-
ga turizma, za kar so v ob-
čini pogoji ter sprejetje
programa preusperjanja
kmetija.
Kaže, da postaj kmečki
turizem vse bolj zanimiv,
če že ne moden, tako rekoč
povsod, kjer so kmetije,
nemara tudi zato, ker bo-
mo le še na kmetih lahko
videli krave in jedli gove-
dino. Za domače goste
utegne biti to celo atrak-
cija.
D. H.
Bolniški izostanki nimajo
korenine le v zdravstiru
y celjski občini Je bilo lani Izgubljenih 816.561 delovnih dni
»Odsotnost z dela zaradi bolezni,
poškodb in nege obolelega družinske-
ga člana ali kratko bolniški stalež je
prav gotovo najbolj natančno sprem-
ljana oblika odsotnosti z dela. Poleg
tega, da je sestavni del škode, ki jo
predstavljajo različne odsotnosti in s
tem povezana nizka produktivnost za
temeljne organizacije združenega de-
la, za delovne organizacije in vso
družbo, se bolniški stalež finančno
odraža tudi v zdravstvu, torej dejav-
nosti, ki stalež odobrava. Daleč na
koncu pa to čuti tudi tisti, ki je v
bolniškem staležu.
Zal smo leta in leta prilepljali staležu
etiketo splošne pravice in prisotno je
pojmovanje, da ima vsako narušenje
zdravja kot nujno posledico bolniški
stalež. Tako širši krog ljudi kot zdrav-
stveni delavci se premalo zavedamo,
da je stalež upravičen le takrat, če bi
pot na delo in delo samo lahko po-
membno poslabšalo zdravstveno sta-
nje ali bistveno podaljšalo čas pričako-
vane stopnje ozdravitve. Ocenjevanje
delazmožnosti zahteva tudi veliko zna-
nja zdravnika in osebnega zavzemanja
zdravnika in zdravstvene službe, ob
tem pa ne obstaja vračanje sredstev za
boljše delo, niti nagrajevanje po delu, z
zaostrenimi kriteriji pa se povečuje
faktor tveganja.
Presenetljiv je podatek, da se pravi-
loma pri nižjim staležu produktivnost
bistveno ne poveča. Tudi to potrjuje
ugotovitev, da ima stalež svoje koreni-
ne marsikje prej kot v zdravstveni
službi, pa še tu osebna nota ni zane-
marljiva. Po nekaterih študijah bi bil
bolniški stalež s strani zdravstvene
službe kot pomemben faktor šele na
devetem mestu.«
Tako je označil bolniški stalež dr.
Marjan Hrušovar iz Zdravstvene po-
staje Store v oddaji v živo na Radiu
Celje, ki smo jo pripravili zaradi vztraj-
nega naraščanja staleža na Celjskem.
V njej so sodelovali še dr. Slavko So-
par iz Zdravstvenega centra, Franc
Sintič iz Občinske zdravstvene skup-
nosti Celje ter Štefan Pisanec iz Žele-
zarne Store.
Nadaljevanje na 7. strani
Jutri potuiemo v Rovini
Po treh mesecih priprav smo pred dnevom, ko bomo
odpotovali na 11. izlet »100 kmečkih žensk na morje«! Z
dvema Izletnikovima avtobusoma bomo krenili na pot jutri,
v petek, 25. marca ob 7. uri zjutraj s parkirnega prostora pri
novi avtobusni postaji. Zbirati se bomo začeli že ob 6.30, da
se bomo lahko točno odpeljali na dvodnevno pot do morja.
Glavna pokrovitelja letošnjega izleta sta SOZD Hmezad,
KZ Savinjska dolina tozd Lastna proizvodnja in SIP Šempe-
ter, kjer bo tudi prvi postanek in krajši ogled tovarne. Sle-
dila bo vožnja skozi Ljubljano, po hitri cesti (postanek nad
Postojno) do Portoroža, kjer nas pričakuje v Gostišču Tomi
Ansambel Primorski fantje. Zadnji postanek prvega dne bo
^ hotelu Eden v Rovinju, kjer se bomo v popoldanskem
^asu tudi popeljali z ladjico do Crvenega otoka. Zvečer bo v
l^otelu družabno srečanje z ansamblom Veseli hmeljarji ter
Celjskim Poldekom.
V soboto bo povratek skozi Pulj (ogled arene in ladjedel-
nice) in Lipico do Celja, kamor bomo prispeli okoli 17. ure.
Srečno in veliko sonca ter dobre volje!
T.VRABL
2. STRAN - NOVI TEDNIK
24. HIAREC 1983
Kako doseči
resolucijske
cilje
Čeprav so bili v obči-
nah celjskega območja v
lanskem letu doseženi ne-
kateri pomembni gospo-
darski premiki, posebej
na področju izvoza, so se
v organizacijah združene-
ga dela soočali s proble-
mi, ki so onemogočali do-
seganje načrtovanih ci-
ljev. Težave, posebej pri
zagotavljanju nemotene-
ga toka proizvodnje, se
kažejo tudi v pivih mese-
cih letošnjega leta. Kako
jih premostiti, da bi ven-
darle v občinah dosegli
načrtovane resolucijske
cilje?
O oceni rezultatov go-
spodarjenja v občinah
celjskega območja v lan-
skem letu ter o problemih
uresničevanja resolucij-
skih usmeritev v prvih
mesecih letošnjega leta
so razpravljali na včerajš-
nji razširjeni seji Medob-
činskega sveta ZKS Ce-
lje. Cilj razprave je bil do-
seči enoten dogovor gle-
de nadaljnje aktivnosti
komunistov pri presega-
nju težkih gospodarskih
razmer.	DS
Uspešne pobude ceijskiii
komunistov za večji izvoz
Na konferenc! bodo komunisti ocenili tlelo, zdajšnje razmere
In sprejeli naloge za bodoče
v Celju bo 29. marca pro-
gramska konferenca občin-
ske organizacije Zveze ko-
munistov. Je bilo delovanje
komunistov in celotne orga-
nizacije ZK v občini zadovo-
ljivo, predvsem pa učinkovi-
to, kako se komunisti spopa-
dajo z zaostrenimi gospodar-
skimi in družbenimi razmer-
ami in katere bodo bistvene
naloge v delu Zveze komuni-
stov v občini v prihodnjem
letu - to je le nekaj pomemb-
nejših vprašanj, na katera bo
morala dati odgovor pro-
gramska konferenca celjskih
komunistov.
Iz poročila o delovanju or-
ganizacij in organov občin-
ske organizacije ZKS Celje v
preteklem letu je razbrati, da
je organizacija v času zao-
strenih gospodarskih razmer
in uveljavljanja politike eko-
nomske stabilizacije name-
njala največ skrbi idejnopo-
litičnem usposabljanju ter
metodi in oblikam delovanja
članov, osnovnih organizacij
in organov občinske organi-
zacije ZK. Pri delu osnovnih
organizacij se namreč še ve-
dno kaže prešibka idejnopo-
litična usposobljenost čla-
nov, kar v mnogih primerih
onemogoča kritično prever-
janje učinkov politike ZK v
praksi. Zato je bilo organizi-
ranih več oblik idejnopolitič-
nega usposabljanja, ki se jih
je udeležilo več kot 800 ko-
munistov.
Tudi o gospodarjenju, o
pogojih za zagotavljanje te-
koče proizvodnje in preskrbi
trga so komunisti v prete-
klem letu večkrat zavzeto
razpravljali, nemalokrat pa
so izšle iz vrst osnovnih or-
ganizacij, resda pretežno v
proizvodnih tozdih, pobude
za organiziranje tovrstnih
razprav v samoupravnih or-
ganih. Eden od pomembnej-
ših rezultatov takšne angaži-
ranosti komunistov in vseh
zavzetih delavcev je bil dose-
žen v preteklem letu v izvozu
celjskega gospodarstva, ki se
je v primerjavi z letom po-
prej povečal za 18%. Po-
membne izvozne premike so
storili v CMI, Klimi, Goz-
dnem gospodarstvu, Aurei,
Železarni, Aeru, Etolu in
Metki, v drugih organizaci-
jah združenega dela pa so se
ob povečanih naporih pribli-
žali obsegu izvoza v letu
1981.
Občinsko organizacijo
ZKS Celje sestavlja 314
osnovnih organizacij, ki
vključujejo več kot 5960 čla-
nov. V vseh delovnih in se-
stavljenih organizacijah, ra-
zen v Metki in Topru, so uve-
ljavljene akcijske konferen-
ce komunistov, v devetih
krajevnih skupnostih deluje-
jo tudi sveti ZK. Ob teh delu-
jejo še druge oblike organizi-
ranosti komunistov, od akti-
vov, do akcijskih skupin in
zborov komunistov.
DS
Delo ZK pod lupo
učinkovitosti
Vse občinske organizacije zveze komunistov na celj-
skem območju bodo v teh dneh pripravile svoje letne
programske konference. Njihov cilj je dvojen: prvič,
da bi pregledale in ocenile preteklo delo predvsem
skozi prizmo učinkovitosti delovanja komunistov in
njihovih organizacij in drugič, da bi skozi oceno ak-
tualnih gospodarskih, političnih in družbenih razmer
dogovorile usmeritve bodočega dela. Le-te seveda ne
bi smele biti splošne, deklarativne. Glede na specifič-
nosti posameznih okolij bi morale biti usmerjene v
premagovanje žgočih problemov, izražati pa bi morale
tudi odgovornost komunistov, da skozi delovanje v
osnovnih organizacijah, v ostalih družbenopolitičnih
organizacijah, samoupravnih organih in delegacijah
spreminjajo razmere in utrjujejo samoupravni položaj
delavcev in občanov.
Včeraj so se na programski konferenci že sestali
žalski komunisti, danes pa bo programska konferenca
v Slovenskih Konjicah. Pričela se bo ob 17. uri v Domu
TO. V petek se bodo na programski konferenci zbrali
komunisti laške občine, v soboto pa mozirski komuni-
sti. V torek, 29. marca, bosta dve programski konfe-
renci. Ob 13. uri pa za komuniste šentjurske občine v
sejni sobi Skupščine občine. 30. marca bo programska
konferenca šmarskih komunistov, 31. marca pa bo še
zadnja od programskih konferenc na celjskem ob-
močju. Ob 16. uri se bodo namreč v Domu kulture v
Titovem Velenju sestali na programski konferenci ko-
munisti velenjske občine.
DS
Okrepiti vez med osnovnimi
organizaoiiami in komitejem ZK
Na osnovi akcijske in idej-
nopolitične usposobljenosti
komunistov v občini Mozir-
je, sprejeti na seji občinske-
ga komiteja v decembru
1982, so mozirski komunisti
sprejeli naloge in ukrepe za
povečanje idejne in akcijske
usposobljenosti komunistov
v občini.
Predvsem želijo okrepiti
povezavo med osnovnimi
organizacijami in občin-
skim komitejem. Prenašanje
mnenj in stališč v obeh sme-
reh naj bi bilo boljše, razlika
med posameznimi deli ob-
činske organizacije zveze ko-
munistov in posameznimi
komunisti pa naj bi se
zmanjševala. Za delo v posa-
meznih osnovnih organizaci-
jah so zadolžili posamezne
člane komiteja. Na tak način
bodo okrepili odgovornost v
vsaki osnovni organizaciji za
razmere v svoji sredini, kar
velja tudi za občinski ko-
mite.
Poseben program, ki zaje-
ma analizo in oblikovanje
predlogov za izboljšanje sta-
nja, so pripravili za delo s
šibkimi osnovnimi organiza-
cijami, ki v svojem okolju ni-
majo dovolj vpliva. Na osno-
vi ocene so ugotovili, da bo-
do morali pomoč nuditi
osnovnim organizacijam v
delovni organizaciji	v
Glinovih tozdih Žaga in
Energetika, v Elkrojevem
tozdu Konfekcija in v skup-
nih službah iste DO, v TOZD
Zdravstvo, ZKZ Mozirje,
TOZD Gradbenik, v Turistu
Nazarje in v krajevni skup-
nosti Solčava.
Kot posebno obliko dela
predsedstva OK ZKS bodo
uvedli seje predsedstva ob-
činskega komiteja, ki bodo
potekale v posameznih os-
novnih organizacijah.
Poleg navedenega bodo
pri občinskem komiteju skr-
beli za stalen in kvaliteten
sprejem v članstvo zveze ko-
munistov, predvsem pa mo-
rajo v prid delavcev iz mate-
ri^ne proizvodnje in kmetov
izboljšati razredno in social-
no sestavo članstva.
Poseben poudarek so na
zadnji seji občinskega komi-
teja dali tudi informiranju in
idejnopolitičnem usposab-
ljanju.
Že to soboto pa se bodo v
Delavskem domu Nazarje
mozirski komunisti zbrali na
programsko volilni konfe-
renci, kjer bodo poleg pre-
gleda dela v preteklem ob-
dobju, sprejeli tudi program-
ske usmeritve za prihodnje
obdobje.
RADO PANTELIC
Kurirčkova torbica na Ponikvi
Kurirčkova torbica te dni potuje po šentjurski občini. V petek dopoldne so jo na Ponikvo
prinesli pionirji iz Šentvida. Pri spomeniku padlih je bila krajša slovesnost, na kateri so
pionirji-kurirji obljubili, da bodo zvesto čuvali kurirčkovo pošto. Pridali so pozdrave za
zbor slovenskih pionirjev, ki bo v Kočevju in kjer bo tudi sklenjena slovenska akcija
kurirčkove torbice. Iz Ponikve so s torbico na rami krenili pionirji proti Dramljam, kjer so
njihovi vrstniki prevzeli varstvo nad torbico, ki je do ponedeljka zjutraj ostala med njimi.
MATEJA PODJED
Več skrbi nagrajevanju po delu
TUdi člani občinskega ko-
miteja ZKS Šmcirje pri Jel-
šah so ocenili delo občinske
organizacije ZK v preteklem
enoletnem mandatnem ob-
dobju.
Na področju družbenoeko-
nomskih odnosov je bila vse-
bina dela usmerjena zlasti v
razreševanje zapletenih po-
gojev gospodarjenja, na
usmerjanje in spodbujanje
produktivnega dela, uresni-
čevanje nalog pri izvozu, us-
klajevanje oblik porabe ter
zagotavljanje pogojev za ne-
moteno proizvodnjo.
Ocene, izoblikovane v jav-
ni razpravi o idejni in akcij-
ski učinkovitosti Zveze ko-
munistov kažejo, da osnovne
organizacije v političnem si-
stemu še ne delajo kot bi bilo
treba, bistveno več pa je bilo
storjenega pri krepitvi dele-
gatskega sistema. Smarski
komunisti ocenjujejo, da je
bilo v obdobju, ki se izteka,
najmanj narejenega pri na-
daljnjem razvijanju sistema
nagrajevanja po delu, kar je
ena glavnih nalog prihodnje-
ga obdobja.
Lani je bilo v šmarski obči-
ni sprejetih v Zvezo komuni-
stov 45 občanov. Ob tem je
potrebno povedati, da med
njimi ni bilo kmeta, kar je,
glede na kmetijski značaj ob-
čine nesprejemljivo, je pou-
darjeno v oceni.
Od metod dela se v občin-
ski organizaciji ZKS Šmarje
pri Jelšah, poleg ustaljenih.
opevajo zlasti za seje komi-
teja, skupaj s posameznimi
osnovnimi organizacijami.
Manj uspešno je bilo delo
svetov ZK, z izjemo v krajev-
ni skupnosti Kozje, popolno-
ma pa je v preteklem obdob-
ju zatajil ^tiv komunistov
neposrednih proizvajalcev.
M. A.
S sporazumom do mesa in mleka
Včeraj so v Celju podpisali samoupravni sporazum o tržni
proizvodnji mesa in mleka, s katerim naj bi na območju
zagotovili zadostno količino teh proizvodov v letošnjem
letu. Na predlog sporazuma ni bilo v razpravi bistvenih
pripomb, kar pomeni, da so njegova določila sprejemljiva za
podpisnice. Sicer pa je sporazum podpisalo okoli šestdeset
podpisnic, od izvršnih svetov občin celjskega območja, do
proizvodnih kmetijskih organizacij in trgovine.
DS
Odlikovanje Igorju Lotriču
Preteku teden je član predsedstva CK ZKS Janez Zahrast-
nik na priložnostni slovesnosti izročil Igorju Lotriču, zna-
nemu družbenopolitičnemu delavcu visoko državno odliko-
vanje Red za vojaške zasluge z zlatimi meči, s katerim ga je
za njegovo dolgoletno delo in ustvarjalni prispevek na po-
dročju ljudske obrambe in družbene samozaščite odlikovalo
predsedstvo SFRJ.
Se o
vandalizmu
v Preboldu
o dogodkih v Preboldu,
ko so mladi fantje oskrunili
spomenik narodnega hero-
ja Slavka Slandra ter razbi-
jali stekla na osnovni šoli,
smo pisali že v prejšnji šte-
vilki. Med drugim je bilo
zapisano tudi to, da je druž-
bena samozaščita v Prebol-
du tokat padla na izpitu. V
Zvezi s tem nam jo nočni
receptor hotela Prebold
Miha Divjak povedal tole:
»V noči, ko se je to zgodilo,
sem slišal razbijanje. Takoj
sem ukrepal. Ker sem mi-
slil, da se razbija steklenjak
hotela, sem hotel to osebno
preprečiti. Ko sem videl, da
se tam ničesar ne dogaja,
sem pregledal še ostale
prostore hotela in ugotovil,
da ni nič. Odšel sem ven in
ugotovil, da razbijajo na so-
sednji stavbi. Takoj sem
obvestil postajo milice v
Žalcu in prosil za posredo-
vanje že nekaj minut po
polnoči. Potem so delavci
postaje milice prispeli na
kraj dogajanja. Vprašujem,
se, kaj so storili neposredni
sosedje-stanovalci, med
njimi tudi takšni, ki so za-
posleni v preboldski šoli.«
Manjše prispevne
stopnje za SIS
Za delavce, ki delajo In žMJo y celjski
občini, se bodo neto OD povečali
približno za 1,8%
v tem tednu se v Celju se-
stajajo prvič letos skupščine
samoupravnih interesnih
skupnosti. Na sejah delegati
ocenjujejo, kako so posa-
mezne skupnosti uresničile
zastavljen program v lan-
skem letu ter sprejemajo fi-
nančne plane in vsebinske
programe njihovega dela za
letošnje leto.
Skupščine so oziroma še
bodo obravnavale tudi nekaj
skupnih tem. Tako predlog
sprememb in dopolnitev sa-
moupravnih sporazumov o
temeljih planov SIS do leta
1985, informacijo o realizaci-
ji skupne porabe v letu 1982
in skupni program dela
skupščin SIS v letošnjem le-
tu. V zvezi s tem bodo skup-
ščine določcde tudi nove pri-
spevne stopnje za posamez-
ne dejavnosti, ki bodo pone-
kod nižje, kot doslej. Razlo-
ga za zniževanje nekaterih
prispevnih stopenj sta dva:
prvi je v tem, da je bil lani za
0,85% prekoračen znesek
združenih sredstev za občin;
ske interesne skupnosti
družbenih dejavnosti, kar
pomeni 16,405.000 dinarjev.
Drugi razlog pa gre iskati v
gibanju osebnih dohodkov
in v oceni, da bodo finančni
plani SIS doseženi tudi ob
manjši prispevni stopnji. Ot
tem, da so se že s 1. januar-
jem, v celjski občini znižal^
prispevne stopnje iz bruto
osebnih dohodkov za 0,26°/'
velja še povedati, da se bode
s 1. aprilom te stopnje zniža
le še za 0,86%. Slednje zniža
nje bo za približno 1,8% po
večalo neto osebne dohodk«
delavcev, ki delajo in živijo ^
občini Celje.
Vi
ZU. IWAREC 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 3
organizatorji obveščanja niso vsevedi
pitgovornost za obveščanje M morali ¥ organizacijah združenega dela porazdeliti
ffied ¥se delavce
status delavcev, ki v celjskih orga-
nizacijah združenega dela zbirajo in
oblikujejo informacije, je zelo razli-
čen. Prepogosto se dogaja, da tem de-
lavcem - obešajo« odgovornost za ce-
loten sistem informiranja v delovnih
jn sestavljenih organizacijah. Ure-
dniški odbori glasil v organizacijah
združenega dela ne opravljajo svojih
dolžnosti.
Kljub kopici problemov pa v celjski
občini ni primera, kjer bi v organizaciji
združenega dela zaradi varčevanja
zmanjševali sredstva, namenjena in-
formiranju.
To je bilo le nekaj ugotovitev, ki jih
je bilo razbrati na zadnji seji sveta za
informiranje pri Občinski konferenci
SZDL Celje, ko so člani govorili o pro-
blematiki obveščanja v združenem de-
lu celjske občine. Najpogosteje je bilo
iz ust razpravljalcev slišati pripombo.
da organizatorjem obveščanja, novi-
narjem v združenem delu, urednikom
tovarniških glasil ali kakorkoli jih že
imenujejo, nalagajo celotno odgovor-
nost za obveščanje delavcev, pa če-
prav bi morala biti ta odgovornost po-
razdeljena med vse delavce. Le pred-
stavnica Cinkarne je opisala pozitivne
izkušnje, ki so jih v njihovi organizaci-
ji dosegli pri razporejevanju odgovor-
nosti za obveščanje na vse vodilne in
vodstvene delavce.
Organizatorji obveščanja v združe-
nem delu naletijo na trd oreh pri svo-
jem delu tudi zato, ker morajo oprav-
ljati dela, za katera niso usposobljeni.
Sami najpogosteje zbirajo informacije,
jih oblikujejo in končno še tehnično
urejajo tovarniško glasilo. Le redko se
lahko pohvalijo s sodelavci, ki jim v
procesu nastajanja časopisa pomaga-
jo. Za vsak prispevek, ki ga želijo obja-
viti, se morajo dolgo pogovarjati s stro-
kovnimi delavci. Zaradi tega so objav-
ljene informacije mnogokrat že zasta-
rane. K temu pripomore tudi dolgotra-
jen proces, ki spremlja nastajanje to-
varniškega časopisa, je pripomnila
predstavnica Železarne. Organizatori-
ca obveščanja iz Zlatarne je v razgovo-
ru omenila tudi to, da se zatika pri
informiranju o življenju delavcev in
dogajanju v dislociranih temeljnih or-
ganizacijah. Predstavnik iz Cestnega
podjetja pa je opozoril na monopolno
položaj vodilnih delavcev, ki ga imajo
glede informacij., Dodal pa je, da so
vodilni delavci objektivno v takšnem
položaju, saj današnje gospodarske
razmere mnogokrat terjajo od njih od-
ločitve, ki jih sprejemajo mimo uteče-
nih samoupravnih poti.
DS
Več pozornosti
pripravam na
obrambo
Na ponedeljkovi seji
predsedstva občinske
konference SZDL Celje,
so spregovorili o izvaja-
nju nalog s področja ljud-
ske obrambe in ocenjeva-
li lansko akcijo NNNP. O
tej temi, o kateri so nekoč
razpravljali v ozkem kro-
gu za zaprtimi vrati, je
stekla živahna razprava,
kar kaže, da smo že tudi
tu dosegli dokajšnjo me-
ro podružbenosti. Ocena
kaže, da v Celju kljub te-
žavam v gospodarstvu
dosegamo ustrezen ra-
zvoj koncepta splošne
ljudske obrambe in druž-
bene samozaščite.
Res pa je, da zadeve
ljudske obrambe in druž-
bene samozaščite še niso
v vseh sredinah v zadost-
ni meri postale sestavni
del vsakodnevnih priza-
devanj, življenja in dela.
Kljub težavam, s katerimi
se ponekod srečujejo, pri-
prav za obrambo in var-
nost ne bi smeli potiskati
na stran. Dejavnost na
področju SLO in DS mo-
ra postati enotno množič-
no gibanje v bitki za sta-
bilizacijo.	F.K.
Večie blagovne rezerve za
boljšo preskrbo v občini
Ko je izvršni svet šmarske
občine na zadnji seji obrav-
naval stanje preskrbe v obči-
ni, je opozoril zlasti na potre-
be zdraviliškega turizma, od
katerega se pričakuje znaten
devizni priliv. Ena od rešitev
bi bila v povečanju blagov-
nih rezerv za primere obča-
snih pomanjkanj osnovnih
živilskih proizvodov.
Na opozorilo občinske
tržne inšpekcije, češ da ka-
kovost svežega mesa v pro-
dajalnah ne ustreza določ-
bam pravilnika o svežem
mesu in s tem tudi veljavnim
cenam, je izvršni svet predla-
gal enotno akcijo vseh tržnih
inšpekcij v občinah naše re-
publike. V tej zvezi je nujno
preveriti tudi poslovanje v
Celjski mesni industriji, so
menili člani izvršnega sveta.
Osrednjo pozornost pa je
izvršni svet skupščine obči-
ne Šmarje pri Jelšah name-
nil poročilu o izvajanju zako-
na o zagotavljanju in usmer-
janju sredstev za intervenci-
je v proizvodnji hrane v te-
kočem srednjeročnem ob-
dobju oziroma v letu 1982, ki
ga je pripravil samoupravni
sklad za intervencije v kme-
tijstvu in porabi hrane v SR
Sloveniji.
Ob oceni učinkovitosti in-
tervencijskih ukrepov v
kmetijstvu občine, zlasti na
področju živinorejske proiz-
vodnje, je izvršni svet po-
novno opozoril na močan od-
liv živine v sosednjo republi-
ko Hrvaško zaradi cenovnih
razlik. Ob tem je ocenil, da
zviševanje prispevne stopnje
ne more biti rešitev, ampak
bi bilo treba v vsej Jugosla-
viji poenotiti odkupne cene
živine. Ob poročilu je Smar-
ski izvršni svet predlagal tu-
di poenostavitev postopka
za pridobivanje premije,
opozoril, da primanjkuje
zdravil za živino, zlasti za
zdravljenje metljavosti.
Kmetijskemu kombinatu
Šmarje pa naložil, da ovre-
dnoti delo pospeševalne
službe v občini, analizira sta-
nje kooperacijskih pogodb
ter ponovno preveri ustrez-
nost mreže zbiralnic mleka
in pripravi ustrezne ukrepe
za povečan odkup.
Na Dogovor o enotni poli-
tiki in ukrepih pri pospeše-
vanju proizvodnje hrane v
letošnjem letu je izvršni svet
skupščine občine Šmarje pri
Jelšah pripomnil, da bi bilo
najprej treba izračunati pri-
liv intervencijskih sredstev v
kmetijstvu za leto 83 po stop-
nji 0,4, izdelati bilanco po-
treb za letošnje leto in ugoto-
viti, kolikšna je bila realiza-
cija intervencijskega progra-
ma v letu 1982. Šele potem bi
bilo smotrno razmišljati o
višji prispevni stopnji za
sredstva za intervencije v
proizvodnji hrane. Dobršen
del razprave je bil namenjen
tudi združevanju sredstev za
pospeševanje proizvodnje
hrane. Sedanje razmere na
tem področju namreč kaže-
jo, da mora tisti, ki največ
proizvaja, združevati in pri-
spevati največ teh sredstev,
torej več kot tisti, ki ustvar-
jene dobrine koristi. Občina
Šmarje pri Jelšah, je na na-
šem območju ena največjih
proizvajalk hrane, posluh
nekaterih občin, koristnic
šmarskih kmetijskih proiz-
vodov za združevanje inter-
vencijskih sredstev pa zaen-
krat še peša.	M.A.
Pomanjlfanie
surovin ogroža Izvoz
šentjurski izvršni svet je
zadnji seji namenil
osrednjo pozornost izvozno-
uvoznim prizadevanjem
združenega dela te občine,
še posebno v prvih dveh
oiesecih letošnjega leta.
Medtem ko so kazalci za mi-
nulo še dokaj ugodni, se pa
\ zadnjem obdobju pojav-
ljajo številni problemi zla-
sti pri zagotavljanju repro-
dukcijskega materiala.
Izvoz se je leta 1982 povečal
^ 18.7 odstotka v primerjavi
^ letom poprej in je znašal
'^31.415 tisoč dinarjev, kar je
18,5 odstotkov več kot so
Planirali. Na konvertibilno
Področje so izvozili za
■^80.053 tisoč dinarjev, to je
^7,6 odstotka več kot so
Predvidevali plani. Uvoz se
v letu 1982 povečal za 18
^dstotkov, plan uvoza pa je
presežen za 18,8 odstotka.
Čeprav je vse težje zago-
^^'Ijati reprodukcijski mate-
pa izvozni posli iz lan-
^'^ega leta še vedno poteka-
JJ^ Pri tem pa v združenem
^^lu ugotavljajo, da ob tem,
so komaj zdaj sprejeti
^•^otni kriteriji za urejanje
izvozno-uvoznih poslov, še
ni pričakovati, da bi le-ti tudi
razrešili probleme. Praksa je
kljub temu še često drugač-
na, zato je v že sklenjenih
repro verigah težko realizira-
ti zastavljene cilje. Položaj je
vse težji, ker mora gospodar-
stvo šentjurske občine, ki ni
bazično, dajati ogromna
predplačila. Vse večje so tu-
di zahteve po participaciji
deviz in tako je že vzpostav-
ljeno sodelovanje ogroženo.
Izvoz na konvertibilno po-
dročje v dveh mesecih letoš-
njega leta je bil realiziran,
vendar združenemu delu za
v naprej vse bolj pohaja sa-
pa. Zna se zgoditi, da bodo
nekatere proi2:vodnje, ki de-
lajo za izvoz, resno ogrožene,
če ne bo prišlo do sprememb
v repro celotah. Problemati-
ka celotnega združenega de-
la v šentjurski občini pa si je
zelo podobna.
MATEJA PODJED
Nezadovoljstva v Libeil niso
povzročili le nizici
osebni dohodki
Ko dobi resnica o tem, da lahko porabimo le toliko
kot ustvarimo, konkretne oblike v povsem konkretnih
okoljih, začnejo tudi delavci povsem konkretno ra-
zmišljati o zunanjih in notranjih vplivih na gospodarje-
nje.
Temu dejst\nj smo bili priča v preteklem tednu, ko
so delavci dveh obratov tozda Tehtnic v Libeli ob
izplačilu osebnih dohodkov za mesec februar zahtevali
sestanek z vodstvom tozda in delovne organizacije.
Kasneje so na pobudo sindikata sklicali zbor vseh
delavcev v tozdu tehtnic.
Delavci Libele so v mesecu febmarju prejeli po-
prečno 9 odstotkov nižje osebne dohodke kot obi-
čajno. Vzrok za to je bilo manjše število delovnih ur ter
premaknitev ene delovne sobote v okviru letnega
plana na kasnejši čas, ko obratov ne bo potrebno več
ogrevati.
Zbor, kateremu povod so bili res osebni dohodki, pa
je v vsej širini osvetlil že dalj časa prisotna neugodna
gibanja gospodarjenja v Libeli, kjer pa vzroke ni iskati
zgolj znotraj delovne organizacije same.
Nujno je sicer, da se v slehernem kolektivu kritično
ozrejo vase in da svojo osebno in skupno porabo prila-
godijo možnostim, ki izvirajo iz ustvarjenega dohodka,
pa vendar je Libelin primer zgovorno dokazal, da zu-
nanji vplivi na ustvarjanje prihodka in dohodka niso
zanemarljivi. Razmere na trgu, ki vodijo celo do tega,
da so cene materiala in končnega izdelka enake, so
gotovo zadeve, kijih nobena delovna organizacija zgolj
sama ne more uspešno dolgoročno reševati. Res pa je
tudi, da Libela nosi na svojih plečih nekatere »grehe
preteklosti«, ki že dalj časa poleg relativno nizkih
osebnih dohodkov pogojujejo pojave nezadovoljstva.
Neurejena vprašanja na področju kadrovskih reši-
tev, odnosi med temeljnimi organizacijami, ki zlasti na
področju investicijske politike še niso najbolje uskla-
jeni, pomanjkanje kontinuitete v razvoju, ki se je pred
tremi leti začel na področju elektronike, predvsem pa
miselnost v samozadostnosti v razvojnem in proizvod-
nem smislu so vprašanja, ki jih mimo zavestne
samoupravne in družbenopolitične akcije v Libeli
sami, ne bo mogel reševati nihče drug.
Čeprav kaže, da v primeru Libele ni šlo za neinformi-
ranje delavcev, saj so le-ti na zborih celo za\Tnili 4
odstotno povečanje osebnih dohodkov za mesec fe-
bruar, pa bo politična analiza pojava morala odgovoriti
na vprašanje ali so družbenopolitične organizacije in
odgovorni storili res vse, da v sedanjem gospodarskem
trenutku z izostrenim političnim posluhom ocenijo
razpoloženje in z drugačnimi metodami svojega sa-
moupravnega in družbenopolitičnega delovanja pri-
tegnejo slehernega delavca v iskanje rešitve. To je tudi
eden sklepov burnega zbora v Libeli. Poleg tega pa
bodo še v tem mesecu ocenili možnosti za korekcijo
najnižjih osebnih dohodkov in seveda v skladu z
ustvarjenimi rezultati dela in družbenim dogovorom
preučili možnosti uskladitve osebnih dohodkov.
