155. številka.
Trst, v ponedeljek dne 13. julija 1903.
TŠeaj XXVIII
——
Edinost
glasilo političnega društva „€5inost" za primorsko.
V edinosti je moč I
Oglasi
.v1
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo 8 primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domaći oglasi itd., se ra«'imajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj ee pošiljajo uredništvu. >iefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase »prejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo it. 3. II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo ln tiskarna : ulica Cariutia štev. 12.
Sodni jezik.
Zopet razpravljata »Piccolo« in »Indi-pen lente« o sodnem jeziku, zopet se zvijata na vse strani, da bi dokazala, da črno je belo! Zopet hočeta prepričati svet, da bo slovenske stranke tu le radi laskih odvetnikov in da mora torej na Primorskem vladati le ena »lingua del foro«, ki da je seveda 1 a -a č i d a !
Človek se res ne more več jeziti, ampak ae mora prav od srca smejat', ako čita, kako ti glasniki laike kulture prav resno zahtevajo, da §e na pr. tudi v Sežani ali v Komnu (kjer ni niti 10 Lahov v vsem okraju) morajo s slovenskimi strankami vwi zapisniki sestavljati le v laškem jeziku! In to le zato, da ne trpi komoditeta eventuval-ain laških braniteljev v Trstu.
Drugje men jo, da so sodišča in odvetniki tu radi strank in da je torej dolžnost sodnih uradnikov in odvetnikov, da se nauče jezika prebivalstva. V Trstu pa nas laški liberalizem, ki ga prodajajo v »Piccolu« in »Indipendentu«, poučuje, da se suče vse le okolu laškega odvetnika, kajti na pr. Kra-sevec ali Brkin nima pravice, da izve, kaj se godi ž njim na sodišču, kaj se o njem p;še in govori! On naj služi le v to, da se laški odvetnik odlikuje z lepim laškim govoreno, tudi če obtoženca obsodijo o tem na več mesecev ječe!
No, stvar je preresna, da bi še dalje zbijali šale.
Ministerstvo je po dolgih borbah naposled dalo Slovencem na Primorskem vsaj mrvio one j>ravice, ki je v drugih kulturnih državah sama ob sebi umevna. Kakor trao namreč poročali že večkrat, vršijo se sedaj s slovenskimi strankami kazenske razprave v slovenskom jeziku. Temu pa Be protivijo laški odvetniki s trmo, ki je nedostojna njihovega stanu. Dr. Gasserju je sledil dr. Cuzzi, a sedaj se je hotel izkazati kakor branitelj »pravic« laškega jezika tudi dr. Brochi. Na slovenski razpravi, ki se je v "šila prošli te den, je ta mož skušal na vse mogoče načine, da bi oviral slovensko razpravo. Pred vsem je zahteval, naj se njem\j prevedejo vsi slovenski zapisniki.
Ko je sodni dvor ta predlog odbil, predlagal je dr. Brochi, naj se pokliče tolmača. S tem svojim predlogom je dokazal ne samo, da je zagrizen laški politik tudi v sodni dvorani, kar bi moral opustiti že z ozirom na dostojanstvo kraja, kjer se nahaja, — temveč je dokazal tudi, da je slab jurist, ker bi moral znatr, da tolmača je smeti klicati le za jezike, ki niso v rabi na sodišču, dočim ve on prav dobro, da se slovenščina rabi na vseh tržaških sodiščih kakor soden in deželen jezik!
Sodni dvor je seveda tudi ta predlog odbil; a s tem se ni preprečilo, da se o prvi prihodnji priliki zopet ponovijo prizori, ki škodujejo stvari sami in gotovo tudi ugledu resn h sodnih razprav.
Tu ne smemo zamolčati, da so slovenski odvetniki v Tretu storili nedavno korak, s katerim bi se lahko preprečili vsi taki ne-viečni prizori.
V postbni vlogi so namreč izjavili, da *o pripravljeni prevzemati cficjozne branitve v vseh slovenskih in hrvatskih kazenskih pravdah, ako >e jih, seveda, oprosti od laških branitev.
Predsedništvo deželnega sodišča, kateremu je bila ta izjava izročena, jo je poslalo odvetniški zbornici, katera pa je prav po-nosno izjavila, da se nanjo ne bo ozirala, do-kler se slovenski odvetniki ne obrnejo direktno do nje.
Ta zahteva je res klasična. Praksa nas namreč uči, da odvetniška zbornica pGŠllja li slovenske razprave nalašč take odvetnike, ki niso zmežni slovenščine, dočim aleventk m odvetnike«} odkazuje navadno
kake Romaojole ali Sicilijanee. In do take zbornice naj bi ee obračali slovenski od-
tem Be je povrnilo puščanje vode. Izginila je torej tudi nevarnost OBtrupljenja krvi, ki
vetniki! Da niti ne govorimo o tem, da bi je pretila po nedostatnosti puščanja vode.
odvetniška zbtrnica slovensko vlogo kar a li-mine odbila !
Tudi driska je v soboto izginila.
Dr. Lapponi je izjavil v soboto zvečer,
Predsedništvo deželnega sodišča je od- govori španskemu poslaniku : »Nocoj se sme govor odvetniške zbornice jednostavno nazna-1 prvikrat trditi o malem a resničnem zbolj-nilo slovenskim odvetnikom in je pmtilo, da šanju. Ako se zopet ne nabere tekočina v laški odvetniki nadalje obstruirajo na sloven- pljučni mreni in ako narase srčna delavnost, skh razpravah.	! s m e m o še upati v ozdravljenje«.
To pa je že več nego nerazumljivo, kajti ; Sploh so bili zdravniki mnenja, da v slovenski odvetniki bo še prosili, naj se v eoboto stopi papeževa bolezen v svoj odlo-slučaju, ako predsedništvo ne bi hotelo nič čilni stadij.
ukreniti (kakor se od tega predsedništvn tudi j V3eraj zjutraj je hotel papež zapustiti nič druzega ni pričakovalo): njihova izjava posteljo. Izrazil je to svojo željo najprej svo-predloži pravosodnemu ministerstvu. Zakaj ni jemu pristavu Piju Centra, kateri se je predsedništvo ugodilo tej prošnji ? Zakaj ni začudil in je moral sv. Očeta malone prisi-predložilo izjave ministerstvu ? ! Na to vpra- liti, da je v postelji počakal zdravnike. Ko sanje ne najdemo odgovora v njegovi re- so prišli zdravniki je papež zahteval od njih, šitvi.	oaj mu dovole iz postelje. Zdravniki pa so
Ali res misli predsedništvo, da se izogne ae tej zaht9vi uprli z vso odločnostjo ter ga rešitvi jezikovnega vprašanja, s tem, da ti tolažili z obljubo, da bo smel vstati danes, zakriva oči, da posnema politiko tiča noja ? ! ako ne Še včeraj popoludne.
