ea Velja po polti: =— u oelo leto naprti • • K 60'-sa en mesee „ .. „ 4.50 sa Nemčl|o oeloletno. „ 55-— ss ostalo Inozemstvo. „ 80 - V l.{n,,,;ai»f m i.. ">'<• . io n,.jj,«i| . . . bi % nad obrestno mero avstro-ogrske banke. Ravno te obresti ('/•>% nad obrestno mero avstro - ogrske banke, najmanj pa 5%) plačuje se pa od posojila za obrat (za zvišanje obratne zaloge ali za nakup obratnih sredstev, torej pri kmetovalcih n. pr. za nabavo živine, nakup gnojil, za upravne stroške itd., pri industrijcih za nakup surovin ali drugih neobhodno potrebnih materijalij itd.). V posebnega ozira vrednih slučajih pa se — kakor že omenjeno -r- obresti za čas do preteka petega leta po sklepu miru z Italijo sploh spregleda, za nadaljni čas pa navedene obrestne mere za posamezne poklice tudi zniža. Posojilo se pri temu zavodu vrača po osebnih in gospodarskih razmerah prosilca, >navadno pa v 15 zaporednih letnih obrokih, katerih prvi pa navadno zapade v plačilo šele po preteku petega teta po sklepu miru z Italijo. Da se prosilcc obvaruje tudi drugih stroškov, ki so drugače spojeni z najetjem posojila, je c. kr. finančno ministrstvo z naredbo ob 13. februarja 1918, št. 12.249, odredilo, da so razun menic vse listine, ki se jih izdaja povodom tega posojila (t. j. dolžna pisma, odstopna pisma, izbrisna dovoljenja, zastavna pisma, vknjižne zastavne pravice) koleka in. pristojbin proste. Iz vsega tu navedenega je torej razvidno, da vojno kreditni zavod nudi bodisi glede obrestovanja, bodisi glede vra-čevanja posojila toliko ugodnosti, kakor jih noben drugi zavod nuditi ne more, V prizadetih krogih je razširjen strah, da bo listi, ki dobi pri tem zavodu posojilo, postal politično odvisen od kake narodnosti ali stranke naše države. Tak strah ni upravičen. Odvisen bi namreč bil, ako se to sploh sme reči, od celotne države, ki pa jo tvorijo vse avstrijske narodnosti in ne kaka posamezna. Zavod daje v smislu pravil posojilo ne glede na narodnost itak dovolj nesrečnega poškodovanca in nima v nobenem oziru razna-rodujočega namena. Čuje se tudi, da se priprosto ljudstvo boji jemati posojilo in raje trpi, češ, da bo moralo posojilo vrniti svoječasno morda v drugi denarni veljavi in sebi na škodo, kakor v kateri* ga je prejelo. Tudi ta strah ni utemeljen. Ako res dovedejo ,iaše velikanske obče znane finančne težave do kake preureditve, bo le-ta zadela enakomerno vsakega državljana, torej tudi vsakega upnika in dolžnika in ne bo radi tega dolžnik utrpel nobene posebne škode. Moje mnenje in prepričanje je koneč-no torej, da se vsak, ki je bil iz teh pokrajin po vojnih dogodkih v svojem premoženju in gospodarstvu, v svojem podjetju in poklicu isredno ali neposredno poškodovan, lahko z mirno vestjo za posojilo obrne na vojnokreditni zavod. Pristojno tajništvo kolegija ccnzorjcv mu bo dalo rado vsa potrebna posojila in mu bo šlo tudi pri sestavi prošnje na rolčo. Pa tudi ravnateljstvo zavoda, ki je v Celovcu, VillacherstraCe 6, bo prizadetim strankam vedno rade volje postreglo pojasnili in vso potrebno pomočjo, vsako prošnjo pa, seveda v okviru določil svojih pravil, blagohotno presojalo. Lenin. »Vossische Zeitung« je zadnje dni minolega tedna priobčila o Leninu dva zanimiva članka iz katerih posnemamo; Plombirani vagon, ki je 9. aprila 1917. z 32 ruskimi socialističnimi emigranti z badensko-švicarskc meje nastopil preko Nemčije pot v Rusijo, bo v epil i prihodnjih časov*igral morda vlogo trojanskega konja: vodja dvaintride: etih, kruto zvijačni Ulysses, bo polem Vladimir Iljič Ulja- nov, ki danes -pod imenom Lenin izvajv v ruski deželi največji socialni poizkus vseh časov. Uljanovi so simbirska plemiška rodbina, Oče, gimnazijski ravnatelj, kateremu se jc pred 48 leti rodil njegov dru^ deček, Vladimir, je poslal sinova na ka-zansko univerzo. Tam jc zašel Aleksej, starejši, v kroge teroristične skupine »Na« rodnaja Volje,« v kateri je nosil prevdanim Lenin, in bil določen za napad na carja; Aleksandra III.; r.apad se je ponesrečil m Alck.seja so obesili. Zapustil je mlajšemu bratu, takrat 19-letnemu Vladimirju, kot dedščino revolucijsko ime Lenin, plame-neče rovraštvo proti zatiralcem ruskega naroda in poslanstvo maščevalca. Eno člo- ■ o cic >0 :.asr;eje je mogel drugi Lenin e™u U preskrbeti zadoščenje; y Jekaterinoslavu so v njegovem imenu usmrtili carja, čegar oče mu je brata poslaJ v smrt. Mlajši Lenin si jc v stranki kmalu ustvaril ^čislano ime. oila so to mladostna .eta ruske socialne demokracije, katere zgodovina sa celo za poučene izgublja y megli. Prehodii je tipično pot ruskega dijaka, bil z vseučilišča, kjer je poslušal . ..a:i .u na nekem socialističnem shedu aretiran, nakar so ga 1. 1897. - ~ rija. Od tam se mu je po- srečilo uiti in nastanil se je v Švici. S Ple-hattovom, j jšim svojim Tajbritkejšim sovražnikom, je v Ženevi ustanovil »Iskro«, prvo rusko, marksistično g'.isilo. Po malo letih je pa prišlo v ruski social-J1* de \ . do vrel kega, še danes trajajočega razdora. Na londonskem strankinem zborovanju 1. 1903. se je izvršila ločitev »boljševikov« pod Leninovim vodstvom od »menševikov,« ki so sc zbirali krog Plehanova in Martova. Razlika ja podobna kakor v nemški socialni demokraciji med ortodoksnimi in oportumsUč< nimi socialisti. Dočim so hoteli menševiki (pristaši »manjšega« programa), menova-ni tudi »mehki«, revolucionarne sil® še-le zbrati in delavske mase vzgojiti, so smatrali »trdi« ali boljševiki (pr>taši »večjega programa«), da jc trenotek za de. uitivno revolucijo že sedaj prišel. Zato že seda/ poživljajo množice na boj in stremijo pc diktaturi mas kot vladni, obliki; vodstvo stranke naj se prepusti .eliti revolucionarjev«. V Leninovi teoriji 1. 1903. — menševiki so se ze tedaj pritoževali nad njegovo - železno pestjo« — že" najdemo 'emelj njegove današnje vladne prakse, Aristo-kratično revolucijsko elito rredstavlja danes izvršilni odbor delavskih svel .1 in svet ljudskih komisarjev. Da se voditelj boljševikov v pričakovanju korajšnje revolucije ledaj ni motil, so dokazali dogodki 1. 