Kot rečeno pa bodo morali vsi posegi na področju
delitve - ne zgolj v Libeli - izhajati iz ustvarjenega
dohodka. Zaostrene pogoje gospodarjenja čutimo vsi
in pozabljati na to, da bo sleherni delavec moral ra-
zmišljati o svoji lastni in skupni produktivnosti, orga-
nizaciji dela in samoupra\mem delovnem redu, je milo
rečeno neodgovorno. Tako kot je neodgovorno in
škodljivo kjerkoli in kadarkoli iskati rešitev za težave v
katerih se znajdemo, zunaj samoupravnih poti. B. R.
V znamenju rasizma
v ponedeljek je bil dan boja proti ra-
snemu razlikovanju in zapostavljanju.
Na ta dan so po svetu počastili 60 žrtev
južnoafriškega rasističnega pokola v
Sharpevillu 1960. leta. Črnci v tem me-
stu v Južni Afriki so tedaj demonstrira-
li, ker niso hoteli nositi diskriminacij-
skih izkaznic, s katerimi so kontrolirali
njihovo gibanje, da bi ostali na tesno
odmerjonem prostoru, ki jim ga je od-
kazala rasistična vlada.
Dejstvo je, da je rasno razlikovanje
in zapostavljanje najbolj izrazito bru-
talno, ravno v Južnoafriški republiki,
trdnjavi belega apartheida, kar dobese-
dno pomeni ločeno življenje, v resnici
pa diktaturo bele manjšine štirih in
pol milijona ljudi nad več kot 20 mili-
joni afriškega, črnskega prebivalstva
Cmci v Južni Afriki so politično
brezpravni, sicer pa njihove pičle so-
cialne pravice izvirajo le iz tega, koli-
ko jih potrebujejo kot delovno silo v
mašineriji južnoafriškega gospodar-
stva. To dejansko pomeni, da je vsakrš-
no politično organiziranje za dosego
lastnih pravic kaznivo, da so jim odka-
zani deli mest in dežele, kjer smejo sta-
novati. Jasno je, da so ti deli najslabši.
V mestih so to barakarska naselja, z
malo vode in elektrike, s premalo šola-
mi in drugimi ustanovami. Vse to za
državljane zadnje vrste, ki v politič-
nem smislu niti državljani niso.
Neposlušne in za delo nezmožne ali
industriji ter drugim gospodarskim de-
javnostim nepotrebne pa preselijo v
njihove »države^, z imeni kot Transkei,
Venda ali Bophutatswana. Za kmeto-
vanje je zemlja tod najslabša, najboljšo
imajo namreč beli farmarji. Te ^državi-
ce" so sestavljene iz dostikrat med se-
boj nepovezanih parcel, nimajo dosto-
pa do morja. Z drugimi besedami: no-
benih pogojev za uspešno gospodarje-
nje, za produktivno zaposlitev ni.
Južnoafriški rasistični režim pa ne
samo zatira Afričane v okvirih te drža-
ve, marveč je tudi kolonialni okupator
Namibije, puščavske države ob Atlant-
skem oceanu, na videz revne, toda v re-
snici zaradi urana in drugih rudnin sil-
no bogate. Pred nedavnim je vlada v
Pretorii pometla še z zadnjimi poskusi.
da bi upravljanju te svoje kolonije da-
la videz civiliziranosti, uvoda v daja-
nje samostojnosti: odpravila je »vlado«
v Windhoeku in postavila svojega oku-
pacijskega guvernerja. Tako je bila far-
sa končana. Boj, ki ga bije osvobodilno
gibanje Svvapo - polnopravni član gi-
banja neuvrščenih - pa teče dalje, Juž-
noafriškim rasistom se vzlic velikanski
premoči v moštvu in zlasti tehniki, ni
posrečilo uničiti partizanov Swapo. Ti
v okoliščinah nenehnih pregonov ne bi
mogli preživeti, če jih ne bi podpirali
domačini.
Prizadevanja za neodvisnost Namibi-
je v okviru sklepov OZN se vlečejo. Na-
mibijski zaklad je prevelik, da bi ga bi-
la Pretoria in njeni zunanji zaščitniki
bili voljni dati iz rok
Z rasizmom pa imajo slej ko prej
opraviti tudi Palestinci in drugi Arabci
na zasedenem ozemlju na zahodnem
bregu Jordana Tod je rasizem na videz
bolj v rokavicah, toda nič manj srdit.
Izraelci nadaljujejo sistematično zase-
danje zemlje, naseljevanje na tem ob-
močju. Domačini imajo nekaj pravic,
celo župane imajo lahko ponekod svo-
je. Župan Betlehema, Elias Freij je on-
dan razgrnil pravo podobo rasistične
okupacije: Izraelci so postavili že sto
naselij, 267 majhnih tovarn, v rokah
imajo že 60 odstotkov zemlje, v okolici
Betlehema celo 80 odstotkov.
Kot vidimo, boj zoper rasno razliko-
vanje in zapostavljanje nikakor še ni
končan.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
24. HIAREC 1983
Obresti naporov: večji izvoz
Kljub težavam v proizvodnji so bila lani očitna prizadevanja
za povečanje Izvoza - Dobri rezultati
v občinah celjskega ob-
močja so večinoma že izobli-
kovali prve ocene gospodar-
jenja v lanskem letu, o kate-
rih bodo v naslednjih dneh
imeli v političnih, samou-
pravnih in delegatskih tele-
sih številne razprave.
V	občini Celje lani ni bil
dosežen planiran obseg pro-
izvodnje, saj so se organiza-
cije združenega dela otepale
s hudimi problemi pri oskrbi
s surovinami in reprodukcij-
skim materialom. Tako je bil
obseg proizvodnje kar za 2%
manjši kot leto poprej. Po-
memben premik pa je dose-
glo celjsko gospodarstvo na
področju izvoza, saj njegovo
povečanje v lanskem letu
znaša kar 18%, od tega na
konvertibilno področje za
21%. Uvoz se je zmanjšal za
5%, od tega s konvertibilne-
ga področja za 12%. Prvič je
celjsko združeno delo izvozi-
lo za 3% več, kot pa uvozilo.
V	občini Laško se je v lan-
skem letu povečal fizični ob-
seg proizvodnje za 3,7%, pro-
duktivnost je narasla za od-
stotek, dohodek se je pove-
čal za 29%, družbeni proiz-
vod za 39% in sredstva za
osebne dohodke so se pove-
čala za 29%. Ugodni so tudi
izvozni dosežki laškega go-
spodarstva, saj so organiza-
cije združenega dela izvozile
za 22% več kot leto poprej,
kar je nad republiškim pov-
prečjem. Izgube pa so lani
nanesle v laškem gospodar-
stvu okoli 37 milijonov di-
narjev.
V	mozirski občini so orga-
nizacije združenega dela lani
povečale fizični obseg proiz-
vodnje, posebej dobre go-
spodarske rezultate pa so do-
segli v Elkroju, mali gospo-
dinjski aparati Gorenje in v
Cinkarninem tozdu Kemija.
V Elkroju in MGA so dosegli
tudi dobre izvozne rezultate,
zanimivo pa je tudi to, da se z
dobrim izvozom lahko poh-
valijo tudi v Glinu in Zgor-
njesavinjski kmetijski za-
drugi, pa čeravno poslujejo
na robu rentabilnosti. Izgu-
bo so v lanskem poslovnem
letu prikazale tri organizaci-
je in sicer Glinov tozd Zaga
ter tozd Komunala in Grad-
beništvo v delovni organiza-
ciji VEZ Mozirje.
Konjiško gospodarstvo je
v preteklem letu največ
uspehov doseglo v mednaro-
dni menjavi dela. Izvoz so
delovne organizacije uspele
povečati za 15%, kar je za 4%
več, kot so planirale. Pri tem
so bili posebej ugodni pre-
sežki pri konvertibilni me-
njavi. V občini so družbeni
proizvod povečali za 1,6%, fi-
zični obseg proizvodnje pa
za 3,3%. Osebne dohodke so
povečali za 27%, kar pomeni,
da so se le-ti realno zmanjšali
za 2,4%.
V občini Šmarje pri Jelšah
je gospodarstvo lani poveča-
lo celotni prihodek v primer-
javi z letom poprej za 32%, za
isti odstotek pa je porastel
tudi dohodek. Ob 34-odstot-
nem povečanju primerljive-
ga dohodka so osebni do-
hodki porasli za 35%. Za 6%
je bila višja tudi akumulaci-
ja. Gospodarstvo je doseglo
tudi dobre izvozne rezultate,
tako da izvoz dva in pol krat
pokriva uvoz. V šmarski ob-
čini so bile lani prvič izkaza-
ne tudi izgube v višini 17 mi-
lijonov dinarjev.
Resolucija je v občini
Šentjur predvidevala rast
dohodka za 23,33%. Ob kon-
cu leta 1982 pa je ta rast zna-
šala 14,6% in je torej krepko
pod resolucijskimi predvide-
vanji. Izgube sta izkazali dve
temeljni organizaciji, obe iz
Kmetijskega kombinata:
tozd klavnica in tozd tran-
sport. Skupni znesek izgube
znaša 13 milijonov dinarjev
in se je v primerjavi z letom
1982 povečal za trikrat. Osta-
li rezultati gospodarskih gi-
banj v šentjurski občini pa
so dokaj ugodni.
Večja storilnost v Iconjišifem LIP
Čeprav so v Lesno indu-
strijskem podjetju v Slo-
venskih Konjicah v prete-
klem letu dosegli več kot so
povprečno dosegali v njiho-
vi panogi, s tem niso zado-
voljni. Od poslovanja v tem
letu pričakujejo več. Tako
ie 1250 delavcev lani ustva-
rilo 1,5 milijarde celotnega
prihodka, za letos pa ga na-
črtujejo 1,8 milijarde, lani
so izvozili za 290 milijonov
izdelkov, letos bi jih naj za
360 milijonov, kar bi pred-
stavljalo 25 odstotkov ce-
lotne proizvodnje. Že rezul-
tati v prvih treh mesecih
kažejo, da bodo načrte tudi
uresničili, saj so v tem času
povečali fizični obseg proiz-
vodnje za 3,5 do 4,5 odstot-
ka, kar so dosegli z nekaj
manj delavci kot lani. Sto-
rilnost torej narašča, kar je
brez dvoma odraz ne le de-
lovnih, temveč tudi živ-
ljenjskih pogojev Lipovih
delavcev.
V Lesno industrijskem po-
djetju izvoz povečujejo iz le-
ta v leto. Izvažajo skoraj v
celoti finalne izdelke, v kate-
rih je vgrajena najvišja stop-
nja obdelave. Pri tem izsto-
pajo tri temeljne organizaci-
je, ki so tako rekoč speciali-
zirane za izvoz finalnih izdel-
kov in izvozijo 75 do 85 od-
stotkov proizvodnje. Dohod-
ka v izvozu sicer ni veliko, a
vseeno je višji kot na doma-
čem trgu, kjer niso uspeli do-
seči ustreznih cen. Sicer pa
je njihov izvoz usmerjen v
celoti na zahtevno zahodno
evropsko tržišče.
Lesne surovine je vse
manj, prav tako je vse dražja.
V Lipu vidijo svoj sedanji in
bodoči obstoj v čimboljšem
izkoriščanju osnovne surovi-
ne, torej z doseganjem čim-
več je kakovosti. To je njiho-
va temeljna usmeritev že
vrsto let, a kot je povedal di-
rektor delovne organizacije
Miomir Delevič, so še mož-
nosti. Poudaril je, da so delo,
disciplina in ustrezno uspo-
sobljeni delavci temelj, na
katerem so in bodo gradili.
Novih investicij za to ne bo
treba. Seveda, brez investicij
ne gre, a le do določenih me-
ja. Pri njih velja dogovor, da
namenjajo za investicije le
toliko, kolikor jim daje
amortizacija.
Proizvodnja je osnovna
naloga delavcev v delovni
organizaciji, toda v Lipu ne
pozabljajo, da to nalogo bo-
lje izpolnjujejo ljudje, ki jih
veže še tudi kaj več kot delo.
V Lipu so spontano nastali
dva pevska zbora, oktet, fol-
klorna skupina in otroška
folklorna skupina, prav tako
kot kulturna pa je živahna
tudi športna dejavnost. Ob
tem je tudi družbena prehra-
na ustrezno urejena, stano-
vanjskih problemov pa tudi
nimajo, saj na primer ob zad-
nji anketi o potrebah po
družbenih stanovanjih ni bi-
lo niti ene želje. Gotovo tudi
vse to vpliva na vztrajno na-
raščanje storilnosti, še bolj
pa osebni dohodki, ki sicer
niso visoki, a so vedno odvi-
sni od dohodka, od večje sto-
rilnosti. Ugotavljajo pa, d?
pri delitvi sredstev za osebne
dohodke še niso vsega stori-
li, še zlasti ne pri ustreznem
nagrajevanju kvalificiranih
delavcev.
MILENA B. POKLIC
Vsi odpadki niso za v koš!
Vsi odpadki niso brezvredna gmota, ki bi jo lahko
stlačili v isti koš, to smo kot družba že dolgo spoz-
nali. Zato pri ravnanju z odpadki ne gre le za njiho-
vo odstranjevanje, temveč tudi za odbiranje vre-
dnih odpadkov in njihovo vračanje v proizvodnjo.
Naj samo dodamo, da ima uporaba odpadkov pri
gospodarjenju z nekaterimi materiali, na primer
kovinami, že dolgo velik pomen. Delež kovin, ki jih
pridobivajo iz odpadkov, pomeni 20 do 46 odstot-
kov od skupno porabljene količine, v papirni indu-
striji pa je procent pridobitve celuloze le nekoliko
nižji.
Kako pa je celjsko gospodarstvo organizirano za
učinkovitejše zbiranje in uporabo sekundarnih, to
je iz odpadkov zbranih surovin? To bodo delegati
občinske skupščine ocenili 29. marca na zasedanju
skupščine. Na seji bodo obravnavali še več drugih
vprašanj, med drugim pa bodo spregovorili še o
uresničevanju nalog ljudske obrambe lani ter raz-
pravljali o samoupravnem razvoju celjskih krajev-
nih skupnosti.	^g
ZU. IWAREC 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 5
lHarjeta Sjekloča
Lili Črnko
Radmila Koič
Majda Roškar
Mnogi mladi zaman tricajo
na vrata kadrovsicih služb
H/lar res samo z zvezami prideš do zaposlitve?
Na skupnosti za zaposlovanje v Ce-
lju so pred dnevi pripravili razgovor
z dva^^timl dekleti, ki iščejo prvo
zaposlitev. To bo poslej stalna oblika
dela skupnosti. Mlade, nezaposlene
kvalificirane kadre bodo obveščali o
možnostih za zaposlitev.
Za dekleta, ki so se udeležila pogo-
vora, slabo kaže glede zaposlitve v nji-
hovi stroki: to so frizerke, trgovke, gi-
mnazijske maturantke, cvetličarke in
še nekatere druge.
Strokovni delavci s skupnosti so jih
seznanili tudi z možnostjo prekvalifi-
kacije. Možnosti so v Metki in v Topru
za šiviljska dela ter v Emu za žerjavo-
vodje. Druge možnosti so v kovinarski
stroki, kjer so kot temu radi pravimo,
izrazito moška opravila.
Nekaj deklet se je le prijavilo, neka-
tere bodo še vztrajale in iskale delo v
svoji stroki, druge bodo še razmislile.
Dekleta, ki so se prijavila za prekva-
lifikacijo se bodo vključila v izobraže-
vanje znotraj delovne organizacije ali v
okviru delavske univerze. Opravljala
bodo dela, ki zahtevajo nižjo kvalifika-
cijo, še vedno pa bodo ostia na sezna-
mu skupnosti za zaposlovanje kot
iskalci zaposlitve. Skupnost jih bo, ta-
ko kot do sedaj, o teh možnostih redno
obveščala.
Ne bomo govorili o vzdušju, ki je
vladalo med dekleti po vsem kar so
zvedele. Tudi ne bomo govorili o po-
kopanih idealih. Naj ostane upanje, da
bodo, če ne zdaj pa kdaj pozneje, ven-
darle lahko opravljale delo, za katero
so nekaj let gulile šolske klopi.
Štiri izmed udeleženk ra^ovora so
pristale na kratek pogovor. Želeli smo
izvedeti njihove poti in izkušnje pri
iskanju zaposlitve.
Marjeta Sjekloča: je končala šolo za
prodajalce v Celju, službo išče že se-
dem mesecev. »Solo za prodajalce sem
opravila z diferencialnimi izpiti. Prak-
so sem opravljala kot prodajalka v Slo-
venija a\^u, Tozd Avtomotor. Čeprav
traja praksa za prodajalce po starem
programu leto in pol, sem jo opravljala
dve leti. Potem so me kratko malo od-
slovili. Leto in pol sem dobivala nagra-
do v višini 1000 dinarjev, zadnjih šest
mesecev pa blizu 2000 dinarjev. Iskala
sem nasvet pri treh pravnikih. Kljub
njihovemu posredovanju ni bilo nič.
Napisala sem že nekaj prošenj, opravi-
la pa sem veliko več razgovorov. Vse-
povsod naletiš na birokracijo, na ka-
drovike, s katerimi se ne moreš pogo-
varjati, marsikdaj so me tudi odvračali
od pisanja prošenj, mnogokrat sem
dobila odgovore že po dveh, treh dneh.
To mi je dalo misliti, da so že v naprej
dogovorjeni, kdo bo sprejet. Zato mi-
slim, da brez zveze danes nikamor ne
prideš. Se naprej bom poskušala iskati
v svoji stroki, če pa bom morala pre-
dolgo čakati, bom pač šla v proizvod-
njo, kamorkoli!«
Lili Cmko: je absolventka pedago-
ške akademije, mati dveh otrok, samo-
hranilka. Službo išče že tri leta: »Moji
starši so dobri in se z njimi dobro razu-
mem. Vendar ne morem pustiti, da
mene in moja otroka vzdržujeta celo
življenje. Prehodila sem pragove vseh
kadrovskih služb. Na Kompasu so
iskali gimnazijskega maturanta ali
ekonomskega tehnika, brez delovnih
izkušenj. Prijavila sem se, saj obvla-
dam angleščino, ruščino in še nekaj
drugih jezikov. Se isti dan sem zvede-
la, da na tem delovnem mestu že dela
druga tovarišica. Kljub temu sem od-
dala prošnjo. Ko še po dveh mesecih
nisem dobila odgovora, sem povpraša-
la ©dgovornega tovariša. Ta mi je re-
kel, kako si sploh drznem priti vpra-
šat. Naj počakam na odgovor in da v
Celju za to sploh niso pristojni, temveč
kadrovska služba v Ljubljani. Po še-
stih mesecih sem se obrnila na družbe-
nega pravobranilca samoupravljanja
in po njegovem posredovanju sem čez
teden dni dobila odgovor, da nisem
sprejeta, ker ne izpolnjujem pogojev.
Brez vsake druge obrazložitve. Tista
tovarišica pa je še kar delala. Nisem
pesimist. Upam, da bom po diplomi
našla zaposlitev na kakšni šoli, če ne
bom šla študirat.«
Radmila Koič: je študentka filozof-
ske fakultete v Novem Sadu. V Celju
se bo poročila: »Službo išče ker so mo-
ji starši stari in bolni. Lani sem dva
meseca delala v Metki kot čistilka stro-
jev. Tam so mi obljubih, da bom lahko
postala tkalka. Nazadnje so mi rekli,
da lahko ostanem še naprej kot čistil-
ka strojev. To nisem hotela sprejeti. V
šolah sem se pozanimala, če bi lahko
dobila delovno mesto učitelja za srbo-
hrvaščino. Za enkrat ni nič.«
Majda Roškar: je končala frizerstvo,
službo išče že dve leti: »Kot frizerka
sem že delala, bila sem tudi štipendist.
Potem pa sem morala pustiti službo,
ker nisem dobila ' arstva za svoja dva
otroka. Ne bi šla več nazaj v svoj po-
klic. Dala sem že več prošenj v Aero, v
\Ttce, pa ni bilo nič. Sedaj se bom
prekvalificirala za šiviljo v Topru. Tež-
ko je, ker mož sam dela, mi smo pa le
štiričlanska družina.«
VIOLETA VATOVEC EINSPIELER
Jože
Hrvatin-
Jurič
v Libojah je umrlpr\'o-
borec in spomeničar Jože
Hr\'atin-Jurič. Jože se je
rodil kot četrti otrok v na-
predni delavski družini 6.
februarja 1921 zakonce-
ma Hr\'atin. Njegov oče je
bil doma na Primorskem,
mati pa v Ločici pri Pol-
zeli. Spoznala sta se, po-
ročila in kupila manjše
posestvo v Libojah, kjer
je Jože odraščal s tremi
brati in sestro.
Brat Jakob je imel svo-
jo trgovino v Reki, kjer
mu je pomagal tudi Jože.
Zaradi naraščajočega fa-
šizma in njegovih metod
zaničevanja ter njihove
narodnostne zavesti sta
trgovino prodala in se vr-
nila k staršem i' Liboje.
Zaposlila sta se v rudni-
ku, kjer sta že delala oče
in brat. Vsi trije živeči
bratje Jakob, Gustelj in
Jože so delovali v napre-
dnih organizacijah ter bili
člani Svobode. Jože je še
posebej rad delal dram-
ski sekciji. Vsi so bili tudi
člani Sokola. Med vojno
so najprej aktivistično de-
lali v i legah, ki je trajala
vse do 4. maja 1912. ko so
vsi fantje odšli v parti-
zane. Z mnogimi drugimi
so odšli v Štajerski bata-
ljon na Dobro vi je.
Kmalu po odhodu treh
fantov v partizane so
Nemci odpeljali očeta,
mater in petnajstletno se-
stro Marijo v taborišče
Dachau in od tam v
Auschwitz, kjer sta umrla
mati in oče, hčerka pa je
zaradi mladosti, poguma
in trdne volje do življenja
preživela grozote vojne in
danes še edina iz te parti-
zanske družine živi v Ma-
riboru.
Jože Hr\'atin-Jurič je
po vojni opravljal razna
politična dela in se nazad-
nje zaposlil v rudniku Li-
boje, od koder je leta 1962
odšel v pokoj. V Libojah
je bil predsednik krajev-
nega odbora OF, predsed-
nik Krajevne organizacije
ZZB NOV, po invalidski
upokojitvi pa predsednik
Društva upokojencev. Bil
je z\'est tovariš. Dobil je
mnogo odlikovanj. Dobil
je tudi srebrno značko OF
ter zlati grb občine ob 800
letnici mesta Žalec. Naj-
bolj ponosen pa je bil na
spomenico 41! Po bratih
Hn-atin se v Libojah ime-
nujeta osnovna šola in
strelska družina.
Srečanje mladih
tehnikov
Jutri, 25. marca, se bo na
osnovni šoli Veljka Vlahkovi-
ča v Celju zbralo 360 mladih
tehnikov iz vseh osnovnih šol
celjske občine. Srečanje bodo
mladi izkoristili za ogled proiz-
vodnega procesa v tovarni
Metka, hkrati pa se bodo po-
merili tudi v večih tekmoval-
nih disciplinah. Tisti, ki se bo-
do najbolje odrezali, bodo
predstavljali mlade tehnike
občine Celje na regijskem tek-
movanju, od koder bodo naj-
boljši potovali v Mursko Sobo-
to, na 7. republiško srečanje
mladih tehnikov. Za obisko-
valce tega srečanja bo še pose-
bej zanimiv prikaz vrhunskih
modelcirskih modelov, med
tekmovalnimi nalogami pa ve-
lja posebej omeniti amatersko
radigoniometriranje. Pri tem
morajo tekmovalci s posebni-
mi sprejemniki odkriti dobro
skrite in zamaskirane radijske
oddajnike, ki v določenih pre-
sledkih oddajajo telegrafske
znake.
Isto disciplino, ki ima velik
pomen in vlogo tudi v splošni
ljudski obrambi in družbeni
samozaščiti, bodo naslednji
dan, torej v soboto, 26. marca
prikazali tudi celjski radioa-
materji. Vaja na Gričku se bo
pričela ob 10. uri.
Pestra glasbena
pot dirigenta
Kot desetleten fant se je
pričel učiti trobento pri De-
lavski godbi na pihala v Tr-
bovljah. Leta 1958 je končal
srednjo glasbeno šolo in dve
leti kasneje postal član ljub-
ljanskega Radijskega simfo-
ničnega orkestra. Diplomiral
je na Akademiji za glasbo pri
docentu Jožetu Faloutu in
bil na izpopolnjevanju v Pa-
rizu. Sedaj je redni član in
solist orkestra Slovenske fil-
harmonije in Slovenskega
kvinteta trobil, ki je letos
prejel tudi nagrado Prešer-
novega sklada. Le da sedaj
ne igra več trobento temveč
rog. Takšna bi bila kratka
glasbena pot dirigenta Pihal-
nega orkestra 2PD »France
Prešeren« iz Celja in hono-
rarnega profesorja žalske
glasbene šole Vilija Trampu-
ža. Kljub vsemu pa ni poza-
bil mesta kjer je začel svojo
glasbeno pot, saj še vedno
igra v Delavski godbi Trbov-
lje.
Ko ste leta 1977 pre-
vzeli dirigentsko mesto
Pihalnega orkestra
France Prešeren v Celju,
položaj ni bil razvese-
ljiv. Kako vam je uspelo
ta glasbeni kolektiv v so-
razmerno kratkem času
pripeljati v sam vrh slo-
venskih pihalnih orke-
strov?
»Res je, da položaj takrat
ni bil posebno rožnat, saj je
bila struktura glasbenikov
sorazmerno stara, le dva ali
trije godbeniki so bili mlajši.
Precej jih je tudi prenehalo
igrati v orkestru, tako da nas
je bilo takrat samo 25. Takoj
smo pričeli graditi na mladih
glasbenikih, ki so se kalili ob
jedru starejših izkušenih
godbenikov. Prav zaradi te-
ga so tudi ti dokaj hitro pri-
dobili potrebne izkušnje in
uigranost, tako da smo lani
na tekmovanju pihalnih or-
kestrov na Bledu osvojil sre-
brno odličje.«
Kakšno mesto, po vaši
oceni, zaseda Pihalni or-
kester France Prešeren v
Celju, oziroma kako je s
pihalno glasbo nasploh
pri nas?
»Ce odgovorim najprej na
drugo vprašanje moram po-
vedati, da me čudi, ker so v
Celju trije pihalni orkestri,
saj imajo v večjih mestih ko-
maj po dva tovrstna ansam-
bla. To seveda vpliva na kva-
liteto in pa tudi množičnost
orkestrov.
Pri odgovoru na prvo
vprašanje pa moram pouda-
riti, da z^teva igranje v
takšnem orkestru izredno
veliko naporov in odrekanj,
ki jih sredina ne zna ceniti.
Povem naj samo, da imamo
letno 60 do 70 nastopov in to
ne glede na vremenske raz-
mere, največkrat celo za
praznike, nedelje in sobote.
Ce k temu prištejemo še vaje
dvakrat tedensko ter da mo-
rajo glasbeniki vaditi tudi sa-
mi doma, lahko vsak izraču-
na koliko časa to vzame čla-
nom pihalnih orkestrov.
Za ilustracijo naj povem
samo to, da so nam obljub-
ljali nove obleke že, ko sem
prihajal v Celje. Do danes jih
še nismo dobili. Ne bi ome-
njal prostorov v katerih vadi-
mo in pa instrumentov, ki so
zastareli, novi pa silno dragi
in še iz uvoza.-
Omenili ste že, da vas
je bilo leta 1977 samo 25,
zdaj pa orkester šteje 45
članov. Kako kadrujete
nove člane in kakšno
vlogo ima pri tem glas-
bena šola?
»Po številu orkestrov se
lahko Celje šteje med tista
mesta kjer je pihalna glasba
dokaj razvita. Toda v primer-
javi s centri kot je Zagorje,
Titovo Velenje, Ravne in še
nekateri zaostaja. In sicer
predvsem zaradi slabega po-
vezovanja z glasbeno šolo. V
teh krajih namreč glasbene
šole skrbijo za kadrovsko za-
sedbo pihalnih orkestrov. V
Celju žal ni tako. Moram
poudariti, da pride k nam
več mladih glasbenikov iz
žalske kot iz celjske glasbe-
ne šole. Posebej so kritični
posamezni instrumenti, kot
so nizka trobila (bariton,
bas), nekatera pihala (oboa,
fagot) in v zadnjem času tol-
kala, ki jih v Celju sploh ne
poučujejo.
Upam, da se bo vse to po-
pravilo z novimi prostori
glasbene šole, ki je bila sedaj
tudi prostorsko utesnjena. V
mestu kot je Celje bi morali
na posameznih instrurhentih
imeti tudi po več učiteljev,
posebej na tistih instrumen-
tih, ki jih potrebujejo tako
pihalni orkestri kot godalni
orkester in Plesni orkester
Žabe.«
Repertoar pihalnih or-
kestrov se je v zadnjem
času precej spremenil.
Včasih so tako imenova-
ne godbe na pihala igra-
le predvsem koračnice
in podobne skladbe pre-
težno zabavnega znača-
ja. Kakšen pa je reper-
toar vašega pihalnega
orkestra danes?
»Pihalni orkestri, ki imajo
na voljo dovolj dobrih glas-
benikov, igrajo danes skoraj-
da vsako glasbo, seveda ori-
merno prirejeno. Tudi naš
repertoar je izredno širok,
saj izvajamo tako koračnice,
kot polke in valčke, priredbo
popularnih skladb in tudi
skladbe resne glasbe, kot so
lahko poslušalci slišali na
naših zadnjih koncertih v
Žalcu in Celju, ko je z nami
nastopal tudi znani operni
pevec Ladko Korošec.
Ravno zaradi tako široke-
ga repertoarja pa se je razši-
rila tudi potreba po nekate-
rih glasbenikih, kot na pri-
mer tolkalistih, ki so včasih
imeli bolj obroben pomen...
F. PUNGERCIC
6. STRAN - NOVI TEDNIK
24. HIAREC 1983
Ne preplačevanje, temveč
nadomestilo
z marcem se v Sloveniji končuje javna razprava o ak-
tualnih problemih nadaljnega razvoja vrhunskega športa v
naši republiki. Do razprave je prišlo na pobudo Republi-
ške konference SZDL, izpeljujeta pa jo TKS in ZTKO.
Eden izmed zadnjih posvetov je bil v Celju, kjer so se
zbrali predstavniki TKS Celje, ZTKO Celje in Sveta za
telesno kulturo pri Predsedstvu Občinske konference
SZDL Celje. Uvodno pojasnilo je podal podpredsednik
Republiške Telesno kulturne skupnosti Bojan Planinšek
ter med drugim omenil, da se slovenski vrhunski šport
nujno povezuje z vrhunskim športom po vsej Jugoslaviji.
To pa pomeni, da se morajo stvari složno urejevati in
dopolnjevati. Vse skupaj izhaja iz strokovnega dela in
selekcij ter kaj zahteva in pomeni vrhunski šport. Pri skrbi
za vrhunskega športnika ne gre za »preplačevanje«, kar je
doslej bilo vse prevečkrat in prepogosto v modi, temveč za
»nadomestilo« pri urejanju čimboljših pogojev za delo.
Ko bodo urejene stvari okoli vrhunskega športa, se bo
delo nadaljevalo z urejanjem športne rekreacije in proble-
mom Šolskih športnih društev. Celovita akcija naj bi našo
telesno kulturo postavila na boljše in bolj zdrave temelje,
pri tem pa je treba paziti, da dosežki ne bodo nazadovali,
temveč se še izboljševali.
TV
Praznik v Sentiurju
v soboto so slavili krajani
krajevnih skupnostih Šent-
jur center in okolica. Osred-
nja prireditev, ki so jo s kul-
turnim programom lepo po-
pestrili učenci šole, je veljala
počastitvi spominov na tež-
ke boje med NOB na Resev-
ni, kjer sta padla Cvetka Je-
rinova in Dušan Lah.
V osnovni šoli Franja Mal-
gaja pa so predali namenu
novo urejeno šolsko kuhi-
njo, ki je bila nared že 31.
januarja. Slavnostni govor-
nik, predsednik ski^ščine
krajevne skupnosti Šentjur
center Avgust Božič, kakor
tudi ravnatelj šole Franc
Krampi sta izpostavila odpr-
tost in povezovanje krajev-
nih skupnosti s šolo in tudi
učenci in krajani, kar je v
zadnjem obdobju rodilo vi-
dne uspehe na številnih, zla-
sti komunalnih področjih v
obeh krajevnih'skupnostih.
Na šoli, ki nosi ime po ko-
roškem borcu Pranju Malga-
ju, so učenci pripravili zani-
mivo razstavo likovnih del.
Ivan Razboršek se je pred-
stavil z jugoslovansko oma-
mentiko ex-librisov, Ivan
Brodej pa je izdelal portret
Franja Malgaja.