Naj se spomni pesnikovih besed : »Es	Včeraj zjutraj ob 9. uri objavljeni bi-
kann der Bdste nicht itn Frieden leben, \venn Ijetin se glasi :
es dem bosen Nachbar nicht gefu'lt«. In na-j »Noč je prešla mirno in nekoliko ur šemu hudobnemu sosedu Italijanu ne ugaja, spanja je izdatno pomagalo k zboljšanju da je z bogate vladine mize padla ena mr- splošnega stanja Njeg. Svetosti. Vtripanje vica pravice tudi na nas Slovence ! To pra- srčne žile je manje številno, a bolj jako : vico pa nam priznavajo tudi že pošteni Itali- 82 vtripljajev na minuto. Sopenje se vrši v jani sami, kar so dokazali ne samo gg. za- 30 vzdihih na minutD. — Temperatura 36.4. stopniki državnega pravdništva, ki so zasto- Puščanje vode nepopolno«. Podpisana: Lap-pali obtožbo v lepi slovenščini, ampak celo poni in Mazzini.
večina laških odvetnikov samih.	Tudi včeraj popoludne je bilo papeževo
Znano je namreč, da na ono zborovanje stanje precej zadovoljivo. Sinoči je papež odv. zbornice, na katerem so imeli prosvedo- očital dru. Mazzoniju, da človeka, ki nima vati proti slovenskim razpravam, niti niso ho- mrzlice, sili ostati v postelji, teli priti, tako, da so morali po telefonu	Dr. Mazzoni je sv. Očeta pomiril rekši,
in še le z velikim trudom in po dolgem da bi bilo sedaj še prehitro, da mora še času zbobnati toliko laških odvetnikov, da potrpeti, in da ne bo dolgo, ko bo smel niso ostali v veČini slovenski odvetniki, ki so vstati.
prišli polnoštevilno. Znano je napDsled, da so	Sinočnji biljetin se glasi: »Tekom da-
na tem zborovanju proti slovenskim razpra- našnjega dne ni bilo nobenega posebnega vam m torej za »lingua del fjro« najviČ kri- pojava. Splošno stanje Nj. Svetosti je še čali Nemci (dr. Schellander) in Zidje (dr. vedno zboljšano, kakor je bilo danes zjutraj. Breitner).	Vtripanje ž:le 86 na minuto. Sopenje 30 na
Ako B3 torej laški odvetniki sami, moleč, minuto. Temperatura 36.8«. — Podpisana : a nekateri ce'6 glasno, priznali, kako kri- Mazzoni in Lapponi.
vično je nasprotovanje proti slovenskim raz-	Kakor je videti torej, ni izključeno, da
pravatn s slovenskimi Strankami, potem ne papež ozdravi od pljučne bolezni. Vprašanje umejemo, zakaj ne bi predsedništvo dežel- pa je, da-li njegovo srce zadobi zopet ono nega sodišča energično nastopalo proti onim moč, katero je v tej bolezni izgubilo, in ki zlorabam sodne dvorane v politične svrhe ?! je potrebna k popolnemu delovanju ledic in Saj mu zakon stavlja dovolj sredstev na ras- puščanja vode ? ! To srce je staro. Ono polago za to!	( vtriplje že skoraj 94 let in torej ni zahte-
»Piccolo« in »Indipendente« pa naj si vati od njega Bog ve kaj ! Treba bi bilo zapomnita, da so minoli časi, ko so nekateri novega, mladega srca, katero bi imelo dovolj jeziki vživali privilegije pred drugimi jeziki, moči, d» bi po starttm, skoraj stoletnem Dan današnji je »lingua del furo« vsaki telesu podilo kri in mu s tem dajalo jezik, ki je v navadi v dotični deželi. Za za življenje potrebne energije, to nam jamči 19. državnih osnovnih zako-	To je vprašanje, katero zdravniki ne
nov in ni nam treba še-le posebnih ministe- morejo rešiti ; v tem je nevarnost, katere rijalnih ukazov. Ravno naopak: dovolj ža- zdravniki ne morejo odstraniti.
lostao je, da sta se kazenski senat in državno	-
pravdništvo dala poučiti o svoji dolžnosti v
tem oziru še-le po ministerijalnem ukazu, ko so vendar državni osnovni zakoni v veljavi že od 1. 1867. Na okrajnem in na deželnem sodišču s »i že mnogo let razpravlja in ureduje v slovenskem jeziku v civilnih stvareh in to brez vsacega ministerijalnega ukaza, kar je najbolji dokaz, da tacega ukaza niti treba ni za izvajanje jezikovne enakopravnosti ! — Kajti tega se vendar na bo lutelo trditi, da je bilo slovensko uradovanje od strani teh sodišč — protizakonito !
Kakor so morali izginiti priviligeji na državnopravnem polju, tako morajo odpasti
Politični pregled.
V Trstu, 13. julija 1903.
O položaja. Avstrijska ministerska kriza je dobila svoj zasedanji formalni zaključek s casarskim ročnim pismom, ki je objavljeno v današnji »Wiener Zeitung« in ki je te-Ie vsebine : »Ljubi dr. Rezek! Ustrezaje Vaši prošnji za odpušČenje iz službe Mojega ministerstva in pridržujč si, da Vas zopet uporabim v službi, izrekam Vam Svoje polno priznanje in Svojo zahvalo na Vašem, zvesto
.. ... rr, -	, - udanostjo in neutrudno gorečnostjo lzvrseva-
tu<li v jezikovnem oziru ! lej	borbi proti , , • r i j i/-k
.	.... nem patnjoticnem delovanju. Isi, dne lO.
prenpravicam m »ramo se posvetiti vsi in . ...	' „ _ . .
K v	julija 1903. Fran Josip 1. r. K o e r -
zmaga mora biti n a s a. \	srednji Tek ^
ne pojdemo ved nazaj ! !	" ' - A - i * i - - - »
1 *	Rezek se je torej ločil iz ministerstva
Koerberjevega. Nemško-nacijonalna struja te
vlade ga ni trpela v strugi in ga prisilila, da
se je činom demisije rešil iz nje.
Cesarjevo ročno pismo je zelo Častno za
dežno bo\je. Ledice so začele delovati in b g. Koerberja že po svoji obliki, a je zelo
Papeževa bolezen.
V soboto je bilo stanje sv. Očeta navi-
važen političen akt tudi /a to, ker se ozira v bodočnost. Vladar si pridržuje, da ga zopet uporabi v družbi. To je ravno velikanska razlika: dr. Rezek odhaja in že se mu odpirajo vrata za povrnitev v bodočnosti, dr. Koerber pa je ostal po sili razmer in ko se mu v bližnji bodočnoBti odpro vrata, bodo odprta za — odhod.
Klasično pa je, kako si vsa Koerberjeva nemška glasila danes razbijajo glave — Čehov! Eno tekmuje z drugim, da bi dokazalo, koliko škodo bodo trpeli Cehi veled odhoda Rezekovega in kako da bd grešili Cehi, ko so se svojim postopanjem prisilili svojega dobrotnika Rezeka za odstop. i a nemška skrb za Cehe je vsakako sumljiva in vzbuja sum, da nekemu drugemu ni prav dobro pri srcu ob obhodu Rezekovem.
Komu — to konstatuje »Politik« v svojih brzojavnih glosah o odstopu Rezekovem. Z odslovljenjem tega moža so za sedaj odklonjeni postulati naroda češkega. Ti postulati pa so bili reducirani na minimum! Ali vsled odstopa Rezekovega — pravi »Politik« — ta minimum ne bo mogel več biti v podlago za nadaljnje ti a asa k-cije f e r hoče če^ka delegacija na novo formulirati svoje zahteve, katerih uresničenje bo zahtevala. Torej z drugimi besedami : na jesen ne dobe ve5 Nemci se svojim Koer'oer-jem sporazumljenja s Ćehi za tisto ceno, za katero bi je bili mogli imeti sedaj.
Tako je prav ! Čim so oni obstinatn; proti vsaki mrvi pravice, tem jasneje je, da nas principijelno nočejo nič dati ; to nam pa mora biti vzrokom, da zahtevamo vse in polno pravo. Nemški listi trde, da je češka delegfcc ja prisilila Rezeka v demisijo ! ln če je tudi tako: kdo pa je prisilil Čehe v tako tak t J ko?! To je esen» cijelno vprašanje !
List »Die Zeit« prina«a senzacijonalna razkritja, ki involvirajo naravnost uničujočo obsodbo o igri dra. Koerberja, ki jo je tiral se svojo demisijo.
V tem spisu — ki je prišel iz peresa osebe, ki dobro ve, kaj se je godilo za kulisami — se očita Koerberjevim glasilom, da •o falzificirala dejstva in da so govorila očitno neresnico, da so kroni pripisovala nedovoljena dejanja, da so bili vsi odločilni faktorji proti insinuvacijnm dr. Koerberjevim in se torej ta poslednji ni ojačen rešil iz zadnje krize — ter zaključuje je s trditvijo, da se avstrijska kriza pojavi vnovič še pre 1 jesenjo, čim bo razorožena obstrukcija na Ogrskem. — Ta zadnja avstrijska kriza da ima v sebikal prihodnje!