1.905., ki jih je porabil za vrnitev v, Rusijo. Takrat je Lenin v i-etrogradu prvič stopil v zvezo s Trockijem, predhodnikom prvega revolucionarnega delavskega sveta; važnejše \k)ge pa tekom c-ve revolucije ni igral ter se je ob prvih znamenjih protirevolucije takoj umakni! na Finsko. Boljševiki so oktobrsko ustavo naji prej pobijali in svoje poslance iz dume od-poklicali. Kasneje so pa to taktiko izpre-menili in Lenin sam ie kandidiral v dumo, a brez uspeha, L. 1997, je šel zopet na mednarodni kongres v London, odkoder; se ni več vrnil na Rusko. Najprej sc jej mudi! v Krakovu, a začetkom vojne j moral Avstrijo zapustiti ter se je p selil y Curih, Ob tej priliki jc p .doval zanj Viktor Adler in preprečil, da ga niso zaprli. Avstrijska žandarmerija j • namreč v njegovem stanovanju nr.jdene agrarnosta-tislične zaznamke smatrala a izvohunjene trdnjavske načrte. Tekom svojega emigrantstva j-; spisal Lenin vrsto knjig (večino pod osevdoni-mom VI. Ilin), ki nam ga kažejo , ole^ Plehanova kot najznamenitejšega znanstvenega socialista Rusije. Imenujemo naj »Agrarni program socialne demokracije v prvi ruski revoluciji 1905—1907«, »Kapitalizem v kmetijstvu Združenih držav Amerike,« Razvoj kapitalizma v Rusiji« in modro-slovno delo »Matcrializem in emnirekri-ticiz em. Empirokriticizcm, v katerega ga je uvedel njegov prijatelj Friderik Adler, Machov učenec, odklanja kot reakcionat* no filozofijo, ker pospešuje vero, torej oporo buržoazijskega gospodstva. Ruska revolucija 1. 1905. je bila tako kakor velika francoska revolucija, dalje narodne bune L 1848. in pariška komuna 1. 1870, kot narodno omejene vstaje — že obsojena na smrt. Toda svetovna vojna, ki zgodovino dežela neločljivo strne in razdere vse gospodarske stike, daje edino možnost, da se narodna revolucija vzmnoži v mednarodno; ako je zmaga socializma edini izhod s krvjo oblitega, izmučenega človeštva — potem je i-.aga ruskega socializma brez proletarske evropske revolucije nemogoča. To je Leninov miselni spored od prve do druge ruske revolucije. Svetovna vojna je razvila v njem marksizem v fanatično vero v njegovo revolucionarno, rešilno poslanstvo, in ko mu je padec cr^a dal znamenje, se je vrnil v Rusijo. Revolucije so po njegovih besedah »lokomo^vne zgodovine«. Nemčija je najkrajša pot v Rusijo pa tudi najkrajša povratna pot d-> svetovne revolucije; samo tako je umeti; da je Lenin sklenil brest-litovskt mir. Mož, ki je skoval besedo o »ruskem Tilsitu,« ima pred očmi analogijo iz pruske zgodi vine, ki je od razkosanja države dovedla do preporoda. Ako s tem mirom okrepi eno izmed obeh dalje vojujočih se strank, mu je le na tem, da podaljša vojno, v kateri dozoreva svetovna revolucija. • • • Leninovo delo v prvem bolletju sedanje revolucije je bilo zgolj kritično in agi-tatorično. Najprej je zasedel palačo baletne plesalke Kšesinskaje — bivše carjeve maitresse; njej je veljal prvi razlastilni čin v Rusiji. Tam je bil prvi glavni * boljševikov, tam je Lenin vsak dan govoril ljudstvu. Ljudje, ki so ga takrat slišal', so se čudili, da je sploh učinkoval na mase. To je akademičen govornik. *egar govori so preobloženi z vsebino, .ki c -.ira s težko umljivimi pojmi; toda množica vriska, ko zahteva objavo tajni' dinlom^fčni pogodb in prepoveduje pobratenje z Nemci na fronti v svrho zrevolacionirnnia, ko obeta konec vseh prehranjevalnih težav, kakor hitro bi se zaprlo nekaj dvanajsto-ric kapitalistov in ko zahteva, da se zemlja nemudoma razdeli med najpotrebnejše. Prvi julij .je videl rdečo zastavo Korenskega na gališki fronti n rdečo zastavo Leninovo na cestah v Petrogradu: bil je istočasen poraz obeh vo.^eljev, dvobci med njima je ostal torej neodločen. Dočiiu je ruska pehota izkrvevala pri Konjuhih, je par v naglici s fronte v Petrograd vrženih regimentov potlačilo boljševiško vs' -jo in istodobno je vlada objavila svojo obtožbo proti Leninu kot »nemškei m špd-yonu,« • • • Obtožba, ki se je kasneje izkazala kot nevtemeljena, ni našla poti pred sodišče, ker je Lenin raje izginil iz Pctrograda. Ta čas je porabil v to, da je še enkrat teoretično preiskal naloge proletarske revolucije. Tisto poletje je napisal prvi zvezek dela »Država in revolucija,« v katerem obravnava Marksove in Engelsove nauke na podlagi zgledov prejšnjih revolucij. Temeljna misel mu je ista, kakor jo izraža predgovor komunističnemu manifestu iz 1. 1872.: Delavski sloj ne more gotovega državnega stroja vzeti enostavno v posest in ga v lastne svrhe spraviti v tek.« Torej, pravi Lenin dalje se mora gotovi državni stroj razbiti in zdrobiti. V tem, ko se je Lenin bavil z izkušnjami pariške komune 1. 1871., so padli u-darci pri Tarnopolu, Rigi in Oeslu; Keren-skijev režim je bil več nego zrel, da pade. Novembra 1917. je Kerenski zaključil s\ i-je nedovršeno delo z besedami: Prijetnejše in koristnejše je, da človek izkušnje revolucije sam preživlja, nego bi o ^jih. * * * Ko je bil nekoč pred leti Jaures v francoski zbornici v vznesenih besedah slavil prehod v socializem ter so mu pristaši viharno pritrjevali, je vstal B.iand in rekel: »Prosim gospoda Jauresa, naj svoje predloge za razlastitev prod kcij-skih sredstev formulira,« Tedaj je Jaures ostal odgovora dolžan, Lenin po novemberski revovluciji in po prevzetju vlade ljudskih komisarjev ni mogel molčati: iz vseh kotov Rusije, iz to-varen in vasi so oriha'a'a vprašanja, kako naj se razdeli zemlja, kako uredi posesina pravica delavcev na produkciji, Lenin je odgovoril, naj vsak delavski in kmetski svet na podlagi krajevnih razmer sam izvrši razlast tev; sploš"ih pravil središče dežele ne more izdati. Na razvalinah starega nr.tralizirane-ga državnega stroja naj Je sedaj zgrudi nova socialistična država, Leninovo delo ni n;ti dovršeno, niti e ne da danes v svojih posameznih delih pregledati in kri-t č^n rresocliti n-m ie izjava o člo- veških pravicah in ustava ruske republike, ki s'on< "" m "''t"V"-.rncm p'ementu tovarniških, delavniških in vaških sveto.', ki nimajo nikake tradicijc, organizacije, ki so nre-mecifično ruske, da bi nam nudile ka- ko možnost primerjave, Vsaj v fizičnem oziru mogočno je delo, ki se je izvršilo za gospodarsko povzdigo Rusije z Izdajo odlokov. Omenjamo nacionaliziran)« bank, monopoliziranje zunanje trgovine, rtatio-naliziranje industrijskih panog, preddela za statistične urade, izpopolnitev pošte, nacionaliziranje paroplovbe, sisteniizi^anje državnih nakupov (za prvi poizkus turke-stanske volne), poizkus rednega državnega proračuna po vojni, ustanovitev delovnih borz, provizorično organizacijo razdelitve zemlje in ustanovitev rdeče armade. Temu moramo prišteti še inl.nzivno kulturno podrobno delo pospeševanje duševnih interesov proletariata. To bi bila slika Leninova in njegovega dela, ki v