JUTRA Maribor, petek 27. marca 1931 Izhaja razun nedel|e in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav, v Ljubljani it. 11.400 Velja mesečno preieman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 London in Poitfflna pličana v Mtarmonitl Cena 1 Din Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št 13 Oglati po tarlfu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4 Grdo breztaktnost te vrhovni šef avstrijske zunanje politike dr. Schober zagrešil napram Jugoslaviji, njenim , zaveznikom In celi Evropi te dni že drugič tekom leta dni. Tokrat se je to zgodilo dne 25- t. m. zvečer v nekem predavanju, ki ga je imel dr. Schober v Humboldtovem klubu v Dresdenu, kjer je govoril o avstrijski politiki v minulem letu. Slikal je v tem svojem predavanju, kako se je v svetu zopet povrnilo zaupanje v Avstrijo- kako se je v Haagu Avstriji posrečilo, da se je oprostila reparacijskih obveznosti iz vojne dobe, in kako je tudi sicer on — dr. Schober — priboril Avstriji v mednarodnem svetu zopet Potrebni rešpekt, ker je na razne zahte-velesil odločno izjavil, da noče biti 'n°2emsld zastopnik v Avstriji. Opiso-je dalje svoja potovanja v Berlin in in ob teh prilikah sklenjene spora-2ume. Ro so ga nato pozvali v Pariz in London in so ga tam — tako je pripovedoval gostobesedni Schober — vprašali, kaj namerava Avstrija z gradnjo strategične ceste med Štajersko in Koroško, ki bi predstavljala ugodno pot v Italijo, jim je on — dr. Schober — odgovoril, da je to navadna avtomobilska cesta, da pa se rad odreče n]eni zgradbi, ako dob! Avstrija vrneno južno Štajersko z Mariborom. 2e pred več meseci smo registrirali popolnoma enako bobrovo izjavo, takrat, ko je res bil v Londonu in Parizu in ko je po po-.Vratku istotako gostobesedno na dolgo ln ,%oko govoril o svojih ogromnih us- Pefijh. Zunanji ministri vsake države so v Prvi vrsti poklicani, da varujejo na eni avtoriteto svojih držav na zunaj, strani pa zlasti tudi, da so v crknil nnn3aVal1 naPram sosedom in taklnl in damMa“m 1T"0? onih, na katere so njihove države gospodarsko vezane. Taktni n* ««Jno biti tudi v svojih izjavah glede pogodb in obvez kt so m njihove države podpisale. Vemo, da se je tudi Av strija zatekla v vrsto revizionistov in vettio, da ploskajo tam Nemčiji in ita. Itt Madžarski, ki neprestano p0je 8Vojo revizionistično pesem. Vemo, da So tudi v Avstriji kakor v Nemčiji vročekrvneži, ki se jim zdi krivica, da je Popolnoma slovensko ozemlje južne Štajerske pripadlo JugOslaviii. ki pa se jim drugi strani enako zdi pravično- da J® Popolnoma slovensko ozemlje južno ^ Drave na Koroškem pripadlo i-^ Avstriji. Vemo, da logike ne poznajo' dnevni političnrii, toda vemo tudi in J* zavedamo, da bi odgovorni minister nJL *met* vsa} nekaj logike In vsaj eKai hladne in zdrave razsodnosti in da - em paktu VSE ANGLEŠKE STRANKE PROTI P OSTOPANJU NEMČIJE IN AVSTRIJE. _ DUNAJSKI PAKT MORA BITI PR EDL02EN DRUŠTVU NARODOV. — ORGAN NAJVEČJE ČEŠKOSLOVAŠKE STRANKE PREDLAGA CARINSKO UNIJO ČSR S POLJSKO. bi LONDON, 27. marca. Spodnja zbornica je na interpelacijo liberalnih poslancev vzela v pretres avstrijsko-nem-ško carinsko pogodbo. Liberalni poslanec Macleau je naglašal, da zbornica more samo pritrditi izjavi ministra za zunanje zadeve, v smislu katere mora priti zadeva v svrho proučitve pred Društvo narodov. Član delavske stranke Wlse je povdaril, da mora Anglija odločno nastopiti proti vsakršni kršitvi mirovnib pogodb in proti združitvi Avstrije z Nemčijo. Državni podtajnik ministrstva za zunanje zadeve Dalton je v odgovoru na interpelacijo utemeljil stališče zunanjega ministra Hendersona. Zadevo avstrij-sko-nemške gospodarske pogodbe je treba točno proučiti, da se ne bo moglo Angliji očitati, da preprečava postopno odpravo carinskih ovir. Vlada pa smatra za potrebno, da točno prouči, ali je dunajski pakt v skladu z mednarodnimi pogodbami m z obveznostmi, ki jih je prevzela Avstrija. Vodja liberalcev LIoyd George je zahteval, naj Društvo narodov v zvezi z vprašanjem carinske unije tudi prouči, ali se ne dado obveze mednarodnega značaja morda od slučaja do slučaja nekoliko omiliti. Državni podtajnik Dalton je odklonil odgovor na to vprašanje, povdaril pa je, da Je postopanje Nemčije in Avstrije v vseh krogih izzvalo nevoijo. Ako bi bili nemški in avstrijski državniki svoj namen pravočas-1 no sporočili zavezniškim vladam, in ako bi se bili udeležili konference panevropske komisije, bi se bilo odstranilo marsikako iiesporazunrljenje, ki morda še obstoja, in cela akcija bi bila v Evropi na;brže popolnoma drugače odjeknila. nego je sedaj, ko na vsak korak Berlina in Dunaja povsod gledajo z nezaupanjem. Vsekakor mora britanska vlada vztrajati na tem, da pride cela zadeva pred Društvo narodov. PRAGA, 27. marca. Organ agrarne kc. najmočneše češkoslovaške stranke, »Venkov«, se obširno bavi z zadevo av-striisko-nemške gospodarske pogodbe, in pravi, da vsebuje za češkoslovaško gospodarstvo velike nevarnosti. Češkoslovaška republika ne sme mirno čakati na nadaljnji razvoj