Altro che — triumf Kioerberjev !
Položaj na Ogrskem. V soboto
imel je svojo sejo vojni odsek ogrske poslanske zbornice. Razpravljalo ee je o kontingentu novincev in je posl. B a k o n v i predlagal sledeče spremembe : ogrski častnisi prisezati morajo na ogrsko ustavo; vojska mora rabiti madjarske zastave in madjareke znake ; pouk v vojaških šolah na Ogrskem vršiti se mora izključno v madjarskem jeziku ; madjarski gojenci vojaških šol se morajo uvrstiti izključni v ogrske regimente in madjarski častniki v avstrijskih regimentih morajo se premestiti k ogrskim regimentom : one ogrske vojaške čete, ki ee nahajajo v Avstriji, premestiti se morajo n« Odrsko in obratno one avstrijske čete, ki so na Ogrskem, v Avstrijo ; armadni jezik na Ogrskem naj bo madjarski; ceogrski državljani ne morejo postati častniki v ogrskih polkih.
Ta H a k o d y i - j ev predlog je odsek odklonil in je vojno predlogo vsprejel neizpre-menjeno.
Posl. P i c h 1 e r je vprašal, da li je res, da se o uvedenju dveletne vojaške službe kontingent novincev poviša zi 100 000
mož H nvedaki minister je na to odgovori,	»Iodipendente« pa, v št. od petka, je
da se ne more še govoriti o številkah, nekoliko bolj izrazit. In to že v naslovu dotder ne bo eestavljea novi vojni zakon. članka, v katerem se bavi a tem slučajem.
P. al. Fran K o a u t je v eoboto vsem Ta naslov ee glasi namreč : »Za pravico«, po-ianeem ogrske zbornice, brez razlike tlndipendente« pravi, dx, kakor vse kaže, strank, o ipoalal pisaio, v katerem jih vabi je bilo to vmirovljenje sklenjeno izrecno zato, na razgovor glede vprašanja gospodarske da se komu drugemu napravi prostor. C'e neodv snosti Ogrske. V svojem pismu pov- je to res — piše »Indipendente« — če ae dar a Košut, da ae za to idejo zavzema ne je zgodila ta krivica, potem imajo finančni ka^ jr predsednik neodvisne stranke, marveč uradniki dvojen vzrok, da ao nezadovoljni in
jtdaoatavno kakor poalanec.
vznemirjeni, kajti ne sme ae kompromitirati
Načelnik ogrske obatrukc'je, posl. Bela interesov enega v prilog interesom drugega ! Barabas, je včeraj govoril na shodu v svo- Uradniki morajo biti gotovi, da bodo pra-jeaa volilnem okraju, Velikem Varaždinu, vice, ki si jih pridobe z dolgoletnim alužbo-
Mi ae torej pridružujemo »solidnemuc št. 17) nalaga hišnonajemni davek vsem po-(tako piše »Gazzettino«) trgovcu iz Pirana, alopjem v gori omenjeni davčni občini od I. Fiat applicatio! Vrh nas uči ! Sleherni 1903 naprej.
slovenski trgovec naj zahteva od italijanskih tvrdk, da mu dopieujejo v slovenskem jeziku. Ista dolžnost, ki veže naše tvrdke nasproti
Proti temu nalogu podpisane ce3. kr. davčne adminiatracije morejo posamični lastniki hiš, kakor tudi ugledni mestni svet, ka-
solidnim italijanskim odjemalcem — ista! kor zaatopnik omenjene davčne občine, uložiti
dolžnost veže tudi italijanske tvrdke nasproti alovenakim odjemalcem.
Na naših trgovcih po deželi je, da ae dajejo spoštovati od njih, od katerih kupujejo za pošten denar! Naši pa naj apoštujejo avoje odjemalce. Tako bo ustreženo vaem in
Si... :u, ki §e je vrš i na glavnem trgu, je vanjem, uvaževane in da ae jim ni bati, da postanemo ačasoma najbolji prijatelji.
Za družino siromaka JHIIča v Bar-kovljah se je nabralo: v tiskarni »Edinosti« 4 K 20 atot. in v »Narodnem domu« v Bar-
pr - -t val o več ti=oč oseb raznih strank in jih kdo izpodrine z njihovega meata predno e ; r - o do spopadov med prstsši vlade in dopolnijo službeno dobo. Predčasno umirov-op t -ije. Barabasu, kateri se je izjavil za ljenje je kazen takim uradnikom, ki ao kaj
spi -20 volii«o pravico, ao viharno pritrje- zakrivili ! Ali v tem slučaju, ko je vmirov- kovljah med barkovljanskimi rodoljubi 15 K tui, c:j*i at;.	Ijenec vedno vestno vršil svojo dolžnost, je 80 stot. Hvala prisrčna v imenu nesrečne
Balkansko vprašanje- Kusko Čas<>- tO vmirovljenje — krivica! »Indipen- rodbine.
"r v a
rekurz.
Eventualni rekurzi proti tej odredbi morajo ae v smislu §. 1 zakona od dne 19. marca 1876 (drž. zak. št. 28) vložiti na pod-piaani c. kr. davčni administraciji v teku 30 dnij po dnevu vročitve tega oznanila.
ToUtve v pridobninske komisije.
Valed naredbe, izdane od visocega c. kr. finančnega ministerstva na Dunaju v smislu § 17 volitvenega predpisa gledč volitev v pridobninske komisije (priloga D izvršitvenega predpisa k. I. pcglavju zakona od dnfe 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220 o neposrednem osebnem davku, kateri predpis sh na-
: - e -e a*o intenzivno bavi z balkanskim dente« zaključuje s tem, da izraža nado, da Vrtna veselica Ciril-Jletoclijeve de- haja v drž- zak- št. ex 1^9^)» objavlja se vpra-a:i em n pojasnjuje eta^ -< e ruske vlade finančna direkcija popravi, kar je zagrešila kijj-fce šole. Včeraj smo imeli pri sv. Ja-r -enj'i uj rašanju. Iz pisave odličn.h ter da uradniku, na škodo katerega se je kobu zopet svoj slovenski dan — mi
delavci-trpini. Naši otroci so praznično slavili Z naše strani m ramo še pridodati, da zaključenje šolskega leta ter so nam v ta Turčijo, ker je Rusija ee- je jmela ta naša akcija, ki smo jo zapričeli namen pripravili lepo veselico. In zares
fi-a.;. l.st-tv je razv dno, da bi bilo Rusiji zgodila krivica, povrne pravice!
ze;0 neljubo, ako bi sedaj res došlo do vojne igarijo
med B
m
sledeče:
Nadomestne volitve onih, kateri v smislu § 22 prednavedenega zakona izstopijo v letu 1903 iz pridobninske komisije, se izvrši tako le :
da	w	_	__ r__._ ___________, - ~ £— ,_____
m t ne m; gia pr skočit; na pomoč lioigsriji.	jak0 blagodejnih efektov. Nekatera imenova- bila splošna sodba vseh, ki so bili včeraj na
J^r. . v^rjeta « je namreč, da pride do vojne	nja g<) ge zavlačevala par mesecev in se šolskem vrtu pri sv. Jakobu,
na e d R u a ij o in Japansko, za ka-	Btvar kar ni hotela ganiti z mesta. Sedaj pa
tero sto
Vfeud tega žtli Šasija, da bi za sedaj mir-	yeaa takoj naslednjega dne po priobcenj n m potom 6l6.o do rešitve macedonskega članka in da imajo dotičniki že dekrete v
uprasscja. »Novoje Vremja« piše, da je Ru-	gVojih rokah.
j reve*'- angaž raaa na skrajnemo Iztoku za praVo in svobodo nižjega uradništva, že le p a je bila ta veselica! Taka je A. Nadomestna volitev v pridobninsko komisijo I. davčne družbe. Volilni okraj: Okraji trgovinskih
Vkljub temu, da so bile včeraj isto- j zbornic v Trstu, Gorici in Rovinju, ki so
naredbe od dne 15. v
v združeni, glasom ces.