rfaleriji velikih zgodovin kili dogodkov vsekakor nc bo stala na zadnjem mestu. • » » Krogla, kl je zadela Ljenina, zastrupljena. Stockho'm, 2. septembra. Krogla, ki je zadela Ljenina, je očividno zastrupljena. Odlični zdravniki se trudijo, da ohranijo T.ieninu življenje. Moskva, 2. septembra. (K. u.) Ljeni-novo stanje je trajno resno, dasi ni nevarno. Krize pričakujejo v dveh ali treh dneh. Vsled napada so zaprli veliko osumljencev, med njimi tudi Ukrajince, dasi so se izkazali z varnostnimi popirji. Dvema bivšima županoma v Moskvi so pregledali stanovanie. V Wiasmi so zaprli škofa. V MosWi :e mirno. Dunaj, 2, septembra. Govorice, da je Lienin umrl. so popolnoma neutemeljene. Očividno iib razširja sporazum. Pristojnemu mestu v Berlinu se je danes ponoči no-ročalo, da sc je Lieninovo zdravje izdatno izbol'5alo. Berlin, 2. septembra. (K. u.) WoHf poroča: Pristoino mesto nič ne ve o poročilu, ki ga 'e objavil Reuter, da je Ljenin umr'. Tukilšnje rusko zastopništvo je dobilo danes* brzojavko, da se je Ljeninovo zdr-iv;e danes izboljšalo. Berlin, 2. septembra. Tukajšnje rusko poslaništvo je obveščeno, da se je Ljeninovo zdravje izboliSalo, ker ie krepkega telesa. Kroglo so včeraj z oneracijo odstranili iz vratu; bolnikovo splošno stanje se ie nato izbolišalo. Upajo, da bo Ljenin kmalu zdrav. Državne posle vodi prej ko slej sam. Pravega svojega namestnika nima. Njegovi sodrugi sprejemajo pri njegovi postelji niegova povelja; sam prebere vse važneiše spise in jih - podpisuje. Dela do 11. ponoči. Stockbolm, 2. septembra. Finski brzojavni urad poroča, da je bil Lienin napaden v petek popoldne ob 3. Aretacije v Petrogradu. Berlin, 2. septembra. V noči po umoru Urickega so zaprli v Petrogradu nad 500 oseb, ki so večinoma prosvitljenci; veliko žensk ie med njimi. Rusko vojno poročilo, Moskva, 1. septembra. (K. u.) Agentura: Na celi fronti so se bili boji z za nas ugodnim uspehom. Sovražnik se jc povsod umaknil našemu pritisku, Na severni kav-kaški fronti smo z boji vedno bolj napredovali. Severnozahodno od. Gumraka smo zasedli postajo Kotlubari in tri sela. Sovražnik, ki smo ga vrgli iz teh postojank, je izgubil 3 topove, 5 strojnic, nad 200.000 pušk in veliko streliva ter bojnega blaga, Na vzhodni fronti smo potisnili sovražnika proti Alabaievsku in mu vzeli ujetnike in stro'nice. V kazanskem okraju so zaplenili naši oddelki na levem bregu Volge nad 10 strojnic in veliko streliva. Na severni fronti smo z uspešno bitimi boji napredovali ob Dini, Boji v Vladikavkazu. Moskva, 1. septembra. (K. u.) Iz Vla-dikavkaza se poroča: Začetkom avgusta so napadle mesto protirevolucijske čete, katere so vodili kavkaški častniki. Po boju, ki se je trdovratno bil 11 ur, so prepodile Heče garde protirevolucionarje. Nastop Angležev v Rusiji. Moskva, 1. septembra, (K. u.) »Zna-mia« ooroča: Begunci iz Murmana poročajo, da so prepeliali Angleži večino žitnih zalog v Anglio. V Arhangelsku sestavljajo vla^o člani konstituante iz gubernij Olo-než, Perm, Vologda in Vjantka in oovelj-nika 12. armade I.ihača. Nova vlada je raznisala poso'ilo 10 milijonov in naročila v Angliji ruske papirne bankovce po starem vz6rcu. Angleške vojaške sile so baje slabe; pridružilo se jim je 2000 ruskih pro-stovol cev. Zavezniki so sklenili, da ustanove slovansko-britski bataljon; služba v nicm je navezana na sledeče pogoje: Službena doba do konca vojske, stroga disciplina in angleška uniforma. Pospešujejo organizacijo armade, ker se jim še ni posrečilo, da zasedejo postajo Kotlas, Pri-man kuje jim tudi živil, Boljševiki beže iz Vladivostoka. Amsterdam, 2. septembra. (K. u,) »Times« poročajo: Naši boljševi$ki voditelji so ušli iz zapora v Vladivostoku, Naši od- delki so v kazanskem okraju na levem bregu Volge ugrabili nad 10 strojnic in veliko streliva. -e___ Nova Wllsonova poslanica. Washlngton, 1. septembra. (K. u.) Predsednik Wilson je izdal povodom delavskega dne poslanico, v kateri uvodoma opozarja na posebno važnost letošnjega dne in se peča nato z vprašanjem, zakaj se vodi vojska in zakaj se vpisujejo v sezname. Wi!son je nadaljeval: Prvotno se je zdelo, da sc vodi vojska le v obrambo proti napadu Nemčije. Belgijo so posilili, Francijo so poplavili. Nemčija je zopet pograbila orožje, da uresniči v Evropi v letih 1870 in 1866 sklenjene častihlepne sklepe. Jasno je, da gre-za več kakor za vo:sko, ki naj spremeni ravnotežje velesil v Evropi. Pokazalo se je, da je Nemčija napadla to, kar moraio svobodni možje povsod imeti: namreč pravico, da sami odločujejo o svoji usodi, da sami zahteva;o pravičnosti in prisiliio vlado, da skrbi za nie in ne za zaspbne sebične koristi v!a-dainčih slojev. Sedania vojska ie vojska vseh voiska, katero morajo drlavci podpirati. Svet ne more biti vnren, živl'en;e Hudi in narodov ni zavarovano, dokler se dopušča, da vlade in tisti, ki so nremiSlie-no pahnili Avstriio in Nemčiio v vojsko, vladajo usodo ljudi, kujejo zarote !n za?r Agence Havas« javlja: »Liberal« piše o seji španskega ministrskega sveta: O torpedi-ranju »Casare« so se ministri dolgo časa posvetovali. Minister Dato je temeljito opisal okolnosti, v katerih se je izvedel napad. Ministri so soglašali, da mora Dato še dalje izražati trdno in dostojno stališče madridskega kabineta, da varuje I narodne koristi in da mora za vsako ceno omejiti oslabitev španske trgovinske mornarice in znižati težko škodo, ki lahko s tem doleti špansko pomorsko trgovino. Dato je predlagal, naj se zbero vsi primerni podatki, preden bo sklepal ministrski svet o končnih sklepih, ki jih bodo precej ukrenili na pozitivnih argumentih, proti katerim ne bodo mogoče upravičene pritožbe in ki bodo dokazali, da madridski kabinet, če se tudi drži v mejah nevtralnosti, nikakor ne zanemarja svoje dolžno-sti, da mora čuvati življenje Španske. Mi nistrski svet je Datov predlog sprejel. Boji z Italijani. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 2, Uradno; Nič novega. Načelnik generalnega štaba. Bilka na Francoskem. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 2. Uradno: Bojni skupini kraljeviča R u -preta in generalnega polkovnika pl. B o e h n a. Boji na predpolju so se bili na obeh straneh Lyse. • Anglež je nadaljeval na 45 kilometrov dolgi fronti med Scarpo in Sommo svoje napade. Da smo jih odbili, je zelo pripomoglo učinkovanje artiljerije na sovražne pripravljalne postojanke jugozahodno od Arrasa in na obeh straneh Bapaume. Žarišča bojev so bili Hendecourt, Noreul, udrtinska polja vzhodno od Bapaume in med Rancourtom in Bouchavesnesom. Sovražnik, ki je pridobival prostor severno od Hendecourta in Cagnicourta, je bil vržen v Hendicourt nazaj. Za Noreul smo se dolgo borili, ostal je nam. Napadi oklopnih voz, ki so izbruhnili na obeh straneh Vaul-xa-Vrancourta, so omagali; posadka letala letalnega oddelka štev. 258 — poročnik Schwertfeger in namestni narednik Giinter — je zažgala s strojnico en oklepni voz, drugega je pa uničila z dobro vodenim topniškim ognjem. Južno od Bapaume smo odbili s težiščem proti Villersu aux Flosu namerjene sovražne napade, Severno od Somme smo ustavili sovražnika, ki je izvajal od ranega jutra sunke » močnimi silami, na črti Sailly - Lois St, Pierre-Vaast in vzhodno od Bouchavesne-sa-Mont St. Quentina. Peronne je zasedel sovražnik. Na obeh straneh Nesle je nadaljeval Francoz svoje napade. Po najmočnejšem bobnečem ognju je iznova skušal, da prebije v bojih tesno strnene pehote postojanko ob prekopu. Severno od železnice Nesle-Ham je izjalovil rezervni pešpolk štev. 36 pod vodstvom svojega poveljnika majorja pl. Loebekkeja vse sovražne navale; ko so se zvečer ponovili napadi, je vrgel skupno s heškimi stotnijami zopet iz črt sovražnika, ki je vdrl vanje, Poljsko topništvo, ki je planilo skupno z najpred* nejšo pehoto na protisunek, je bistveno so« deležno uspeha. Južno od železnice Nesle' Ham so Braniborci in šlezijci odbili sov< ražnika popolnoma iz svojih črt, Napad? Francozov so omagali zvečer tudi južno od Libremonta, Sovražna pehota na obeh straneh Noyona po težkih, za njo z veli-« kimi izgubami dne 31. avgusta bitimi bojL včeraj ni nastopala. Med Oiso in Aisno se je omejevalo bojevanje večinoma na topovski boj. Delne sovražne napade na višini Ailette in severno od Soissonsa smo odbili. Berlin, 2. septembra zvečer. Uradno) Angleški napadi med Scarpo in Sommo, jugovzhodno od Arrasa in severnovzhodno od Bapaume so pridobivali tla. Rezerve so ujele sunek. Na obeh straneh Bapaume smo odbili sovražnika. Po najmočnejšem ognjenem boju so se razvili med Oiso in Aisno popoldne napadi Francozov. pl. Ludendorff. Politične stovice. + Krajevni odbor S L. S. so ustano< vili v Mirni p«či na Dolenjskem. + Jugoslovani in vlada, Z Dunaja poročajo 2. t. m.: Ministrski predsednik baron pl. Hussarek je včeraj po svojem povratku iz Budimpešte nadaljeval pogovore z voditelji strank. Načelniku Jugoslovanskega kluba dr. Korošcu jc ministrski predsednik v enotirnem pogovoru pojasnil razloge, ki so vlado nagniti, da pritiska na skorajšnje sklicanje finančnega odseka. Prosil jc dr. Korošca, naj naznani, kakšno stališče zavzemajo Jugoslovani nasproti vladnemu načrtu. Dr, Korošec je odvrnil, da zaenkrat ne more dati določnih izjav, da pa spričo neprestanih preganjanj Jugoslovanov o izpremembi ono-zicione'nega stališča JujJoslovano* ne ir.i re biti govora. -f- Zahteve cgrarccv, Tirokki ' i glavar Schraffl je označil kot glavno zahtevo agrarcev, da se vnovčevalnicam ži- vine izplačajo premijski predujemi. Dalje sc mora zagotoviti ogrska diferenca za kmetijske svrhe kronovin; cislitavska živinoreja se mora pospešiti z omejitvijo dobave mesa za armado in z uvedbo brezmesnih tednov v Avstriji po zgledu Nemčije. -f- Vprašanje prehrane. 1. t. m. se j vršilo pri predsedniku skupnega pre tra-njevalnega odseka, gen. majorju Land-wehrju, posvetovanje, katerega ^e je vde-ležil tudi ogrski minister za prehrano Erinc Windischgraetz ter zastopniki ovnega' armadnega poveljstva, vojne,?a ministrstva in sekcijski načelnik dr, Lo-wenstein-RuU. Obravnavali so o izpeljavi prehranjevalnega načrta za dobo enega leta. Prejšnji dan se je vršila konferenca s hrvatskim banom, -j- Posvetovanja pri ministrskem predsedniku. Po pogovoru z dr, Korošcem je ministrski predsednik baron pl, Hussarek v navzočnosti notranjega ministra pl. Gayerja sprejel voditelja nemških radi-kalcev poslanca Pacherja, -f- O vladnih načrtih za ustavno reformo poroča »Salzburger Volksblatt« iz dobro poučenega vira; Ponovno nastale govorice o ustavnopravnih delih temelje na polni resnici. Posebna komisija, ki jo je sestavil bivši ministrski predsednik dr. pl, Seidler, dejansko že dve leti izdeluje ustavno reformo. Začetkom letošnjega poletja so dobili voditelji strank vpogled v načrt glede smernic, ki so jih tedaj brezpogojno odklonili in podali tudi ugovore. Že takrat začeta dela so se pod Hussarekom vneto nadaljevala, a do zaključka ni prišlo. Da se giblje načrt v smeri avtonomije, se je videlo žc iz takratnih smernic, V koliko pa naj bi se ustavnopravno zagotovile, ni bilo razvidno. Kakor znano, je imel pri izdelavi smernic svojo roko vmes tudi bivši minister Zolger; dasiravno ni bil Član komisije, se vendar zdi, da je .gojil s komisijo ozke stike. Vlada bo pač pazila na to, da se bodo nemške zahteve na vsak način v polni meri vpoštevale, kajti drugače bi izgubila tudi zadnjo oporo nemških strank. Seveda. + Slabi upi. Zadnje dni se je pri ministru za prehranu Paulu oglasilo odposlanstvo nemškega Volksrata, Na razne pritožbe glede prehrane je minister odgovoril, da je že poučen o obstoječih zlorabah in težkočah in da je izdal stroge tozadevne odredbe. Slika, ki jo je minister Paul nato razvil, ne dovoljuje nobenih optimističnih pričakovanj, posebno ker za uspešno zasego žetve v Avstriji ni niti pri oblastih niti v ljudstvu več potrebnih predpogojev in jih sedaj, v petem letu vojske, tudi ni mogoče ustvariti. + Čehi o Hussareku. »Venkor« piše: O novem ministrskem predsedniku se je pričakovalo, da si bo prizadeval, popraviti velike napake svojega prednika. In kaj vidimo? Baron Hussarek ne le ni ničesar izboljšal in ničesar umaknil, marveč spaja s starimi grehi neprestano nove .., O čem naj s takim ministrom še razpravljamo? K večjemu moremo reči, da je njegova politika do dna zgrešena in da bo dovedia še do večjih razočaranj nego Seid-lerjeva politika. V baronu Hussareku vidimo in moramo videti našega odločnega nasprotnika in tako moramo z njim tudi postopati. Njegove obljube in zagotavljanja so se izkazale kot ničeve, stari okosteneli birokrat, ki se omejuje na obrabljene zvijače in prevare, se je zbudil v njem v trenotku, ko bi se bi! moral izkazati kot bistroumen državnik. No — ta mož Avstrije ne bo rešil... Nasprotno: položaj bo 5e potemnil in svojemu nasledniku navalil