Telefon št 74.
- 'A---
" ¥
P« |s«W prejaaian:
M
telo leto jiaproi 26 K —h pol leta , 13, — , ietrt , , 6 , 60 , mesec , 2,80,
V nprMalMiHf preieMa: za
celo leto aapt«j 20 K — h
Sol leta , 10 , — , etrt , , 6 , — , mesec , 1 ,70.
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnine in inaerate sprejema upravniitvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve nlice št. 2.
Rokopisi se ne vraCajo, nefraukovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-Diskih ulicah it. 2,1., 17
Izhaja vsakdan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 209.
V Ljubljani, v četrtek 12. septembra 1901.
Letnik XXIX.
Volivno ¡gibanje. Shod ▼ ¿t Jerneju.
Pretečeno nedeljo so je vršil shod ka-toliško-narodne stranke v Št. Jerneju v prostorih gospoda župana Jožefa Poljanca. Brez tiskanih naznanil in vabil zbralo se je blizo 400 volivcev iz šentjanške in deloma iz ore-hoviške občine. Do zadnjega kotička za pečjo je bilo vse natlačeno in zatorej je moral precejšen del udeležnikov v veži in na cesti stati. Po običajnem pozdravu je gospod dekan Anton Fettich - Frankheim otvoril shod in zborovalce obvestil, da je shod sklican le za katoliško - narodne može in ne za liberalce, a vendar naj se slučajno ali namenoma navzoči nasprotniki dostojno vedejo ali pa naj se odstranijo, ako nameravajo mir in red kaliti.
Pa že ta beseda je zbodla par liberalnih surovežev, ki so prišli iz druge občine le z namenom, da bi shod razgnali ali pa s krikom preprečili vsako zborovanje. — »Mi imamo tudi pravico vmes govoriti, mi smo tudi volivci,« zaklical je neki nasprotnik iz Bele cerkve. Ko se je temu in njegovim trabantom vteplo v glavo, da jim te pravice nihče ne krati in da jim je na prosto voljo dano, svoje pomisleke izražati, je dal gospod dekan besedo gospodu dr. Šusteršiču. Takoj ob nastopu je dr. Šusteršič, burno pozdravljen z gromovitimi živio-klici, v svoji bližini čul žaljive besede. Opravičena nevolja se je pri tem dogodku polotila zborovalcev, da so trumoma planili na Poldetovega Jožka in na njegove razposajene privržence. Le naši miroljubnosti in prizanesljivosti se ima ta liberalna trojica zahvaliti, da jih niso posadili na cesto. Prepadeni možici so takoj uvideli, da »Svatoplukova metla« dobro po meta, in to jim je kmalu zaprlo sapo, da.so postali mirni.
Mirna je bila Bosna in gospod poročevalec je nadaljeval svoj govor, ki je trajal nad poldrugo uro in kojemu je nebrojno-krat sledilo pritrjevanje in pohvala. Celo gospodu Majzeljnu je bil všeč govor poročevalčev. Kimaje priznal je tudi on govorniku, da liberalni državni poslanci v resnici nič niso storili. Gospod poročevalec je šibal li
beralce kot grobokope slovenskega naroda ter pojasnil zbranemu občinstvu, kako se je osnovalo »Slovansko središče« v drž. zbornici, ter razne narodno-gospodarske predloge.
Zborovalci so vkljub neznosni soparici pazno sledili izbornemu govoru in se često-krat hudovali nad nagajivcem, ki je s svojimi »učenimi« opazkami semtertja le nemir delal in poslušalce motil.
V drugem delu svojega govora je poročevalec ožigosal liberalno gospodarstvo v deželnem zboru. Poslušalci so Be prepričali, da bahati liberalci nimajo srca za kmeta, prepričali, da tudi vere ne marajo. Le kadar so volitve, takrat se hvalijo, da so dobri kristjani. Se se dobro spominjamo g. Glo-bočnika na semnji v Kostanjevici; na glas je molil, da so ga volivci slišali, pa je naposled vendar le podlegel, ker so moža že poprej poznali. Dr. Tavčar je pa menda v Krškem nekoč v nedeljo možem pravil, da je tudi on dober kristjan. A spozabil se je toliko, da je ves čas v krčmi sedel, k maši pa ni šel. Še najlepše spričevalo resnicoljubnosti in vere so si pa liberalci dali pred kratkim v »Rodoljubu«. Izdali so namreč oklic, v kojem pravijo, da jim je vzor mož Crispi, ki je umrl brez »rimske pomoči« t. j. brez tolažil sv. katol. vere. Torej še tega, kar si vsak količkaj veren človek najbolj želi, namreč srečne zadnje ure, še tega liberalci slov. vernemu ljudstvu ne privoščijo. In take naj bi slovenski verni kmetje volili v deželni zbor ?
Po končanem govoru, ki ga je občinstvo navdušeno odobravalo, predstavil nam je g. dr. Susteršič novega kandidata katol. nar. stranke g. Jožefa Dularja iz Jurkavasi. Navdušeno pozdravljen je g. Dular že pri svojem prvem nastopu pridobil srca vseh. V jedrnatem govoru povdarjal je, da hoče zvest ostati staremu geslu »vse za vero, dom in cesarja«, in se pri vseh prilikah potezati za pravice in koristi svojih volivcev. Na poziv g. dr. Šusteršiča, da naj vzdigne roko vsak, kdor bo volil g. Dularja, se je dvignilo na stotine rok; iskali smo z očmi tiste, ki roke niso vzdignili, in našli samo tri izjeme.
Na drugi poziv, da naj vzdigne roko, kdor misli voliti Globočoika, — sami sebi skorej nismo verjeli — nobena roka se ni dvignila zanj. Na tretji poziv, ki je veljal za g. Lapajne, tudi ni bilo niti jedne roke videti.
Naposled poprime g. Majzelj za besedo. Obrne se do zborovalcev in prične nekako tako le: »Da bote možje prav poučeni, kar — potem ga pa nismo več slišali. Možje so mu na ves glas povedali, da ga nočejo poslušati. Dr. Šusteršič je prosil vse zborovalce, naj puste tudi g. Majzlju besedo, saj on tudi kaj ve in zna, morda ima še kaj posebnega na srcu za nas vse. Toda vse zastonj, tudi prošnja g. državnega poslanca ni omečila src zborovalcem.
K sklepu so zborovalci na predlog g. Šusteršiča zaklicali trikrat »živio« sv. očetu, presvetlemu škofu in Njega Veličanstvu cesarju ter se mirno in z veselim srcem razšli.
Volitev v trgovski in obrtni zbornici.
Dne 19. t. m. voli tudi trgovska in obrtna zbornica kranjska dva poslanca. Nekateri delajo na to, da bi zopet prišel v dež. zbor molčeči gosp. K u š a r , namestu umrlega Kleina pa delujejo nekateri liberalci na to, da bi bil izvoljen veletržec g. Vinko Majdič iz Kranja. Taka razdelitev mandatov bi po našem mnenju ne bila pravična. Vsekako pripada jeden mandat v trgovski in obrtni zbornici malemu obrtu!
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. septembra.
Deželni »bor isterski se snide, kot smo že omenili, prihodnjo soboto, dne 14. t. m. in sicer tokrat v Kopru. Zasedanje bo baje trajalo do konca tega meseca ali pa le nekaj dnij, potem bo pa deželni zbor razpuščen in razpisane nove volitve. Ta načrt bi se pa seveda le tedaj ujemal z istino, ko bi bilo bližnje zasedanje res toliko mirno, da bi bilo mogoče rešiti vsaj najnujneje deželne zadeve. Italijani morda sedaj ne bodo naravnost povzročali
zaprek, pač pa bržkone Slovani, ker v Kopru ne bodo nič bolj ali pa še manj varni pred osebnimi insulti italijanskih kulturo-noscev.
Socijalni demokratje in volitve v češki deželni »bor.
Pri zadnjih državnozborskih volitvah so bili, kakor znano, socijalni demokratje na Češkem razdeljeni v dva tabora, v češki in nemški oddelek. Ker pa je tedaj stranka nemških socijalistov doživela znaten poraz, mej tem ko so si češki eodrugi priborili vsaj nekaj mandatov, se je za sedanje de-želnozborske volitve sklenil kompromis in bota sedaj obe stranki skupno postopali. Izdali sta že skupni volivnt oklic, v katerem se rešuje narodnost 10 vprašanje nekako tako, kakor ga meni rešiti nemška ljudska stranka, namreč potom delitve Češke.