zadeve, ampak mora sama odločno vmes poseči. List ie mnenja, da treba naproti avstrljsko-nemški carinski uniji oživotvoriti enako obrambno organizacijo. Poljska je v istem položaju ko Češkoslovaška. Za-o bi bilo naravno, da bi se napram av-• rijsko-nem^ki carinski uniji postavila češkoslovaško-poljska carinska unija. Ako bo z Avstrijo ojačena Nemčija za-gvozdena med 40 milijoni Francozov na zapadu, 40 milijoni Italijanov na jugu in 40 milijonov slovanske unije na jugovzhodu In vzhodu, se bo položaj v Evropi razvijal povsem drugače. Res vladajo med ČSR in Poljsko še razna nesoglasja, ki še čakajo ureditve. Toda vočigled veliki nevarnosti, k) grozi obema državama od strani Veliki Nemčije, bo treba pozabiti na malenkosti in se združiti v vzajemno obrambo svojih življen-skih interesov. Le tako bo mogoče, proti nemški nadmoči na gospodarskem polju uspešno nastopati. Za ujedinjenje prauoslaunih cerkuči BEOGRAD, 27. marca. Carigrajski patrijarh Fotios je pozval vse pravoslavne cerkve, naj sodelujejo na konferenci predstavnikov pravoslavnih cerkva, ki- bo v kratkem v Atenah, v Solunu ali na Sveti Gori, in na kateri se bo razpravljalo o ujedinjenju vseh obstoječih pravoslavnih cerkvi. Vprašanje kraja, kjer bo konferenca, ter dneva sestanka konference se bo še naknadno rešilo. Proglas slovaškega Narodnega sueta BRATISLAVA, 27. marca. Slovaški Narodni svet je izdal proglas, v katerem zavrača trditve madžarsikih kr-Sčansko-sociialnih poslancev iz Slovaške, kakor da je akcija Narodnega sveta in Slovaške Lige za očuvanje slovaških manjšin na Madžarskem neopravičena. Narodni svet naglaša, da je položaj slovaških manjšin na Madžarskem mnogo slabši, nego se to zdi, in skrb vseh češkoslovaških činiteljev mora biti, da se brezpravju, v ikaterem žive slovaške manjšine na Madžarskem, napravi konec. LJAPČEV RESNO OBOLEL. SOFIJA, 27. marca. Min. predsednik Ljapčev je resno zbolel na vnetju ledvic. Zdravniki, ki se boje za njegovo življenje, so mn nujno svetovali, naj gre na daljše zdravljenje v Karlove Vare. V političnih krogih je nenadna bolezen min. predsednika povzročila znatno vznemirjenje, ker bi Ljapčev moral 2e v prihodnjih dneh v Sobranju utemeljevati zakonski načrt o volilni reformi. Obstoja bojazen, da bo njegova bolezen povzročila velike spremembe v kabinetu. n* smel s takimi izjavami, o katerih no trdno PrePriCan- da s0 .?ovor-i žtn "1 okno ad ustim dclpliini, dra-lel usedov v časih, ko pričakli- *0s'Pddarskih In drugih n«rod ^ fld.'«typrnL zunanji minister ne bi ‘‘el zaiti med vsenemške propagandi-e, m zavedati bi se moral, da ne sme nepotrebnem dražiti baš onega so-se a, ki je njegovi državi s svojo dobrohotnostjo v prvi vrsti pripomogel do znatne gospodarske razbremenitve in jo tako rešil katastrofe. lo so razlogi, ki nas silijo, da označimo . c lobrovo ponovno izjavo, v gori navedenem sm:slu zelo milo, kot neokusno brcztnknosl. ki je po vseh običajni mednarodne dostojnosti nedopust- na, in se v imenu prizadetega prebivalstva Maribora in celega našega okrožja proti akim izjavam najodločnejše zavarujemo. Dr. Schober bi se naj zavedal, da se kljub nameravani carinski uniji z Nemčijo, ki je pa še nima v žepu, mora kot odgovorni minister otresti predvsem pangermanske megalomanije. Sicer se mu bo zgodilo, da bodo zastopniki drugih držav začeli dvomiti o njegovi resnosti in prisebnosti. Drobiž s Tezna Sokolsko društvo. V nedeljo, dne 29. t. m. ob pol 15. bo v osnovni šoli »Mladinski telovadni dan«. Ker je to prva telovadna prireditev, pričakujemo številnega poseta zlasti staršev, ki se bodo prepričali o delu v telovadnici. Občinske zadeve. Dela za razširitev občinske ceste Marin—Felič hitro napredujejo. S posestniki, ki pridajo v poštev za odstop zemljišča, je bil v vseh točkah dosežen sporazum. Splošna stavbena družba in posestnik Lačen sta izjavila že pri ogledu- da odstopata zemljišče brezplačno. Upamo, da bodo temu lepemu vzgledu sledili tudi drugi posestniki. Za delo so bili najeti domači delavci in vozniki. Ponovno je zaprosi! za razrešitev člana kr. šol. odbora radi bolezni uradnik Mestne hranilnice in posestnik g. J. Tomažič- Razrešenje se bo obravnavalo pri prihodnji občinski seiji. Dela za prlzidavo šol. poslopja oddajna. Kot najnižjemu ponudniku so se oddala dela za dozidavo šolskega poslopja mestnemu stavbeniku g. Kiffmannu iz Maribora, nsbava opreme pa mizarskemu mojstru g. Potočniku. Stavbeno gibanje. Razpoloženje za. stavbeno gibanje je pričela pri nas razvijati jugoslovenska gradbena zadruga »Jugrad« iz Ljubljane, ki je sklicala zadnjo soboto sestanek v gostilni Pulko. Zanimanje za zidanje je veliko, kar je dokazal poset zborovanja. Občni zbori. Občni zbor Kolesarskega odseka »Perun« se je vršil zadnjo soboto v gostilni Felič. Odbor je ostal večinoma stari s predsednikom g. Kot-mercom, le podpredsedniško mesto je prevzel g. Cotič st. Zanimanje za kolesarski šport je pri mladini zelo veliko. Podrobno poročilo o delovanju odseka je podal žel. uradnik g. Gustav šteher, ki je marljiv tajnik treh