GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE ILIRSKA BISTRICA ♦ ♦ ♦ ♦ i ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ X ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Bilo je proti koncu aprila 1945. Nemški vojaški stroj se je pod udarci zavezniških armad zvijal v poslednjih krčih. Okupatorjeve enote so se umikale pred zmagovito jugoslovansko armado in z njimi ali pred njimi izdajalci, ki so z orožjem služili sovražniku in se borili proti lastnemu ljudstvu. Med prvimi, ki so skozi našo dolino bežali proti zahodu, so bile ustaške skupine. Dne 27. aprila 1945 so se na višinah okoli Bistrice že pojavile prve enote jugoslovanske armade. Nemci, četniki in nedičevci, ki so bili dotlej v Bistrici, so čez noč izginili. Z nepopisnim navdušenjem so bile vse hiše okrašene z zelenjem in v vetru so plapolale slovenske, jugo¬ slovanske in zavezniške zastave. Prišel je prvi maj. Kljub temu, da so divjale okrog Šap jan, Pasja! a, Jelšan in v Dletu hude borbe med nemškim korpusom, ki se je umikal iz Reke ter med enotami IV. armade, je bilo v Bistrici vse pripravljeno za praznovanje prvega maja. Na današnjem Titovem trgu so se zbirale množice prebivalcev mesta in okoliških vasi. Prihajale so povorke pionirjev, mladink in mladincev ter odraslih. Povsod zastave, razlegala se je partizanska pesem, vmes zvoki harmonik in vzklikanje brez konca in kraja. Pod ozelenelimi kostanji pred gasilskim domom je bil napravljen oder za nastopajoče in govornike. Trg je bil natrpan ljudstva do zadnjega kotička. Na hitrico pripravljeni pevski zbori so brez posebnih vaj odpeli nekaj partizanskih borbenih pesmi. Sledile so deklamacije, kratek skeč in nastopili so govorniki. Med domačimi govorniki sta bila tovariša Lado Petrič in Prosen Jože. Tovariš Prosen Jože še hrani osnutek za tedanji svoj govor. Med drugim je dejal: »Vsako let o o bhaja de lovn o ljudstvo vsega sveta svoj praznik, prvi maj — praznik dela in svobode. POSNETKI S PROSLAVE 1. MAJA LETA 1945 V ILIRSKI BISTRICI Obvestilo naročnikom in bralcem Že v letošnji februarski številki smo sporočili našim naročni¬ kom in bralcem, v kakšnih težavah se je znašel naš list glede nadaljnjega izhajanja. Dva kolektivna naročnika, Lesonit in To¬ pol, sta odpovedala naročnino za okrog 900 izvodov; tudi občin¬ ska skupščina ni v letošnjem proračunu predvidela za list nobene dotacije. Uredniški odbor se zaveda svoje dolžnosti do bralcev in do skupnosti, vendar sam ne more v sedanjem položaju urediti za¬ deve tako, da bi list še nadalje izhajal. S to številko se torej poslavljamo od vseh naročnikov in bral¬ cev in se obenem zahvaljujemo vsem, ki so kakor koli sodelovali pri listu. Uredništvo Letošnji prvi maj je še posebno svečan in slavnosten. Praznujemo ga s podesetorjenim veseljem v srcu: zasijala nam je tako zaželena in toliko časa pričakovana svoboda. Uresničujejo se naše želje, naša upanja, izpolnjujejo se stoletne sanje naših prednikov. Slovenski narod stopa v zgodovino, da si strnjen in enoten ustvari boljšo bodočnost, da si v bratstvu vseh slovanskih narodov sam skuje svojo usodo. Danes gre naša borba h koncu. Zajamčena nam je naša bodočnost, bodočnost vseh Slovencev od Gospe Svete pa do Trsta. Postavljajo se temelji naše nove domovine, federativne, resnično demokratične Ju¬ goslavije. Naj živi svobodna federativna demokratična Jugoslavija! Naj živi naš vodja maršal Tito! Naj živi združena enotna Slovenija!-« Takrat si pač nihče od udeležencev slavja ni mislil, da bo vojna vihra še enkrat zajela Bistrico. Vendar se je tako zgodilo. Že 3. maja so prihajali s hrvaške strani civilni begunci, ki so se umikali pred močnimi nemškimi enotami. To je bil 97. nemški korpus, ki si je hotel izsiliti prehod skozi našo dolino proti Postojni. Tri dni je nato divjala borba v okolici mesta in v mestu, toda povsem obkoljeni sovražnik je moral dne 7. maja podpisati brezpogojno kapitulacijo. In zastave svo¬ bode so tedaj vnovič in za vedno zaplapolale po mestnih ulicah... M. M MAJ • ST. 5 ►Osnovna moč socializma, njegov cilj in pot do njega, je uveljavljanje delovnih ljudi kot proizvajalcev in upravljalcev neposredno in v mednarodnem sodelovanju. Vsako obdobje boja za socializem daje tej temeljni usmeritvi socialističnih sil nov poudarek in drugačno obliko. Vendar je preizkus resnične socia¬ listične usmerjenosti in tudi sam uspeh odvisen predvsem od tega, koliko in kako se znajo subjektivne napredne sile opreti na neposredne in dolgoročne interese človeka, koliko in kako mu znajo omogočiti, da se v celoti uveljavlja tako v velikih bojih kakor pri vsakdanjem delu. Ta ustvarjalna moč se uve¬ ljavlja nenehno, skozi težka nasprotja, toda vse krepkeje. Zato vera vanjo ni utopična, marveč na izkušnjah zgrajena zavest socialističnih revolucionarjev ...