Vnenemci na Češkem so postavili povodom bližnjih deželnozbor-skih volitev za sedaj 24 kandidatov, 14 v kmečki, 10 pa v mestni skupini. Mej kandidati nahajamo vse prve vsenemške veličine, kakor so : Wolf, Iro, Ilofer, Eisenkolb, Tschan, Schreiter i. dr., ki pa so postavljeni večinoma samo v takih okrajih, kjer je ta stranka že dosedaj imela precej zaslombe. Ostali kandidatje, večinoma učitelji in razni doktorji, bodo pa menda le bolj za parado. Schönerer in Wolf seveda upata, da bodo nju kandidatje sijajno zmagali in potem lahko tem vspešneje reševali »ubogo zatirano« nemštvo v Cehih.
Volitve v Galiciji, Včeraj so se vršile v Galiciji volitve za mestno skupino. Za mandate so se potegovali kajpada v prvi vrsti člani poljskega kluba, deloma konservativci, deloma člani takozvane zmerne levice. Kako konservativni so kandidatje poljskega kluba, je dokaz kandidat za krakovsko mesto, predsednik židovske občine dr. Horowitz. Poleg njega kandiduje v tem mestu tudi socijalni demokrat Daszynski. Proti voditelju poljske kmetske stranke Bojkotu so šli v boj židje, socijalni demokratje in takozvani demokratje, moj tem ko proti Daszynskemu židje niso
LISTEK.
Velika burska vojna.
(Priobčil N. N.)
(Dalje.)
3. Bitka pri Colensu.
Sir George White se je moral 30. okt. umakniti v Ladysmith; 2. novembra je bila brzojavna žica z mestom pretrgana, 3. novembra pa železnična zveza. Dne 10. nov. so Buri že stali v Colensu in ob Tugeli; 14. novembra so vrgli s proge železniški vlak, 18. so bili že blizu Estcourta. Sreča je bila za Angleže, da Buri niso prodirali dalje. Lahko bi bili došli tačas v Pietermaritz-burg.
Bilo je dne 15. decembra. Ta dan si je bil zbral Buller, da pretrga burski železni obroč, ki je objemal od vseh stranij generala Sir George White v Ladysmithu in njegovo sestradano armado.
Armada, katero je vodil Buller, se mora šteti med najboljše, katerim je izza dni pri Almi (1854) kdaj poveljeval angleški general. Štela jo 4 močne infanterijske brigade — 16.000 mož. Poveljevali so jim generali Hil-dyard, Lyttleton, Hart in Barton. Lord Dun-
/) /
donald je načeloval konjiči. Od artilerije je poslal Buller 5 baterij (30 topov) 7., 14., 16., 64. in 66., poleg teh povrhu nič manj kot 16 težkih topov iz ladije »Terrible«. Vse-skupaj je šlo v boj okoli 21.000 mož.
Naloga ni bila lahka. Samo na dveh krajih je bilo možno prekoračiti reko Tu-gelo, 3 milje na levo pri Bridle Drift in naravnost pri mostu, ki pelje v Colenso. Ilar-tova brigada, h kateri so pripadali Irski polki, je dobila nalog, prekoračiti reko Tugelo pri Bridle Drift, zasesti obrežje in pomagati Hildyardovi brigadi, ki je imela prekoračiti reko pri Colenso. Lyttletonova brigada se je morala pomikati med obema v pomoč. Na najdesnejšem krilu je konjenica imela nalogo, zaslanjati strani in naskakovati strmo goro Illangwane. V pomoč ji je služila Bar-tonova brigada.
Svetlo je sijalo solnce, ko so se pomikali angleški polki. Pred njimi so je razprostirala širna planjava, po nji Brebrni pas reke, in zadaj v tihoti slikovati, valoviti griči, dvigajoč se drug za drugim, nad njimi pa brezoblačno, modro nebo.
Ob petih zjutraj so se oglasili težki pomorski topovi in lahne meglice v daljavi so značile kraje, kjer so je razj>očila liditna bomba. Nihče ni odgovoril na nasprotni
strani. Vsi griči so bili na videz brez življenja in najostrejše oko ni moglo zaslediti najmanjšega sovražnega znamenja. In vendar je cmrt zijala iz vsakega kotička, izza sleherne skale.
Irci so se približali reki. Sedaj se je oglasil nevidni sovražnik. Naravnost od spredaj so začeli nanje dežiti šrapneli, od desne pa se je usipala ploha svinčenk. Možjo so padali na tla, drug za drugim, a uzrli še niso ne enega sovražnika. Pretresti vam mora dušo do dna, ako korakate po solnčni in na videz zapuščeni ravani, med tem ko vam pot, po kateri stopate, zaznamujejo vzdihujoči, hropeči, v bolečinah se vijoči vojaki. Samo po smeri rane more vsakdo ugibati, od kod jo prišla krogla. Povsod naokrog pa cvrči kot mast v loncu, povsod je monotonno prasketanje in ropotanje Mau-serjevih pušk, zrak je poln svinčenk. Daleč proč na nekaterih gričih se dviga dim, tenak kakor pajčalon, naznanjajoč smer, od koder je prišel strel, ki je podrl kar 6 vojakov, drug za drugim. Pali so v vrsti, kakor bi bili stali, vežbajoč se na dvorišču vojašnice.
In nekje drugod, tam izza skal pa so glasi peklensko prasketanje, kakor bi hijena tulila — to je najhujši top — Maximov, sovražni »pompom«.
Hrabri Irci udero naprej, okrvavljeni, brez ozira na izgube. Vsi štirje polki se strnejo v enega, — so zopet bliskoma razprše, polni divjega hrepenenja, priti v dotiko s sovražnikom. Kakor širok val drve naprej, a še vedno udarjajo nanje svinčenke, dokler ne dospo do brega globoke reke.
Sedaj so pri reki, toda kako priti črez. Nekaj mož skoči v vodo, orožje jih potegne v globino. Brigada je bila izgubila pravo pot in ni prišla do broda. In sedaj ni mogla naprej, pa tudi ne nazaj. Vojaki si poiščejo zavetja in nevstrašeno čakajo boljših časov. Od spredaj, na straneh in od zadaj padajo nanjo svinčenke. Polkovnik Brovke pade in za njim na stotine pogumnih mož. Naposled so umaknejo, mirno, počasno, s silnimi izgubami. V šestih urah je bila brigada izgubila 000 mož.
Nič boljše se ni godilo IIildyardu in njegovi brigadi. Ta oddelek je imel naravnost napasti Colenso in tu na glavni cesti si priboriti dohod do Lady.smitha. Tudi tu so se usipale svinčenke skritega sovražnika in kmalu je ležalo na tleh 200 mož. Vkljub vsem izgubam pa pridero vseeno Angleži v Colenso in se ondi utabore. Naloga je do polovice dovršena, a tu pride druga nesreča.
(Konec prih.)
postavili nobenega kandidata, kar je pač dokaz, kako je poljska socijalna demokracija požidovljena. — Izid volitev še ni znan.
Novi vgerski državni »bor se snide glasom cesarjevega odloka dna 24. oktobra. Volitve se vrše v času od 2. do 11. oktobra, torej v najkrajšem času, ki je sploh dopusten v smislu ustave. Minister za notranje posle je vsem politiškim oblastvom že doposlal potrebna «navodila-, a tudi po-Bamni volivni odbori so že natančno poučeni o korakih, ki jih je tre'*a storiti, da se doseže uspeh, ki ga želi vlada.
Proti kardinalu liampolli se je glasom poročil nekaterih židovskih listov uprla kar cela vrsta evropskih vlad. Pariški »Rappel« namreč ve poročati, d«, so Avstro Ogerska (!), Nemška, Španija, Portugalska in Belgija doposlale papežu prošnjo, naj kardinalu Rampolli odvzame posle državnega tajništva. Tudi sicer, pravijo, je kardinalovo stališče zelo omajano, ker je ra-zun štirih proti njemu ves kardinalski kolegij.— To vest moramo kajpada vsprejeti z z vso rezervo, kajti v Avstriji je prva sporočila dunajska Židinja »N. Fr. Pr.«, ki bruha ogenj in žveplo na kardinala Rampollo, ker tako zdatno podpira krščansko socijalno gibanje posebno v Avstriji.
