T'
281. številka.
SLOVEN
Ljubljana, petek 10. decembra.
VIII. leto, 1875.
Iahaja /*ak a*u, **mii ^onoUeij*e tu aa«« pa pra*mkik, ta/ veija pa paetl prejemati, za avttre-ogerske dežela i» oolo :o:.o 16 gold., za pol leta 8 r\ za deti t 'ota 4 gold. — Za L|uhljaao brez pošiljanja na dom ca celo leto 13 arold., aa detrt leta 3 gold. 30 kr., za en moaoe I gold. 10 kr. Za pošiijanie na dom se računa »0 *-aj* sa meneč, 30 kr za četrt leta. — 2a tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje na lindskih šolah in za •lijake velja znižana cona in eioer: Za LJubljano za dotrt leta 2 gold. 50 kr., pa poatl prejeman za četrt leta 3 <Id. — Za oznanila se piaenje od Četiristopne
peti t-vrata 0 kr., do a« oznanilo enkrat tiska, 5 kr. de se dvakrat In A kr. do ae tri- ali večkrat tiska, Dopiat *jtj i« IkvoIo tVankirati. — Rokopisi ae no vrad&jo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg glodi"ča v „zvezdi". O ojra <.'H lit to. na kataro naj bo blagovolijo podati naročnine, reklamacije, oznanila, t- j. adunniBcrativne redi, je v „Narodni tiakarni" v Kolmanovej hiši
Vsem p. t. naročnikom.
Upravni odbor „Narodne tiskarne", kot lastnice „Slovenskoga Naroda", je sklenil v svojej seji 5. decembra t. 1., da se bode pošiljanje ,,Slovenskega Naroda" vsem onim naročnikom ustavilo, kateri naročnine naprej ne plačujejo za četrt leta (ali izjemoma en mesec), in sicer brez obzira na naročnika.
Dalje je upravni odbor sklenil, da, ako oni gg. delničarji, ki imajo na svoje akcije Še doplačati, tega ne store s po-popolno doplaco in s 6 % obresti vred v teku 4 tednov od tega prvega poziva, bodo te nedoplačane akcije izbrisale se iz delniške knjige, resp. uničile se in po §. 8. post. pravil zapade vplačani del delniškemu društvu.
V Ljubljani 9. doc. 1875.
Za upravni odbor:
Dr. 2SZ- -A-lxsiči£,
predsednik.
V državnem zboru
je bila 6. in 7. dre. generalna debata o proračuna, pri katerej se je zopet osvetilo stanje »tvari in strank v Avstriji.
Pivi je govoril za proračun ustavoveiee KI ep s c h. On je rekel: „Uprava za vojsko se pripravlja kakor da bi bili naravuost pred vojno in nas fiuaucijaluo ubija. Vladi K'epsch očita, da pri imenovanji višjih uradnikov ne ravna previdno, da pusti pri izvrševanji postav neko brezdisciplinnoHt vladati. Uradniki potlej p orno rej o, da se postave tako malo h p o s" t u j e j ■>, kakor to dostikrat očitamo ljudstvu. Ali nemate pravice zahtevati, da se na svetost postave verjame,   če   tisti, ki
majo po h tavo izvrševali, kažejo nespoštevanje do nje. Položaj državi* je ve»eD, naše blagostau je podi to." Guvormk nazadnje zagovarja pernoualno nnijo z Ogeisko.
D . Plener vzame številke proračuna v pretres iu zracima, da je prav za prav uže 48 milijonov deficita in še 11 milijonov za, najpotrebnejše ze'ezirce. On hoče direktni davek povišati, (<lm!) da se duficit pokrije. Nov davek naj se vpelje in sicer osobni ii.'ilioduji davek! S tem, da bi vedno državi dolgove derati ne ide.
Posfaueo Herman govori proti. Iz njegovega gfaVbra p trjcsemo političui del po Mteuogi i finem zapisu i k ti.
Heilsberg gov< ri za, Steudel zoper. Steudel pravi : V noheuej državi se od ljudstva toliko ne terja kakor v Avstriji.
Dr. Scbaffer, ljubljanski poslanec, hoče novih potov in sredstev najti, namier on buče davek reformirati in šteti iti. On hoče, naj se politični prepir na stran dene, (t. j. menda vse v nemški rog trobi).
Dr. Pražak: Od leta 1868 vlada □ emško-nacijonalna stranka, njene vlade so do denes državo vodile. Ce je res, da so te vlade krive fiuaucijaloega sUuja, potem je kriva ga tudi stranka. Centralizem nže sam po sebi na to gre, vedno več izdajati. To we je od 1. 1868 sem pokazalo, vedno več ne potrosi. Kar *e tiče zmanjšanje vojske, katero je odličen patrijot nasvetoval, ni j zdaj Čas za to, ko je evropski položaj tako resen. Sedanji sistem nij sposoben državi gospodaratveuo pomagati. Sam federalizem uiore latentne moči raz vezati. Strankarska vlada je tam mogoča, kjer so enaki elementi; izvor uejedinoNti v Avstriji je pa, da ena stranka vi da.
\V e d 1 nij  zadovoljen z očitanjem, da
je nemško -liberalna stranka zakrivila fiuan cijalno nlabo stanje države.