domačih društev. Deset let kulturnega dela. Pevsko dru-štvo »Zvon« praznuje letos desetletnico svojega kulturnega delovanja. Na občnem zboru, ki se je vrši! v nedeljo, sta podala zanimivo sliko o razvoju dru-štva v teku JO let predsednik in tajnik. Društvo je gojilo poleg petja še tambu-ranje, dramatiko, ustanovilo je pod okriljem ZKD javno ljudsko knjižnico in ima danes lastno godbo na pihala. Svo-jemu prvemu prdsedniku šol. upravitelju g- Antonu Brumnu, ki živi sedaj v Ptuiu- je posla! občni zbor pozdravno brzojavko. Svojemu ustanovitelju, pevovodji in sedanjemu predsedniku, učitelju g. Luknarju, pa je poklonil občni zbor za priznanje dela krasno simbolično diplomo. Ker sta odbor in večina članstva itak včlanjena ln sodelujeta v Sokolskem društvu, je predlagal predsednik v imenu odbora, da se društvo »Zvon« prostovoljno razpusti in bi v tem slučaju pripadla vsa itnovina Sokolske* mu društvu, kar je občni zbor soglasno sprjel. Navzoči starosta Sokolskega društva je vzel ta soglasni sklep z odobravanjem na znanje in obljubil zlasti godbenemu odseku, da bo imel v Sokolskem društvu večji in lepši razmah' kakor doslej. Po res lepem in zanimivem občnem zboru se je vršilo pred So- lo skupno slikanje vseh navzočih. Popoldne pa smo imeli priiateljskl sestanek v gostilni Felič. kjer smo vzbujali dobre in slabe spomine iz dobe našega desetletnega kulturnega dela, Stran Z Mariborski VEČERNIH Jutra VMarlDoru, dne 27. \l\. 1931. &r. O. Ilaunig: Zgodovinski spomini na Sv, Lenart Zelo star je rod Senekovičev, ki so prišli leta 1643 iz šentrupertske župnije. Sezidali so si v neposredni bližini hiralnice svoj hram, v katerem so še sedaj potomci tega rodu. Pradedi rodu Živkov, Muhičev, Nedel-kov, Tomažičev, Kurbosov, Zorkov, so s» že pred davnimi časi naselil v trgu, tako že sredi 17. stoletja. Tudi rod Solakov ima svojo zgodovino. Jurij Solak je priše! že leta 1751 iz Ptujske gore v Št. Lenart in je izvrševal v hiši sedanje gostilničarke Marije Kron-vogl mesafsko obrt. Franc Solak, doma iz Šsnt Petra pri Mariboru, je bil že 1. 1808 v Šent Lenartu mesar ter pozidal let\ '6iS hišo, v kateri še dandanes stanujejo Solaki. Star je rod Sarnecev. Praded Franc se je priselil iz Ptuja v Sv. Lenart in bil 21. februarja 1795 sprejet za tržana. Tudi rod Polancev gleda že na lepo dobo let nazaj. Jakob Polanec, doma iz župni:e Sv. Ane v Slov. goricah, lončarski sin, je bil dne 21. decembra 1819 spre jet za tržana. Pečal se je z lončarstvom in se te obrti drži še današnji rod, ki pridno postavlja peči, da Šentlenarčani ne trpijo po zimi preveč mraza. Rod Weinger!ov šteje že dolgo vrsto let- Ali se je ženski spol tudi že tedaj pečal z babištvom, iz zapiskov ni razvidno. Pač pa je znano, da je prva babica Barbara Zirnsiast že od leta 1789 jemala de-co štorkljam, ki so imele to zalogo v Komarniku, ter jo razdeljevala po raznih hišah v Šent Lenartu. Zelo znana sta bila rodova Urbančičev in Spitziiev. Praded Urbančičev, Janez, je prišel iz Kranjske ter je bil leta 1770 zaprisežen kot tržan. Izvrševal je usnjar sko obrt, ter prišel kmalu do veljave. Imel je hišo, katere lastnik jfi sedaj tovarnar Pirich. Trški socmifc^je bil od 1785—1789. Leta 1786 pa je vodil posle kot gerent, ker po dvakratni volitvi nik-do ni dobil absolutne večine. Zadnji moški potomec, Franc, veleposestnik v Vo-seku, je umrl leta 1930. Širom Slovenskih goric so bili znani Spitzi, prvotno Spizzi. Kakor so se naselili Gortoni, Flerini iz Benečanskega, ki je tedaj spadalo pod Avstrijo, tako si je tudi rod Spitziiev poiskal tukaj svoj dom. Trije bratje Jožef, Anton in Andrej, doma iz župnije Sv. Vid pri Vidmu, so se izselili iz svoje domovine že pred leto. 1779. Anton je tega leta v Sv. Lenartu nenadoma umrl, Jožef se je nastanil v Lučanah, Andrej pa se je pojavil že leta 1783 kot mali trgovec v Sv. Le- nartu. Leta 1789 je položil kot tržan prisego, leta 1805 je bil trški sodnik. Moral je biti vsekakor zelo živahnega temperamenta, kajti v zapiskih stoji, da se je takoj postavil hrastovški oblasti po robu, če mu ni bilo kaj po volji. Imel je z Marjeto Weninger iz Št. Lovrenca na Pohorju razun 4 hčerk še 5 sinov: Antona, Franca, Andreja, Jožefa in Jakoba. Fantje so bili zelo živahni in veseljaki, tako, da so postali znani kot »lenarški finfarji«. Vsi so bili več ali manj v dobrem gmotnem položaju. Sezidali so v Št. Lenartu 6 hiš, oziroma jih prezidali, med temi tudi sedanje sodnijsko poslopje, po eno v trgu Sv. Trojice in v Brengovi. Od peterih sinov je bil Jožef znan naravoslovec. Prepotoval je Francosko, Švico in Dalmacijo ter nabi-al hrošče. Zato so ga šaljivo naziva.i »Der Kaferseppl«. Imel je tudi velko zbirko metuljev, hro- Ljudsko štetje In naši Nemci. Zvedeli smo. da nameravajo podravski Nemci pri sedanjem popisovanju zvišati število svojih pripadnikov s tem, da bodo ob času popisovanja sprejeli ped svoje strehe iz drugih krajev čim več sonarodnjakov kot velikonočne goste in jih popisali za tu živeče Nemce. Res so se že pojavile v Mariboru in drugod ob tukajšnji meji