Sestanek dveh vladarjev pred Gd'inskim.
Včeraj dopoludne sta se sošla na odprtem morju pred Gdanskim ruski car Nikolaj in nemški cesar Viljem, objednem pa tudi zunanja ministra grof Lambsdorff in grot Biilo\v. Temu dogodku se pripisuje v vsem avstrijskem časopisju izredno velika važnost z ozirotn na razmerje mej obema državama in pa tudi na evropsko politiko sploh. Evropski mir se bo s tem sestankom, kakor pravijo, znova utrdil in zagotovil, prijateljsko razmerje mej Nemčijo in Rusijo še bolj utrdilo. V tem smislu se tudi v nemškem časopisju pozdravlja dohod carja Nikolaja, kneza miru. „Nordd. Allg. Zeitung" posvečuje sestanku dolg uvodnik, poln hvale in priznanja za ruskega carja, kateremu se mora Evropa zahvaliti za sedanji svetovni položaj. — Oficijelno časopisje je torej izredno veselo tega dogodka, pri katerem bo igral manever nemškega brodovja le postransko ulogo. Ta splošno radostni dogodek pa ne dela nikakega veselja židovskim „šor-nalistom". Reporter, ki ga je posiala dunajska Židinja v Gdansko, je kar ves iz sebe, ker ne moro poročati o sestanku niti najmanjšo podrobnosti. V daljšem zasebnem poročilu iz Gdanskega ne najdemo nič kot jadikovanje, da mu nihče noče razodeti po drobnosti o programu za sestanek. Policijski in vladni predsednik in ruski konzul, vsi se izgovarjajo, da ne smejo ničesar izdati, „šornalisti" najdejo povsodi gluha ušesa. Parnika, na katerih se nahajata vladarja, sta tako obdana od nemških vojnih ladij, da se jima ne more približati dalje kot 1000 m noben zasebni parnik, in omenjeni reporter pravi, da bi se prav nič ne čudil, ko bi se reklo, da je vzhodno morje zaprto sploh za vsako zasebno porabo. To jih grize in peče te „šornaliste", a pomoči ni od nikoder. Možje ne vedo, se bo li car podal v Gdansko ali ne, in kedaj odpotuje proti Franciji. Kaj pa še le razgovor mej vladarjema in zunanjima ministroma ! Res neprijetno, toda vladarja že vesta, zakaj tako delata. Strah pred anarhisti v tem slučaju menda ne igra najmanjše uloge.
Napad na Mac Kinleya pred sodiščem.
Napadovalec Czolgosz se nahaja, sedaj v zaporu v Buffalo in je prav vesel, da je otet iz rok razjarjenega prebivalstva. V za poru se mu nikakor ne godi slabo. Dovolijo mu po ameriškem načinu skoro vse, kar si poželi. Nekateri trdijo, da je Czolgosz pre pričan, da je njegova žrtev že mrtva, toda ker po drugi strani ve, da ne pride pre pred sodišče, predno ali Mac Kinley umrje ali pa popolno ozdravi, ne more biti ravno prepričan o Mac Kinleyevi smrti. Ker se je v prvem hipu kazal nekoliko bolehnega, so ga takoj zdravniško preiskali, pri tem pa našli, da je popolnoma zdrav in duševno normalen. Napadovalec prido bržkone prec vojno sodišče, ker je predsednik obenem vrhovni poveljnik armade zveznih držav. Gotovo to seveda še nikakor ni, znano je
dosedaj leto, da ga ne doleti višja kazen, | nego kot bi bil napadel kakega navadnega Amerikana. Če Mac Kiniey ozdravi, mu bodo prisodili največ le desetletno ječo, le ko bi predsednik umrl, doleti Szolgosza nekoliko večja kazen, morda celo smrt. Govori se 6icer, da pride morda v tem slučaju poštev tudi veleizdajstvo, toda mnogi Amerikani o tej točki ne marajo nič slišati in prisojajo napadovalcu le kazen za navadni napad. Da imajo v tem slučaju opraviti z nevarnim anarhistom, Amerikanom menda nikakor ne gre v glavo, ker kažejo napram gibanju številnih anarhistiških zvez v Ameriki sploh nekako neumljivo strpnost. Ameriški poslanik na Dunaju celo trdi, da ondotni anarhisti nimajo nikakih tajnih zvez, tudi ne v glasovitem Pattersonu!
Dopisi.
Ponikva ob južni železnici, 8. septembra. Kakšni prijatelji kmeta so liberalci, hočemo danes cenjenim čitateljem pokazati, •"iajprvo si hočemo ogledati vrhovnega glavarja ponkovških liberalcev. Ta gospod je zelo vroč I!) prijatelj kmetov. Mnogo jih toži in objedava, kolikor največ more, tako da imamo kmetje vse polno sodnijskih potov in stroškov. Šmentano, ta »naš prijatelj« nas bo pa še res povzdignil. Pa še zelo pobožen je postal. Od zunaj še pozna cerkev, ker ga včasi pot mimo pelja, če bi ga pa vprašali, kakšna je cerkev od znotraj, ne vemo, kij bi nam tedaj povedal. Cerkev mu je, kakor se kaže, toliko znana, kakor polžu njegova hišica. Res vzoren katoličan, kateri celo priproste ljudi vprašuje: »Kaj je pa danes kaplan pridigoval!« Sve tovali bi mu, naj ide prihodnjič sam poslušat, vsaj mu ne bo treba popraševat in nas s tem izzivati.
Drugi nič manj vroč prijatelj kmetov je naš »večni študent«. Ta ima toliko skrbi za kmeta, da se mu kar noge krive. Temu je treba povedati, naj ne skrbi za nas kmete, ker mi nismo njegove pomoči tako potrebni, kot on naše. Ta gospod naj le skrbi za sebe, da se kmalu znebi priimka »večen študent«.
Na Ponikvi imamo tudi nekega trgovca; ki ima v službi neko „metlo«, ki mu s svojim pikrim jezičkom ljudi iz prodajalne pometa. Ta neslani fantalin ima vedno kaj s kmeti opraviti, obeta še celo, da nas bo dal v »cajtinge«. Ce pa le še nas kmetov ne bo pri miru pustil, mu bomo prihodnjič več povedali.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12. septembra.
♦
Pre vzvišeni gosp. knezoškof ljub -ljanski biva sedaj zopet navadno na Go-nčanah. V nedeljo, dne 15. t. m. pa bo po* svetil novo župno cerkev v Šmartnem pri Litiji; v ponedeljek, dne 16. t. m. bo delil ondi zakrament sv. birme ; v torek, dne 17. t. m. pa bo birmoval pri sv. Križu pri Litiji.
Iz deželnega šol. sveta. Upokojen je na lastno prošnjo nadučitelj gosp. Josip Cerin v Zagorju. Imenovani so: defini-tivnim nadučiteljem v Vel. Lasičah ondotni učitelj g. Jos. Paučič; definitivnimi učitelji oz. učiteljicami pa: učitelj v Zagorju g. Emil Adamič in pom. učitelj v Ambrusu g. Ant. Vidmar; dalje prov. učiteljica na Boh. Bistrici gdčna Marija Meh le za Šmartno pod Šmarno goro, gdčna Pavlina Rus v Vel. Dolini za Strekljevec, gdčna Ivana Skerjanoc v Zagorju za Sv. Križ pri Litiji, gdčna Amalija Kobau v Starem trgu pri Ložu za Vel. Dolino; učitelj na šoli »šolski dom« v Gorici gosp. Ivan Vrščaj pride na štirirazrednico v St. Vidu nad Ljubljano, in učiteljica na imenovani zasebni šoli gospodična Justina Eržen v Št. Vid pri Zatičini. Premeščeni so: nadučitelj g. Jak. Pretnar iz Vel. Doline v Radeče, nadučitelj g. Jos. Kostanjevec iz Litije kot defin. učitelj na II. deško pet razrednico v Ljubljani, def. učitelj g. Fran Mlakar s Trebelnega v Ribnico, def. učitelj g. Avg. J e n s k o iz Nevelj v Šmartno pri Litiji ter def. učiteljica gdčna Frančiška J a n k o v i č iz Zagorja v Toplice pri Zagorju. — V začasnem pokoju se nahajajoči učiteljici gdčni Izabeli pl. Fodransperg je podeljeno učno mesto v Dolu, def. učiteljici gdčna Ana K a i s e r na dekliški in
gdčna Marija Schweiger na deški šoli v Ribnici, sta pa zamenjali svoji siužbi.