Dr. Dunajevski pravi, da smo ekonomično iu finarcijaluo bolni. Ce se govori o „pasivnih" pro vinoijab, protest nje ou proti temu, ker vse dežele po euukej meri davke) plačujejo. Ako eue meuj, nego diuge, je zato, ker jih država nij podpirala, da bi bile bolj produktivne • -Lile. Galičanje so linteli z vlado premirje imeti, te p iv nij v ustavi vse, kakor bi imelo biti. Oui so premirje držali, ali druga fcttan ga nij. Zato terja gališki deželni zbor vse svoje pravice.
Grof Spiegel pravi, kako trgovina in obrt pol ta le/lta. Veiik del davkoj/ačeval-cev plačaj« uže svoj davek iz kapitala, ne iz obresti.
Oelz koostalije, da cent alizacija vodi našo državo v pogubo. Nasledki zdanje^a vladuega sistema so žalostni in se povsod kažejo.
S k ene dolži opoz;cijo, da njeai govori daleč Črez to hišo g. edo, vladna st auka pak tudi skozi okno ven govori vob'cem. Viada pa, ki jo" imamo, ima v BnkQoljalnib iu gospodaiskih re;"eh precej nesrečno roko.
Kuez Ozartoryski vpraša: kako je mogoče, dobre fiuauce imeti, če je politika slaba, Gospodje od večine nijso jasni o ciljih vlade, s katero se niti ne skladajo v vseh rečeh. Tisočkrat „ue" se bode odgovorilo na vprašanje, alt vlada daje poroštvo za varstvo obstoječega prava in reda, ali Če je vlada res liberalua in svobodomiselna posebno glede uovinarstva, pravice zborovanja iu druzih terjatev pravega liberalizma. Vsled tega bode poljska opozicija odslej odločuejša. Vlada ima le ta princip, od dne do dne životu.Li. Ouim, ki hočejo vojsko znižati, svetuje Czartoryski, naj bi tudi   terjali,   da   bi   se   število uradnikov
Tako zdaj ljubijo!
(Povest, iz ruskega prevel Zanov.) (Dalje.) III.
„Kako  se  mi zdi smešno ?"   je rekla Ana Kornelija, grede v šolo. „Zakaj smešno?"
„Jaz sem zdaj starša doma, sem gospodinja ! . ."
„Kako pa to?"
„ Je nže tako;   nboga  tetka   Mina je zbolela in mati so šli k njej   za cel dan." „Kaj pa oče?"
„Oče  so šli za delom do Žolkve, in bog daj, da bi se vrnili k večeru !" „In vi ste sami doma?" „Ne, kako je mogoče? Je še knharca,
Jan in posli, a jaz sem gnspndiuja ! . . Mati so rekli: Ana ! tukaj imaš ključe, bodi gospodinja brez meue, ači se, ti nijsi več dete. Ah kako je to veselo ! Sama sedem na stol in ključe imam od vsega . . .u
Ana veselo potolče z roko po žepu svojega predpasnika, ključi zarožljajo in ona se zabohota.
„Nazaj grede pa pojdeva bolj prosto, ker vam ne bo treba hiteti in nihče vas ne čaka doma."
„To sem uže sama mislila ! . . ."
Kornelij se lehko nasmehne.
„Ko odide Ana k učenja, se vrne Kornelij domov in okoli dvanajstih pride zopet iz svoje sobe, a nekako vznemirjen. Kmalu za njim pride Stecko iu zagodrnja: „Znorel je moj gospod ! Prišel je denes s sprehoda," mudruje dalje sam pri sebi, ..in me je poslal v prodajalnico kupit dve butelji sam-
fiauca in vsake čeuče za dvanajst goldinarjev, sam ne vem, ali se huče od dolgega časa napiti, ali kaj , . . Ali pa, čegava gost j a bo, da je okiuČal s. bo po grofovsko, da je nakupil redkih in lepodišečih cvetlic t Kdo pride v svate? Znorel je gospod! . ."
Mej tem pa sieča Kornelij Ano, gre-dočo iz Šole.
„Dobro se mi zdi, da ste tukaj," reče Ana, ko pride do Kornelija, „na juter imamo tako teško nalogo."
„To vam jaz naredim, a . .
nNo, kaj je pa? kaj je z vami? vi ste tako žalostni!"
„Ne vem, kako morete kaj tacega dostaviti."
„Tedaj jutri prinesite koj zjutraj sem prevod, a zdelajte ga dobro, brez pomote, prosim, brez pomote, ker bi bila rada prva."
znižalo, ker a radništvo kot kasta je za ras voj ljudstva pogubno.
Potem so govorili še Fachs, Slovenec tir. Vošnjak (čegar ves govor po steno-gralieaem zapisnika prinesemo), Menger, šlezijski Slovan Čienciala, Zellinger, Fux, Dalmatin Klaić, Čih Ka-y in minist r Depretis, ter potem je bila generalna de bata skleneua.
Jugoslovansko bojišče.