Slovesnosti so se poleg
krajanov, udeležili tudi gost-
je iz pobratene krajevne
skupnosti Ljubljana Vič in
delegacija OO ZSMS Tolsti
vrh, s katero šola tesno sode-
luje. Najzaslužnejšim kraja-
nom pa so za njihovo zavzeto
delo v krajevni skupnosti
podelili priznanja.
MATEJA PODJED
Jubilej prostovoljnih gasilcev iz Andraža
Člani prostovoljnega gasilskega
društva iz Andraža nad Polzelo so na
letnem občnem zboru ocenili delo svo-
jega društva, ki je v desetih letih ob-
stoja za krajane Andraža storilo marsi-
kaj koristnega. V svojem poročilu se je
predsednik društva Stanko Zabukov-
nik dotaknil tudi vseh nerešenih pro-
blemov.
Društvo, ki šteje 76 članov, od tega
17 pionirjev, 12 članic in 47 članov, je
pred desetimi leti ustanovilo 14 mož,
gasilcev, katerih začetno delo je danes
pognalo zdrave in krepke korenine v
mladih, na katere so veterani še kako
ponosni. Odlika andraških gasilcev je
požrtvovalnost, delo, sodelovanje pri
akcijah in vajah ter izobraževanje in
izpopolnjevanje. Dobro sodelujejo s
štabom civilne zaščite, pomagajo pri
organiziranju proslav, izkažejo pa se
tudi z organiziranjem delovnih akcij.
Lani so se dvakrat spoprijeli z rdečim
petelinom, kmetom pa so kar devet-
najstkrat pomagali s prečrpavanjem
vode za napajanje živine iz nekaj sto
metrov oddaljenih potokov Ložnice in
Potunjščice. V kmečke rezervoarje so
na ta način prečrpali več kot 400.000
litrov vode.
Krajani jim veliko pomagajo. Letos
pričakujejo pomoč pri pridobivanju
zemljišča, kjer naj bi stal nov gasilski
dom. Do leta 1986 jim namreč poteče
pogodba s prosvetnim društvom Tone
Tomšič, katerega gostje so sedaj. Pro-
stor pa nujno potrebujejo saj imajo ve-
dno več gasilskih pripomočkov. Imajo
že orodno vozilo TAM 2001, 500 me-
trov cevi in dosti drugega orodja.
Se eno željo imajo. Radi bi povečali
svoje članstvo na sto gasilcev. V svoje
vrste želijo pridobiti še več mladih in
tudi nekaj podpornih članov.
L. OJSTERSEK
Janko Leskovšek
Zmotili smo ga sredi
dela na krajevni skupno-
sti, kjer kljub upokojitvi
še vedno opravlja delo
tajnika krajevne skupno-
sti: »Tu bom dokler ne
dobimo nekoga, ki bo pri-
pravljen prevzeti moje
delo«.
Najbrž bo težko najti
ustreznega človeka, saj v
našem kraju že vrsto let
srečuje s primanjkova-
njem kadrov. Več kot 60
odstotkov krajano v je sta-
rih več kot 60 let, mladi
pa odhajajo v bolj razvite
industrijske kraje. »Pred
desetimi leti in več je šolo
obiskovalo okoli 130
otrok, danes jih je le 7.
Takrat so bili učitelji no-
silci kulturnega življenja
v kraju. Vsako leto smo
pripravili vsaj dve dram-
ski predstavi. Kulturnega
društva že več let ni. Uči-
telji pa se menjujejo s šol-
skim letom. Jurklošter
jim je le odskočna deska
za boljšo službo drugje«.
Tako nekako se je sukal
najin pogovor, ki se je ve-
nomer vračal na proble-
me v kraju, ki jih Janko
Leskošek pozna bolje ob
marsikaterega drugega
krajana.
Kljub temu mi je uspe-
lo izvedeti tudi nekaj iz
njegovega življenja, če-
prav: »Nerad govorim o
svoji mladosti. Vedno
sem želel v šole. Bil sem
odklonjen, ker otroci baj-
tarjev niso imeli možnosti
za šolanje. Živeli smo ta-
ko kot vsi v tem, že od
nekdaj polproletarskem
kraju. Oče je delal v indu-
striji, saj je včasih bila tu
steklarna, papirnica, le-
sna industrija. Družine so
bile številne z osmimi in
več otroci. Komaj so ti ne-
koliko zrasli že so šli slu-
žit kmetom, očetje pa so
se zaposlili pri graščaku
kot gozdni delavci, veliko
jih je odšlo za gozdarje v
Slovenijo, marsikdo pa v
francoske in nemške ru-
dnike. Vseeno je bilo živ-
ljenje, zdi se mi, bolj ve-
selo. «
Janko je zapustil Jur-
klošter po vojni, ko je
končal kmetijsko šolo,
nato je kot poverjenik za
kmetijstvo delal za okraj
Celje in okolica. Približno
leta 1950 so mu ponudili
mesto matičarja v rojst-
nem kraju. Z veseljem ga
je sprejel, ker je tu živela
tudi njegova že ostaiela
mati, kateri je moral po-
magati. Pred tridesetimi
leti je postal tajnik kra-
jevne skupnosti in kot ka-
že, bo to delo opravljal še
nekaj časa, saj bi težko
dobili človeka, ki bi tako
predan svojemu delu in
ki bi tako dobro poznal
vse spremambe, ki so se v
času tridesetih let zvrstile
v tem manj razidtem kra-
ju laške občine, ki pa ne-
koč to ni bil.	VVE
Volilna
konferenca
celjskih ribičev
Člani Ribiške družine Celje
se bodo v petek, 25. marca
zbrali na volilni konferenci, ki
bo v dvorani Doma JLA ob 17.
uri. Po pregledu opravljenega
dela v zadnjih štirih letih bodo
izvolili tudi nove delegate. Ta-
ko bodo iz petindvajsetih kra-
jevnih skupnosti v celjski ob-
čini pa iz Laškega, Žalca, Pe-
trovč, Titovega Velenja in dru-
god ter iz vrst mladincev izvo-
lili 74 delegatov, ki bodo v na-
slednjem obdobju skrbeli za
čimbolj še delo celjske ribiške
družine.
Pripravili so tudi obširni
program dela za letošnje leto.
Prve naloge so že izpeljali, saj
so od jenuarja do konca marca
po podatkih gospodarske ko-
misije izjavljali in poribavljali
gojitvene potoke Koprivnica,
Pečovnica, Ločnica, Košnica,
Dobmica, Frankolovski potok,
Pirešica, Hočna, Jesenica, Suš-
nica in Podsevčnica, v Hudinji
gojitveni del pa bodo uredili
aprila. Podobna dela potekajo
tudi v ribnikih.
Celjski ribiči so pripravili
obširen program, ki ne zajema
samo čistega ribolova in goji-
tve, temveč tudi čiščenje ribni-
kov in potokov ter rek, varova-
nje, izobraževanje, delo z mla-
dimi.
TV
Sadje za delavce
Modni salon iz T. Velenja ima v Gradu na Goričkem svo
obrat, ki šteje 45 delavk. To je njihov prispevek za razvo
manj razvitih območij v Sloveniji. V začetku je bilo neka
težav, sedaj pa tudi delavke tega obrata dosegajo in prese
gajo delovne norme. V zvezi z Gradom je še zanimivost. Lan
so na zemljišču tega obrata posadili 600 sadik sadnegi
drevja. Okoličani so nejeverno zmajevali z glavo, ko so s<
konfekcionarji lotili sadjarstva, vendar so bili uspehi vidn
že v jeseni, ko so obrali nekaj gajbic jabolk. Letos računajo
da bodo v celoti rešili preskrbo z ozimnimi jabolkami. di
niti ne omenjamo, kako jim bo ostalo dovolj sadja za kom
pote in vsakddi .je priboljške ob malicah.
Dan brigadirjev v Šentjurju
Prvi april je dan brigadirjev. Pri OK ZSMS Šentjur pr
pravljajo v obeležitev tega dne enodnevno lokalno delovn'
akcijo, ki bo potekala v naselju Pešnica ali pa pri izgradn:
peš poti na Resevno. Poleg brigadirjev stalne brigade Milp
Zidanšek so k sodelovanju na akcijo, ki bo potekala 2. april
dopoldne, vabljeni tudi mladinci iz vseh osnovnih organiz^
cij ZSMS v občini. Po delovnem dopoldnevu bodo mlaC
popoldne namenili športnim srečanjim, organizirali pa bod
tudi kviz na temo: Tito - revolucija - mir.
IVIanj za socialno
skrbstvo v Celju
Znižanje prispevne stop-
nje za skupnost socialnega
skrbstva v Celju, povišanje
družbenih denarnih pomoči
in rejnin ter uskladitev pre-
živnin so glavne novosti na
področju	socialnega
skrbstva v občini Celje, o
katerih so se izrekli delega-
ti na seji skupščine skupno-
sti v ponedeljek.
Prispevna stopnja se
zmanjšuje za 0,3 odstotka,
kar je mogoče zaradi več
zbranih prispevkov v prete-
klem letu in zaradi pričako-
vanih višjih osebnih dohod-
kih v tem letu. Na seji je bila
sicer burna razprava o deli-
tvi sredstev po zaključnem
računu, saj so nekateri dele-
gati menili, da bi morali vse
presežke preračunati v pri-
spevno stopnjo. Nazadnje so
z enim glasom proti sprejeli
predlagano zmanjšanje pri-
spevne stopnje, kar pomeni,
da so del presežkov prenesli
na družbene denarne pomo-
či in rejništvo otrok ter na
domsko oskrbo, za katere je
že sedaj jasno, da letos ne bo
zanje dovolj sredstev oziro-
ma bi morali med letom po-
večati prispevno stopnjo.
Družbena denarna pomoč
kot edini vir preživljanja bo
od prvega marca znašala
4650 dinarjev na mesec, kot
dopolnilni vir preživljanja pa
bo višja prav tako za 8 od-
stotkov v primerjavi s seda-
njimi. Hkrati se zvišujejo tu-
di rejnine in nagrade za nego
in vzgojo rejencev. Nagrade
so od 1554 dinarjev za zdra-
vega otroka do 4873 din^ev
za otroka z več motnjami. Po
novem tudi preživnine niso
več odvisne le od gibanja
življenjskih stroškov, tem-
več tudi od gibanja osebnih
dohodkov. Tako se bodo
preživnine, določene do kon-
ca januarja 1982, povečale za
28 odstotkov, tiste, ki so bile
določene do konca decem-
bra lani, pa le za 2,8 odstotka.
MILENA B. POKLIC
Prof. Ivan Rebek
Celjani smo pretekli te-
den izgubili človeka, ki je
skoraj dvajset let zelo
uspešno vzgajal in izobra-
ževal na celjski gimnaziji.
Doživeti dvajset genera-
cij na gimnaziji, pomeni
veliko! Usposobiti dvaj-
set generacij razmišljanje
in razumevanje, za na-
daljnje delo, pa tudi za
znanstvenoraziskovalno
delo, zlasti še pri matema-
tiki in fiziki, pomeni še
več. To ni kar tako! Pred-
meta, ki sta po večini še
sedaj povezana s strahom
in spoštovanjem, sta po-
stala pri njem človeško
razumljiva in zanimiva,
celo privlačna. To pa je
nekaj, kar želi doseči
vsak učitelj, dano pa je to
le nekaterim. Prof. Ivanu
Rebeku je to uspelo.
Kljub stiskam, ki jih je
doživljal.
Prof. Ivan Rebek je bil
pravi Celjan. Rodil se je
pred skoraj 53 leti. Matu-
riral je na celjski gimnazi-
ji, kamor se je pred dvaj-
setimi leti vrnil kot profe-
sor matematike in fizike.
Dijaki so že takoj prva le-
ta spoznali, da so z njim
pridobili enkratnega pe-
dagoga, ki je znal in razu-
mel vse mladostne naga-
jivosti, dobili so dobrega
strokovnjaka, ki je vedel,
katera in kolikšna je
snov, ki jo mladi morajo
obvladati. Profesorji so v
njem dobili resnično ne-
sebičnega kolega, sotova-
riša, kije prekomerno de-
lal, saj je vsa leta primanj-
kovalo profesorjev mate-
matike in fizike; kolega,
ki mu ni bilo nikoli žal
časa za vzgojnoizobraže-
valno delo, pa naj je bila
to sobota ali praznik; pri-
jatelja, ki ni znal reči ne,
tega pa ne bom napravil,
ker je pač bilo delo zanj
nekaj normalnega. In še
bi lahko naštevali.
Delal je rad, tudi doma.
Družino je cenil, spošto-
val.
Ob delu, razdajanju in
osveščanju je izgorel. Ni-
koli s stokom, jokom, tož-
bo ah pritoževanjem. Bil
je človek, ki smo ga vsi
resnično in globoko ceni-
li, tako dijaki kot profe-
sorji, starši in sodelavci
celjske gimnazije.
Učenci in učitelji
Gimnazije Celje
ZU. IWAREC 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Bolniški izostanki nimajo
Korenin le v zdravstvu
fjajvišji stalež v občini
Celje
Bolniški stalež (odstotek delavcev gle-
jje na vse zaposlene) na celjskem območ-
ja narašča hitreje kot v republiki. Med-
tem ko je bil leta 1975 v republiki 4,56, je
bil na celjskom območju nekaj nižji -
4 46, v občini Celje pa le malo višji - 4,62,
so se lani razmerja močno spremenila,
povprečno je v republiki narasel le na
4,71, na celjskem območju na 5,23 in v
občini Celje kar na 6,07 odstotka. V pri-
merjavi z letom 1981 se je na celjskem
območju stalež rahlo zmanjšal v Občin-
ski zdravstveni skupnosti Šmarje, v La-
jkem in Sevnici ostaja na isti ravni, med-
tem ko je najmočneje porasel v Žalcu,
Celju in nekaj manj v Šentjurju in Slo-
venskih Konjicah.
Najbolj pogoste so bolezni
dihal
v celjski občini, kjer je stcdež najvišji,
je bilo v preteklem letu 42.909 aktivnih
zavarovancev, med njimi 17.173 žensk
(nekaj več kot leto prej). Zanimivo je, da
je stalež lani porasel tako pri odsotnostih
do 30 dni kot nad 30 dni (to še vedno
ločimo, ker nadomestila za odsotnosti do
30 dni izplačujejo delovne organizacije,
nad 30 dni pa zdravstvene skupnosti -
pričakujemo pa, da bodo kmalu skoraj
vsa nadomestila za odsotnosti z dela iz-
plačevale delovne organizacije).
S. SOPAR: »Domneva, da je stalež v
tolikšnem porastu zaradi leta 1980 uki-
njenih zdravniških komisij, preko kate-
rih je moral vsak zavarovanec za odobri-
tev staleža nad 30 dni, očitno ne drži, saj
bi se tako povečal le stalež nad 30 dni. Na
celjskem območju smo v letih 1981-1982
uvedli dopolnjene bolniške liste, podatke
z njih pa spremljamo z avtomatsko obde-
lavo podatkov. Morda tudi njihovo dosle-
dno izpolnjevanje zvišuje odstotek bolni-
škega staleža. Vedeti pa moramo, da zbi-
ranje podatkov ne poteka enako niti v
Sloveniji, kaj šele v Jugoslaviji. To bi
morali nujno urediti, če hočemo, da so
podatki sploh primerljivi.«
V preteklem letu je bilo v celjski občini
na 42.909 aktivnih zavarovancev spreje-
tih v stalež 52.883. Največ, preko 20 od-
stotkov jih je bilo sprejetih zaradi bolezni
dihal, na drugem mestu so poškodbe, na
tretjem bolezni kosti in gibal. Podobna
razmerja so tudi na celem območju.
Zanimive so poškodbe, zaradi katerih
je bilo v staležu 17 odstotkov bolnikov.
Le četrtina teh se je poškodovala na delu
in na poti z dela in še med temi več kot
polovica na poti. Večina poškodb je torej
nastala izven dela, v prostem času.
Stalež - pobeg Iz
neugodnega okolja
o zmanjševanju staleža veliko in pogo-
sto govorimo, iščemo tudi vedno nove
poti: od pooblaščenih zdravnikov za odo-
bravanje bolniškega staleža, do neupravi-
čenih nagrad za prisotnost na delu in fi-
nančnih bremen za tiste, ki so v staležu.
Za zmainjšanje staleža pa je treba storiti
mnogo več.
M. HRUSOVAR: »Delovna organizaci-
ja mora vzpostaviti take notranje medse-
bojne odnose, da stalež ni ena izmed
oblik pobega iz neugodnega ozračja. Pri-
pravljena mora biti tudi zagotoviti števil-
nim delavcem z zmanjšano delovno
zmogljivostjo vsakodnevno ustrezno de-
lo. S tehničnim, družbenopravnim in psi-
hosocialnim varstvom pa mora sproti od-
pravljati mesta izvora staleža.
Zdravstvena služba mora čimbolj
skrajšati pot do prave diagnoze zdravlje-
nja in rehabilitacije. Budno mora sprem-
ljati dogajanja znotraj delovne organiza-
cije, predvsem v proizvodnem procesu in
pravočasno reagirati, ko ugotovi, kje naj-
pogosteje prihaja do porušenja delavčeve
zmogljivosti z zahtevami delovnega me-
sta. Izredno pomembna je preventivna
medicina, zlasti predhodni pregledi, ki
naj omogočijo delo pravemu delavcu na
pravem delovnem mestu. <-
S.PISANEC: »V Železarni v Storah
stalež v zadnjih letih zmanjšujemo. Goto-
vo je to odraz tesnega sodelovanja z
Zdravstveno postajo in razumevanja širi-
ne v delovni organizaciji. Povezali smo
področje za tehnično, zdravstveno, so-
cialno in ekološko varstvo. Pomembni so
tako sistematični pregledi delavcev na
ogroženih delih, kot analize delovnih
mest, ugotavljanje psihofizičnih sposob-
nosti delavcev in ustreznega zaposlova-
nja. Nič pa še nismo storili na področju
ekologije. Pričenjamo in verjamemo, da
bo tudi to dalo rezultate.«
Večletno sistematično delo je v Žele-
zarni Store v preteklem letu privedlo do
zmanjšanja staleža v primerjavi z letom
1981 za 1,5 odstotka, kar pomeni 20.000
delovnih dni. Zmanjšala se je tako pogo-
stost kot število dni zdravljenja do vrni-
tve na delo. S tem še niso zadovoljni.
čeprav pomeni 4,3 odstotka staleža manj-
ši staležxkot v občini in manjši kot drugje
v črni metalurgiji. Rezerve vidijo v še
tesnejšem sodelovanju zdravstvene služ-
be z delovno organizacijo, boljši prosvet-
Ijenosti ljudi v skrbi za lastno zdravje,
boljšem delu na delovnem mestu, analizi
in zdravstveni oceni delovnih mest, v er-
gonomskih rešitvah za delavce z zmanj-
šano delovno zmogljivostjo in v gledanju
širše družbene skupnosti na ta prizadeva-
nja.
Če bi se bolniškega staleža povsod lote-
vali tako kot v Železarni Store, bi brez
dvoma lahko kmalu prenehali govoriti o
njegovem zaskrbljujočem naraščanju, še
zlasti, če z njim ne bi več reševali t^o
socialnih kot tudi drugih problemov.
MILENA B. POKLIC
Za občino Celje pomeni 6,07 odstotka
bolniškega staleža v preteklem letu
816.561 izgubljenih delovnih dni - to pa
je toliko, kot da bi vse leto stala celotna
Cinkarna (2500 delavcev vsak dan)I
F. SINTIC: »V letu 1982 smo za nadom^
stila osebnih dohodkov porabili 130 mi-
lijonov dinarjev, nekaj več kot 11 od-
stotkov vseh sredstev zdravstvene
skupnosti. Vsak zaposlen je prispeval za
stalež (svoj in solidarno za druge) 3000
dinarjev, stalež pa je na dan veljal 370
dinarjev. Ce bi bil odstotek staleža v
enaki višini kot leta 1981, bi prihranili
15 milijonov dinarjev, če bi bil kot leta
1980, pa 40 milijonov dinarjev. Prispev-
na stopnja iz bruto osebnih dohodkov,
iz katere plačujemo prispevek za stalež
bolnih, bi se lahko znižala za 0,50 odstot-
ka, torej kar za tretjino tistega, kar pri-
spevamo za stalež.«
6
Noša
Medtem ko so splavarji ponekod drugod
v Srednji Evropi na vožnjah v starejši dobi
nosili posebne obleke, pozneje pa posamez-
ne dele noše, ki jih sicer niso uporabljali, so
bili savinjski (in dravski) splavarji naprav-
ljeni na vodi in nato na poti domov tako,
kakor je bilo ob podobnih priložnostih na-
vada v njihovih domačih krajih.
Ce je v osemdesetih letih 19. stoletja spo-
ročeno, da tedaj na ozemlju savinjskih spla-
varjev oziroma v sodnem okraju Gornji
grad čedalje bolj »izginjajo posebnosti sta-
re noše« in se uveljavljajo »marsikatere mo-
dne spremembe«, je za čas neposredno po
prvi svetovni vojski izpričano, da so dotlej
spremembe tolikanj napredovale, da je
na tem ozemlju celo hribovsko prebival-
stvo nosilo obleke, ki so bile povečini nare-
jene iz »kupljenega blaga«; le redki so tukaj
^krat še nosili obleko iz lodna. To se nana-
ša tudi neposredno na savinjske splavarje,'
ki so v tem času deloma še nosili »volno in
raševino«. Z drugimi besedami: za leta med
Svetovnima vojskama, za katera so na voljo
^dosti poučna pričevanja o noši savinjskih
splavarjev, je treba imeti pred očmi, da so
za svoje obleke razen v prvem obdobju pra-
viloma uporabljali kupljeno blago in da je
temu ustrezala tudi njihova izdelava. To je
razvidno prav tako iz ohranjenega ustnega
izročila, ki spričuje, da se je tedaj videz
noše na ozemlju savinjskih splavarjev v na-
čelu čedalje bolj ravnal po zgledu drugih
večjih naselij v Savinjski dolini, vštevši tu-
di Celje.
Moška noša je v obravnavanih krajih (s
potrebnimi spremembami pa tudi na »pla-
cih«) v navedenih letih vsebovala naslednje
poglavitne sestavine. Za pokrivala so rabili
klobuki (poleti tudi slamniki); splavarski
gospodarji so kot zimsko pokrivalo spočet-
ka še nosili astrahanske kučme, kakršne so
že v 19. stoletju kupovali na vožnjah ob
Savi in Donavi; čepice s senčnikom so bile
zelo redke. Obleke so sestajale iz suknjiča
(»pruštah«, »rekle«), telovnika (»lajblč«) in
hlač. Puloverje so nosili razmeroma malo,
še manj plašče (poleg plaščev in kratkih
plaščev, na pol sukničev, se omenjajo tudi
pelerine). Prav tako so malokdaj nosili
ovratnice. Perilo je sestajalo iz srajc in
spodnjih hlač (»gate«), ki so bile dolge, ven-
dar je poleti bolj in bolj prihajalo v rabo
tudi kratko spodnje perilo. Nogavice
(»štumfi«, »fizetlni«) so bile dvoje vrste, za
hladnejše vreme in za poletje. Za obutev so
imeli največkrat visoke čevlje (»punčohi«),
ki so jih nosili prav tako ob nedeljah in
praznikih, medtem ko so poleti nosili delo-
ma tudi nizke čevlje (»šolni«), tu in tam pa
sandale.
Kar zadeva snov, iz katere so bile naštete
sestavine moške noše, smo to pri pokriva-
lih že omenili, razen pri klobukih, ki so bili
iz klobučevine različnih vrst. Klobuke so
kupovali zvečine v trgovinah, nekaj pa tudi
na sejmih. Delovne obleke so bile po nava-
di iz hlačevine (»cajg«) in lodna, medtem ko
so bile praznične obleke iz boljšega blaga
(»štof«). (Najboljše obleke so bile poročne,
v teh so bili najpogosteje tudi pokopani.)
Delovni skuknjiči so bili neredko prav tako
iz ,hudičeve kože' (»tajflcajg«). Navedene
tkanine za obleke so kupovali največ v tr-
govinah (v domačih krajih, pa tudi v Celju),
sicer pa na sejmih in od krošnjarjev (v dobi
avstroogrske monarhije so pogosto kupo-
vali blago pri krojačih). Isto velja za blago,
iz katerega so si dajali delati (maloštevilne)
plašče, in za ovratnice. Perilo je bilo iz pla ,-
na in barhanta; tu in tam pa so nosili srajce
iz poplina. Za puloverje in zimske nogavice
so uporabljali domačo volno. Čevljarji so
priskrbovali usnje za čevlje.
Obleke so izdelovali poklicni krojači iz
domačih krajev; konfekcijske obleke so bi-
le tedaj izjemne. Pač pa so takrat deloma že
nosili konfekcijske plašče (Tivarjeve, iz Va-
raždina). Perilo so šivale večidel šivlje, po-
stopoma pa je prihajalo v rabo tudi konfek-
cijsko perilo. Puloverji in volnene nogavice
so bile delo žen in mater, tanjše nogavice
pa, večinoma iz bombaža, so bile konfekcij-
ski izdelek. Visoke, pa tudi nizke čevlje so
po veliki večini delali poklicni čevljarji, po-
nekod domači v šteri; manj ko čevlji te
vrste je bila v navadi obutev, izdelana v
tovarni. V oblikovnem pogledu so omenje-
ne sestavine noše bolj ^i manj okorno in z
določeno zamudo sledile modi, kakršna je
bila v naših mestih za časa stare Jugosla-
vije.
Splavljanje splava v Šmartnem ob Dreti (ok. 1933)
8. STRAN - NOVI TEDNIK
24. HIAREC 1983
Plodno leto zbora France Prešeren
Mešani pevski zbor Zelezničarskega
prosvetnega društva France Prešeren
iz Celja je v zadnjem letu opravil po-
membno delo; 65 pevk in pevcev z
dirigentom Edvardom Goršičem osta-
ja zvesto svoji glavni usmeritvi -
nenehnemu prizadevanju za kakovost-
no rast zborovskega petja. Da je bila
taka odločitev prava, je lani potrdilo
tako uspešno sodelovanje na tekmova-
nju slovenskih zborov v Mariboru na
Naši p)esmi 1982, kot tudi sodelovanje
na zaključnem koncertu te prirtKlitve
v Ljubljani v Cankarjevem domu, kjer
so se predstavili najboljši slovenski
zbori.
Tekmovanja so sicer zahtevna in po-
membna, vendar priprave in sodelova-
nje na njih predstavljajo za Prešernov
zbor le manjši del obsežnega progra-
ma. Narodno in umetno pesem je zbor
lani ponesel v sosednjo republiko, kjer
se je s koncerti predstavil v Zadru in
na otoku Molatu, pa tudi v Italijo. Ta-
ko kot je pesem v Zadru in pesem
jadrskega zbora v Celju oblikovala in
utrdila prijateljske vezi med p>evci
dveh mest in narodov. Tako je bilo
tudi v Trstu, kjer je MPZ France Pre-
šeren zapel skupno z italijanskirru in
zamejskimi slovenskimi pevskimi
zbori na prireditvi »Pesem v prija-
teljstvu«.
Težko bi bilo našteti vse koncerte in
nastope zbora v zadnjem letu. Največ
jih je seveda bilo v Celju in njegovi
okolici - na Dobrni, v Z^cu, Mozirju,
Taboru... Ob vsem tem pa je pevcem
ostalo še dovolj volje in pripravljenosti
za oblikovanje povsem novega kon-
certnega programa, drugačnega, kot
običajno. Z njim so se pretekli petek
že predstavili v Slovenskih Konjicah,
v petek pa mu bodo lahko prisluhnili
tudi pKJslušalci v celjskem Narodnem
domu. Program je p>oskus preseka
skozi vokalno glasbeno zgodovino,
njene prve začetke in razvoj ter glasbe-
no snovanje različnih narodov. Morda
za koga premalo slovenske pesmi toda
tudi tako lahko sp>oznavamo njeno me-
sto in lepote.
S koncertom v Celju delo »Prešer-
na« v tej sezoni ne bo končano. 2e v
začetku prihodnjega meseca se bodo
predstavili na koncertu v Šentjurju,
istočasno pa že pričeli z vajami za nove
pesmi, tekmovanja in koncerte. Tako
je začetek aprila tudi pravi čas za pri-
hod novih pevcev v pevski zbor.
MILENA B. POICLIC
niči
ZDA 1963. REŽIJA: ALFRED HITCHCOCK
Igrajo: Tippi Ilerden, Rod TayIor, Jessica Tandy
V mali dvorani Kina Union ta teden predvajajo film
Ptiči, od četrtega do devetega aprila pa bodo v tej
dvorani vrteli še film Psycho. Oba filma je režiral
slavni Alfreod Hitchcock, j^to bomo nekaj vrstic na-
menili danes najprej temu mojstru filmske groze.
Alfred Hitchcock, angleški režiser, ki je večino svo-
jih filmov posnel v ZDA, se je s filmom ukvarjal več
kot 50 let in pri tem posnel okoli 110 celovečernih
filmov. Ce že ni rekorder po številu posnetih filmov, pa
je Alfred Hitchcock prav gotovo fenomen v filmskem
svetu. Večina njegovih filmov na svojstven način pri-
kazuje zločin in njegovo odkriv^anje, ter pri tem vzbuja
pri gledalcih grozo, a jih vseeno pritegne tako, da
skorajda aktivno sodelujojo z dogajanji na platnu.
Toda Hitchcockovi fibni so precej več kot samo
»trilerji«, saj je režiser v njih na svojstven način združil
film o zločinu in preiskavi ter film groze. Pri tem
spretno upKjrablja ekspresivne lastnosti obeh žanrov in
t^o dosega izredne rezultate.
Film Ptiči, ki je nastal pred dvajsetimi leti v Holly-
vvoodu, je ena redkih Hitchcockovih stvaritev, ki nima
kriminalnega obeležja. Celotno dogajanje temelji na-
mreč na strahu pred neznanim, ki ga prinašajo napa-
dalni ptiči. V majhnem obmorskem ameriškem me-
stecu ptiči postanejo nenadoma izredno agresivni ter
pričnejo napadati ljudi tako na morju kot na kopnem.
Med ljudmi nastane panika ker ne vedo vzroka temu
p>ojavu. Začnejo se zapirati v hiše, toda ptiči poskušajo
vdreti tudi v te.
Lahko bi rekli, da je Hitchcock s tem filmom pričel
serijo izredno uspešnih grozljivk, v katerih so režiserji
uporabili živali za vzrok strahu (Žrelo, Beli bizon itd.).
Toda vsi kasnejši filmski ustvarjalci so dogajanja raz-
pletli okoli ene živali in ji s tem dali nadnaravne spo-
sobnosti. Hitchcock pa je celotno zgodbo gradil na
množičnosti manjših živali (ptičev) in s tem dosegel
večjo prepričljivost.
Jutri pevska revija v Laškem
Na občinski reviji mladinskih in pionirskih pevskih
zborov v Laškem, ki bo jutri ob 17. uri v Domu Dušana
Poženela, bo sodelovalo 6 zborov. Izven konkurence
pa bo nastopal zbor cicibanov iz laških vzgojnovar-
stvenih organizacij. Vsak zbor bo zap>el tri obvezne
pesmi ob spremljavi ansambla Vokali.
VVE
Premiera Vdove Rošiinke v IHail
Brezi
Člani dramske sekcije Strelske družine v Mali Brezi
pri Laškem so v soboto navdušili vse gledalce, ki so si
prišli ogledati premiero komedije v treh dejanjih
Cvetka Golarja Vdova Rošlinka.
Dvorana doma v Mali Brezi je bila napolnjena do
zadnjega kotička, igralci pa so pod dobrim vodstvom
režiserja Viljema Videča z igro poskrbeli, da obisko-
valci niso bili razočarani.
»Komedijo so igralci v dobrem mesecu in pol naštu-
dirali in jo kakovostno, življenjsko zaigr^i«, je dejal po
premieri režiser, »kar se odraža v veliki odgovornosti
in resnosti do dela pri vseh igralcih, ki so vlogo spre-
jeli.«
VLADO MAROT
Večer šanson po celjsko
Večer šansonov in poezije, ki je bil v organizaciji
Zavoda za kulturne prii^itve Celje 18. marca zvečer v
Narodnem domu v Celju, je obiskalo natanko 16 gle-
dalcev! Prav gotovo se tudi ta peščica v prazni dvorani
ni prijetno počutila. 2e zaradi izvajalcev šansonov ne,
saj so njihova imena že sama po sebi dovolj obetala.
Bojan Adamič, Meri Avsenak, Branko Grubar, Vladi-
mir Makuc in Milan Ferlež so najbrž p^žrU grenko
pilulo. Z izbranimi baladami, šaljivkami in zbadljiv-
kami iz del slovenskih avtorjev in po ljudskem izročilu
bodo v kratkem odšli na turnejo po Ameriki, kjer se bo
verjetno v dvoranah trlo ljudi.