I.
Volitev se bo vršila v torek 11. avgusta
r t tudi Angležka in Zjedinjene države, čujemo, da so bila dotična imenovanja izvr- dobno veselice pri sv. Ivanu, v Roeolu in
tega žtli Rusija, da bi za sedaj mir- yeaa tai^0] naslednjega dne po priopćenju Bojanu, ae je zbralo pri sv. Jakobu lepo šte-	julija 1899 drž- zak- št. 147, v jeden sam
vilo občinstva, tako, da lahko rečemo, da jih | priredbeni okraj I. vrste. Š t e v i 1 o u d o v,
je bilo več, nego druga leta na enaki šolski	k a t e r e j e voliti v komisijo: 2
Molitve za papeža. Po naredbi škofij- | veselici. To nam svedoči, s kakim zanimanjem	uda in 2 namestnika, vsi za upravno dobo
skega ordinarijata je po vseh cerkvah škofije spremljajo naši ljudje napredek slovenske	do konca leta 1907. \ o 1 i 1 n i k o m i-
po popoludanskem blagoslovu izloženo Najave- šole — pa tudi: kako britko ob ču-	Bar: dež. knž. komisar trgovinske zbornice
tejše ter se moli rožni venec za ozdravljenje tijo vsi potrebo slovenske šole	v Tratu. papeža. v Trstu! Ćuli smo včeraj iz ust užaljenih
Jugoslovanska socijalno demokratična delavcev vsklikov ogorčenja na račun mestnih	1903 ob 10. uri predpoludne do 12. ure v
stranka in list »Naprej«. V aobotni šte- j in državnih organov, ki proti vsakemu pravu	mali dvorani, I. nadstropje borznega po-
vilki smo priobčili članek ozirom na program kratijo tržaškim Slovencem slovenske narodne	^pj3-
novega socijalno-dcmokratičnega lista »Na- šole. Ti vskliki so nas osvedočili, da se tiža-	B. Nadomestna volitev v pridobninsko komi-prej«. Dolžnost nam veleva torej, da kon- ške mestne in avstrijske državne oblasti ne sijo II. davčne družbe, statujemo danes, da je izvrše valni odbor so- bodo več mogle in smele igrati se slovensko Volilni okraj: okraj trgovinske
cijalno-demokratične stranke priobčil v »Rde- krvjo. M e r a j e poina! »Avstrijska raja«	zbornice Trst. Število udov, katere
čem Praporju« izjavo, da »Naprej« stoji je začela vstajati, pa si hoče sama izvojevati	j e voliti v komisijo: 3 udje in 3
izven strankinega okvirja in da svoje pravice in svojo svobodo !	namestniki, vsi za upravno dobo do konca leta
je le privatno podjetje. Izvrševalni odbor	Diven je bil nastop naših slovenskih	1907. Volilni komisar: dež. knež.
razglaša ob enem boj kot lista »Naprej« šolskih deklic na odru. Solze veselja in no-	komisar trgovinske zbornice v Trstu.
tranjega ganotja so orosile oči navzočim sta našo
s ja že dhvno uverjena, da se Turčija ne br ga za izpolnjevanje svojih obveznoeti g;ede reform, v katere se je obvezala. Vsled tegi Rusija skrbela za to, da Turčijo pri-a.ii na točno izvajanje reform. Ru-?ki list zairju e da Rus ja še ni izcrpila vseh sredstev, » Kater.mt lahko prit ska na turško v ale, katera da uvidi v kratkdtn, da se a zsv.aćevanjem reform izpostavlja veliki nevarnosti. »Novoje Vremja« izvaja nadalje, da s i skuš^ e v poslednjih mesecih dokazale, da bo pr ektirane reforme nezadostne in da se iste g.tovu razširijo, ter zaključuje : »U soda macedonsKih Slovanov je Ru-s.ji zelo na srcu in ona bo znala mir-n m jK.tom doseči zboljšanje njih položaja. O tem so Slovaci ba kanskega poluotoka lan*. piepričani.« Bel grajska ,Ustavna Srbija' prinaša ta Člane* doslovno in pripominja, da je isti pisan tako iskreno a istočasno tudi ta&u odiočno, da balkanskim Slovanom ne c sta a druzeg8, nego da se, a pop dni m zaupanjem v Rusijo, pokore njenim nasvetom. »Ustavna isrbija« zaklučuje: »Umeje se, da to ne isključuje dolžnosti, da se moramo (Srhija/ resno pripravljati na to, da r slučaju }*>trebe stopimo pod zastaro jugoslovanske vzajemnosti r obrambo slovanske stvari na balkanskem poluotoku«.
organi -Rinalda
in za njem stoječe politične okrajne zaeije, soaebno pa voditeljev Prana in Antona Kristana.
Kavno prav! Zloglasni Vrhov »Gaz zettino« prinaša dopisič o nekem trgovcu iz
Volitev se bo vršila v »redo 12. avgu-
rišem, ko so videli našo šolsko mladino —	sta 1903. ob 9. uri predpoludne do 1. ure
naše upanje in naš pouoa — ovenčano a tako	popol. v mali dvorani, I. nadstropje borznega
lep;mi vspehi. Stariši se niso mogli nagledati	poslopjt. svojih pridnih in dobrih otrok! Stare matere Volitev
komisijo lil.
Pirana, kateri je svoječasno naročil pri Dru- so solzami v očeh kazale na svoje unukinje
usnja.
je poslal
fovki v Gorici več
G. Drufovka je poslal naročeno usnje z laško fakturo, obvesti vsi trgovca v Piranu, da lahko plača takoj, ali pa v štirih mesecih.
Do tu je šlo vse v redu. Ker pa Pirančan ni plačal v dcločenem roku, mu je Drufovka poslal dve opominjevalni pismi v slovenskem jeziku — kar je, po našem mnenju, tudi v redu, ker za trgovce, ki ne vrše svoje trgovske dolžnosti, solidnim tvrdkam ni treba imeti Bog ve kakih obzirov.
Trditev, čes, da piranski trgovec ni umel Veino »dobro inform.rani« I omeo^Qlh °pominjevalnih pi»emin da zato
— vse je bil včeraj
bilo veselo, navdušeno. Da, to je pri bv
v pridobninsko davčne družbe. Volilni okraj: mesto Trst z ob-
a n
Jakobu pravi al o v e n s k i 5inami ofeoiice. Število udov, katere
je voliti v komisijo: 2 uda in 2 Šolaki vrt pri sv. Jakobu ni primeren namestnika, vsi zi upravno dobo do konca za dramatične veselice, ker so poslušalci raz- jeta 1907. Volilni komisar: ob-trešeni po vsem vrtu, pa pijejo, pušijo in se gjnaki predstojnik, ali od tega izvoljeni na-
Tržaške vesti-
Poroka. Danes ee je poročil g. Peter Jane, azistent južne železnice v Divači, z g- ico Alojzijo Kert iz Trsta. Bilo srečno !
\ miroTljeDje rišesra računskega svetnika Bajta.