Iz Spfjeta, 8. decembra. (Izv. tele gram „Slovenskemu Naroda".) Pretočeni četrtek so vstaši prijeli Raufpašo na Planem, ko je s šestimi tabori vojske marširal iz Gačka v Bilek. Po dolgem ostrem boji 80 vstaši zmagali pod B. c vir-.m, Pavlovićem, in Zimoničrm sijajno. Torki imajo take velike izgnbe, kakor v zadnjej velikej bitki. Eden turških vodja, po nniformi sod ti, en paša, je padel. Vstaši imajo 10 mrtvih in 30 ranjenikov. Tepena vojska se je murk nila v Bilek, Rauf-paša pa v Trebi nje.
1» Spljeta, 8. decembra. (Izv- telegram ,,S ovenskemu Narodu".) Zadnji petek je bil boj pri reki Sekula, v katerem je palo 80 Turkov. — Torška vojska v Bo rana pak je na drugo krdelo vstašev pala preko Lime, a bila tepena, nazaj zapodena po dolgem boji, v katerem so Turki imeli 300 mrtvih.
Politični razgled«
toiranje dežele.
V Idubljani 9. decembta.
V I*»*agi je bila od oblastnije prepovedana velika beseda s plesom, ki ho jo Čehi hoteli hercegoviuskitn beganom na korist napraviti.
li ivi* tski ban Mažuranu- je odšel v Pešto na posvetovanje.
V oi/vt-skvitt državnem zbora je zopet Seonyeyevec ostro govoril zoper hon-vede, terjajoč, naj se ta draga magjarska posebna vojska odpravi in naj bode sredina brambovne moči v skapnej armadi.
Vnaa^ije dtriaave
Iz Peterhttrgn javljajo: Nadvojvoda Albrecht je 7. decembra zvečer sem prišel in je bil od členov carske familije in od pruskega kronprinca sprejet. Na kolodvoru je bila častna straža postavljena.
Iz tietyratl<* se ne potrjuje vest o ministerskej krizi, nego ministerstvo je zopet zbrauej skupščini proračun predložilo. Razhoda in dohoda je 36 milijonov srebrnih grošev.
Na Francoskem se je v narodne) skupščini bralo poročilo o razpnsta skupščine. Debata se začne potem, ko ta skupščina voli še 75 senatorjev.
Na Šp€*nj*hem se pripravljajo volitve.  Volilni listi se uže deli. — Kralj Al f o?.o potuje na sever.
Dopisu
1Z It o j,t mi pri Trstu 6. dec. [Izv dop.J  Sinoči je naša Čitalnica po programi, ki ste ga tudi vi  objavili  praznovala Mik lavžev večer, kakor lani, samo še sijajnejŠe, Videlo se je, da se je ta stara slovanska Šega našemu občinstvu   prikupila,   — ne, videlo so je, da je odbor pravo  zadel, ko je  prvič  poskašal s  besedo   tudi Miklavžev bazar združiti.   Delitev je trpela celo uro, i kako ne bi, saj se je moralo mn igo nad   sto  darov razdeliti, malim in velikim otrokom,  tii   lep  in  dragocen  spomin, tam Šaljivo   in  zbodljivo darilce brez vrednosti, ali h tem večjo   radostjo,  grohotnim smehom sprejeto.   Tudi  izvrstne domaČe črne kapljice, prave  zajčje krvi,   za  odbor po-sebe, za tržaški kvartet posebe, za rojanske pevce posebe nij Miklavž pozabil, ki nas je po   dovršene}   delitvi (Tez pol noč združene držala. — Ples,  ki  nij   bil   postavljen na dnevni red, ali nočni red —  moral   se je dovoliti.    Obsnle,   so  vam   naše krasotice nesrečnega,  kaj   pravim, srečnega predsednika  in  tako dolgo v kola sukale, in prosile,  da je V ples privolil.   Rad bi ga pa udi pozual godrnjača, ki bi so  takej peticiji protiviti mogel; — se ve da si predssd-nik nij mogel misliti,  da se  bode njegovo dovoljenje vse tja noter do jutra porabilo. A zgodilo se je, i mislim, da se je ta prestopek krivičnicam tndi nže odpustil. Teže pa je  odvezo  dati nekemu  gospoda, ki je jako   predolgo i pregloboko v dno čaše se bil  zagledal,   in  duševno in telesno ravnotežje  popolnem zgrešil bil, tako da si mislim, da si ga ne bode v čitalnične prostore več iskat prišel.   Miklavž pa je meuda tudi na  tako  vrsto  čestilcev navajen ter se je gotovo mislil: sit et ei veuia.
Kje pa je ostala beseda? Zdaj stoprv zapazim, da sem pri koncu začel. Da beseda. Cospodičina pl. Neugebauerjeva, pela je kakor si a v ček, kakor Škrjauček, tržaški kvartet milo in ubrano, kakor ni it je navada, Čitalniški pomnoženi zbor krepko i mogočno, rekel bi jnnaško  same davorije, baš
v daha časa, kateremu se tudi Slovan ne more odtegniti, ne sme odtegniti. Tndi njegova golo bja kri se mora premeniti, i se bode preme-nila, saj nij na večni plač, i robovanje obsojen. Če se ne motim je tudi predsednik v svojem govoru tej podobno misel izrazil. Barka nGlnh mora biti" je mnogo veselosti, i smeha prouzročila. Tako mislim da sem ue držaje se sporeda vendar vse njegove točke omenil, i jako vesel večer se ve da le površno popisal. A glej, malo da nijsem na deklamatorko pozabil, ki je Stritarjevo „Siroto" prav ginljivo i razumljivo kraso-slovila.   Zdaj pa pika.