Imenovan je deilnitivnim učiteljem na tukajšnji pripravnici g. Ivan Kruleč.
Osebna vest. Davčni pristav g. Art. S e d 1 a k pride iz Višnje gore k glavnemu davčnemu uradu v Ljubljano, davčni prakt. g. Anton B r i 11 i pa v Višnjo goro.
V karmelitarskem samostanu na Solu pri Ljubljani je bila v torek preoblečena Rozika Rihar iz Mangš* in dobila ime Veronika. Presvetli je v svojem nagovoru povdarjal, kako sa na zemlji največ zadovoljnosti in srčnega miru najde v samostanih in da bi svet drugačo sodil o samostanskem življenji, ako bi prav umeval duha Kristusovega. Vspodbudne in ginljive slovesnosti so so udeležili rodbina Rihar-jeva iz Mengša, Zormanova iz Šiške in mnogo drugih sorodnikov in prijateljev.
Pred upravnim sodiščem s« vrši 26. t. m. javna razprava o pritožbi -Taneza SemoniČa iz Podrage proti dež. odboru iranjskemu v stavb, zadevah
Umrl je g. Gustav Schwickert, nadgozdar in dohodarstvenik graščine vipavske v 43 letu svoje dobe. — V Ljub-jani j« umrla gdč. Marica Adamič, stara 27 let.
Umrla je sinoči ob lU\0. uri v Sto-pičah Marija Porenta, sestra tamošnjega gospoda župnika in kapelana. Naj v miru po čiva !
Glasbene Matice« začetek šolskega leta 1901/1902. Vpisovanje učencev v glasbeno in pevsko šolo se vrši v ponedeljek, torek in sredo, dne 16., 17. in 18. t. m., vselej dopoludne od 10. do 12. ure in popoludne od 4. do 6. ure v dvorani „Glasbene Matice" v II. nadstropji društvene hišo v Vegovih ulicah. Vpisovanje v šolski pevski zbor (sopran in alt) in v dijaški šolski zbor (moški zbor) se vrši v sredo, dne 18. t. m. od 4. do 6. ure istotam. V četrtek, dne 19. t. m. popoldne ob 4. uri naj pridejo vsi učenci v pevsko dvorano (II. nadstropje), da se ondi oddelki razdele in se učencem po učiteljskem osobju naznani čas pouka in razdelitev ur. Redni pouk v vseh predmetih se prične v petek, 20. t. m. V šolskem letu 1901/1902 poučevali se bodo sledeči predmeti: 1. solopetje v petih razredih po dvakrat na teden; 2. zborovo petje v dveh oddelkih in sicer šolski pevski zbor (sopran in alt) po dvakrat na teden in dijaški šolski zbor (moški zbor) po dvakrat na teden ; 3. klavir v osmih razredih po dvakrat na teden ; 4. vijolina v šestih razredih po dvakrat na teden ; 5. vi-jolončelo (če se oglase najmanj štirje učenci); 6. splošna glasbena teorija v dveh oddelkih po dvakrat na teden ; 7. harmonija v dveh oddelkih po dvakrat na teden,- 8. kontra-punkt v enem oddelku po dvakrat na teden; 9. glasbena zgodovina (če se oglase najmanj štirje učenci); 10. govor in deklamacija za učence solopetja po enkrat na teden. — Poučevali bodo: 1. šolski vodja, g. Fran Gerbič klavir in solopetje; 2. koncertni vodja in profesor, g. Matej Hubad solopetje, zborovo petje, (šolski pevski zbor in dijaški šolski zbor), splošno glasbeno teorijo, harmonijo, kontrapunkt, glasbeno zgodovino, govor in deklamacijo za učence solopetja; 3. glasbeni učitelj, g. Josip Vedral vijolino in klavir ter ensemble-vaje goslarjev; 4. glasbeni učitelj, g. Josip Proclmzka klavir ; in 5. učiteljica gdč. Klotilda Praprotnik klavir. — Pouk v glasbeni teoriji in zbo-rovem petji je za vse učence obvezen. Tudi obvezen pa je pouk v harmoniji za one učence, kateri obiskujejo na pr. klavir, vijo lino itd. v višjih razredih (od 5. razreda naprej), ako niso harmonije prej obiskovali in absolvirali, v tem slučaju plačajo za obiskovanje kurza harmonije znižano šolnino po 1 K na mesec. — Vpisnina za vsakega učenca znaša 2 K ; društvenina starišev 4 K na leto; šolnina za klavir, vijolino, čelo, harmonijo in kontrapunkt po 4 K na mesec šolnina za solopetje 6 K na mesec; šolnina za glasbeno teorijo po 1 K na poluletje; šolnina za zborovo petje po 1 K na poluletje. Učenci, kateri obiskujejo pouk v katerem inštrumentu in se pred 5. razredom oglase za harmonijo, plačajo za harmonijo znižano šolnino po 2 K na mesec. Šolnino je plačevati en mesec naprej, šolnino za teorijo in zborovo petje pa 1. novembra in
I.	aprila. Naknadno vpisovanje v glasbeno šolo se vrši do 15. oktobra ob uradnih urah šolskega vodjo, katere so po '/.¡mi vsak dan od četrt na 5. do četrt na 6. uro, po leti pa od četrt na 6. do četrt na 7. uro popoludne v vodstveni sobi v I. nadstropji.
Postojinska jama dobi olepšavo. Sedanja električna-razsvetljava so znatno razširi oziroma se nadomesti z novo moderno elektriško napravo. Novih bo 28 obločnic in 1000 žarnic, tako, da bodo tudi oni deli jame, katere so dosedaj razsvitljevali s svečami, razsvetljeni z elektriško lučjo. Tako bodo omogočeno, da se vsak dan lahko ogleda sijajno z elektriko razsvetljeno po-stojinskO jamo.
Utonil je 10 t. m. zjutraj 231etni hlapec Jan. Vatev, v službi pri Fr. Potočniku v Podlirezjah, ko je odpiral zatvornico.
Kersnikov »Cyclamen« prinaša »Politik« v nemškem prevodu.
Iz Tržiča se nam poroča: V sredo
II.	t. m. sta bila poročena v župni cerkvi g. Leon Levicki in gospica Mici Ruech. Na mnoga leta !
Iz Loža se nam piše: Od nekdaj je navada, da kristijani radi s cveticami krasijo altarje v cerkvah. To je gotovo lepo in vsakemu poštenemu človeku všeč, gotovo pa nikomur v škodo. Nedavno pa je nesla neka 141etna deklica dva šopka svežih cvetic na altar v župno cerkev. Mej potjo jo sreča neki tukajšnji uradnik ter vpraša, kam deklica nese tako lepe cvetice. Ta mu pove, a gospod jo zavrne, naj cvetice raje tje vrže, nego v cerkev nese. Kaj naj rečemo na to ? In kam pridemo, če bodo otroci slišali take nauke! Pa govore liberalci, da so dobri kristijani. Sama hinavščina je, ki pa jo ljudstvo že spoznava in se tudi ravna po tem.
Narodni cigaretni papirčki na korist družbi sv. Cirila in Metoda so izšli. Najglavnejše je to, da je papir v resnici zelo fin in dober, da celo boljši od drugih tujih izdelkov in nič dražji. Radi tega priporočamo vsem kadilcem, da zahtevajo vedno in povsod edino te papirčke, da tako pripornagajo naši prekoristni in prepotrebni družbi sv. Cirila in Metoda. Skatlje so jako lepo in morejo služiti za olepšavo v trafikah, trgovinah in izložbah. Na ovitkih papirčkov je slika lepe družbine šole v Veli-kovcu in na drugi strani je utisnjeno na narodnih barvah geslo: »Mal položi dar, domu na altar!« Na vsak posamezen papirček je utisnjeno za znamko tudi to geslo z vodenimi črkami. Na Slovenskem bi ne smela biti nobena tobakarna brez teh papirčkov. Glavni založnik je Josip Štoka v Trstu.