Medtem ko se mnogi Celjani pritožujejo, da je Celje
pusto in kulturno mrtvo zlasti ob večerih, taisti ljudje
zatajijo ob ponujenih možnostih. Večer šansonov ni
osamljen primer. Nič bolje se ni godilo znanemu triu
Lorenz, godbi na pihala in še komu. Ob vsem tem se
seveda pojavlja dvoje vprašanj: kakšna je koordinacija
prireditev v Celju in na drugi strani vzgoja in animira-
nje publike. Kot so zatrdili na Zavodu za kulturne
prireditve v Celju, so tudi za pietkovo prireditev obve-
stili vse abonente, številne posameznike, krajevne
skupnosti, šole in kulturne animatorje... V tem la-ogu
- že nekaj časa se zdi, da je začaran - p« je rrmogo
vrzeli!
MATEJA PODJED
»Let« za osvoboditev samega sebe
Razgovor z avtorjem ik-ame, M so Jo ugtr/zorlN v SLG CeUe
(ioran Stefanovski je av-
tor drame, ki jo je pred dne-
vi uprizorilo tudi Sloven-
sko ljudsko gledališče Ce-
lje. Premiero si je ogledal
tudi avtor, pred tem pa se je
ljubeznivo odzval povabilu
našega uredništva na kra-
tek razgovor.
- Kaj delate, kadar ne pi-
šete literarnih tekstov?
»Na Filozofski fakulteti v
Skopju, v tem mestu tudi ži-
vim, sem asistent za angle-
ško književnost. Doštudiral
sem na beograjski gledališki
akademiji in sicer dramatur-
gijo, na skopski univerzi pa
sem diplomiral iz književno-
sti in angleškega jezika. Ne-
kaj let sem bil dramaturg v
dramski redakciji televizije
Skopje. Tam sem dojel, da je
pravzaprav nesmiselno ne-
nehno prebirati tuje tekste,
če pravzaprav želim pisati
svoje.«
-	Vaš brat, Vlatko Stefa-
novski, je član znane skupi-
ne Leb i sol. Kdo od vaju je
bolj popularen?
»Najbrž brat. Zaradi ročk
and rolla. Sicer pa za to sku-
pino pišem tekste.«
-	Kako ste zašli v gledali-
šče?
»Prav^prav sem bil rojen
na odru. Oče je bil režiser,
mama igralka. Zrastel sem
med gledališkimi vajami. Za
odrom, kamor me je mama
prišla celo podojit. 2e kot
otrok sem se vedno družil z
igralci. Vselej sem imel
okrog sebe našminkane, ko-
stumirane ljudi. In tako sem
odraščal v tisti topli, vlažni
bližini scene. Ze kmalu mi
bilo zanimivo sesti v pn
vrsto v gledališču in glede
znane, ljube ljudi, ki igra
tuje osebe, med odmorom ]
za odrom jedo burek in pi;
jo vino. To so lepi spomii
Tu se je rodila moja ljubezi
do gledališča. Mama je ve
kokrat rekla: »Ko se enki
stopiš z odrom, ni več iz\
da. Vleče te vonj po sce
skem znoju in vonj
šminki.«
-	Opravili ste magiste
na temo: scenski napol
kot osnova gledališča J
muela Becketta. Napis
ste več telvizijskih dram
nekaj gledaliških del. IVI
njimi Divje meso, Let
mestu in Hi-fi. Kaj bi lah
rekli o Letu?
»Po besedah nekaterih 1
tikov je to drama iz zgodc
ne Makedoncev, kar pa ni
la moja namera. Res da
Let dogaja med zgodovin:
mi koordinatami Maked
cev, vendar mene zgodov
zanima le v tolikšni meri,
je danes prisotna in se o<
ža tudi v meni, v mojem
činu življenja in mišlje
Predvsem je to drama o
ni. Morda zveni neargun
tirano. Toda, dajem sarn
primer: v enem prizoru g
ni junak reče: ,Ce mene
zob, boli samo mene in n
drug ne ve, da me bol
nihče drug ga ne more i
liti namesto mene'. Prob
ki sem ga hotel izpostavi
kako osvoboditi san
sebe.«
-	Praizvedba tega de
bila v Skopju. Na kal
odziv je naletela?
»Zadovoljen sem, pra
ko kot z uprizoritvijo v
grebu, ki je bila pred
kim, in še posebno tu, ^
lju. MATEJA POD
Koncert Tria Lorenz
Na VI. abonmajskem kon-
certu v veliki dvorani Naro-
dnega doma so bili gostje
bratje LORENZ. TRIO LO-
RENZ slavi letos 25-letnico
svojega obstoja. Kmalu po
svoji ustanovitvi so se prvič
pHjjavili v Celju. 2e tedaj so
bili sila prizadevni; načelno
so vsak prograjn naštudirali
na pamet. Ta je zanje še se-
daj značilno. Svoj glasbeni
sfKjmin so tako izvežbah, da
obvladajo tudi najtežje
skladbe z veliko zaneslji-
vostjo na pamet. Pa ne le to,
tekom let, izpolnjenimi s šte-
vilnimi potovanji po svetu,
so zrastli v mojstre svetovne-
ga formata, ki dostojno re-
prezentirajo svojo domovi-
no. Violinist Primož posedu-
je dragocen instrument, ki
idealno zveni. Tudi sicer je
razvil izvrstno tehniko, ki
mu služi v izfKDvedi muzikal-
nega koncepta vsake sklad-
be. Pianist Tomaž obvlada
svoj instrument z vso zanes-
ljivostjo, tehnično dovršeno
v še t^o kompliciranih pa-
sažah. Hkrati je njegova igra
v izrazu in dinamiki globoko
doživljena. S čelistom Matijo
tvorijo prvovrsten trio, ki
ima naštudiran obsežen pro-
gram. Reprodukcija je na vi-
soki ravni, predvsem popol-
na enotnost v vstopih, v fra-
ziranju, v dinamičnih odten-
kih, ki se ponekod razvijejo
do dramatičnih viškov
(Brams Allegro molto.
Smetana : Finale). Na pro-
gramu so bila tri dela: naj-
prej Brahmsov Trio v c-molu
op. 101. Dasi je Brahms eden
zadnjih velikih romantikov,
je v bistvu klasičen sklada-
telj. Njegov slog je romanti-
čen, toda oblika je klasična.
Trio op. 101 je močna glasba.
mestoma nasilna, melodično
učinkovita in prepričljiva.
Srednji del koncerta je izpol-
nila avangardistična skladba
letošnjega Prešernovega na-
grajenca, KONTRASTI Pri-
moža Ramovša. Kompozici-
ja, posvečena leta 1961 Triu
Lorenz, ima svojevrstno
zgradbo, v kateri je sklada-
telj namenil vsakemu instru-
mentu posebno vlogo, izra-
ženo v fragmentarnih moti-
vih ter v prekipevajočih di-
namičnih kontrastih.
Tretji je bil na sporedu
Trio op. 15 v g-molu Bedriha
Smetane. Njegova muzika je
tekoča, melodije, spominja-
joče na češke livade, se pre-
pletajo od enega instrumen-
ta do drugega v bogatih har-
monijah. Vseskozi romantič-
no delo dosega svoj višek v
zadnjem stavku - Finale.
EGON KUNEJ
ZU. IWAREC 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Jože Rozoničnik, tudi pevec šmihelskega zbora, je zaigral
na citre.
Takole nasmejani so se pripeljali iz Mozirja šolarji, ki so že prerasli Šmihelsko šolo. V
ozadju sta obe šoli - stara, ki so jo prepustili propadanju in nova, zgrajena s samopri-
spevkom krajanov.
Kruh jim daje živinoreja,
razmišljajo tudi o turizmu
li/lea vasmi v Gontjesavlnjskl dolini oddajo šmihelčani največ mleka
Smihel nad Mozirjem, vas
na jugovhodnem delu Golt,
hiti in se odpira zunanjemu
svetu z velikimi koraki. To
hribovsko pobočje, svet in
pokrajina, to razkošje hri-
bovskega sveta, je vabilo in
privabljalo že mnoge popot-
nike, ljubitelje neokrnjene
narave.
Lepota kraja, ki odseva tu-
di v temperamentu in življe-
nju ljudi, je premamila tudi
načrtovalce naših letečih
uredništev. Osem članska
ekipa našega radia in Nove-
ga tednika je bila prejšnjo
aedo pod Goltmi sprejeta z
domačnostjo, brez nezauplji-
vosti, skratka tako, da se bo-
mo v ta kraj vedno radi vra-
čali.
Glavni vir dohodkov šmi-
Ihelskih kmetov že dolgo ni
iveč iglasti gozd, v ospredje
,stopa živinoreja, zlasti mleč-
jna. Na kmetiji Rženičnik,
|kjer so najprej začeli s preu-
jsmerjanjem, so opustili seja-
nje, na osnovi raziskave Živi-
norejsko veterinarskega za-
voda Celje so napolnili hlev s
sivo-rjavim govedom, uvedli
pašno-košni sistem in sčaso-
ma je to postala ena najtr-
dnejših gornjesavinjskih
imetij. Zgledi vlečejo, tak
lačin boljšega gospodarje-
ma je tudi ostale kmete
vzpodbudil v uvajanje živi-
noreje. Po lepi asfaltirani ce-
sti prepeljejo v dolino vsak
dan več mleka. Med vasmi v
Gornji Savinjski dolini daje
danes Smihel največ mleka.
Kraj s svojim podnebjem
in pomirjajočo lepoto ima
najboljše pogoje tudi za ra-
zvoj turizma. Marsikaj so s
pomočjo zadruge že storili,
dosti dela jih še čaka. Najbli-
že cilju so pri Rženičniku,
kjer s šestimi lepo urejenimi
sobami že čakajo prve goste.
Sobe urejajo tudi naGolični-
kovi kmetiji, kjer bodo prve
gorskega zraka željne turiste
sprejeli prihodnje leto. V
kraju so preuredili tudi go-
stilno, ki jo upravlja Zgornje
Savinjska kmetijska za-
druga.
V Smihelu, partizanski va-
si, kjer ni bilo kmetije, ki ne
bi bila na strani partizanov,
je 28 vaščanov dalo življenje
za svobodo. Tudi danes, ka-
dar je potrebno, združijo
sredstva in moči za boljši ju-
tri. V začetku prejšnjega leta
so z udarniškim delom deset
kmetij s telefoni povezali z
dolino. Kaj to pomeni za
kraj, kamor le dvakrat dnev-
no pripelje avtobus, ni po-
trebno poudarjati.
Beležnice novinarjev, ki
smo se potepali po Smihelu
so ostale polne vtisov o zani-
mivih ljudeh, ki smo jih sre-
čevali na raztresenih, vsak-
sebi oddaljenih, vendar
trdnih kmetijah. Bili smo v
šmihelski šoli, ki jo obiskuje
štirinajst učencev prvega in
tretjega razreda, poučuje pa
jih mlada učiteljica Fortuna-
ta Skončnik. Nismo pozabili
Franje Naraločnik. pedago-
ginje, ki je od leta 1946 do
upokojitve v letu 1979 skrbe-
la za vzgojo najmlajših Smi-
helčanov. Poleg Rženičniko-
ve, Goličnikove in Gačniko-
ve kmetije, smo obiskali tudi
970 metrov visoko, najvišje
ležečo kmetijo Zgornji Golt-
nik. Naključje je hotelo, da
smo pri najstarejšem vašca-
nu naleteli tudi na najmlajše-
ga Smihelčana. Veliko zani-
mivega smo o kraju samem
izvedeli pri Antonu Acmanu,
zborovodji domačega in mo-
zirskega pevskega zbora,
družbenopolitičnemu delav-
cu, katerega ime je neločlji-
vo povezano z razvojem Smi-
hela. Največ pa nam je o svo-
jem kraju vedel povedati Lo-
vro Goličnik, dvainosemde-
setletnik, kronist Smihela, ki
skrbi, da dogodki iz kraja
pod Goltmi ne bodo utonili v
pozabo. Takšnih ljudi, kore-
nin, kakršen je Lovro Golič-
nik, je pri nas zelo.malo.
V Smihelu, kraju, kjer še
niso pozabili vseh starih obi-
čajev, je tudi polno kulturno
zgodovinskih in etnograf-
skih znamenj^osti, tukaj pa
je bila ustanovljena tudi
prva slovenska godba na pi-
hala. Zanimivega branja v
prihodnjih številkah tednika
torej ne bo manjkalo.
Srečanje novinarjev z do-
mačini na ustnem časopisu v
dvorani osnovne šole, ki jo je
nekdo med domačini posre-
čeno imenoval kar Šmihel-
ski »Cankarjev dom«, bo
vsem udeležencem še dolgo
ostalo v spominu. Ob glasbi
Hmeljarskega inštrumental-
nega kvinteta in petjem do-
mačega pevskega zbora smo
se z -vaščani pomenili, kaj
vse smo pri njih tega dne do-
živeli, kaj nam je bilo pri njih
všeč in kaj ne. V takšno do-
mače okolje sodi tudi pri-
merna glasba. Kljub temu,
da ima Jože Rozoničnik svo-
je citre le še za spomin na
stare čase, smo bili vsi pri-
sotni z njegovim igranjem na
to pozabljeno glasbilo zado-
voljni, iskrenega aplavza pa
je bila deležna tudi recitacija
Nade Kumrove, odlomek iz
Pridige Janeza Svetokri-
škega.
Srečanja se je udeležil tudi
Hinko Cop, predsednik Ob-
činske konference SZDL
Mozirje, ki je v svojem govo-
m še enkrat opozoril na
ogromen prispevek Smihel-
čanov pri razvoju kmetijstva
v Gornje Savinjski dolini.
Ob koncu smo se vsi, stari,
mladi, pa tudi najmlajši zavr-
teli ob zvokih Hmeljarskega
kvinteta. Za popotnico in za
spomin na ta prelepi kraj.
Na letečem uredništvu
v Smihelu so sodelovali
novinarji: Jure Krašo-
vec, Miran Korošec, Mi-
lena Brečko-Poklič, Sre-
čo Šrot, Tone Vrabl,
Franček Pungerčič, Ra-
do Pantelič, za tehniko
pa je skrbel Bojan Pišek.
Mešanega pevskega zbora iz Šmihela, ki ga vodi Anton Acman, so poželi največ
'aplavza.
Majluio, a prijetno urejeno dvorano osnovni šoli so Šmihelčani napolnili do zadnjega
kotička.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
24. HIAREC 1983
Hmeljarji letos spet
pričakujejo rekordno leUno
Pravijo, da v tretje gre ra-
do, naši hmeljarji pa so ko-
rajžno načrtovali tudi za to
leto, ko pričakujejo, da bodo
po treh uspešnih letinah še
četrtič dosegli rekordno pro-
izvodnjo. Lani je namreč
Hmezad skupno od članic
svoje sestavljene organizaci-
je in drugih slovenskih pri-
delovalcev hmelja odkupil
skupno 3880 ton hmelja, za
letos pa načrtujejo še 300 ton
več - skoraj 4200 ton »zele-
nega zlata«. Preseči odkup
4000 ton suhega hmelja - če
jim bo to uspelo - bo zares
izreden uspeh in uresničitev
dolgoletne želje.
Naše navdušenje za letoš-
nje hmeljske načrte ni obi-
čajne navijaške športne na-
rave, temveč gre za resne
ekonomske razloge. Hmelj je
namreč industrijska rastlina,
ki z okrog deset milijoni do-
larjev konvertibilnega izvoza
(ob skromnem uvozu) zares
veliko pomeni, ne samo v na-
ši kmetijski zunanjetrgovin-
ski menjavi, temveč pred-
stavlja tudi »obliž« za deviz-
ne potrebe nekaterih indu-
strijskih organizacij.
Vsekakor lahko zapišemo,
da je pri nas hmeljska proiz-
vodnja dosegla tehnološko
raven, s katero se - po ne-
majhni zaslugi znanstveno
raziskovalne dejavnosti
hmeljarskega	inštituta
uspešno primerjamo z do-
sežki industrijsko in kmetij-
sko najbolj razvitih evrop-
skih dežel. Mislirno na dono-
se, kakovost, sorte, sušenje
in pripravo hmelja za tržišče.
Zato poleg kritja potreb do-
mačih pivovarn slovenski
hmelj v celoti prodajajo po
večinoma vnaprej dogovor-
jenih cenah za trdno valuto v
mnoge najbolj gospodarsko
razvite držav.
Glavnino hmelja - približ-
no tri četrtine daje Savinjska
dolina s celjsko okolico. Ta-
ko sta na primer lani Hmeza-
dova DO Kmetijstvo in žal-
ska zadruga Savinjska doli-
na sami prispevali blizu tri
tisoč ton hmelja, drugi pride-
lovalci v Sloveniji pa skupaj
okrog 900 ton.
Pod Hmezadovo streho je
tako ta čas skupaj z Radljami
(99) in Šmarjem (6) kar 1674
rodnih nasadov hmelja, po
načrtu pa naj bi letos z.asadili
še okrog 170 hektarov novih
nasadov. Od tega žalski
družbeni sektor 118 ha, za-
druga 40 ha, Radlje 11 in
Šmarje 4 ha. Težko je reči,
koliko gre za dodatne nasade
in koliko za zamenjavo v si-
stemu kolobarjenja. Tudi
hmelj je namreč rastlina z
določeno življenjsko dobo,
ko ekonomska računica terja
spremembo kulture vsaj za
nekaj let. Zato tudi po Sa-
vinjski dolini često lahko vi-
dimo, da med betonskimi
nosilci prejšnjih žičnih nasa-
dov potem nekaj let raste
pšenica, koruza ali kaj dru-
gega.
Po letošnjem načrtu naj bi v
samem sozd Hmezad pride-
lali 3162 ton hmelja, drugi
pridelovalci z območja ve-
lenjske občine, celjske za-
druge, Posavja in drugod pa
skupno še nekaj več kot ti-
soč ton.
V. J.
V izvoz
6 milijonov
litrov mleka
Žalski sozd Hmezad
ima v svojem letošnjem
izvoznem načrtu tudi po-
stavko za izvoz šest mili-
jonov litrov svežega mle-
ka (Italija). Čeravno te in-
formacije naši občani ob
pomanjkanju nekaterih
mlečnih izdelkov najbrž
ne bodo navdušeno spre-
jeli, je treba reči, da si mo-
ra mlekarna z izvozom
mleka pomagati, da si
ustvari potrebna devizna
sredstva za plastično em-
balažo in druge potrebe
za oskrbovanje tržišča.
Celjska mlekarna je na
svojem odkupnem ob-
močju lani odkupila 28,5
milijona Litrov mleka, le-
tošnji odkupni načrt pa
znaša 33 milijonov litrov
- to je za 16 odstotkov
več. Do jeseni namerava
Hmezad v Zalogu pri Arji
vasi postaviti in napolniti
še en hlev za dodatnih 250
krav-molznic.
-vj-
Skupno zavarovanje
živine je cenejše
Zavarovalna skupnost Je že sklenila taki
pogodbo z mozirskiml rejci
Po približno dveletnih pri-
pravah je celjski območni za-
varovalni skupnosti slednjič
uspelo prebiti zid nezaupa-
nja in organizirati skupinsko
zavarovanje plemenske go-
vejo živine. Gre za dogovor s
predstavniki mozirske obči-
na, kjer kolektivno zavarova-
nje plemenske živine velja
od 1. marca dalje. Zavaroval-
nica je pristala na štiri tisoč
glav goved. Mozirjani, ki tu-
di že od prej prednjačijo z
organizirano rejo in dokaj
razvitim mlekarstvom, so ta-
ko dali zgled tudi pri tem po-
slu, pomembnem za socialno
varnost živinorejcev.
Pri območni zavarovalni
skupnosti Triglav so si še do
začetka tega leta prizadevali,
da bi kolektivno zavarovanje
plemenske goveje živine
enotno uredili za vso regijo.
Ker pa navzlic načelni pod-
pori ni prišlo do konkretnih
rezultatov, so se začeli pogo-
varjati za uresničenje akcije,
ki jo podpira tudi republišl^.
konferenca SZDL, s posg'
meznimi občinami. Torej ^
vsako posebej.
Bistvo tega kolektivnega
zavarovanja plemenskih go,
vedi je v tem, da živinorejcev
ne bi v celoti obremenili ?
plačili premije, pač pa bi gle"
de na družbeni interes za po,
speševanja živinoreje p^
tem pomagale tudi občine s
svojimi intervencijskim;
sredstvi za pospeševanje
kmetijstva oziroma proiz.
vodnje hrane.
Po pogodbi, ki so jo skleni,
li, bo mozirska občina s sred
stvi svojega intervencijskega
sklada prispevala za kolek
tivno zavarovanje plemen,
ske goveje živine z zneskoir,
v višini 350 din po glavi. Za-
varovalna skupnost je pri.
maknila svoj delež s tem, dj
je znižala izračunano premi-
jo za 90 din po govedu. Tako
skupna olajšava za živinorej-
ca znaša 440 din, to je skora;
tretjino premije. Kmetje, fc
zavarujejo pet in več glav gd
vedi imajo dodatni popusu
tisti z enajst in več glav pij
menske goveje živine pa cel3
20 odstotkov popusta.
Rejci velikega števila gj
ved bodo praktično plačal
samo približno polovico prei
mije. Vsekakor je to zek
ugodno, če upoštevamo, di
zavarovanje zajema poln
odškodnino za pogin ali za
silni zakol in vse strošk
zdravljenja obolele plemer
ske živine.
Območna zavarovalni
skupnost sedaj nadaljuje i
akcijo kolektivnega zavarc
vanja plemenske goveje živ
ne še v drugih občinah cel
ske regije. Medtem ko akci
za celotno regijo ni bi
uspešna, so realni izgledi, c
se bodo že v prihodnjem m
secu dogovorili za zavarov
nje plemenski govedi še
šentjurski, laški in konjiš
občini.
V.
Kviz o kmetijstvu
Občinska konferenca ZSMS Žalec in KZ Savinjska dolina sta v soboto pripravili kviz na
temo o kmetijstvu. Sodelovalo je pet ekip, pomerili pa so se v znanju iz travništva,
poljedelstva, živinoreje, kmetijske mehanizacije in družbenopolitične organiziranosti. Naj-
več uspeha je imela ekipa iz Prebolda (Janez Grenko, Ljubica Skrabe, Boris Golavšek), ki je
na vsa zastavljena vprašanja pravilno odgovorila in tako osvojila prvo mesto. Druga je bila
ekipa Braslovč, sledijo Šempeter, Polzela in Petrovče. Ekipa Prebolda bo 2. aprila zastopala
občino Žalec na regijskem kvizu v Titovem Velenju. Na sliki: Ekipa Prebolda.
TONE TAVČAR
V sekcijah se bodo
kresala mnenja
Kot že nekaj let poprej je
svet za kmetijstvo pri Občin-
ski konferenci SZDL v Celju
tudi letos dal pobudo za or-
ganiziranje sekcij skih raz-
prav v celjskih krajevnih
skupnosti. Pravzaprav gre za
nekakšno skupno obliko raz-
prav in informativnih se-
stankov, katerih teme so vze-
te iz aktualnih dogajanj v
kmetijski politiki, zakonoda-
ji, davčni politiki in pokoj-
ninsko invalidskem zavaro-
vanju. Naj bomo natančni:
na sekcijskih razpravah bo
tekla beseda o pripravah na
spomladansko setev, pa o
spremembah v kmetijsko
zemljiški zakonodaji in re-
zultatih akcije za boljšo ob-
delanost kmetijske zemlje, o
osnutku zakona o pokojnin-
sko invalidskem zavarova-
nju kmetov, o zdajšnjih
usmeritvah davčne politike
v kmetijstvu, na sestankih
pa bodo govorili še o vklju-
čevanju kmetov v Zvezo sin-
dikatov. Seveda bodo razla-
galci posameznih tem stro-
kovnjaki, ki bodo znali zain-
teresiranim odgovoriti tudi
na njihove pomisleke, pri-
pombe ali vprašanja.
Sekcij ske razprave o ome-
njenih temah so se v nekate-
rih krajevnih skupnostih že
zaključile. Začele so se v so-
boto v krajevni skupnosti
Skofja vas, bile pa so še na
Dobrni, v Frankolovem, v
Smartnem v Rožni dolini ter
včeraj še v Trnovi j ah in na
Ljubečni. Danes bo sekcij-
ska razprava o problematiki
kmetijstva še v Vojniku, ju-
tri na Svetini ter v nedeljo v
Strmcu. V ponedeljek bo
skupna sekcij ska razprava
za celjske mestne krajevne
skupnosti v Narodnem do-
mu, to je za krajevne skup-
nosti Center, Aljažev hrib.
Dečkovo naselje. Dolgo po-
lje, Gaberje, Hudinja, Karel
Destovnik-Kajuh, Nova vas,
Slavko Slander, Pod gra-
dom, Medlog, Ostrožno, La-
va in Savinja, zadnja od sek-
cijskih razprav pa bo v torek
v osnovni šoli Store za kra-
jevni skupnosti Store in Te-
harje.
DS
Hmezad izvaža stroje
Hmezadova Strojna, tozd proizvodnja kmetijske me-
hanizacije, je nedavno tega sprejela novo, pomembno
naročilo za izvoz 20 strojev za obiranje hmelja za po-
trebe romunskih hmeljarjev. Do jeseni bodo dobavili
deset strojev, prihodnje leto pa drugih deset. Skupna
vrednost posla znaša več kot 900.000 dolarjev v kon-
vertibilni valuti.
Žalska Strojna se je začela uveljavljati na zunanjem
trgu tudi z izvozom sadilnikov za krompir (priključek
za traktorje). Te dni so pripravili pošiljko okrog 160
sadilnikov za neko avstrijsko firmo, sedaj pa se dogo-
varjajo za izvoz sadilnikov za krompir v Egipt.
Pridelati 500 ton zelenjave
Celjska kmetijska zadruga, ki je v sestavi sozd Merx,
si že nekaj let prizadeva razviti proizvodnjo zelenjave
za domači trg. Čeravno vseh načrtov doslej niso uspeli
uresničiti, je napredek vendarle očiten. Tako naj bi
zlasti s sodelovanjem lastnikov manjših zemljiških po-
vršin letos že dosegli tržno proizvodnjo približno 500
ton zelenjave. Med pomembne postavke sodi tudi
načrt za tržno proizvodnjo 450 ton krompirja. Cilj celj-
ske kmetijske zadruge je, da v neposredni bližini me-
sta čim bolj izrabi primerna zemljišča za intenzivno
pridelavo zelenjave in vrtnin.
Resnična skrb za preproste kmečke žen
Tako meni Franja Uaraločnik Iz Smihela, ki Je bila z nami pred dvemi leti
Znova se bomo popeljali proti morju!
To ne bo navaden, vsakodnevni izlet,
temveč izlet, kjer se bo v dveh Izletniko-
vih avtobusih peljalo 100 kmečkih žensk!
Torej tistih žensk, ki skozi vse leto nima-
jo pravih možnosti, da bi zapustUe polja,
hleve, štedilnike ter se poveseUle ob mor-
ju in vsaj namočile prst v morje ter po-
skusile, če je res slano.
Čeprav smo v razpisu napisali, da naj
poleg kuponov ne pošiljajo še pisem, pa
smo jih nekaj le dobili. Bila so to prisrčna
pisma, ki nemorejo kar tako romati v koš
Nekaj misli smo izbrali za današnji pri-
spevek.
Franja Naraločnik, Smihel nad Mozir-
jem: »Seveda smem reči ,prekrasen' izlet,
kajti pred dvemi leti sem tudi jaz potova-
la z vami in bila sem navdušena. Morda
me je najbolj gardla tista pristna skrb
izobraženih ljudi do preprostih kmečkih
ženic. Se danes mi zveni v ušesih klic
tovariša:,Vzemite rute s seboj, da se ne bi
prehladile! Na morju piha.' No, to je le
eno opozorilo, a bilo jih je še več...
V Mozirju živita moja hči in njen mož.
Za 8. marec sta mi hotela narediti veselje.
Izrezovala sta kupone iz NT, prijavnico
izpolnila na moje ime in odposlala. O vsej
tej njuni prizadevnosti seveda nisem ve-
dela nič. In bila sem izžrebana! Ne vem,
kdo je bil bolj vesel - ali hči in njen mož
ali jaz!«
Marija Hlastec: »Pišem se Hlastec Ma-
rija, nisem kmečka žena, ampak samo
gospodinja in to ne po lastni krivdi. Mo-
rala sem veUko let za starše skrbeti, ker
so bili bolni, sedaj pa sem sama z možem.
Otroci so odrasli, v prostem času pa ho-
dim na delo h kmetom, tako da nimam
nobenega sindikalnega izleta in si zelo
želim biti v družbi delovnih kmečkih
žensk.«
Marija Mlakar: »Tudi letos vam poši-
ljam kupone, morda pa bom imela srečo,
da bom izžrebana. Doma sem na veliki
kmetiji (15 ha) in še nisem imela prilož-
nosti, da bi bila na morju. Zdaj, ko sem
stara že 63 let, pa bi rada šla in videla,
kako luštno se imate.«
Kristina Kovačič: »Sem kmečka go-
spodinja pa še nikoli nisem videla morja
kot samo na televiziji.«
Marija Senica (z vsem spoštovanje
»Lepo vas prosim, da bi šla z vami
morje. Stara sem 76 let, vdova in rad
se razveselila z ostalimi sto kmečk
ženskami...«
Jožefa Kolar: »Sporočam, da sem t
ka Novega tednika, stara 67 let in d£
morju še nisem bila.«
Nežika Slomšek: »Ze več let pošil
kupone pa še nisem imela sreče, d.
bila izžrebana. Vedno upam, da bon
žrebana in da bom videla naše lepo r
je, saj sem v mladosti veliko pretrpela
ukradeni otrok.«
Emilija Razgoršek: »Upam, da t
štiri, pet in šest peresna deteljica pc
gale pri žrebu! I^iložila sem tudi še
planik, ki rastejo na domačem vrtu,-
je dala poleg kuponov v pismo - op.
Dobili smo 1703 prijav in med r
takšna in drugačna pisma. Naj zapiši
da niti ena izmed objavljenih tovariš
bila izžrebana. Resnično nam je žal,
ja pa upanje na prihodnji, dvanajsti
marca 84!
TONE VR
ZU. IWAREC 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Jaka Majcen
Nada Kurent
Dušan Jazbec
Marjana Zemljak
Vlado Cverlin
Gostinski deiavci so slabo nagrajeni,
vendar ie še zanimanja za ta pokiic
Srednja šola za gostin-
stvo in turizem v Celju de-
luje že 23. leto. V skupnem
programu danes izobražuje-
jo dva profila gostinskih de-
lavcev, kuharja in natakar-
ja, ki sta za gostinstvo naj-
bolj potrebna.
Z usmerjenim izobraževa-
njem imajo na šoli celoletni
pouk. Bistvena sprememba
od prejšnjega polletnega, ko
je učenec pol leta opravljal
prakso v gostinsko-tur i stič-
nih organizacijah. Jaka Maj-
cen, ravnatelj šole: »Učenci
lahko po sedanjem progra-
mu pridobijo več splošnega
znanja, tako naj bi se tudi po
tej plati približali učencem
ostalih srednjih šol. Kljub te-
mu, da imajo učenci prvih in
drugih letnikov manj prak-
se, bodo lahko delno nado-
knadili s prakso, ki jo izvaja-
mo na šoli v tretjem letniku
in pa s statusom pripravniš-
tva v delovnih organizacijah.
Sedaj bodo na račun malce
okrnjene prakse tudi gostin-
ci pridobili več splošnih
znanj, ki jih v svojem pokli-
cu vsekakor tudi potrebuje-
jo. Tudi zanimanje za vpis
zaradi tega ni nič manj, po-
leg tega pa je ta pogojen tudi
s potrebami v združenem de-
lu. Pri razpisih štipendij je
sicer opazno rahlo upadanje,
vendar bojazni, da učenci po
končanem šolanju ne bi do-
bili zaposlitve, ni. Zal pa
ugotavljamo, da mladi izuče-
ni delavci v gostinstvu ne
ostajajo dolgo in si delo hitro
najdejo kje drugje. Vzroki so
v težavnosti gostinskega po-
klica, kajti biti vedno na raz-
polago vljudnemu ali manj
vljudnemu gostu, ni vedno
prijetno, zlasti tistim, ki so v
strežbi. Manj zanimanja pa je
tudi za delo v slabših lokalih.
Vzroki pa so tudi v nagraje-
vanju, kajti nizka akumula-
tivnost turističnega gospo-
darstva povzroča, da je go-
stinstvo za mlade nezanimi-
vo. In ne samo zanje, tudi za
banke, načrtovalce... Pro-
met v gostinko-turističnih
organizacijah je zaradi
zmanjšanja kupne moči
manjši. Tudi bencinska kriza
vpliva na to da je gostov
manj, vse manj pa je tudi na-
ročil gostinskih uslug s stra-
ni delovnih organizacij. S
tem v zvezi je zanimiva ugo-
tovitev, da so gostinski de-
lavci v zasebnem sektorju
prav zaradi boljše stimulaci-
je tudi bolj ustrežljivi.«
In kaj menijo o gostinstvu,
o veselju do tega poklica ter
o tem kakšen naj bo gostin-
ski delavec še nekateri anke-
tiranci s Srednje šole za go-
stinstvo in turizem.