Iz Nežan*ike^ti okraja 6. dec. [Izv. dop.j Mnogo se je v naših krajih o šolskih zadevah na boljše obrnilo, ustanovile so se nove šole druge razširile na više-razredne, nastavili so se sem ter tja izobraženi učitelji, kateri vspešno v svojih delokrogih podučujejo. Naš c. kr. okrajni šolski svet je naložil 50% doklade na izredne davke, da je v stanu nčitelje plačevati in druge izbodke izgotoviti. On obrača svojo pozornost na vse kraje in si prizadeva zahtevauju posameznih okrajev in občinstva zadostiti. Toda pri vsej svojej dobrej volji ne more vsega storiti, kakor sam želi, kajti mnogokrat je v zadregi zaradi tega, ker se za kak prostor nobeden ne oglasi. Pri teh za občinstvo povoljnih razmerah nas je jako osopila neka notica, katero baje veljaven mož (?) v „Soči" razglaša in si prizadeva, c. kr. šolski svet podučiti o razmerah, katere sam komaj pozna. On obžaluje, da služba nč telja na Barki in v Vrtovljah še nij na novo oddana, zamolči pa, da se je prejšnji učitelj še le meseca novembra odpovedal ondašnji službi. Kakor dolgo bode naš c. kr. okraj, šolski svet svoje dolžnosti ako izpolnoval, kakor si je do sedaj prizadeval, smemo zadovoljni biti. Meseca novembra naznanjeni odhod učitelja se do sedaj nij mogel nadomestiti, to bi omenjeni veljavni mož gotovo vedel, ako bi si prizadejal, da bi mu bile šolske postave bolj znane. Nezaslužena graja izbuja nejevoljo iu človek izgubi veselje do vsake reči, ako se njegovo rodoljubje ne prizna. S tem mislimo, da sum opravičili omenjeno notico.
Vabilo.
Vedno sem sodil tako: Kedor noče samo po Živežem riti po življenji, kakor brezumna
„To je vse prav,  a jaz zjutraj ne mo rem priti sem." „Zafeaj ne?"
rT; ho, prej sem bil na postaji in sem dobil pismo, da naj grem na kmete."
„Ali bo dolgo tam pomudite?"
„Jutri do tega Časa."
„Ah moj bog! naredite vi tedaj nalogo in prinesite jo k meni, veste, pri nas nij nikogar, veste pa tudi, kje stanujemo, pridite, naj velja, kar hoče, in oddajte nalogo !"
»Rad bi vam naredil, a nij mogoče, Brez dve uri moram oditi."
„Jaz nesrečna! Kaj čem početi! Odvadili ste me od nalog, ker ste jih delali mesto mene, in zdaj ne spravim sama ničesar skupaj! . . . Kaj pa poreče gospa Šnek?!"
„No plakajte Ana, še se pomaga; še je srodstvo."
„Kako?"
„Pravite, da pri vas nij nobenega doma, pa lehko pridete pol ure pozne.e domov."
„Se vč da, veste, zdaj sem jaz gospo dinja . . ."
„To je pa res dobro, srečo vam voščim, da tako lepo pridete k nalogi. Jaz ne stanujem palec, tukaj-le v tej hiši, stopite k meni, jaz vam koj izdelam nalogo, sam pa pojdem . . . ."
„Oj vi sto pa dobri! a če grem k vam . . vsi zvedo, da mi vi delate naloge."
„Aj, kdo neki zvč? Pri meni ne zna doma nihče francoskega. Tukaj le še par korakov, in potem je v četrtinki ure vse končano."
Kornelij spravi Ano k sebi na stanovanje.
„Kako imate prekrasno  sobano!" so
začudi Ana vstopivši. „Kaka preproga! in kaka roža cvete pri vas na oknu! . . . Prav lepa je in lepo diši! . . . Ana se sklone k cvetlici, jo duha in smehijaje se pregleduje njena rudečkasta peresca. Kornelij nij ganil oči z Ane.
„Poslušajte, ko odidem domu, dajte mi to-le cvetlico lu
„Rad«.
„Delajte  brž  nalogo in nikar me ne
glejte, meni bo Čas iti in vam tudi ..."
„Koj: dajte mi zvezek. Toda vi zdaj še nijste jedli."
„Ne še."
„Tako; tukaj imate kruh, maslo in redki
švicarski sir. Poslužite se, mej tem jaz zgotovim."
Kornelij se vsede pisat, vedno pogledo-vaje na Ano, ona pa mirno sname klobuček in so vsede k jedi.
žival, kedor hoče v resnici vreden biti človeškega imena, tema je sveta dolžnost, da vsaj toliko svojih moči, kolikor ma jih pušča terdi „boj za bitje", obrača v prid domovini, Človeštva.
Blagor ma, komur je dano, da se svojimi darovi množi telesni blagostanje svoje domovine ; je naloga moža, kateri je izvoljen, da sr svojim glasom pred svetom brani pravice uarodu; trikrat srečen, kedor je poklican, da v domači deželi domačo mladino nii, blaži in vodi!