»Piceui: « e v svoji številki od minole eo-bete j ritapjjai p č^si ;n boječe za nami ter je svojim č tatel;em povedal l lizo tof kar em p .redali mi našim že tri dni poprej, namrtč, da je v uradnišk h krogih vzbudilo veliko nezadovoljnost dejstvo, da je bil neki visoki era inik tinančne direkcije proti svoji voiji umirovljen, dočim bi bil še le ineFeca cktobra d p Inn 40 letno službovanje. »P;c-coio« pravi, da to dejstvo mora vznemirjati v#e uradn ke gle<ie uživanja pravic, ki bo si jih pridobili z dolgoletnim službovanjem. — Ksjti to predčasno umirovljenje da je, po zakonu in po običaju, nekaka disciplinarna kazen, a. pa ne:zogibra posledica dolge bo-l«zai, d« čim je bil sedanji vmirovljenec <»P:cc lo« ne navaja nikakega imena} vedno erien najmarljivejih uradnikov in popolnoma zdrav.
Nezadovoljnost daje tem veča, ker je na mest i vm.rovljenega že imenovan naslednik, in a:cer z naglico, ki kričeče nasprotuje običajni počasnosti, s katero se vreč imenovanja na finančni direkciji.
Zatem graja »Piccolo« to |>ocasaost v imenovan ih in zaključuje reka:, da bi bilo v interesu občinsiva, da se ode'.ranijo vzroki neza lo.~olj*tva mej finančnimi uradniki, in to ne aamo rad; U ga konkretnega Bajčevega slučaia. marveč tud: glede zamude v imenovanjih.
razgovarjajo. Zato je treba prave moči m sposobnosti, da se to veselo, rajajočo množico drži skupaj ter jo sili k miru in posluhu. To ee je čutilo posebno včerajšnji dan. Tudi
iz tfga ozira so pokazale naše šolske dekliee, | Xuova.
mestnik.
Volitev se bo vršila v četrtek »5. avgusta 1903 od 9. ure predpoludne do 2. po-poludne v sobani mestne ljudske šole v ulici
ni plačal — je naravnost predrzna, ako že sam trgovec priznava, da je s fakturo prejel tudi laški pisane pogoje!
Da je Drufovka potem, ko je uvi del, da pisma ne pomagajo, izročil vso stvar od-vetn.ku, kateri je napravil slovensko tožuo, e tudi, z ozirom na zgoraj rečeno, popolnoma na svojem mestu !
Dokier je g. Drufovka mislil, da ima posla s solidnim trgovcem, je ob5eval žnjim, ker je trgovec Lah, v laškem jeziku. Ko pa je uvidel, da s Pirančanom ni kruha — se ga je lepo po slovensko odkrižal !
Sedaj pa še nekoliko pripomb oz. komentarja. Kakov laški nesoliden trgovec se čuti užaljenega, ker mu je posten slovenski trgovec poslal par pisem v slovenskem jeziku ! Kaj bi pa bilo, ko bi vsi slovenski, in to solidni trgovci, ki imajo zveze z iaškimi tvrd- ; kami, posnemali onega Pirančana, da bi se čutili užaljene po laškem dopisovanju laških trvdk in ako bi z a č e 1 i izvajati konsekven cel!
To je: ako bi začeli izključno sloven- i ski dopisovali tudi vsem laškim tvrdkam. katerim dajejo zaslužka ?! Kaj pravi k tej ideji veliki Italijan Vrh ? In ta ideja se
kako znajo in morejo brzdati nevkrotljive tržaške veseljake.
Čudili smo se vsi lepi sceneriji. Tu so se pokazale tudi naše čč. šolske Bestre prave umetnice. O, da vam je bilo včeraj čuti,
koliko hvaležnosti in udanosti so jim izražali ;ame3taiki za upravno dobo stariši naših šolskih otrok! Pa tudi vsi drugi, 19Q7 in x ud namesfcnik za ki so bili na veselici, so javno priznavali, da je Ciril-Metodijeva dekliška šola v izvrstnih rokah. Morali smo to omeniti, ne da bi peli hvalo naš:m vrednim če. eestram-učiteljieam, ampak, da zadovoljimo javnemu mnenju tržaških Slovencev.
Po dovršeni veselici, o slove3u, smo se vsi zavezali, da ne izpustimo nikdar nobene šolske veselice !
Slovenski delavee-obrtnik.
Sv. Jakobski orkester naznanja vsem goslarskim diletantom, novim in starim, da se pričnejo goslarske vaje z dnem lo. t. xn. (v wredo) ob -s. uri zvečer v prostorih slovenske šole pri Sv. Jaiiobu (ulica Giuliani štev. 2h.)
Hišnonajemni davek za poslopja pri sv. Mariji Hasdaleni zgornji. Od c. k.
finančnega ravnateljstva smo prejeli:
Iz napovedb najemninskih dohodkov od hiš, prijavljenih za leto 1903, je razvidno, da v davčni občini av. Marija Magdalena zgornja več nego polovica obstoječih poslopij,
tudi uresniči danes jutri, da le pride pravo, «*ven tega več nego polov,ca prebivalnih epoznanie v naš narod! Mi pa bemo drezali ,lokaIov v lst'h- <*o«aiajo dohodkov potom na-tem pr daeie, črn bolj bolo drezali naši na- jemnine : valed tega se na podiagi § I. lit a
aprotniki!
zakona cd dae 'A februvarja 1882. (drž. zak.
D. Nadomestna volitev v pridobninsko ko-misjo IV. davčne družbe. Volilni okraj: mesto Trit z občinami okolice. Število udov, katere je voliti v komisijo: 3 udje in 3
do konca leta in i ua namestniK za upravno dobo do konca leta 1905. Volilni komisar: občinski predstojnik ali od tega izvoljeni namestnik.
Volitev se bo vršila v petek 7. avgusta 1903 od 9. ure predpoludne d > 2. po-poludne in sicer :
a) za volilce z začetno črko A do F v telovadnici mestne ljudske š)le v ulici Nuova ;
h) za volilce z začetno črko G do O rodbinskega imena v mestni telovadnici v ulici della Valle in c) za volilce z začetno Črko P do Z v telovadnici mestne ljudske šole v starem mestu Piazza Vecchia. Konečni vspeh štetja glasov 89 bo razglasil v glavni volitveni dvorani v ulici Nuova.
Gledč sestave volilnih okrajev in volilnih teles, dalje onih, ki imajo pravico voliti, potem oseb, ki so lahko voljeoe, ali ki ne morejo biti voljene, in gledč tega, kako je rabiti volilno pravico in kako ae je ravnati na vo-litvi, opozarjajo ae volilci na določbe zakona od dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220 in na volilni predpis v prilogi drž. zak. št. 35 l. 1897.
Voli se samo z uradnimi glasovnicami.
Glasovnico odda volilnemu komisarju ali volilce sam, csebno, aH pa jo doposlje po poŠti volitev vodečemu oblastvu § priloženim ▼olitven m poverilom. Kakor zastopnik obla-stva, vodečfga volitev, posluje volilni komisar.
Opominja se, da nefrankovane ali neza-dostno frankovane poštne pošiljbtve glasovnic volilni kom sar ne vsprejme, ter se bodo iste v zmisiu i 34 volilnega reda, smatrale kakor
neuložene in da glasovnice morajo biti podpisane ali od volilca, ali od njegovega za-stopn k a odločenega za to.
Opominja se končno, da on: gospodje, ki so bili izsrečkaoi iz dosedanje komisije, v zmislu § 22 ie omenjenega zakona, zamorejo biti vnovič izvoljeni.
C. k. davčna administracija. Trst, dne 10. julija 1903.
Kuhacevich.
Za dijaško kuhinjo je podelil gospod K raehj Gorup 40 K. Hvala dobrotniku naše mladine!
Poskusen samomor. Včeraj popoludne je šel 24-Ietai Ivan S., stanujoči v ulici della Pesa, k svoji ljubici Mariji L., stanujoči v ulici del.' Olmo, s katero ima osemmesečno hčerko. Ker bi on rad imel to hčerko pri sebi, je šel k Mariji L. ter zahteval, naj da otroka njemu. Ko pa ona ni hotela vstreči
krila zemljo povprečuo ra stoječo dlan na debelo. Povprečno je uničila tretjino pridelkov. Popolnima pa je uničila v vaseh : Ko-biljeglava, Lukovec, Dolenja Braniča. Na nekaterih mestih ni ostalo niti peresa, niti grozda na trtah. Po tleh je bilo belo, kakor po zimi v snegu. Vsled velikega deževja so nekatere njive razorane oziroma zasute. V posamičnih kotih je bilo še pozneje toče na vezove.
