Leto V., štev. 234
LfuolTana, sobota, 4* oktobra 1924
Poltnfna pavšaJlrana.
Cena 2 Din
Mw)» ob 4
Stana mesečno 20-— Din ■I tooiemsrro	,
aeobvezs*
Ogi** po tarifa.
Uredništvo*
Miklošičeva cesta drt 16/1 Telefon it. 72.
gospodarstvo prosveto in politiko
Upravništro:
Ljubljena. Prešernova ui. to. 54. Telet it 88.
Podružnici«
Maribor. Barvarska nI. V Cel|». AJekaandroT« 6.
Ha6ub prt poštn. dekor. UToon Ste*. 11.842
Ljubljana, 3. oktobra.
Letošnji oktober začenja t važnim dogodkom povojne zgodovine. Včeraj ■je bil iia plenarni seji Zveze narodov soglasno sprejet zapisnik o obveznem mednarodnem razsodišču in o sajikci-jah proti vojnam. Ta protokol nalaga vsem državam, da odslej ne smejo medsebojnih sporov reševati z mečem, temveč se morajo podvreči sklepu mednarodnega razsodišča, ki ga ustanovi Zveza narodov.
Ves svet je z veseljem pozdravil veliko vest iz Ženeve, da je zasedanje Zveze narodov končalo z rezultatom. M dovoljuje vsaj nekaj upanja v boljšo prihoanjost. Restavracija evropskega gospodarstva ni mogoča, če nad svetom neprestano visi Damoklejev meč pretečih oboroženih konfliktov. Da da človeštvu sigurnost min in reda, ki ga i\abi za plodonosno ekonomsko delo, se je peto zasedanje Zveze narodov lotilo reševanja problema, Id je že tisočletja hrepenenje najboljših ljudi, M pa se je doslej vedno postavljalo v vrsto filozofskih šimer.
Problem večnega miru bo ostal večen problem in ga torej tudi večteden-ska posvetovanja in prizadevanja najboljših pravnikov in najsposobnejših državnikov cele zemeljske oble ne morejo rešiti. Ustva.najo se le poskusi. Tak poskus je radi ženevski pakt. Vendar se lahko z vso gotovostjo reče, da ta poskus ne bo brezploden. Čeravno odslej vojne ne bodo izključene, vendar bodo mnogo' težje. Kdor bo ! hotel v bodoče začeti vojno, bo vse-' kakor moral računati s stališčem, Id ga bo napram njemu zavzelo mednarodno razsodišče, in s sovražno koalicijo vseh ali vsaj enega dela .Zvezi narodov pripadajočih držav.
Ženevski protokol pa ima poleg svetlih svoje senčne strani. Predvsem ea njegovo veljavnost ne zadostuje sicer razveseljivi in upanje vzbujajoči pristanek v Ženevi zbranih delegatov. Potrditi ga morajo še posamezna vla de, o njem se bo še razpravljalo po vseh mogočih parlamentih. NajTrujše pa je, da stopi protokol šele tedaj v veljavo, če bo razorožitvena konferenca končala z uspehom. In ravno razorožitvena konferenca bo razpravljala o veliko težjih in konkretnejših vprašanjih kot pa žemevsko zasedanjte Zveze narodov. Tedaj pride šele v vsej' jasnosti na dan razlika med francosko in angleško koncepcijo razorožitve. Anglija zahteva razorožitev na kopnem, na morju pa hoče obdržati ne-okinjeno kontrolo: suhozemske države s svoje strani se boje nevarnosti enostranske razorožitve na kopnem in zahtevajo splošno rešitev vprašanja. Tu tiči glob&ko nasprotstvo.
Nadalje je treba pomisliti, da brez Amerike in brez Rusije, ki sta deloma gospodarsko, deloma vojaško med prvimi silami sveta, ni razorožitve, ni sigurnosti. ni mednarodnega razsodišča Dokler ti dve veliki velesili ne pristo pita k Zvezi narodov, dotlej Zveza ne
Vlada pripravlja ultimatum!
VELEZANIMIVE INFORMACIJE IZ RAZGOVORA Z ODLIČNIM ČLANOM RADICEVE STRANKE- — .ODLOČITEV MORA PASTI DO —
II. OKTOBRA-.
Zagreb, S. oktobra, r. Sinočnl <B "vat> j za časa pa-lamentarncga zasedanja. Zad-je objavil v y^-očilu o seji predaedništva nje dni so se vršila med Beogradom in
Nemčija in Zveza Narodov
SKUPNI ODGOVOR ANTANTE NA NEMŠKO NOTO- — NOTRANJE TEŽKOCE V NEMČIJI.
London, 3. oktobra, s. V razgovoru z j dov. Ministrski svet smatra, da bi bilo
berlinskim zastopnikom 'Dailv Expressa> ! pripustite* želeti
; je izjavil državni kancclar dr. Mane, da Berlin, 3. oktobra, i. Dane« popoldne
HRSS. tudi to df bodo radičevski mini- j Zagrebom opeto-ana pogajanja, katerih želi takojšnji sprejem Nemčije v Zvezo |so imeli zastopniki nemško-nacijonalne
rezultat je ta, da mora biti vprašanje narodov. Zanikal je, da namerava uvesti' državnozborske frakcije konferenco z dr-vstopa HBSS. t vlado vsekakor do 11.' Nemčija prohibitivne carine za angleško žavnim kancelarjem, kateremu »o izja-tega mesne.-, t pozitivnem ali negativnem, blago. Dr. Mars je izjavil, da je glede j vili, da je načrt, po katerem naj bi soci-smislo razčiščeno.	j nemškega posojila optimističen. S pou- j jalisi demokrati stopili v vlado, nekaj no-
Vlada se naravno zaveda prekarne si-: darkom je končno naglasi! odkritosrčno vega. Na konferenci se je podrobno raz-tuaciie ter poskuša pridobiti krono za stremljenje Nemčije, da popolnoma zado- pravljalo o glediščih, ki prahajajo v po-to, da se zadovolji t osnovo, ki jo je dc- sli vsem obveznostim, ki izvirajo zanjo štev pri morebitnem ločil g. Radič za udeležbo na vladi HRSS. i iz Dawesovega načrta.
garancij, kakršne so bile zahtevaue, ne j Pariz, 3. okiobra, s. Po «Matinu> je j cija bo, kakor tudi frakcije ostalih strank, more dati S tega vidika je treba tudi ministrski svet danes razpravljal o mož- prihodnji teden definiiivno določila svo-prosejati ponovne avdijence posameznih nosti skupnega odgovora francoske, an- • je stališče do vprašanj, o katerih se je
---— J------i gleške in belgijske vlade na nemško noto t danes govorilo.
dosežen, glede pripustitve Nemčije k Zvezi naro-!	_______
stri imenovani še pred pričetkom parla-menlč-mega zasedanja. V današnjem <Ju-tranjem list!?-- je podpredsednik HRSS. to vest č^m-itiral. Navzlic temu jo »Hrvate, ki dobiva svoje informacije često naravnost od Radiča, nocoj ponavlja, in sicer tokrat v poročilu iz Beograda, v katerem pravi, da se je na današnji konferenci šefov vladinih skupin zopet razpravljalo o vstopu HRSS. v vlado, ki se izvrši pred sestankom Narodne skupščine.
Ta vest je naravnost vzbudila v političnih krogih mnogo pozornosti. Vaš dopis-
razsirjenju vlade. Nemško-nacijonalna državnozborska frak-
minisfrov na dvoru. Kolikor vemo, uspeh
nik je dobil od odličnega člana HRSS. j Trenutek odločitve se pa bliža. Sli smo; sledeče pojasnilb:	j obveščeni, čn je vlada odločena postaviti!
HESS. je sicer sklenila, da ne zahteva j drugega ustavnega faktorja prr-d alterca- j
v Davidovičevi vladi svojih ministrov, opozorila pa je g. Davidoviča, da si v sločaju, ako ne vstopi v vlado, pri vsej pripravljen ssti po;lp:rati današnji režim pridsžnje popolno svobodo kritike in odločite* tudi v Narodni skupščini. S tem i
na
je za vlado naravno nastala situacija, ki j jinskega namestništva Gojkoviča v Beo-nesi v' sebi znake izvestne nesigurnosti! grad, da tudi po njem predoči kralju po-in slabosti, kar bi moglo biti fatalno baš ] ložaj, kakor ga ona vidi.
Priprave na odločitve
DANAŠNJE AVDIJENCE IN KONFERENCE GA SVETA- — OBNOVITEV POPOLNE AVTORITET-NRS! — SESTANEK S- PRIBIČEVICA Z LJ- JOVANOVIČEM-LIT?KA» NAPOVEDUJE NOVE KOMBINACIJE
Beograd, 3. oktobra, p. V ministrskem ] sicer doživela političen neuspeh, ker se predsedstvu so se danes dopoldne sesta« i ji ni posrečilo spraviti radičevce v vla* ii gg. Davidovič, Spaho in Korošec ter so j do tako, kakor je ona to želela. Vzroki
tivo, da pristane na imenovanje mini-1 strov iz »Tft HRSS. ali pa bo Davidovičev i kabinet favajal konsekvsnce. Večina nas i je prepričanih, da bo vlača s svojim sta-; Ii.šeem končno le rtr.aealas.
Včeraj je vlada poklicala vodjo pokra-i škim brzim vlakom na Dunaj. Na kolodvoru ie sporočil navzočim novinarjem, I da se koče staviti preiskovalnemu sodni- '
iiom zopet Oisnafn
Dunaj, 3. oktobra s. Camilo Castigli-oni se je danes dopoldne povrnil s trža-
! C
opremem.be v prometni siprava
Beograd, 3. oktobra, p. Z ukazom so upokojeni v ministrstva prometa: Mili-sav Pavlovič načelnik strojnega oddelka generalne direkcijo, Milo« Kikin, direktor prometa, Evžen Dgroko, pomočnik
svojega odvetnika dr. Abeia na deželno - SEJA MINISTRSKE- sod;šče in šel takoj k preiskovalnemu sod J seL-iik oddelka generalne dtekeije. l ?ITETE N- PAŠlCA V j nika dvornemu svetniku dr. Jakobu in se! Jovanovič. načelnik kranesr-ijajnega «P0-
razpravljali o politični situaciji.
so znani. Krona ni bila popolnoma zado*
mu jc stavil na razpolago za zaželjena j pojasnila. Pričakujejo, da sc bodo še no-■ coj obnovila pogajanja z zastopnikom j Dance Commerciale, ki so zadnje dni za-i stala.
j Zaporno povelje proti Castiglioniju je i bilo v resnici izdano. Pravi povod pi e-
z
V stanovanju g. Pašiča in pri predsed. j voljna s poročili in vlada ni mogla d*tf j ^ je sum, da se je z aranžmajem . nikir parlamenta g Jovanovicu so se vr« . kron, vseh garancij, k, ,ih jc krona srna, . Banco Commerciale prikrila Castiglioni-
„„ ,„ traia za potrebne v slučaju vstopa radi« ; čevcev v vlado. Zato je usmerjena vsa ;
šile ponovne konference, katerih so se udeležili m. dr. tudi bivši ministri Trifu« novic, Ninčič, Trifkovič, podpredsednik rad. kluba M. Gjuričič in drugi.
Popoldne je bil minister notranjih za* dev Petrovič v avdijenci, po kateri je mi* nister izjavil, da je predložil kralju v podpis celo vrsto ukazov za penzionira«
njs radikalskih uradnikov in za nova ime j tukaj, da se poskuša ustanoviti novo sku« novanja. Za Nastasem Petrovičem je pino moči v parlamentu, ki bi zopet pri» kralj sprejel v avdijenci znanega jugoslo* j nesla radikale na prvo mesto. Vlada g. venskega ameriškega veletržca Petrinovis j Davidoviča mora, kakor naglašajo poli»
jeva imovina na škodo upnikov. Vse ka-, ,.	. ,	1 že, da se Castiglioniju ni posrečilo uve- !
pozornost vladina na to da pn kroni :z» , ,iti cblastva 0 tsm> da „, nevarnosti za j zove tako razpoiozenje, ki ne bi bila o vi-- ; ra vstopu radičevcev v vlado. Z druge 1 strani so nasprotniki sedanjega kabineta ! storili največje napore, da bi vlado osla« bili. Boj se vrši tajno, ali znamenja so
V Beograd je dopoldne dopotoval vodja zagrebškega pokrajinskega namestnic štva Gojkovič, ki je najpreje posetil no= tranjega ministra Petroviča, potem se pa javil kralju v avdijenco, ki je trajala sko* raj celo uro. Na to je posetil še predsed=> nika vlade g. Davidoviča.
Popoldne sta imela daljšo konferenco Svetozar Pribičevič in Ljuba Jovanovič. Ta sestanek je vzbudil v političnih kro» gili mnogo pozornosti.
Od 6. do 8. je trajala seja ministrske« jja sveta, o kateri je bilo izdano sledeče obvestilo: Razpravljalo se je o popustu voznih cen na železnicah ter o prehrani
j tični krogi, ojačiti svojo pozicijo. Kaj bo
njegov beg. Pričakovati je njegove aretacije, ako se mogočni intervenciji, ki je na delu in pri kateri so udeleženi tudi j vplivni italijanski krogi ne posreči pre-
i prečiti zatvoritev Castiglionija.
t
japonska proti Kitajski
Šangaj, 3. oktobra, s. Japonski zunanji minister je izročil ldtajski vladi v
,	, ...	, ..... : pasivnih krajev. Ureditev tega vprašanja
bo mogla vrati one naloge, k, si jo je : M ^ d ,, obcncm 2 ureditvi 0 novih
nadela, m ne bo mogla uspesno varo ; izvo?Dlh Urifov, ki se sedaj izdelujejo v
vati izmučenega človeštva pre —
timi presenečenji. Razorožitev
biti le splošna, ali je pa ne bo.
ona v tem oziru storila, bi bilo drzno pre« Pekingu noto, v kateri naglasa, da bo rokovati in to se nanaša tudi na čas, v ; mora!a Japonska ščititi Mandžurijo v katerem naj bi bila ta akcija končana, obrambo svojih tamošnjih interesov, Vsekakor se lahko predpostavi, da pred , ak0 w centralna vlada premagala 20. oktobrom ne pride do nobenih spre« memb. Politični krogi naglašajo v svojih kombinacijah o novem položaju, da so z ene strani stiki med Davidovičem in Ljubo Jovanovicem zelo dobri, enako pa tudi odnošaji med Pašičem in Jovanovi« čem niso slabi.
®ut0n,r°m, ne,.P;LC-C n_ohenih sprt,Čang-Tso-Lina. Jaoonci se že pritožu-
j jejo. da so se pojavile roparske 6cte
Čckiangovih čet
Macdoi?a*dov poraz neizbežen ?
London, oktobra, s. Na zborovanju liferalne stranke je bilo sklenjeno podpi-
pred kru- j ujinjstrstvu saobračaja. Odobrena je bila
more
In še več. Za ohranitev miru ne zadostujejo protokoli, ne razsodišča, ne mirovna policija. Če naj se vojna za vedno prekolne in odpravi, je treba s koreninami Izruvati vzroke vojn. Teh pa je še vse poino na zeme! ski površini. Kdo more trditi, da današnja politična mapa Evrope predstavlja pravično rešitev na-cijonalncga vp-iašanja? Kdo more verovati v to, da bodo kolonije vedno pri volji ostati kolonije, kdo pričakuje, da bodo gosto obljudene dežele kot Japonska, ki ne morejb prehraniti svojega prebivalstva, vztrajale pri večnem spoštovanju sedanjih mej?' In ogromni gospodarski boj za svetovni kontrolo nad petrolejem, rudami, surovinami, finančni imperializem novega sveta nad starim, neumorna tekma za svetovna tržišča, vse te kolosalne sile, ki v svojem bistvu, v sami seoi nosijo kali konfliktov, ali se bodo dale obdržati v krhkem obroču ženevskega protokola?
Ti pomisleki so sredi splošnega navdušenja, ki je zavladalo na plenarni seji Zveze narodov ob sprejemu mirovnega protokola, narekovali grškemu delegatu Politisu trpke besede: »Vzroki za vojno bodo še dolgo obstojali in Se vedno bo ostalo dovolj konfliktov, ki se ne bodo dali rešiti juridičnim potom. Še-!e oni dan, ko bomo gotovi, da se bodo vsi konflikti reševali ne samo na miren način, ampak tudi pravično, še-le tedaj bomo Imeli resnični mir.»
BLEJSKA KONFERENCA KONČANA.