Vse to nij dano meni! Ako hočem služiti svoji domovini, iskati mi je druzega pota.
„0 cives, cives, qnrereuda pecunia pri-mnm e»t!" — O mož;č, možje, najprej iskati je novcev! Ta glas se je vedno Čul, čuje se posebno krepko v naših dnevih, razlega se po mestih} in po kmetih, odmČ7a v visoki ka-meuiti palači in pod nizko slamnato streho. In kako je vse poslušno temu glasu!
V serce boli pravega ljudoljuba to nemirno letanje in hitan e, to strastno hlepenje po časnem blagu ; z žalostjo gleda in sker-bjo, kako se vedno širi in rase, enako grozeči povodnji, pugubno materijalstvo, znamenje našega časa, poguba človeški omiki.
Ta je Čas, da drug glas zadoni, glas: „Kursom corda" ! K višku serca ! — Bistrimo si nm! gotovo — ali sam vodi do samn-Ijubja; samopašja ; — blažimo si serce! blago serce je vir rodoljub j a in Ijadoljubja; bister um in blago serce v lepem soglasji, to je prava bistvenost človeška, ki ga povzdiguje nad vse zemeljsko stvari.
Gor ji- narodu, kateri prezira in zanemarja vzorne — idealne namere! Naj mu bodo podložni narodi vsega sveta, naj nakopiči okolo sebe blago vse zemlje, uaj dospč do ve: bunca moči in slave — mirno bode kraljeval v svojem merzlem ozračji, veličastvo njegove bode širilo luč, ki sveti, a ne greje; Čas skoraj razruši njegovo puhlo velikost, in imena mu no bode slavilo človeštvo!
„Vsi ljudje smo enaki na Bvetu, vsi smo si bratje, enega očeta sinovi, ena sama velika dražina" ! Ta nauk se razlega po učilnicah in božjih hramih, oznanja se v zborih in društvih; tO resnice si ne upa učitno tajiti najtorji samopašnik; z veseljem in ponosom jo priznava ves izbraženi svet. Tako se uči, tako se govori in piše vse vprek!
In kako podobo ima Bvet v resnici ? Koliko človeštva živi zarss človeka vredno življenje?
Silno in  vedno  silneje terka na duri
„Kaj pa, Kornelij,  ali bo kaj kmalu?"
„Prečoj, le pojejte!"
„Sem sita, le skoro končajte, se mi nindi domov; sir vaš je pa tako čuden, samo slan je in pilo bi se nanj. Prosim, ali nemate malo vode?"
„Vode nij, slugi je nekam šel iu nij ga, da bi jo prinesel, a če hočete vina?.. .
„Ce nij preostro ?"
„Ne, je sladko,  Čudno lehko vino" . . .
„Ah, dobro je I Kar sem na sveta, še nijsem pila tacega vina, zmirora le ostro."
„Nikakega, to se koj pokaže. Dajte tudi meni kozarec, ker ste gospodinja, po-gospodinite nekoliko."
„Kako je to veselo! pijte! . . jtz bi vse tako vino popila!"
„Ne pijte preveč, kaže se, da ste uže cel kozarček spili!"
grozovito „socijalno vprašanje", strah sedanjosti in bližnje pr hodnjosti; ne da se ute-šiti s piilizneuimi tolažbami, ne da se odgnati z bliščečirn orožjem! Trka, pravim, na duri — na per-d terka vsakemu čutečemu človeka. Kaj početi, da nov prevrat, kakor-snega še nij videl svet, „vesoljon potop", ne pokonča vsega, kar je v tisočletjih s tolikim trudom doseglo človeštvo?
Kedaj nastopi nova doba, doba dejanj-skega bratoljublja? Ked6 nam prižge novo luč, luč, ki razsvitlja in ogreva, kamor posije — luč ljubezni ? Kateri izmed narodov bode svetu rešitelj? — Narod, kateri je največ terpel krivice ; narod kateri je naj glo-hokeje Čutil gorje, ki tare človeštvo; narod, katerega nij okužil strup samopašja — narod,, kateri ima najblažje serce.
Bode-li ta narod-rešitslj — narod slovanski? — Nesrečnega bi me storil, kedor bi mi vzel to vero, kedčt- bi mi dokazal, da vse to so same lepe prazno sanjo. Z i boga! kak namen, kako nalogo pa ima sicer v zgodovini nehrojno pleme slovansko? Če je prazna ta vera, ka'to terduo podlogo naj ima potem naše rodoljub je, naš narodni   ponos !
V tej veri, s tem vzvišenim smotrom pred očmi, posvečujem kolikor mi je moči svoji domovini; kedor je z mano enacih misli, naj se mi pridrnži!