osebe, ki so bile pod staro Avstrijo tod nameščene kot uradniki zgolj za ponemčevanje Slovencev, a žive sedaj iz mržnje proti Jugoslaviji v inozemstvu in jih že dolgo let nismo tukaj videli. To je naskok naših Nemcev na naš narod, ki ga hočejo zopet ustrahovati kakor nekdaj in mu dokazati, da se vrača v tukajšnje kraje staro nemško-avstrijsko gospod-stvo. Protestiramo proti takemu beganju našega ljudstva in proti tej prikriti nemško-nacijonalni propagandi, s katero hoče nemška manjšina prikazati tuji neorijentirani javnosti svoj neresnični ščev in nagačenih ptic. Del te zbirke ob- števi,čni ]ožaj Pozivamo naša obia. stoja še sedaj v hiši na Ptujski cesti št. stya> poptsne odborCi p0piS0valce in 9. Jakob Spitzi je bil zadnji trški sodnik in sicer od leta 1846—1849. Njegova zasluga je, da se je določil sedež okrajnega sodišča v Sv. Lenartu in ne pri Sv. Trojici, kakor je bilo prvotno nameravano. Iz tega rodu je dr. Ivan Spitzy, vseučiliščni profesor in znan ortoped na Dunaju. Vsi potomci iz rodu Spitzi so se že pred več leti izselili. V Sv. Lenartu je le še ena zastopnica tega rodu in bodo Šentlenarčani ime sami uganili. Tako sem podal nekaj črtic iz življenja nekdanjih Šentlenarčanov. Trg je spremenil svoje lice. Kjer so bile nekdaj slamnate strehe in lesene hiše, stojijo sedaj že prav lepa poslopja, obdana od sadonosnikov. Krasen je pogled nanje, kadar so v cvetju; zdi se ti, kakor da si kje v Meranu. Imamo že tudi predmestja. Kdor se zanima za papriko, si lahko ogleda naselbino na Paprika-otoku. Mladi ljudje zahajajo rajše v Škerjančkov gaj, starejši pa gledamo že bolj proti gori Kal-varji. Tržanom tudi ni več treba tavati ponoči v temi domu k svojim boljšim polovicam; svetijo jim električne luči, da se ne zaletijo v kak vogel. In če hočejo v gledališče v Maribor, imajo ugodne zveze, saj vozi avtobus tja in tudi na vse druge strani. Tako se trg Sv. Lenart pod spretnim vodstvom sedanjega gospocja župana vedno bolj razvija in če je bila nekdaj neznatna naselbina kmalu deležna pravic trga, tako ima sedaj vse pogoje, da postane še — mesto. mariborsko glečaližre REPERTOAR: Petek, 27. marca. Zaprto. Sobota, 28. marca ob 20. uri »Učlovečenje«, ab. B. Premijera. Nedelja, 29. marca ob 20. uri »Prodana nevesta«. Gostovanje primadone Marije Zaludove in tenorista Zdenka Knittla. Zadnjič. Ljudska univerza v Mariboru. Drevi predava g. prof. Vincent La-voix iz Pariza — o vsem pomembnem in znamenitem, kar zanima predvsem tujca v Parizu. To je. zadnja prireditev pred Velikt> nočjo. Lutkovno gledališče Sokola-matice zaključi letošnjo sezono v nedeljo 29. t. m. ob 3. pop. s ponovitvijo »Sovjega gradu«, čarobne pravljice v štirih dejanjih. — Mali Gašperček se ob tej priliki poslovi od mariborske sokolske de-ce, da prepusti mesto svojemu večjemu bratcu, ki pride jeseni iz Prage. V slučaju lepega vremena se predstava ne vrši. Lepo sliko človekoljubnega dela nam je podal včerajšnji občni zbor Pro-tltuberku'ozne lige v Mariboru, ki se je ob 18. uri vršil v dvorani kina »Apolo«. Iz poročil društvenih funkci-jonarjev je bilo razvidno, da je društvo kljub velikim denarnim težkočam tudi v preteklem poslovnem letu izvršilo veliko dela • korist trpečih bratov in se- ster. Med letom je prešel p r o t i t u-berkulozni dispanzer v Gregorčičevi ulici 6 v državno upravo in mu je s tem zasiguran še lepši razvoj v bodočnosti. Z velikim uspehom vodi dispanzer že več mesecev špecijalist za tuberkulozo g. dr. V a r 1, ki je občnemu zboru podal tudi obširno poročilo o delu in uspehih dispanzerja, ki je danes za nasvete vsakomur na razpolago brez ozira na imovinske razmere. Pri volitvah je bil dosedanji, z velikim uspehom delujoči odbor s predsednikom gosp. banskim svetnikom dr. I p a v-c e m na čelu z majhnimi spremembami ponovno izvoljen. Nanovo so bili poklicani v odbor gg. stolni župnik Umek, dr. Varl, vladni tajnik Malešič ter dami ga Anica Kukovec in gdč. Anica Wusser. Po zaključku občnega zbora je predaval špecijalist za tuberkulozo g dr. Varl o tuberkulozi otrok. Za svoja zanimiva in lahko razumljiva izvajanja je žel vsestransko odobravanje mnogoštevilnih poslušalcev, med katerimi je bilo videti mnogo šolske mladine. Razstava moderne francoske grafike in knjig v mali unionski dvorani je odprta dnevno od 10. do 17. ure. c‘Mariborski in dne trni drobiš kino] Grafski: Od petka napre) veliki 100% zvočni film: dimitri karamasov Naivečje delo Dostojevskega. Fritz Kortner, Ina Sten. Fritz Kasp. Union: Od petka 100% zvočni velefilm; marouise pompadour Ernest Verbes. Anny Ahlers. vse zavedne Jugoslovane, da strogo nadzorujejo vsakogar, ki pride te dni v naše obmejne kraje kot Nemec, bodisi iz inozemstva bodisi iz naše države. Za tukajšnjo nemško manjšino štejemo samo tiste prave Nemce — naše državljane, ki stalno bivajo med nami. — Oblastni odbor Narodne Odbrane v Mariboru. Obisk češkoslovaškega konzula. Češkoslovaški konzul g. inž. Ševčik' ki bo jutri, v soboto, dne 28. t. m. prvič obiskal Maribor, se pripelje s popoldanskim brzovlakom ob 