Beograd, 3. oktobra, p. Konferenca komisije za vodni režim na Donavi je na Bledu dokončala svoje delo.
ustanovitev 5 novih pograničnih čet, po> trebnih za osiguranje naše meje napram Albaniji. Končno je predlagal zunanji mi« nister dr. Marinkovič, da se izdela pra« vilnik, po katerem bi privatniki dobili vojno odškodnino iz reparacijskega fon« da. Odobril se je kredit 50.000 Din za dve šoli v Cračaniei in Ledjanah.
Beograd, 3. oktobra, r. »Politika*, ki ima ozke zveze z g. Davidovičem objav« lja danes članek, ki se živahno komenti« ra. Stagnacija v političnem razvoju, pra« vi »Politika*, je samo navidezna, ker se čuti boj v zaledju zelo močno. Vlada je
Beograd. 3. oktobra, r. Današnja <De-mokratija> piše, da je Ljuba Jovanovič s svojo politično taktiko v radikalni stranki
doživel popoln poraz, dočim sta se Pašič [ ratl predlog za grajo vladi, ki ga name-in Pribičevič popolnoma sporazumela.1 rava predložiti konservativna stranka v Pašič je zope! suvereni gospodar situacije' zadevi komunističnega novinarja Camp-v radikalni stranki. Tudi bivši minister, bella, ki je bil radi hujskanja vojaštva zunanjih zadev dr. Momčilo Ninčič, ki je ! aretiran in pozneje izpuščen. Zborovanje bil poprej prononsiran nasprotnik Paši-; je dalje sklenilo predložiti predlog, po čeve politike in pristaš struje Ljube Jo- katerem je liberalna stranka pripravljena vanoviče, se je s svojim krogom popol-, sprejeti angleško-rusko pogodbo pod po-noma podvrgel strankarsko-političnemu goji, da se opusti načrt posojila za Ru-vodstvu Pašičevemu. <Demokratija> bele-1 sijo. Listi naglašajo resnost političnega
samostalnih demokra-
ži govorico o fuziji tov in radikalcev.
Beograd, 3. oktobra, r. <Novosii> piše-
položaja. Več listov govori o možnosti vladinega padca. London, 3. oktobra, s. V javnosti sploš-jo. da bosta razen ministrov, proti kate- no prevladuje naziranje, da bo Macdo-
rim je pripravljena obtožnica, ki se predloži Narodni skupščini obtožena tudi bivši minister ra šume in rude dr. Srskič in generalni ravnatelj tega ministrstva Vasič.
Sv. Nanm d finitivno
izgubljen
Ženeva, 3. oktobra, s. Svet Zveze naro- j dov je razpravljal danes pod predsed- I
Trgovinska pogodba z Avstrijo
Bo v 14 dneh pripravljena?
Beograd, 3. oktobra, p. Delegacija,
šivom Hymansa (Belgija) z vprašanjem ki na Dunaju izdeluje skupno z avstrij-. ____ __________________
določitve meje med Jugoslavijo in Alba-;sk0 delegacijo jugoslovensko - avstrij- j ženje vsied Izida razprav na zborovanju nijo pri samostanu Sv. Naunuu Na pred- j sko trgovinsko pogodbo, je celi elabo- j Zveze narodov v Ženevi ni našlo odziva log poročevalca Quinones de Leona (Spa- : rat vposlala trgovinskemu ministru na j v nacionalističnem časopisju. «Figaro»
nija) se je svet izrekel za sklep ve le posla ni ške konference z dne 9. novembra 1921, ki je dodelila sporno ozemlje Albaniji.
Odločitev o dogodkih ob jugoslovenski albanski meji okoli Venaoše in s tem v zvezi o odločitvi meje se je odgodila za popoldne.
POGAJANJA Z MADŽARSKO.
Beograd, 3. oktobra, r. Zastopniki in« dustrijskih in trgovskih zbornic so imeli danes dve konferenci, na katerih se je sestavila lista predmetov, čijih uvoz naj bi se dovolil iz Madžarske. Določilo se je tudi, katero madžarsko blago se bo lahko prevažajo skozi našo država
vpogled. Minister je elaborat s svojimi pripombami vrnil delegaciji. Načelnik trgovinskega ministrstva g. Savič se te dni odpelje na Dunaj zaradi tarifne pogodbe. Konvencija utegne biti pripravljena tekom 14 dni Iz prometnega ministrstva odpotuje na Dunaj v isti zadevi kot ekspert g. Stojkovič, kot nadaljna eksperta sta odrejena gg. Košar in Janko Jovan. direktor Žitnega zavoda v Ljubljani.
NEMIRI V ARABIJI.
London, 3. oktobra, s. Arabski kralj Husein se je ponovno obrnil do angleške vlade za pomoč.
ku na razpolago. S kolodvora se je od- J generalnega direktorja. Anton Panič, napeljal naravnost v svojo palačo. Nekaj čelnik stro:nega oddelka v min prometa, pred 1. je odšel Castiglioni v spremstvu j Svetozar Popovič. pomočnik direktorja
zgradbo železnic, Jefrem Popovič, na-
Peta-r ijalnega od-
i delka direkcije v Beogradu. Petar Ptoja-| novic, načelnik računske kontrole dohod-j kov. Gjorjrje Radoševič. načelnik račun-i skega oddelka. Nikiipr Petrovič, šef od-! seka za kontrolo v prometnem oddelku • generalne direkcije. Fran Strel, tehnični svetnik pomorske oblasti | Z ukazom pa so prestavljeni, oz. ime-| no vari: dr. Jakob Borko za direktorja rečnega, prometa. Anton Vrečko za direk-itorja drž. železnic v Ljubljani, Ant. Ko-stial za direktorja drž. železnic v Zagrebu, D. Jovanovič za načelnika komerei-jalnega oddc-lka v ministrstvu prometa, Aleksander Petrovič za pomočnika direktorja za zgradbe, Borivoj Gjuričič, za pomočnika direktorja rečnega prometa. Dimitrije N".umovič. za pomočnika pri direkciji v Beogradu, Gjorgje Lazič, za načelnika komercialnega oddelka generalne direkcije, dr. Tvan Kelec. za načelnika prometnega oddelka generalne direkcije. Petar Matič za šefa odseka kontrole. Vladimir Nasta-i.ievič za načelnika komerci.ialneira oddelka, Ljubomšr "P,ija za načelnika kontrole, Vladimir Zdravkovič za načelnika računskega od-v Mandžuriji, kar je posledica omika delka, Borislav Tucakovič za posta jena-
i čelnika v Keocrradu. Milan StojkoviS, j Franjo Repič in Miljutin Jovanovič za j višje uradnike generalne direkcije.
Evžen Deroko je bil odlikovan z redom Belega Orla ITI, Anton Panič pa * redom sv. Save IIL stopnje.
ČFŠKO-AVSTRVFSKA TRGOVINSKA POGAJANJA. Dtinaj. 3. oktobra, s. Danes so se začela pogajanja s češkoslovaško delegacijo, ki jo vodi poslanik Dvoraček v svr-ho nadaljevanja razprav za sklenitev trgovinske pogodbe s Češkoslovaško.
STRAHOVITE POPLAVE V PETROGR4DU-Berlin, 3. oktobra, s. Socialno-revolo« : cionarni »Dnij« poroča h Petrograda podrobnosti o poslednji povodnji. Pravi, da 50 v palači Lepih umetnosti zgodovinske sobe cnra Nikotaja I. pod vodo. V bivši palači kneza Jusnpova je voda uničila nad 200 dragocenih predmetov zbirke I porcelana in vso opremo sobe. kjer je i M umorjen Raspntin. V Ruskem muzeju ] je voda poplavila 28 dvoran in vse kletL V Petrovem dvorcu je voda poplavila palače in uničila dragoceno pohištvo.
MALARIJA V RUSIJI. Moskva, iktobra. s. V številnih
okrajih Rusije razsaja malarija. Iz notranje Rusije so bile odposlane bolničar-ske čete, ki izdajajo ljudstvu kinin.
PARIŠKA AVANTURA ŠPANSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA.
'Pariz, 3. oktobra, s. Španski prestolonaslednik se je te dni večkrat izpre-hajal zvečer ineognito in brez spremstva po ulicah. Sinoči se mu je približal dobro oblečen mož in se ponudil, da mu bo razkazal razne »zgodovinske kraje*. Neznanec ga je peljal v neko hišo, kjer sta ga dva moža v obleki mornarjev pozvala z revolverji v rokah, nai jima izroči ves denar. Princu se je posrečilo, da je odprl okno in poklical na pomoč policijo, ki |e prihitela in zlikovca prijela.
naldova vlada prihodnjo sredo, ko pride do glasovanja v spodnji zbornici, na vsak način podlegla, ker bo glasoval za nezaupnico tudi velik del liberalcev.
London, 3. oktobra, s. Kakor doznava »VVestminster Gazette*, se bodo vršile volitve v spodnjo zbornico 8. ali 15. novembra.
OSTRI FRANCOSKI GLASOVI O REZULTATIH ZASEDANJA ZVEZE NARODOV.
Pariz. 3. oktobra, s. Dobro razpolo-
meni, da bo prvi vihar odpihal žične ovire in okope, ki so jih postavili v Ženevi. »Eclair* pravi, da je vse, kar se dela v Ženevi velikanska sleparija. »Oaulois« pravi, da je vse delo, storjeno v Ženevi, zgolj teoretično.
VELIKA STAVKA V ČEŠKI PORCELANSKI INDUSTRIJI-
Praga, 3. oktobra, s. V češki porcelanski industriji je danes izbruhnila stavka delavcev, ker so podjetniki odklonili nove zahteve po povišanju mezd. Stavka bo jutri splošna. Vsega skupaj bo stavkalo 30.000 delavcev. Industrijci izjavljajo, da vsled hude nemške konkurence ni-1 so v stanu povišati mezd.	.
Podpirajte narodne trgovce in obrtnike!
«JUTRO» št. 234
2
Pod klopjo
?fa včerajšnje ugotovitve predsedstva šentjakobskega političnega društva, kdo je kriv, da povodom ljubljanskih otferrKkšh volitev ni prišlo do enotnega naprednega bloka, se je znova oglasil gosp. Ravnih Tokrat celo z uvodnikom, ki pa v stvari ni nič drugega nego gladko priznanje. G. Ravnihar niti ne poskuša ovreči kor-statacij šentjakobskega društva, izgo
Politične beležke
+ Nedosledna in nepoštena politika. Tudi zadnja številka (Kmetijskega lista* ostro prijemlje klerikalce radi davkov. »Kmetijski list? piše med drugim tudi tole: »Takega oiiranja pri osebni dohodnini in drugit davkih ni še bilo kot sedaj, ko sedijc klerikalci v vladi. Po celi deželi rad' tega vre, po shodih pa klerikalni poslanci, ceio kmetje poslanci,
varja pa se, da- «so bili za sporazun-1 delovanje klerikalnih ministrov zagovar-
morda vsi voditelji, nikakor pa ne posamezniki.**
To jp gotovo originalna utemeljitev. V drugo poskuša dr. Ravnikar sedaj vreči krivdo na NSS, češ, da je ta stranka imela glede enotnega bloka »posebno težko stališče*. In vendar so ravno pooblaščeni delegati NSS z zastopniki JT)3 sporazum že napravili ter !e pridržali formalno odobritev konferenci z drjem. Ravniharjem! Sijajen argument je tudi, da bi bil napredni blok 3r>£n"šal število glasov, ki jih je prejela Zajednica. Ta trditev je seveda prosta fantazija. Pa recimo, da bi bili or.i posamezniki, ki so bili, kakoT pravi dr. Ravnihar, proti enotnemu bloku, ostali doma ali volili klerikalce. Narodrv blok bi bifl vseeno zmagal, ker bi združil v najslabšem slučaju najmanj 4500 glasov proti 4000 klerikalno - komunističnim.
V ostalem pa je res ravno nasprotno od tega. kar gosp. Ravnikar trdi. Vsled razcepljenosti napredne fronte =o mnogi napredni volilci ostali doma, ki bi bili šli na volišče, da je obstojali enotna listal In Ravnihar jeva logika! Glede Zajednice je mnenja, da se ni mogla pridružiti skupni napredni fronti, ker voditelji ne sinejo sami odlo-
t jajo in dokazujejo, da je tako prav. K l vsemu temu pravimo samo to: »Klerikalci so doigrali, klcril alci naj gredo.* Tako »Kmetijski listi, čegar razburjenje pa je podobno jezi miši v otročji postelji. »Kmetijski list* je namreč svojim bralcem zamolčal, da tudi g. Pucelj odobrava to, kar odobravajo klerikalni poslanci; kajti sicer ne bi mogel niti trenutka podpirati vlade. Na kongresu »Saveza zemljoradnika*, ki se je vrši! 28. In 29. preteklega meseca v Beogradu so bile namreč sprejete take resolucije, da so zemljoradniški poslanci, med katerimi je tudi Pucclj, sklenili navzlic klerikalnim brezvestnostim in lopovščinam, še naprej podpirati vlado. O. Pucelj ve, da je tatvine kriv tako tisti, ki vrečo drži, kakor oni, ki vanjo vtika tuje blago. Navzlic temu pa da on to ve, je klerikalcem dosedaj držal vrečo In je njegov klub sklenil jo držati tudi še v bodoče. Taka dvorezna politika, g. Pucelj, ni niti dosledna, niti poštena!
+ Še iz krrža se norčujejo- Da klerikalcem ni nobena reč sveta, to je stara, a vedno nova rcsnica. Navadno so klerikalci potuhnjenci, ki skrivoma brez studa store vsako lopovščino. Da pa bodo sedaj začeli tudi javno blatiti in zasmehovati največje svetinje krščanstva, simbol vere, Kristusa in samega Boga,
,evati; g ede JDS pa zastopa stahsfe , {ega doscda, vendar nism0 mog]: m;sliti. da bi bili njeni predstavniki morali } ,n vendar Je v5eraj priobči, ško{ov Hst
!i karikaturo, na kateri je karikiran rožni venec in križ- Po deželi duhovščina
esto» poslati svoje pristaše v tabor Zajednice!
če še pripomnimo, da razvija svoje demokratične nazore o vodit eliskili pravicah mož. ki je svoio »Narodno-napredno stranko* s sklepom 16 odbornikov - samozvancev, ki od kakega širšega foruma sploh nikdar voljeni niso bili. prepeljal v drago stranko, smo menda rekli dovolj in smo odvezami nadaljno polemike.
Jugoslavija in miroviai pakt
Govor našega delgata na zaključni seji Zveze narodov-
Ženeva, 3. oktobra.
hujska ljudi in laže, da hočejo »liberalci« pometati križ Iz cerkva in iz šol, v Ljubljani pa se v škofovi tiskarni, pod škofovim nadzorstvom in v škofovem listu tiskajo križ sramotilne slike, ki se v tisočih izvodih širijo med ljudstvo. Klerikalna pokvarjenost in cinizem sta nedosež-na. Kdo naj še da kaj na križ, ako sam cerkveni poglavar pri nas trpi, da se v glavnem katoliškem listu Slovencev, na tako grd način zasmehuje! In še kako je naslikan ta molek in križ! SLS na hlačah visi poleg cvička na drugih hlačah m suknji. Sramota In grozota, kako velik smrtni greh ima sedaj škof Jeglič. Še s tako trdo žšlovko ga ne bo nikdar več s svojega hrbta spravil.
XT x_~ -.. ,,......., + »Zna Korošec, če le hoče!» Ra-
Na včerajšnji zaključni seji Zveze na« , d;čevcem gre Koroščevo obglavljenje na-
rodov je povzel besedo naš jugoslovcnski glavni delegat dr. Kosta Kumanudi. S to» plimi besedami se jc zahvalil Macdonab do in Herriotu za njuno plemenito ini» cijativo, ki sta jo dala za izgraditev ve« ličastne zgradbe miru in pojačanja med« narodnih zvez. Protokol je ustvaril nove osnove in jamstva za ohranitev miru. V širšem okviru obsega ta protokol stari pakt Zveze narodov, v širšem okviru za»
cionalnih prosvetnih činiteljev na Hrvatskem vse prepočasi. Se nedavno je zato »Hrvat* okrcal Koroščevo »malomarnost*. Ker tudi to ni še zadosti zaleglo, mu včerajšnji »Hrvat* v obliki ciiraste polivale poriva takle pipec med rebra: »V Sloveniji s simpatijo spremljajo Koroščevo delo na prosvetnem polju. Pašič-Pri-bičevičev režim je prosvetno delo v Sloveniji vzel popolnoma v zakup in name-
to, ker se protokolu lahko pridružijo tu« j stiI svoje pristaše ne samo na odločilna
di one države, ki ne pripadajo Zvezi na== rodov. Protokol je mednarodna pogodba, ki pripravlja razorožitev.