Kaj je torej početi nam Slovencem? Naše stanje nij veselo; malo nas je, naše moči niso obile; boriti se nam je z mnogimi, silnimi zaprekami. Naša p »litična pri-zadevauja niso Imela vspeha, kakoršnega smo si obetali; mnogo kateri cvet n »m je zvenel brez sadu. A zato ne obup^jmo. S kakim navdušenjem, s kakim veseljem in zaupanjem 8o začeli Izraelci, vrnivši se iz babilonskega prognanstva, z nova zidati razrušeno mesto, razderto svetišče! Tako delajmo tudi mi! Začeti nam je delo od tal, da bode imelo terdno, stalno podlogo. Da si najprej ohranimo narodnost, vkoreuinimo jo v ljudstvu. Deržimo se ljudstva, našega vse hvale vrednega, tako dovzetnega, po omiki taku hrepenečega ljudstva. Učimo, izobra-žujmo ga, blažimo, dvigajmo ga, dajajmo mu zdrave dušne hrano. Da pa moromo to, učimo so najprej sami; posnemajmo, prisvajajmo si, kar vidimo dobrega, koristnega in lepega pri drazih narodih : mi, ki se imenujemo izobražence, bodimo mu izglod, bodimo mu ponos! Bodimo v vsem pošteni, ne delajmo ničesar na videz, sovražimo vso polovičarstvo, slepsrstvo ; s korenom iztrebimo
„Da, pa morebiti je škodljivo?"
„Ne, le hladi, da se ne prehladite."
„Kaj še, meni je tako vroče; jaz odprem okno."
„Ne odpirajte . . . sicer pa, malo si od ložite! . . . Tako, — jaz se bojim vetra. .."
To še! . .. ah kako je pri vas prijazno! ... Pustite nalogo, da vam zapojem eno pesen:
„0j vvjdi, vyjdi, sordonjko (Jalju, Sordenjsko Galju, dorogij krUStalju . .
„Očenemajo radi te pesnJ, pa vsaj nijsem doma, vam jo pojem in vi se ne razsrdite. . ." Ana je klepetala vsaks bedarije, pela, predstavijala Jaua, kako hodi in govori. Zagorela je v lica, oči jej plamenč od neuavadnega veselja; revici se pozna Šumpaneo!
(Konec prih.)
vso surovost, podlost, vse hlapčevske lastnosti. Naš narod nima plemstva; tem bolje, bodimo vsi plemeniti. Poteza jmo, borimo se za svoje pravice; a pametno, zmerno; ne delajmo kakor dote, ki pade ter obleži in kriči, da mati pride in ga vzdigne; po-mozimo si sami. Ne pričakujmo Sadežev ia milodarov od zgoraj kjer je moč in oblast. Ne kar se mi podeli — kar si sam pridobim in priborim, to je moje, to je stalna moja last.
Vstvarimo si narodno slovstvo. Narod, kateri nij zmožen iz sebe roditi svojega slovstva, nima pravice zahtevati, da se Šteje med izobražene narode. Slovstvo je cvet omike; slovstvo kaže, kaj more narod sam iz sebe; slovstvo je merilo moči narodove, merilo spoštovanja, katerega smć zahtevati od <!ruzli narodov. Slovstvo kaže, je-li narod vreden, da biva na svetu.
Ljubimo, gojimo, izobražajmo svoj mili materin govor! hranimo ga, kakor svoj najdražji zaklad. Kvot nam bodi, ne igrača; in če ga nam prezenti iz šol in uradov, v naših družinah, v naših sercih bodi mu varno zavetje, odkoder ga ne prežene nobena sila. Kvot jezik nam bodi materin jezik; v njem mislimo najvišje misli, vanj zlivajmo najslajše čute ; ta jezik naj govori prijatelj s prijateljem oče z otrokom.
V tem duha bode uredovan novi list, katerega s temi versticami priporočam svojim
rojakom !
Ime ma bode „Zvon", — zvon, ki s krepkim, čistim, milodonočim glasom zjutraj budi na delo; ki o porodne opominja, da povzdignimo oči in serca v jasue višave; ki zvečer po delu vabi na počitek ter trudne delavce zbira okolo svetega domačega ognjišča, kjer se vnćmajo prijazni pogovori, pripovedujejo se povesti, poj o se pesmi, zdaj žalostne, zdaj vesele; v vsem pa vlada blag dub, mir in sprava in med brati ljubezen!
„Zvon" začne izhajati z novim letom, po dvakrat v meseca na celi poli: Naročnina mu bode; za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld.; učencem in dijakom (po več listov skupaj v zavoji) 3 gld. na leto 1 gld. za 4 mesece.
Naslov: An die Bedaktion der Zeit-sehrift „Zvon", Wien, Hernals, poste re-stante.
Na Dunaj i, 1. decembra 1875.
Jos. Stritar, Wien, Ottakriog, Ilauptstrasse 23.
Domače stvari.
— (Mariborska narodna Čitalnica)   bode imela v nedeljo 12. decembra
t. 1. ob treh po poln dne v nje prostorih občni zbor. Dnevni red je: 1. Poročilo o društvenem delovanji preteklega leta. 2. Polaganje društvenih računov. 3. Volitev novega odbora. 4. Razni predlogi. K temu za (»življenje našega drnštva važnemu zbora ste s tem najnljodneje vabljeni, ter prošeni, prav gotovo in o točnem času priti. V Mariboru 5. decembra 1875.
— (IzJelšan v Istri) se nam piše, da so tam ubogi farani izdali 34 titoč za zidanje šole, cerkve in farovža; zasluge za to imajo g. Mavric, župan And. Udovie in dekan Val. Pušavec.