« (Povzetek iz referata tov. Vide Tomšič na VI. kongresu SZDL Slo¬ venije dne 5. aprila 1966). Občinska konferenca SZDL, ki je bila dne 24. 4. 1966, je predstavljala nadaljevanje VI. kongresa SZDL Slovenije prav po nadaljnjem raz¬ vijanju te misli, po razvijanju sa¬ moupravljanja delovnih ljudi na vseh področjih družbenega življe¬ nja in udejstvovanja občanov, po¬ vezanem s subjektivnimi silami, po¬ sebno z organizacijami SZDL. Predsednik tov. Grilj Jože je pri¬ kazal v svojih uvodnih besedah po¬ men in veličino VI. kongresa SZDL Slovenije in ob analizi dela občin¬ ske skupščine ter njenih organov posebno poudaril, da mora SZDL, ki je nastala v narodnoosvobodilni borbi in v socialistični revoluciji kot prostovoljna demokratična zve¬ za občanov, dejansko postati naj¬ širša opora družbenopolitične aktiv¬ nosti in samoupravljanja delovnih ljudi. Konferenca, ki je imela delovni značaj, je povezovala v svojem se¬ stavu delegate, člane SZDL, izvo¬ ljene v organe krajevne samoupra¬ ve, v predstavniška telesa družbe¬ nopolitičnih skupnosti, v samoup¬ ravne organe delovnih organizacij, družbenih služb, v društvene samo¬ uprave ter člane KO SZDL in ob¬ činskih političnih organizacij. V razpravi so delegati izobliko¬ vali skupni delovni dogovor, ki ob¬ sega predvsem naslednje: — načrtno dejavnost krajevne sa¬ mouprave na osnovi srednjeročnega programiranja urbanizacije in ko¬ munalne ureditve ob upoštevanju dejanskih možnosti in sodelovanja občanov v komuni kot celoti; •im — razvijanje dela na področju socialnega varstva, zdravstva, šol¬ stva, kulture, športa in drugih i roč jih; — uveljavljanje večje osebne in kolektivne odgovornosti vseh volje¬ nih organov samouprave kot nosil¬ cev gospodarskega in družbenega razvoja v reformnih prizadevanjih; povezovanje vseh proizvajalcev in občanov ob večji javnosti dela pre¬ ko prožnejših oblik; boj proti obli¬ kam forumskega dela, proti biro¬ kratskim in tehnokratskim izvaja¬ njem družbenih nalog; razbreme¬ nitev posameznikov zaradi poveča¬ nja števila upravljalcev in samo- upravljalcev. Načela kadrovske politike, pred¬ vsem rotacije in reelekcije naj pre¬ raščajo v sistemsko razreševanje družbenega dela in družbenih od¬ nosov. Konferenca je opozorila na pravočasen pristop k volitvam od¬ bornikov, na pomanjkljiva statutar¬ na določila delovnih organizacij gle¬ de reelekcije vodilnih delovnih mest v delovnih organizacijah in družbenih službah. Obravnavano je bilo vprašanje metod in oblik dela organizacij SZDL; preko teh naj se ob večji angažiranosti vodstev od občine do krajevnih organizacij iščejo skup¬ ne rešitve. Le tako bo organizacija postajala vse bolj ustrezna oblika povezova¬ nja vseh, ki so in morajo biti de¬ janski nosilci socialistične demo¬ kracije. V obravnavi so bila nakazana še druga vprašanja, ki bodo zajeta v skupni delovni program in posre¬ dovana vsem KO SZDL. Izredna konferenca, ki je bila tudi volilna konferenca, je izvolila za delegata za VI. kongres SZDL Jugoslavije tov. ing. KOVAČA Ivana, vodjo tehnološkega oddelka v delovni or¬ ganizaciji TOK Ilirska Bistrica. V imenu organizacije in vseh ob¬ čanov čestitamo tov. ing. Anici ZA¬ DEL, vodji razvojnega oddelka de¬ lovne organizacije Lesonit, ob nje¬ ni izvolitvi za članico Glavnega od¬ bora SZDL Slovenije. Delegati VI. kongresa Čeligoj Vojko, Godec Franc, Grilj Jože in Stadler Janko bodo po sklepu kon¬ ference prinašali med članstvo SZDL nadaljnje naloge organizacije SZDL v občini Ilirska Bistrica. Občinski odbor SZDL Ilirska Bistrica POMOČ NARODOM INDIJE Občinski odbor RK Ilirska Bistiica je organiziral ob sodelovanju ostalih družbenopolitičnih organizacij v občini široko akcijo za zbira¬ nje denarnih sredstev za pomoč prizadetemu narodu Indije. Krajevne organizacije SZDL, ZB, ZM, RKS, podmladka in mladine RK na šolah, delovne organizacije, zavodi in ustanove ter posamezniki so se v polni meri odzvali tej hu¬ mani akciji. Akcija za pomoč Indiji se je pri¬ čela 9. marca in je trajala do 15. aprila 1966. Do sedaj je bilo zbranih 3,100.920 starih din, vendar pa pri¬ čakujemo, da bo končna vsota zbra¬ nih sredstev za pomoč ogroženemu prebivalstvu Indije presegala seda¬ njo vsoto, saj pričakujemo prispev¬ ke še od nekaterih ustanov in or¬ ganizacij. K skupni vsoti, ki smo jo zbrali doslej, so prispevali; Starih din Podjetja in ustanove 1,909.331 RK SZDL ZB 631.740 Osnovne šole 486.354 Posamezniki 773.500 Skupaj . . . 