Vse države naj bi sprejele protokol, ker vsem nudi veliko moralno oporo. Ras zume se, da se vsi konflikti ne dajo iz« ravnati mirnim potom. A navzlic temu predstavlja protokol pojačanje obstoje« čih mirovnih pogodb, ki jim je cilj, da zajamčijo teriterijaine integritete poedi* nih držav. S tem pa, da se osiguravajo mirovne pogodbe, se učvršča tud: splošni položaj, osobito narodnih držav, ki so se ob razo vale po vojni in katerim se je z zmago izpoV.il njihov stoletni san.
V	protokolu je pojem napadalca defi* niran vrlo dobro. Nekoliko težje je vpro« šanje glede namere napada, ker se ta ne da vedno ugotoviti in ker tako ugotavlja* nje bazira na gotovih predpostavkah. S tem da so države vsa po'no«nočja, pred« videna v protokolu, izročile Zvezi naro« dov, so se na nesebičen način odrekle go tovega dela sveje suverenosti.
V	protokoki predvidene ekonomske in politične sarkeije so vrlo povoljne, kar se o vojaških sankcijah ne da trditi v isti meri. K sreči pa veljajo in bodo še nada* Ije veljale peedine zasebne pogodbe, ki dobro izpopolnjujejo vrzcK v protokolu. Na žalost je treba poudariti, da so v p ro tokolu predvidene kazni za napadalce preblage. Ekonomske sankcije pa ne bo« do imele uspeha, ako vojno izzove kaka finančno rulnirana država. Situacija bi bila tem težja, ker bi napadalec navzlic temu ostal član Zveze narodov, ali celo tudi ničnega sveta Zveze narodov. Ven« dar so še sredstva, da se izpolnijo tudi te vrzeli. Navedeni nedostatki so taki, kakr« šne sploh inora imeti vsak človeški pn> dukt.
Vse države, in Jugoslavija še posebej, pozdravljajo nevi korak človečanstva v smeri njegovega mirovnega napredovanja Jugoslavija bo zastavila vse svoje sile za napredovanje mirovnega dela ter bo pod« pisala protokol v polni nadi, da bodo tu« di vsi ostali v celoti izvrševali prevzete obveznosti. — Govor delegata dr. Ku« manudij* je izzv najugodnejši dojem in je žel toplo, dolgotrajno odobravanje. Gg. Briand, Beneš, Politis in drugi dele« gati so govorniku čestitali.
Zopet so došli najnovejši modni listi za dame in gospode. Dobe sc v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
mesta temveč povsod v šolstvu, kjer se je dalo. Dr. Korošec je kot prosvetni minister takoj začel trebiti med slovensko prosveto te nametnike — in to mu je doslej uspelo v polni meri. Upostavil je deželni šolski svet, ki je za prav odločujoči faktor v prosvetnih zadevah; zamenjal je šefa prosvete pri ljubljanski oblasti, ki vodi posle za vso Slovenijo; zamenjal je vrhovnega nadzornika in vse ostale nadzornike. Slovenska šolska uprava diha zdaj z novim duhom. Zna Korošec, samo če hoče!* — Ce na ta prijateljski sunek ne bo primernega odgovora — potem se bolimo, da bo prišel pri prihodnjem Rad i Cevem govoru o škofih in popih tudi naš minister prosvete in crkvenih posal pod nogemet.
+ «Klerikstoa stranka in naš notranji probfe«i.» Pod tem naslovom pri-cbčuje beograjska »Narodna Prosveta*, glavni organ učiteljske organizacije v naši državi, uvodnik, v katerem izreka ostro obsodbo nad politiko dr. Korošca. Omenjeni list piše: »Novi režim bi Imel svoio upravičenost samo v tem slučaju, ako je došcl radi vzpostavljanja državnih, a ne strankarskih interesov. Ti državni interesi se imajo združiti v vladi zakona, in se uveljavljati s pobijanjem ugotovljenih napak našega javnega življenja in z ustvarjanjem zaupanja. Toda tega zaupanja ne more biti, ako grupe, ki tvorijo sedanji režim, izkoriščajo ustvarjeni položaj, ne za podkrepitev države, temveč za okrepitev svoje stranke s preganjanjem, političnih nasprotnikov in zavzemanjem vseh pozicij, s katerimi se lažje deluje za aveljavljerje — ne državnega — temveč svojega separatnega programa, ki negira skupne interese. Primere za to daje klerikalna stranka v Sloveniji, ki Je svoj položaj v vladi izkoristila za akcijo proti vsem naprednim elementom, ki pošteno in vdano služIjo državnemu in nacionalnemu idealu. To delo ne znači evolucioniranja k državnemu cilju, temveč prozorno utrjevanje separatizma, maskiranega s sporazumom in le navideznim ublaževanjem plemenske mržnje. Mi, učitelji se ne moremo strinjati s postopanjem, da postaja napredno učitel stvo v Sloveniji, in posebno duhovni voditelji njegovi, žrtev svojega poštenega in vdanega dela za državo In Jugo-slovensko misel in ne moremo pristati na solucijo, da se utrjevanje države vrši s preganjanjem onih, ki za njo delujejo. Nasilje klerikalne stranke v Sloveniji nosi obeležie tesnogrudeza nartizanstva in
težnjo, da se posebno ▼ prosvefl traKI
vse, kar ne služi Intencijam klerikalne stranke. S tem se odkriva zakulisno delo klerikalne stranke In njene notranje namere, na katere Je potreba obrniti paž-njo našega javnega mnenja in v občem interesu onemogočiti nadaljno tako delovanje.* — K tema pristavljamo, da so ba? današnji voditelji Narodne Prosvete — davidovičevci.
+ Zu den G?me:ndewahlen in Slo-ven!en. Novosadski «Deutsches Volks-blatt*, oficijelno glasilo Nemcev v naši kraljevini, prinaša pod tem naslovom v številki od dne 1. oktobra daljši članek, v katerem se v precej nestrpnem tonu bavi z zadnjimi občinskimi volitvami v Mariboru, Kočevju in v Celju. Ne nameravamo politizirati na tem mestu z listom, ki z načinom svojega pisanja gotovo ne bo koristil nacionalnim aspiracl-Jam naših obmejnih nemškutarjev. Ugotoviti hočemo samo dejstvo, ki ga potrjuje sedai tudi nemško glasilo in o čemer smo ves čas volilnega boja pisali, da je neizpodbitna istir.a, dasiravno se je od nasprotne strani trdilo, da Je neresnica. »Volksblatt* piše namreč med drugim: »In Cilli haben die deutschen Wahler auf die Aufstellung einer eigenen Liste ver-zichtet und haben sicli der slovenischen Volkspartei angesehlossen. Sie sind aber ebenso wie ihre Volksgenossen In Oott-sche und tn Mnrburg trotz der Koalition in der M'nderheit gebliehen. In Cilli er-hielten sie nahmlich mit der slovenischen Volkspartei 485 Stimmen und bloss 7 Mandate, hievon .5 Dcntsche.» Slovenski narodni listi niso prav nič dnizega trdili, kar potrjuje sedaj tudi »Volksblatt*. In vendar \'oliko krika in vika ie bilo v nasprotnem taboru. Iz zgoraj citiranega zad njega stavka pa lahko vsakdo uvidi, kje je resnica.
+ Na poti k boljšemu. »Ljudski tedniki piše kako je lepo. da se v naši državi naenkrat vse sveti in blišči, odkar so zavladali v niej dr. Korošec in tovariši. Nikjer ni več videti nobenega gnoja in blata, vse se je izpremenilo v čisto zlato in srebro; Jugoslavija ni več vredna, da razpade, pač pa da živi in se celo razširi. Tako je. Kdor dvomi, naj čita klerikalno časopisje. »Ljudski tednik* nadaljuje: »Kdo bo danes zabavljal proti Belgradu. ako sede v n;em štirje slovenski ministri? Kdo bo besnel nad centralizmom. če pa centralistična uprava s sodelovanjem dr. Korošca, dr. Kulcvca ter profesorjev Sušnika in Vesenjaka tako lepo posluje, kakor še nikdar poprej? Vstop članov Jugoslovanskega kluba v vlado jc znatno pripomogel k moralnemu poboljšanju časopisja SLS. To časopisje ne laže več, da se bodo slovenski vojaki vrnili iz Makedonije domov, kadar bo SLS na vladi! To časopisje r.e laže več, da se bodo znižali ali pa celo odpravili davki, kadar bo SLS na vladi! Nič več ne laže, da bo dobila Slovenija čez noč avtonomijo, ko bo SLS na vladi, — da sc bosta cedila med in mleko v slovensko grlo, ako bo 21 poslancev SLS vleklo 6300 Din na dan tudi takrat, kadar narodna skupščina ne zaseda. Kako naj se cedita mleko in med, ako poziva n. pr. vlada izmozgano slovensko prebivalstvo, naj priskoči z darovi na pomoč ponesrečencem v polhograjski katastrofi, slovenski ministri, ki imajo vsak okoli 40.000 Din na mesec plače na račun ljudskih žuljev, pa ne prispevajo niti enega kovača, niti ne poskrbe za zadostno podporo iz javnih državnih sredstev? Za sedaj je vse dobro tako, kakor je. Glavno je. da so gospodje v vladi.* — Reči moramo, da »Ljudski tednik* res prav dobro pozna klerikalne tigre in njih pokvarjeno politiko.
+ Kardinalski kandidati na potovanju- Kakor nam poročajo iz Zagreba se poda te dni zagrebški nadškof dr. Bauer v Rim, da pri papežu nekoliko od-grebe kardinalsko vodo, ki teče sedaj skoraj vsa na kolo g. Jegliča, njegovega protikandidata za rdeči klobuk. Cim se vrne dr. Bauer, bo odpotoval v Rim dr. Jeglič...
+ »Idealna skladnost® se ruši- Zagrebški »Obzor*. ki s posebno očetovsko skrbjo spremlja sporazumaške ljubeznivosti, pričenja v včerajšnjem uvodniku tožiti: »Na ono lepo, zanosno in tako nadebudno razpoloženje v prvih dneh Davi-dovideve vlade pričenjajo podati sence: glasovi, da se dela po starih metodah, postajajo vedno češči, zopet se govori, da je vse ostalo pri starem. Evo, pred par dnevi je dnevnik, ki izrazito zastopa mišljenje krogov HRSS (»Hrvat.), odčital prosvetnemu ministrstvu levite. Tudi poslednji izpad g. Radiča v »Slobodnem Domu* proti škoiovski okrožnici enako odkriva, da Je prvotna idealna skladnost narušena.* »Obzor* se tolaži, da samo momentano in da bo vlada gotovo našla pot do učvrstitve iskrenosti in medsebojnega zaupanja. Težko bo! Rogovi v žak-Iju se obračajo...
+ Lekcija radi pacffizma in republik a niz ma. Davidovičeva »Demokratija* prinaša članek pod naslovom »Pacifizem In republikanizem*, ki ni nič drugega kakor previdna lekcija Radiču, naj ne meša več demagoško mirotvornosti in re-publikanstva. Radič pozablja, da je tudi srbski seljak prožet pacifističnega duha enako kakor hrvatski, zato »mirotvor-stvo* ni nikak hrvatski privilegij. »Nezgodno* je torej, da Radič pacifizem bistveno spaia z repubiikanstvom. Pacifizem ob sedanjem stanju mednarodne politične situacije pa ostane utopija tudi tedaj, če bodo vse države sprejele republikansko iormo. Ta uvidevnost se mora razširiti tudi med Hrvati — pravi »Demokratija* in pohlevno počaka, kako jo bo Radič naglo zarobil. Res, včerajšnji »Hrvat* že odgovarja: »Članek »Demokratije* je. po-.
vsem deplasfran v časa, ko se vsa Evropa bavl s prizadevanji za preprečen je
novih vojn, hi ko predstavniki Jugoslavije v Ženevi podpisujejo protokol. Hrvati bodo še nadalje ostali branitelji paci-fizma in se nadejajo, da bodo v tem ozi-ru našli nekaj potrebnega razumevanja tudi pri Srbih!...* To diši po ironiji, kr
se je »Hrvat* v prvi mah ni mogel oteti. Jlelki so dospeli dne S. in 4. oktobra v
Pa bo že še Radič povedal svoje.
+ Radičevci znova odklanjajo prisego. V Sesvetih kraj Zagreba so bili nedavno v občinski zastop izvoljeni sami radičevci. Odposlanec zagrebške okrajne/ oblasti jc nato sklical sejo novo izvoljen nega zastopa, na kateri naj bi odborniki položili prisego. Dosegli pa so, da je seja bila preložena na 2. oktobra. No, ko, je odposlanec na sejo dospel, so mu odlior-niki izjavili, da kratkomalo kralju ne bodo prisegali. Le Radičevi ministri bi.
Iz demokratske stranke
Pripr. odbor »Edinosti« opozarja ponovno svoje člane, da se vrši sestanek ▼ nedeljo 5. t. m. ob pol 10. dopoldne v društveni sobi (Nar. dom I.) Člani športnega in tamburaškega odseka s/e morajo, sestanka brezpogojno udeležiti. L-volil se. bo tudi odbor plesnega odseka, na kar članst ro še posebno opozarjamo. — Predi-sednik.
Fiandrtjo. Zadovoljfti so se morali i tem, da so napadli Anwers od vzhodne strani, pri čemru go mogli koncentrirati predvsem svojo najtežjo artiljerijo, ki jim je dajala premoč.
Belgijcem so Angleži In Francozi obljubili pomoč in poslali v naglici čete proti Anvversu. Angleški mornariški od-
Po svetu
—	Mezdno gibanje avstrijskih železničarjev. Sindikalna Zveza avstrijskih železničarjev je izročila železniški upa.vi spomenico, v kateri zahteva vsled na-rastka indeksne številke osemodstoteo povišanja plač in mezd. Železniška uprava zahtevi ni ugodila, češ da so avstrijske železnice kljub razdržavljenja še vedno pasivne, tako da se resno razmišlja o novem povišanju tarif. 2elez;ftičar-ske organizacije so vsled tega reducirale svoje zahteve na najnižje kategorije železniških nastavljencev in na tej jiodlagi se pogajanja sedaj nadaljujejo, štrajka se ba;e ni bati.
—	Maksim Gorki opasno obofeL Iz Rima poročajo da je ruski pisatelj Maksim Gorki. ki se zadnje čase zdravi v Italiji, zopet- obolel in da se mu bolezen obrača na slabše. Poleg pljuč mu je znatno oslabelo tudi srce. Vsled tega je moral pisatelj opustiti vsako delo in mora ležati v postelji.
ttrdnjavo, kar je silno povzdignilo moralo med Belgijci, dasi je bilo Angležev la malo. Joffre e mogel pomagati le indi-rektno s forsiranjem obkoljevalne ofenzive, kar ie imela kakor razvidno precejšen. dasi ne popolnoma efektiven učinek
na potek nemških oblegovalnih operacij, •
Na vzhodnem bojišču so Hindenburgo-ve čete na južnem Ruskem. Poljskem že v zadnjih dneh septembra pričele z ofenzivo. Avstrijci bi imeli južno od Visle-pri-četi istočasno, toda niso bili še pripravljeni, ker je obnova avstrijske vojske zelo počasi napredovala. Izgube v bitkah krog Lvova so bile prevelike, morala med voj:i šivom ja padla preveč, in kai je bilo najhujše griža in nato koRera ie pričela svojo strašno žetev. Vrh tega je trajno deževje razmočilo pota in četsf so mogle le počasi naprej. Tak«) s>e j« mogla avstrijska ofenziva v Galiciji pričeti šele 3. in 4. oktobra, do-Sm so one avstrijske čete, ki so se prestavile na levi Vislin breg, da tvorijo z«ezo z Nemci, pričele gibati skoro istočasno z Nemcu V Karpatih so Rusi te dni še vedno napredovali in baš i>. oktobra za-sedJi Marmaroš - Siget, na ogrskem vznožjo Karpatov.
Glavna sila nemške arn»ade z levim kri-lom Avstrijcev je dospela dne 3. oktobra do črte Kliroontov,- - Opatow - Ostro-wiec - Tvchovv - Szydlowiee - Opoczno -Novo Kadoncsk. Na fej črti so dne 4. oktobra zadele na prr/dnjo ruske čete, ki so imele nalogo zadržati po možnosti nemški pohod: vneli yo se takoj prvi boji, zlasti pri Opatov,-u in Klimontovvu.
»»
MaV&a noč"
Pred desetimi leti
2.-4. oktobra 1914.