15. uri. Nato bo obiskal češko dopolnilno šolo, zvečer pa prisostvoval občnemu zboru Jugoslovansko-češkoslovaške lige v Narodnem domu. Tekom popoldneva in v nedeljo dopoldne bo g. konzul opravil obiske pri raznih predstavnikih oblasti in morda tudi v kakih podjetjih, ki so last Češkoslovaških državljanov. G. konzul bo ostal tudi v nedeljo v Mariboru in se odpeljal v pondeljek v Ptuj, kjer bo tudi obiskal tamošnjo Ligo. Iz Ptira se bo odpeljal v Celje, da se tudi tam sestane z delavci JČ-lige. V Mariboru bo g. konzul stanoval v hotelu »Orel«. Zagrebški In ljubljanski umetniki pri krstni predstavi R. Reharjevega »Učlovečenja«. Kakor nam poročajo, prispejo k jutrišnji krstni predstavi R. Reharjevega misterija »Učlovečenje« iz Zagreba pisatelji in kritiki dr. Ivan Nevistič, dr. Slavko Batušič, Stanko Tomašič in K.' Mesarič, iz Ljubljane pa sta doslej najavljena Ludvik Mrzel in Petruška. Dvojni umor v Pečkah pri Makolah. V vasi Pečke pri Makolah se je 361et-ni posestnik Jakob Mlakar vrnil v sredo pozno domov. Šmarnica mu je močno zmešala glavo. Doma je pričel kmalu tako razgrajati, da je morala njegova žena klicati na pomoč. Klici so tili tako glasni, da so prebudili Mlakarjevega soseda, 351etnega posestnika Ivana Drozga, ki je prihitel obupani sosedovi ženi na pomoč. Kaj se je potem godilo in kaiko je prišlo do tragedije, še ni natančno znano. Dejstvo je, da sta se Mlakar in Drozg kmalu spopadla in sicer najprej s palicami, končno pa z noži. Mlakar je zabodel Drozga naravnost v srce, ta pa v istem hipu svojega na sprotnika v vrat. Drozg Se je zgrudil takoj mrtev na tla, dočim je Mlakar na pravil Še nekaj korakov, potem pa tudi on obležal v mlaki krvi in kmalu izdihnil. Imel je prerezan sapnik. Krva- vi dogodek, ki je zahteval kar dve človeški žrtvi, je izzval veliko razburjenje v vsej okolici. Udruženje paznikov kazenskih zavodov v Mariboru ima jvoj redni občni zbor v nedeljo, 29. t. m. ob 15.30 v gostilni »Dalmacije« na Rušk> cesti. Udeleže se ga tudi delegati ostalih kazenskih zavodov v d^/avi, Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19- 21 uri; ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17„ 19. in 21. uri. Predprodaia dnevno: od 10. do 12 ure na blagajni. XXVI APOLO KINO: V soboto in nedeljo dvoini spored: 3UCK JONES. FRED THOMSON. V nedeljo na splošno zahtevo OTROŠKA. PREDSTAVA Nedelja 29 Ob 5. uri popoldne Vehka Kavama »kupovalci Letošnje velikonočne počitnl' - bodo po odloku ministra prosvete od 20. t. m. trajale na vseh šolah v področju ministrstva za prosveto od 2. do vštetega 15. aprila, na osnovnih in meščanskih šolah pa, kjer bosta vsaj dve tretjini učiteljstva zaposleni s popisom preVivalstva, se prične velikonočni od' mor že dne 30. marca. Smrtna kosa. Davi je preminul v ormoški bolnici uradnik tvornice »Teksta« na Teznu, g Jakob Cakš, kapetan I. klase v pokoju, v strosti 55 let. Jutri popoldne bo prepeljan v Maribor v mestno mrtvašnico na Pobrežju, kjer bo v nedeljo pop. od 16. pogreb na mestno pokopališče. Blaj mu bodi spomin! Člane Rlbarskega društva Maribor opozarjamo ponovno, da se vrši občm zbor v nedeljo, dne 29. marca ob 10, predpoldne v lovski sobi restavracij® »Orel«. — Odbor. Dva vloma sta bila izvršena tekom minule noči i» sicer v poslopju, v katerem sta drž' žensko učiteljišče in Trgovska akade* mija- Vlomilec je očividno iskal samo denar, ker je vlomil v pisarni obeh ravnateljev in prebrskal mlznice pisalnih miz. Imel pa .ie smolo, njW®r n‘ na^el niti pare. V pisarne je prišel deloma * vetrihi deloma s silo' Za storilcem ** enkrat še ni sledu. Studenci. Pred meseci se je razširila pri nas vest, da namerava nbčina na zahtevo gospodarskih krogov v kratkem Izplačati odjemalcem električnega toka vso-tO’ katero jim dolguje za 1. 1926. Občinski odbor je namreč leto dni po napeljavi električne razsvetljave sklenil, da prevzame odplačevanje omrežja kakoi tudi cestne razsvetljave občina na svoje rame, pač pa zviša v to svrho davke oziroma trošarino na alkoholne pijače ter povrne odjemalcem toka zneske, ki so jih za 1. 1926 že plačali. Pokazalo pa se je kmalu, da dohodki povišane trošarine ne zadostujejo in ne dosegajo primernega kritja. Do tega je prišlo predvsem radi tedanje občutne redukcije železničarskih plač, kar pa niso občutili samo oni, temveč tudi obrtniki, največ pa občina sama pri trošarini. Odjemalcem toka se zato za 1. 1926 plačani zneski kljub nasprotnemu sklepu občinskega odbora niso povrni« li in nastopila je vrh tega še gospodarska kriza. Razumljivo je, da so interesenti zato s tem večjim veseljem pozdravili vest, da se namerava dolg za 1. 