Zraščena dvojčka niso, kakor smo včeraj javili, izročili tukajšnjemu deželnemu, marveč bržkone patološkemu muzeju.
Shod stavbinskih tehnikov. V Mariboru se je vršil v nedeljo dne 8. t. m, shod stavbinskih tehnikov, ki je razpravljal, kako stališče ima zavzeti napram sklepom avstrijskega inženerskega in arhitektnega društva.
Ljubljanske novice. Umrla je gospa Karolina pl. P r o m e r s t ei n,—U m o r ? V deželno bolnico so včeraj pripeljali neznanega hlapca, katerega so dobili vsega razbitega na cesti ob Savi. Ranjenec je že umrl. — Kolesar povozil je včeraj na stolnem trgu gospo Frideriko Baier, stanu-jočo v Slomškovih ulicah št. 4.
Pozor! Marsikaterikrat se pošiljajo reklamacije časnikov vredništvu ali celó osebi vrednikovi. Opozarjamo, da se s tem stvar le zavleče. Prosimo torej, naj se reklamacije in sploh vse, kar zadeva naročbo ali razpošiljanje, naslovlja naravnost na uprav-ništvo „Slovenca", „Domoljuba" ali „Vene a."
Velik požar v Skednju. Predvčeraj zjutraj je nastal požar v stiskalnici olja pod Skednjem. Požar je bil velikansk, glavno poslopje je pogorelo popolnoma. Vsaj dva, tri dni bo trajalo gotovo, predno bo ogenj popolnoma pogašen. Gasilci se omejujejo na to, da bi požar omejili ter da zabranijo, da se isti ne razširi na postranska poslopja in zalogo ter na poslopja zraven stoječe ladjedelnice. Trijo delavci so se poškodovali, izmed katerih je eden skočil iz drugega nadstropja. Plavajoče kopališče San Giusto so izvlekli daleč v morje, ker je bila nevarnost, ! da so uname. Promet na cesti je zabranjen
in tudi električni tramway vozi samo do mestne plinarne. Ob 7. uri in 20 m. zjutraj se je stranska stena, ki je obrnjena proti mestu, z groznim ropotom podrla na tla. Nič se no ve se, kako je nastal požar. — Škoda be ceni nad dva milijona kron, vsa tovarna pa je bila pri več zavarovalnicah zavarovana za 5,400.000 kron. Ravnatelj tovarne sumi, da je bil požar iz maščevanja podtaknjen po nekem delavcu. O požaru so bih ranjeni delavci Jurij Sepič, btrenaš, Sorč in ognjegasec Calegari, a noben ni težko ranjen. Zanimivo je videti, kako so pri tovarni železne plošče in debeli železni stebri vsi zviti in polomljeni, kakor da bi bili leseni.
Mejnarodno panoramo otvori V. Fessi 15. t. m. v pritličju poleg Mayerjeve prodajalnice v meščanski hiši. Ta panorama kaže vsak teden druge podobe in razglede iz raznih dežel. Več na lepakih.
Kontrolni shodi domobrancev se
vrše letos po sledečem redu : 1. oktobra v Idriji, 2. v Kamniku, 3. na Brdu in v Logatcu, 4. v Cirknici, 5. na Grosupljem in v Ložu, 7. v Ljubljani za mesto in v Pošto-jini, 8. v Ljubljani za okolico, 9. na Vrhniki in v Vipavi, 10. v Zagorju in Senožečah, 11. v Litiji in Žužemberku, 12. v Višnjigori in Trebnjem, 14. v Mokronogu, 16. v Kostanjevici, 17. v Krškem in 18 v Radečah. Pnčetek vselej ob 9. uri. Zadnji kontrolni shod za zakasnjence bo 20. nov.
Nevarna tatinska družba pod ključem. Nevarno tatinsko družbo so zasačili v Gorici. V Rojicah so našli nekega sumljivega Pavla Dugana, po dom. Bokal, mizarja, stanujočega v Rabatisču. Našli so pri njem več tatinskih ključev ter en nož. Ko so ga vprašali, koga da tam čaka, ni hotel s početka ničesar povedati, konečno se je vendar le udal ter rekel, da čaka nekega svojega tovariša, ki se nahaja v s>t. Andražu. Med tem pa, bilo je okolo 6. ure zjutraj, je zasačil, kakor smo poročali, občinski redar Blaž Tabaj v St. Adražu, ko se je vrnil iz ponočne službe domov, v sobi tik svoje spalnice nekega človeka, ko je hotel ravno ga okrasti in je že odpiral predala pri omari. A kakor se je pozneje dokazalo, bil je ravno ta človek imenom Andrej Sgar-delli, tovariš, na katerega je čakal Dugan. Sgardelli Andrej je po navadi prebival na Reki, bil je pa že večkrat kaznovan in tudi večkrat že izgnan iz naše državo, kajti on je Italijan Pa ne samo ta dva sta si bila dobra tovariša, marveč še več drugih, ki so deloma že obsojeni na večmesečno ječo ali pa ki se nahajajo še le v preiskovalnem zaporu, ker so jih zasačili pri tatvini. Do Kor-mina je segala „delavnost" te tatinske družbe. Napravili so nebroj tatvin. Ti ljudje so pa hodili tudi po gostilnah, tam so jedli in pili, potem pa odnesli pete, ne da bi plačali.
Drobiž a potovanja. 7. septembra : Krakov mi je bil tako všeč, da sem se še en dan mudil ondi. Ne zaradi novodobnih palač, saj se vidi teh povsod dovolj, temveč zaradi zgodovinskih spominkov, ki se nahajajo tukaj. V cerkvi sv. Mihaela poleg reke Visle je ona znamenita stena, ki je bila pokropljena s krvjo krakovskega škoia sv. btanislaja (f 1079). Na steni se čita napis : »Siste gradum, divus tinxit me sanguine praesul«. V drugi cerkvi je grob sv. Hia-cinta, v tretji sv. Ivana Kancija itd. — Ker je danes sobota, so zaprte vse judovske prodajalnice. Judje šetajo semintje v praznični obleki, v črni svetli suknji in baržunasti kapi, obrobljeni z neko kosmatino. Zaneslo me je celo v sinagogo, kjer je prepeval rabinec s krepkim glasom psalme, navzoči pa so mu v dobro vbranem mešanem zboru odgovarjali. Vsi so bili pokriti, zato tudi jaz, slednjič sem se na lep način izgubil, boječ se, da bi me ne iztirali. — 8. septemb. : Velik ljudski shod na Kalvariji, južno od Krakova. Redovniki bernardinci imajo mnogo opravila z božjepotniki. Govor pred cerkvijo na prostem, ves trg natlačen ljudstva, narodno petje, godba na godala in pihala, boljše, ako bi je ne bilo. Siromakov z raznimi hibami, kdo ve koliko. Cerkev in samostan stojita na višini, obraščeni s košatim drevjem, ob vznožju mestece Kalvarija z večinoma židovskim prebivalstvom. Pri cerkvi nobenega juda nisem videl, a tukaj jih kar mrgoli. Pravijo, da bi se Galicija lahko pospela do
blagostanja, ako bi ne imela te nadloge. Vcaka večja kupčija je v njihovih rokah.
Ruski konji *& Afriko Na Reki je zopet 400 ruskih konj, katere angleški paro brod »Hyanthes« popelje v Ji.žno Afriko.