Nada Kurent, ekonomist.
poučuje strežbo: »R/Iislili
smo, da bo z usmerjenim izo-
braževanjem stroka malce
okrnjena, predvsem zaradi
manjkajoče prakse. Vendar
se bo dalo nekaj nadoknaditi
s pripravništvom. Dobro je,
da smo dobili nove kabinete
za izvajanje praktičnega
pouka, saj lahko predviden
program izvajamo v celoti.
Dejstvo, da se nekateri
kljub končani šoli odločajo
za druge poklice, pa ima dru-
gačno ozadje. Dosti je že
takšnih, ki se ob odločitvi za
šolanje za gostinstvo ne
ogrevajo zaradi veselja do
pKjklica in se kasneje preu-
smerjajo. Nekateri so še ve-
dno mnenja, da je gostinstvo
manjvreden poklic, da je de-
lo v pisarni vse kaj drugega.
Dekleta imajo težave tudi za-
radi delovnega časa in skrbi
za družino, nazadnje pa tudi
zaradi slebe stimuliranosti.
Vse pa je seveda odvisno od
vsakega posameznika, od te-
ga v kakšno delovno okolje
pride in od tega, ali ima go-
stinstvo v krvi.«
Dušan Jazbec, 3. letnik,
kuhar: »Sem iz Glaberk pri
Šoštanju iz rudarske druži-
ne, tako da moja odločitev za
gostinstvo nima povezave z
družinsko tradicijo. Veselje
čutim do tega poklica. V ho-
telu Paka v Titovem Velenju
imam štipendijo in zagotov-
ljeno službo. Gostinski dela-
vec naj bi bil spreten, iznajd-
ljiv, ustrežljiv in tudi dobro
nagrajen.«
Marjana Zemljak, natakari-
ca: -Jaz sem že ,usmerjena'.
V gostinstvo sem zašla zgolj
zaradi veselja do tega pokli-
ca. Štipendijo imam pri Mer-
xu, rada pa bi se zaposlila v
šentjurskem Motelu. Upam,
da ne bom izgubila veselja
med prakso, saj imam že se-
daj z opravljanjem počitni-
škega dela slabe izkušnje.
Nadrejeni nam takrat dolo-
čajo dela, ki drugim ne diši-
jo, skratka opravljati mora-
mo vsa dela.«
Vlado Cverlin, natakar:
»Ker sem že v tretjem letni-
ku, sem torej že natakar ,po
starem'. Za poklic sem se od-
ločil sam, kar mi ni bilo tež-
ko, saj sem iz Rogaške Slati-
ne, kjer je dovolj hotelov.
Štipendira me Zdravilišče,
pr^so pa sem opravljal že v
vseh hotelih. Praksa mi je
precej koristila, saj sem si
lahko izpopolnil znanje jezi-
kov. Natakar mora biti hiter,
p>ošten, vljuden, nasmejan,
pomembno pa je, da ima
gost vedno prav, pa naj bo
takšen ali drugačen.
RADO PANTELIC
Planlnsica orientacija na Polzeli
PD Polzela pripravlja pod pokroviteljstvom savinj-
skega MDO v soboto orientacijsko tekmovanje. Start bo
pri osnovni šoli na Polzeli ob 7.30 uri. Za tekmovanje se
lahko prijavijo pionirji, mladinci, člani in starejši člani.
Tekmovalci si bodo na tekmovanju pomagali s karto Celje
1:50.000.	B020 JORDAN
Knjižnica Edvarda Kardelja
Medobčinski svet ZKS Celje - študijsko središče in knjiž-
nica Edvarda Kardelja v Celju sta pripravila razstavo Marksi-
s-tične literature za idejno usposabljanje in marksistično izo-
braževanje v ZKS. Razstava je odprta v avlah osrednje knjiž-
nice na Muzejskem trgu in je posvečena stoti obletnici smrti
Karla Marxa.
Kino Vojmk
v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 27.
marca ob 17. in 19..30 uri ameriški pustolovski film Samo za
tvoje oči.
Kununri dom Vojnik
v kulturnem domu v Vojniku bo v soboto, 26. marca ob 19.30
uri domača dramska skupina uprizorila Stevvensov Z^onski
vrtiljak.
Dom kulture Griže
Na odm kulturnega doma v Grizah bodo v nedeljo, 27. marca
ob 16. uri gostovali prvaki ljubljanske Opere. Občinstvu se
bodo predstavili z opero Gaetana Donizzetija Don Pasquale, z
Ladkom Korošcem v naslovni vlogi.
Zdraviliške Dobrna
s prodajno razstavo akvarelov se na Dobrni predstavlja sli-
kar amater Bogdan Potnik, ki razstavlja svoje slike v avli
hotela. Razstava je prodajnega značaja in bo odprta do 4. .
aprila.
V	prenovljeni dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni pa bo
v petek, 25. marca ob 19.30 uri Večer šansonov in poezije, na
katerem se bodo predstavili Bojan Adamič, Meri Avsenak,
Aleš Valič in Edvin Fritz.
Poslovna zgradba Ingrad Celje
v avli poslovne zgradbe Ingrad na Lavi je v teh dneh odprta
prodajna razstava, na kateri se predstavlja slikar Niko Ignjatič,
z deli na posebej grundirani klobučevini. Razstava bo odprta
do 30. marca.
Avla Razvojnega cenb^ Celje
V	avli Razvojnega centra pa si do konca marca lahko ogle-
date likovna dela slikarke Stane Lušnic-Arsovske, ki jo odli-
kuje dograjen način izražanja v izbrani pastelni tehniki in
motivno izhodišče, ki je tesno zvezeno z njeno neposredno
okolico.
Dom Dušana Poženela Laško
V	domu Dušana Poženela v Laškem bo v soboto, 26. marca
ob 18. uri Javna prireditev, ki jo organizira Mladinski odsek
planinskega društva Laško. V program prireditve so vključili
kviz ob 90-letnici slovenskega planinskega dmštva, nastop
moškega pevskega zbora TIM in narodnozabavnega ansambla
Zlatorog iz Laškega.
Program Naša beseda '83
Ponedeljek, 28. marca ob 17. uri - kulturni dom Vojnik.
Torek, 29. marca ob 10. uri - pionirski dom Celje. Sreda, 30.
marca ob 10., 16 in 18. uri - kulturni dom Zarja Tmovlje.
Likovni salon Celje
v Likovnem salonu v Celju razstavlja v teh dneh svoja
slikarska dela Franz Zadrazil. Razstavo nam je posredoval
Avstrijski kulturni inštitut iz Zagreba, ogledate pa si jo lahko
do 2. aprila.
Narodni dom Celje
V	dvorani Narodnega doma v Celju bo v petek, torej jutri ob
19.30 uri koncert mešanega pevskega zbora France Prešeren iz
Celja.
Telovadnica osnovne šole Frankolovo
Dramsko prosvetno društvo Frankolovo in Radio televizija
Ljubljana pripravljata v nedeljo, 27. marca ob pol enajstih
dopoldan javno radijsko oddajo Koncert iz naših krajev. V
programu bodo nastopili: ansambel Vita Muženiča, ansambel
Slovenija, kvartet Frankolovčani in domači moški pevski zbor.
Hotel Dobrava Zreče
V	hotelu Dobrava v Zrečah bo jutri zvečer ob pol osmih
nastopila priznana humoristka Nela Eržišnik, zabavni večer pa
bo nadaljeval ansambel Veriga.
Klub kultumib delavcev Ivan Cankar
Celje
Klub kulturnih delavcev Ivan CAnkar iz Celja organizira v
torek, 29. marca obisk Cankarjevega doma v Ljubljani, kjer
boste lahko prisluhnili orgelskemu koncertu Huberta Ber-
ganta in violinistu Tomaču Lorenzu. Pred koncertom pa bo
organiziran o^ed razstave, ki jo je Narodna galerija pripravila
ob 100-letnici rojstva znanega karikaturista in ilustratorja
Hinka Smrekarja. Odhod iz Celja bo ob 16. uri ispred Vrtnice.
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Četrtek, 24. marca ob 15.30: Ivo Brešan: HUDIC NA FILO-
ZOFSKI FAKULTETI. III. in IV. mladinski abonma.
Ob 19.30: Jyo Brešan; HUDiC NA FILOZOFSKI FAKUL
TETI. Abonrha četretek in izven. Gostuje MGL Ljubljana.
Petek, 25. marca ob 12: Ivo Brešan: HUDiC NA FILOZOF-
SKI FAKULTETI. Abonma pedagoški šolski center.
Ob 19.30: Ivo Brešan: HUDiC NA FILOZOFSKI FAKUL
TETI. Premierski abonma in izven.
Sobota, 26. marca ob 19.30: Ivo Brešan: HUDIČ NA FILO-
ZOFSKI FAKULTETI. Sobotni abonma in izven. Gostuje
MGL.
Torek. 29. marca ob 19.30: Ivo Brešan: HUDiC NA FILO-
ZOFSKI FAKULTETI. Abonma Žalec in abonma tehniška
šola. Gostuje MGL.
Sreda, 30. marca ob 15.30: Alenka Goljavšček: SREČANJE
NA OSOJAH. III. mladinski abonma.
12. STRAN - NOVI TEDNIK

Plaskanov mlin se spet vrti
KmeUe posejejo več žita, zato Imajo mlinarji spet več dela
Pred dnevi so se spet zače-
li vrteti valji v Plaskano-
vem mlinu v Malih Braslov-
čah. Mlinar, 71-Ietni Miha
Plaskan, ki že približno 50
let melje žito okoliškim
kmetom, spet preživi večji
del dneva v svojem prenov-
ljenem mlinu.
»Veste, zdravje mi nagaja,
zato prej nisem mlel. Pozimi
je v mlinu tudi zelo mrzlo.«
Miha je mlin podedoval po
svojem očetu. Ker ni bil vešč
obrti, je nekaj let delal kot
vajenec pri okoliških mlinar-
jih. Kasneje je obnovil svoj
mlin in začel mleti.
»Včasih smo kar veliko
mleli, največ dela pa je bilo
prvih deset let po vojni, ko
smo mleli za »Žito fond«.
Kamni so se vrteli noč in dan
in tudi ob nedeljah, pri delu
v mlinu pa so mi pomagali še
trije delavci. Zmleli smo po
dva vagona žita na mesec.
Takrat še ni bilo velikih mli-
nov tako kot danes.«
Kasneje je bilo dela precej
manj, saj so kmetje posejali
tudi manj žita in le redki so
še pekli kruh doma.
•Pred kakšnimi tremi leti
so se začela naročila množiti.
Kmetje sedaj posejejo več ži-
ta. Dela bi bilo dovolj, a kaj,
ko ga zaradi krhkega zdravja
ne zmorem.«
Miha Plaskan je svoj mlin
večkrat obnovil. Nazadnje
leta 1955, ko so mlinska kole-
sa zamenjali s turbino, mlin-
ske kamne pa z železnimi va-
lji. Dokupil je še nekaj dru-
gih priprav, ki izboljšajo
kvaliteto zmlete moke.
Potem, ko se je podrl jez
na Savinji v Letušu, si je
omislil tudi pogon na elektri-
ko. To je veliko preprosteje,
saj je prej vsak mlinski ka-
men moral imeti svoje vo-
dno kolo.
"Pred leti sem večkrat
mlel na elektriko. Sedaj, ko
je dražja, pa večinoma me-
Ijem le še na vodni pogon.
Samo tako se račun izide.«
Plaskanov mlin je res vzor-
no urejen in čist. Zrnje gre
najprej na »šrotanje«, da do-
bi grese, iz teh pa kasneje
belo moko. Ostanek še en-
krat premelje in preseje, ta-
ko da dobi enotno moko, kar
ostane pa so otrobi.
•Včasih je bilo mlinarjevo
delo lažje, saj so kmetje pri-
nesli boljše žito. Danes veči-
noma žanjejo s kombajni, za-
to je med zrnjem precej ple-
vela, glota in smeti. Kar pre-
cej časa se zamudiš, da ga
očistiš. Zrnje so včasih tudi
sušili na kozolcih, danes pa
ga takoj prinesejo v mlin.
Ker imam dolgoletno prak-
so, seveda takoj ugotovim,
da je prevlažno in ga zavr-
nem. Zrnje ima lahko največ
12 do 13 odstotkov vlage, da
lahko gre v mlin.«
Sicer pa se rad pohvali, da
gospodinje zelo rade pečejo
iz njegove moke. Precej bolj-
ša, da je kot tista, ki jo lahko
kupijo v trgovini. Miha za
plačilo po stari navadi še
vedno največkrat vzame me-
rico moke iz vsake vreče. Le
redki so, ki plačajo v de-
narju.
Zaslužek?
»Ni veliko. Sicer pa tudi
malo meljem. Največ dva va-
gona na leto. Zdravje mi na-
gaja in tudi težkih bremen
ne morem več vzdigovati, saj
sem bil že trikrat operiran za
kilo.«
Miha po tihem upa, da se
bo mlinarske obrti lotil nje-
gov sin.
»Preveč ga ne silim, da mi
ne bi kasneje očital. Veste,
danes se v tovarni več zaslu-
ži kot doma v mlinu.«
SREČKO SROT
Avgust v svojem partizanskem laboratoriju
Pri Amaliji so se v Črnomlju zbirali kulturniki: Matej Bor,
Filip Kalan, Ema Starčeva, Janez Kuhar in drugi
Hitre prebivailce poti
niso mogie ubraniti
Zborno mesto: sedež Ribi-
ške družine Celje v Čopovi
ulici. Cas: sobota ob 7. uri
zjutraj. Cilj: Frankolovski
potok. Tako nekako so se
glasila navodila za skupino
ribičev, ki se je namenila od-
loviti zarod postrvi v gojitve-
nem revirju med Frankolo-
vim in Stranicam.
Potem, ko sem prespal ju-
tranji zbor, me je pozdravilo
mrko, za razliko od prejšnjih
dni, pravo zimsko vreme.
Naletavale so posamezne
snežinke. Ko sva uro kasneje
s Franjom odkrila ribiško
ekipo ob potoku med Fran-
kolovim in Stranicami, je na-
stal že pravi snežni metež.
Neprijaznemu vremenu
navkljub je odlovna ekipa na
čelu z ribiškim zanesenja-
kom Naipom Sinanijem -
prijatelji ga kličejo Nac - in
Tončkom Hladinom vneto
brodila po ledeno mrzli vodi.
Odlov postrvi si je prišel
ogledati tudi Jože Gruber, ki
je že trinajst let gospodar na
celjski ribiški družini.
Ribiči so toki-at namesto
trnka namakali v vodo ba-
kreni lopar naelektren z 250
volti istosmernega toka. Lo-
par, ki ga je Nac neutrudno
namakal v vodo, je privlačil
pikčaste potočne lepotice in
jih obrača! na hrbet.
■Pazi! Poglej, ušla ti je.
Tam je še ena. Potisni lopar
še enkrat pod to vejo,« so
opozarjali drug drugega na
hitre prebivalke potoka, ki
se jim je uspelo izmakniti
električnemu šoku. Vendar
je bilo tistih, ki so odplavale.
I" zelo malo. Dva ribiča sta
omamljene postrvi lovila v
mreži. Z vedri so jih prenesli
do rezervoarja na Tončko-
vem tovornjaku.
»Dober ulov, res dober,« je
Toček večkrat omenil, zakaj
na skrbi je imel tudi prešte-
vanje rib. Ulov so potem s
tovornjakom prepeljali ne-
kaj kilometrov nižje in jih
spustili v del potoka, ki že
sodi med ribilovne vode.
Tam jih bodo poskušali ribi-
či kasneje še enkrat ujeti. Se-
veda na športni način - s
trnkom.
•	Celjska ribiška druži-
na, ki šteje nekaj več kot
700 članov, vzorno skrbi,
da so ribolovne vode bo-
gate z ribjim življem.
Skrbijo za 12 gojitvenih
potokov, v katere vsako
leto vložijo 50.000 koma-
dov zaroda. Po dveh le-
tih mladice od lovi jo in
jih spustijo v ribolovne
vode. Poleg tega skrbijo
za gojitvene ribnike na
Blagovni, mladinci pa
imajo gojitveni ribnik v
Prešniku. Ker je dela z
gojenjem rib precej, so
celjski ribiči sklenili, da
bo vsak opravil najmanj
10 ur prostovoljnega de-
la na leto.
•	Frankolovski potok
poleg Dobmice sodi med
bogatejše gojitvene vo-
de. Vanj vložijo vsaki
dve leti 5000 komadov
zaroda, odlov pa znaša
približno 15 odstotkov
vloženih rib. V drugih
potokih, ki so tudi bolj
onesnaženi, znaša odlov
približno 8 odstotkov.
Prideiovaiec pšenice
Na upravo sozda je prišel pražnje
oblečen tovariš pridelovalec pšeni-
ce in koruze. Išče, je rekel v pisarni
tovarišice tajnice, nekatere odgo-
vorne tovariše oziroma prijatelje iz
sozda, s katerimi že več let uspešno
sodeluje in se dogovarja. V njiho-
vih rokah je tako rekoč kakih pet-
deset ton njegove pšenice in prav
toliko ton njegove koruze. Bil je že
drugje po Sloveniji, kjer je prav
tako iskal svoje dobre poslovne
znance, hodi okrog že kak teden, pa
nikjer nobenega.
>^Saj veste,« je rekel tovarišu, ki
je sedel v pisarni tovarišice tajni-
ce, »po zvezah in poznanstvih gre
vse hitreje in bolj enostavno. Vi mi
pa seveda ne bi mogli pomagati?*
»Če vas pra v razumem, prodaja te
pšenico in koruzo?« je vprašal ta.
»Da. Vaš sozd je moja stara stran-
ka... Poslušajte, kakšne so pa pri
vas letos cene?*
»Ja, če se ne motim, kakih enajst
dinarjev za kilogram pšenice, zra-
ven pa še dinar nekakšnega do-
datka.«
»Tako? Kaj kom^ toliko? Malo
je to,« se je začudil pridelovalec.
»Če se ne motim, smo jo lani proda-
jali po petnajst din. Kaj ni letos po
šestnajst, sedemnajst din?«
»Veste,« je odvrnil sogovornik,
»pri nas je pač tako. Cene imamo
zamrznjene, celo globoko zamrz-
njene, povrhu pa ni lepo, če živimo
Socialistični družbi, da bi jih tako
navijali, tako drago prodajali pše-
nico in seveda tudi koruzo, pa dra-
žili kruh. Kam pa to pelje?«
»Že, že, prav imate, ampak saj
razumete, da imamo stroške, da
ima vsakdo svoje račune in računi-
co, ne rečem, tudi k sebi obrnjene
roke, da skuša potegniti čim več.
To je...«
»To, to je res. Tako je, ampak to
ni lepo. To bi morali izkoreniniti.
Morali bi uveljaviti pošteno trgo-
vino brez špekulacij.
»Kako bi se potlej dogovorili o
moji pšenici in koruzi?« je nestrp-
no vprašal tovariš pridelovalec.
»Ja, če bi bilo po moje, bi se hitro
dogovorili. Nobenega navijanja
cen.«
»E, to pa ne bo šlo s tem tovari-
šem,« se je oglasil tajnica. »On je
namreč upokojenec, ki tu čaka ne-
koga. ■
»Zakaj mi pa tovariš tega ni ta-
koj povedal, ampak mi tu govori in
razlaga o navijanju cen, nekakš-
nem prekupčevanju, draginji, so-
cialistični morali in kaj vem, o čem
še! Ko da je kak izvedenec!« se je
razhudil možak, očitno jezen, ker je
razkril svoje karte.
»Oprostite, - je odvrnil upokoje-
nec, »nič lažjega ni kot o vsem tem
se pogovarjati ali filozofirati. Vse
to čutimo vsak dan na svoji koži.
Žalostno je le, če še toliko govori-
mo, da nič ne zaleže.«
D. H.
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Zakladnica spominov za lesen življenja
flmalUa In Avgust Anderluh sta pionirja partizanskega zobozdravstva In kulturnega življenja na Smarskem
Malo dvig^njena, nad osrčjem Šmarij, stoji velika hiša. Zunanjost
govori o spoštljivi starosti, znotraj nje so temne in hladne sobe z
mrzlimi stenami, ki govore o neki daljni in bližnji preteklosti, zazna-
movani z neštetimi dogodki, ki jih je pisalo življenje dveh ljudi, ki
danes tu živita s spomini, odmaknjena od vsakdanjega vrveža in
življenja.
Na stenah sob vise fotogra-
fije, umetniške slike, števil-
na visoka in najvišja odliko-
vanja, priznanja, listine,
predmeti, ki že dolgo ne slu-
žijo svojemu namenu, spo-
minska posvetila. Risbe Bo-
židarja Jakca so spomin na
prijateljstvo, prav tako z no-
tami zapisana »Hvalnica Gu-
steljnu« glasbenika Janeza
Kuharja. Tu so še lovska od-
ličja, trofeje. Pravi muzej v
malem.
Samo v enem prostoru je
toplo. Tam smo sedeli z
Amalijo in Avgustom Ander-
luhom in spomini so oživeli.
Pogovarjali smo se z Amali-
jo, partizansko zobozdravni-
co in dolgoletno amatersko
igralko in z Avgustom, pio-
nirjem partizanske zoboz-
dravstvene tehnike, kultur-
nim buditeljem med parti-
zanskimi borci, snovalcem
in organizatorjem kulturne-
ga življenja v Šmarju po voj-
ni. igralcem-amaterjem, reži-
serjem in prvim županom v
občini Šmarje pri Jelšah.
Začelo se je v
Črnomlju
Skupna življenjska pot
Amalije in Avgusta Ander-
luh se je začela že pred drugo
vojno v Črnomlju, kjer se je
Amalija rodila in odraščala.
Skupaj sta delala na strokov-
nem, zobozdravstvenem po-
dročju in se razdajala ama-
terskemu odru. V Črnomlju
sta dočakala začetek vojne,
italijansko okupacijo.
Amalija je imela svojo zo-
bozdravstveno ordinacijo,
kamor so v prvih letih vojne
skrivoma prihajali partizani,
po letu 1943, po odhodu Itali-
janov pa je bila njena ordina-
cija polna partizanskih bor-
cev. Tudi po sedemdeset in
več se jih je na dan oglasilo
pri njej. Vojna, slaba prehra-
na, bitke, vse to je načelo tu-
di zobovje naših borcev.
Črnomelj je bil, zlasti po
umiku okupatorja, sloven-
sko kulturno središče, v hiši
pri Anderluhovih pa so se
ves čas zbirali kulturniki,
umetniki, še danes znana
imena slovenskega kultur-
nega in političnega življenja:
Josip Vidmar, Jože Gale,
Vladoša Simčičeva, Nada in
Bogdana Stritarjevi, Janez
Kuhar, Matej Bor, Filip Ka-
lan. Središče kulturnega
ustvarjanja je bil črnomelj-
ski sokolski dom.
Avgust je sprva pomagal
ženi v ordinaciji, avgusta leta
1943 pa je odšel v partizane,
med borce Prvega belo-
kranjskega bataljona. Tam je
ustanovil kulturniško skupi-
no, na Bobru v Stražnem
vrhu pa je opremil zobote-
hnični laboratorij glavnega
štaba NOV in POS in postal
vodja laboratorija zoboz-
dravstvene sekcije sanitet-
nega oddelka.
Prvo slovensko
gledališče
Avgust Anderluh je že leta
1937 v Črnomlju ustanovil
amatersko gled^iško skupi-
no in bil vse do začetka voj-
ne organizator kulturnega
življenja, sam pa je tudi igral
in režiral. Ko je bila leta 1943
v Beli krajini ustanovljena
kulturniška skupina iz vrst
partizanskih borcev, je po-
stal član tudi te skupine, ki
je delovala do 12. januarja
1944, ko je bilo z odlokom
izvršilnega odbora OF usta-
novljeno Slovensko narodno
gledališče.
$mar|e
Kmalu po vojni sta se
Amalija in Avgust Anderluh
preselila v Šmarje, na dom
Avgustovega očeta in leta
1942 v celjskem Starem pi-
skru ustreljene matere.
Amalija je leta 1947 odprla
prvo zobozdravstveno ordi-
nacijo, Avgust pa je bil iste-
ga leta izvoljen za predsed-
nika občine Šmarje pri Jel-
šah. Polnih enajst let je bil
Avgust šmarski župan. To so
bila najtežja leta, zlasti prva
po vojni, čas obveznih oddaj,
revščine in pomanjkanja.
Avgusta so imeli ljudje radi,
še danes je med občani znan
in priljubljen. V času pred-
sednikovanja v občini je bil
tudi predsednik občinske or-
ganizacije SZDL, občinske
borčevske organizacije, bil je
ustanovitelj lovske družine v
Šmarju in še do nedavna
njen predsednik, nekaj časa
predsednik šmarske strelske
družine.
Kulturno društvo
Anton Aškerc v
Šmarju
Avgust Anderluh je bil tu-
di ustanovitelj in prvi pred-
sednik še danes aktivnega
kulturnega društva Anton
Aškerc v Šmarju. S tem je v
kraju in širom naokrog po-
stavil temelje množičnemu
delovanju občanov v dram-
ski skupini, v pevskih zbo-
rih, pri godbi na pihala. Bil je
pobudnik prvega občinske-
ga samoprispevka, ki so ga
občani izglasovali, sredstva
pa združili za izgradnjo kul-
turnega doma v Šmarju.
Mlklova Zala In
Celjski grofje
Samo mlajša generacija
občanov se ne spominja naj-
bolj množične uprizoritve
Miklove Zale. Prva uprizori-
tev je bila v Mestinju, kjer se
je zbralo več kot osem tisoč
hudi. Potem so igrali še v
Šmarju, v Metliki, Črnomlju
in drugih slovenskih krajih.
Miklovo Zalo so igrali vse le-
to 1952, pripravili pa so jo v
počastitev 100-letnice roj-
stva doktorja Jakoba Sketa,
avtorja dramskega besedila.
Predstavo si je povsod ogle-
dalo na tisoče ljudi, bila je
pravi spektakel za tiste čase.
Sodelovalo je čez sto igral-
cev, konjenica, plesalci, god-
ci. Režiser predstave je bil
Avgust Anderluh in skupaj z
Amalijo tudi igral. Druga ve-
lika predstava, ki je prišla v
kronike šmarskega kultur-
nega življenja je bila uprizo-
ritev Celjskih grofov, prvici
leta 1955 in pozneje še en-
krat. leta 1978 ob otvoritvi
novega kulturnega doma v
Šmarju. Veliko je bilo še
vmes gledaliških predstav,
ki so jih, pod mentorstvom
in vodstvom Avgusta Ander-
luha pripravili šmarski gle-
dališčniki-amaterji. To so bi-
la najlepša in najbolj ustvar-
jalna leta Amalije in Avgusta
Anderluh. In če danes srečaš
na ulici občana in ga poba-
raš. kdo sta ta dva človeka,
dobiš izčrpno informacijo o
njunem življenju, zlasti pa o
delu v občini Šmarje pri Jel-
šah. Avgusta je načelo zdrav-
je. a se še vedno zanima za
dogajanja v kraju, ob njem
pa mu na vsakem koraku
stoji Amalija, kot mu je stala
ob strani vse življenje. Imata
ogromno zakladnico spomi-
nov, zato jima ni dolgčas.
MARJELA AGRE2
Kaj visi na
stenaii?
Avgvst Anderluh je za
svoje delo na najrazlič-
ne^ih področjih prejel
številna priznanja in od-
likovanja: medaljo za
hrabrost, za vojne zaslu-
ge, zasluge za narod, sre-
brno plaketo ZRVS Slo-
venije, zlato odi ičje Zve-
ze kulturnih organizacij
Slovenije, red dela z zla-
tim vencem, priznanje
ob 30-letnici OF s srebr-
no značko. Prejel je naj-
višja priznanja v občini,
za požrtvovalno delo v
mnc^h organizacijah je
prejel osemnajst priz-
nanj in jMhval. Na steni
visi tudi red zaslug za
narod, priznanje OFin še
mnoga druga priznanja,
ki jih je Amalija Ander-
luh prejela za neštete za-
sluge, ki jih danes ni mo-
goče prav ovrednotiti.
Avgust Anderluh
Amalija Anderluh
Največji gledališki dogodek: Miklova Zala v Šmarju 1. 1952
, da so bili v in
li stari ribiški
se že večkrat
lobnih udarni-
1	tudi z ribiško
ekli na suho že
ilo rib, so sku-
meto gledali v
0	veliko ribo bo
2	naelektrenim
potočne le-
X)tem brž ogle-
a z vzkliki: »Ka-
di.«
je draž našega
^ razložil eden
'■ »Lovec na pri-
strelja, mi pa
10, kaj se bo po-
le. Tudi potem
^ že na trnku, a
^ zlobno in na
1	na karikature,
^'či ponavadi iz
stare škornje
''^go navlako.
novinec v tej
^'ni, sem imel
spet eno pri-
? mi povedali o
Bilo jih je ve-
imeli na zalo-
* Sem že nekaj
^^'om podpisal
me je povsem
Pa so še naprej
' Po mrzli vodi,
*^gledu nanje še
Prišli odlavljat
' So se dela lotili
I Očitno besede,
prva naloga
. in šele potem
.'ov, niso bile
^ko.
S.SROT
F. BOGADI
Snežnemu metežu navkljub so ribiči neutrudno brodili po potoku. Naelektrenemu loparju je uslo le
malo hitrih potočnih prebivalk.
Po napornem delu se prileže prigrizek in steklenica piva. Malica pa je tudi priložnost za pripovedo-
vanje o ribiških trofejah.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
24. HIAREC 1983
Naš izlet
Čeravno malo pozno, se že-
limo vsi udeleženci izleta v
Dobje pri Planini iskreno
zahvaliti, vsem ki so nam
marca pripravili prijetno
praznovanje. Srečanje je bilo
namenjeno proslavitvi dne-
va žena.
Avtobus nas je iz Celja po-
peljal do prijetnega gostišča
Olge Skoberne (Salobir) na
Dobjem, kjer so nas prisrčno
sprejeli s cvetjem.
Cicibani in pionirji iz tam-
kajšnje osnovne šole so pri-
pravili pester program: pev-
ski zbor, recitacije in folklo-
ra, ter s svojo otroško iskre-
nostjo marsikateri udeležen-
ki orosili oči z lepo izdelani-
mi vizitkami.
Ob slovesno pripravljeni
mizi in domači glasbi ter hu-
morju Celjskega Poldeka
smo v dobrem razpoloženju
tudi vsi skupaj s tovarišico
Faniko zapeli in preživeli ne-
poz^abno popoldne.
Zato hvala vsem, ki so po-
pestrili ta praznični dan, še-
posebej pa tovarišu Rudiju
Sarlahu, organiz-atorju, ki je
zavzeto in nesebično pripra-
vil izlet, poskrbel za prijeten
program in s tem za naše
praznično razpoloženje.
R. G., Celje
Poglejmo resnici
v oči!
Društvo za varstvo živali
Celje je bilo ustanovljeno le-
ta 1972, in že polnih 11 let
bolj ali manj aktivno deluje.
Članov imamo veliko, ven-
dar je aktivnih toliko, da jih
lahko preštejete na prste ene
roke. Zakaj vam to pišem?
Kot vsako društvo, se tudi
naše srečuje s problemi, žal s
takšnimi, ki v našem okolju
niso rešljivi. Na prvo mesto
bi postavili finančne težave,
saj že nekaj let poslujemo
brez finančnih sredstev.
Mnogo prošenj in lepih be-
sed je že šlo v nič, odgovor
pa zmeraj enak, kratek in je-
drnat: Za finančno pomoč
vašemu društvu nimamo
sredstev!
Takšen odgovor, še tistim
nekaj aktivnim članom po-
časi, a vztrajno jemlje voljo
in elan do dela. Pa pustimo
finance, saj smo se ljubitelji
živali že (vendar težko) nava-
dili, da jih za nas ni. Preidi-
mo k prostorski stiski, s ka-
tero se z^man borimo že vse
od /-ačetka. Ze 11 let je naše
društvo podnajemnik. Od
Stanovanjske skupnosti pa
vedno isti odgovor: Združite
se s kakšnim drugim druš-
tvom in si prostore delite. Za
nas torej ni in ne bo prostora.
Pri ljudeh največkrat naleti-
mo na zavračanje, nekateri
pa celo mislijo, da smo usta-
nova, kjer lahko mimogrede
izbruhajo svojo slabo voljo
nad nas. Za zakon proti mu-
čenju živali so se borila vsa
sorodna društva po Jugosla-
viji, pa so p)ovsod naletela na
gluha ušesa. Zakaj se v naši
republiki ne sme zgraditi azil
za najdene živali, in sploh,
kam z njimi? Zakaj zameži-
mo, ko vidimo mučitelja ži-
vali, saj je to tudi potencialni
mučitelj človeka? Ali v naši
družbi res ni prostora za tako
humano organizacijo kot je
Društvo za varstvo živali?