3,100.925 Posebno zahvalo za solidarnost in humanost do narodov Indije izre¬ kamo: Osnovnima šolama Knežak in II. Bistrica, kjer so podmladkarji z uči¬ teljskim kolektivom in tehničnim vodstvom pokazali veliko razume¬ vanje in humanost. Krajevnim organizacijam RK: Bač. Pregarje, Podstenje, Pod- stenjšek in Mereče, Smrje, Gor. Bit¬ nja, Ratečevo brdo, Hrušica, Kute- ževo, Novokračine, D. Zemon. Med posamezniki so se posebno izkazali r'Božič Jožefa, G. Zemon, NN Ilirska Bistrica, Maraž Silve¬ ster, II. Bistrica, dr. Pance Alojz, Ljubljana. Delovnemu kolektivu tovarne TOK, TOPOL in TRANSPORT. Občinski odbor RK Ilirska Bistri¬ ca se v imenu indijskega ljudstva zahvaljuje tudi vsem ostalim, ki so pokazali s svojimi prispevki so¬ čutje do ogroženega ljudstva In¬ dije. MAJ ŠT. 5 SNEŽNIK Kako je $ prosvetno-kulturno dejavnostjo v naši občini 26 . aprila je bila letna konferenca občinske Zveze strica. Na tej konferenci smo pregledali in kritično ocenili to, da udeležba na konferenci ni bila taka, kot smo si jo lo, se pogovorili o skupnih problemih in težavah, izmenjali svoje izkušnje itd. in tudi razpravljali o bodo čem delu na tem področju v naši občini. kulturno-prosvetnih organizacij občine Ilirska Bi- naše delo in uspehe v preteklem letu. škoda je le želeli, da bi na njej res lahko pregledali naše de- Te konference so se udeležili de¬ legati iz prosvetnih društev: Dol. Ze¬ mon, Jelšane, Podgrad, Pregarje in Ilirska Bistrica. Manjkali pa so de¬ legati s Knežaka, Bača, iz Kuteževe- ga in Novokračin. Sprašujem se, ka¬ ko to, da ta prosvetna aruštva niso poslala svojih delegatov? Ali se jim zdi to nepotrebno, ali pa so hotela pokazati, da so nedelavna? Na to konferenco smo povabili tu¬ di zastopnike političnih in družbenih organizacij, ki so le v zelo majhnem številu odzvali našemu vabilu. Iz poročila, ki je prikazal stanje prosvetno-kulturne dejavnosti take, kakršna je, smo ugotovili, da je v občini 9 prosvetnih društev in sicer v Jelšanah, Novokračinah, Dol. Ze¬ monu, Zabičah, Podgradu, Pregar- jah, Knežaku, Baču in Ilirski Bistrici. Nekatera teh društev so samo še na papirju in že več let niso bili skli¬ cani občni zbori. Pri društvih pa, ki vsaj za silo še delujejo, je po¬ sebno vprašanje vsebinska usmeri¬ tev dejavnosti. Ugotavljamo namreč, da stare amaterske oblike (pevski zbori, dramske skupine) po vaseh izumirajo in da je nujno potrebno usmeriti vso dejavnost v nove oblike, to je v klube ali društvene centre. Ti sicer po terenu še obstojajo in delajo, ne¬ kateri boljše, drugi slabše, vendar njihovo delo ni načrtno in program¬ sko. Njihova dejavnost je v glavnem usmerjena v gledanje televizijskih programov. Zato bi bilo nujno, da se delo vseh teh družbenih centrov in klubov, ki delajo v sklopu pro¬ svetnih društev ali izven njih, uskla- Poročilo je tudi prikazalo stanje dvoran za kulturne prireditve in poudarilo, da edino dvorana v Jelša¬ nah odgovarja svojemu namenu. Ta dvorana je bila v celoti adap¬ tirana pred dvema letoma, ko je društvo praznovalo 1oo. letnico ob¬ stoja. Postopoma bomo morali ob¬ noviti vse dvorane. Seveda bo to delo posebno sedaj v času gospo¬ darske reforme zelo težko in počasi napredovalo. Nujno bi bilo potreb¬ no do konca urediti kulturni dom na Baču, ki ga uporablja tovarna »Javor« obrat Bač za svoje skla¬ dišče, in ga izročiti namenom, za katere je bil zidan. Pohvaliti pa je potrebno mladino iz Dol. Zemo¬ na kakor tudi PD; skupno s plesni¬ mi in drugimi prireditvami so zbra¬ li 180.000 S din in denar uporabili za popravilo dvorane. Pri širjenju prosvete in kulture v našem mestu imajo veliko vlogo tudi delavska univerza, matična knjižnica in