Francoska obkolje ,-alna ofenziva, ki je naglo napredovala med Sommeo in La Bassee, osobito pa med Arras in La Bas-sže. s ciljem, da zavzame cesto Donai— Cambrai, jo zadela 1. oktobra na nemški odpor vzhodno od Arras. bi tega spopada se js razvila takoj 2. oktobra srdita bitka, ki se je raztegnila na vso črto med Bapaume - Arras - Leo3 - La Bassee. Nemci so s« zavedali, da gre za njihovo celotno pozicijo v Franciji,, ako prodro Francozi čez Donai in Cambrai, zato so napeli vse sile, da jih ustavijo. Prepeljal li so v naglici z zadnjih delov fronte vsa razjH>Iožljive vojne sile, sestavili več ar-madnih zborov in jih vrgli prodirajofim francoskim četam nasproti Povelje se je glasilo, Francoze je treba ustaviti za vsako ceno. S strašnimi napori so se moglf zares uspešno zagnati v Francoze in r/ srditem boju okrog Arras so se 2-, 8. fn 4. oktobra merile nasprotne sile. Franc/> ska ofenziva je ostala na mestu, toda opasno«t tudi 4. oktobra še ni minila in srdita borba se je nadaljevala. Severaeje odtod so Nemci potisnili eksponirane francoske čete iz Donai. na kar bo se razvneli okrog Vimy silni boji. Pri Ablain -St. Nazaire so se naposled Francozi vkopali v jarke in s tem je tudi tu bojna črta »okamenela«. Postajajo je vedno bolj očitno, da se tudi to pot ne bo posrečilo Francozom izvesti do uspešnega zaključka obkolje valno akcijo toper Nemce.
•
Nemški napad na Amvers se je nadaljeval. Po naeilnejši artiljerijski pripravi so pričeli Nemci napadati tudi s pešadijo. toda samo od vzhodne strani, in sicer ntrdbe, ki so se nahajale ob reki Nethe. Belgijoi so se branili silno hrabro in trdovratno in Nemci so morali vsak uspeh poplačati s strašnimi žrtvami V prvih dneh oktobra so zavzeli Fore na levem bregn Nethe, a 4. oktobra so prešli v napad za prehod čez reko, da bi se vrgli nato na utrdbe, 6toječe na desnem bregn Neth«.
Med tem pa so Belgijci odvažali t železnico preko Nicolasa, Ganda m Brugge na Ostande vse premakljivo, za vojno važno blago, ranjence in zaloge, da evakuirajo Anwers za slučaj, da bi ga ne bilo več mogoče braniti. Značilno je, da Nemci tega odvažanja. ki se je vršilo ves prvi teden oktobra, niso mogli preprečiti. Belgijci so stali Se na desnem bregu reke Escaot (Schelde) ter državi prehode čet njo, osobito pa Termonde. Nemški napadi na tem sektorju so bili izvršeni s preslabimi silami in Belgijci so jih mogli odbijati zmagovito. Treba je namreč pripomniti, da Nemc-i za obleganja Amversa niso imeli preobilo čet na razpolago. Pripravili so jih sioer precej, toda francoska obkol.^evalna ofenziva jih je prisilila, vreči jih na opasnejša mesta v severni Franciji Vsled tega niso mogli cenrirati trdnjave, zlasti pa ne preprečiti jej zvezo preko Ganda na Ostende ter tako trdnjavski armadi, ki se je cenila na 80.000. do. 100.000 mož, odzsuti Brnik *
Ta Rimski « Korsakova opera v treh dejanjih, katere y>remijcra v Ljubljani se vrši danes, v so/boto zvečer ima sledečo vsebino:
I.	dejanje.
Pred Hanino hišico igrajo fantje in dc» fcleta <-proso». Ko sc razidejo, pride Lev« ko, županov sin, Hanin fant pod okno in ji poje ljuh<vno pesem. Hana se prika* že med vr?.ti. Levko ji razodene, da mu oče zabranjujc poroko. Na Hanino proš« rjo poje Levko zgodbo o hčerki koza« škega Stotnika in o hudi mačehi — veščL Zbor deklet nastopi v daljavi in poje binko?tno pesem. Vinjeni Kalenik nasto* pi in poskuša na radost deklet zaplesati <hojy.ik». Ne najde svoje hiše. Dekleta ga vlečejo k županovi hiši. Župan se pr'w kažf; pod Haninim oknom, jo kliče in se ji bahaško hlini. (Zgodba o carici Jeka* torini). Hana ga podi od okna. Levkcr pride in spozna očeta. Najame fante, d» s'e norčujejo iz starega ljubimca in poj« ,'jo zbadljivko na župana in pisarja.
II.	dejanje.
I.	Slika. V Županovi hiši. Zupan, žganjar in svakinja sc menijo, kdaj bodo Zaceli žganie kuhati. V hišo se zaleti pi< ?ani Kalenik in misleč, da je doma, se zlekne za peč in zaspi. Župan se jezi, kar prileti v sobo kamen. Pod oknom se oglasi fantovska pesem zbadljivka. Zu« pan plane iz hiše in privleče v sobo za* krinkanega Lcvka. Vsled prepiha ugasne luč in Levko se zmuzne na prosto. Župan misleč, da je Levko, zgrabi svakinjo in jo zapre v shrambo. Pisar pride. Župan mu hoče pokazati zlikovca in spozna sva* kinjo.
II.	Slika. Pri Zganjarjevi hišici lese« na zgradba. Župan in pisar gledata skozi špranjo v kolibo. Misleč, da je notri hu« dič, hočeta zažgati barako. Začudeno spoznata svakinjo, ki župana ozmerja, da je kaj. Občinski stražniki privedeja vinjenega Kalenika. Župan ga spozna itf zaprosi stražnika, naj iščejo zločince.
III.	dejanje.
Ukrajinska noč ob bregu jezera. Lev«
ko poje in se spremlja na panduri. Zbor rusalk nastopi. Levko iim igra, one ples šejo. Kraljica rusalk ga prosi, naj ji pcu išče veščo — zlobno mačeho. Levko jo spozna. Vse planejo po njej in se potoJ pijo v jezeru. Rešena kraljica rusalk di Levku za zahvalo pismo na očeta, da bo privolil v poroko s H a no. Župan nastopi s pisarjem in stražniki ter hoče Levka zvezati. Levko pokaže pismo od komisar« ja z ukazom, da mora takoj privoliti Y zakon. Stari se osramočen uda in privoli* Hana pride. Zaključni zbor.
3. oktobra:
CUBIH: Beograd 7.20, New-Y oŠ 522.50, London S3.30, Pariz 27.50, Milan 22-825, Praga 15.65, Budimpešta 0.0068, Bukarešta 2.70, Sofija 3.75, Dunaj 0.0073375.
DUNAJ: Beograd 988 do 987, Berlin 16.820 do 16.920, London 316.500 do 317.500, Milan 9099 do 3111, New-York 70.985 do 71.135, Pari* 3732 do 8748, Praga 2115 do 2125, Sofija 515 do 519, Curih 13J575 do 13.625, dinarji 978 d« 984, lire 3088 do 3108.
PBAGA: Beograd 46 do 95, Rim 148.875, Pariz 179.375. London 151.30, New-Vork 3395. Curih 648.50.
BERLIN: Beograd 5.79, Milan 18-375, Praga 12.50. New-York 4.19, Curih 80.20.
NEW-Y0RK: Beograd 137. Berlin 23.80, Italija 438. Pariz 527.25, Švica 1911, Dunaj 14.12, Praga 299- London 446.25, Bw dimoeSU 1*42-
•JUTRO. SL 234
SODOCa «. A. I7Z4
Rraii in
Direktor drž. železnice dr. Borko
boM. V ntebo mu naj bo, da m p bo I d Brnči{ Je nradnfk poine kvallffka-v»e osobje g hvaležnostjo spominjalo cije. Ima Jurldične Izpite, ic bil notarski
KINO
.DVOR1
TELEFON
730
•»g	S3
mM&m
; , ' . -s ■.
je najnovejša žrtev klerikalnega režima. Dne 14. julija letos je nastopil svoje službeno mesto kot šef ljubljanske direkcije državnih železnic in dne 2. oktobra je bil razrešen svoje dolžnosti ter premeščen v Beograd.
V svojem nastopnem razglasu na podrejeno osobje je dr. Borko menda preveč poantirai ljubezen <do zajed-ničke domovine in do srečno ujedinj'*-nega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev*, s tem pa si je pri klerikalcih že zapisal svojo obsodbo. Klerikalnemu režimu očividno ni bilo všeč, da sedi na tem važnem mestu narodno zaveden, korekten in neoporočen uradnik. Nepristranski direktor, ld gleda samo na zakone in pravilno izvrševanje službe, je bil tej koraptni «ti>nki preveč napoti, ker bi ji s svojo skrajno1 korektnostjo mogel škodovati pri gospodarski eksploataciji direkcije. Dirnktor dr. Borko je človek, ki bi se ne dal mazati niti z osebno niti s politim o strankarsko zarado.
V kratki dobi svojega dvainpobne-seenega delovanja si je pridobil odstavljeni direktor simpatije vsega osobja brez razlike strank. Sigurno bodo tudi klerikalni železničarji, ki niso preveč zaslepljeni, obžalovali in obsojali ta odijozai akt ministra Sušni-ka. Po izvršeni provedbi žalostnega spomina se je bil novi direktor x vso b3o vrgel na\ delo, da z novimi predlogi omili kmtosti, ki 80 osobje ljubljanske direkcije silno zadele. Vsak železničar se je' z zaupanjem obrnil do njega in prejel je kar najboljši svet Njegova objekti\vnost, pravičnost ta prijaznost m ti je prinesla popularnost med osobjem, kakršno afiva le malo- j kateri uradni predstojnik
Kakor znano, je ljubljanska direkcija še danes v stanju JKjvega organiziranja. To nalogo je imel dovršiti di-rektor Borko. Z njemu lastno energijo se je dal na delo. Kot izvanredno dober administrator, ki pozna razmere v centrali kakor tudi v ostalih direkci- j jah, je bil zato tudi najbolj sposoben in poklican. Znane 30 mu bile do d-o ; bra tudi razmere pri Južni železnici. ; ker je sodeloval pri njenem prevzemu v državni obrat. Politični »reton* je j izpodrezal napredek njegovega orga- j pizatori&iega dela.
Tudi s splošno gospodarskih orirov je škoda za Slovenijo velika, ker je bil dr. Borko po svojem prejšnjem zaposlenju v generalni direkciji prvovrsten strokovnjak v komercijalni ni finančni stroki ter bi kot tak pri presoji lokalnih komercijalnih in tarifskih vprašanj mogel kar najbolje delovati v interesu svojega področja.
Kot mož energije bo politično gonjo, katere žrtev je postal, lahko pre-
radi njegovega socijalncga čustvovanja ii objektivnega uradovanja.
Nov primer klerikalne brezvesteosti in brez-srčnosti
fi->rekten uradnik z ženo hi otroci vržen kratkomalo na cesto-Ne mine dan, da ae bi se razkrile nove strani strahovite pokvarjenosti in brer.vestnosti Klerikalnega režima. Preganjanje korektnvga uradništva, mož, ki ^a^ajo med odličnike svojega stanu in Katerih krivda ji? edino ta, da niso pod-repn>ki SLS. se nadaljuje z brezobzir-'"•»tjo in brezsrčitostjo, kakršne je sposoben le klerikalec.-,
Eden najbolj klasičnih primerov klerikalne politične korupcije je slučaj uradnika agrarne reiorrr,« g. Matka Brnčiča G. Brnčič, eden cid najčestitejših naših nacionalnih ljudi in kot uradnik odlično usposobljen ter izredno vesten, je . bil šei okrožnega agrarnega urada v Ljubljani. Radi njegovi* absolutne nepri-stranosti pri intrigah, k3 so se pletle povodom vnučnih aier z VVindisciigratzo-vim posestvom v Planirtj, so ga gotovi interesirani krogi iz Ljubljane za časa homogenega režima tako dolgo deimnci rali v ministrstvu, da je bil naenkrat premeščen k okrožnemu uradu v Varaždin Q. Brnčiči ki ima ženo in 4 otroke te službe ni mcgel nastopiti. Selitev cele familije pri plači 1500 Din ni bila mogoča, živeti v razdvojenem gospodarstvu je bilo s 6900 K izključeno. .Oni, ki so izposlovah tr> premestitev, so to dobro vedeli. Premestitev je bila le sredstvo, da se g. Bročiča iztira iz državne službe. To se je- posrečilo. G. Brnčič si je našel skromno privatno službo.
Vlada nacionalne koalicije je .skušala storjeno krivico popraviti. Ker pa je med tem bil uveljavljen novi činovniiki zakon, je bila popolna restitucija formalno nemogoča in g. Brnčič je bil sprejet nazaj ▼ državno službo kot — pisar.
Komaj pa je pustil svojo privatno službo ter nastopil svoje mesto pri agrarnem uradn je prišla na krmib <vlac'a zakona ta poštenja*. In zastopnik SLS v tel vladi g. Vesenjak, kol minister agrarne retorme ni imel v svojem resortn naj-nejšega posla, nego da /e s pomot jo tistega paragrafa, ki ga je poprej kot opo-zicijonalec proglašal za največjo krivico, S 234. brez vsakega razloga pognal g. Brnčiča z tenc in štirimi otroci vred na cesto! Brez pen.uje seveda in ob konca meseca, da bi odpuščeni uradnik bU ob prvem brez vsakega sredstva!
kandidat ter »1 je stekel veliko prakso v poznavanj« agrarnih prilik. Strankarsko se nI nikdar eksponiraL Službo je opravljal vseskozi korektno. Naprednjak in narodnjak je — to je klerikalcu dovoli.
Brnčičev slučaj je žal->.-»-»o znamenje žalostnega partizanskega režima. Ce je v naši javnosti še kaj p otenja, potem se mora dvigniti energičen protest pri,ti takemu nasilju Mi sicer ne veniemo, da bi protest za legel, ker bi bil naperjen proti sami naturi klerikalizm;>, amora-ličnega, brezvestnega, nasilnega in ko-ruptnega v svojem bistvu. Toda pride čas ko bo zadela krivce pravična kazen.
Dva slučaja krvave osvete
Verska mržnja — vzrok štirikratnega umora. — Ljubezen je sveta in ne pozna šale.
Iz Sarajeva poročajo:
Nedavno se je vračal s sejma v Bi-leči (Hercegovina) Bečir Bajramovič v družbi kp varna rja Jove Jovoviča. Okolu 6. ure zvečer je dvojica dospela par kilometrov daleč od Bileče. Tu se jima je pridružil neznanec v voja ški obleki. Nekaj časa se je ž njima razgovarjal o sejnin in ju ie pozval na odmor v gozdu. Bajramovič in Jovo-vič sta se (»ozivu odzvala. Neznanec ju je vodil globoko v gozd ter ju je po par sto korakih pripeljal do nekega križpotja po imenu »Golubova peči na*. Tu je vse tri sprejel nov neznan-čev tovariš Vujovič. Po kratkem odmoru je vstal mož v vojaški obleki in se je odstranil. Kmalu nato je prišel nazaj in pripeljal s sabo tri mlade može, ki so se takisto vračali iz Bileče s sejma. Mož v vojaški obleki in njegov tovariš sta naskočila petorico, jo zvezala in ukazala bežati, kar pa je bilo seveda nemogoče. Nato sta uni-formiranec in njegov tovariš poslala Jovoviča a pismom do prve orožniške postaje. Jovovid je bil namreč pravoslavne vere, ostali so bili muslimani. Hitel je k orožnikom in jim izročil pismo, v katerem je gjalo sledeče: »Turki! Mislite, da so vsi komite mrtvi, toda se varate. Še živimo. V zadnjem času smo va« siti. Skrbeli bomo, da vas nagradimo po zaslnženju.* Orožniki so takoj slutili, da tiči za tem verska osveta in so se nemudoma podali v smeri proti »Golubovi pečini*. Ko so prišli tja, so našli vse štiri muslimane zaklane v krvi na zemlji. Ker so bili umorjenci siromaki, je izkljn-
TELEFON
730
KINO »DVOR1
čen rop, in umor se je Izvršil gotovo iz verske zagrizenosti in nestrpnosti.
O •
1S1
V nekem malem bosanskem me«te- VRHNIKA. V nedeljo, 5. t. m. preda, cu je živela 16letna Persida Jovano- va tu v Sokois!d dvonuii g_ prof. Zupan_ vic. Očeta m mater je izgubila v začet- j eie »0 svobodomis-lstvu«. Ker so dose-ku svetovne vojne. Ker je bila brez!da]- vsa predavania tega i z bornega pre-sorodnikov, jo je vzel k sebi oskrbnin jdavatelja privabila veKiko poslušalcev, Petar Radetič. Persida pa je bila ne upamo ^ bo tudi v nc4plj0 dvorana ^ samo mlada, ampak tudi lepa m je na Metek ob treh	_ Vstop
imela bogato dedšeino. Po vsem tem : prost	'
je hlepel Radetid. Persida je bila do I ... _„	^ ... „ , „
brega srca in je govorila z vsemi mla- , š^0FJAj LOtvA- Draniatičm odsek So-deniči na enak način, po bratski. To je šolskega društva upnzon v nedeljo, 5.