To so vprašanja na katera
nana gdgovorni ne znajo od-
govoriti, mogoče nam bo
znal kdo od bralcev.
ANDREJ LONČAR
Uredništvo: Mnogo gren-
kobe je v vašem pismu in
žal se moramo z mnogimi
vašimi ugotovitvami stri-
njati, še posebej ob tako de-
javnem društvu, kot je prav
Celjsko. Naj bo vaše pismo
izziv bralcem in vsem odgo-
vornim, z naše strani pa
društvu obljubljamo vso
podporo.
Od icod imena
uiic?
Številne ulice in trgi v Ce-
lju nosijo imena oseb, zasluž-
nih za svobodo naše domovi-
ne, za napredek slovenskega
naroda in za ravzoj mesta ter
v spomin na pomembne zgo-
dovinske dogodke.
Občani v teh raznih ulicah
pogosto ne vedo, kaj pome-
nijo nazivi na uličnih tablah,
še zlasti, če so to ljudje iz
drugih republik. To je nepri-
jetno, če jih kakšen obisko-
valec povpraša, kaj pomeni
ime ulice. Bilo bi prijetno in
koristno, če bi ob sodelova-
nju zgodovinarjev vsaka kra-
jevna skupnost v Celju zase
zbrala in sestavila seznam
svojih ulic s kratkim opisom
dogodka oziroma osebe, po
kateri se ulica imenuje.
Zbrane podatke bi lahko ob-
javili na primeren način
(morda v Novem tedniku).
Taka akcija bi bila zanimiva
in poučna zgodovinska ura
za vse občane Celja.
dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Sicrbimo za
iepše in čistejše
oicoije
Stanovanjska soseska La-
va je mlada krajevna skup-
nost, komunalno dokaj ure-
jena, z lepimi asfaltiranimi
cestami in p)ešp>otmi, nego-
vanimi in vzorno vzdrževani-
mi vrtovi in zelenicami ob
novih hišah in velikih mo-
dernih stanovanjskih blokih.
Kot taka je več let naša kra-
jevna skupnost prejela priz-
nanje kot najlepše urejena
stanovanjska soseska, pa tu-
di številni naši krajani leto za
letom dobivajo priznanja za
cvetje na oknih, balkonih in
v vrtovih. Vsi skupaj pa želi-
mo, da bi tako ostalo tudi v
bodoče. Zal pa moramo ve-
dno znova ugotavljati, da vsi
niso pripravljeni prispevati
k taki urejenosti naselja.
Okrog nekaterih blokov po
lepo zasajenih zelenicah leži-
jo razni odpadki hrane, kosi
kruha, kosti, razne cunje,
plastične vrečke, papirji in
papirčki, pogostokrat pa tu-
di razbite steklenice, ki pred-
stavljajo dodatno nevarnost
za številne otročaje, ki se po-
leti tudi bosi igrajo po zeleni-
cah. Apeliram predvsem na
tiste državljane, ki svojim
malomarnim vedenjem in
metanjem odpadkov skozi
okno, naj te grde razvade
opustijo, mlajše pa opozorijo
na neprimernost njihovega
početja in na nevarnosti, ki
jih s tem povzročajo. Tako
bo nam vsem, tako stanoval-
cem, kakor tudi tistim, ki ob-
časno hodijo mimo, pogled
na zelenice in cvetoče gr-
movnice veliko prijetnejši.
Ze več let opažamo tudi,
da nekateri lastniki indivi-
dualnih stanovanjskih hiš
nikakor ne utegnejo počistiti
pločnikov pred svojo hišo ob
zapadlem snegu. Sneg se ta-
ko potepta in povzroča veli-
ko nevarnost za mimoidoče,
zlasti še za starejše občane.
Na ta problem je bilo večkrat
opozorjeno že na zborih kra-
janov, pa žal zastonj, ali pri-
zadetih in na sestanke, da bi
to slišali, ali pa se jih kritika
ne prime. Mogoče bi bilo le
potrebno, da bi v ta predel
mesta pogledala kdaj tudi
mestna straža in po potrebi
tudi z denarno kaznijo dose-
gla pri le-teh upoštevanje ob-
činskega odloka.
Pa še ena neprijetnost. Po-
djetje Javne naprave odvaža
smeti vsak p>onedeljek in če-
trtek. Pri praznenju kant za
smeti pa po lepo očiščenih
ulicah, za katere skrbimo
krajani sami, raztresa pepel
od trdih goriv in ostale od-
padke, da moramo vsako-
krat,nekateri bolj drugi manj
redno pometati za njimi. Na
ulici pa ostaja vedno še zlasti
pozimi za njimi razmazan pe-
pel in saje. Smatram, da bi se
z malo več pozornosti delav-
cev pri praznjenju, oziroma z
odpravo okvare vozila, če je
to potrebno, tudi tej nevšeč-
nosti mogli izogniti.
Za naše lepše okolje in
urejenost naselja smo odgo-
vorni vsi in lepši izgled bo
tudi nam vsem v veselje,
vzgojno pa bo vplival zlasti
na mladi rod.
SIMON SRDIC,
Celje
Dajte nam
vrtičice
Star sem 80 let, upokoje-
nec z majhno pokojnino.
Večkrat opazujem življenje
delavcev, kmetov, polkme-
tov in mladine vseh stanov.
Vsi imajo skupen cilj, kaj ku-
piti, da bi bilo izdatnejše in
bi zadostovalo za ves mesec.
Vsi vidimo, da bo za pre-
življanje treba iskati nove vi-
re. Mi starejši smo že občutili
pomanjkanje in si dobro za-
pomnili vojne čase. Za delo
smo bili le otroci, žene in sta-
ri. Na kmetijah je bilo dosti
kruha. Tisti, ki so živeli na
karte, pa so občutih pomanj-
kanje. Kruh je bil podoben
opeki. Mnogi so odhajali h
kmetom za več dni na delo,
krčih so zemljo in si tam pri-
delovali hrano, posebej pše-
nico, krompir in fižol.
V današnjih časih bi se
prej reših dolgov, če bi skup-
no poprijeli za motike in si
sami pridelali več hrane. Če-
prav je Savinjska dolina že
močno pozidana, ima najlep-
ša polja. V mestih živi veliko
družin, ki dnevno kupujejo
povrtnino na tržnicah. Ob-
činske uprave bi lahko dale
krajevnim skupnostim poo-
blastila, da lahko opuščene
njive in drugo zemljo oddajo
družinam, da bi si tu napra-
vile gredice za solato, krom-
pir, paradižnik, fižol. So pa
tudi njive ostarelih kmetov,
ki ne morejo več obdelovati
zemlje in ki bi jih lahko izko-
ristili za pridelavo hrane. Ča-
sopisi bi lahko objavili na-
slove takšnih ljudi, ki bi bili
pripravljeni odstopiti zemljo
v obdelavo. Spominjam se
mladih let, ko smo z vese-
ljem prijeM za vsako delo.
Tudi danes bi morali starši
kot so mene moji, spodbujati
otroke k raznovrstnemu de-
lu. Prišel bo čas, ko bo treba
prijeti za vsako delo. Dejstvo
je, da brez zemlje ne bo reši-
tve. Zemlja je reševala ljudi
že v starih časih. Koliko hra-
ne bi si lahko pridelali sami!
V skupnosti je moč, to je ar-
mada delovnega ljudstva, le
pravo pot, navodila in potr-
pežljivost je treba vsem pri-
kazati.
F. S. Rimske Toplice
Le malo posluha,
prosim...
Nemalokrat se zgodi, da se
ti kam mudi in da si vezan na
javni prevoz, ki pa ga v celj-
skem okolišu opravlja
IZLETNIK Celje. Vse poh-
vale veljajo za tiste dni, ko so
pri IZLETNIKU uvedli novo
dodatno relacijo lokalnega
avtobusa, ki vozi na progi
CELJE-SENTJUR. To pa
ne velja za soboto in nedeljo.
Ce se hošeč v soboto peljati v
Celje, recimo, iz Prožinske
vasi, si prepuščen na »mi-
lost« in »nemilost« šoferjem,
ki vozijo avtubuse na drugih
medkrajevnih relacijah. Te
milosti pa si lahko zamislite,
koliko jo je. V soboto, prete-
kli mesec se mi je zgodilo, da
sem hotela na avtobus, ki pe-
lje v Kozje (peljala naj bi se
domov iz Celja) pa mi je voz-
nik, oz. sprevodnik jasno dal
vedeti, da na avtobusu ni-
mam kaj iskati, češ, da naj
grem na lokalca. Opozorila
sem ga, da le-ta danes ne vo-
zi, pa je ostal gluh za mojo
pojasnitev. Poizkusila sem
srečo še na avtobusu, ki pe-
lje za Rogaško Slatino, ven-
dar sprevodnik na tem avto.
busu še poslušati ni hotel
moje želje. Prav enako oz.
malo drugače je bilo na avto-
busu, ki pelje za Pečico, saj
na tem avtobusu plačaš kar-
to kar vozniku. Le-ta pa me
je srepo pogledal in že iz po,
gleda sem razbrala, da na
tem avtobusu tudi nimam
kaj iskati. Cas pa je tekel.
Mudilo se mi je, toda, tudi če
bi bila še v hujši zadregi ne i
vem, če bi si dovolila toliko, '
da bi svoje težave zaupala
povsem tujemu človeku, ki
nima niti toUko posluha, da
se včasih komu res mudi, in
da ga končno niti ne stane
toliko časa, če v Prožinski
vasi, kjer je postaja čisto ob
cesti, ustavi le toliko, da pot-
niki izstopijo.
Poudarjam, ne trdim, da
so vsi sprevodniki in šoferji
enako »prijazni«, nekateri
med njimi le vedo kaj pome-
ni biti prijazen v pravem po-
menu besede. M^- je res, da
smo ljudje pozabili, kaj se
pravi biti prijazen? Mar pri
Izletniku res lahko krojijo
potovanja sprevodniki, kot
na primer sprevodnik na av-
tobusu, ki ga vozi tovarišica
šofer? Ta sprevodnik me je
namreč nedavno tega zame-
njal z eno od živali, čeravno
lahko rečem, da se po vehko-
sti in po teži in po vsem osta-
lem podobna navadnemu
Zemljanu in da sem hotela le
izstopiti na postaji, ki je zaz-
namovana kot postaja, spre-
vodnik pa je povedi, da te
postaje zanj ni. Poprosila
sem tovarišico šoferko, če
lahko na postaji ustavi, pa
sem dobila le potrditev spre-
vodnikovega odgovora.
No, in na koncu mojega pi-
sanja vas vprašam le to, do
kdaj še tako naprej? Mar pri
Izletniku res nočejo slišiati
težav potnikov, ki se vozijo
na krajših relacijah? Naj mi
prosim nihče ne reče, da ni
res, da v jutranjih urah, ko se
nam vsem mudi v službo in
od petih do pol šestih stoji-
mo na postaji v Prožinski va-
si, ko pelje mimo okoli dvaj-
set avtobusov, nemalokrat
zamudimo na delo. Kajti nih-
če, razen šofe^ev, ki vozita
avtobus za Zibiko in Planino
NIMA noben avtobus naše
postaje za POSTAJO. Do
kdaj še tako?
M. Prožinska vas
Od takrat, ko so ga pozidali, je bil
v njem najbrž sedež marilx)rske
deželnoknežje gospoščine, med-
tem ko je grad na Piramidi ohranil
le funkcijo deželne utrdbe.
Slabo gradbeno stanje mestne-
ga gradu je najbrž narekovalo po-
trebo, da v mestu pozidajo novo
središče gospoščine. 1. aprila 1478
je cesar Friderik III. naslovil po-
veljniku gornjega mariborskega
gradu Ulriku Grabnu pismo z na-
ročilom, naj v Mariboru pozida
dvorec in veli v ta namen p>orušiti
nekaj hiš. Lokacijo za novo stavbo
so izbrah v bUžini Graških vrat,
kjer sta tedaj stah hiši Gregorja
Maura in njegove sestre Marjete,
vdove po Urbanu Peku. Kot je
ugotovil že E. Fabrici in za njim
Curk, je tedaj pozidani grad še ve-
dno ohranjen v jedru današnjega
dvorca. Obsegal je podolgovato,
enonadstropno poslopje s skoraj
dvometrskimi zidovi, skozi kate-
rega je bil narejen dohod v notra-
nje dvorišče - to je ločilo stavbo
od mestnega obzidja. V njenem
pritličju so še ohranjeni prvotni
oboki, ki počivajo na mogočnih
kamnitnih kvadratnih slopih.
Deželni knez je dvorec od 1497
dalje dajal različnim plemenita-
šem v najem, pozneje pa v zajem.
Po neuspešnem turškem tridnev-
nem obleganju mesta 1532, ki ga je
osebno vodil sultan Sulejman, so
tudi v Mariboru pričeli razmišljati
o sodobnejši utrditvi naselja. Tako
so v petdesetih letih pozidali pete-
rokotno bastijo pri Koroških vra-
tih, deželnokne^i grad pa so na
severovzhodnem vogalu okrepili s
podobno, a četverokotno utrdbo.
Izpričanih je več mojstrov, ki so
pri teh delih sodelovali, med njimi
Andre de Lalio in Peter Anton Pi-
grato. 1. decembra 1559 si je komi-
sija ogledala opravljeno delo. Štiri
stene bastije ob gradu so merile 48
klafter, kazemate so bile namešče-
ne nad številnimi stebri, dvojni
oboki nad njo so izpolnjevali 105
prostominskih klafter. Utrdbena
dela pa niso odpomogla potrebi
po popravilu dvorca. 20. oktobra
1572 je bil grad Purckh Marepurg
očitno potreben popravila
mercklich pavvfellig. 20. aprila
1590 je za 40.000 fl. prišel v posest
dvornega kanclerja Schranza pl.
Schranzenegga in že naslednje le-
to je mojster Anton F^grato pred-
ložil račun z 21 postavkcimi za
opravljena adarska dela na dvor-
cu, obzidju, kuhinji in kleti v
skupnem znesku 400 fl.
1620 je Jakob Khiessl s Fužin
pri Ljubljani kupil grad in gospo-
ščino za 80.000 fl. in 55.000 fl. za-
kupnega dolga v popolno in de-
dno last. Poslednji Khiessl, grof
Jurij Jernej, je grad temeljito pre-
zidal in prav verjetno je, da so ta-
krat na njegovih vogalih pozidali
štirietažne šesterokotne stolpiče.
Po smrti Jurija Jerneja je dvorec
1657 dedoval njegov adoptivni sin
Hans Jakob baron pl. Zvvickel,
1727 pa je postal njegov lastnik
Tirolec FVanc J. grof Brandis. V
tem obdobju so graščino preuredi-
h v razkošen dvorec. Med leti
1655-1661 so po zgledu cerkvice
Sante Čase v Loretu pri Anconi
zgradili loretansko kapelo, ki se ji
je pozneje pridružil oratorij, ob
prednji fasadi so postavili stop-
niščni stolp in uredih gcilerije na
vzhodni ploščadi, obenem pa so
graščino tudi notranje prilagodili
spremenjenim zahtevam časa.
Okoli 1670 so uredili viteško dvo-
rano, ki so jo okrasili s plastičnim
štukom v italijanski maniri in
temperami Lorenca Lauriga, ki
predstavljajo okoh pozneje posli-
kanega osrednjega polja razvršče-
ne štiri letne čase, Sacco di Roma,
domnevno bitko pri Monoštru, v
dveh medaljonih Odisejevo vrni-
tev na Itako ter figuri Jupitra in
Marsa. Zadnja perioda preuredi-
tvenih del na dvorcu je povezana z
družino Brandis. 1717 so dobili vo-
galni stolpiči razgibane baročne
kape, v letih 1747-1749 pa je grof
Henrik Adam Franc Brandis od-
stranil vežno stavbo pred zahodno
fasado in jo nadomestil s peto-
snim stopniščnim rizahtom, v no-
tranjosti bogato opremljenim s
plastikami in štukom. Pri arhitek-
turi stopniščnega rizalita se ponu-
ja domneva, da gre za delo dveh
mojstrov, katerih eden je po vsej
verjetnosti mariborski baročni ki-
par Jožef Straub. 1751 so naposled
nadzidali še bastijo, 1763 pa je Jo-
žef M. Gebler poslikal al fresco že
omenjeno osrednje polje na stro-
pu viteške dvorane s prizorom ko-
njeniškega spopada s Turki, do-
mnevno bitko pri Parmi.
Mogočna palača, ki so jo štiri
stoletja dograjevali in umetnostne
bogatili, je v 19. stoletju utrpelž
veliko škode. Že vsaj na začetku
tega obdobja so porušili tri ^aj
ske stolpe, tako da se je ohranil U
stolp ob loretanski kapeli, 1827 sc
podrli sosednja Graška mestni
vrata, 1871 pa so skozi grajsk(
dvorišče speljali Grajsko ulico ir
pri tem uničih razgibani in s pla
stiko okrašeni grajski dvoriščn
portal. Kljub temu pa je bil dvore
še v 2. pol. 19. stol. ena najrazkoš
neje opremljenih grajskih stavi
na naših tleh, o čemer nas pouč
nadroben opis tedanje opreme pi
Janischu iz 1885. 1904 je posta
njegov lastnik dr. O. Reiser, p<
prvi vojni je nekaj časa rabil najra
zličnejšim, več ali manj neustrez
nim namenom, 1933 pa ga je odku
pila mestna občina in ga pričel
preurejati v muzej. Kot sedež Pc
krajinskega muzeja Maribor še ve
dno služi tem namenom.
Maribor, mestni grad ob Itoncu 17. stoletja
ZU. IWAREC 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Palove prigode
Tistega dne se je Pala držala neka čudna
pridnost. 2.e navsezgodaj je sklenil, da bo
naredil nekaj koristnega in razveselil mamo.
In kot nalašč je mama pri zajtrku rekla:
»Gobe so pognale. Nabrali jih bomo in
spravili za ozimnico.«
»Tudi jaz jih grem nabirat,« je rekel Pal.
Toda nabiranje gob pri palčkih ni tako
enostavno, kot bi kdo pomislil. Gobe so za
palčke namreč strašansko velike, zato jih ne
morejo kar odtrgati, ampaK jih - verjamete
ali ne - sekajo, kot sekamo mi drevje. Pal je
torej vzel sekiro in se odpravil v gozd. Ni
golgo hodil, ko je ob poti zagledal prekrasno
gobo: živordeč klobuček so ji krasile bele
pike. Pal je ves radosten vzkliknil:
»Joj, kakšna lepa goba! To bo mama vese-
la!«, in se je brž lotil dela.
Sek-sek-sek! je odmevalo po gozdu, ko je
Pal vihtel sekiro. In spet: sek-sek-sek! Ko je
goba padla, je bil Pal že pošteno utrujen.
Toda najtežje delo ga je šele čakalo. Zdaj je
bilo treba velikanko spraviti do doma. Pal si
je malo odpočil in že je stekel nabirat velike
borovničeve veje. Ko jih je nabral cel šop, je
položil nanje gobo in začel vse skupaj počasi
vleči proti domu. To se je namučil! Ce mu ne
bi na pomoč priskočil prijazen zajček, ki ga
je srečal ob poti, bi Pal najbrž obupal. Tako
pa sta bila kar hitro doma.
Ravno, ko je zajček odskakljal naza] v
gozd, je na prag stopila mama.
»Poglej, mama! Kakšna lepa goba!« je ve-
selo zaklical Pal.
Mama je najprej pogledala Pala potem go-
bo pa spet Pala.
»Res je lepa,« mu je rekla, »ampak pojesti
je ne bomo mogli.«
»Zakaj pa ne?«, se je začudil Pal.
»Preprosto zato, ker je to mušnica, mušni-
ce pa so strupene!« je odgovorila mama in
komaj zadrževala smeh.
»Ooo,« je rekel Pal razočarano. »Pa tako
lepa je in jaz sem mislil...« Potem je moral
požreti solze. Za fantke se vendar ne spodo-
bi, če jočejo, za palčke pa še sploh ne.
Mami se je Pal zasmilil. Vedela je, da je
dobro mislil in se ni jezila.
»Nič ne maraj,« je rekla. »Drugič boš že
vedel. Zapomni pa si, da ni vse zlato, kar se
sveti.«
In mu je kljub vsemu pripravila slastno
večerjo, tako da se je Pal še dolgo oblizoval.
Ce bi bila kurirka
Veliko slišim o kurirjih. Tudi knjige o kurirjih rada berem.
Zamislila sem si, kako bi bilo, če bi bila kurirka. Prav nič se ne
bi bala sovražnika. Sovražniku bi kradla orožje, na tračnico bi
nastavljala kamenje, v izpušne cevi bi natlačila starih cunj...
Vse orožje, ki bi ga pobrala sovražniku, bi nesla partizanom,
ki branijo domovino. Tudi pošto bi prenašala iz štaba v štab. Iz
štaba v štab bi bežala z vso močjo. Štabnemu komandantu bi
pripovedovala, kako sem »obrala« sovražnika. Bežala bi po
najgostejšem gozdu, da sovražnik ne bi mogel za mano stre-
ljati. Sovražniku bi kradla še druge zanimive reči in jih nosila
partizanom, da bi prej zmagali.
MELITA BOZICNIK, 4. r
COS Marija Broz
BISTRICA OB SOTLI
Šentjurski dopisniki v našem uredništvu
Prejšnji teden so uredništvo Novega tednika in radia Celje
obiskali člani novinarskega krožka OS Franja Malgaja iz Šent-
jurja. Devet mladih dopisnic je pripeljala mentorica krožka
Milena Ogrizek. Poklepetali smo o našem novinarskem delu,
jim pokazali radijski studio, dopisniki pa so nam pripovedo-
vali o svojem delu in težavah, s katerimi se srečujejo. Marljive
šentjurske dopisnice so že sedaj redne prijateljice našega vrti-
ljaka, odslej pa - so obljubile - se bodo oglašale še bolj pogo-
sto.
Takšnih obiskov smo vedno veseli, saj tako spoznamo naše
mlade sodelavce, sodelovanje pa postane tesnejše.
Oj, ti nesreča!
Bil je športni dan. Ko smo priš-
li v šolo, smo počakali, da je priš-
la tovarišica. Ko je prišla, smo se
odpravili v hrib. Na hribu nas je
tovariš Fidler vprašal, kdo bo
tekmoval v smuku. Med vsemi
prijavljenimi sem bil tudi jaz.
Imel se štartno številko 19. Na
startu me je bilo malo strah, a
sem se kljub temu odločil, da se
bom spustil po strmem bregu
navzdol. Na sredini proge sem
padel. Bil sem zelo jezen, a ni se
dalo pomagati. Po končanem
smuku sem se odločil še za sla-
lom. Zal sem moral tudi tokrat s
proge. Ostal sem brez uvrstitve, a
je bilo vseeno lepo.
ROBI JEREL, 3. r.
OS FRANKOLOVO
Babica pripoveduje
Babica mi je pripovedovala o
slovenskih običajih. Rekla mi je,
da so v starih časih dnevi mlačve
potekali drugače kakor danes.
Zanjice so ob prvem svitu šle
na njivo in so žele vse do opol-
dneva. Ko je nastopila vročina,
so si ženice nekoliko odpočile,
nato pa so delo nadaljevale poz-
no v noč. Moški so vezal za žanji-
cami snope in jih nalagali na vo-
zove. Vozili so jih domov in jih
zlagali v kozolce. Ko se je žito
posušilo, so ga zmlatili. Takrat so
mlatili žito z lesenimi cepci. Mla-
tiči so prišli v mraku in začeli
tolči s svojim lesenimi cepci, kar
se je zelo lepo slišalo. Mlatilo je
štiri ali šest moških.
Pri žetvi in mlačvi so morali
zelo dobro kuhati. Posebno po
mlačvi so imeli veliki »likuf«. Bi-
lo je na mizi vseh dobrot. Tudi
godec ni izostal. Po končani
mlačvi so žito očistili na stroju, ki
so mu pravili »vetn mlin«. Žito
so spravili v kašče. Pri teh opra-
vilih je bilo vedno dosti petja.
To so bili veseli kmečki običa-
ji, ki bi jih morali ohraniti.
ANDREJ VRANC, 6. b
OS Bratov Dobrotinšek
VOJNIK
Borec med nami
Obiskal nas je borec Štefan
Kolar. Okoli njega smo se zbrali
v telovadnici. Pripovedoval nam
je o vojni. Mi smo zraven pisali.
Povedal je, kako se je začela voj-
na, kako so odgnali naše ljudi in
nato naselili nemške. Najbolj mi
je bila všeč zgodba o nemškeni
županu, ki je sovražil naše ljudi.
Vedno je kričal nad otroki, da
morajo nemško pozdravljati. Ce-
lo tepel jih je. Potem smo parti-
zani ujeli njegovo hčerko. Nato
so jo spustili. Zupan je ženo in
hčerko odgnal nazaj v Nemčijo,
ker sta zagovarjali partizane. Te-
ga župana so potem partizani
usmrtili, otroci so ga pa še prej
, natepli.
TEREZIKA KONEC, 4. r.
OS STRANICE
Moja muca
Doma imam muco. Ime ji je
Miki. Je sive barve. Zelo rada se
igra z žogico. Tudi s sosedovo
muco se večkrat igra.
JANJA CRESNAR, 1. r.
OS GORENJE
Pomlad
Pomlad se začne 21. marca.
Sedaj že poganjajo zvončki,
teloh in mačice. Pomladi se
veselimo zato, ker se ni treba
tako oblačiti, lažje gremo v
šolo in skačemo po travniku.
Pomladi se ptice vračajo iz
južnih krajev. Tudi kukavica
se oglasi meseca aprila.
IRENA SKARLOVNIK, 2. a
OS VITANJE
ZIMA
KAD/R SNE6 LEf/ z HFB/^
OČKA MOJEGA NI DOMA.
S PUUGOM OČICACEmfiUŽI,
DA Sr VOZIMO PO LUŽI. '
M^ČEKSOm, U.
oi ŠENTJUR
Kdo so odrasli?
Kdo so odrasli? To vprašanje
sem si že velikokrat zastavil, a
pravega odgovora le nisem mo-
gel dobiti. Vloga odraslih pa, mi-
slim, ni le vloga biti velik, hoditi
v službo in imeti družino, ampak
se za tem skriva še marsikaj dru-
gega.
Jaz si odrasle, predvsem star-
še, predstavljam kot nekakšne
čuvaje in voditelje v vsakdanjem
življenju. Ker so odrasli starejši
in imajo več izkušenj, nam po-
magajo, svetujejo in nas vodijo
skozi težave, trenutke veselja,
nas hrabrijo in spodbujajo. Odra-
sli nas tudi branijo pred drugimi,
močnejšimi. Skratka, v življenju
nam želijo vse najboljše in nas po
dolgi poti pripeljejo do razpotja,
ko si bomo začeli služiti svoj last-
ni kruh. Seveda pa to ne pomeni,
da so vsi stiki z njimi pretrgani
ali pozabljeni.
BOŠTJAN HERNAVS, 7. a
OS Slavko Slander
CELJE
Kal smo se Igrali
Igrali smo se za šolo. Bilo je
zelo lepo. Jožica je bila tovariši-
ca. Ko smo imeli telovadbo, Emil
ni znal narediti prevala. Vsi smo
se mu smejali. Ko je videl, da se
mu smejimo, ga je naredil. Ko je
bilo konec telovadbe, se je važil.
Ker se je Jožica kregala nad na-
mi, se nismo hoteli več igrati
šole.
MAJDA HREN, 3. c
OS Zreče
Jelka Reicbman pri
nas
Naša znana ilustratorka Jelka
Reichman je razstavljala svoje
risbe tudi v Laškem. Zato smo se
odločili, da jo povabimo na našo
šolo. Rada se je odzvala našemu
vabilu.
V šolski avli so se ob osmih
zjutraj zbrali vsi učenci z raz-
redne stopnje in po dva učenca iz
vsakega razreda na predmetni
stopnji. Za uvod v pogovor s pri-
ljubljeno ilustratorko so učenci
pripravili kratek glasbeni pro-
gam. Potem se je začel tisto glav-
no, pogovor. Sprva učenci niso
tako veliko spraševali, potem so
se opogumili, saj so videli, da se
je Jelka Reichman vedla čisto
domače. Povedala nam je, da ri-
še, odkar se spomni. Ko je bila
majhna, je morala risati skrivaj,
ker sta starša hotela, da bi se več
učila. Priznala je, da se včasih pri
ilustracijah tudi precej namuči.
Ilustrirala je tudi že več kot 70
knjig.
Veseli smo, da nas je obiskala
ta naša najbolj priljubljena ilu-
stratorka. Povedali smo ji, da je
pri nas vedno dobrodošla.
DARJA TURNSEK, 8. d
OS Primoža Trubarja
LAŠKO
Luč je ugasnila
Danes je elektrika zelo po-
memben vir energije. Danes
elektrika poganja stroje, vlake, je
nepogrešljiva v zdravstvu in na-
šem vsakdanjem življenju. Ce
elektrike ne bi bilo, bi obstali
stroji, vlaki in mi bi ostali v temi.
V zadnjih časih pri nas večkrat
zmanjka elektrike. Nekateri lju-
dje pa jo sploh nimajo in so zme-
raj v temi. Želim si, da bi imeli
vsi saneraj elektriko.
TOSJA OPLOTNIK, 3. c
OS ZREČE
Na steni visi,
kaže datume,
fantič vsak dan
ozira se nanj.
Sonja
(Koledar)
Na travi cveti
'n pridno zvoni.
Boštjan
(Zvonček)
Na polju se zlato blešči,
Ito dozori,
lam dober kruh podari.
Maja
(Pšenica)
^roci rabijo me,
'^o zmotijo se
Maja
(Radirka)
Velika je in gladka,
Pisane barve in sladka.
Andrej
(Lizika)
Učenci 3. razreda
OS Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Prvi zvonček, DAVID VERTACNIK, 5 let. CELJE
16. STRAN - NOVI TEDNIK
24. HIAREC 1983
Rokometne
vzporednice
Piše: Vlado Bojovič
Prvo stopničko smo uspešno preskočili! Z gostovanja v
Vogošču, kjer smo igrali z ekipo Vitexa, smo prinesli dve
pomembni točki. Nasprotnika smo visoko premagali in
sicer s kar 13 goli razlike (36:23). Tako smo prebili led in se
prepričali o naši trenutni moči. Ekipa Vitexa ni tako slaba,
kot pokaže visok rezultat v našo korist. Vendar so zagrize-
nost in borbenost, ki so jo domačini pokazali na začetku,
kaj kmalu izgubili..Vsilili smo jim nas slog igre. Obramba
je bila solidna in tako smo lahko preko s hitrimi nasprot-
nimi napadi ustvarjali razliko.
Imeli smo tudi manjšo krizo pred koncem prvega pol-
časa. Odmor pa nam je pomagal, da smo se umirili in
spretno nadaljevali proti koncu. V 12 minutah drugega
polčasa smo dosegli deset zadetkov, domačini pa le enega
in tako je bila tekma odločena. Sodniški par Sever-Ober-
vič je imel lahko delo, vendar je pokazal t^šno sojenje, ki
bi si ga na gostovanjih redno želeli.
Ze dolgo si igralci nismo tako enakovredno »razdelili«
zadetke in mogoče bo prav to naša nova kvaliteta!
Naš glavni tekmec za prvo mesto Krivaja iz Zavidovičev
je prav tako zmagala v gosteh in »mrtvi« tek z enakim
številom točk na prvem in drugem mestu se nadaljuje.
Ekipa Zagreba pa je s porazom na domačem igrišču z
Zametom že pokopala večje možnosti za morebitni večji
uspeh.
V soboto, 26. marca igramo ob 18. uri v hali Golovec z
ekipo Dervente. Torej s tisto ekipo, ki je v 1. kolu spomla-
danskega dela doma tesno 18:19 izgubila z našim hudim
tekmecem Krivajo. Tekma z Dervento bo po daljšem času
spet resnejša pred domačim občinstvom, katerega obe-
nem vabim, da se samo prepriča o naši trenutni vredno-
sti.«
Tako Vlado Bojovič, ki bo odslej tedensko s komentar-
jem spremljal rokometne dogodke. Največ pozornosti bo
seveda namenjal »svoji« ekipi - Aero Celje, poskušal pa bo
komentirati tudi nastope v drugih ligah naših predstavni-
kov, kot rokometašic Velenja, rokometašev Šoštanja, Mi-
nerve in drugih (pripomba tv)!
Boksar celjskega Partizana Savud Zukič (levo) je v polfinalu z
odlično borbo premagal Sabanoviča iz Maribora 2:0 in se uvrstil
v finale republiškega prvenstva.	Foto: T. TAVČAR
Trije prvaki iz Ceija
Partizan Celje mesto, sekcija
za boks, je odlično pripravila v
telovadnici Osnovne šole I.
celjske čete republiško mla-
dinsko in člansko prvenstvo.