glasbena šola. Delavska univerza se je v zad¬ njem času usmerila na strokovno izobraževanje, ker je zanj najlažje našla finančno kritje, medtem ko je za splošno izobraževanje ter kul- turno-estetsko vzgojo zmanjkalo denarnih sredstev. Matična knjižnica bo lahko uspešno delovala le tedaj, če bo imela dovolj knjižnega fonda in dovolj potovalnih kovčkov s knji¬ gami, ki jih bo pošiljala po vaseh. Glasbena šola je razširila svoj delovni program tako, da je v svoj delovni plan vključila tudi učenje nekaterih drugih inštrumentov. Ta- 8. maj mednarodni dan RK Sekretariat CRK je na svoji seji predlagal, da bi Teden Rdečega križa izkoristili za pridobivanje novih članov in aktivizacijo članstva v vseh dejavnostih RK ter za dvig splošne higiene. Ta predlog je sprejel tudi občinski odbor RK pri nas in si bo prizadeval, da ga bo izpolnil. Poleg tega bomo v Tednu Rdečega križa priredili akademijo skup¬ no s podmladkom in mladino RK ter članstvom. V tednu RK bomo imeli tudi občni zbor podmladka in mladine RK, na katerem se bomo pomenili o dosedanjem delu in o nalogah v prihodnosti. Želimo, da bi organizacija RK dosegla slehernega prebivalca naše občine in ga vključila v mednarodno prizadevanje za pomoč in huma¬ nost med ljudmi. Občinski odbor RK Ilirska Bistrica di. Mnenja smo, da bodo klubi lah¬ ko uspešno nadomestili prosvetno društvo tam, kjer tega rii. Zaradi tega se kaže nujna potreba po vključitvi vseh klubov v programski in finančni okvir občinske zveze. Predvsem pa naj bi klub, ki ga misli ustanoviti mladina v Ilirski Bi¬ strici, s svojim vzgledom, progra¬ mom, predavanji itd. priskočiti na pomoč klubom po terenu. Zato naj se čimprej ustanovi odbor za klub¬ sko dejavnost pri občinski zvezi KPO, ki naj takoj pristopi k svojemu delu. ko sistematsko usposablja svoje učence za godbo na pihala, ki je mestu in občini prav tako potreb¬ na, kakor vsaka druga kulturna skupina. Zelo živahno in z velikim ela¬ nom je začel v Ilirski Bistrici va¬ diti tudi moški pevski zbor pod vodstvom tov. Alojza Boštjančiča. Ta ima vaje redno dvakrat teden¬ sko. Naštudiral je že v enem letu samostojen program za Prešernovo proslavo, sodeloval pri proslavi 8. marca, sedaj se pripravlja za na¬ stop 25. maja ob dnevu mladosti, 4. junija pa bo skupno nastopal z ajdovskim zborom pri odkritju spo¬ menika. V kratkem bo tudi pripra¬ vil samostojen koncert. Zbor misli nastopati tudi v drugih krajih in celo čez mejo v Italijo namerava ponesti našo slovensko pesem. Občinska skupščina je za letoš¬ nje leto odobrila 4,500.000 S din. V kakšne namene bomo ta denar¬ na sredstva uporabili, koliko bo dobilo posamezno društvo, koliko teh sredstev bo odpadlo na po¬ pravilo dvoran itd., o vsem tem naj bi že takoj na svojih prvih sejah raz¬ pravljal novo izvoljeni odbor. Gospodarska in družbena refor¬ ma, ki je v teku, nujno tudi vodi k temu, da občani sami prispevajo denar za dejavnost, za katero so zainteresirani. V sistemu samofinan- ciranja naj se torej odraža tudi interes ljudi za določeno zvrst kul¬ turne dejavnosti. Občinski svet je v preteklem letu usmeril svojo dejav¬ nost v priprave za proslavo preko¬ morskih brigad. Letos pa naj bi naša dejavnost dosegla višek ob od¬ kritju spomenika v Ilirski Bistrici, ki bo 4. junija, in v izseljenskem pikni¬ ku, ki bo 4. julija. Tako vidimo, da je pred nami dosti dela. Občinska zveza neposredno ureja gostovanje profesionalnih skupin na območju naše občine. Največkrat gostuje Goriško gledališče. Cena za gostovanje poklicnih skupin je čedalje višja. Razlika od pobrane vstopnine in cene gostovanja plača občinska ZKPOS. Resno se moramo lotiti tudi vpra¬ šanja kadra, ker bomo v bodoče potrebovali čim več sposobnih or¬ ganizatorjev in strokovnih kadrov z različnih področij kulturne dejav¬ nosti. Izvoljena nadzorni stopita k sta bila nov upravni in odbor, ki naj čimprej pri- svojemu delu. 1945 v Ilir ki SNEŽNIK MAJ ŠT. 5 Notranja organizacija našega gostinstva poglaviten vzrok nizkih poslovnih rezultatov Na začetku gostinske in turistične sezone že lahko ugotovimo, da prihaja v Bistrico malo gostov, zlasti pa sta slabo obiskana hotel »-Zmaga-« in re¬ stavracija »-Soča«, v ki predstavljata glavni del vseh zmogljivosti našega gpstinskega podjetja »Soča-«. Ker je še prezgodaj dati oceno, pa lahko podam