Neuročljive pošiljatve. Trst 1 : L<\
Coniidenza Eropea, Florenz; Trst 1: Hans Cieruy, Myslonitz; Trst 1: Anton Celevic, Makarska; Trst 3: Gius. Pullitzer, Trst; Trst 3: Anna Sibercher, Puli; Trst 3: Francesco Predanzan, Piran; Trst 3: Giovanni Ilobba, Mile; Trst 6: Francesco Marreglia, Trst; Trst 6: Antonio Matiasieh, Dinjan; Trst 6: Albino Depaoli, Trst; Trst 7: Cecilia de Rittmeyer, Trst; Gorica l: Eduard Springhetti, Inomost; Opatija: Warida Blau stein; Benetke ; Tolmin : Than Kenda : Washington ; Veliki Lošinj: Mano L«»tra, Novi Jork; Cirkna: Johann Podolnik, West Maryland; Cirkna: Joset Slanoviz, ?; Cirkna: Jakob Troha, Allegheny; Cirkna: Balmann, Gladberk; Cirkna: Flonjan Marvet, Sosmezö; Ljubljana: Ignaz Cimpermann, Minesota; Rudolfovo: Martin Jenič, Calumet; Litija: Mathiius Bertoncelj, Markusfalu; Črnomelj: John Malerich. Washington; Gorenji Gorjak: Margareta Havgeneder. Buenos Ayres; Metlika: Janko Popovič, Mines ita; Trst 1: Nani Purga Velja; Trst 6: Amministrazione »Gazzettino«, Trst; Ajdovščina: Nussdorfer, Trst; Spodnji Lgac: Visintini, Trst; Dol. Tuzla, Sterbe, Ljubljana; Razdrto: Victor Seewald, Gorica.
Ženske študije v Zagrebu. Hrvaški uradni list naznanja, da bodo na zagrebškem vseučilišču pripuščene ženske k filozoiičnim študijam.
O zaroti v sultanovem haremu. V
Londonu izdaja mladoturška stianka časopis .El Khilafat". Ta časopis pripoveduje sedaj: Koncem junija opazili ste( hčeri dveh ministrov, da sultanova tretja žena, katero sta često obiskavali, kuje zaroto proti sultanu, ter ste poročali, da je tudi žena sultanovega brata udeležena pri zaroti. Dan 16. junija je bil določen za to, da se vse zarotnice zbero, in tega dne skril se je sultan v sobi, ki je mejila na sobo njegove tretje žene in je bila predeljena le s pregrinjali. Sultan je imel stražo seboj. Skoro je res prišlo k sultanovi tretji ženi 11 „visokorodnih" dam v zabaven pomenek, kakor so si izjavljale mej seboj. Komaj pa so s pomenkom pričele, zakričal je sultan: „Podla ženska, poplačaj izdajo s svojo krvjo!" Strel je počil, prodrl zagrinjala in tretja sultanova žena >e je zgrudila mrtva na tla. Sultan je pričel streljati tudi na ostale ženske in tri nevarno ranil. Ostale dame so bile spodene iz sul tanove palače in prisiljene, da so po.stale družice častnikov „fanatičnega polka" kur-diških vitezov.
Društva.
(Slov. plan. društva odsek „Žalec") priredi veselico dne 15. t. m. v prostorih gostilne g. Fr. Hodnika v Žalcu. Spored : 1. „Planinska sirota", deklamacija. 2. „Planinski pastir", ljudska igra v treh dejanjih, godi se na Slovenskem, čas sedanji. Spisal Ivan Kač. 3. Rešitev v planinah, živa slika. Po končani predstavi prosta zabava. Med posameznimi točkami in pri zabavi igra domača godba na lok. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: sedeži od 1. do 5. vrste 1 K 50 h, od 5. do 10. vrste 1 K 20 h, od 11. do zadnje vrste 1 K, stojišče 40 h.
(Zahvala.) Presvetli gospod dr. M i -haelNapotnik, knez in škof lavantinski, je pokazal iznova svojo naklonjenost napram našemu društvu s tem, da je podaril društvu svoto 50 K Za ta velikodušen dar se mil. gospodu dobrotniku našega društva najponižneje zahvaljujemo. Vič. gospod Tomaž Rožanc, kanonik in dekan pri Sv. Magdaleni (Maribor), pristopil je k društvu kot podporni član ter poslal v ta namen svoto 4 K; vlč. gospod Jožef Omers, župnik v Sežani, pa je daroval 3 K v društvene namene. Obema vlč. gg. darovalcema se za njuno podporo najtopleje zahvaljujemo. Bog povrni! Podporno društvo organistov s sedežem v Celju dne 9. septembra 1901.	Odbor.
(Ciril • Metodovo mladeniško s lav nos t) priredi kmečko bralno društvo v Jarenini s sodelovanjem tamburaškega zbora, pevskega in bralnega društva »Maribor« v nedeljo dne 15. septembra ob polu 5. uri popoludne na prostoru pri cerkvi. Vapored: 1. »Slava Slovencem«, tam. zbor V. G. Brož. 2. »Slavjanska«, moški zbor Fr. Vilhar. 3. Pozdrav. 4. »Ciril Metodova pesem«, pojejo enoglas. mladeniči po polj. napevu. 5. »Naš čolnič otmimo!« deklamacija. 6. »Na planine«, moški zbor P. II. Sattner. 7. »Hrvatsko kolo«, tam. zbor M. pl. Farkaš. 8. Slavnostni govor č. gosp. Fr. Muršiča, kaplana pri Sv. Benediktu. 9. »Pesem slov. mladeničev«, moški zbor P. A. Hribar. 10. »Svračanje«, tam. zbor M. pl. Farkaš. 11. »Jadransko morje«, moški zbor A. Hajdrib. 12. Koračnica iz opere »Prodana nevesta«, tam. zbor M. pl. Farkaš.
13. »Triglav«, moški zbor F. Aljaž. — Ob 7. uri zvečer: Egiptovski Jožef. Svetopisemska ii^ra v petih dejanjih. Predstavljajo mla deniči mladeniške zveze. Med posameznimi dejanji svirajo tamburaši. Vstopnina: Sedež 20 kr., stojišče 10 kr. Po igri prosta zabava v gostilni g. M. Cvilaka. — V slučaiu neugodnega vremena se vrši slavnost v nedeljo dne 22. septembra. — K najobilnejši udeležbi vabi	odbor.
(Vabilo na dijaško veselico), ki se vrši v nedeljo dne 15. sept t. 1 v salonskih prostorih gosp. Antona Arko v Ribnici. Vspored: Petje, igra, š a 1 i i v a pošta. Vstopnina za osebo 60 h. Začetek ob 8. uri zvečer, čisti dohodek namenjen je podpor, društvu za slovenske visokošolce na Du naju. — K obilni udeležbi uljudno vabi
odbor.
l>iir»vi
Za poerorelce v Podlipi: Neimenovan 2 K.
Za pogorelce v Vel. Mraševem: Neimenovan 2 K. Bog plačaj !
telefonska in brscjiivna poročila.
Dobrepolje, 12. sept. Občina P o d g o r a i n V i d e m nista imeli volitve. Ljudje čakali, ob devetih dobili brzojavko, da je v o 1 i t v e n i komisar obolel. Ljudstvo ne v e r j a rn e tega. Razburjenje veliko. S i-n o o i s o nasprotniki razna-š a 1 i laž. daje Jaklič u m r 1.
Dunaj, 12. sept. (C. B.) Cesar se je v spremstvu nadvojvode Frana Ferdinanda odpeljal danes zjutraj na ina-neversko polje pri Dolnjem Miholjacu.
Vološka, 12. sept. Nadvojvoda Ludovik Viktor je prišel v Opatijo na daljše bivanje.
Rim. 12. sept. Zagrebški protestni shod je tu napravil velik utis. Poslanec Barzilai bode v zbornici o tem inter-peliral.
Rim, 12. sept. Javlja se. da bo laško sodišče o zavodu sv. Jeronima izreklo svojo sodbo v soboto.
Gdansko, 12. sept. (C. B.) Car in nemški cesar sta včeraj menjala obiske na krovu svojih ladij, si ogledala nemško brodovje in zvečer po obedu razsvetljene vojne ladije. Car je izročil Bii-lowu red sv. Andreja, LambsdorfT je prejel pruski zaslužni red.
New-York, 12. sept. V Santarini aretovan je nek anarhist, ki je izjavil, da sedaj pride na vrsto atentat na nemškega cesarja.
Maggersfontein, 12. septembra. Polkovnik Crobbe je včeraj zjutraj zadel na poveljnika Van de Merve. Ta in jeden drug Bur sta ubita, več ranjenih in ujetih 37 mož.