na pot toliko ovir, da ne bo vedel kam z njimi. Ob takih razmerah je torej gospod baron Hussarek otvoril svoje konference ... Kakšen uspeh bodo imele, moremo sešteti na prstih ene roke. Toda s tem, kaj bo sedaj, si ne bomo ubijali glave. To tudi ni naša skrb, Konstatiramo le fakta kot dokaz, da se nismo motili, ko koj ol> upe-Ijavi novega ministrskega predsednika nis-no izražali nobenih nad na kak preokret t boljšemu. Dogodki nam dajejo sedaj t>rav. + Le nič strahu — saj zopet ni niči Korespondenca »Austria« piše: S češko-konservativne strani izvirajoča naznanila o izdelovanju ustavne reforme niso brez dejanskega jedra, vendar se morajo omejiti na zelo skromno mero. Razloga za vznemirjenje Nemcev in Madjarov ta teoretična in programatična posvetovanja pač ne tvorijo, sicer se pa tudi — kakor se s prizadete strani naznanja — ni dosegel likak enoten rezultat. -f Skupno finančno ministrstvo. Z Dunaja poročajo: Prihodnje dni se bodo lajbrž izvršile osebne izpremembe na vi-okih državnih mestih. V prvi vrsti priča-Kujejo imenovanje skupnega finančnega ninistra. Zadnje dni se je večkrat imenovalo ime sckcijskega načelnika barona Kuh-a. »Morgen« pa poroča, da je za to ..nesto izbran član gosposke zbornice dr. li. Baernreiter. Za avstrijskega finančnega ministra prihaja v poštev tudi bivši tr-iovinski minister dr. Urban. -f- Avdijcncc pri cesarju. Cesar je ^eraj med drugimi sprejel poslanika gro- fa Tarnowskega, poslanika grofa Pallavi-cinija, ogrskega trgovinskega ministra Szterenyja in generala pehote pl. Cziczc-riesa. -j- Graško delavstvo za sporazum med narodi, Dne 2, septembra je imelo graško delavstvo dobro obiskan shod, na katerem je protestiralo proti povišanju cen kruha in moke in zahtevalo splošno zvišanje plač. Sprejeta jc bila tudi naslednja resolucija: »Delavstvo zahteva predvsem najhitrejši konec vojske, mir na podlagi sporazuma in samoodločevanja narodov. Delavstvo se zaveda, da mora nadaljevanje vojske le poostriti bedo in pomanjkanje in privesti do popolnega propada ljudskih mas.« -+- Poljaki za obnovitev Galicije. Z Dunaja poročajo 2. t. m.: Nameravano sklicanje finančnega odseka je danes odpadlo iz razloga, ker voditelji Poljskega kola in Češkega svaza niso mogli priti na parlamentarne pogovore. To se pa zgodi v bližnjih dneh ter je dr. Tertil že napovedal svoj prihod. Voditelji Poljakov pritiskajo posebno na to, da se hitro začno dela za obnovitev Galicije, katera so sklenili ministri, ki so se ravnokar mudili v Galiciji. Nadaljfiega zavlačevanja teh del nočejo na noben način dovoliti in bo njihovo taktično stališče v jesenskem zasedanju v veliki meri odvisno od izpolnitve teh zahtev. -f Odseki. Razen vojnogosnodarske komisije, ki je sklicana za 10. t. m., se je sklical tudi odsek za obnovitvijo, in siccr za 12. t. m. -j- Kulturni boj proti Čehom na Dunaju. Z ozirom na Schumanovo poročilo v »Reichsposti«, da so Nemci na Francoskem med uplenjenimi zastavami dobili takih, ki so imele verske znake, piše »Čech«: Zgodovina češke službe božje na Dunaju je pokazala, na kako slabih nogah stoji krščanstvo 'Luegerjevih naslednikov, Kar je na Francoskem izvedla Briandova vlada (proti katoliški cerkvi), je »krščanski« Dunaj brez rdečice uganjal leta in le i proti Čehom, brez katerih bi bil Dunaj propadla in umazana večja vas. Francozi svojo krivdo nasproti cerkvi vsaj popravljajo, »krščanski« Dunaj pa pada v greh globje in globje in morda za pokoro niti ni več zmožen. -f Iz socialnodemokratičnc stranke na Hrvatskem, Glavni odbor socialnodemo-kratične stranke pripravlja vse potrebno za sklicanje konference vseh jugoslovanskih socialističnih strank, da se ustvari podlaga za skupno delo v najaktualnejših vprašanjih za jugoslovanski narod in socialistično internacionalo. Za predsednika socialnodemokratičnc stranke je izvoljen V. Bukšeg, tajnika Kaurič in blagajnika Brudnjak. Izvolili so tudi poseben odbor, ki naj redigira izjavo, s katero bodo reagirali proti medsebojnim psovkam in raz-žaljenjem v listih »Naprej«, »Glas Slobo-de«, »Hrv. željezničar« in »Hrv. tipograf«. -f Mažarska nasilstva. Zaradi prekr-šitve po § 302. k. z. — hujskanje narodnosti — je tožilo reško državno pravdni-štvo kaplana župne cerkve na Reki dr. Juretiča. Ta tožba je tudi s pravne strani zanimiva. V prijavi reške državne policije toži reško državno pravdništvo dr. Juretiča zaradi govora, govorjenega na avstrij-skem*ozemlju o priliki sestanka volilcev poslanca prof. Spinčiča v Zametu. Inkriminirajo mu besede: »Hrvati ne smejo na Reki niti dihati, dočim pojejo v naših cerkvah Mažari nacionalno himno«, kakor tudi to, da so na njegovo vzpodbudo prepevali na sestanku samo srbske pesmi. Reška policija je to naznanila preko reškega poveljnika podmaršala Ištvanoviča na vrhovno vojno vodstvo. Ko je vrhovno ar-madno poveljstvo poslalo uradne spise podmaršalu Ištvanoviču, jih je ta odstopil c. kr. okrajnemu glavarstvu v Voloskcm kot pristojni politični oblasti, C. kr. okr, glavar Murad, ki je poslal na shod v Zamet svojega zastopnika, jc poročal na to, da ni izgovoril na shodu noben niti ene besede proti monarhiji, niU so peli srbske pesmi. Kljub vsemu temu preganja naprej reško državno pravdništvo dr, Juretiča zaradi imenovanih besedi o Mažarih, -j- Ogrski posveti. Iz Budimpešte poročajo 2. t, m.: Pogovori grofa Andrassyja, z .dr. \Vckerlcjem in trgovinskim ministrom Sztercnyijem so veljali važnim zunanjepolitičnim vprašanjem, katerih rešitve je pričakovati v najkrajšem času, Tekom pogovora so prišli v razpravo tudi načrti, ki stremijo za federalizaicjo Avstrije. V vseh vprašanjih se je pokazalo popolno soglasje. + Demisija poljskega ministrskega predsednika. Varšavski listi javljajo, da namerava predložiti poljski ministrski predsednik Steczkovvski demisijo. + Grof Karolyi za demokracijo. Zadnje dni sc je mudil na Dunaju grof Mihael Karolyi in imel mnogostranske pogovore z dunajskimi socialnodemokratičnimi politiki. Sotrudniku ogrske »Rundschau« je izjavil, da bližnja mirovna ofenziva centralnih velesilah, o kateri je govorilo vse svetovno časopisje, po njega mnenju nc bo imela uspeha, ako preje v vseh državah osrednjih velesil m pride na vlado demokracija. Brez demokracije bodo reki diplomatov mnlo izdali. -j- Bavarski kralj Hertlingu, Bavarski kralj je poslal ob 75!etnici kanclerju Hertlingu prisrčno brzojavko, s katero so mu zahvaljuje, ker si jc pridobil za