Federalisti med seboi
bilo Radetiču zoprno: hotel je. da dekle ne govori z nikomur, razen ž njim Pred kratkim je Radetiču umrla žena Ta prilika je prišla kakor nalašč. Menil je da bo sedaj lahko dosegel svoj cilj in se je začel hvaliti po selu, da bo Persido vzel za drugo ženo. Persida pa se ni strinjala s tem. V svojem srcu si je že bila izbrala zalega dečka katerega je ljubila z vso nežnostjo svoje mlade duše. To je bil Stanko Nikič. Naneslo je, da so se Persa, Stanko in Radotič sestali na nekem sejmu, kjer je Radetič Persidi ponujal vsakojake reči. samo da bi postala njegova. To ni u?lo Stankovim očem. Pazil je ves čas budno na svojo dra.?o izvoljenko in ko sta Persida in Radetič odšla proti domu, jima je naskrivaj sledil. Se prpj pa se je v krčmi od obupa napil. Nato se je podal skozi'■gozd. [10 poti. ki sta jo u brata Poroda in Radetič Globoko v gozdu je zaslišal krik in vpitje na pomoč. Pof*pešil je korake, dosegel Persido in Pad«>tiča ter videL da se mu Persida izvija iz objema. Takoj je uganil, da gre tu za poskns pt silstva. Skočil je na oskrbnika Rade-tiča in ga skušaJ podreti na tla toda ta je potegnil iz žepa revolver ter iz-prožil in ranil Stanka v stegno. Tek-mcca sta se nato spopadla Se srdi te je.
n poiskal svoj nož in zamah-n3 s tako silo po Radetičevem vratu, da mn je z enim samim sunkom odrezal glavo, ki je ob visela samo na drobnem pramenu kože. Ko je tako otel ča.M svoje tz voljen k e, se je podal na orož-niško postajo in povedal, kaj je storil. Orožniki so ga peljali v zapor, kjer bo počakal sodbe, ki pa ne bo tako stro ga. ker govori zanj cela vrsta olajševalnih okoliščin in ker je ubdl Radeti-6a v silobranu.
Sporazumevanje med Korošcem ta Radlčcm-
ninimnnimimiiii!iimiimnmiri!iHiimnnmn!ffln«mitinn
Popolna zmaga
ki bila na strani trrdke
Fran Lukič, Pred škofijo 19,
i
abo bi gospodje glasovali, kje da se dobe najboljšo in obenem najcenejša zimske gukoje, površniki, reglaoi in oblek«.
oktobra zvečer na svojtem odru burko: »Ugrabljene Sabinke«. odmorih igra društveni salonski orkes.ter. Cene vstopnicam običajne. Posetnifcfc predstave prosimo točnosti! — Zdravp!
STRAŽIŠČE. Sokolski oder v Stražiščtf ponovi na splošno željo v nedeljo 5. t m. ob 4. uri popoldne I. Tavčar - Borštnikom igrolcaz »Otok in Struga*. Sodeluje ork»-ster Narodne čitalnice v Kranju.
BLED. Sokolsko društvo vabi člane iS članice na družabni veder, v nedeljo 5l oktobra ob po! 9. cri. Bgra, petje, prosta zabara. Vstop prost.	2138
KAPELA FR! DREaiCAK. Zadnjo nedeljo se je vršil pri nas javen klerikalni shod. ki je bil sklican z velikim pompom. Treba je bilo velike reklame, saj je pri* šel na shod sam poslanec £ebot. Shod p« je bil zelo klavem. kajti prišlo je komaj 100 radovednežev in okoli 20 Žebotovihi somišljenikov. Poslanec Zebot ni govo-ril, ampak bruhal >e ogenj in žveplo nai nacionalne ljudi, na samostojne demo« krate. na radikalce. na Orjunaše in Sokole. Pri tem pa se je seveda lagal po domači klerikalni navadi. Naglašal je, da as morajo davki regulirati in znižati, da pridejo slovenski vojaki dne 1. aprila iS Macedonije domov itd. Zabave tudi nI manjkalo, kati ljudje, ki so že siti starih klerikalnih »šlagerjev« so Zebota tako ostro zavrnili, da mn je kar kri zavrela. Goep. 7-ebot je na koncu obljubil, da pošlje prihodnjič drugega tigra, ki bo imeš morda s shodom več sreče in uspeha. Njemu in vsem njegovim prijatepem tigrom odločno svetujemo, naj nikar na hodijo v naš kraj, ker smo do grla siti klerikalnih obljub in laži! Za nas so tigri odigrali!
lesna zabava!
Daoet v hotelu „Tratnik" otvoritev noto zgrajene plesne dvorane i sodelovanjem ruskih balalajčuikov in salonske kapele. — Začetek ob 30. uri. Vstop proet. Be priporoča
Mirko Tratnik
H Ali ste že poslali na- 0
f !>nf>ninn 79 JutTO" i
roenino za „.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama. Nedelja 5.: »Cyrano de Bergerac*. Izv. Pondeljek, 6.: »Paglavka*. C.
Ljubljanska opera. Sobota. 4.: «M3jska noč*. Izv. Nedelja, 5.: »Cavalltrla rustlcana* in »V vodnjaku*. Izv.
Celjsko gledališče Sobota, 4.: «Rokovnjači». Ab. Nedelja, 5.: «:Ri>kovnjači». Izv.
Marif>orsko sledališče-Sobota. 4.: *Nikolaj Šubic Zrinjski*. A Nedelja, 5.: »Pohujšanje v dolini šent-florjanskl*. B. (Otvoritvena dramska predstava.)
Pismo iz Beograda
Premijera clfgrabljenih Sabink«. — Stoletnica Jovana Iliča. — Zgodovinska raj. stava srbskih slikarjev.
Beograd, 1. oktobra. Prošlo nedeljo smo imeli že drugo pre-mijero v tej sezoni, in sicer zopet dramska. Opera nam doslej še ni dala nič novega. Govori pa se, da se vršijo vestne priprave za cCarjevo nevesto^, ki je nam Ljubljančanom znanka že iz lanske
sezone. Toda tudi naša druga dramska premijera ni bila premijera v pravem smislu besede, ker se je naši stari Beograjčani sjiominjajo še iz prejšnjih let. SchSnthauove c Ugrabljene Sabinkej so se namreč v zadovoljnih starih časih dale prav zabavno gledati, zdaj pa sq že zarjavele device Dandanes se vprašujemo, zakaj je naša prestolnišJka pozo,-uica postavila to šaro zopel na oder; ali nima drugih boljših in novejših stvari? Ako še prištejemo minus, da je režija bila slaba, igra površna, tedaj si lahko predstavljate. da komad ni žel posebnega navdušenja. četudi je bilo precej ploska in smeha. Dobra je naša beograjska publika. Četudi ji kaj ne ugaja, pa vendar ploska — iz vljudnosti. Tuintam se je poe<1lni igralec še prav primerno znašel v vlogi, ni pa bilo celotne harmonije in zato je komedija propndla. Navesti je treba gdč Boričevo in Ilijo Stanojeviča. našega čičo Ilija, ki je že pred dokaj leti kreiral klasično figuro Strizeja.
Dne 28. septembra smo v Markovi cer-1 kvi na starem beograjskem pokopališču pietetno proslavili stoletnico rojstva na- J šega pesnika Jovana Piča. Rodil se je v Beogradu, šolal tu in v Krngujevcu. mo-droslovno nauke pa dovršil na Dun.-jju. Leta 184S. se is kot dobrovoliec bcfril i
proti Madžarom, nato pa se kot profesor po poklicu začel živahno udejstvovati tudi v politični borbi Postal je driavni svetnik in leta 1882 minister pravde. Umrl je dne 12. marca 1901. Svoje pesniško delovanje je Ilič započel kot pseudokla-j sik Toda kmalu je krenil s tega pravca in se izročil romantiki. Kakor je takrat | narodna poezija začela pridobivati vse večji krog »vojih častilcev, se je tudi Jo-van Ilič navzel duha in mode tistega časa. Začel je pesnikovati v stilu narodne poezije in v tem je uspel. Njegove pesmi : so fine. nežne in graciozne, s primesjo j južnjnškega in orientalskega čara. Ilič je ! občutil vso lepoto narodne poezije, jo 1 oboževal in se trudil, da jo vzljubijo tudi drugi tako kakor je on sam živel v njej. To je njegova glavna zasluga.
V moderni galeriji narodnega muzeja je razstava srbskih slikarjev počenši od 18. stoletja. Tu so dela našega čudovitega mojstra Danijela, štiri po številu, med 1 njimi ena nova, ki je doslej še nismo vi-! deli. dasiravno so Beograjčani že prošlo sezono imeli priliko, da so se čudili Da-nijelovi umetnosti, zahvaljujoč umetniškemu društvu cCviJeta Zuzorič>, kj je našlo to divno idejo, da je Danijelove mojstrovine predstavilo naši publiki. Na-' dalje so razstavljene slike Djure Jakši- ■ ča, pesnika in slikarja ter Pavla Simiča, Češljara, Baranovida, Radonida in drugih več ali manj važnih predstavnikov naše-ca dosedaniesa slikarstva	L. S.
Mariborska drama otvori letošnjo se-! zono 5. t m. s Cankarjevo farso cPohuj-1 sanje v dolini Sentflorjanski* v režiji g. V. Bratine. — Takoj za <Pohujšanjem> se uprizori Nušlčeva komedija (Narodni poslaneo v režiji g. Koviča. Z <Narod-oim poslancemj se bo tudi proslavila 60-' letnica književnika Br. Nušiča.
Koncert pianista Bororiskega t Ljubljani. Sinoči se je vršil v veliki dvorani hotela cUnion> koncert slovitega ruskega pianista Aleksandra Borovskega. Spored izvajanjih skladb je obsegal pester niz manj znanih del klasičnih in modernih skladateljev. Pomotoma je bil objavljen precej drug program, kot ga je umetnik izvajal; v popravljeni Izdaji naj bi se glasil približno takole: W. Fr. Bach. Koncert za orgije, Al. Scarlatti. Sonata A-dur. J. Ph. Rameau, Le rappel des oise-nux. L. v. Beethoven, Marche turque, R. Schumann, Etudes symphoniques, Sca-riabine, Poeme, Stravinski, Ruski karneval in VVagner-Liszt, Tannhšuser-Ouver-ture. K temu sporedu je dodal izvajalec še nekaj manjših skladb, med njimi Liadova Tabntiere a musique in Chopinov Des-dur valček. Borovski je pianist prve kvalitete in je njegovo umetniško pred na Sanje ielo buren aplavz občinstva, ki je častno zasedlo veliko dvorano ter j zahtevalo vedno več dodatkov. O koncertu samem še spregovorimo.
Velik uspeb Pirandellorc cSc«tero oseb išče avtorja* v Zacrebu. Te dni so i
j imeli v Zagrebu premijero Pirandellov« 1 komedije <§estero oseb išče avtorja*. Komad je bil izvrstno zrežiran, odlično zaseden, navdušeno igran in je dosegel prvovrsten uspeh. Glavne vloge so bile poverjene damama Podgorski in Vavri ] ter gospodoma Hinku Nučiču in Šulen-tiču. V komedijo je bil nadvse spretno vpleten komad zagrebškega mladega dramatika g. Kulundžiča fTekst>, kar je dajalo stvari še večje realno obeležje. Največjo senzacijo pa je vzbudil nastop režiserja dr. Gavelle v vlogi gledališkega ravnatelja. Skratka, Zagreb je imel zo-I pet enkrat pristen gledališki večer, za katerega ga vsi prijatelji gledališča lahko zavidajo.
Noto delo proL Fran^eša. Znani hrvatski kipar prof. Robert Frangeš je pred par dnevi dovršil svoje najnovejše delo iz kamna, monumentalni vodnjak <E!egija>. Vodnjak je naroČila zagrebška mestna občina ter bo začasno postavljen na ogled v parku sv. Roka Kam pride pozneje, še ni določeno.
Odhod kiparja Meštroviča v Ameriko. Kipar Ivan Meštrovič se bo 10. t m. vkrcal v Genovi na parnik, s katerim se v spremstvu publicista Milana Marjanovi-ča poda v Ameriko, kjer bo to jesen velika razstava njegovih del Meš'rovič ostane v Ameriki delj časa, mogoče eelo dve leti.
Muzej Narodnega divadla v Pragj. Te dni so začeli v praškem Narodnem
«JUTRO® št. 234
Sobota L X 1924
9 & & Ur	-isS
vesti
H OKROG FLEČKAJNARJEV | mene, Vida Rudolf, Sonja Klovar in Jo-
fe^es sicer	i^^atelj Fran Hentman f.
nekoč, ko so stale na obeh straneh	v Gradcu ^ ravnate]j rud-
mostu barake, so se je Spitalska ga^a i ' 1
Dober sloves
uživajo t damskih krogih vsled finega
obaea in solidnih cen klobuki modnega salona
Stuli!y-Ma&fte, Židovslsa ulica
sadjarski nadzornik g. M. Htrmek, in sicer v dvorani <Kamniškega doma>. Ker
vijugala pod 0*1 * ko je Elcfontna | ^^^J^SS^SS^.I *	i-eza ugodna, je prikovati
"asa vodila k "»oiaškemu zidu nasproti i arUi°3 11<lu.	1	; obilne udeležbe.
^	- 1 današnja geAera-	T^dj	-
inženjer je pred SO leti stopil v službo Trboveljske ter je služboval najprej v
Mallitschu... Se se cije spominjajo enonad.-,tropnega bole la, ki je stal "na mestu sedanje pošto.
_, ™ -—	Ti,wio |iTt>oveliSKe ter je siuzoovai najprej \
- ^^^r^fflni Zagorju^ potem dolga leta v Trbovljah.
na tekom zadnjih 35 let. Ljubljančani pa ne močno.
Za vse se zanimajo, kakor nekoč. Poroka je bila in seveda mnogo radovednežev pred flečkajnarji, kakor je že stava navada, pri nas. Po vseh oknih so device g!e(Me na «es ist erreicht>; na ulici sami pa gneča, da nisi skozi mogel. Pa so jo vendar pogrtmtali naži purgarji. da to nekaj pcmeni in da ne bo kar tako; dež sicer ni lil, da bi se dve stranki stespli, ali pomeni nevesti solze ali bog£siwo, toda ta čas, ko sta novoporoeenca silila v cerkev, je pri zakristiji isto ^rradbo zapuščala druga komisija z botrom, novorojenčkom in običajnimi asistentkami. In zopet istočasno se je ;po Miklošičevi cesti in mimo cerkve" približal pogreb z venci in vsem drugim potrebnim, z godbo vred. O tem čitdnem naključju bodo govorile Ljubljančanke najmanj do prihodnje poroke, če ne najdejo prej kaj še boli čudnega, in nemara ostane še kaj gradiva za šolsko nalogo. —
Dan popreje Pa bilo na mostu vse živo in črno, zasedeno tndi nabrežje od Kresije do tat ara, kajti v vodi je plaval muc. se potem rešil na otok, deea mu je molila <žesko, stražnik je rešilno akcijo preprečil, češ, »crkne T>ri; žival, saj ie vsaeno». muc ie poskušal
po mokri deski na kopno, padel zopet ijur]s[T0 povsod visoko spoštovalo. Na-v vodo, — množica veselo kliče, vsa ; zrdrl,;e ie slu2n M Frankolovem. Blag jim razigrana, — vsaiovi pa neso ubogega j spominj
kjer je postal višji nadzornik ter ravnateljev namestnik. Po prevraiu mu je družba zaupala ravnateljsko mesto v Zagorju, kjer je v posebno težavnih razmerah v polnem obsegu uveljavil svoje odlične strokovne sposobnosti. Pokojni ravnatelj Keutmaa je bil rodom iz Slovaške. Pri nas si je. izbral življenjsko družico iz ugledne narodne Toryjeve rodbine v Trbovljah ter je v vseh krogih kot vseskozi lojalen mož in poštenjak užival spoštovanje in simpatije Tudi delavstvo in ostalo namešCenstvo zagorskega rudnika i ohrani ravnatelja Heutmana v častnem spominu. Pokojni, ki ie 1. t. m. slavil 30 letnico svojega službovanja pri Trboveljski družbi, je dosegel starost 52 let. Truplo prepeljejo iz Gradca v Trbovlje, kjer se bo vršil pogreb. Ravnatelju Heut-manu bodi blag spomin,, njegovi težko prizadeti vdovi in vsej rodbini pa iskreno sežalje.