le prognozo, da bo letos količinski pro¬ met v naših gostinskih obratih stagni¬ ral ali pa celo padel glede na lansko leto. Goste odbijajo visoke cene go¬ stinskih uslug. V ceni gostinske usluge se odraža poslovanje podjetja oz. produktivnost in ekonomičnost določenega gostinske- # ga obrata. Cene so danes najvažnejši faktor, ki vpliva na promet gostinskih podjetij. Pri povprečnem domačem ali pa tujem gostu odloča cena, ali bo zapravil denar ali ne. Goste bo pri¬ vlačilo tisto gostinsko podjetje, ki bo nudilo kvalitetne usluge po konkurenč¬ nih cenah. Velik promet v gostinskem obratu pa je osnova za doseganje po- zitivnih poslovnih rezultatov. Danes je kompletna gospodarska si¬ tuacija taka, da mora vsako podjetje gledati na to, da čimbolje izkoristi vse svoje kapacitete v prid konkurenčni ceni in veliki realizaciji blaga ali uslug. Minili so časi, ko je družba da¬ jala sredstva tistim podjetjem, ki niso mogla sama živeti. Zato je jasno, da se mora danes vsaka poslovna enota postaviti pred dejstvo, ali dobro po¬ slovati, ali pa zapreti vrata. V^Ostinska podjetja je reforma posta¬ vila pred težko in odgovorno nalogo. Ta naloga je predvsem v izboljšanju kvalitete gostinskih, uslug in doseganja konkurenčnih cen s težnjo, da se po¬ veča promet in dohodek v gostinstvu. Vse to pa bo možno doseči le s po¬ večano produktivnostjo dela. Naloga je l |# * « « •> ‘A 1 •težka in zahteva dobrega reševalca, to m' pomeni dobro vodstvo in kvaliteten kader. j Nuditi kvalitetne usluge pri konku¬ renčno nizkih cenah danes ni enostav¬ no - ni lahek problem. Obenem pa je to nujnost, < ki je prvi pogoj za ob¬ stanek. Današnji povprečni gost - tu¬ rist, poslovni človek ali pa domačin ne nosi s seboj-debele denarnice (razen izjem) in zato dobro premisli, kje in kaj bo kosil, popil itd. Skratka, stopil bo v tisti hotel ali restavracijo, ki mu bo za določeno vsoto denarja največ 4p »V . *< v ‘i l * , * • • • nudila. Iz tega izhaja, da bodo pre¬ draga. gostinska podjetja v manj po¬ membnih turističnih krajih lahko mir¬ no prazna čakala na goste. Taka usoda skoraj grozi tudi naši »Soči-« glede na to, da je Bistrica povprečno slovensko mesto, da ni nobena turistična atrak¬ cija. Večji del prometa v naših gostin¬ skih obratih ustvarjajo prehodni gost¬ je: turisti na poti k Jadranu, poslovni ljudje in precejšni del tudi domačini. Dobro vemo, da je od gostinstva ve¬ liko odvisen razvoj turizma v nekem kraju in da sta ti dve dejavnosti zelo tesno med seboj povezani. Turizem po¬ staja vedno važnejša gospodarska pa¬ noga in zato tudi pomembna dejav¬ nost v sleherni občini, kar z razvojem raznih uslužnostnih dejavnosti prispe¬ va k povečanju narodnega dohodka neke skupnosti. Ko se govori o turi¬ stičnem razvoju naše občine, je zato potrebno največ skrbi posvetiti ravno gostinstvu, ugotoviti njegove probleme in zahtevati od njega, da jih reši če le obstojajo zato objektivne možnosti. Skratka, poiskati je treba tiste skrite rezerve, o katerih se že precej časa govori. Take rezerve gotovo obstojajo in delno so že tudi odkrite. Po tem uvodu preidemo na osnovni namen tega članka t. j. na kratko ana¬ lizo poslovanja našega družbenega go¬ stinstva, gostinskega podjetja »Soča*«, ki ne dosega zadovoljivih poslovnih re¬ zultatov. Razlog temu pa so visoke cene, ki povzročajo majhen promet; so pa seveda še drugi. Gostinsko podjetje »Soča*« je edino tovrstno podjetje v družbenem sektor¬ ju v naši občini. »Soča*« združuje 5 ob¬ ratov ali poslovnih enot: hotel »Zma¬ ga*«, restavracija »Soča*«, kavarna »Tu¬ rist« ter gostilni »Triglav« in »Kolo¬ dvor«. Družbeni sektor gostinstva ust¬ varja okoli polovico celotnega gostin¬ skega prometa v naši občini (v letu 1965 50,5 %), ostalo polovico prometa pa odpade na privatno gostinstvo. Posa¬ mezni obrati podjetja »Soča« delajo V različnih pogojih in dosegajo različne poslovne uspehe. Od vseh petih obra¬ tov dosega največ prometa gostilna »Triglav« in sicer 1/3 od skupnega prometa podjetja. Najbolj rentabilna pa je gostilna »Kolodvor«. Ostali trije obrati so do sedaj poslovali negativno ali pa na meji rentabilnosti in sta njihovo pasivo krili »Kolodvor« in »Triglav«. Gostinsko podjetje »Soča« nudi relativno precej drage usluge, zlasti pa so se cene uslug povprečno zelo povečale ob gospodarski