Bavarsko veliko zaslug kot zunanji minister in predsednik ministrskega sveta. »V visoki starosti in v resnem času ste sprejeli še težko breme državnega urada, Usojeno Vam bodi, da pripeljete Nemčijo do srečnega in častnega miru in ustvarite temelje veseli bodočnosti naše domovine,« + Zveza med Litvo In Ukra!ino. Iz Berlina se poroča, da bodo sklenili te dni zastopniki Litve in Ukrajine v Brestu Litovskem tesno zvezno pogodbo. + Iz Rumunije. Kralj je podelil pred-sankcijo amnestijski postavi. Spolnjeni so s tem vsi predpogoji, da se mirovna pogodba potrdi. Iz Rumunije se poroča, da je rumunski kralj prej ko slej v oblasti entente. Bernhardt pravi v »Vossische Zeitung«, da so storili največjo napako, ker niso odstavili rumunskega kralja in kraljice. Dnevpe novic©« — Obletnica papeževega kronanja. Danes, 3. septembra, sc po celi katoliški Cerkvi obhaja pri maši spomin na slovesno kronanje sedanjega Svetega Očeta papeža Benedikta XV. Slovesna obletnica, ki je odslej zapovedana za celo Cerkev, se bo obhajala za ljudstvo prihodnjo nedeljo, dne 8. septembra s primernim cerkvenim govorom, slovesno sv. mašo in zahvalno pesmijo. Ta slovesnost se bo odslej obhajala po vseh katoliških župnijah vsako leto. Prav je tako. Če praznujemo rojstne in godovne dni svetnih vladarjev, če ob obletnicah, ko so nastopili vlado, molimo zanje, da jih božja vsemogočnost varuje in nas usliši na dan, ko kličemo k Njemu, koliko bolj potrebno je, da dvignemo ta dan svoja srca in svoje roke kvišku in prosimo, naj Vsemogočni Svetega Očeta ohranja in osrečuje na zemlji in ga ne da v roke njegovih sovražnikov. Ta dan se vse želje celega sveta, ne le katoliškega, zlivajo v eno željo: naj bi beseda tega velikega glasnika miru našla odprta srca teh, ki je njih rokam izročena usoda narodov, naj njega neprestana misel, njegai neutrudni napor za sporazumen in vsem narodom pravičen mir čimprej doseže popolno usovršitev, naj to največje, najveličastnejše in najbolj nesebično, slavno, od vseh jezikov in s čutečim srcem blagrovano delo kmalu, kmalu krona uspeh, kakršnega more v današnjih zmedah samo Tisti nakloniti, ki si je Benedikta izbral za svojega namestnika na zemlji, In takrat mu bodo vsi rodovi zemlje v globoki hvaležnosti klicali: Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem! — Za občni zbor Slov, krščansko socialne zveze in Slovenske Straže opozarjamo naša izobraževalna in prosvetna društva, dalje podružnice Slov, Straže, naj pošljejo gotovo svoje zastopnike, ker se bo vršilo dopoldan najvažnejše delo, namreč posvetovanja v odsekih, zato prosimo, da bi vsi — če le možno — prišli že zjutraj. Spored naj prinese vsakdo s sabo, da bo vedel, kje in kdaj se bodo vršili posamezni odsekovi posveti. Kdor bi ne imel sporeda, naj se oglasi v pisarni S. L. S,, kjer ga lahko dobi. — Poročil se je v Celju starešina in bivši predsednik »Zare < prof. Ivan D o r -ni k z gdč. Emico Kušec, Čestitamo! — Novo sv. mašo bo pel dne 8. t. m. v Št. Jurju pri Grosupljem g. Jože Oven. Cerkveni govor bo imel domači župnik g. Janez Debelak. V Št, Jurju že 18 let ni b:lo nove maše, — Radovljica. Dne 2, septembra se jc na Brezjah poročil g. dr. Matej Justin, c. kr, polkovni zdravnik, doma iz Hraš, z gospodično Amalijo Bulovcc iz Radovljice. Poročenca sta med sv. mašo prejela sv. obhajilo — pač v najlepši zgled domačinom. Odličnemu zakonskemu paru iskreno čestitamo! — Spodnja Idrija. Pretekli četrtek, 29. t. m. je strašno razgrajala nevihta po naši fari. Okolu enajste ure zvečer pa je udarila strela v hišo posestnika Janeza Lapajne iz Krnic štev. 7 ter ubila njegovega tridesetletnega sina Blaža, ki je spal na klopi pri oknu. Bil je takoj mrtev. — Pred kratkim se je vrnil z bojišča kot invalid, sedaj ga je pa tako nagloma ugrabila smrt. Na poslopju jc strela napravila le malo škode, ni je pa užgala, ker jc krita z eter-nitom. — V občini Mošnje so nastavili nočno stražo zavoljo več manjših in par večjih tatvin, — Prememta posesti. Poroča sc nam, da je kupil kamniško Kneippovo zdravilišče gosp. Karel Pollak, veletovarnar iz Ljubljane. Kupil jc tudi znano Kccclnovo pristavo v Kamniku in vilo »Thcresicn-heim» Uub3!ansE*e novke. lj Skupno posvetoval ljubljanskih slovenskih krščansko socijalnih nepolitičnih izobraževalnih društev bo jutri v sredo dne 4. septembra ob 8. uri zvečer v prostorih tajništva S. L. S., Katoliška tiskarna, II. nadstropje. —• Zastopniki društev in prijatelji naše prosvetne organizacije se vabijo k polnoštevilnemu obisku, Posebna vabila se nc razpošiljajo. lj Vpokojcno učiteljstvo ima v petek, dne 6. septembra ob 4, uri popoldne v telovadnici II. mestne šole važen sestanek. Vsakdo naj prinese s seboj toliko kron, kolikor ima družinskih članov ter kavine karte. — Punčah, lj Poročila sta se 26. m. m. orožniški namestni stražmojster g. Alojzij Kavalar pri XII, orožniškem poveljstvu v Ljubljani, zdaj v Srbiji, z gospico Hermino Tobola iz Seletič, Češko. lj Deželno društvo tobačnih trafikantov v Ljubljani vabi na izredni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 8. septembra t. 1. ob 2. uri popoldne v vrtnem salonu restavracije pri Novem svetu na Marije Terezije vesti. Dnevni red: 1, Poročilo na^ čelstva. 2, Sklepanje o resoluciji, zadevajoči 5 odstotni povišek provizije kot vojno pomoč za čas vojne. 3. Slučajnosti v korist društva. Ker se vrše istega dne v vseh večjih mestih enaki shodi z istim dnevnim redom, je dolžnost, da sc ga vsi gg. trafikanti in trafikantinje v lastnem interesu zanesljivo udeleže. lj Usmiljenim srcem priporočamo družino, katere stariši so bolni in nesposobni za vsako delo, pet otročičev je pa še majhnih, lačnih in brez obleke. Podpore ni' majo od nikoder. Darila sprejema naše uredništvo. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Gregorčič, delavčeva žena, 29 let. — Viktor Vittori, uradnikov sin, 17 let. — Oskar Flajs, sin trgovke, 17 let. — Marija Jam-šek, užitkarica, 69 let. — Ivan Podlogar, posestnikov sin, 30 ur. — Andrej Zupančič, delavec, 57 let. — Marija Alič, služkinja, 61 let. — Marija Rozman, zasebnica, 72 let. — Leopold Petras. zavarovalni uradnik v p„ 92 let, — Marija Lončar, kleparjeva žena, 38 let, — Fran Možina, zasebnik, 85 let. lj Z ljubljanske fronte. A r m a d n a skupina vojvoda šušteršič in pribočnik Lampe. Zanimivo vojno poročilo, katero smo obljubili, moramo zaenkrat odložiti,, ker še nismo zmagali. Spuščamo se v'dobre kupčije. Kdor ima kaj naprodaj, naj ponudi naši Centrali, ki se je v bojnem metežu izkristalizirala v jako fino in dobičkanosno podjetje. Bo treba še prizidka. Zmaga bo na vsak način naša, da bi le dotlej bogu Merkurju na Urbančevi trdnjavi morda ne omagala roka. Sklenili smo, da pošljemo poveljnika samega, da jo podpira. To se bo zgodilo, kakor hitro se bo poveljnik vrnil iz nevtralnega teritorija, kamor je odšel po sveže moči. Položaj na bojišču ni resen, naše čete smo morali zopet nekoliko potegniti nazaj, zelo neprijetne so posebno pšice s Kamna; sicer pa nobenih posebnih dogodkov, Pot do naše vojne blagajne vodi le čez naša trupla in do prihodnjih volitev sovražnika nikakor ne pustimo v naše lepo zagrajeno zelje. — Armad na skpina Pflanzmacher-Ateman. S trepetom pričakujemo, Sa se te dni Tisza zopet vrne z bojišča mimo Chemin-de-Fer-a ob Bleiweisovi cesti domov na Ogrsko. Čisto jasno smo namreč raz potresne opazovalnice na realki razločili signale, ki jih je sovražnik dajal z lučjo od italijanske fronte naprej v Budimpešto. Ljubljančanom svetujemo, naj prihodnje dni nikar ne hodijo brez oklopnih suknjičev mimo železnicc. Ko bo reč srečno prestana, bi najraje dali zvoniti »Viktorijo«, pa nimamo tozadevnega vpliva. Poskrbeli pa smo, da se godci tačas naučijo znano vojno himno: »Kein Brrrot, kein Mehi, kein Rrrrauchtabak, Čcrnin itd., itd.« — Armadna skupina Pogačnik. Naša reč gre naprej. Našega kordona sovražnik ne more prebiti. Mirno pričakujemo razvoja stvari. Naše krajevne organizacije se širijo in ujamejo dan za dnevom mnogo prijateljskih ujetnikov. Tujcem, katerim bi morda ogrodje na naši katedrali padlo v oči, vljudno sporočamo, da jo nc popravljamo radi sovražnikovega bombardiranja, ampak iz vzrokov, ki so nastali popolnoma brez vsakega sovražnikovega vplivanja. — Z ostalih bojišč nič novega, posebno dolgočasen in brez inicijative pa jc še boj proli pomanjkanju stanovanj in boj proti pomanjkanju v splošnem. — Z limanicami, ki so jih nastavili morostarski ciparji, se jc dosegel lep uspeh. Poroča se nam, cla jc tc dni z velikim hruščem in tru-ščem priletel nad m.orost sovražni letalec, ki je očividno namerava! z zažigaJn!mi bombami sežgati šoto. Toda doletela ga je : ?.-lostna usoda. Ujel ;c jc na limrmce, ki jih je zelo spretno našla*, il priznani limaničar Marenkatov Fror.c. Ko co pripravljene patrulje prihitele, da bi prijele letalca, "so našle na limanic ih velikega. «kcbca, katerega so internirale LISTNICA UREDNIŠTVA. Medvode. Oglasite se osebno, ali pa javite Vaše ime uredništvu. Nujno! rez sena. a Oddaja mesa. Ker se vsled nemarnosti železniške uprave ni mogla živina pravočasno dostaviti v Ljubljano, ker stoji že nad 24 ur na predkolodvoru v Šiški, ne bodo oddajali jutri v sredo' 4. t. m. mesarji mesa, temveč šele v četrtek v določenih urah. a Pripadniki ubožns akcije. Vsi begunci iz Trsta, Reke, Istre in Dalmacije, ki bivajo v Ljubljani in so pripadniki ubožne akcije (razredov A, B, C, D in uradniških kategorij), se morajo zglasiti na apro-vizačnem uradu, Poljanska cesta št. 13/1. Kdor sc tekom tega tedna do vštevši sobote 7. t. m. ne bo zglasil, se bo njegova izkaznica razveljavila. S seboj mora prinesli izkaznico ubožne akcije. Ker se posebnih povabil ne bo razpošiljalo, naj se stranke brezpogojno same javijo, ker bi drugače za posledice same odgovarale. a Inozemsko meso. Mestna aprovizacija bo oddajala inozemsko meso v sredo, dne 4. t. m. od 7. do 9. ure zjutraj v cerkvi sv. Jožefa. a Meso na zelene izkaznice B št, 1 do 1500. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1 do 1500 prejmejo goveje meso v sredo dne 4. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: Od 1. do ool 2. ure št. 1 do 150, od pol 2. do 2. ure št. 151 do 300, od 2. do pol 3. ure št. 301 do 450, od pol 3. do 3. ure št. 451 do 600, od 3. do pol 4. ure št. 601 do 750, od pol 4. do 4. ure št. | 751 do 900, od 4. do pol 5. ure št. 901 do ; 1050, od pol 5. do 5. ure št. 1051 do 1200, od 5. do pol 6. ure št. 1201 do 1350, od pol 6. do 6. ure št. 1351 do 1500. Kilogram stane 2 K 80 v. ter dobi stranka za vsako osebo 10 dkg mesa. Stranke naj pripravijo drobiž. ZijjuSjSriMfc© * n9!d®ROa • » Zgubil je vojak včeraj popoldne od Dunajske ceste proti Narodnemu domu zlat poročni prstan. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi policijskemu ravnateljstvu. V kranjskogorskem sodnem okraju, blizu železnice se pod ugodnimi pogoji proda. Posestvo obstoji iz hiše, gospodarskega poslopja, malo hišice in okroglo 80 oralov zemljišč in gozdov. Vse je arondirano, in se nahaja pri posestvu vse potrebno orodje, 7 glav govejo živine, 6 prešičev, konj in 4 jarci. — Proda se samo slovanskim kupcem! — Pojasnila daje po naročilu stranko POSOJILNICA v Radovljici, Kupita so dve pisalni mizi. Ponudbe na dobrodelno pisarno, Ljub-Jjana, Poljanska cesta št. 4. Alojzišče Ueč uagaHDis lina naprodaj Valentin URBANČIČ, Ljubljana, Franiievo nabrežje štev. 1. Oddajajo se samo celi vagoni l -:- Kupim dobro ohranjene iz hrastovega Besa. Ponudbe na nasl. Ljubljana, poštni predal 145, Iščem inSfrnkterla inšfnakforica za podučevanje pcijslcoga Jezika za takoj. — Predstaviti se je: Sodna ul. 11/11. desno od 1—2 ure. KUPUJEM vsako količino Distilerija in rafinerija 2977 VLADIMIR ARKO :: ZAGREB. Želim kupiti še dobro ohranjeno sobno opravo z dvema posteljama. Plačam po dogovoru. — Pismeno ponudbo na upravništvo „Slovenca" pod štev. 3077. 16 let sfara poštenih staršev vešča slovenskega in nemškega jozika, bi rada vstopila v kako trgovino v pouk. — Naslov pove uprava „Slovenca" pod št. 3128 VIŠJI URADNIK išče poštena žercslaa ki bi mu samostojno vodila gospodinjstvo. — Kje, pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 3169. SE SPREJME TAKOJ pri Al. Korsika, Ljubljana, Bleivvcisova cesta (Vrtača) 3. Pogoji sc izvedo pri lastniku. 