* Smrtna kosa. V starosti 64 let je umrl v Škofi i Loki lamošnji lekarnar g. Ervin Bnrdvch. Pogreb bo v nedeljo ob 16.30. — V Mengšu je umrla v visoki starosti 74 let ga. Marija Jenčie roj. Pod-rekar; pogreb bo v nedeljo ob 9. — V Petrovčah pri Celju je vsled kapi umrl upokojeni župnik g. Gregor Prescžnik v 74. letu svoje starosti. Bil je miroljuben.
univerze. Iz Beograda poročajo, da je minister prosvete sprejel predvčerajšnjim deputacijo iz Zagreba, ki je prosila, naj bi se visoka trgovska šola v Zagrebu izoremenila v fakulteto univerze. Minister je izjavil, da bo skušal prošnji ustreči.
*	Trirazredna trgovska zremijalna nadaljevalca šola v Kranju. Vpisovanje učencev in učenk za šolsko leto 1924.-25. se vrši v nedeljo, dne 5. t. m. od 8. do 11. ure v pisarni šoi=kerra uprnvitelja. Novo vsiopivši učenci se morajo zglasiti s svojimi šefi, oziroma namestniki ter prinesti s seboj odpustnico in učno pogodbo. dosedanji učenci in učenke lahko sami z zadnjim šolskim spričevalom. V šolo se sprejemajo tudi privatisti, ki zvedo pogoje pri šolskem upraviteljstvu. Z ozirom na ugodno železniško zvezo in vozne olajšave (dijaški vozni listi) se priporoča. da posečajo šolo tudi zunanji trgovski učenci in učenke, predvsem oni iz Škofje Loke in Tržiča.
*	Za župana v Ros. Slatini je bil v četrtek izvoljen demokrat g. Alojzij Hvaleč, posestnik in mesar v Rog. Slatini, za podžupana pa krojaški mojster Ivan Vidgaj, ki je tudi somišljenik JDS. Izvoljena sta bila z vsemi 'slovenskimi glasovi, dočim sta oba nemškutarja oddala prazne listke.
*	Koča ca Gozdu je do nadaljnjega odprta in oskrbovana ob sobotah, nedeljah in na praznike. Podružnica Slovenskega
k tn. Valbnrge pri Smledniku, ki Je naj-brie s mosta t Zbiljah padla v t odo.
*	Smrtni padec • četrtega ud« trop ja, V Beogradu se je v četrtek zvečer pripetil tragičen slučaj na zgradbi telefonske centrale na Batal-džamiji. Delavca Radovan Milosavljevič in Milan Sto jk ovit, ki sta bila zaposlena pri dozidavanju četrtega nadstropja, (ta s odrom vrejl padla na cesto, kjer «ta mrtva obležala.
*	Interesenti ki so radi zamude pri I plačila pristojbinskegm namestk* morali j plačati globo naj javijo svoj nasjov z na-
vedbo višine globe upravi <Jutra> pod I cXamestek>. Gre za skupno obrambeno I akcijo.
*	Epohalni izum za rast Vas. Po vsestranski dolgoletni izkušnji so izn&šli končno sigurni lek za rasV las, ki jščiti tudi pred odpadanjem in pred naslajanjem luskin. Ljudje, ki so bili poprej porabljali vsa mogoča sredstva v to svrho. a brez vsake koristi inj uspeha, so dosegli s tem patentiran i'm sredstvom takšen uspeh, da so popolnoma plešasti v roku 5 do 6 tednov z eno samo karo dobili lase, kar potrjujejo mnogoštevilne priznanice in zahvabiice, ki so vsakemu na vpogled v našem laboratoriju. "Za eno popolno kuro je dovoljm ena škajlja, kateri je priloženo uporabno navodilo in ki se razpošilja pr» p"w.©tju 100 Din in poštnina. Kosmetični laboratorij *LEDA>, Zagreb I„ NikolVčevn 1. poštni predal številka 35.	2132
dobrosrčen in ponižen duhovnik, ki ga je I planinskega društva v Kranjski gori.
ImrloltTft rmr-erv/-! tncftVn DrvAclrtrm In \To_	___ _	_ ______" _
muca zopet do* prihodnjega otočiča, odkoder se meSda le srečno reši v smeri k Polakcv. usniarni. Petsto Ijn
* Himen. Podpreglednik finančne kontrole Ivau Brelih se je poročil z gdč. Xati Dežman. Poroka se je vršila na
di je imelo opoldansko zabavo. Uru- j Brezjah. Obilo sreče! štva proti mučenju živali menda nimamo, niti oblasti, ki bi znale pri takšnih prizorih stvar urediti, in končno, zakaj bi se ne nudil ljudstvu zanimiv nriroden prizor, zakaj naj bi ga ljudstvo ne uživailo? Dieu le vent! Okrog HeSkajnarjev je še vse pri starem.
M. A. C.
* Imenovanje v sedni službi. Glasom poročila iz Beograda je sodni svetnik Janko Guzelj imenovan za višjega sod-
* Zdravniški dnevi v Zagrebu. V pon-
deljek dne 20. oktobra se začne v Zagrebu vrsta zdravniških prireditev, katere se bodo udeležili zdravniki iz cele naše kraljevine. Poleg strogo znanstvenih vprašanj se bodo obravnavale na sestankih tudi stanovske zadeve, ki postajajo v zadnjih časih vedno bolj pereče. Središče prireditev bo proslava petdesetletnice hrvatskega zdravniškega društva <Zbora li-ječnika Hrvatske, Slavonije i Medjimur-ja>. Hrvatski zdravniki prirede to histo-
nega svetnika v Mariboru, sodnik Josip i rično slavnost v velikem stilu, primerno -r—— i- j- Kamnika premeščen v j pomenu, kaferega je imel «Zbor> za na-
Janša pa je iz Ljubljano.
*	Nova žrtev režima. Kakor nam poročajo iz Beograda je dosedanji šef agrarne direkcije v Ljubljani dr. Anton Sapia razrešen vodstva tega urada ter prestavljen kot inšpektor k okrožnemu agrarnemu uradu v Ljubljani.
*	Nadškof Baner v Rimu. Kakor dozna-vajo tNovosti», odpotuje zagrebški nadškof dr. Bauer te dni v Rim. kjer ga bo papež sprejel v posebni avdijenci Doktor Bauer se udeleži slavnostne otvoritve zavoda sv. Jeronina, ki je bil z rimskim sporazumom priznan naši državi. Potovanje nadškofa dr. Bauerja je v zvezi z imenovanjem jugoslovenskega kardinala.
*	Črnogorci pri ministrskem predsedniku. Ministrski predsednik Ljuba Davidovič je sprejel predvčerajšnjim deputa-cijo uglednih Črnogorcev, ki so mu sporočili želje črnogorskega prebivalstva. Med drugim je deputacija zahtevala, da ee v Nikšiču, na posestvu bivšega kralja Nikole, ustanovi kmetijska šola. Vlada bo prošnji ugodila ter dovolila primeren prispevek za spomenik, ki se bo postavil o božiču 1918. padlim Črnogorcem.
*	Učitelji in učiteljice na konservatoriju.
predek medicinske znanosti, za ustvaritev odlične Javne zdravstvene uprave in predvsem za prospeh hrvatskega narodnega zdravja. Za medicinski kongres je že doslej prijavljenih okoli 40 predavanj, obravnavajočih važna vprašanja sodobne medicine. Skupna organizacija vseh zdravnikov naše države cJugoslovensko lekarsko društvom, bo v istih dneh imelo v Zagrebu redni letni občni zbor, na katerem se bo podal račun o delovanju v preteklem letu in na katerem se bo obravnaval tema <Zaštita rada i lekarij. Slovenski zdravniki pobite v obilnem številu v Zagreb, da izkažejo čast hrvatskemu društvu in da se udeleže znanstvenih in stanovskih razprav. Prijave sprejema <Slovensko zdravniško društvo> v Ljubljani, ženska bolnica. — Kakor dozna-vamo, je ministrstvo za narodno zdravje vsem državnim zdravnikom, ki se hočejo udeležiti zdravniških dni v Zagrebu, dovolilo v to svrho šestdnevni dopust.
* Sadna razstava r Kamnika. Prejeli smo: Trgovce s sadjem in ljubitelje sadjarstva opozarjamo še enkrat na sadno razstavo, združeno s sadnim sejmom, ki jo priredi podružnica cSadjarskega in vrt
Na konservatorij v Ljubljani so sprejeti; narskega društva za kamniški okraj od in so za čas študija dobili dopust: Ivan 5. do 7. t. m. pri <Krištofu» v Kamniku. Repovš, Josipina Čeme, Marija Kmet,: Tstega dne popoldne ob pol 4. uri ima Marija Lahajner, Marija Ar ti, Ivana Kie-; strokovno predavanje o sadjarstvu višji
muzeju razvrščati spominske dokumente ! zmerom pravilno, zahaja v višk Narodnega divadla, ki ima za r godovi no potem prav tako težko umljiv, kal
višine in je
Narodnega divadla, ki ima za zgodovino potem prav tako težko umijiv, kakor v ni-češke oderske umetnosti velik kulturni žinah; toda postavil je dobro premišljeno
pomen. Gradivo bo nameščeno v po* sebnem oddelku, ki bo nekakšen majhen muzej zase.
*
Drama v Ljubljani. Ko je nrisla Tolstega ljudska drani3 j Moč temes v sezoni 1904.-05. prvič na slovenski oder v Ljubljani. je dosegla pri trkratni publiki izredno globok uspeh. Brutalni verizera, s katerim je skoraj 60 letni Tolstoj naslikal kmetiško življenje, ima paralelo le še v Zolovi <Zem'ji». Občudovanja vred-
in dosledno izvajano, živo, vseskozi zanimivo osebnost ter je zlasti tragične prizore podaja! z globoko učinkovitostjo. Prejel je velik šopek in bil pozvan ope-tovano pred zastor.
Prvič menda — je tudi — v veliki vlo« gt pošastne spletkarice jMatrJone nsato* pila gdč. Rakarjeva ter je prinesla do« koz, da je tekom let prav razveseljivo napredovala in se v karakterizaciji starih zlobnih žensk povzpela na precejšnjo vi« šino. Nekoliko še pretirava slika, na de»
na je sila, dramatska energija, stopnjujo-1 belo, je v mimiki in gestah predrastična; ča se uapetosl in plastika v tej drami; j v tonu »iblanska-«, toda v celoti je posta> vse osebe so žive, individualizirane, du- vila realen tip. 2e!a je mnogo priznania. ševno in notranje zanimive, tendenca pa Anisjo je igrala prav rutinirano ga. Ju= plemenita in z uprav apostolsko resnobo | vanova, ki je v enakih vlogah že opeto» oživljena. Drama pretresa vse živce, a vnno pokazala svoj sveži, natumi talent, tudi prepričuje, da nima pobožnjaštvo; Odlikovana je bila s šopkom. Pjotra je niti na Ruskc-m nikake morale in v,-=ti. pretresljivo efektno predstavljal g. Ros Na našem odru ;mo imeli za realistične . goz. prav dobra (spočetka malcc pretira« igre vedno dnbre igralce in <Moč teme> : na) je bila Akulina gc. Rogozove. takisto ie doživljala vselej prav dobre predstave, »risrčna, simpatična Marina ge. Wintro« Tudi sinočr.ja, menda ž« četrta <premije- vc » Šestovc, izvrsten Akim g. šesta. Po« ra;- je bila prav skrbno naštudirana ter j vsem je zadovoljeval g. Cesar kot Mitrič v celoti in detajlih prav vrlo izvaja- dasi jc v vlogi več, ako ni tako nerodno na. Samo rnostema se je zopet preveč obrezana, in celo gdč. Gorjupova je na« kričalo kar pripisujemo tudi nervoznosli,: š'a nekaj iskrenih tonov. Nemogoča pa ki je pri prvi predstavi navadna. Prvič j Sc Marfa! Uprizoritev IV. dej. ni ugaja« je v veliki, težki psihološki vlogi lehko-1 la in se s i. dej. ne sklada, i udi iuč je živca, ženskarja in končnega spornika Ni-1 nagajala. V celcm pa jc drama dosegla kite nastopil g. Ivan Lcvar. Dosegel je j zopet g'obok vtisk. popoln nsneh. Glasu sicer ne unorablia 1	---- ■ -
Ugodnost polovično vožnje uživajo posetniki I. mednarodne avtomobilske razstave, ki se vrši na prostorih velesej-ma v Zagrebu od 11. do 15. oktobra t 1. Povlastica velja za čas od 1. do 30. oktobra. Legitimacije in vse informacije dobe pri Zvezi za tujski promet (Putnik) na Aleksandrovi cesti 8.
*	Železničarska šola ▼ Beofradu. V BeoeT^du se otvori šola za železniške uradnike, v katero se je upisalo 140 kandidatov, večinoma z maturo, en del, kandidati iz Srbije, pa s šestimi razredi srednje šole. Za ravnatelja šole Je imenovan dosedanji inštruktor v ljubljanski direkciji g. Repič. Sistem pouka bo za vso državo enak, metoda za šolanje prometnega naraščaja pa bo urejena tako, da bo čimprej usposobila kandidate. Šola, ki bo obsegala Ie najvažnejše predmete, bo trajala eno leto.
*	Razstava narodnih ročnih del v Beogradu. V palači Izvozne banke v Beogradu se otvori 18. t. m. razstava narodnih ročnih del iz Srema, Banata in Bačke. Razstavljene bodo preproge, razne narodne vezenine, zlato vezene srajce, čepice za otroke, nogavice, čipke, razne tkanine in tako dalje. V to svrho so bile povabljene vse občine v Vojvodini ,da obveste prebivalstvo, naj se prijavi za razstavo do 10. oktobra in da razstavijo predmete do 16. t. m. Svrha razstave je, da spozna Srbija, posebno pa Beograd, narodna ročna dela v Vojvodini
*	Seiemoktška postaja v Sibenikn. V palači pod oficirske šole v Šibeniku se bo v kratkem uredila seismološka postaja. Aparat bo deloval v premeru 1000 kilometrov; močnejši potresi pa se bodo registrirali celo iz Japonske. Aparat bo beležil tudi moč valov na odprtem morju.
*	Mornariška godba v Sibeniku. Komanda vojne mornarice je odredila, da se godba vojne mornarice z glasbeno šolo vred iz Tivta premesti v Šibenik Premestitev se bo v kratkem izvršila.
*	Ciklon oh našem Jadrana. Dne 29. j septembra je divjal v južni Dalmaciji silen vihar, ki je na odprtem morju, kakih dvajset kilometrov od Dubrovnika povzročil grozno nesrečo: neko veliko italijansko jadrnico, ki je plovila proti Gružu ter je imela posadko petero ljudi, je zgrabil vrtinec, jo dvignil in prevrnil ako, da so jadra plovila po morju. Na uprav čudežen način sta se rešila kapitan in en mornar na prevrnjeni ladji in ju je pozneje našel neki angleški parnik in spravil v Gruž. Ostala trojica mornarjev je izginila v valovih in je brez dvoma postala žrtev besnega elementa.
*	Ljubavna tragedijo. Kakor smo poročali, sta v zagrebškem hotelu <Royal> prostovoljno šla v smrt zdravniški pomočnik Matej Svetina in Marija Vidas, soproga upokojenega kapitana. Predvčerajšnjim se je zglasil pri zagrebški policiji kapitan Vidas ter izjavil, da je on zahteval ločitev zakona, ker je vedel, da ona ljubi drugega. Kapitan se je poročil z Marijo leta 1918. ter ima z njo sinčka, ki je star sednj tri in pol leta. Svetinove starše v Vukovaru je neki njegov kolega obvestil o tragediji, ki jim je vzela sina.
*	Železniška nesreča. Pri Sumetu, dvanajst kilometrov pred Gružem, je skočila te dni s tira lokomotiva tovornega vlaka, ki je potegnila s tira Se sedem vagonov. Škoda je velika. Trije železničarji so težko ranjeni ter so bili prepeljani v du-brovniSko bolnico. Vzrok nesreče je trh-lenost lesenih pragov, ker tir že mnogo let ni bil popravljen. To je četrta nesreča. ki se je pripetila v zadnjih tednih.