1926 vendarle Izplačati. Zal pa je prišla vsa stvar zopet na mrtvo točko, čeprav so se med časom, ko dolg še ni poravnan, izdale kot izredni izdatki precej' šnje vsote- ki hi pač lahko izostale. Prve žabice so prinesli davi na mariborski živllsk trg iz Medvedcev pri Ptujski gori tei prodaia’i venec po Din 3. Krake so takoj pokunili restavraterji in hotelski na Ob petdesetletnici smrti Dostojevskega NJEGOVO NAJB1LNEJ&E DELO, »BRATJE KARAMAZOVI«, V FILMU TUDI V MARIBORU. Fedor Dostojevski je nedvomno najmočnejši, največji in najgloblji opazova^ lec življenja in prvak med romanopisci vseh narodov in vseh časov. Z »Brati Karamazovi«, tam najobsežnejšim romanom, je Dostojevski dokončal apokaliptično vizijo človečanstva. Vse, kar ie že poprej nagomiljene filozofije v nje govih romanih, se tu pojavlja znova v še silnejši' obliki: Bog in vrag bijeta tu svojo zadnjo bitko za človekovo dušo. Vsa človeška nizkotnost in strast se tu znova zmeša v krvi treh bratov Kara-mazovih, ki jih Dostojevski zaplete v tragični slučaj ubojstva očeta, da pri' sluškuje v njih razdejanih srcih- iščoč odgovora na vprašanje, ki ga je mučilo celo življenje: ali je Bog? Bog ne sa-Bio kot ideja, ampak kot živ etični red, kot nerazdeljiv del človeka? Boj med ateizmom in teizmom, med materialističnim anarhizmom in versko razpore-ditvo dobrega in zla, ki ga najdemo v ^seh delih Dostojevskega, se ni v nobenem drugem delu bil s takšno mero člo-VeŠkega trpljenja nego v tem njegovem p°sledmem romanu. _ Nenadkriljivi filmski režiser Fedor Ozep je izdelal po tem romanu zvočni film »Morilec Dimitrij Karamazov«, ki Je v izdelavi, umetniški in življenski resničnosti, v logičnem in napetem razvoju dogodkov morda največ je, kar je bilo doslej izoiešeno na filmsko platno. Življenje, kruto, strašno in lepo življenje- v katerem so nakupičene vse strasti, ki človeka isti mah dvigajo in mečejo ob tla, delajo iz njega svetnika in zver, krepostnika in razbojnika, nežno stvar s srcem in surovino brez srca — to je vsebina filma. Vsaik drhtaj, vsak ^skrik, ves zanos in poraz, vsi prepast fiudske duše, vse oajlepše in najstraš-Dn* kiubezen in sovraštvo, zločin in .Jrtvovalnost do izmučenja in utnir-2l-Jfl Sila intelekta in umetniške dispo-jfa režiserja je oživela na platnu vse, rom)e Dostojevski v svojem nesmrtnem an« tako veličastno povedal. Delo Fedora Ozepa je v polnem pomenu besede umetniško in je izzvalo doslej pov sod neomejeno navdušenje. Film kaže na najpopolnejši umetniški način vso bor bo in stremljenje in radost in bol človeštva in je tolmač in pomočnik največjega duha, ki je proučeval in kazal človeka- z njim sočustvoval in ljubil ga tudi takrat, ko je bil najnesrečnejši in najbolj ponižan. Pri predstavah v Ber linu, na Dunaju in drugod je raslo navdušenje občinstva od prizora do prizo ra. Najbolj izbrani intelektualci in umetniki so izjavljali, da je film »Morilec Dimitrij Karamazov« najvzornejši dosedanji produkt kinematografije. V njem ni ne bluffa, ne tehničnih virtuoznosti ne banalnosti. V njem je polno in odprto življenje, so živi ljudje, ki te ganejo do sočutja.. Iz vsake posamezne slike čutiš direktni, silni izraz umetniškega stvarnika, čutiš vsak njegov dih in drh-taj. Fedor Ozep je uporabil vsa sredstva, ki so mu bila na razpolago, da je pove zal de:an;e v genijalno celino, ki silno učinkuje. Film je istočasno nemi in govoreči in zvočni film, in vsak zase je dogodek posebej- poln življenja, poln sile. Vsaka najmanjša podrobnost je dra-matski izgrajena in te zagrabi z vso silo. Od danes nanrgi igra ta film v spomin 50!etnice smrf! vebkega genija Dosto-ievskega ZKF) v Graiskem kinu. Film ie igran v nemškem jeziku, ker slovanskega žal še nimamo. Znameniti Fric Knrt-ner je ustvaril iz vloge Dimitrija Ka-ramazova dovršeno, tipično rusko osebnost. Ana Sten na uprav čarobno igra Grušenkn. ženo. ki ie šlo preko nie živ-lieme in ki se maščnie nad moškimi za orizad'ana ji nomžania s tem. da jih do skrajnosti izkorišča. Pretresljivo- nam nrikazuje v nadaliniem razvoui bitie. ki začenia verovati in liubiti in ki vre za človekom, katerega je upronastiia. v dakno Sibirijo... mehanična uas XT Pr°f:, Munzinger iz Hohenheima v Nemčiji je s pomočjo državnih podpor v bližini Ulma organiziral prvo »mehanično vas« Nemčije. Kmetje ostanejo lastniki zemljišč, vendar se ba zemlja obdeluje skupno s traktorji ln modernimi poljskimi stroji. Tako J! izognejo negospodarskemu troše- obr vla’ ki zIasti v mabb kmetskih mno*1 običaino- in namesto velike neiw vozne ŽIvine’ ki Je postala se 'abko na drugi strani število ostale živine. »Meni Drof- Munzingerja pome- mlsli ? £ uresn^enje kolektivne Srojfc gpne obdelave zemlje s lahko nrinoc i težke agrarne krize tehnik Čimhni?'aišanje. Kmet postaja Smel temv.sak mali kmet to obraS j£ bo prišl° d0 Pre‘ Darilo Paflereu/shego mestu Poznanju Kakor poročajo listi, je svetovno zpani pianist Paderewski,- ki se mudi pet mesecev na turneji po Ameri-*>• naročil pri znanem danskem ki. Parju Borghumu, ki se mudi v New-nurku’ model Wilsona, ki se je z ve-*'ko energijo zavzel za obnovitev pphske države. Spomenik, ki ga bo *a{lcrewski poklonil mestu Pozna-JH* je sedaj dogotovljen in ga bo par-nli . *Bird Citv« prepeljal v poljsko P^stanišče Ghinijo. Spomenik je iz v.^na in predstavlja Wilsona v nad-pveški velikosti, ki drži v levi roki mprHlenit° listino o 14 točkah. Spo- - Plk bo odkrit v Poznanju v nav-Paderewskega in stane 60 dolarjev. Vse stroške bo kril ve- menika v Wilsonovem parku. Kakor znano, je dal Paderevvski 1. 