reformi, da je bilo možno kriti večje materialne t % * f stroške in zahtevo po večjih dohodkih. V primerjavi z letom 1964 so se cene gostinskih uslug v podjetju »Soča« dvignile povprečno od najmanj 18 % za vino do največ 52 % za brezalkohol¬ ne pijače (za žgane 46 %). V letu 1965 zasledimo stalen porast cen jedi, pijač in prenočišč. Od začetka do konca leta 1965 so cene porasle takole: za pivo 45 % 9 za vino 31 %, za žganje 35 %, za druge žgane pijače 35 %, za sadne in vita sokove 25 %, za ostale brezalkohol¬ ne pijače pa 19 %. Cene hrani so po¬ rasle nadpovprečno, kar se je vredno¬ stni promet hrane leta 1965 v primer¬ javi z letom 1964 za 61 % predvsem na račun dviga cen ob reformi. Skupni vrednostni promet leta 1965 v primer¬ javi z letom 1964 je porasel za 30 %, medtem ko je količinski promet sko¬ raj stagniral, padel je za pivo, vino in žganje, porastel pa za brezalkoholne pijače. Prenočitev v letu 1965 je bilo 6.756, kar je za 3 % manj kot v letu da za uspešno delo dobijo tudi boljše plačilo. Za stimulans gostinskega ka¬ dra bi bilo zato nujno potrebno vpe¬ ljati obračun uspeha po posameznih obratih oz. ekonomskih enotah, kot se to že dalj časa prakticira v industrij¬ skih podjetjih. Vsak obrat naj bi bil samostojna enota; čim več dohodka bi ustvaril, več bi ga lahko dobil med svoje zaposlene. S tem bi uveljavili princip nagrajevanja po delu, ki bi gotovo hitro pokazal pozitivne efekte: večja prizadevnost in zboljšanje kva¬ litete uslug nasploh, boljša postrežba itd. Odpadel bi občutek delavcev v uspešnih obratih, da delajo za tiste, ki nimajo dovolj prometa in se dolgoča¬ sijo. Gostje bi postali za natakarje bolj zanimivi, ker bi bili direkten vir njihovih osebnih dohodkov. Sedaj je v naših restavracijah po¬ strežba kaj žalostna. Natakarica na¬ vadno privošči gostu le grobo vpra¬ šanje: »Kaj želite?« Ko izve, se brez besed obrne, brez besed postavi na mizo jed ali pijačo itd. Gost mora več¬ krat čakati na postrežbo, čeprav ni potrebno. To je tudi vzrok, da gre iz lokala nezadovoljen in da se mu dru¬ gič izogne, če se le da. Drugi problem je kvalifikacijska struktura kadra. Ekonomskega proble¬ ma podjetje nikoli ne bo rešilo s tem, KADROVSKA KOMISIJA TOVARNE ORGANSKIH KISLIN ILIRSKA BISTRICA RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO KLEP AR J A-V ODOIN ST AL ATER J A POGOJI: kvalifikacija in 3 leta prakse. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Prijave sprejema kadrovska služba TOK do vključno 15. maja 1966. POSNETKI S PROSLAVE 1. MAJA LETA 1945 V ILIRSKI BISTRICI 1964, povprečna cena v letu 1965 pa je bila 943 S din ali 38 % več kot leta 1964. V podjetju je bilo leta 1965 43 za¬ poslenih, od katerih je več kot polo¬ vica nekvalificiranih, četrtina kvalifi¬ ciranih, ostalo pa so polkvalificirani delavci. Ti ljudje so torej ustvarili skupno 220,749.000 S din prometa ali na posameznika 5,133.000 din. Osebni do¬ hodki zaposlenih v našem družbenem gostinstvu pa so bili občutno pod pov¬ prečjem v občini. Do reforme so do¬ segli povprečne osebne dohodke 46.000 S din, po reformi pa 50.300, medtem ko je bilo občinsko povprečje do reforme 58.385 S din ali 8 % več, po reformi pa 67.400 S din več ali za 15,3 %. To po¬ meni, da se je materialni položaj go¬ stinskih delavcev po reformi relativno zelo poslabšal. »Soča« ima v družbenem gostinstvu naše občine monopolni položaj, kar je eden izmed vzrokov, da do sedaj v podjetju še niso rešili kup važnih vpra¬ šanj, od katerih je neposredno in po¬ sredno odvisna uspešnost njihovega poslovanja. Eden od osnovnih ne¬ rešenih problemov je njihova no¬ tranja zakonodaja, zlasti pa še ne¬ primeren in neizdelan sistem delitve dohodka in nagrajevanja. Glede na to, da posamezni obrati dosegajo različne rezultate, bi bilo nujno, da so zato delavci v njih različno deležni na do¬ hodke. Načelno naj bi dobil vsak pla¬ čilo po delu. Vendar imajo v »Soči« še vedno zastarel sistem nagrajevanja po času enotno za vse obrate, če de¬ lajo uspešno ali pa ne. Tak sistem nagrajevanja je v nasprotju s sodob¬ nim načelom, ker je nestimulativen in končno nepravičen. Gotovo gre zasluga za dobro poslovanje nekega obrata tu¬ di njegovim delavcem, ne pa samo ugodni lokaciji. Zato bi bilo potrebno, da bo zaposlovalo več kot polovico ne¬ kvalificiranih