*	Agncscir.ina utopljenka. Kakor smo že omenili, so te dni pri Brodu nad Št. Vidom potegnili iz Save neznano mlado ugotovila. Dekle je 22 letna Roza Petrič uogtovila. Dekle je 22 letna Ro7a Petrič
Colombo Ceylon Tea
;e vsled svoje i/zredne j»kor*i in ;fine arome cenejši od vsa'ie druge znamke i zahtevajte ga pri nakupu v lastno korist. i9Ma
J.z Ljubljane
u— Policijske prijave. Od.četrtka na petek so bili prijavljeni poiSciji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 prestopek kaljenja nočnega mini, 11 prestopkov cestnega po licijskcga reda, 2 prekoračenji policijske ure, 1 poškodba tuje lasttfme, 1 izgred, 1 prestopek ogrožanja telesne varnosti, 1 prestopek vmešavanja v službo straže, 1 hoja po železniškem tiru in 1 prestopek i navijanja ccn. Aretaciji' sta sc izvršili dve in sicer: 1 radi pijac.osti in 1 radi nedostojnega vedenja.
u— Ljubljanski trg smatrajo gotove vrste tatovi, posebno žq?arji, še vedno za najprimernejši prostojr, kjer si lahko med gnečo, ki vlada tam. v dopoldanskih urah, preskrbe primerea p.len. Dan na dan prihajajo na trg temr.i elementi, ki prežijo na prilike, da s« polaste denarnic nepazljivih kupovalk. V petek ob 11. uri dopoldne je izmaknil zopet neki tak pre« frigani žepar Mariji Šn.vtarjevi, stanujoči v Gradišču št. 8 iz košare listnico z oko« li 100 Din.
u— Kavarna, restavracija in klet «Zvezda». V kavarui »Zvezda® svira dnevno od 5. popoldne do 1. ponoči pr« vovrstna elitna dairvjka kapela. V kleti prvovrsten salonski orkester od 5. po« poldne do 12. ponoči. V kleti in restav« raciji je na razpolago izborno vino, sve« ža mrzla in gorka jedila. Po gledaliških predstavah se eenj. gostom servirijo po« lovične porcije raznih svežih jedil. Tri« krat na teden v restavraciji in kleti sve« že morske nbe.	2130
u— Rezervni oficirji iz teritorija Drav. div. oblasti so vabljeni na današnji se« stanek ob 20. uri v salonu restavracije pri «Levu», da slišijo poročilo priprav« ijalnega odbora. Želeti je tudi udeležbe od strani izvenljubljanskih rez. oficirjev.
u— Plesni krožek »Tabor« naznanja bratskemu sokolskemu članstvu, da :>tvo ri v nedeljo dne IZ oktobra zvečer ob 8. uri v dvorani arene Narodnega doma svojo redno plesno Solo. Kmžek bratsko vabi člane in članice ljubljanskih in oko« liških sokolskih društev, ki žele plesno šolo obiskovati, da se prijavijo v trgo« vini br. A. Turka, Prešernov« ulica 48. Mesečna učnina v znesku 40 Din se pla« čuje vnaprej. — Zdravo!	2134
o— Ne pozabite, da se vrfi »Vinska trgatev Gospodarskega in izobraževalne« ga društva za Dvorski okraj gotovo dne 5. oktobra ob 16. uri popoldne v gostilni pri «Mraku» na Rimski cesti. Župan z županjo ter ostalim spremstvom se ob 15. uri odpelje na okrašenih vozovih iz hiše Pred igriščem št. 1 ter se po slav« nostnem obhodu po dvorskem okraju pripelje točno ob napovedani uri na tr« gatev, kjer ga bodo čakali že njegovi ob« čani, da jim pokaže letošnji pridelek.
u— Mestna Orjuna Sv. Peter • Vod« mat ima svoj ustanovni občni zbor da« nes, v soboto ob 7. uri zvečer v prostorih g. Draščka, Bohoričeva uL 9. V nedeljo ob 15. uri se vrši istotam velika vrtna ves selica, pri kateri sodeluje orkester mest« ne Orjune Šiška.
u— Opozarjamo na razstavo, ki jo v nedeljo dne 5. t m. priredi tvrdka A. Šinkovec nasl. K. Soss, Mestni trg 19. Glej današnji inseratl
u— Vinsko trgatev priredi v nedeljo dne 5. t m. balinski klub «Cvet» v go» stilni Zupančič, Ahacljeva cesta. K obil« ni udeležbi vabi — odbor.	2135
u— Godbeni odsek prostovoljnega ga» silnega in reševalnega društva priredi tu> di letos dne 5. oktobra svojo vinsko tr» gatev. Poskrbljeno je za izborno kaplji« co, dobra jedila, obilico grozdja in sad« ja. Urad za »zmerne cene« je nastavil vse cene skrajno nizko, tako da je za« bava omogočena vsakomur. Vsakdo, ki je le malo dobre volje, pride na svoj ra» čun. Pričetek veselja bo ob 4. popoldne, končal bo vsak po svoji volji in mošnji. Vstopnina je 5 Din za osebo. Čisti dobi« ček je namenjen prepotrebni društveni blagajni in bolniškemu fondu, sato se preplačila hvaležno sprejemajo^
Iz Maribora
»— Nezakonito postopanje. Dasiravno prepoveduje ministrska uredba ustanav; ljanje novih razredov na šolah, ako sc ni priglasilo vsaj 30 učencev, se po Ma« riboru govori, da se v prihodnjih dneh otvori na L dekliški meščanski šoli po; seben nemški razred za 20 učenk. To jc baje koncesija dr. Korošca našim Nem« čem, ki so ga pohvalili v <Tagesposti>, češ da so njegove šolske naredbe »prvi korak za zopetno pridobitev narodne svo bode Nemcev«.
a— Koncert vojaške godbe bo v ne« del jo p red poldne ob 10.30 v mestnem parku s sledečim sporedom: 1.) Parma: Jadranska straža, koračnica; 2.) Thomas: Introdukcija k »Hamletu«; 3.) Bcrg: Pla« ninski čar, valček; 4.) Puccini: Fantazija iz opere »Manon Lescaut*; 5.) Urban: Sa istoka, slika; 6.) Cajkovskij: 1812.; slavnostna uvertura.
a— Za tombolo v korist gradbe sokol« skega doma dne 5. t. m. na mariborskem Glavnem trgu vlada veliko zanimanje za« radi velikih dobitkov. Občinstvo pridno kupuje srečke.
Iz Celi a
e— Uradne are celjskih sodišč. Celjsk*. sodišča uradujejo v zimskem času, to je od 15. oktobra t L do 15. aprila 1925. nepretrgano od 8. do 14. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure. Vložišče jo odprto ob delavnikih od 8. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. uro.
e— Celjski pododbor sekcije profesor« skega društva v Ljubljani je imel dne 5. oktobra svoj redni občni zbor, na kate« rem so poročali posamezni društveni funkcionarji o delovanju pododbora v pretečenem poslovnem letu. Pododbor šteje 18 rednih članov. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: za predsednika prof. Mastnak, za odbornike profesorji Orožen, dr. Omerza in Broder in kot pre« glednik prof. Kardinar. OdstopivSemu dolgoletnemu predsedniku Mateju Suha« ču, ki je stopil koncem šolskega leta v zaslužen pokoj, se je izrekla za njegovo požrtvovalno delovanje in zastopanje um teresov svojih stanovskih tcv-irišev pri/« srčna zahvala. Pri slučajnostih se je gcw vorilo o pomočnem fondu profesorskega društva ter so se zastopnikom pododV>cw ra na občnem zboru sekcije prof. druStva v Ljubljani dala potrebna navodila.
e— Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v mestu Celju. Od 21. do 2S. septenu bra: Škrlatica: od prejšnjega tedna jih je ostalo v oskrbi pet, ozdravel osta« nejo v nadaljai oskrbi 4. Ušen: od prej* šnjega tedna ostal 1, ostane v nadaljni oskrbi 1.
e— Pasji kontumac v Celje/. Mestni magistrat celjski razglaša: Pasji kontu« mac v območju mesta Celje se z današ* njim dnem ukine. Konjač ima nalog, da o priliki rednih obhodov polovi in uniči vse pse, ki jih zaloti brez, znamke ali z neveljavno znamko. Zop<yr lastnika takih psov se bo kazensko postopalo.
e— Surovost. V celjsko javno bolnico so prepeljali 26«letneg^ dninarja Ka>j>i Podergajsa iz Pristav<» pri Vodniku. V ft deljo dne 28. septerr/bra so rartje popi« vali ter preveč alkoholizirani, Podergajsa pobili s polenom iia s koli ter ga težko poškodovali.
Iz Primerja
*	Tolminsko učiteljišče se preseli? Tržaški fašistovski dnevnik »Popolo di Tri-estc» poroča, da namerava rimska vlada prenesti sloverisko učiteljišče iz Tolmina v Gradiško. Zavod pa ostane v tekočem šolskem letu še na dosedanjem mestu.
*	Jalnovu drama <Dom> v Gorici. V soboto, 11. oktobra se uprizori v Gorici (•Trgovski. dom») Jalnova trodejanka «Dom», k:, se je v Julijski Krajini že ponovno igrala.
*	Najčlen omot s človeškim plodom. V iillcl Na vali v Trstu je te dni našel neki železničar v cunje omotan človeški plod, star 6 mesecev. Najdenček je bil izročen orožnikom, ki sedaj Iščejo kruto mater.
*	Novo postajališče »Vinograd» pri Pr-vačinL V pemdeljek 29. septembra so otvo rili na železniški progi med Prvačino in Ribemberkom novo postajališče. Tako se je vsaj zdelo potnikom, ki so se vozili z opoldanskim vlakom iz Trsta v Gorico. Ko so ljudje pomolili glave skozi okna vagonov, pa se jim je zdelo, da nc vidijo prav, kajti postaje ni bilo nikjer. Mesto postaje in postajnega načelnika so videli samo kurjača, Id je stopil z ustavljenega vlaka ter jo mahnil v bližnji vinograd na grozdje. Ko si je natrgal polno kapo žlahtne dobrote, je zopet skočil v lokomotivo, zažvižgal in odprl zavoro ter zdrdral dalje. Ta nežni prizor sta molče gledala dva orožnika in en finančni paznik. Pravijo, da so vsi trije kurjaču po srečno uspeli tatvini sa-lutlralL
*	Ogenj v Podbrda. Zadnjo soboto je v Podbrdu pri Medvodah na podstrešju izbruhnil ogenj. Kako J« požar nastal, ni pojasnjeno, škoda pa Je znatna.
*	Izseljevanje Goričanov. Nesrečni goriški rojaki se zadnje čase vsled slabih denarnih razmer ln popolnega pomanjkanja zaslužka doma številno izseljujejo v Francijo in Ameriko. Zlasti Bricem se godi slabo. Koloni so brez lastne strehe in so izpostavljeni vsakovrstnim vremenskim nezgodam. Baroni nočejo zidati hiš-ln tako ne preostaja ljudem inč drugeg-a nego emigracija s trebuhom za kruhom.
*	Cetrtstoletnica pevskega draštva v Opatlem selu na Krasu. Bralno m pev/ko društvo «Kras> v Opatjem selu na Krasu praznuje ta mesec 251etnIco svofiega obstoja. Jubilej se proslavi s posebne/ prireditvijo,
= « JUTRO« $t 234
SdBbfti X X. 1924
jenja in sveta
Ženske spletke na dunajskem dvora
Iz tajne korespondence habsburškega arhiva. Včeraj smo poročali o razmerju med cesarjem Francom Jožefom in njegovo materjo nadvojvodinjo Sofijo in smo videli, da je imela ta ženska na mladega vladarja avstro-ogrske monarhije naravnost neomejen vpliv. Drugače pa je bilo s Franc Jožefovo babico Karolino Avgu-sto. Ko je bil cesar še mlad, ga je imela ta dama zelo rada. Zato je tembolj nerazumljivo razmerje, ki je zavladalo med poznejšim cesarjem in njegovo staro materjo, ko je bil Franc Jožef že zasedel prestoL
Karolina Avgusta bi se bila eno leto po kronanju Franca Jožefa za avstrijskega cesarja rada preselila na Dunaj. Zato je morala prositi svojega vnuka osebnega dovoljenja. Toda na dvoru je tedaj vladala vsemogočna ženska: nad-vojvodinja Sofija, Franc Jožefova mati. Ona in grof Griinne sta bila takrat glavna spletkarja na habsburškem dvoru. Grfinneja so radi njegovih lastnosti sploh imenovali generala vseh intrig, tako dobro je vršil svojo službo.
Karolina Avgusta je tiste čase živela v Salzburgu in bi bila na vsak način rada prišla nazaj na dunajski dvor. Franc Jožefova mati pa tega ni dopustila, kljub temu, da je cesarjeva babica trdno obljubila, da se ne bo mešala v politične zadeve in da bo živela čisto sama zase. 19. septembra 1849 je Karolina Avgusta pisala Francu Jožefu pismo, v katerem ga je vprašala za nasvet in prosila dovoljenja, da bi smela preživeti bližajočo se zimo na dunajskem dvoru. Želela jc lastnoročnega cesarjevega odgovora in Je prosila za skorajšnjo rešitev svoje zadeve.
Franc Jožef je na to pismo koncipiral dva odgovora. Prvi je bil pisan v precej iskrenem tonu. V njem imenuje Franc Jožef svojo babico »ljubo staro mamico«. Potem se opravičuje, da so razmere na dunajskem dvoru takšne, da ne more ugc diti njeni želji. Izgovarja se pri tem na »nezanesljivi* Dunaj. Obenem izraža na-do, da se prilike morda vendarle v kratkem spremene, nakar utegne priti do svidenja.
To pismo je Franc Jožef pokazal svoji tnateri nadvojvodinji Sofiji, ki pa je brž povedala svojo sodbo ter ukazala sinu, da mora napisati nov list, ki bo bolj hladen od prvega koncepta. Franc Jožef jo je ubogal. Napisal je novo pismo, v katerem se je izpremenil naziv »stare ma-imice« v »staro mater* in v katerem je tudi sicer prevladoval hladnejši ton preračunanega razuma. V tem pismu je cesar babici odločno povedal, da si Ka-roline Avguste prav nič ne želi v bližino, ker »tako zahteva položaj*. Seveda pa ni na koncu pozabil hinavsko omeniti, da cželjno in nestrpno pričakuje momenta*, ko bo mogel objeti svojo »drago* staio mater.
Medtem ko je Karolina Avgusta živela v Salzburgu, pa je sameval v Pragi Ferdinand Dobrotljivi. Franc Jožef ga je bil namreč poslal tja v prognanstvo. Stari mož, katerega usodo so vsi pomilovali, pa si je neizmerno želel nazaj na Dunaj. Dal bi bil za eno samo svidenje še tisti košček duše, ki je tačas v njem živela. Toda ne! Na cesarski Dunaj ni smel. Moral se je zadovoljiti samo z listom brata Franca Karla, ki mu v nekem pismu naravnost zapeljivo opisuje dunajske čare, samo da bi mu še bolj razbodel srce. V tem pismu sporoča Franc Karel svojemu bratu o dunajskem gledališkem življenju, o krasno zeleuečem Pratru, o iz-prehodih in izletih ter o zabavah. Končno napoveduje svoj obisk v Pragi na dan 16. maja...
Kakor vidimo, so imeli na habsburškem dvoru ob vsaki priliki glavno besedo splet kar ji. S komur niso bili oni zadovoljni, ta ni mogel in ni smel blizu dvora. Pri fiabsburžanih je odločala o vsem dvorna kamarila, in Franc Jožef ni bil nič drugega, kakor njen pokom: sluga, čeprav je nosil vladarsko uniformo.
Tragedija ljubosumja v Budimpešti
Ustrelil ie ljubimca svoje žene na cesti.
Budimpešta j* zopet enkrat pokonci. Njeni prebivalci govore že par dni samo o tragičnem koncu honvedskega podpolkovnika Siegmunda Valeriana, katerega je na javni ulici ustrelil s kroglo iz samokresa višji finančni svetnik dr. Štefan Kosztka. Tragedija ima sledeče ozadje:
Valerian in dr. Kosztka sta bila dobra prijatelja. Zahajala sta drug k drugemu na obiske, skupaj v gledališče in na druge zabave. Pred časom pa je Kosztka doznal, da je nastalo med podpolkovnikom Valerianom in med njegovo ženo prepovedano razmerje. Ti glasovi so se ponavljali češče in češče in ko niso hoteli ponehati, je dr. Kosztka pozval svojega prijatelja na odgovor. Sestanek, ki je bil za oba stara prijatelja zelo mučen, je končal s pozivom drja Kosztke, naj se podpolkovnik poslej ogiba njegove hiše. Podpolkovnik je na to pristal in dal častno besedo, da bo prekinil prepovedane odnošaje s Kosztkovo ženo. Kosztka je celo stvar pojasnil svoji soprogi, katero pa je zadeva tako razburila, da je zapustila svojega moža in ušla k svojim staršem.