1
— (Starožitnost.) Is Trsta se nam piie: Včeraj sem Čital ▼ „Oazetta di Ve nezia," da je neka grofica Kapnist podarila beneškemu mnzcjn dva stara meča, ki sta okinčaua s podobami ter slovanskimi napisi. Nasia sta se na posestvu omsnjene grofic? na otoku Zakintu. Ali bi ne bilo dobro, ko bi si ka'i slovansk aavod pridobil ona dva meča? Gotovo bi bila nam in-teresantneja, kakor Italijanom.
— (Hndo zimo) smo dobili. Mraza je bilo v sredo in četrtek od 15 do 18 gradov.
Vits.uo
je naznanilo v denašnjej številki Samuela Heck-achera star. v Hamburgu. Ta hiša bi je radi promptnega in zanesljivega izplačevanja dobitkov tu in v okolici dobro ime pridobila, ter vsacega na denašnji inserat opozorujomo.
Posiobno pozornoNt
zasluži i u.so rat firme H. s tu U h Jk Co. v Hamburga, v denasnjcj številki, katera se nam zarad točne in pazljivo postrežbe   naročnikov najtoplejše
priproča.
VHeiJi bolnim moč in zdravje brez lek» in brez stroškov po izvrstni
Bevalesciere k Barry
*J fvOfirfOMM.
30 let mie je nij boleni, ki bi jo ae bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odrascenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v ielodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; zleze i naduho, bolečine v ledvicah, j etiko, kašelj, nenre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, ailenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, Bhuj Sanje, bledic i co in prehlajenje^ posebno ae priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicino, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, zdravilnega av etnika Dr. Angelateina, Dr. Shorelanda, Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Dre, grofinje Castlo atoart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, ae razpošiljava na posebno zah to vanje zastonj. Kratki izkai is 80.000 aprieevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzorj a,
Bonn, lO.juL 1852.
Revalesciere Dn Barrv v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri driati in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t d. pri kam nju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v acalui cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obutih in mohurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prs nih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) !!ud. Wurzor, zdravilni »vetovaleo in člen mnogo učenih družtev.
VVinchostor, Angleško, 8. decembra 1842.
Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem ae aam glede vašega zdravila, ter vaa toplo vsakemu priporočam. Jamea Shoreland, ranoeelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelateina.
Berolin, 6. maja 1856.
Ponavljaje izrekam glede Revalesciere dn Barrv vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelstein, tajni Ban it- svetovalec Spričevalo št. 76.921.
Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872.
Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar pouiiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revalesciere du Barry po-polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranoeelnik. Spričevalo št 72.618. La Roche sur V on, 30. julija 1868. Vaša Revalesciere ozdravila me je popolnem strašnih želodčnih in čutnicnih boleznij, katere so me deset let mučile.
(Gospa) Armanda Prevost, posestnica. Revalesciere je 4 krat tečnejša, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50krat veo na cent, ko pri zdravilih.
V plchaauh pnšicah po pol funta 1 gold. 50 kr.,
1 funt 2 gold. 50 kr., 9 fanta 4 gold. 50 kr., 5 fin tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.
3evale*ciere-Iiiacniton v pošiouh in ca;,letali t 1? las 1 gol d. f>0 kr., 24 taa 2 gold. >) kr., 4 S u* gold. 50 kr., v prahu ae 120 umi 10 vold. Prolaje D u Burry A   Couip.   na  »a 4 sil, W»ll.1aefc-gnaae 3'ov   9t   kakor v vseh  enotah pri   dob'i -oMcrjih m r    "ijskih Trgovcih •, tnii razpošilja dr-oajaka hiše OM vne krtže x>o poitnfr i*.U '.-.meah -».a pSvaatjuS, V <jubljaiii FA 11   hr. J. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu", « Reki pri lekarji J. Pro damu. v Celovcu pri leknrju Birn >acherjn, / Npljetu  pri  lekarju Aljinovieu,  v Trsta pri leaarjn Jakobu Serruvallo pri drogoriatn P. Boeea in J. Ilir h c h u, v Zadru pri Androviou. (277)
CD
ca
CD
pripravka
Dorško olje
ors clx-I_i ©"to er tla.r SL21-O el)
iz sale Utovili jeter, v katerem je železni jod (Mir)
V 35.00 gramih olja iz sale kitovih jeter je 14 centigruiuov železnega juda (1'rotojoduretum ferri.) (132—151)
Jaz no bodem opisoval učinek železnega joda, ker ta je občo znan in so vporablja splošno v zdravilstvenej stroki.
Ta učinek pak postane važnejši, ako se združi z oljem iz sale kitovih jeter in je posebno zdaten v vseh onih slučajih, v katerih se more brzo pomagati oslabljenej redilnej delavnosti; kjer se mora dostaviti krvnej cirkulaciji večja kolikost teh elementov, kateri kri čistijo, ter s tem dajejo napravam sopenja večjo delavnost in pripomorejo do ustvaritve zdravnejše in večje krvne mase.
Jaz morem jih tedaj najtopleje priporočati kot najboljši pripomoček proti bramorjem (škrofeljnom), rakitis, kroničnim izpustkom na koži, pljučnim kataru in jetiki.
Nakazanje o rabi. Olja iz sale kitovih jeter uživa se po 10 gramov trikrat na dan ali po zdravniškem predpisu.