delavcev, ki ne zahte¬ vajo visokih osebnih dohodkov. Kvali¬ teten strokovni kader je gostinstvu nujno potreben, ker le ta lahko re¬ šuje zahtevne naloge, ki se neprene¬ homa postavljajo pred gostinska pod¬ jetja. Predvsem pa še potrebno dobro vodstvo podjetja, ki bi bilo zmožno vpeljati sodobno notranjo organizaci¬ jo tako, da bi doseglo najnižje stroške. Zelo važen faktor za ugodno počutje gostov so sanitarne naprave v gostin¬ skem obratu. Ni dovolj, da napravimo nove naprave. Potrebno je redno vzdr¬ ževanje in čiščenje, ker sicer te na¬ prave ne morejo služiti svojemu na¬ menu. Na te stvari v »Soči« večkrat pozabijo. Iz vsega navedenega izhaja, da se problemi navezujejo eden na drugega in da je težko odločiti, kje bodo začeli reševati. Kritična točka je sistem na¬ grajevanja, zato naj bi se najprej premaknili ravno na tem področju. Brez dvoma bi s tem postavili »So¬ čo«, »Zmago« in »Turist« pred veliko vprašanje in nalogo, kaj ukreniti, da bi dosegli potreben promet in višje osebne dohodke, da bi torej postali rentabilni. Ker politika dviganja cen v današnji situaciji ne more rešiti pro¬ blema rentabilnosti, je treba iskati re¬ zerve v znižanju poslovnih stroškov, ki so odvisni v glavnem od notranje orga¬ nizacije celotnega podjetja. Po vsem tem kritičnem obravnavanju poslovanja našega gostinskega podjetja pa le ne moremo mimo premikov, ki jih opažamo zadnje čase. Pozitivne spremembe so bile izvršene posebno glede postrežbe in ureditve lokalov, kar je gotovo posledica kadrovskih sprememb v podjetju. Anica Jovanovič MAJ ST. 5 SNEŽNIK Balincarji edini aktivni sindikalisti Komisija za oddih in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu v Ilirski Bistrici je razpisala že tradi¬ cionalno tekmovanje balincarskih ekip oziroma ekip sindikalnih po¬ družnic v počastitev delavskega praznika prvega maja. Organizator, komisija, računa na udeležbo 16. ekip, ki bi tekmovale po Davis kup sistemu. Ce take ude¬ ležbe ne bo, bo nujno sledil dogo¬ vor z ekipami na dan tekmovanja. Komisija je predvidela tudi lepe nagrade za prve štiri plasirane ekipe. V času, ko to pišemo, še ni pri¬ jav. O izidu tega sindikalnega tek- jiolač 3 Uspehi Tovarne organskih kislin ob prvem tromesečju Doseženi rezultati gospodarjenja v prvem tromesečju so pokazali, da se je kolektiv Tovarne organskih kislin resno spoprijel s postavljenimi nalogami in da se zaveda obveznosti, ki jih predenj postavljajo novi gospodarski ukrepi. Plan proizvodnje za prvo trome¬ sečje je presežen za 13 %, čeprav je bil za večino izdelkov precej ostro postavljen. Vrednost proiz¬ vodnje v tem tromesečju znaša ne¬ kaj manj kot 6 milijonov novih di¬ narjev. Letni plan delovne organi¬ zacije je dosežen v višini 27 %. V primerjavi z istim razdobjem lani je proizvodnja porasla za 46 %. Po¬ sebno ugoden je bil porast proiz¬ vodnje v mesecu marcu, ko sta ob¬ rata citronske in vinske kisline do¬ segla najvišjo proizvodnjo, odkar obstojata. V obratu mlečne kisline je stekla poskusna proizvodnja no¬ vih kvalitet mlečne kisline, ki bodo realizirane v prihodnjih mesecih. Zelo ugodno je porasla tudi vred¬ nost fakturirane realizacije, ki je v tem tromesečju kar za 38 % nad planom in predstavlja 33 % letnega plana. Izvoz je v primerjavi z lan¬ skoletnim za 90% večji. Polovico celotnega izvoza predstavljajo ki¬ sline, ki jih v prvem tromesečju lani še nismo izvažali. Povprečni osebni dohodki na za¬ poslenega znašajo v tem tromesečju 799,48 novih dinarjev in so v pri¬ merjavi z istim razdobjem lani za 50 % višji. Planirani osebni dohod¬ ki so preseženi za 7 %, kar pomeni, da proizvodnja hitreje narašča nad planom (za 13%), kot povprečni osebni dohodki na zaposlenega. Pred prvomajskimi prazniki bo članom kolektiva razdeljeno nado¬ mestilo za prevoz na dopuste (pri¬ spevek za K-15 v preteklih letih) in sicer v enakem znesku za člane kolektiva, v nekoliko nižjem znesku za svojce, ki niso zaposleni drugje, in za otroke. Delovni kolektiv smatra, da je takšna razdelitev teh sredstev naj¬ bolj pravilna, ker prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi enako stane za vse koristnike, ne glede na to, ko¬ liko je kdo prispeval z višino svo¬ jih osebnih dohodkov pri oblikova¬ nju teh sredstev. Z objavo K-15 v preteklih letih tudi ni bilo nikjer