1910. tudi v Krakovu na lastne stroške postaviti krasen spomenik Jagela. 5ežiganje čaraunice u ZO. stoletju V Stade pri Hannovru se je vršil te dni pred sodiščem proces, ki vzbuja žalostne spomine na srednji vek, na njegovo praznoverje in v zvezi s tem na strašno dobo sežiganja čarovnic in inkvizicije. Šlo je za požar v vasi Fredenbeck. pri katerem so pogorela poslopji kmeta Hoefta in v poslopjih dvoje ljudi. Obtožena sta bila neki trgovec in neki kmet, ki sta priznala, da sta kmetijo zažgala, ker trdno verujeta, da je Hoeftova mati bila čarovnica in da je zakrivila bolezni pri živini kmetov. Hotela sta samo, da bi zgorele njene čarovniške bukve, nista pa mislila tudi na človeške žrtve. Sodišče je obsodilo oba radi namernega požiga, enega na 4, drugega na 2 in pol leta robije. liki p°t_ ^vrši Dot„r^nik sam- Kipar Borghum od' . Je že v kratkem v Poznanj, da yse priprave za postavitev spo Bolezen vzrok ljubezenske tragedije. V občini Prievidzi na Slovaškem sta imela 19-letna posestnikova hčerka A. Pešova in 22-letni posestnikov sin J. Ga-ier zelo resno ljubezensko razmerje. Ko pa je Pešova izvedela, da je Gajer tuberkulozen, je na nasvet svojih staršev odklonila vsake nadaljne osebne stike z k Ga!eria tako pobilo, da si je nabavil revolver in poklical ljubico na zadnji sestanek. Ko je odklonila, je ustre- •i m?* orsko Sokolstvo, da se v soboto, dne 28. t. m. ot 20 uri udeleži občnega zbora JČ-lige ri bo v gostilniških prostorih Narodnega doma. Ob tej priliki obišče tudi prvič Maribor novi češkoslovaški konza v Ljubljani g. inž. Ševčik. Zdravo! — Dr. Kovačič. /sanr 'M3RBOT5T?f VE CE RNTOfflEFtf v m iti HTTurdtir27rfirMi? ML Tvncctn V senci žgndftviagltl cosuo. 98 »Močnega!« je odgovoril Lojola. In dasi je izrekel to čudno besedo z glasom, slabotnim kakor dih, je zvenelo v njej neomajno prepričanje in strašna sila volje. »Ali morete govoriti?« je vprašal Monklar skrb-ljivo. »Samo z eno besedo mi odgovorite na vsako vprašanje. Kdo vas je ranil? Ali je bil rokovnjač z imenom Lantne?« »Da!« je rekel Lojola začuden. »Zakaj vas je hotel ubiti?« »Dolet!« Ta beseda je govorila toliko kakor cela dolga razlaga. Veliki profos je razumel popolnoma. Toda Lojola je uprl vanj nov pogled, poln tesnobe. Poznalo se mu je, kako naporno se trudi govoriti. »Ne vznemirjajte se,« je rekel Monklar, »saj »sm razumel. Ta Lantne ima svoje zveze s tiskarjem in si je mislil, dasi po krivici, da ste vi povzročili Doletovo aretacijo. Osvetil se je. Poučen sem o vsem, kakor vidite. A to še ni vse, kaj ne, da ne? Povedati imate še nekaj drugega?« »Da.« »Ali vam je nemara kaj takšnega rekel, da bi mi radi ponovili?« »Po... oblastilo!« >s zamrmral Lojola s skrajnim naporom. »Pooblastilo!« je zaklical Monklar. Lojola je pokazal s pogledom na svoje prsi. »Imeli ste pooblastilo? Tu v jopiču?« Lojola je pritrjevaje zaprl oči. Ranocelnik je z rahločutno opreznostjo pobrskal po jopiču. »Tu ni nobenega papirja,« je izjavil nazadnje. Blisk gneva se je zasvetil v Lojolovih očeh. »Kdo je bil podpisal tisto pooblastilo?« je vprašal Monklar. »Kralj!« »A kje je bilo pooblastilo?« »V Konsjeržiji!« »Ah! Imeli ste pooblastilo, da greste k Štefanu Doletu?« »Da!« »Zdaj razumem vse!« je kriknil Monklar. »Lantne je moral vedeti, da imate tisto pooblastilo- Prišel '-as ie umorit, da bi se ga polastil! In zdaj ga ima in dvoma ni, da ga je že izrabil —« »Tecite!« Je velel menih z naporom poslednjih sil. Nato se je onesvestil. Monklar je planil ven, dočim se je trudil ranocelnik okrog Lojole; Trikot pa, ki je bil vedno previden človek, se je izmuznil in jo popihal po stranskih ulicah proti Dvoru Čudežev. Veliki profos ni spal vso noč. Toda nedvomno je bil vajen teh pretiranih napo- rov, zakaj sedel je na konju prav tako trdno, kakor da je prespal vso noč v svojem dvorcu. Pol ure nato je dirjal na čelu močne čete jezdecev proti Konsjeržiji. LI. Boj. Poizkus Štefana Doleta je bil izmed dejanj, ki jih more samo obup vdihniti človeku. Kakor je bralec videl, sta bila prišla v vežo, iz katere so vodila glavna vrata Konsjeržije na prosto. Še par korakov, in bila sta svobodna! V tem trenutku so se stražniki naglo postavili pred vhodom v vrsto in brzo naperili haleparte; pritekel je ves preplašen lij Lemahu, ne vedoč, kaj se godi, in Lantne je zaklical: »Manfred na pomoč!...« Manfred je čakal na ulici z dvajsetorico raztresenih ljudi. Ko je slišal Lantnejev klic, je kriknil: »Mano, matovci!...« In je planil z mečem v roki v notranjščino ječe. Rokovnjači so udrli za njim. Dolet in Lantne sta navalila na živo steno stražnikov; strašen metež se je razvil v veži. Rokovnjači so naskakovali in kadarkoli je kdo izmed njih dvignil in spustil roko, je padel vojak, zadet na smrt... Pet ali šest mrtvih in ravno toliko ranjencev je že ležalo na ploščah, rdečih od krvi. Železni plot hale-partirjev se je lomil in pokal. Lantne je nenadoma prijel Doleta za roko in se zaletel s povešeno glavo... Zdelo se je, da mora uteči. »Naprej!