3052 V večjo trgovino na deželi se sprejme izurjena kontoristinfa ki jc vešča knjigovodstva, ter ima veselje tudi do trgovine. Ozira se samo na prvovrstno moč. Nastop lahko takoj, proti dobri plači in celi oskrbi v hiši. Ponudbe : na upravo tega lista pod štev. 3131. : Kupim dobro ohranjeno Sprejme se za takoj pridno in pošteno za vsa domača opravile proti dobri plači. — Kje, pove upravništvo »Slovenca« pod št. 3171. Jrgovski učni in vzgoievalni z?vod v £jubljani. Šola vnanja in notranja se v bodočem šolskem letu ne otvori. Arthur Mahr, ravnatelj. DoSle so zopet llatiSnice na dom se sprejme takoj. Ljubljana, Sv. Petra nasip 49, pritličje. za pogon s silo ter z roko. Daljo imam na razpolago tudi Čistilne mlatilnlce in vsakovrstne poljedelske stroje kakor: čistilnike, trljerje, stiskalnice za grozdja in sadje, mline za Sito in sadje, gepeljne, slamorab rake, brzopariinike, kotle za žganje, brane in pluge itd. i^j^jv&jjjul tovarn zajamčeno dobre kakovosti ter po najnižjih cenah. Franc Kitti, zal°3a poljedelskih strojev Ljubljana, Martinova cesta št. 2. Dalje opozarjani na svojo veliko za «/»ptijV| mU*ini» pripravnih za logo priznano in dokazano najboljših l JLllUl lllllIlUV vsako mletev^ Parama^te kakor mašna oblačila, pluv.ala, vela, pla-ščke za ministrante, cerkveno perilo, bi-rete, kolarje, šmizete, kelihc, ciborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi oddelek za paramente 2712 Jožefovega društva v Celovcu. __ » __ Po celi Jugoslaviji naj se pije 'inM " in novi Del plačo v živilih. — Ponudbe na upravo tega lista pod št. 3382. Dar- Pošta: G U Š T A N J. Tam se naroči tudi lino Sseio, rdsče lis Crao ©ine ler žganje f:n s^ggsiš renSi PRODA SE močan in lepo prenovljen tm$M mi, (tmk) s tapeciranimi sedeži in naslonjali ob straneh. Prostoren jc za deset oseb. — IOSIP ZELENC, ViiHNIKA. 3104 zatre čudovito naijlo vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 10 K, brizgalnica 2 K. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Apotheke»zurHofinnng« JJann « flll r?kn : Lekarna »pri upanju« :ICtd IU, Ujjlflllll Glavni prodajalni v Ljubljani: drožeriji Ant. Kane in B. čvančara Duhovnik v pokoju išče W sliafa&nice za ma]hno gospodinjstvo, kuhinjo in postrežbo. — Zahteva se primerna starost in gotova spričevala o usposobljenosti v vsakem oziru. — Služba na deželi. — Prehrana zagotovljena. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod 3183 se sprejmeta na stanovanje. Kje izve se pri Battestln, Hradecketja vas 64, okoli 400 hektolitrov, na prodaj. MARTELANZ, Metelkova ul. 19. V~NAJEM SE ODDA i velii prostorov za pisarniške svrhe posebno pripravni, na Cesarja Jožeia trgu št, 10, II. nadstropje. Železne postelje, slamnice, žimnice, odeje, podglavniki, omare, poseda, mize, stoli, glasovir, bilard, pisalni stroji. Linbijana, Cesarja Jožefa žrg Si. 5CS. od 16. do 20. septembra vsak dan od 9. dopoldne do 4. ure popoldne. k dvema deklicama iiijibu (9 in 3 leta), dvema dečkoma (5 let), ki bi tudi pri lahkih hišnih delih pomagala ozir. šivanju itd. Zahtevam pa predvsem popolno znanje v podučovanju nemščine, slovenščine in glasovirja za 9 letno deklico. Dobra hrana, stanovanje in perilo v hiši, vstop takoj. Ponudbe a sliko in zahtevo plačo na gospo Marijano Komes, Laški trg, Spodnje Štajersko. — Istotam se sprejme dekle k otrokom, ki zna šivati in ima ljubezen do otrok. 3113 za enakomerni in izmenični tok. Ves inštalacijski in prenosni maicrijal. Odpiralci toka (Anlasscr) in priklopni regulatorji točno in najceneje. 3112 Ponudbe daje brezplačno BillUfl SITI, inin, mmm «. Pošten mladenič išče službe kot hišnik Razume se na vsa hišna in gospodarska dela. Vešč je tudi vrtnarstva. Cenj. ponudbe na upravniDtvo »Slovcnca« pod: »Priden in pošten« 3143. Prcdasanika teli premeniti službo. Vešča je slovenskega in nemškega jezika, v trgovini mešanega blaga, stara 22 let. Gre najrajši aa deželo. Nastop 15. septembra. Izve sc v upravništvu »Slovcnca« pod: »Prodajalka« 3140, Ure£e Esa defeelo Sotlo d štrenah Kupi v vsaki množini »Weingarten«, Dunaj VII., Kaiserstrasse 90. 3087 Edina slovenska veletrgovina ametnega cvetja in pogrebnih potrebščin ftBitois 3L FinZgar VARAŽDIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: umetno ;vetje, nagrobne vence, okraske, -joge in tapete za rakve, tančice, mrtvaške čevlje i. t. d. 5voji k svojim! :: Svoji k svojim! Dr. Matej Justin c. in kr. polkovni zdravnik Malka Justin roj. Bulovec Lesce poročena 2. septembra 1918 Radovljica DaanaaaaacEacinDPaaanganananrao 0" D D [] 0 0 D a n 8 □ G a D D 0 D D Usnfeni čreviji za strapac z usnja, z okovanimi lesenimi podplati zelo trpežni, velikost št. 30—34 35—39 40—46 Cena kron: 26'80 29'52 33'84 Iz močnega, izbornega govejega usnja, gornji del sestavljen iz več delov, leseni podplati z usnjenimi varovale! podplatov zelo trpežni, velikost št. 26—29 30—34 35—38 39—45 Cena kron: 27'36 32 62 36'— 39'60 Vložek iz celuloz, blaga za plahte s širokim usnjenim obšivom, lesenimi podplati, z usnjatiml varovale! podplatov, velikost št. 30—34 35—39 40—45 Cena kron: 23'20 27'60 28'10 3137 — Visoki damsk! čevlji ■ iz bombažcvlne z usnjenim obšivom in nsnjeniml podplati. — Cena 110 kron. Ako ne ugaja, denar nazaj. Poštnina in zavojnina posebej. Zamena dovoljena. Vzorčni zavoj le po povzetju. B. GOTTFRICD, izvoz čevljev DUNAJ, IV., Wi&dner-Ourtel 50, oN. 15. D DDnaaanannaaDDaannDnacjaaacaa □ D Slovensko Planinsko Društvo naznanja, da je dne 29. avgusta t. 1. preminil njegov velikodušni dobrotnik, gospod Fr mc Sfrsinbauer, abs. pravnik in hišni posestnik v Kranja. Prernna smrt je doletela idealnega mladeniča — ena se mu je želja izpolnila: V zemlji domači da truplo leži. SLOVENSKA MATICA V LJUBLJANI NAZNANJA ŽALOSTNO VEST, DA JE NJEN VELEZASLUŽN1 BIVŠI VEČLETNI TAJNIK, GOSPOD FRHH F®DKRHJŠEK DNE 31. AVGUSTA' 1918 UMRL. VRLEMU, ZAVEDNEMU IN ZVESTEMU RODOLJUBU BODI OHRANJEN TRAJEN IN ČASTEN SPOMIN! V LJUBLJANI, DNE 2. SEPTEMBRA 1918. 3164 Potrtim srcem javljamo protužno vest, da je naš preljub-ljeni sinček oziroma bratec v starosti B in pol let dne 2. septembra 1918 po kratki mučni bolezni izdihnil svojo blago dušico. Pogreb se vrši v sredo dne 4. septembra ob 2. url popoldne iz hiše žalosti Škofja ulica štev. 8. Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, dne septembra 1918. Anton in Ana Salmlč, starši. Slava, Mici in Anica, sestrice. ■ • i.-- iV t**®.' :;>')•}>-''■"■■■■'■■ ■■' ■ Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da jc naš preljubljeni, sin, oziroma brat, gospod Oskar Flais dne 31. avgusta t. 1. po dolgi mučni bolezni, po prejemu sv. zakramentov mimo v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši dne 3. septembra iz deželne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Soča pri Bovcu, dne 1. septembra 1918. Ana Flajs, mama. Andrej Flajs, c. kr. poročnik v rez., Mirko, Stanko, Franci, bratje. Klotilda, Anica, Mirni, sestre. 3165