določeno, da se lahko tisti z naj¬ višjimi osebnimi prejemki peljejo do Skopja, tisti z najnižjimi pa do Zagreba, ampak je vsakdo dobil sa¬ mo eno objavo, ki jo je izkoristil po svoji volji. Delovni kolektiv je spre¬ jel tudi kriterije za izkoriščanje na¬ domestil za dopuste v Moščeniški dragi in na Sviščakih ali v ostalih letoviščarskih krajih. -MP- movanja bomo poročali v naslednji številki Snežnika, če bo izšla. To tekmovanje balincarjev je le zače¬ tek športnih akcij, ki jih je v svo¬ jem programu dela predvidela ko¬ misija za športno dejavnost pri ob¬ činskem svetu. Sledile bodo še strelske tekme, šahovske, odbojkar¬ ske in košarkarske. O vsem tem pa kdaj drugič. Najstarejši ljudje našega mesta zatrjujejo, da je ta navada zelo, zelo stara in pravzaprav nihče ne ve, kam sodi njen začetek. »Vedno je bilo tako,-« pravi starejši Bi¬ stričan. »Punca je dala kolač, fant pa ,solde’ za pijačo.-« Škoda, da ta lepa navada počasi izumira. Le tu pa tam se sliši, da dekle vabi na kolač. Navadno ob¬ vesti najbližja dva soseda, da pri¬ deta z ostalimi fanti nekaj večerov pred poroko na njen dom. Prvi so¬ sed dobi kolač, drugemu pa da fant odkupnino za nevesto. Meščane ta večer privabi na okna prešerno vri¬ skanje in petje bistriških fantov, ki nosijo kolač po ulicah in ga nazad¬ nje zalijejo z dobro kapljico v ,eni bistriških gostiln. Večkrat se je zgodilo, da so fantje tistim dekle¬ tom, ki niso dale kolača, mijavkali in razbijali s starimi škatlami pod oknom, ker so žalile fantovsko čast in pozabile staro ženitovanjsko na¬ vado. Kolači so čedalje bolj redki, ven¬ dar predstavljajo prijetno doživet¬ je za mladoporočenca in bistriške fante, obenem pa dokazujejo, da se ta lepa navada ne bi smela izroditi tako kot so se že izrodili številni drugi običaji. Z OBČNEGA ZBORA SEKCIJE BALINARJEV PRI TVD PARTIZANU Ttlnoao ofletoa N S X O OJ tsj X CD Pl- 8 g tt o c JU *»-H ag*. ec x: fc-( •'H O c X a 3 V > o rt °|'S S« ..a c 3 -Si >3 c ES 2 a > r—< 4-> 8 >v a 3 rt 5° o 3_ G‘? *5 > 3 T 3 rt S C >o rt .a g>& 2 - 3 - g E -g G Efeglll (D e- s* s rt oj c K- ■g'ff-8 S> i? iž S § > s 1? > « o Id o p* S 8 § § > g >y " ^3 rt ■ h O ^ b lasi a-si* JI'** rt OJ s aJT. o £P ft s'&a O a ,* _rS q [g (-1 a rt -C rt rt) 8 ~ v ’V *JliT rt > 5 piC g«* E.ES CO m _ a'H, ec o ^ « I^ts ^ 3rt G rt w N G^ 2 > > o X -I X tg G jaSf •H «rH rt rt -g g snšSi • H ^ O 2 G a>S •"■8 M -a „ 3 > 3 a G (D rt F >N co o rt g -j 3 »l Q II§ ► g a > 3 S.£P M 13 o IS P i i .S c H o 4 1S g §r 3 > > OJ 13* 3 -§ 5 s 6 G^x' g N - -2, „ . N +j OJ O iSfl-s >ssoff T3 S-. G •S?*r-.Z? cd r' O 0,0 ^ r£ o; S g -S g S ‘ c Ra 5 & cd "—• C ^ cd o X3 a ii- 3 c rt — N >8S fig s > N O > ‘P &Š1 °ls > S G XI b ?! fi • fH jD cd ^ CD g g G O TS 2 N G rt a> d •r-» 2 :G, §a TD g > 6 2 2 a^ w o w c ±1 *n rt ■;-< & > a o >h 6 ■+{? a G O CD - s S." 1 N * 2 •-'" x > q o o -311| M .P5 g > >§* g CD .s-s . 3 $** g ° pa I -r 1 O J> > V ^ 'H 2 3 .o 2 5 O* * a - ® $ S 3 Q) i p G O o rt E H .2 _ j W oj >oi 2 •Sfl, > -r S > •§, 2 ^ •- , T3 --j rt *8| •f -4 (-* O C CT 3 §lž CD a o G g «S a £ s *« CD :~£ :z? a 3- §« § £ O •»— 4 ^'o S»3 351 CD « W) *r-5 P> pq »2 g O T3 O) r a r o p s i “ ra o H 8 r S‘h a a CD rt M ^ ■r—> r r< o ^ ^ w « CD ^ rt 7:3 !” > ' iS § $>R 2| a^ 1 O o C/3 r—^ «8 o35 rt)'rt v o *G to G S CD •r-i 'ti -r—3 ali #r ~* H ^ al 1 « W MO •H 3 -f-> c H čg o) > ta a.s •3 CD o a« So pQ 3 ^ #pH g^.i "O >N T “ O 3 !•§ CD ® Oh CD > C 2 » o Jž C sl! ^ #rH gsi CD^ ° O c^ • rH C P 5 OJ S OJ > g - C -• s 3ž|& S^§ •g >w B : ££ * •■ o w cd 'G ^ £ ,rH II CD 31 i!| o S >rt _• G £ G w c/3 yZ* G O ° O rt -*-> • f -4 O CD IS SS 5ctj ^- '■S Srtg 8 a 8.9- G G G >N > CD t/ O 'rt rt o a "3 w 2 >W Q ^ rt rO M ^ O o o -h o o rt G O 2 G Jbd G rt r ~j a OJ OJ o ' , v*/ 8 O ^ o3 rt Ph ^ m O S rt'G •G 9 >w5 9 a •= hH O C l tw > rt O G 'I > O _ CD > w O rt CD a g >w rt g G O.G OJ G *»r» > .rH G ^ (D g Ph Ph « •rH CtJ & c cd Q fi£ S £ O >c/^ Cd 4 > J 'J • -* !•* : V w V •• •«• *! - 4 ^ M « 4 1 •tf : l M 4 : : : r\ •. I MLJ*. ‘•/Xv!v i • ’'Xv>J.v. .t ;IS ; - • A • • •••*.• • • • • *_*w • . v..v. \v. \ v.v. .•./.•.•.•.•.v.sv.*. .\v.v .:.VA ■ . .. .•.•••.•.v. V .•• v/. «• •• • • v.v.v.v.v ••... ..v.- - . :<•: OC-. a \ •. •. \\ •AV , VvV/.'.vC:>/AV.V..*/V. v:v!v^vXvivXv*. v. - |.£K| xx*.xxy>x;x*yy.:xv