« je zarjul Manfred in zabodel desetnika straže z bodalom. Lantne je skočil. Zdajci pa se je ulica napolnila s hrupom. Slišala so se kratka povelja velikega profosa; arkebuzirji na konjih so bili dospeli, postavili se pred vrata v vrsto in začeli pripravljati svoje orožje. Lantne, vlekoč Doleta s seboj, se je bil vrgel na vrzel, ki jo je bil pustil pasti desetnik, »Rešena!« je zaklical. Tisti hip pa je začutil strašen sunek, in v naslednjem trenutku je bil spet tostran straž med Manfredo-vimi tovariši, dočim je ostal Dolet šiloma zagrabljen od lija Lemahuja, v notranjosti jetnišnice... Pet ali šest stražnikov je takoj obkolilo tiskarja, dočim so se ostali obrnili in spopadli s rokovnjači. »Nesreča je nad nami! Gorje nam!« je zaklical Lantne. Hotel je planiti na haleparte. Toda Manfred ga je objel z obema rokama. »Svobodna ga še vedno lahko otmeva!« mu je rekel naglo. »Nazaj!« je ukazal svojim ljudem. Takrat pa je zagrmelo kakor v odgovor tej besedi. Bili so arkebuzirji, ki so oddali salvo. Začul se ;*3 Monklarjev glas, ki je ukazal nabasati iznova. »Naprej!« je zaklical Manfred, obrnivši se proti cesti. Pogledal je okrog sebe: bilo jih je samo še kakih1 deset. Lantnejeve oči so bile zalite krvavo; kakor v sanjah je čutil, da ga vlečejo od tod. V naslednjem trenutku se je videl na ulici... »Meri!« je zaukazal Monklar. Položaj je bil strašen za rokovnjače. Arkebuzirji so stali v sklenjeni vrsti in merili na četico, ki >5 bila prekoračila prag Konsjeržije... V tem trenutku, ki ni trajal dalje od naglega bliska, je videl Manfred, da vsi poginejo tu... Ozrl se je z besnim pogledom zajetega merjasca in zagledal klarja, ki je že dvigal roko, da ukaže streljati. Manfred je planil k njemu ... In rokovnjači, helepartirji, sklanjajoči se skozi vsa okna, so videli nekaj nenavadnega. Manfred je bil skočil tik za sedlom na Monklarje-vega konja. Dvignil je bodalo nad velikim profosom. »Samo eden naj izproži,« je zagrmel njegov glas, »pa ubijem velikega profosa kakor psa!« Monklar je bil bled kakor zid. Vendar pa je ukazal z brezčutnim glasom: »Pali!«... »Puške dol!« je zarjul Manfred in nastanil ost svojega bodala osuplemu in trepetajočemu Monklarju na grlo. Arkebuzirji so postavili svoje puške na tla. Rokovnjači so potegnili Lantneja s seboj ter ga vleikli v brezglavem diru proti Seni. Zdaj je skočil Manfred s konja in odšel. »Tak streljajte! Streljajte vendar!« je zatulil Manfred. Zdaj so arkebuzirji res ustrelili. Manfred je slišal okrog sebe žvižganje krogel, ki so se mastile ob stenah hiš. Trenotek nato je izginil očem za vogalom oddaljene uličice. Monklar ni izgubil ravnodušja v strašnem metežo niti za hip. Ilj Lemahu je planil k njemu: »»Ah, vaša milost, koliko vznemirjenje!...« »Kaj je z jetnikom?« je vprašal Monklar. »On je še tu!« je vzkliknil Lemahu zmagoslavno, | »Prihitel sem ravno pravočasno, da sem ga otel z nevarnostjo lastnega življenja...« »Dobro... Uklenite ga...« Nato se je obrnil veliki profos proti arkebuzirjeifl, »Gospod,« je rekel oficirju, ki jim je poveljeval, »zakaj niste ubogali mojega povelja, da streljajte?« »Da vam rešim življenje, gospod,« se je glasil odgovor oficirja. »Mešali ste se v to, kar vas ne briga. Izročite pi» ročniku svoj meč.« Oficir je skomignil z ramami in izroClI meč svojemu podrejenem Veliki profos je dal znamenja: »Odvedite tega upornika!« je rekel Monklar mrzlo- »Kam vaša milost?« je vprašal poročnik. »V Bastiljo!« (Nadalfevanfe mdTO Vpellano trgovino ročnih del in otroške konfekcije ugodno prodam. Med 11. in 15. uro vprašati v Mariboru, Trubarjeva ul. 4 II, de- sno.___________________________________788 Vinotoči Pristen pekerčan. Anton Vreče!, Hrastje- 825 Stanovanje, velika soba s štedilnikom v novi hiši oddam. Pobrežje, Zrkovska c. 32. 843 Večji trgovski lokal se da v najem- Pojasnila pri tvrdki A. Berdajs, Maribor, Trg svobode. 842 Zelo dobro framsko vino, lastni pridelek v zaprtih steklenicah, liter po Din 12 pri Frangešu, Gosposka ulica 11/1. 806 Brzopotplata je in bo še nadalje v Tattenbachovl ul. 14. Moški podplati 28 Din. Ženski podplati 22 Din. 606 Opravilna številka: E IX 5854/30 9 Dražbeni ohlic. Dne 11 maja 1931 ob 10 uri dop. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga k. o. Hotinja vas vi. št. 16 Cenilna vrednost: Din 4.500'—. Vrednost pritikline: Najmanjši ponudek: Din 3 500'—. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru, odd. IX SOKU Maribor zastopniki m sprejmejo Večjo množino lakilatimii papiria prodamo Uprava „Jutra“ in »Večernika1* Maribor, Aleksandrova cesta 13 686 Okralno sodišče v Mariboru odd. IX., dne 7. marca 1031. Uradništvo tvornic« „Teksta" d. d„ Tezno pri Mariboru, naznanja tužno vest, da jih je njih tovariš, gospod ^ CAKŠ JAKOB URADNIK danes za vedno zapustil. Dobremu tovarišu ohranimo trajen spomini Maribor, dne 27. marca 1931. Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja in uredniki FRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. dL, predstavnik STANKO DETELA x Mariboru.