London, 12. septembra. Kilchener javlja 10. t. m.: General Methuen se je bil z burskima oddelkoma Van Con-der in Delarey ter ju 8. t. m. pregnal iz dobro utrjene pozicije. Sovražnik ima 6 ubitih; Methuen je ujel 41 Burov in ugrabil več vozov.
Izid volitev
v kmečki skupini, v kolikor nam je bil
sporočen do sklepa lista.
ljubljanska okolica-Vrhnika.
►o
Kamnik -	Brdo.		
Volišče	Mejač		Staró
Ihan	54		2
			
Jarše	118		20
Krašnja	39		8
Peče	66		3
Domžale	48		34
Mekinje	162		—
Podhruška	101		—
Vodice	127		4
Mengeš	80		8
Trzin	61		4
Zlato polje	38		—
Prevoje	66		30
Dolsko	46		7
Gozd	40		—
Spitalič Gor. Tuhinj	85		—
	115		1
Dob-llova	45		15
Brezovica	34		7
Področje	12		8
Krtina	16		1
Lahoviče	138		—
Žeje	140		1
Nevljo	39		—
Moravče	101		25
Drtija	34		11
Vel. vas	10		30
Blagovica	92		7
Troiana	82		13
Poleg tega dobil Zamik 39, od			teh v
Krtini 24 glasov.			
Kranj-Tržič-Loka.			
	o	d	
			'E
Volišče	n	v P	C d N
	Ü p	P.	t4 tr. J
Smlednik	84	93	9
Naklo	106	112	3
Z minec	105	106	—
Predvor	189	189	—
Poljane	71	85	14
Trata	142	154	13
Stara Loka	179	198	19
Železniki	30	46	16
Predoslje	96	118	21
Sorica	78	79	1
Sv. Ana	24	24	
Sv. Katarina	37	37	—
Križe	95	95	1
Kovor	53	55	2
Cerklje	193	194	1
St. Jurij	127	146	21
Besnica	54	60	6
Oselica	90	91	1
Stražišče	80	88	8
Javorje	106	106	—
Selca	278	315	38
Radovljica-Kranjska gora.			
Volišče	Pogačnik		Cop
Lancovo		39	3
Srednja vas		144	8
Lesce		39	57
B 'gunje		43	25
Jesenice		97	22
Bled		46	31
Ovsise		73	11
Bob. Bistrica		137	—
Bela Peč		9	7
Breznica		78	19
Mošnje #		132	8
Kamna gorica		23	3
Gorje		146	7
Boh. Bela		72	1
Dovje		23	10
I Koroška Bela		33	28
Kropa		19	3
Kranjska gora		55	26
Postojna-Logatec	- Senožeče-		Lož-
Volišče
Vrhnika
Borovnica
Tacen
Medvode
Dobrunje
Brezovica
Mar. Dev. v Polju
Grosuplje
Smarije
Moste
Log
Spodnja Šiška Št. Jurje Tomišelj Iška vas Studenec Lipljene Iškaloka Št. Vid
o
>tn O
215 71 77 170 168 100 160 116 86 50 59 19 94 63 14 66 43 29 136
>01 h
O»
■n d >ta
Ü O
200 67 76 170 160 83 156 116 74 46 59 10 94 56 14 56 43 18 133
v
KO >
O "a!
1-5 16 12 1
7
19
3
11
27
7 12
11
8
	x> •H a X* o (H	M ©		
Volišče		M h	o L.	Ü3 o u X> £
	Q	n	<	<
Rakek	43	43	43	43
Postojna	61	61	77	77
Slavina	100	100	44	44
Št. Peter	170	159	52	51
Šmihel	126	126	46	46
1 Ireno vice	81	82	74	73
Bloke	108	108	60	60
Cirknica	216	219	201	203
Staritrg	259	259	121	121
Jablamca	112	110	40	43
Knežak	73	73	52	52
Gor. Logatec	22	26	62	58
Spodnji Logatec	35	34	69	?
Senožeče	3	3	149	148
Košana	48	46	97	99
Sv. Vid	72	72	11	9
Planina	95	95	18	18
Vreme	10	10	41	41
Ilotederšica	25	25	38	38
Vipava	-Idrija.			
Volišče		Habe		Božič
Vrhpolje		42		17
Dole		20		42
Vipava		60		54
Št. Vid		93		112
Sturje Ustje		73		77
Vrabče		31		59
Budanje		45		18
Slap		100		80
Črni vrh		90		5?
Novo mesto - Kostanjevica - Krško.
Volliče	1	JU '5 © o rt O g-
	O	O J
Bučka	48	37 2
Krško	56	210 8
Raka	121	94 2
Studenec	54	78 4
St Jernej	253	96 1
Orehovica	52	17 —
Sv. Križ	84	25 -
Kostanjevica	49	101 —
Cerklje	209	103 6
Catei	77	19 1
Toplice	195	20 —
Mirnapeč	139	69 —
Trebnje - Žužemberk-Višnja gora-		
Mokronog - Litij a - Kadeče.
Volišče
Žalina
Leskovec
Zagorje
Šmartno
Radeče
Polica
Mirna
Trebelno
Tržišče
Kotredež
Vače
Ržišče
Trebnje
ŠL Janž
Dobrniče
Sv. Jurij pod
Kumom Mokronog Litija Trebeljevo Št. Rupert Kanderše-Ko-
lovrat Zagradec Hotič
M «8 Mi O
M
u ®
M
41 •p*
O *
A o 09 h P
M
•3
•H
»N
Ù a
o
ffl
>
o
3
ca
>o
•H
>o s ce o.
3 S3
d> o u CQ
59 61 — 24 24 — 53 52 52
120 121	121 — 1 47 47 47 — — 62 14 14
135 121	121
112 109	110 74 74 74 —
128 110	111 119 89 88 72 33 68 20 64 57 41
33 18 56 41 159 70
240 228 239
55
194 158 141 70
17	17	—
32	32	-
51	52	8
49	49	—
7	8	—
37	37	—
54	51	—
72	72	—
12	—	—
188	183 184 125 63 94 71
149	149
226	179
60	69	75	—
71	35	35	-
149	—	—	—
178 51	51	-
78 54 54 23 24 -64 64 64 — — -31 25 26 6 7 —
Kočevje - Ribnica-Velike Lašiče.
Volišče	K> 3 M	>M •H	u «3 'S	00
	i	«S	KO	3
		P«	>	05
Sodražica	110	120	24	14
Rob	80	80	—	—
Loški Potok	124	154	63	—
Dol. vas	141	165	34	8
Ribnica	122	126	7	—
Jurjevica	49	60	18	—
Kompolje	42	42	—	—
Struge	64	65	2	—
Sv. Gregor	129	131	5	—
Vel. Lašiče	29	33	25	—
Sušje	53	62	9	—
Turjak	110	113	4	—
Podgora	80	80	—	—
Stara Cerkev	4	84	81	—
Lužarji	71	71	—	—
Črnomelj Volišče
Božjakovo Lokvice Drašiči Gradac Dobliče Podzemelj
Metlika.
Pfeifer Šetina
79	—
53
46	2
14	26
40	21
57	32
(Dalje prih.)
Zaključek lista ob '/»6. Uri popoludne. Položaj kaže, da jezmagalopetnajst kandidatov k a t o 1 i šk o-naro dne stranke. Liberalcem smo odvzeli jeden mandat. Kandidat Ivan Božič je po ob zaključku lista nam došlih poročilih v vipavsko idrijskem okraju zmagal. Splošno se je število katoliško-narodnih glasov v deželi jako pomnožilo in smo dobili večino celo v nekaterih občinah, v katerih so do slej zmagovali nasprotniki.