X V Opatij! je bilo od dne 1. sept.
1902	pa do vštetega 8. julija 1903 17.016 oseb. Od 2. julija pa do vštetega 8. julija
1903	je prirastlo 718 oseb. Dne 8. julija
1903 sti bili navzoči 1302 osebi.
Vesti iz Kranjske.
* In tako dalje! V številki od mino-lega petka smo zabeležili nečuveni iti za kurz tedanje vlade preznačilen fakt, daje zastopnik vlade na občnem zboru kmetijske družbe kranjske slovenskim kmetom govoril — nemški!
Danes pa moremo zabeležiti drug dogodek, ki je nekakov pendant k d( godku v kmetijski družbi. V zadnji seji trgovske in obrtne zborn ee za Krajsko je nemški člen Gassner, došel — tam nekje iz Voralberga — z nesramno zahtevo provzročil politično
te; želji njegovi, je vzei iz žepa mal<» stekle- debaLo.
n:čieo polao žveplene kisline in ja izpraznil	Kregar je bil stavil namreč nujen pred-
za več nego polovico.
Poklicani zdravnik z zdravniške postaje mu je zpral želodec in ga dal prenesti v
boln šn:co.
Prepodeni tatovi. Včeraj popoludne okolu 2. ure so nepoznani tatinski mojstri
log, naj ee pozove c. kr. vlada, da popravi svoja neresnična poročila o demonstracijah v Ljubljani dne 24. maja. Rečeni svetovalec Gassner pa je zahteval, naj mu Kregarjeva izvajanja prevedejo na nemški jezi k! To
\>i;>r. vrata v zalogo vina g. Ivana Lunjo-	je že skrajno, kar že vse zahtevajo ti nemški
v -a v u'iei della Sanit/i št-v. 2. V zalogi	usiljenci. Ne zadošča jim, da morejo v sejah
v:na so prevrtali zid in odtodi so šli s pi-	svobodno rabiti svoj nemški materini jezik !
»ino cciif^a trgovca, ki ma uhod v ulici	Xe, oni kočejo povsodi razobešati Gessierjev
i ivsna š . 2. Tu so vlomili vrata sobe, v	klobuk svojega nemštva, zahtevajo, da bi se
kater -toji blagajna. A kmalu zatem so čuli,	avtohtonno prebivalstvo kar na trebuhu va-
ia nekdo na ulici odpira glavna vrata. Pu-	ljalo pred njihovim nemškim veličanstvom,
st: i - svo a orodja ta mestu n so zbežali	Zato je bilo umestno, da je zbornični svetnik
-■: >t. lusajo z^.pet v zalogo vina, odkoder so	Ivan Hribar energično protestoval proti
jili pr šii.	takemu poniževanju slovenskega jezika v
A kdo je « dpiral vrata? Vrata sobe,	deželi, kjer je 96°/0 slovenskega prebivalstva,
v kater: je blagajna, imajo električni aparat.	Kdor se poteguje za kakov mandat v tej
In o m = se vrata odprla, račenja zvoniti	zbornici, mora biti, ako hoče vspešao zastopati
električni zvonce* v četrtem nadstropju iste	koristi svojih volil cev, sposoben v to, da sledi
hiše. kjer stanuje čuva;. Včeraj popoludne	razpra/am; sposoben pa ni za ta, kdjr ni
e čuvaj ravno dremal. — Ko pa je začul	zmožen slovenskega jezika. Slovenska stranka
električni zvonček, je vstal hitro ter hitel v	ne zahteva, da bi se jej tolmačili nemški
pisarno in tako prepcdil tatove.	govori, za to pa tudi nikakor ni voljna do-
Dražbe premičnin. V torek, dne 14.	}>uščati, da bi se slovenski jezik v tej jul a <-b 10. ur*, predpoludne se bodo vsle di
zbornici poniževal!
asre<ibe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci-	-
vi:ne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ! ulica < i m po Maržo 2, hišna oprava; uliea
9-> !
Vesti iz Štajerske.
— Dvojna mera. C. k. davčni kon-
r
■ ine.
Artist 8, hišna oprava; ulica Ponziana
šna prava; ulica Ferriera 13,2 kočiji; tro!or Klementschitsch v Ormožu je ustanovil il <?• Cdssa di R sparmio 7. železna blagajna tamkaj nemško telovadno društvo. On je n { -arn ški stroj ; uli-a Ferriera št. 13, 1 novemu društvu >Spreehwart< in »Turn->itMrham.	wart« — torej duš* društvu.
Vremenski vestnik. Včeraj toplomer	Mi ne mislimo pisati nikaeih opazk o
o* 7. zjutraj 22.5, ob 2. uri popoludne lem dejatvo, ampak konstatujemo le, da ee ^9.0 r. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 770.0 j slovenski uradniki, ako se členi kacega — Daae- plima or. U.5i predp. in ob 11*0 | »Sokola«, premeščajo radi tega: konstatu-
------ oseka ob 5.42 predpoludne in ob 5.13 jemo slučaj, da so bili slovenski uradniki
dieciplinirani in premeščeni samo radi tega, ter jih je kakov nemški list denunciral, da £o — čujte ! — na železnici govorili v slovenskem jeziku !
Kunstatujemo torej, da nemški uradniki na Štajerskem delajo, kar hočejo tudi v areni političnih bojev na slovenski zemlji dečim so slovenski uradniki kaznovani čim j h je kakov nemški list denunciral, da so kje — pa bilo tudi na najnedolžneji način
—	pokazali svoje rojs:vo in svoje mišljenje.
Kaj čemo: ta dvojna mera spada že v »železni inventar« dra. Koerberja toli proslavljane objektivnosti! Slovenci, sedaj pa le dalje poljubljajte šibo Koerberjeve — objektivnosti! Enkrat vam morda vendar pride do krvavega!
— Znamenja zistema. Trebalo bo zares otvoriti posebno rubriko pod tem naslovom. Malone sleherni čin naše državne uprave
—	pa bilo na kateiem-koli polju — kaže na vladajoči ultranemš^i zistem.
Za danes poenemijemo iz »Sudsteierische Presae« :
Deželnosodni svetnik dr. Pevetz v Mariboru je d^bil vitežki križ Fran Josipovega reda. (Umeje se ob eebi, da je bilo to odlikovanje podeljeno na predlog justicne uprave.) Dr. Pevetz pa je tisti sodni uradnik, ki si je svoječasno izposloval dopust v ta namen, da je mogel hiteti v Vojnik na občinske
Vesti iz ostale Primorske
X Izvolitev župana v Dekanih. Po-
r 'čaj nam, da je bil minolo soboto gospod I van Pavlic, posestnik v Ornikalu, iz-volen županom širne občine dekanske. Na-iejam > re, da je s tem definitivno zaključena
doba homttij v obč ni dekanski in da je nastopila n- va doba mirnega dela v b agor
i'bćice.
Matura na ženskem izobražova-
Ii>eu v Gorici. Izmed 37 gojen k četrtega te-čj a (slov. oddeleii) jih je 7 naredilo maturo z f-ii teo, 25 z dobrim uspehom, dve morati iz enega predmeta ponavljati čez dva meseca dve sta padli za eno leto in ena je morala »sled bo.ezni ostati doma. Z odliko so po-i< /.le zrelostni izpit: J a n d 1, K o v a č i č, a v r e n č i č, P n v 1 i č e k, V a r d j a n, V o d o p i v e c in Živec.