Cena jedne steklenice 1 gld. av. velj. ammmi   Da se ponarejenjn izogne, vti-sneuo bode moje iine na vsakej steklenici.
i/Vtnfttftfata oe'hiu 9 decembra, flzvirno telograad&o p<irt>><i|t».) Enotni arž. dolg v bankovoih .   69 gld 30 Enotni dri. do'.tf v srebru* 73  a 45
1860 dri. nouojilo 111   . 80
Akcije narodne banke	930 ,	_
Kreditne akcij*    . .	. 207	. 25
		. 20
Napol.         . . 0. k. cekini	.   . 9	. 08
	.   .    5 .	82'/i
Srfhri«	105	50
Bogom l
Vsem svojim prijateljem in znancem kličem, odhajajoč iz bole Ljubljane v Pola prisrčni: Z i!«iy<Mn: IN »i ^<li*rt>J«-!
Hugo Hohn,
(428) o. k. poštni oficijal.
Glavni dobi- U
tek ov. '375.000 mark nove nemške: drž. veljave.
Naznanilo
srece.
r
Dobitke garantira država.
Vabilo za udeležitev cloliltkiiiili iinliljuceli
o«l države Huiuburg gurnuti rane velike  denarne  loterije,  v  bnterej «e bode gotovo dubilo črez
K milijonov ttttO.OOO drž. mark.
Dobitki te koristne denarne loterijo, katera obreza vsled načrta samo 81.500 srečk so sledeči: namreč 1 dobitek event. 375.000 drž. mark. specijalno drž. mark 250.000,125.000, 80.000, 60.000, 50.000, 40.000, 36.000, 4 krat po 30.000 in 24.000, 3 krat po 20.000 in 1S.000, 29 krat po 15.000, 12.000 in 10.000, 36 krat po 6.000, 45 krat po 4800 in 4000. 205 krat po 3600 in 2400. 417 krat po 1800, 1500 in 1200. 1121 krat po 600, 360 in 300, 18820 krat po 210, 131, 120 in 60, 21014 krat po 48, 24, 18, 12 in 6 drž. mark in dospejo Črez nekaj mesecev v 7 oddelkih do odločbo.
Prvo dobitkino žrebanje vršilo so bode Nlužbeuo
15. in 16. decembra t. 1.
in velja za to:
Cela originalna srečka samo 3 gl. — kr. Pol originalne srečke   „    I „ 50 „ Četrt originalne srečke „ — „ 75 „
in razpošiljam te od države garantirane original srečk« (nikakor prepovedane promeso) proti franklranej pripoMiljatvi meska ali pa proti poštnem povzetku tudi na najoddaljene kraje.
Vsak udeložnik dobi od meno poleg svojo originalne srečke zuNtonj tudi originalni načrt z vtisnjenim državnim grbom in po dovršenem žrebanji pripošjo sc takoj vsacemu brez zabtevanja »lužueni spisek žrebanja.
Izplačevanje in razpošiljanje denarnih dobitkov
do interesentov zvršujoin sam direktno in promptno in z najzaneHljiveJHlm molčanjem.
f stt A*» na i ■<> €-itt> /11 tu*- si vsak preskrbeti s t m i t m, nakaztnicn ali jpa jtfipotkovanim /nr/mun,
Om-m1 noj .*«' tedaj tsak £ nat'tt-t iltun mauffljita «f»
Samuel Hcckscher sen.,
bankirua in izinenjevalna pisarna
v Hamburgu. (409—6)
■P
Si«
81»
lf *$3 [11!
M
a3 q gf 2,a-e=" 1,°
-s. a
r
o
tim« u
It 3 o
a. 2.3,
oq TO 5»
■i iS
o S 2
S If P M
8 si
•1 ca »O
^ -3= fl> » 10 o« r/
o'
CD -©
3 B8
r r
II
» I   I I
0OP
19
r rt
jr a
h • ■31 s, »i
»3 C -aO ■& _
II a.
»3Z — a S,
c 3 3
I s«
=-rt
II
i® i
1 ¥* I*
2 S & o ^5     —•
^CCr CD
H. decembra: afvropa: Lužar iz Nov. mesta.
Pri Niouu:  Tanšek iz Brežic.  — Bunzel iz Dunaja. Idrije.      Bel iz Dunaja.  —   Kovačič iz Središča. — Kunstič Skubec iz Gradca. — Braune iz Kočevja. — de Santi iz Trsta,
Pri MaiN'i:  Pirker iz Maribora. — Fachner iz Dunaja.
Pri Zamorci:  Zore iz Dunaja. —  Bausern iz Keko iz Trsta.
— Ambrož iz iz Sevnice. —
— Easteluc
Iadatelj in urednik Josip Jurčič.
Izveštaj
t
Bolnica, ZE^eld-l^LOf" tik Ciraca, uz koje se nalazi Pansion at za bolesti od mozga i živaca razno vrsti. — Godišnja uplatnica iznosi lfiOO gld. a. v. — Krasan položaj kako u pogledu zdravstvenog tako u pogledu Bvako ugodnosti — loži 1100' nad povir. mora. Od Graca leži po sabata udaljeno. Bolesti se lečo po najnovijem načinu, zavod posodujo takodjer najnovije zgodo (apparate) lekarske.
_Izvestajo podeljuje Upraviteljstvo (Diroction). (315—11)
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".