Nastopili so tekmovalci petih
slovenskih klubov Maribora,
Hrastnika, Ptuja, Ljubljane in
Celja.
Najprej je bilo prijavljenih
58 tekmovalcev, toda na kon-
trolno tehtanje je prišlo samo
34 borcev in še ti niso imeli vsi
pogoje za nastop. Zato smo vi-
deli v soboto le nekaj polfinal-
nih borb, v nedeljo pa 12 final-
nih borb. V teh so mieli Celjani
lep uspeh. Osvojili so tri zlate
ter po eno srebrno in bronasto
medaljo.
V prvi vrsti moramo omeniti
Savuda Zukiča, ki se razvija v
odličnega boksarja težke kate-
gorije. Najprej je v polfinalu
premagal Sabanoviča iz Mari-
bora, v nedeljo v finalu pa še
Imanoviča iz Hrastnika. S tem
je tudi dobil posebno prizna-
nje, kristalno vazo organizator-
ja kot najboljši predstavTiik
Celja.
Ob Zukiču moramo iz celj-
ske vrste omeniti še dva zma-
govalca. To sta v srednji kate-
goriji Darko Krivec in v kate-
goriji mladih boksarjev Ivan
Ratajc. Srebrno medaljo je
osvojil mladi Rado Sever, bro-
nasto pa Božo Novkovič v pol-
srednji kategoriji, j. KUZMA
Košaricarsice lige se počasi
iiončujejo
v II. zvezni ligi sta do konca prvenstva ostali še dve kolj
Celjani pa so na zadnjem gostovanju v Splitu zabeležili p^J
poraz in sicer z Dalvinom - 111:98! Domačini so bili boljši in ^^
jim tako gostje niso mogli prav pošteno upirati. Verjetno pa jey
Celjanih tudi že manj motivacije, saj so tudi že praktično prval^i
te ligo. Tovornik je dal 25 in Gole 20 košev ter sta tako bila vsjj
najboljša strelca v ekipi Libele, ki bo v naslednjem, 21. kolijJ
ponovno gostovala in sicer v Sežani pri Kraškem zidarju, ki
trenutno na zadnjem mestu.
Republiška ženska liga: do presenečenja v Konjicah,, kjer
bil lokalni derbi med Cometom in Rogaško, ni prišlo pa čeprav
so prvi polčas dobile domačinke. Končni rezultat 60 proti ^
Rogaško, ki je v drugem polčasu zaigrala tako, kot zna in strij
odpor ambicioznih domačink, ki igrajo na trenutke dobro ko.
šarko, kar še posebej velja za obrambo. Pri Cometu je bila
najboljša strelka Pajenkova 15, pri Rogaški pa Pešičeva in Vi.
rantova po 17. Metka je doma premagala Salonit 87:67, najboljjj
strelka pa je bila Kozeljeva 22. Vrstni red je nespremenjen: vodj
Rogaška, 4. je Comet in 5. Metka. Pari 20. kola: Jesenice - Metka,
Slovan - Comet in Rogaška - Litija.
Republiška moška liga: Kovinar je doma izgubil z Litijo
98:92, največ košev je dal Planko 24. Comet pa je dobil srečanje
v Cerknici 98:97, najučinkovitejši Smid 40. Lestvica: 4. Comet,7.
Kovinar, V 16. kolu bo lokalni derbi v Konjicah med Cometotij
in Kovinarjem.
TV
Ponovno icros »Novi tedniic - Radio
Celje«
Tudi letos bosta Atletsko društvo Kladivar in Zveza tele-
snokultumih organizacij občine Celje pripravila ODPRTO
PRVENSTVO CELJA V KROSU, ki bo v četrtek, 14. aprila ob
14. uri na travniku pri Osnovni šoli Ivana Kovačiča - Efenkt
na Dolgem polju. Organizator se je odločil in letošnje odprtoi
prvenstvo razširil. Tako bodo poleg predstavnikog osnovnili
in srednjih šol celjske občine nastopili tudi pripadniki JLA
člani delovnih organizacij in Partizanskih društev. Vabila pa
so poslali tudi sosednjim celjskim občinam, kot Šentjurjn
Šmarju, Laškem, Konjicam in Žalcu. Tako naj bi bil krot
resnično množična prireditev, iz katere naj bi AD Kladivat
med drugim dobil tudi nove talente za okrepitev svojih tekaj
ških vrst.	j
Tako kot lani bo tudi letos kros pod pokroviteljstvom No
vega tednika in Radia Celje, ki bo poleg ostalega prispeval
tudi dva pokala za zmagovalni ekipi med osnovnimi in sred
njimi šolami.
T.VRABI
Sedem medalj za Neptun
Zimski del letošnje plavalne sezone je končan. Kot zadnji s
nastopili na državnem prvenstvu v Kranju mlajši pionirji sku
pine A in v Zagrebu starejši pionirji. Na obeh tekmovanjih s
nastopili tudi predstavniki celjskega Neptuna, ki so dosegli lej
uspeh. Kar sedem medalj so osvojili in potrdili, da se v Ceft
načrtno dela in da mladi tekmovalci vse bolj in bolj posegajo p
višjih naslovih.
Sedem celjskih plavalcev in plavalk je na prvenstvu v Kranj
med številnimi jugoslovanskimi moštvi osvojilo odlično pet
mesto. Prehiteli so vse ekipe iz ostalih republik. V celjskei
moštvu je bil daleč najboljši Dejan Tešovič, ki je osvojil kcir šti
medalje, medtem ko se je Mojca Anderle celo »pozlatila« i
osvojila naslov državne prvakinje v plavanju na 100 m prsno
odličnim rezultatom 1:26,56. V plavanju na 200 metrov prsno p
je bila tretja.
Dejan Tešovič je osvojil drugo mesto v plavanju na 1500 m
19.06,48, 400 m - 4:54,10 in na 200 m prsno 2:59,67 ter tret
mesto na 100 m prsno - 1:27,29. Točke za ekipo je priboril še
štirih ostalih disciplinah. Ob njem so bili zelo dobri še Grei
Jurak, ki je bil četrti v plavanju na 1500 m - 19:28.47, Ju
Vračun deveti na 100 m prsno 1:30,52, Tanja Drezdič šesta i
200 m prsno 3:16,46 in Polona Hočevar trinajsta na 400 m m
šano.
V Zagrebu so nastopili starejši pionirji, kjer sta dvojčici N
taša in Saša Lavrič dosegli lep uspeh. Skupaj sta priplav;
Neptunu bronasto medaljo na 200 m hrbtno, po eno četrto
peto mesto ter dve šesti mesti.
J. KUZIV
Nagrade Stelciarne razdeljene
v zadnji šahovski nagradni i^i je nagrade že tretjič, k
obstoja ta igra, prispeval delovni kolektiv Steklarne Boris I
drič v Rogaški Slatini, za kar ima največ zaslug dosedanji glav
direktor Vojo Djinovski (1. aprila gre v pokoj!). Za uspeši
sodelovanje smo njemu in kolektivu nadvse hvaležni. Cudov
izdelke Steklarne pa so tokrat dobili:
1.	nagrada: SLAVCI DROBNAK, Okrog 9, Ponikva,
2.	nagrada: ALBINA KOBULA, Topole 3, Rogaška Slatina i
3.	nagrada: EMIL PRIMOZlč, Cankarjeva 13, Celje.
Med poslušalci je za že prvi pravilni odgovor dobil nagra
Marjan Novak iz Cuprijske 21 v Celju.
Jutri skupščina AD
Kladivar
Jutri, v petek, 25. marca, bo ob
18. uri v restavraciji Kladivar
skupščina Atletskega društva
Kladivar z naslednjimi glavnimi
točkami dnevnega reda: sprejem
zaključnega računa za lansko le-
to, sprejem programa dela in fi-
nančnega načrta za letošnje leto
ter sprejem samoupravnega spo-
razuma o združevanju sredstev
za izboljšanje nivoja atletske de-
javnosti v Celju za obdobje
83-85. Izvolili bodo tudi novega
predsednika strokovnega sveta
AD Kladivar, kandidat pa je biv-
ši atlet Henrik Dvoržak.
TV
Visoka Garantova
zmaga
Košarkarji Garanta so v 15. ko-
lu II. republiške lige vzhod doma
visoko 106:66 (50:33) premagali
Kamnik. Gledalci so videli lepo
tekmo, na kateri se je vseh dva-
najst domačih igralcev vpisalo
med strelce. V 16. kolu bo Garant
gostoval v Šoštanju, kjer se bo
srečal z Elektro.
Strelci v Rečici pri
Laškem
Na strelišču v Rečici pri La-
škem je bilo občinsko prvenstvo
osnovnih šol v streljanju z zračno
puško. Zal sta nastopili samo dve
ekipi, zmagal pa je OS Primož
Trubar Laško pred OS Marjan
Nemec Radeče. Posamezniki
pionirji: Franc Gračner 143, Mi-
lan Gozdnikar, oba Laško, 139,
Matjaž Terž^an, Radeče, 134 itd.
Pionirke: Helena Lavrinc 170,
Gabrijela Jeran, obe Laško, 120,
Neli Sotlar, Radeče, 116 krogov
itd.
VINKO LAVRINC
Nogometni trenerji
združeni
Ustanovnemu občnemu zboru
Društva nogometnih trenerjev
Celje so prisostvovali člani nogo-
metnih klubov in Medobčinske
nogometne zveze Celje. Sprejeli
so statut ter samoupravni spora-
zum o včlanitvi v Zvezo nogo-
metnih trenerjev Slovenije.
Sprejeli so tudi program dela za
letošnje leto in izvolili samou-
pravne org£ine društva. V pet-
člcinski izvršni odbor so bUi zbra-
ni: prof. Janko Križnik in Marjan
Strumbelj iz NK Sigma Vransko,
Vlado Glinšek iz Kladivarja, Ru-
di Kvartič iz Olimpa ter Stane
Emeršič iz Lastovke Polzela, v
odbor samoupravne kontrole pa
Ivan Bauman in Rado Milanovič,
oba Kladivar in Milan Hočevar
MNZ Celje.
MILAN BRISNIK
Zlatorog premagal
Elektro
v II. republiški ligi vzhod so
košarkarji Zlatoroga doma pre-
magali Elektro iz Sošt^ja
100:81. Pri Zlatorogu je bil naju-
spešnejši strelec Požin 24, pri
Elektri pa Trobiš 32. Zlatorog vo-
di Zorko, Elektro pa Trobiš. Zla-
torog je z 22 točkami na drugem
mestu, v naslednjem kolu pa go-
stuje v Šentjurju.
Občni zbor
Partizana Laško
je bil v Laškem, kjer je doseda-
nji predsednik Maks Košar podal
izčrpno poročilo o dosedanjem
delu in problemih ter načrtih
društva. Izvolili so tudi novo
predsedstvo: Jože Sadar (KK
Zlatorog, košarka), Tone Turn-
šek (SK Zlatorog, smučanje), Du-
šan Siljan (karate), Andrej
Smauc (TIM ESOT, kegljanje),
Zdravko Martun (mali nogomet),
Lojze Oberžan (rekreacija), Bo-
jan Košak (nadzorni odbor), Go-
razd Setina (disciplinska komisi-
ja) in kot častni član Maks Košar.
Za dolgoletno vestno opravljanje
blagajniških del bodo Mirku Ra-
taju omogočili ogled zimskih
olimpijskih iger v Sarajevu 84.
v poročilih posameznih šport-
nih sekcij je bilo med drugim tu-
di povedano, da letos praznujejo
v Laškem 15 letnico organizira-
nega igranja košarke, 10 let kara-
teja in 5 let organiziranega smu-
čanja. Največja množičnost je v
smučanju in malem nogometu,
žal pa še ni dosežena željena kva-
liteta. Problemi so s financira-
njem, gradnjo športnih objektov
in kadri. Vsi pri Partizanu Laško
pa si želijo, da bi telesno kulturo
približali slehememu občanu.
JOŽE KOKOTEC
Rokometašice
Velenja Izgubile
v 1. kolu spomladanskega dela
prvenstva v I. B zvezni ženski
rokometni Ugi so Velenjčanke
gostovale v Novem Sadu in izgu-
bile 25:21. Spoljarjeva je dala 11
golov. Po poročilih ]e bila tekma
groba in z veliko izključitvami,
domačinkam pa sta do zmage
pripomogla tudi slaba sodnika.
Na lestvici so Velenjčanke pete,
v prihodnjem kolu pa bodo igra-
le doma z Borovim, ki je šesto,
obe ekipi pa imata enako števil-
ko točk.
Priznanje Jugu in
P. Bukovcu
Zbor rokometnih sodnikov Ce-
lje je na svojem zadnjem sestan-
ku, ki ga je vodil predsednik
Alojz Kemperle, izročil miniatur-
ni zlati piščalki mednarodnemu
rokometnemu sodniku Štefanu
Jugu in dolgoletnemu rokomet-
nemu sodniku ter kontrolorju
Pavletu Bukovcu ter jim tako če-
stital za njune dosežke na roko-
metnem polju. Štefan Jug je do-
bil to priznanje tudi zato, ker je
bil skupaj s Herbertom Jegličem
iz Ljubljane lani proglašen za
najboljšega sodnika v Jugosla-
viji.
Najboljša sodnika v
BraUslavo
Lani najboljša rokometna so-
dnika v Jugoslaviji Štefan Jug iz
Celja in Herbert Jeglič iz Ljublja-
ne sta bila kot edina Jugoslovana
izbrana, da bosta sodila zaklju-
čne borbe za rokometni pokal
Evrope. Tako bosta v soboto, 26.
marca sodila ženski polfinale za
evropski pokal v Bratislavi, kjer
se bosta srečali ekipi Traktorist
iz Topolnika pri Bratislavi in Av-
tomobilist iz Bakuja v Sovjetski
III. tek Rogla 83
V nedeljo, 27. marca bo v orga-
nizaciji Unior Zreče na Rogli že
III. spomladanski smučarski tek
Rogla 83! Pripravili so naslednje
kategorije: ženske do 30 in nad
30 let ter moški do 40 in nad 40
let. Prijave zbirajo na dan tekmo-
vanja od 7,30 do 10,30 v hotelu
Planja na Rogli. Start bo ob 11.
uri (po starem času!!!)! Razglasi-
tev rezultatov bo po končanem
tekmovanju na terasi hotela Pla-
nja. Prvi trije bodo dobili kolaj-
ne, prvih pet diplome, vsi udele-
ženci pa značke množičnega teka
Rogla 83. Startnina je 100 din.
Pokrovitelj in organizator je
Unior kovaška industrija Zreče v
sodelovanju TVD Partizan Zreče
in Smučarske zveze Slovenije. Iz
Celja bo odpeljal poseben avto-
bus ob 8. uri, iz Zreč na Roglo pa
ob 7,20 in ob 9. uri. Povratek za
Celje bo ob 15. uri, za Zreče pa ob
15,50.
TV
V nedeljo štart v
območni ligi
S spomladanskim delom pr-
venstva v republiški nogometni
ligi so začeli v nedeljo. Naša
predstavnika sta dosegla polovi-
čen uspeh. Šmartno je doma pre-
magalo Železničarja iz Maribora
2:1, igralci Rudarja iz Titovega'
Velenja pa presenetljivo izgubili
v Mariboru proti Kovinarju 1:3.
Ta poraz potrjuje, da so v Tito-
vem Velenju letos pomladi slabo
delali pri pripravi ekipe.
V nedeljo, 27. marca, se bodo
tekmovalnemu plesu priključili
še v območni republiški ligi, kjer
z našega območja igra več ekip.
Ze v 1. kolu so derbi v Sloven-
skih Konjicah med Dravinjo in
Kladi varjem. Vodeča Ojstrica
gre v goste Steklarju v Rogaško
Slatino, medtem ko bo Elkroj
igral v Poljčanah proti Boču.
J. K.
Nesrečen poraz v
Ljubljani
Prvi del republiškega keglja-
škega prvenstva je končan. Celj-
ski kegljači so v 5. kolu nesrečno
izgubili v gosteh proti Tekstil-
Slovanu za 12 kegljev. Vso tek-
mo so bili boljši, medtem ko so v
zadnjih 50 lučajih izgubili pre-
dnost 33 kegljev in s tem tudi
točki. Rezultat Tekstil-Slovan
5437, Celje 5425.
Za celjsko ekipo so nastopili
Alojz Urh 909, Jože Tisovec 871,
Zvonko Kovačič 924, Ludvik Ka-
čič 927, Stanko Nareks 906 in Da-
nilo Sivka 888.
Ženska vrsta Celja je v 5. kolu
v Ljubljani izgubila proti STC
Ljubljani in sedaj skupaj s to eki-
po vodi z 8. točkami, moški pa so
četrti do peti. V naslednjem kolu
bodo ženske keglj^e v Kamniku,
moški pa proti Gardi v Murski
Soboti.
J. KUZMA
Prislan letošnji
prvak
V Celju se je končalo regijsko
šahovsko prvenstvo posamezni-
kov na katerem je sodelovalo 12
šahistov iz Žalca, Titovega Vele-
nja, Slovenskih Konjic, Celja in
Šentjurja. Ob koncu je imel naj-
več uspeha mladi Prislan, ki je
tudi osvojil naslov prvaka. Sahist
Toromanovič iz Šentjurja pa je
na tem tekmovanju osvojil I. ka-
tegorijo.
Končni vrstni red: Prislan 9,
Stud 8,5, Mikac 8, Lesjak 7, To-
romanovič in Crepan 6, Bogadi
5,5, Brdnik 4,5, Plahuta in Obrul
4, Zalokar 3,5, Matko brez točke.
J. K.

NOVI TEDNIK - STRAN 17
0 Trije nepridipravi -
Ivan K. (zaposlen v Cinkar-
fii), Zdravko R. (Klima) in
Ivan B. (RSC) - so bili
prejšnjo sredo ponoči pre-
cej nespretni. V Klimi so
iilcradli bencin in ga natoči-
li v rezervoar fička, s kate-
rim so se pripeljali na nočni
pohod. Vendar pa so nato-
pili čisti bencin, zato se jim
je po nekaj kilometrih pok-
varil motor. Ko so obstali
na cesti, so se za nameček
prip)eljali mimo še promet-
ni miličniki, ki so takoj po-
sumili, da je nekaj narobe.
Oa bi bila smola še večja,
so miličniki med preiskavo
ugotovili, da je Zdravko R.
že pred tem nekajkrat kra-
del v Klimi.
•	Ludvik S. iz Kočevar-
jeve ulice v Celju je na Po-
staji milice prijavil tatvino
zlatnine v vrednosti 25.000
dinarjev. Kasneje se je iz-
kazalo, da je Ludvik zlatni-
no le t^o dobro skril, da je
ni našel. Kaj šele, da bi jo
našel morebitni tat.
•	Branko D. se je v ne-
deljo zvečer peljal z avto-
busom iz Prebolda proti
Celju. Bil je precej vinjen
in nekako ja hotel sprostiti
odvečno energijo, zato je
začel razbijati v avtobusu.
Naredil je kar za 3000 di-
narjev škode, ki jo bo mo-
ral seveda poravnati. Ce
prištejemo še kazen pri so-
dniku za prekrške, ga bo
vožnja do Celja kar precej
stala.
•	Radovan D. se ga je
nalezel v petek zvečer in
potem hotel po vsej sili pri-
ti v taxi. Voznik ga je nekaj
časa odganjal, potem pa ga
je Radovan napadel. Iz za-
drege so taksista rešili mi-
ličniki, ki so vsiljivega Ra-
dovana pridržali tako dol-
go, da se je streznil.
•	Neznani vlomilec se je
v {jetek zvečer v bifeju na
Hudinji oskrbel z žganimi
pijačami, za nameček pa
ukradel še 1000 dinarjev
menjcdnega denarja. Milič-
niki še iščejo neznanega
ljubitelja žganih pijač.
Tožilci so pretelclo leto
icončali brez zaostanifov
Temeljilo javno tožilstvo v
Celju je lani obravnavalo
3261 prijav ali 23 odstotkov
več kot leto pred tem. Več je
bilo predvsem gospodarskih
prestopkov in mladoletni-
škega kriminala. Kljub več-
jemu številu prijav, pa so ob
prizadevanju vseh delavcev
opravili vse delo in leto kon-
čali brez zaostankov.
Ob vsem tem so več časa
namenili tudi preventivnim
nalogam, ki so postala stalna
oblika njihovega dela. V
obliki opozoril delovnim or-
ganizacijam in neposrednih
stikov z inšpekcijami ter
Upravo za notranje zadeve
so lani preventivno ukrepali
v 109 primerih.
Statistike, ki so jih pripra-
vili na javnem tožilstvu, ka-
žejo, da se je zaradi zaostre-
nih razmer na trgu precej po-
večal obseg gospodarskega
kriminala. Tako je bilo več
neupravičenih prodaj na
kredit s fiktivnimi računi,
najemanje visokih kreditov
na devizni polog, ki se še da-
nes ne odplačujejo, ncniovo-
Ijene trgovine s prehrambe-
nimi artikli itd. Zaradi viso-
kih cen naftnih derivatov je
bilo tudi več primerov neu-
pravičene uporabe službe-
nih vozil. Da bi preprečili na-
daljno rast gospodarskega
kriminala, bi morali vzpod-
buditi delo internih kontrol
v organizacijah združenega
dela, prav tako pa tudi delo
inšpekcijskih služb in Služ-
be družbenega knjigovod-
stva.
Sicer pa so največ težjih
kaznivih dejanj v gospodar-
stvu zabeležili v celjski obči-
ni (64), na drugem mestu pa
je žalska občina (20).
Nekateri stabilizacijski
ukrepi v preteklem letu so
povzročili tudi nastanek ne-
katerih novih pojavnih oblik
gospodarskega kriminala.
Tako so na primer prekupče-
vanje z devizami, dajanje
prednosti kupcem in različ-
ne zlorabe položaja dobile
nove oblike in obseg.
S. SROT
Deček izza
tovornjaka
Skozi Rimske Toplice je vozil z
osebnim avtomobilom RUDOLF
MATESiC, 31, iz Trbovelj. Blizu
odcepa ceste proti Jurkloštru je
ob desnem robu stal parkiran to-
vornjak in ko ga je Matešič prehi-
teval, je izpred tovornjaka preč-
kal cesto 9-letni deček. Voznik ga
je opazil prepozno in zbil - hudo
ranjenega so prepeljali v celjsko
bolnišnico.
Prehitro preliitevanie
Iz Ljubljane proti Celju je vozi-
la z osebnim avtomobilom VLA-
STA BARTOL, 29, iz Ljubljane.
V Gomilskem je prehitevala
osebni avto in po prehitevanjem
prehitro zavila nazaj v desno. Za-
to je začelo vozilo zanašati, in se
je prevrnilo na levi bok. Voznica
in njena sopotnica sta se huje po-
škodovali, na avtomobilu pa je
škode za okoU 80.000 dinarjev.
Zbil neznano
pe$akln|o
Nekaj pred tretjo uro ponoči je
vozil z osebnim avtomobilom iz
T. Velenja proti Šoštanju ACO
LUKIC, 24, iz Družmi^a. V le-
vem ostrem ovinku ga je zaneslo
na desno na hodnDc za pešce,
kjer je zbil mlajšo žensko. Poško-
dovainko so v kritičnem stanju
prepeljali v celjsko bolnišnico.
Manj požarov v žalsicl občini
v soboto so se na rednem letnem občnem zboru zbrali
delegati 42 gasilskih društev žalske občine ter številni
gostje, med njimi tudi poveljnik štaba republiške gasilske
zveze Slovenije Tone Sentočnik. Iz poročil je bilo razvidno,
da so bili gasilci na vseh področjih aktivni. P^ripravih in
izvedli so vrsto tekmovanj, posebno množično pa je bilo
srečanje slovenskih in hrvaških pionirjev. Niso pa pozabi h
na svojo osnovno nalogo - požarno preventivo. Poleg tega
skrbijo za izobraževanje kadrov, pripravljajo pa tudi preda-
vanja z nazornimi prikazi o zaščiti pred požari. Sodelovali so
v akciji NNNP 82, rezultat vseh teh dejavnosti pa je zmanj-
šanje števila požarov in nastale škode.
Težišče dejavnosti v tem letu bo v aktivnostih in dejavno-
stih, ki izhajajo iz devetega kongresa Gasilske zveze Slove-
nije.
Na zboru so podelili dve odlikovanji druge stopnje repu-
bliške gasilske zveze, ki sta ga prejela Vinko Topolovšek in
Ivan Strožar. Občinsko gasilsko priznanje prve stopnje je
dobil Franc Mahor, priznanja druge stopnje pa so prejeli:
Alojz Funkl, Franc Oset, Anica Lupše, Jože Mehelak, Mar-
jan Žuža, Anton Cestnik, Jože Travner, Jože Cvikl, Henrik
Magajna in Jože Matko.	TONE TAVCAR
O prometni varnosti
ZSAM Žalec in svet za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu SO Žalec bosta v nedeljo ob deveti uri pripravila v
kinodvorani v Šempetru zanimivo predavanje o novostih v
prometni zakonodaji ter problematiki prometa na območju
žalske občine. Predavanje je zanimivo tudi za poklicne voz-
nike ter voznike traktorjev, obogateno pa bo s prikazova-
njem filmov.	J. V.
Kraje v žalski
Nami se množijo
v žalski Nami ugotavljajo, da se vse bolj veča število
kraj. Kot nam je povedala Marinka Plevčkova, vodja
blagovnice Nama v Žalcu gre za ljudi različnih pokli-
cev, med njimi pa je tudi precej dobro situiranih. Oce-
njujejo, da dobe približno petnajst odstotkov tistih, ki
kradejo. Zanimivo je tudi to, da sodišča prijavljene
storilce oproščajo z obrazložitvijo, da gre za. manj po-
membne prekrške. Sicer pa je zanimiv tudi podatek,
da skoraj vsak drugi dan zalotijo pri kraji kakšnega
obiskovalca Name.
Kdo so pravzaprav ljudje, ki kradejo? Nekaj prime-
rov za ilustracijo: S. B. dijakinja pedagoške akademije
je v Nami skušala ukrasti dvoje ženskih hlač, bundo
ter pas za krilo. Ko so jo privedli v pisarno, so
pri preiskavi ugotovili, da ima tudi nekaj stvari, ki jih
je pred obiskom v Nami ukradla v Savinjskem maga-
zinu. Medicinska sestra je prav tako že stara znanka.
Nazadnje so ugotovili, da si je hotela »izposoditi« žen-
sko jopo, vredno 1000 dinarjev. Pred kratkim so zalo-
tili pri kraji tudi skrbno mater. U. M. iz Žalca, ki je za
otroka ukradla pižamo, ker pa morajo otroci tudi jesti,
je s polic v samopostrežni trgovini smuknila še nekaj
hrenovk ter kranjskih klobas. I. T. pa je bil tako potre-
ben alkohola, da se ni mogel pomagati in do plate si je
hotel pomagati z »izposojenim« konjakom. F. C. je bil
navdušen nad mesoreznico. Tudi njega so zasačili,
tako kot tudi neko tovarišico, ki je v prodajnem centru
v Levcu bila tako pogumna, da je hotela odnesti kar
ženski krzneni plašč. Takšnih primerov je še cela vrsta.
Ljudje kradejo na vse mogoče načine in v Nami prizna-
vajo, da so nekateri izredno domiselni in originalni.
Prodajalke so pri svojem delu pozorne na take nepridi-
prave, ob obilici dela pa se še prevečkrat zgodi, da
tatovom posel uspeva. Z nekaterimi ukrepi bodo v
Nami skušali doseči to, da bodo zalotili čim več tatov,
dejstvo pa je, da se vsakdo enkrat ujame. Pravijo pa, da
so takšni časi, da bo kraj vedno več. Tudi zaradi neza-
poslenosti, še zlasti mladih, ki imajo svoje potrebe, pa
se včasih ne morejo upreti skušnjavam.
JANEZ VEDENIK
Sodelovanje občanov v sojenju
Naša sodna ureditev skuša v svo-
jem povojnem razvoju čimbolj po-
družbiti sojenje, ali drugače: v soje-
nje pritegniti čimveč občanov, ki so
enakopravni v odločanju s poklic-
nim sodnikom.
Ta ureditev ni nova, poznamo jo že
iz daljše in bližnje preteklosti, danes
jo poznamo v skoraj vseh državah in
družbenih ureditvah. Namen sode-
lovanja občanov v sojenju je zlasti v
tem, da s svojo aktivno udeležbo
vnesejo v sojenje nepoklicno, prvo-
bitno, nešolano in poklicno neobre-
menjeno sestavino sodne odločitve.
Nadalje v tem, da je s takšnim sode-
lovanjem zagotovljeno tudi sodno
delo, ki ni le delo šolanega in poklic-
nega sodnika, kar bi lahko pripeljalo
marsikdaj do prevelike poklicnosti
in strokovnjakarstva v sojenju. S
takšno ureditvijo je tudi zagotovlje-
na kontrola družbe in ljudstva nad
delom sodstva, po drugi strani pa
tudi možnost preprečevalne dejav-
nosti: občani pri sojenju spoznavajo
odklonskosti, prestopke, spore, kaz-
niva dejanja in s prenašanjem takš-
nih spoznanj v svoje življenjsko in
ostalo okolje delujejo vzgojno in
preprečevalno v takšnih sredinah.
V naši sedanji organiziranosti sod-
stva je sodelovanje občanov v soje-
nju (ki mu po vzorih podobnih ure-
ditev nekoliko zgrešeno pravimo po-
rotno sojenje - porotniki), vpeljano
skoraj v vseh sodnih področjih, tako
na prvi stopnji, pri splošnih in po-
sebnih sodiščih združenega dela, pri
rednem sodstvu in to na področju
kazenskega (v senatu treh sodnikov
in senatu petorice), civilnega, gospo-
darskega sodstva; sodelujejo pa tudi
že v nekaterih pritožbenih senatih.
Samo za potrebe sodišč združene-
ga dela, ter rednega sodstva je danes
na območju celjske regije izvoljenih
več kot 450 sodnikov porotnikov.
Izvolile so jih skupščine s celjskega
območja. Gre za različne poklice,
izobrazbo, zaposlitev, za vse pa je
značilno, da pričakujemo od porot-
nikov pretehtan, preudaren premi-
slek, zgledno in urejeno osebnost, ki
spoštuje samega sebe in soobčana.
Kandidate za sodnika porotnika
izbira in kandidira Socialistična zve-
za delovnega ljudstva.
Sam sem ob svojem delu srečal
veliko teh svojih nepoklicnih kole-
gov. Ce sem gornje zapisal kratko in
jedrnato, potem lahko rečem, da ne
poznam primera, ko bi me bil porot-
nik ob skupnem delu razočaral - kot
človek in sodelavec. Ob pripravlja-
nju tega zapisa pa mi je dal idejo
zanj eden od takšnih občanov. Gre
za Franca Ravničana, ki je že 16 let
porotnik pri enoti Temeljnega sodi-
šča v Slovenskih Konjic^, tako, da
mu bo že po samem zakonu sedaj
preprečena nadaljnja izvolitev. Veli-
ko ve povedati o tej funkciji. Očitno
dela s srcem in dušo. Nek^o ustre-
za moji predstavi o sodniku-porotni-
ku: preprost in urejen kmetovalec s
Pohorja, oče odraslih, krepkih si-
nov, dela v krajevni skupnosti, so-
cialistični zvezi delovnega ljudstva,
društvih, kmetijski zadrugi, član de-
legacije v skupščini občine. Razgle-
dan je in zgovoren, na tekočem z
vsem dogajanjem doma in po svetu.
Svetuje in pomaga sosedom, z niko-
mer ni sprt. Vse to mu daje veliko
mero samozavesti, zna se obrniti in
zastaviti besedo za svojo pravico, ali
pravico nasploh. Pravi, da marsik-
daj vpraša in se marsikdaj oglasi k
besedi, ima pa občutek, da ravna
prav, saj pove in vpraša odkrito in
pošteno, če pa je potrebno, zna reči
tudi »ne«.!
Takšnih in podobnih občanov, ki
delujejo kot sodniki porotniki je ve-
liko, sodniki jih rabimo in želimo
njihovega sodelovanja, saj s svojo
»ljudskostjo« brusijo ostrino meča v
roki naše poklicne pravice. Zaveda-
mo se, da se s tem krepi občutek
skupne pravičnosti v teh občanih, ki
s svojo osebnostjo širijo te izkušnje
med ljudi. Iz njihovih vrst izhajajo
nato člani poravnalnih svetov, dele-
gati, entuziasti v društvenih in druž-
benih dejavnostih, ki pri svojem de-
lu krepijo in gojijo družbeno dejav-
nost, samoupravnost in zakonitost.
Vse to pa so tudi poroki za prepreče-
vanje nepravilnosti, nereda in krše-
nja družbene discipline. Gre za ar-
mado občanov, ki na njih marsikdaj
pozabljamo in jih zapostavljamo, če-
prav so s sodelovanjem v sojenju
aboslvirali pomembno in koristno
družbeno šolo.
mgr. LUDVIK VIDMAR
18. STRAN - NOVI TEDNIK
24. MAREC
mmmmmm
HOROSKOP	I
•	OVEN	20. 3.-20. 4.