X Kmečki shod. Odbor »slov {»odpornega društva za zavarovanje goveje živino v *r rici« je ekienil, da priredi dne 19. t. m. Jave a kmečki .-hod na slovenski kmetijski >oli. Govoril bode tudi g. Anton Š t reke i Vabl:eni eo vsi kmetovalci iz Gorice in iz okolice.
X Toda. Iz Štanjela poročajo »Gorici«, ^a j® v tamošnji okolici dne 7. t. m. padala toča med grozno nevihto. Toča sicer ni bila prav (iebela, ali j adlo jo je to i^o, da je po-
volitve, to je: daje mogel glasovati' proti slovenski stranki!
Dr. Pevetz je tisti Bodni uradnik, kate-rega je ob vsaki volitvi v Mariboru videti v nemškonacijonalnih vrstah ! — Dr. Pevetz je I tisti sodni uradnik, ki je pisal znane »tem-j peramentne« članke v znani »Grazer Tag- j blatt« povodom imenovanja par slovenskih J sodnih uradnikov na Štajarskera!	!
Iq ministemvo Koerberjevo, v katerem : vodi justično upravo isti gosp. Koerber, je, bržkone hvaležno gosp. Peveteu na tiBtili člankih, ker sicer ne bi bilo izposlovalo, kar je izposlovalo . . . !
Tudi dr. Pevetz je torej znamenje zistema! Heil und — Sieg, ako Slovenci ne postanejo malce drugačni, nego so bili doslej.
Razne vesti.
Usmiljenja vredno je revno ljudstvo v Portoinaggiore v Italiji. Ze zadnjič smo navedli, da je tam do 4000 revnih kmetov-kolonov, ki so do sedaj delali za malo plaćico — 40 do 50 nvč. na dan !
Poročali smo tudi, da se to bedno ljudstvo ustavlja še nadaljnemu trpljenju in da zahteva, naj ga »signori« plačujejo vsaj toliko, da mu ne bo treba umirati za gladom.
Veliki posestniki, ki so tam edini gospodarji zemljišč, nočejo ničesar čuti o kakem zboljšanju neznosnih razmer, vladajočih med tamošnjim revnim ljudstvom.
Sedaj je čaB žetve. Nekdanji pokorni sužnji nočejo več delati za gospodo in ob enem trpeti glad. Gospoda pa nočejo dati tem revežem niti toliko, da bi mogli pošteno preživljati Bebe in svojce.
Za vzdrževanje miru in reda je vlada poslala v Portomaggiore do 2000 mož vojske, kar pa ne zadostuje, ker se vkljub tej veliki vojni Bili vrše razni in nevarni spopadi med stavkarji in stavkolomi.
Obupnost je taka, da se ženske in otroci mečejo pod noge konjenikom, ter tako za-branjujejo nastopanje teh proti možem-stav-karjem.
Signori pa, mesto da bi gledali na to, da se konflikt poravna lepim mirnim potom, zahtevajo od oblastev, naj ista z vso možno strogostjo potlačijo to gibanje, oziroma uničijo bedno — gladno ljudstvo !
Celo to so zahtevali Bignori, da naj vojaštvo nastopi proti stavkujočim brezobzirno in z vso strogostjo !
Tamošnji prefekt (kraljevi namestnik), pa je bolj človekoljuben od signorov; zato je rekel, da vojaštvo mora nastopati s strogostjo le tedaj ko je domovina v nevarnosti.
Bati pa ee je, da bo v Portomaggiore tekla kri, mesto, da bi se skrbelo za to, da bi ljudstvo ne trpelo glada !
Brzojavna poročila.
Sprememba na hrvatski vladi.
ZAGREB 12. (B) Podban in oddelni predstojnik za notranje stvari, KrajČovid, je podal ostavko. Njegovim naslednikom bo bržkone imenovan posl. Sumanovič.
Državni finančni minister umrl.
DUNAJ 13. (B.) Državni finančni minister baron Kallav je po kratki bolezni umr!.
Štrajk.
MORAVSKA OSTROVA 13. (B.) Med delavci v plavžih v Vitkovicu je nav-stal štrajk. Sedaj je v štrajku 1325 delavcev.
Nemiri v Perziji.
PETROGRAD* 13. (B.) Ruska brzojavna agentura javlja : Perzijsko odposlanstvo priočuje, da je mir v Perziji vspostavljen. V preprečenje nadaljnih nemirov je na mnogih krajih zbranega mnogo vojaštva. Vojna ladija »Kaiser Kari VI«. DUNAJ 12. (B.) Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija »Kaiser Kari VI.« dospela včeraj v Chefoo, kjer se ustavi 14 dnij. Na ladiji je vse ziravo.
Bolezen papeževa
RIM 13. (B.) Sinoči izdani biljetin pravi, da olajšanje v splošnem stanju papeža traja dalje. Zdravniki bo izjavili, da je papež prestal kritično dobo svoje bolezni. Neposredne nevarnosti ni.
RIM 13. (B.) »Giornala d' Italia« javlja, da je ozdravljenje pljuč papeževih verjetno, vendar pa se znanost ne more udajati mnogim iluzijam glede erea Njegove svetosti.
»Tribuna« javlja, da je papež včeraf popoludne večkrat zavžil hrane in je želel videti mitro San Gennara, katero je v molitvi poljubljal.
»Messaggero« pravi, da bo papež zbog svoje Čudovite moči mogel živeti še dneve, da, tedne, toda bati da se je hkratne smrti brez komplikacij in agonije.
Glasom vesti v »Italie« je monsignor Mazzolini rekel baje, da se ne udaja nikakim nadam za rešitev papeža. Isti list javlja, da je dvorjanstvo kraljeve dobilo nalog, naj ne zapušča Rima. Kralj je sklenil, da se v slučaju smrti papeževe povrne v Rim. Sicer pa pride kraljeva dvojica in kraljica- vdova Margarita dne 29. julija v R m povodom obletnice smrti kralja Umberta.
RIM 13. (B.) Kakor javlja »Voce della Verita« ni v noči nastopila nikaka sprememba v stanju papeževem.
RIM 13. (B) Ob 9. uri predpoludne izdani biljetin pravi : Pred polunočjo je bil papež miren, potem pa je zapal v stanje razburjenja. Fizična preiskava prsij ni pokazala nikake spremembe v stanju, kakor je bilo konstatirano predvčerajšnjim. Obisti funkci-jonirajo še vedno pomanjkljivo. Splošno stanje je nekoliko deprimirano. Utripanje srčne žile 82. Sjpenje 32. Temperatura 36'2. Podpisana : Lapponi, Mazzoni.
RIM 13. (B) »Agenzia Štefani« javlja: Zdravniki so našli danes papeža v Btanju zaspanosti in manje svežega na duhu. Zdravnika sta vsled tega hitro preiskala bolnika in sta konstatirala, da tekočina v mreni ni narasla. Od včeraj je sv. Oče zavžil le malo hrane.
Nemški narodni svet za Češko.
PRAGA 13. (B) V včerajšnji seji volilnega odbora ustavovernega veleposeetva, so sklenili, da za sedaj ne pristopijo k nemškemu narodnemu svetu, dokler ne bo rešena cela vrsta važnih vprašanj glede statuta.
^lojzija J&nc roj. rt
^eter ]i
;anc
asistent južne železnice
Trst,
jtororeun.
dne 13. julija 1003. Divača.
Dvorana za sodne dražbe
ul. Sanitil št* li.
DRAŽBE: Sreda, 15. julija 1903, ob 9. do 12. ure
predp. pohištvo, obleka, perilo, ure. Sobota, 18. julija 1903. od 9. do 12. ura pretip. in od 3. do 7. pop., pohištvo, perilo, jedna železoa blagajna, dragocenosti svetilke in priprave za plinovo luč, ure.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta
st
X
nnvt *KKKK*ttKK*
Svoji k svojim!	JC
m	■ZALOGA	*
| pohištva |
dobro poznanG
n n
H tovarne mizarste zadruge ? (Jorici (Soltaa) jg
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
* X
X
X X X X
X X
X X
prej ^nton Černigoj
Trst. Via di Piazza vecchia (Rosarlo)	ji št. 1. hiša Marenzi.