Umrli ho:
V h o I n i 4 n i c i: 9. septembra. Ivan Strikelj, dninar, 61 let. Paralysis cordis. — Štefan Garjol, duinar, 58 let, Emphysema puhnorum.
fileteorologično porodilo.
fiSina nad morjem 30B-2m.sr*dnii zračni tlak 736-0mm
Ca. opa-x.vania
Stanje	T.roim-
baro-	rfc(ur» metra po
T mm.	C.lziju
V.vr.Tt
I
3Î
S e K
a » ►
Iii 9 /\ei*. I V33'8 I 14-11 10|7. zjutr. I 732 4 1 12 8 ¡2. popol.| 731 9 I 12 4
hrezveti. | dež
dež
181
st. vzh.
si. svzh I » I Srednja včerRiSni» temnerstnra 14-5 normal* 15 6'
Čas se bliža, ko jajca se draže, (895 3-1) Pravočasno skrbeti bode treba za nje, Da Vam pa skrb olajšana bo. Kupujte pridno testenine! sveže, dobro
blago,
Makarone okusne, daleč iskati treba Vam ni, Ker v beli Ljubljani za iste tovarna stoji Odklonite testenine ptuje, izdelane le za oko, Želodec Vaš po takih, zadovoljen nikdar
ne bo.
Vsaj mladina pesem že popeva. Da gla* nje daleč na okrog odmeva: „V sredi lepe naše domovine, Izdelujejo se najboljše testenine".
Tovarna testenin EP. ZELENKfl, Ljubljana.
* Mizarska zadruga *
v Št. Vidu pri Ljubljani ^
___ se toplo pri-
poroča preč. .¿f duhovščini in — vsemu p občinstvu naročitev raznovrstne
hišne
oprave*;
ter tudi aru- U/ ge oprave, «T} temne in lika Jl^ ne , poljubno
po želji izvršene vršujejo se v vseh po ljubnih slogih, lastnih
Raznovrstne oprave iz-in predloženih uzorcih, iiajtrpežnejše m iz
dobro izsušenega lesa po nizkih cenah. ^ V prav obilno naročitev se priporoča
*	J. Arhar, £
S^ 238 29	načelnik.	^
KADILCI!
ZAHTEVAJTE POVSOD
CIGARETNE PAPIRČKE
KORIST DR0ŽBI SV (TRKA IN j^ETOOA
^KATffti SO NAJBOySl 0[) VSttl DRUGIM
GLAVNA^ALOGA:
Jos. Stoka TEST,
V trgovino mešanega blaga se sprejme takoj
prodajalka,
katera je posebno v manufakturni stroki dobro izurjena.
Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo »Slovenca".	856 3—3
ima v
r\l\i> venecijanske in žpnnske. Najcene še i \TOUK, v zalopi tvr(ika BRATA EBEBL Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju.	22 11—2
Dva dijaka
dobita lepo stanovanje in dobro hrano
za primerno plačo.
Več izve se pri Leopold Tratnik-u v Ljubljani. Sv. Petra cesta 27. 862 4—3
Vsak petek in postni dan
raznovrstne sveže
morske ribe
pri	822 6-5
J. C. IVaiiiisriss-H v Ljubljani,
trgovina s špecenjami. delikatesami, pivo in vinom, ter pivnica.
V najem se da pod ugodnimi pogoji dobro obiskovana
prodajalna
v Radovljici.	853 2-2
Anton Resman.
St. 31.121.
Razglas.
Dodatno k tuuradnemu razglasu z dnč 10. avgusta 1901, št. 26.361, se v smislu § 4. zakona z dnč 5. novembra 1898, (št. 40. dež. zak.) javno na znanje daje, da se bode vršila
volitev dveh deželnih poslancev dež. stol. mesta Ljubljane
dnč 19. t. m. od 8. zjutraj do 12. popoldne
v dveh oddelkih in bodo volili:
a)	volilci z začetnimi črkami A do L, v desni polovici velike dvorane „Mestnega doma";
b)	volilci z začetnimi črkami M do Z, v levi polovici velike dvorane „Mestnega doma". Izkaznice vročile se bodo volilcem pravočasno v stanovanje; ko bi pa kedo izmed
volilcev iz kakršnegakoli vzroka izkaznice najkasneje 3 dni pred volilnim dnevom ne prejel, naj pride osebno po-nj<5 k mestnemu magistratu.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 7. septembra 1901.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx:
Za jesensko dobo
priporočam gospodarjem in kmetovalcem, kakor tudi raznim podjetnikom svojo veliko zalogo potrebščin za stavbe: portland- in roman-cement, železo za vezi, štorje, traverze, železniške šine, okove za vrata in okna, trombe, cevi za vodovode, štedilnike (Sparherde).
Potem poljedelske stroje: slamoreznice, gepeljne, čistilnice za žito, fino izdelane, močne pluge, stroje -ta posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše trombe za gnojnico in drugo potrebno orodje za poljedelstvo. Hazno orodje za kovače, ključavničarje in mizarje.
Nagrobne križe, vlite kotle, jeklo za svedre, tehtnice in uteže, žimo. morsko travo, kakor veliko izber v kuhinjski opravi itd. po jako nizkih cenah.
Fran Stupica, 232 30 27
trgovina z železnlno in špecerijskim blagom,
Ljubljana,
Marije Terezije cesta ¿tev. I, poleg gostilne „pri Figovcu'.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx:
Glavno zastopstvo za Ljubljano in okolico
ima tvrdka	878 10—1
Ivan itonuč v Ljiiliijani.
G-rica,r & Meja©
Ljubljana, Prešernove ulice 9
priporočata svojo popolnoma novo oskrbljeno zalogo obleke za
^oipode, dcckc in otrake
• v najboljšem znano solidnem kroju po najugodnejši ceni. Posebno praktične
oGlefie za šolarje, fiavelofie ¡n površnika
kot posebno špecijaliteto	865 6—2
Obleke iz najbolj trpežnega angleškega ševijota * * * V različnih barvah in desenih. * * *
■1
I> it o. a, j & Bi a borz a,.
Dni 12. septembra.
Bkupii državni dolg v notab ...	98-45
Skupni državni dolg T srebru......9b 25
Avstrijska zlata renta 4"/0.......118 95
Aritrijika kronska renta 4°/„, 200 kron . .	95-60
Ogerska zlata renta 4°/„........118 60
«Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........92 60
W«tro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1646 —
Kreditne delnice, 160 gld..............624 50
London vista ...... • •	23975
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem.dr* .veli 117 07'/,
20 mark.........
20 frankov (riapoleor.dor) .... Italijanski bankovci ..... C. kr. cekini ... . . . .
Dno 11. septembra.
3-2"/0 državne :»reCke i. !«!>■:*. 250 gld.. 6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke i. 1864, 100 fjid. . .
4u/0 zaaolžmce Rudolfove želez, po 200 kroa
Tišine srečke 4"/„, 100 gid......
Dunnvske vravr.avnc srečke 5°/0
2342 1902 91-20 1132
191 50 17060 211 50 95-20 146 75 258'-
UunavsEo vravnavno posojilo i. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banko 4'70 Prijoritetne obveznice državne železnice
>	> južne železnica 3°/0
>	» južne železnice 5°/„
»	» dolenjskih železnic 4°/,
Kreditne srečke, 100 gld. ... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Ogerskega » „ » o » BudimpeSt. bazilika - srečke, 6 gld. . . . Rudolfov« «rečke, 10 gld.	. .
105-25 94-25 430--345'-120-60
398 50 49)'-48-— 24--1580 68--
.Sa'move srečne, 40 gld......
St Oenois srečke, 40 gld......
Waldste'nove 3reeke, 20 gld.....
Ljubljaii.sne srečke........
Akcije anglo-avsinjske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sov. želez., 1000 gi. it. v Akcije tržaškega Ltoyda, 500 gld. Akcije južne železnice, 200 gid. sr. . • SploSna avstrijska atavbinska druiba . Muntanska družba avstr. plan. • • • Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100
dfaf Nakup in prodaja TLSi rsakovrstnih državnih papirjev, »redk, denarjev itd. Zavarovanja za ¿gube pri žrebanjih, pri izžrt-b&njn najmanjšega dobitka. — Fromese za vsako žrebanje. Kulanlna izvriitev narodll na borzi.
ttunjarniCita delniška družba
„JI M H C KT M"
L, ioilzBilB tO in 13, Dnnaj, I., Strobelgasse 2.
Pojasnila v vseh gospodarskih in flntnčniit Stvarc«, potem o knrsnih vrednostih vseh ipakiilauljskih vradaaietBlfc papirja* in vestni *v4ti za dosego kolikor je mogoče vinocoga obrestovanja pri popolni varnosti OUC naloženih ts ? arnl e. 1SSE