Obdobje krize in neuravnovešenega počutja zahaja. Čaka vas veliko
dela in izboljšanje položaja. Pokažite do sodelavcev več prijaznosti,
ker jih boste kmalu potrebovali. Ko boste že prepričani v uspeh, se
bo nekaj zataknilo. Zdravje bo brez sprememb.
•	BIK	20.4.-21.^
PRed vami je uspešno obdobje. Veseli boste in boste načrte realizi-
rali hitreje. Glejte, da z obnašanjem ne užalite oseb, ki so vam blizu.
Le-te so vam zelo naklonjene, vendar niso vedno vaših misli. Napra-
vite nekaj, kar bo ostalo partnerju dolgo v spominu. Zdravje bo kot
vedno.
•	DVOJČKA	21.5.-21.^
Čaka vas veliko manjših poslov, ki jih morate postoriti. Od njih je
odvisen uspeh. Nervozni boste, vendar tega ne kažite. To se tiče
samo vas, ne drugih. Določene stvari počenjajo brez vaše vednosti.
Pazite na to. Izpolnite želje sebi. Zdravje, bo kot vedno.
•	RAK	21.6.-23.7.
Možna je blaga kriza, predvsem v službi. Ne kaže, da bi zapustila
večje posledice, vendar storite vse, da ne bodo opazili. Stanje doma
je nespremenjeno. Oseba, ki ste jo spoznali pred kratkim, se bo
pokazala v drugi luči. Težave z zdravjem.
•	LEV	23.7.]23.8.
Do sredine tedna boste uspešni tako v službi kot doma. Naleteli
boste na nalogo, ki ne bo lahka. Reših jo boste le z odločnostjo in
potrpežljivostjo. Nastopilo bo tudi poslovno zatišje, to pa izkoristite
za intimnost. Kdo trka, se mu odpre.
•	DEVICA	23.8.-23T9!
Obdobje poslovnega zatišja in neaktivnosti je pred vami. Tako si
boste odpočili in pripravili za nove naloge. Veliko se gibajte in hodite
v družbo. Tako boste srečali osebo, s katero boste začeli tisto, kar
niste uspeU sami. Delikatnih vprašanj ne postavljajte.
•	TEHTNICA	23.9.-23.10
Ugoden teden je pred vami. Rešili boste nekatere osebne probleme.
Ne prizanesite nikomur, niti sebi. Ko boste razčistili, se boste bolje
počutili. Prosti čas izkoristite samo za sebe. Denarno stahje se izbolj-
šuje. Bolj boste veseli enega dejanja, kot tisoč besed. Zdravje zelo
dobro.
•	ŠKORPION	23.10.-22.11^
Okoliščine vam gredo na roke pri manjših dehh in nenadnih dogod-
kih. Pazite, da ne užalite osebo, s katero delate, ker jo boste potrebo-
vali v prihodnje. Zvedeli boste nekaj važnega, vendar obdržite zase.
Pogovorite se resno s partnerjem.
•	STRELEC	22.11.-22.12.
Brez odlašanja se odločite, ali pa bo vaše razmišljanje in negotovost
pustila negativne posledice. Pripravite se na stanje, ki ne bo ugodno,
vendar ne tragično. Določena oseba potuhnjeno molči in čaka ugo-
den trenutek. Pazite! Še naprej bodite posivni do partnerja.
•	KOZOROG	22. 12.-2O7T
Lahko se zgodi nekaj, kar na prvi pogled ni nevarno, zato pazite. Na
dogodke reagirajte hladno in premišljeno. Takšno ravnanje bo ugo-
dno za vas. Denarno stanje se izboljšuje. Kar zadeva ljubezen se bo
vrnilo vse, kar ste zamudili. Zdravje bo dobro.
•	VODNAR	20.1.-19.2.
Obdobje je zelo ugodno za vaše načrte. Realizirah boste nove ideje in
načrte. Določeni osebni načrti bodo realizirani, drugi pa ne. V sredini
tedna spor s starejšo zadevo. Poslušajte, vendar ne popustite. Kdor je
pogorel enkrat, bo previden drugič.
•	RIBI	I9.2.-20T3!
Upad delovnega zagona in nesporazumi na delovnem mestu so
glavni činitelji v tem obdobju. Pojavile se bodo skrbi iz preteklosti,
na katere pa niste pripravljeni. Vdajte se in pričnite jih reševati,
čeprav pozno. Pazite na obnašanje! Odnosi se menjujejo počasi in
vztrajno. Zdravje bo slabše!
IVIAREC 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 19
KJe SO
Tovarna Gorenje izvozi dobršen del svoje proiz-
vodnje zmrzovalnih skrinj. Toda kupci vseeno vpra-
šujejo, kje SO tiste, ki ostanejo doma, saj jih v
prodajalnah že dolgo ni.
Kot je očitno, jih tudi zvezni zavod za cene ni
pokupil vseh.
KONKURENCA
So ljudje, ki pravijo, da celjski Merx na kmetij-
skem področju zagotovo ne bo vzdržal tekme z
žalskim Hmezadom.
Pravijo, da res ne.
To trdijo zato, ker naj bi namreč na kmetijski
sejem v italijansko Verono odpotovala cela ekipa
vodilnih delavcev Hmezada, pri Merxu pa so za
sejem komaj vedeli.
Pri nas pa so še vedno nekateri, ki menijo, da se
na sejmih ljudje kaj naučijo.
Kakšno tujo besedo, na primer.
POTREBNA TRDNOST
V Celju sicer ni boksarskega kluba, je pa zato
boksarska sekcija pri Partizanu - mesto.
Pravijo, da je boks trd šport; funkcionarji te sek-
cije pa bijejo trd boj za denar.
Pred dnevi se je začela pomlad, čez nekaj dni pa
bomo stopili v letni čas.
Kakšna je pomlad, vemo - kako pa bo s poletnim
delovnim časom!
Se bomo ob tem delovnem času manj potili kot
ob zadnjih razpravah o novem delovnem času?
S težavami prestavitve delovnega časa se uk-
varjajo le ljudje.
Petelini bodo zjutraj peli še vedno po starem.
Razen če tudi njim ne bodo nekateri vroči zago-
vorniki poskušali prestaviti jutranje petje.
Pravijo, da bodo s prehodom na nov delovni čas
imeli najmanj težav kmetje.
Ti so namreč že doslej delali po ves dan!
Ni lepo, kar zdaj nekateri predlagajo, da naj bi
namreč v lokalih po novem začeli točiti alkoholne
pijače kasneje.
Saj bodo imeli delavci, če bodo začeli z delom
kasneje, zjutraj še več časa za kakšen šilček!
Pravimo, da je čas zlato. Vendar se"bojim, da naš
čas ne bo več imel zlate podlage.
Pravimo namreč tudi, da je rana ura, zlata ura.
Mi pa naj bi začenjali delati kasneje kot doslej.
»AVTO« SALON
Pred časom so si lah-
ko Celjani in ostali obča-
ni, ki so obiskali Celje v
avtomobilskem salonu
I na vogalu Miklošičeve in
Kocbekove ulice ogle-
dovali razstavljene razne
avtomobile.
Zdaj je avtomobilov le
še malo. Pridružili pa so
se jim mopedi in kolesa.
Zdaj še čakamo, kdaj
se bodo ob njih pokaza-
le kotalke.
REKLAMA
V izložbenem oknu mesnice v Stanetovi
ulici še vedno privablja poglede reklama za
zlato kavo. Nekateri občani se nad tem ra-
zburjajo. Menijo namreč, da je to narobe, saj
kave ni.
Seveda - vendar imajo v mesnici tudi kav-
Ije za meso - mesa pa ni!
ZA BOLNICO
Pred dnevi je bila v Zagrebu zanimiva nogometna
tekma med bodočimi »olimpijci« in ekipo, ki so jo
zbrali novinarji. Čisti dohodek je bil namenjen iz-
gradnji zagrebške bolnice.
Kar prav. Morda se bo našel tam kak oddelek tudi
za naš bolni nogomet.
ZLATARNE SLABO
Celjske Zlatarne dose-
gajo zadnji čas bolj sla-
be rezultate.
Ta organizacija je na-
mreč pokrovitelj naše
ženske alpske smučar-
ske reprezentance.
I^evci gostinci v Vojniliu
Polna dvorana Kulturnega doma v Vojniku je v soboto
Pozdravila koncert tridesetčlanskega mešanega pevskega
bora celjskih gostincev. Pod taktirko zborovodje tovariša
. olaska je zbor izvajal program, ki je bil sestavljen izključno
^ narodnih pesmi.
J. Gorič
Enotnost
slovenskega
kulturnega prostora
Tu imajo
ameriški Slovenci »ameri-
ško-slovenski komite za kul-
turno izmenjavo«. To zveni
ponosno in temu zvenu bi bi-
lo treba pozorno prisluhniti.
Ne komite za sprejemanje
kulturne pomoči (ali milošči-
ne) iz st^ega kraja, temveč
komite za kulturno izmenja-
vo! Se dmgače bi veljalo pri-
sluhniti glasovom tega ko-
miteja. Kar je doslej obliko-
val, česar se je oprijel, so bili
resni kulturni dogodki: kon-
certi Slovenske Filharmoni-
je, Okteta Gallus, Koroškega
akademskega okteta, gleda-
liške predstave Mestnega
gledališča ljubljanskega - pa
mi, KOLEDA. Vse zelo
uspešno. Ali kaj pomeni, da
se je v naše koncertne knjiži-
ce vtisnilo šestnajst sloven-
skih organizacij, ženskih in
moških in skupnih, starih in
novih, gospodinjskih, gospo-
darskih, kulturnih itd? Ali
kaj pomeni, če se pri kultur-
ni prireditvi, ki tudi v širši
javnosti kaj velja, najdejo
vsakršni Slovenci in če pri-
dejo celo Hrvatje, celo ves
upravni odbor njihove orga-
nizacije?
Trajnega in trdnega zdrav-
ja želim temu nadstrankar-
skemu, nadgeneracijskemu,
nadorganizacijskemu komi-
teju. Trdnega in dobrega
zdravja predsednici Jennie
Zamanovi, ki je je na srečo
res samo vedro, nalezljivo,
regimentno zdravje. Kaj vse
pomeni tisto: za kulturno
izmenjavo, pa naj bi zdravo
razmišljali tudi pri nas, od
ZKOS (takoj) do Cankarje-
vega doma (kmalu).
Jedro stvari
Bolj ko so se
naši kopali in čofotali v Iju-
stvaritev. Posebne, svoje,
mnogostranske, mnogopo-
menske, mnogooblične
vrste. A zaradi tega prav nič
manj stvaritev.
V zenitu, prvič
. Naš popot-
ni namen je tudi dvakrat za-
pored doživel inkarnacijo
(spričo katere je meni oseb-
no postala vsa Florida v vsej
svoji lepoto še bolj »ravna«).
Kako je »padel« večer slo-
venske folklore v ta svet in v
ta prostor? Slovenska noša
je tu gorenjska praznična no-
ša. Diatonične harmonike so
se zadnja leta pomnožile po
tem delu našega kulturnega
prostora kot gobe kolobami-
ce. Prav zares kolobarnice:
ne manjka se celih orkestrov
samih »frajtonaric« (ali pa še
kaj malega zraven) in ker se
tu v Ameriki brez mikrofo-
nov takointako ne spodobi
nastopati, je zvoka zvrhoma
in čez. Tu bUzu v kraju prele-
pega slovenskega imena, v
Slovenski Pristavi, pa se za-
pored vrste slovenski fol-
klorni festivali v kar silnih
razsežnostih in folklora je na
pohodu. Pa ti pridejo tile ko-
ledniki in glej ga vrabca, zdaj
je Gorenjska gorenjska. Do-
lenjska dolenjska. Bela kraji-
na belokranjska, Prekmurje,
Štajerska, Rezija, vsako je po
svoje in vse to je tale naš ma-
li star kraj in bogve kaj je
potemtakem še vse, česar ni
mogoče strpati v en sam fol-
klorni večer, če še tako bo-
gat, in v dvanajst garderob-
nih skrinj, če še tako natlače-
nih. Zdaj se je pa le pokaza-
lo, da znamo, pravijo eni z
olajšanjem. Smo jim pa po-
kazali, kaj znamo, pravijo
drugi z ž^ečimi očmi. Na,
zdaj se je pa le izkazalo, da
ne znamo, pravi tretji in sti-
ka po kotih, kot bi tam iz^-
bil svoje samozaupanje.
Oho, tole pa poznamo! To je
pa tisti znameniti vacuum po
spolnitvi, kadar je bila zares
spolnitev. To je pa tisti ne-
skončno votli, izpraznjeni,
razpotegnjeni trenutek, ki ga
človekova narava potrebuje,
da se spet preuredi v novo,
nižjo, manj zbito stopnjo bi-
vanja.
beznivosti (če že ne upam re-
či - ljubezni, kar bi skoraj
rajši) rojakov, bolj jih je gra-
bilo to, zaradi česar smo priš-
li. Vaje, poskušanja, dogovo-
ri, opozorila. (Zares profesio-
nalno, bi rekel violinski Bo-
ro; zares ljubiteljsko, bi rekel
na primer jaz, oba pa bi mi-
slila isto). Tisti občutek, da
zdajle moraš in hočeš dati
»vse« (ali »vse od sebe«), pre-
skočiti svojo lastno višino,
preseči se, skočiti iz sebe. To
so tisti trenutki in razpolože-
nja, ko se človek mojega ko-
va v mojem položaju začuti
neskončno bedasto nepo-
trebnega, kot kakšen oče ali
celo stric med porodom,
hkrati pa te nehote zajame ta
kolektivna nervoza, ki samo
sebe spreminja v zbranost.
Kaos - kozmos, vsakokrat na
novo. Saj v tem je tisto skriv-
nostno in neprecenljivo, kar
je dano ustvarjalnemu ko-
lektivu.
In jaz štejem takole fol-
klorno skupino za ustvarja-
len kolektiv, ker sem njihova
večera tam doživel kot
ustvarjalen dogodek, kot
Kdo oi rad še kaj vedel?
20. STRAN - NOVI TEDNIK
24. HIAREC 1983
Za bodoče mamice
Današnja rubrika je na-
menjena bodočim mami-
cam. Tudi te so rade urejene
in modno oblečene. I^^toš-
nja moda ima dosti sesta-
vin, ki so uporabne tudi za
bodoče mamice.
Široke obleke sestavljene
iz dveh delov, v pastelnih to-
nih, enobarvne, z drobnimi
vzorci ali črtami in s štiri-
oglatimi vratnimi izrezi, so v
letošnji sezoni aktualne in
jih lahko prikrojite tudi zase.
Nov element v letošnji modi
je grški hiton, to je ravno
krojena široka tunika, speta
le na ramenih, ki prosto pada
preko spodnje obleke.
Obleke naj bddo pravilo-
ma iz naravnih materialov,
predvsem iz b(jmbaža ali la-
nu. Robove oblek lahko
okrasite z drobnimi trakovi
ali robovi.
Obleki, ki sem jih danes
narisala, sta sestavljeni iz
dveh delov: prva je sestavlje-
na iz dveh materialov, eno-
barvnega in črtastega; druga
pa je sestavljena iz dveh
oblačil: gornja obleka - tuni-
ka in spodnja obleka. Gornja
obleka je iz enobarvne flane-
le, s štirioglatim sedlom, na-
brana nad prsmi; ob strani
pa se zavezuje s trakovi. Ob
robu sedla in robu krila je
prišit trak. Spodnja obleka je
iz drobne črtaste flanele, s
širokimi rokavi, ki se zožajo
v zapestju; spredaj pa se za-
penja z drobnimi gumbi.
Pripravlja
Duška Sorn
Zralc v Ceilu
v preteklem tednu je prevladovalo suho in toplo vreme.
Zračni pritisk je bil ves teden enakomerno visok - okrog
1020 kPa, temperature zraka so bile zjutraj še okrog O °C,
opoldne pa se je že dokaj ogrelo, tako da so bile opoldanske
temperature med 10 in 18 °C.
Onesnaženost zraka z SO2 je bila v dovoljenih mejah.
Vodja enote za varstvo okolja
ANTON STERGAR
Piše
Ignac Jevnišek
Krilati ribič
Zraven sovražnikov v
vodi, se morajo ribe bati
tudi tistih, ki vdirajo v
njihov vodni svet iz tuje-
ga, neznanega prostora.
Kar precej je teh vsiljiv-
cev ki imajo radi okusno
ribje meso.
Ribji orel je odličen ri-
bič. Za to opravilo pa ga
je narava tudi dobro opre-
mila z dolgimi in močni-
mi kremplji, z gostim in
nepremočljivim perjem, z
velikimi in močnimi pe-
rutnicami in z nevarnim
kljukastim kljunom. Rib-
ji orel je tudi odličen leta-
lec. Pri iskanju hrane leta
visoko na nebu, za trenu-
tek obvisi na mestu in na-
to bliskoma šine proti vo-
dni gladini. Kot vse ptice
roparice ima prav never-
jetno razvit vid in tako
lahko opazi vsako naj-
manjše premikanje v vo-
di. V zaletu na plen široko
razkreči kremplje in steg-
ne noge naprej proti vodi.
Ujeto ribo trdno stiska tik
za glavo in jo tako duši,
na spodnji strani kremp-
ljev pa ima pcjsebne bodi-
časte izrastke, zato se mu
spolzki plen ne more
izmuzniti. Hako odnaša iz
močvirij in ribnikov kra-
pe in ostriže, iz mrzlih po-
tokov postrvi in losose, 12
peščenega plitvega morja
pa razne morske ribe. Če-
prav ima ribe najrajši, pa
zavzemajo samo tretjino
njegovega jedilnika, ki
obsega še kače, polže,
krte, miši, rake in vodne
žuželke. Prav čudno je,
da ga ljudje preganjajo irl
so ga že skoraj povsod iz-
trebili, saj pri nas lovi le
gospodarsko manj po-
membne bele ribe. Pri
nas živi še največ ribjih
orlov v Prekmurju.
Gnezdi najraje na viso-
kih, starih drevesih ali pa
skalovju. Zanimivo je, da
rad pobira odvržen papir,
blago in druge, celo v vo-
di potopljene predmete
in vse to nosi v svoje
gnezdo. Pod velikim
gnezdom si rade iščejo za-
vetje čaplje, srake, vrane
in druge manjše ptice,
kjer se tudi hranijo z od-
padki iz orlove mize. Mla-
de orliče morata starša
kar dobro učiti ribolova,
kobacanje nerodnih per-
natih kepic po vodi pa je
dokaj komičen prizor.
Odrasel ribji orel doseže
kar 58 cm dolžine, če ga
merimo od kljuna pa do
konca repa.
Predstavilamo vam - sorbo!
Sorbot (clematis) je ena od najlepših cvetočih pope-
njavk, ki je v naših podnebjih primerna za zahodne ali
vzhodne lege, zaščitene od močnih vetrov. Cveti v
odtenkih modre, rdeče, bele ter v rumeni barvi. Kore-
nine in spodnji del rastline morajo biti vedno v senci.
To pomeni, da sorbot sadimo v združbi manjših gr-
movnic. Kar se tiče zahteve po zemlji, sorboti terjajo
hranljivo prst z veliko apna ter vlažno in propustno
zemljo.
Sorbo te delimo v dve skupini po velikosti cveta:
1. Sorboti z majhnimi cvetovi, ki se obrezujejo po
cvetenju. Ce jih tudi ne obrezujemo, cvetijo vsako leto.
To so Clematis Montana, Clematis Alpina. Cvetijo spo-
mladi.
2. Velikocvetne sorte pa delimo še na:
-	Patens Hibride - temeljito se režejo pri sajenju,
potem ne več. Sem spadajo: Lasurstem - moder, Nelly
Moser - rdeč, The President - moder in drugi. Cvetijo
v maju.
-	Florida Hibridi in Lanuginosa Hibridi so veči-
noma šibke rasti in jih ni treba obrezovati. Sem spa-
dajo: Duches of Edinburg - bel in Madame le Coultre.
Cvetijo v juniju.
-	Jackmanii in Viticela Hibridi se obrezujejo spo-
mladi, v januarju in februarju na 15 do 20 cm višine.
Sem spadajo. Jackmanii - vijoličastomoder, Rouge
Cardinal - žametno rdeč, Gipsi Queen - temno modro-
purpumo in dr. Cvetijo od junija do pozno jeseni.
Pri razmnoževanju je najboljše razrrmoževati z gre-
benicami tako, da rozgo položimo marca ali aprila v tla
do naslednje pomladi, ko jo oddvojimo od matične
rastline in jo samostojno posadimo ob upori.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE
Pečeni zajec v omaici
Za ta način pečenja so primerni le mladi zajčki. V pri-
merni posodi segrejemo 50 gramov surovega masla ali olja.
Sui ovega zajčka razrežemo, nato kose osolimo, popopramo,
vržemo na razgreto maščobo in toliko popražimo na moč-
nem ognju, da po vseh straneh lepo porumenijo. Posodo
pokrijemo in spečemo meso do kraja v pečici. Ko je pečeno,
koščke zajca vzamemo ven in jih denemo na toplo. Sok od
pečenja, ki ostane v posodi, 2:alijemo z vinom in dobro
pomešamo, da se odlušči od dna posode. Nato sok od peče-
nja nekoliko okuhamo in dodamo sladko smetano. V tako
pripravljeno omako damo vse koščke zajca in pustimo, da še
nekoliko zavre. Ponudimo toplo kot samostojno jed, ali pa
damo še kakšno prilogo po izbiri. Na primer: Krompir spra-
žimo, zmešamo z malo ocvrte slanine in ga damo k mesu v
poselani posodi na mizo.
Začimbe
Poleg zdravilnih rastlin, ki jih uporabljamo za lajšanje
bolezenskih tegob imamo tudi takšne, ki nam uspešno
pomagajo v vsakdanjem življenju. To so izdelki rastlin-
skega porekla, ki jih zaradi posebnih lastnosti dodajamo
hrani, bodisi da zboljšamo okus ali vonj, bodisi da zbolj-
šamo njeni prebavljivost. Imenujem jih začimbe.
Če pogledamo nazaj, kar nam potrjujejo tudi arheološke
raziskavo - so stari narodi čislali začimbe kot zdravilni
dodatek jedem, predvsem zaradi okusa. Z razvojem trgo-
vine in z odkrivanjem Novega sveta, pa se je uporaba
začimb razširila tudi v Evropo, kjer so jih odtehtali z
zlatom. Pozneje so jih uspešno gojili na samostanskih
vrtovih (npr.: Olimje pri Podčetrtku), od koder so se pola-
goma razširile tudi med širše ljudske množice.
Medicinska znanost se ni dosti ukvarjala z začimbami.
Sele v zadnjem času so pri nekaterih rastlinah, ki se upo-
rabljajo kot začimbe, ugotovili, da imajo antibiotični uči-
nek. (npr.: česen, kapucinka, vrtna kreša). Za mnoge za-
čimbe so celo mislili, da škodujejo ledvicam, predvsem za
poper, papriko in gorčico. Danes vemo, da je bilo to mišlje-
nje nepravilno, ker mnoge začimbe tudi prej navedene,
celo povečajo mokrenje. To je pomembno zlasti pri neslani
dieti, ko neslano ali malo slano hrano nekoliko »popra-
vimo« z dodatkom začimb in jo napravimo okusnejšo.
Vsi vemo, kako se počutimo po obilnem kosilu. Srce
mora delati močneje in hitreje, da lahko dovaja prebavi-
lom več krvi. Poizkusi so dokazali da je hrana brez začimt
težje prebavljiva, kot pa tista, ki so ji dodali začimbe. To si
lahko razložimo tako, da začimbe spodbujajo delovanj«
žlez, ki izločajo več prebavnih sokov in hrana se lažje
prebavi. Ze v ustih se izloča več sline, ki ima tudi večj(
vsebnost encimov oziroma fermentov, kot pa slina, ki se j<
izločila brez vspodbujanja začimb. SUna nato pospešuj«
prebavo škroba, pospešuje praznenje želodca ter krajš«
prebavo. Poleg fermentov pa vsebuje slina še snovi, k
ščitijo sluznico pred mehanično ali kemično poškodbo ii
pred bolezenskimi klicami.
Tako vidimo, da se začenja delovanje začimb že v ustih
Ce pridejo začimbe v želodec takoj, ne da bi se dotaknil'
ustne sluznice, nimajo nobenega učinka. Začimbe dražij«
nekatere živčne končiče v ustni sluznici, ki nato refleksm
večajo izločanje želodčnega soka.
Začimbe pa delujejo tudi kot tonik. Pod tem imenom si
med zdravili pripravki, ki imajo grenak, aromatični oku
in delujejo tako, da krepijo in jih uporabljamo pri izčrpa
nosti ali slabosti (npr, Kina vino, Švedska grenčica, Eleu
terokok). Delovanje teh tonikov še ni čisto razjasnjene
vendar raziskave kažejo da vzbujajo delovanje nadle
dvične žleze. Ta izloča hormone, ki krepijo telesno zmog
Ijivost. Kadar se jih v telesu izloči premalo, se zmanjš
zmogljivost in telo zajame utrujenost. Med začimbami 1
tukaj omenil papriko, ki pospešuje izločanje urina, vspoc
buja nadledvično žlezo in jo tako lahko uživajo vsi bolnik
ki imajo dietno prehrano. Seveda se je potrebno drža'
prave mere, ker je preveč začimb enako škodljivo kc
premalo.
I MAREC 1983
NOVI TEOMK - STRAN Z1
22. STRAN - NOVI TEDNIK
24. HIAREC 1983
^ IVIAREC 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
24. HIAREC 1983
staro prilateljstvo z motorji
Alolz Volčič se letom navkljub še vedno rad popelje s svojim motorjem
Ne poznam revme. Tri zi-
me v partizanih in petdeset
let na motorju mi niso prišli
do živega.
Tako pravi Alojz Volčič,
eden najstarejših aktivnih
motoristov pri nas - čez me-
sec dni bo napolnil osemde-
seto leto. Primorec iz Ko-
mna, ki ga je prebujajoči se
fašizem in zatiranje Sloven-
cev že leta 1931 napotilo v
svet. Izučil se je za zidarja in
se zaposlil v Celju. Vojno je
preživel v domačem Komnu,
štajerska klima pa ga je po-
novno zvabila nazaj v Celje,
kjer se je pred enaindvajse-
tem! leti upokojil.
•Zidarstvo je ciganski po-
klic, zdaj si tu, zdaj tam,« je
rekel Alojz, ko sva na hitro
preletela teh njegovih osem-
deset let. Z motorji se je spo-
prijateljil leta 1937, ko je se-
del na svoj prvi, 98 kubični
motor Sax:
»To je bil ubogljiv motor,
le mašina govoriti ni znala.
Škoda, da so ga Nemci z do-
mačijo vred zažgali."
Do sedanjega 350 kubične-
ga DKW-ja. katerega lastnik
je že več kot 22 let, je zame-
njal vrsto motorjev. Vse ima
v lepem spominu.
•Pred vojno je bilo dovolj,
da si imel lastniško dovolje-
nje in veselje do motorja, pa
si se peljal. No ja, tudi izpit je
bil menda potreben, vendar,
kdo je kaj vprašal. Motor je
bil bolj redek kot je danes
bicikel.«
Alojz je izpit opravil takoj
po vojni, ko se je vključil tu-
di v klub motoristov pri
društvu Šlander. Novih mo-
torjev v tistem času ni bilo,
popravljali so staro. Ko mu
je na nekem motorju počila
glavna gred, so jo ročno ko-
vaško zvarili in obdelali s pi-
lami. Vse se da narediti, če-
tudi je potrebna natančnost
do stotinke milimetra. S po-
dobnimi težavami se morajo
ljubitelji starih motorjev, ki
so se združili v okviru Zdru-
ženja šoferjev in avtomeha-
nikov. ubadati še danes.
Član te sekcije je od njene
ustanovitve, leta 1980, tudi
Alojz Volčič, ki je z svojim
motorjem na vseh doseda-
njih srečanjih in dirkah pre-
jel najvišja priznanja: »Ve-
dno že ne tekmujem, kakrš-
ne volje sem pač. Včasih se
mi zazdi, da poba kakršen
sem jaz, med temi mladimi
fanti nima kaj iskati in ne
tekmujem, ter samo »poži-
ram.« Dvakrat pa je bil moj
motor tudi na razstavi v Tito-
vem Velenju in v Ljubljani.
Prav v teh dneh sem iz Te-
hničnega muzeja Slovenije
prejel povabilo za letošnji
rally veteranov.«
O mladih pa Alojz misli ta-
kole: -Mladi mislijo, da ne
bodo nikoli stari, nikoli bola-
ni. Pi-i petindvajsetih pa se,
če že niso potolčeni, pritožu-
jejo in stokajo za revmo. Jaz
revme ne poznam, ker sem
vedno pazil, da sem na mo-
tor sedel primerno oblečen.
V skoraj petdesetih letih, kar
vozim, sem imel samo en ka-
rambol, ki je omembe vre-
den. Pa tudi takrat nisem bil
sam kriv.-
Na Alojzovem motorju se
tudi sedaj prah nabira le čez
zimo. Spomladi ga temeljito
očisti, se primerno opremi in
se zapelje v Komen: »Po me-
stu se ne vozim. Za kratke
poti imam bicikel in noge, v
Komen, kamor me kliče delo
pri hiši in v vinogradu, pa se
odpravim vsakih deset do
dvanajst dni. Vse, kar pride-
lam, pripeljem v Celje z mo-
torjem. Tak je ta šport, ja!«
Od leta 1972 je bil Alojz
Volčič na treh zdravniških
pregledih, naslednjega ima
čez dve leti. Njegov motor,
letnik 1939, ki je prevozil že
milijone kilometrov, menda
pa je videl tudi afriške pu-
ščave, je v brezhibnem sta-
nju. Dokler bosta oba »pri
zdravju«, bo njuna pot v Ko-
men še vedno nekaj vsakda-
njega. Srečno vožnjo, Alojz
Volčič.
RADO PANTELIČ
Obadji piki
-	čez »mejo« hodijo obmejni in »om^
jeni«.	I
-	Ko bomo začeli nagrajevati po delu
bodo nekateri morali dobiti še subveh!
cijo za hrano.	:j
-	Umreti ali živeti, to ni vprašanje*
Vprašanje je le kako preživeti.
-	Mnogim bi tudi za napredovanje na
položajih morali predpisati depozit.
-	Ne ljubi ženo znanca. Prevelikokrat
ga boš moral »častiti«.
-	Ljubezen gre skozi želodec le, če se
ne hraniš v družbeni prehrani.	|
-	Ne skačite preko plotov! Odprite si
vendar vrtna vrata.
-	Čez nekaj let bomo najbolj zdrav na-
rod. Kave, mesa, masla in še česar, kat
škoduje, so nas že obvarovali naši rešita
Iji.	I
-	y dvoje je zlasti toplo, če se skrivaš.m
OBAm
Jaz, prednik mojih pametnih osebkov iz celjskega
Konjeniškega kluba se začenjam praskati po svoji
kosmati glavi. Nikakor namreč ne znam razvozi jat i
problema, kakršen muči na eni strani mladino s tre-
nerjem na čelu, na drugi strani pa funkcionarje ome-
njenega kluba. Prvi pravijo, da je za enega konja
zadosti pet kile hrane, drugi pa, da tri. Salamonska
rešitev bi bila ta, da bi povprašali Merx, ki je pokro-
vitelj kluba. Vendar obenem postanem skeptik: kako
bodo zagotovili hrano nič krivim žrebcem in žrebič-
kam, ko pa še za ljudi ne znajo poskrbeti.
Nov nasad iabian
Na Mirosanu v teh dneh povečujejo plantažo jabolk. Direktor, ing. Vid Korber, nam je
povedal, da bodo na novo posadili približno 9 tisoč jabolk sorte ajdaret in gloster. To delo
opravljajo sezonski delavci pod strokovnim nadzorstvom. Ce bo vreme lepo bodo, z deli
končali ta teden.
T. TAVČAR
»Grdi račeic«
se ni pustii
uničiti
Mnogi mimoidoči s
radi ozirajo na lep
urejen vrt pred hišo r
Bregu 12. Prav posel
no pozornost pa vzbi
ja približno tri meti
in pol visok ileks, ki ž
poznamo tudi po
imenom »božje dre'
ce«. Še posebej zda
ko je obrodil plodov
(značilne drobne, rd
če bunke) je pogl«
nanj res lep. Maric
Kukovič, lastnica tež
vrta, pripoveduje, k'
ko sta skupaj z (zd
že pokojnim) možei
Francem prinesla ilei
sov grmiček iz gozd
»Posadila sva ga src
vrta, a je rasel tako ,v
glasto', da sva se ž
sklenila znebiti. Mož
vzel škarje in ga odr
zal tik nad zemljo. T
da že naslednje leto
iz korenin pognala ta!
ka šiba in zraslo je dr
vo, kakeršno je d
N.KUME