HaiTečja tovarna poMštva primorate dežeie.	||
Soiidnost zajamčena, kajti les se osuši	^^
v to nalašč pripravljenih proatorih s tem-	^^
peraturo 60 atopinj. — Najbolj udobna, me-	^
dernl sestav. Konkurenčne ceae.	^
X
mr Album pohiitav brezplačen. 1
XXXXXXXXXXXXXXXX
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
ulica Tesa št. J52.
(v lastni hi£i.)
ZALOGA:
A.
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Huatrov&n cenik brezplačno ln franko.
fcprejen.a zavarovanje človeškega življenja po najraznovmrej*ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj^ujočimi se vplačili.
Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende.
„SLAVIJ A"
= vzajemna zavarovalna banka v Pragi. == Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000
upravo.
To velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slcvansko-narodno
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani, eegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavarj e poslopja in premičnine pro požarnim škodam po najnižjih cenah £kode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
+
Podpisani javljati sorodnikom in znancem pretiižno vest. tla je nji bova preljuldjena mati, oziroma stara mati j in tasra,
Marija Ana Duša
sinoči ob <s 1 ? nri. po daljši f»olezni in previd jena sv. zakramenti za umirajoče v (iospodu zaspala v dobi let. Vdre Trst. 12. julija 1903.
Družini IMisa-Cotie.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 2 etot. za besedo: za večkratno insercijo pa se cena. primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 20 K. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 00 stot.
=0 =qO
O Prodaj alnica obuval Julij a Romanelli §
C O R S O 8.
Velikanski dohod za spomladni eas.
Obuvala za gospode
črna, angleška po gid 3-20, rumena, » po gld. 3.50 Specijaliteta ubuval za dečke.

Obuvala za gospe.
Črni ali rumena, angleška po gid. 3.50
nizki čevlji lakirani ali heli po gid. 1.90 Naroebe po meri.
O
oo=
Rujavi čevlji za moške ali ženske po gld. 2.50
O	OO"	=o
o OO
V Trstu.
Zaloga likerjev v sode i h in bntelikah.
Perhauc Jakob ^r^rJ
▼in in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Kavarne.
Anton ^nrli P"!**0^*	kavarro
millUII W»UI II »Commercio« kjer je shajališče Slovencev. Na razpolago bo vsi slo ven-»ki in mnogi drugi Časniki.
30 malih stanovanj *
kukinjo se takoj odda v uli« Industria in ul. Guardia v Lisah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani st. 20 A, I. nadstr. od 1—2 in o—7 pop.
3van Semulič
v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša)
•^a-rfc	priporoča slavnemu občinstvo v Trstu
in okolici kakor tudi po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugih vrst iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne m postrežba točna in poštena.
Gulielmo Brod & C.°
poznana tvrdka s
0 H I Š T V 0 M
n
m0	najelegantnejše vrste
H	ZAJAMČENE KAKOVOSTI
1	po najnižjih cenah
Via S. Giovani štv. 14
"T" R S T vogal Piazza S. Giovani.
KATALOGI BREZPLAČNO IX GRATIS
1
TRST - Ul. Farneto 8. - TRST
priporoča svojo zalogo jestvin. kolo-nijalij. vsakovrstnega olja, najfinejše testenine po jako nizkik cenah, nadalje moko, žito. kavo, sladkon.
Razpošilja blago tudi na dežela bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko.
JAKOB BASV8BIC
- trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7.
Urar F. Pertot
Trst ulica delle Poste 1, vogal ul. < ariatia. Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od s gld. naprej. Izbor nten--rita ur, regolatoijev i. t. d. Popravlja \>ako-vrttne ure po jako zmerni ceni.
Razpis službe krčmarja.
Vvdstvo Narodnega »loma« v sv.
o
IvMiu i-if za svojo restavracijo spret-v.vsd voditelju s primerno varščino.
Potrebna pojasnila daje podpredsed-dnik t«l 11 — 1 pop. v starem domu I. i a« -t. Pismene ponudbe je vlagati do lo. avgusta t. 1. na odbor.
V sv. Ivanu 12. julija 11)03. Vodstvo „Narodnega doma".
V novi gostilni
iLLA FERMATA DEL TRAMWAY"
f^ v Rojanu
se točijo vina iz najboljših kletij v	Istri in sicer:
bel«........po	44 nvf.	liter
rrfe>k.........44 „	„
istrski trrau........„	.,
od 5 litrov naprej	„	„	ft
O po I o.......„	44 „	„
Iieljiško piv* .... „	36 „	„
Kuhinja je z mrzlimi in gor-kimi raznovrstnim i jedili vedno pripravljena "^fj,
Kdor dokBze da bi biia vina ponarejena, vdbbi v dar 1000 kron.
Za obilen obisk se priporoča
1 »o m i n I k Vi voda
krčmar.
Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva
Hndrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi Bvetlo ali temno politirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naroebe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naručitelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne naroebe Be toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v imislu gesla : Svoji It svojim !
X
Manifak turna trgovina
s trle GIUSEPPE BOLLE
v ulici Nuova, nasproti palače Salem
priproea:
bisalke od bombaža . . od 15 nve. naprej „ „ platna ... „ 20 „
25
ji	u	'j	... ,,	,,	,,
„ na meter ... ,, 18 „ ,, kakor tudi bogat izbor žepnih rut, prtenin. maj, nogovic, pogrinjal
za postelje, pregrinjal itd. itd. Cene zelo nizke.

X
X


Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po Q jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa ^ in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in brobno Cenike razpošilja franko
Gostilna
„ALLA BELLA VEDUTA'
ulica Romagna št. 20
nasproti voiašalci. # Zbirališče slovenskih delavcev ®
j Toči se pristno istrsko in vipavsko vino ter dalmatinski opol o.
: Izvrstna kuhinja. — Vse po najnižji! cen&
^^	Priporoča se za mnogobrojen obi* k *er
kliče »Na zdar!« vsem slov. bratom
Gorazri Ivanči?
gostilničar.
Tovarna za cementne plošče
ANDRE1 STOLFA
Trst. - ulica delPIndnstria št. 1. - Trst.
Cementne plošče u medene od L}.> in o-> cm, še3tvogalne plošče od 20. in 25 cm po K 2.— □'». Plošče v ribanjih po dogovoru. — Ss ne boji nikake konkurence bodisi glede ceae ali kakovosti blaga.
Najveća zaloga obuvala v deželi Epilepsija
^ čevljarnice v Modling-u
Trst, C c rs o 27	" Gorica ul. Caserma 9
fini Mii čevlji od gld.	3.50	do	8.50
ten..................5.00	„	7.50
itnsil čeilii............3.50	„	8.50
km mb oflurti „ „	2.50	M	4.75
Velik izbor obuvala za — deklice in dečke. —
Kdor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih strasteh. naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva ?e brezplačno in franko v Schwan-nen-Apotheke, Frankfurt a. M
V trgovini se govori slovensko, italijansko in nemško. 1 cenah.
^ Svoji k svojim
Pavel Gastwirth
Trst, ulica Madonnina 3.
Zaloga pohištva, popolnih sob. Dunaj—Trst.
Železno pohištvo, zrcala iz Bele je. — Podobe v izbora in tapetarija. — I1reT ši-• valni stroji za doni in obrt pu n»jug j inejsih
■ nanali
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Polnovpl&čani akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
rs? vrfte r^nt. zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, prećk, delnic, valut, novcev in deviz
Promeće izdaja k vsakemu žrebanju.
Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — ■	kupone.	—=
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzrii ===== izgubi	—
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Emkompt in inJk&eso menic.	Boi—ta naročilu.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet a čeki in nakaznicami.