Finančni svetnik je skušal celo stvar izgladiti, se pomiriti z ženo ter je tudi dosegel, da se je žena vrnila nazaj k njemu. Življenje obeh zakoncev pa je bilo nato prisiljeno. Odkritost je izginila in obema, zlasti pa ženi je bilo mučno, da sta morala živeti drug poleg drugega.
Kosztka je ime! svojo ženo na motvozu in je budno pazil, da mu ne preskoči oj-nic zakonskega jarma.
Te dni je sedel Kosztka v svojem uradu in poklical telefonično številko svojega stanovanja. Slučaj je nanesel, da je dobil čudno zvezo. V telefonu je slišal glas svoje žene, ki se je razgovarjala s podpolkovnikom Valerianom, kateri ji je pravkar sporočil uro in krai sestanka. Razburjen je Kosztka zagrabil klobuk in palico ter besen oddrvel v stanovanje podpolkovnika, da se ž njim pomeni, ker je prelomil dano besedo. Previdel se je tudi z nabasanim samokresom.
Podpolkovnika ni bilo doma. Finančni svetnik ga je počakal na ulici in ko mu je prišel nič hudega sluteči Valerian naproti, ga je Kosztka napadel z besedami: «Ti si prelomi! dano besedo!* Podpolkovnik se je hotel spustiti v beg, toda bilo je že prepozno. Kosztka je napel petelina in izpalil trikrat zaporedoma. Ena krogla je zadela Valeriana v glavo in podpolkovnik se je zgrudil mrtev na tla.
Prihitela je policija, kateri je morilec pojasnil nagibe svojega dejanja in nato odšel ž njo v zapor. Budimpešta govori samo o tem umoru, ki je toliko senzaci-jonalnejšl, ker sta bila pokojnika znana kot dobra prijatelja ter sta pripadala boljšim krogom.
»Ekscelenca, moram v zapor"
Novi italijanski kazenskopravni red ima določbo, da more sodnik za nekatera kazniva dejanja, ki celo spadajo pred poroto, namesto da bi izdal zaporni ukaz, poslati obtožencu «povabilo», da naj se predstavi v zaporu. Seveda se 99 odstotkov obtožencev ne odzove takemu cpovabiluj, a kaj se lahko obtožencu dogodi, 6e se odzove, pa kaže naslednji slučaj.
Carmelo Grassi je preprost kmetič ta je živel lepo tiho in mirno v svoji vasici na otoku Siciliji, v bližini mesta Girgenti. Ravno svetnik nI bil Grassi, kajti imel je na sebi majhen madežič, čisto majhen, ali vendar madežič. Neke noči je namreč nekje nekaj izmaknil. Sicer je bila le malenkost in lastnik bi jo bil lahko utrpel; toda mož ni storil tako. Ovadil je Grassija. Čas pa je mineval, oblastva so imela dovolj drugega posla z drugimi stvarmi in Gras6i je že sam pozabil svoj madež. Toda glej nesreče!
Nekega lepega dne mu pismonoSa prinese navadno pismo. Carmelo čita in vidi da ga sodišče v Rimu poziva, da naj se v teku 24 ur predstavi v rimskih zaporih <Regina Coeli» (Kraljica nebes). Tekom 24 ur je bilo sicer malo hudo, ali ker je Grassi vestni človek in dober državljan, je komaj prečital vabilo, pa je, kakor bi ga ustrelil iz puške, skočil iz hiše in naravnost na karabinijersko postajo, k poveljniku, brigadirju (korpo-ralu).
—	Ekscelenca (Sicilijancu je vsaka uradna oseba «ekscelenca»), moram v zapori
Brigadir ga pogleda, kakor bi imel pred seboj blaznika.
—	Kaj ti je vendar prišlo v glavo?
—	Pa je res, ekscelenca. Čitajte pismo.
Brigadir čita, pa se zakrohota. Mož pač
ni še poznal novega postopka in je vedel, da oblast, če hoče imeti koga v zaporu, pošlje zaporno povelje orožništvu, ki aretira potem dotičnika in ga odvede v zapor.
—	To je šala, ki ti jo je nakuril kdo, — je dejal brigadir. — Pojdi domov, bo bolje zate.
Toda Grassi se ni dal prepričati Da mora v zapor, v Rim. Brigadirju se je končno zdela stvar preneumna, pa mu je vteknil cpovabilo» v žep, prijel možaka za ramo in ga porinil čez prag.
Grassi se je mrmraje vrnil domov in sklical družinski svet, ki se je tudi i zre« kel za to, da se je treba pokoriti oblast« nema povabilu. Spravili so skupaj neko« Iiko perila, boter Alfio je posodil par li« ric, ker je bil Carmelo slučajno precej na suhem, pa je možak objel in poljubil vse in vsakega posebej in odšel na železni« ško postajo.
Po poldrugodnevni vožnji je ves izmu« čen dospel v Rim. Rok 24 ur je bil seve« da prekoračen in Grassi je bil v groznih skrbeh. Koma.; je stopil iz postaje, se jc obrnil k prvemu stražniku, ki ga je za« gledal:
—	Kje Je »Regina Coeli?« Stražnik mu je povedal ulico. Grassi
ni razumel nič, a šel je vendarle dalje. Hodi, hodi, cele ure, prehodil ie že ves Rim in znočilo se je že, ko je truden, la« čen in žejen prišel pred zapore <*Rcgina Coe!i». Potrka. Vrata se odpro in pojavi se jetniški paznik.
—	Ekscelenca, poljubljam vam roko! Ali jc tu «Regina Coeli?»
—	D^. — odaovori paznik.
—	O, hvala Bogu! — pravi Carmelo in potegne iz žepa »pismo«. Ali zgodilo se je, kakor doma na Siciliji. Paznik sc je zasmejal.
—	Prihajam v zapor, — pojasnjuje Car melo.
—	Ne morem vas sprejeti, poštenjak moj! Mi je žal, pa ne morem. Če nimate »zapornega lista«, vas ne morem vtakni« ti v luknjo.
Vse prošnje niso pomagale nič. S sol« zami v očeh je moral Carmelo zopet po mestu.
—	O sveta božja pomagalka, — je vz« dihoval; — kaj naj storim? Ali naj grem na kvesturo (policijsko ravnateljstvo)?
Po dolgem povpraševanju in še daljši hoji je prišel končno na kvesturo. Tu na« leti na policijskega agenta. Skoraj joka« je mu pokaže »pismo®. Agent čita in zmi« guje z ramami.
—	Hočem v zapor.
—	Pa kaj vam morem storiti jaz? Ni« mam za to nikake odredbe. Ne moreni.
—	Prihajam s Sicilije. Nimam več de« narja. Usmilite se me, ekscelenca, pošlji« te me v »Regina Coeli«.
—	Ne morem, pa ne morem.
—	Ekscelenca, sama najsvetejša Devi« ca vam bo poplačala, storite mi to do« broto.
—	AH ste zblazneli?
Carmelo poklekne in prosi. Agent m jezi in kolne. Po sreči pride mimo urad« nik, si da razjasniti <slučaj», dvigne nbo« gega grešnika s tal in pravi:
—	Pogum, ne obupajte. Bomo že na« pravili. Spišem vam »zaporni list*, če že ravno hočete.
Cannelo ves srečen pograbi uradnika za roko in mu jo poljubi:
—	Hvala, hvala, ekscelenca!
Ni minulo četrt ure, pa je Carmelo ves blažen korakal med dvema angelo« ma varhoma proti »Regina Coeli*. La« čen in žejen je bil, a upati je mogel, da se bo vsaj naspaL
X «Z 111» pred poletom čez ocean. V Friedrichshnfnu zgrajeni balon »Z III.* se z vso naglico pripravlja na polet iz Evrope v Ameriko. Zrakoplov je že napolnjen s plinom ter založen s potrebnim bencinom in oljem. V njegovih rezervoarjih je shranjeno 30 tisoč kg bencina in 2500 kg olja. Posadka na balonu bo štela 28 oseb, vštevši voditelja in dva monterja. Med potniki bodo na krovu trije člani ameriške raziskovalne komisije in bodoči kapitan zrakoplova, letalec Steel. Vožnja bo trajala v najugodnejšem slučaju okolu 60, v najslabšem pa 100 ur. Ta maksimalni čas ie predviden
samo za slučaj močne barje. Od nemške posadke ostane v Ameriki le par mož, ki bodo učili Američane, kako treba ravnati z balonom. Ostali se povrnejo domov z ladjo.
X Aretacija mednarodnega poliga-mista. Grški listi poročajo, da se je solunski policiji te dni posrečilo prijeti poli-gamista Hrista Peretova, ki je pred kratkim zbežal iz Grške ter odnesel svoji nevesti 50.000 drahem dote. Peretov se je doslej 20krat oženjen ter ga radi delikta poligamije preganjajo turške, jugoslovetK ske in grške oblasti.
X Zračna zveza med Nizczemcka fci Indijo- Iz Pariza poročajo, da se ja v sredo zjutraj dvignila v zrak posebna nizozemska zračna flotilja, ld je namenjena v Indijo. Brodovje leti v Batavijo. Vodi ga letalski poveljnik Van der Vopt< S tem je otvorjen promet na stalni zrači ni črti med Nizozemsko in Indijo.
X Clemenceujev rojstni dan. V nedeljo dne 28. septembra je bivši francoskf ministrski predsednik Clemenceau obhajal svoj 73-letni rojstni dan. Znani bivši državnik in grabežljivi diplomat živi sedaj čisto ločen od sveta, je krepak in čil ter vrtnari in goji cvetlice. Pravijo tudi, da se bo dal pomladiti. Operiral ga-bo znani dr. Voronov.
Po slovanskem
Pelerine za dečke
lx grami J a ali velblodove dlake
(Kamelbaar) so t trpežuosti in lepi izdelavi posebnost tvrdke
Drago Schwab, Ljubljana.
Rusko »mrmrani e" proti Židom
rPo poljskih listih).
Poročevalec angleškega lista »Dailv Mail«, g. Philips, ki je živel dolga leta v Rusiji in je prepotoval vzdolž in počez in se seznanil z vsemi sloji naroda, podaja o Rusiji, kakoršna se utegne razviti sedaj po smrti Leninovi, jako pesimistično sliko. Ta Anglež vidi Rusijo na robu nove katastrofe, ki bo narod pahnila v kaluže krvi iu povzročila končni razpad Boljševije. Prva faza te tragedije pa bo pogrom Zidov.
Freko cele Rusije gre vojno geslo, ki po mnenju ljudstva i?.haja od samega Lenina; ljudstvo si pripoveduje o strašnih prizorih zadnjih ča-sov »rdečega carja«: vzet jo bil že um diktatorja Rusije, | a ni mu še bila vzeta zavest, strašna bo-| lezen ga je razdejala in po štirih se je j plazil po sobi v svojem dobro zastraZe-! nem sedibču r Goricah, kakor štiri noga-i ta žival in prosil za odpuščanje — svoje j pohištvo. Prosil je, naj mu odpusti brez-! pravnosti in sramotne čine, katerih spo-i min je blodil po razbitem bolnem duhu, | ter je stokal neprestano: »O Bog, reši Rusijo in pomori Zide!«
Praznoverni ruski kmet je sprejel te besede kakor dedščino z onstran groba in navodilo, ki ga povede iz zmešnjav. Vest o tem je preletela izgladovana mesta in gubernije in danes vsa oborožena policijska sila ne more več udušiti gesla, ki je prešlo od vseh zakotij rdečega car-stva, gesla: »Pomori Zide!«
Groza je prevzela, židovske mase in celo avtokrati, stoječi na krmilu vlade, so se zamajali. V sredi židovstva se je začelo gibanje najprej iz Ukrajine proti severu, ker so tam nastajali pogromi: premožnejši židovski trgovci in verižniki so plašno bežali v mesta, kjer so se čutili varnejše. Mnogo jih je prišlo v Moskvo, ki se zove sedaj Novi Jeruzalem. Sovjetska vojska, polna židovskih oficirjev, nastopa proti tej kontrarevolucij, ali ipak so celo v Moskvi Zidje izpostavljeni nevarnostim in prirojena jim domišljavost jim govori, da valovi proti njim rastejo.
Malo je inozemskih krajev, ki odpirajo svoje meje beguncem iz Rusije, kljub temu emigracija traja... Angleško agencijo v Moekvi oblegajo Zid je, ki hočejo v Palestino. Izseijeniški tabori v baltiških državah so polni Zidov, ki so se pretihotapili čez mejo in čakajo — s ponarejenimi potnimi listi na ladjo v Severno Ameriko afi v Kanado.
Zidovstvo v Rusiji trepeta od strahu pred bližajočim se pogromom, ki je zasenčil židovsko-boljševiški sen o gospodarstvu nad svetom. In dasi nekoliko židovskih fanatikov, ki jih je Lenin še pusta na tej krhli strukturi, še vedno živi v tem snu, skušajo ipak vsi Zidje,
ki so orijentirani o situaciji, rešiti ime-tsek in življenje z krvavega meteža, ld se bliža...
Ali triumvirat, ki vlada v zadnjem času, se pripravLja za nova teroristična sredstva proti vjetju. Vodita stvar dva Zida. Zinovjev in Katnenjev, a tretji ja Stalin, po rojstvu Georgijec. 90 odstotkov višjih mest imajo Zidje, a v nižjih' položajih jih je še več... Vsled tega raste sovraštvo do Zidov in gesdo postaje: »Vseobči Evrejski Pogrom« (VEP); mesto doslej popularne formule »Nepc postaja popularen »Vep«.
Književni muzej vseruske zveze av-
torjev. Odbor vseruske zveze književnikov je sklenil ustanoviti v Moskvi literarni muzej, v katerem naj bi se zbrali in hranili vsi literarni dokumenti in podoben mr.terijr.l. ki služi za raziskovanja književnosti. Naloga novega muzeja bo posebno ta, da bo posvečnl pozornost sodobni ruski literaturi. Nhert za muzej jo že gotov. Zavod V,o ime! sledeče oddelke: arhiv za rokopise članov vseruske zvezo književnikov od 1. 1918 dalje; portret« pisateljev; avtobiografije; članke iz listov, karikature, ilustracije in druge predmeie ki se nanašajo na življenje književnikov. Muzej bo prirejal tudi periodične literarne razstave.
Jubilej dveh gledališč v Moskvi. Letos bosta slavili dve najbolj znani moskovski gledališči stoletnico svojega obstoja. Prvi zavod »Veliko gledališče« uprizori ob tej priložnosti Stravinskega delo »Slaveeva pesem« ter Debussyjevo opero »Peleas in Melisanda«. Tudi »Malo g'cdalisče«, ki je docela prenovljeno, proslavi svoj jubilej z novimi uprizoritvami.
Vseruski bibliografski kongres. V Moskvi se otvori 10. oktobra kongres bibliografov. Na zborovanju bodo sode« lovali: državno založništvo, ruska knji« garska zbornica, rusko bibliografsko društvo, poligrafična sekcija ruske znan« stvene akademije itd. Na programu zbo* rovanja je položaj sedanjih bibliograf« skih institucij v Rusiji, bibliografsko organizacije ter razna statistična vpra« šanja. Zborovalci se bodo pečali tudi z vprašanjem enotne smeri v založništvu.
Jubilej tehnične visoke šole v Brnu. Dne 3. novembra letos proslavi češka tehnična visoka šola v Bmu petindvajset« letnico svojega obstoja. Kakor znano, je na tej šoli že lepo število naših roja« kov dovršilo svoje tehnične študije. Pri« pravljalni odbor absolventov te šole je sklenil, da se ta jubilej na svečan način proslavi ter vabi vse jugoslovenske ab< solvente te visoke šole, da javijo podat« ke o svojem delovanju (vrsta službe in točen naslov) inženjerju Milanu Vuletiču v Brnu, Nova č. 61 v svrho sestave statistike. Interesenti prejmejo spomeni« co o jubileju.
Frederic Bontet:
Gospa Olga
Odbila je ura deset. Heron je rav-hokar prebral svoj večerni list, poka-t!il pipo in izpraznil čašo konjaka, pa se počasi dvignil in zazdebal:
—	Aaa . . . spat grem. Na deželi nisem ob tej uri za nobeno rabo več. Lahko noč obema!
Te besede so bile namenjene njegovi ženi Olgi in prijatelju Ivanu Dcrivu. Olga je sedela pri klavirju in igrala tožno pesem. Ivan jo je poslušal in kadil cigareto.
Heron je šel preko salona in pogledal skozi odprto okno.
—	Lep večer je danes. Da bi bilo vsaj toliko časa lepo, dokler si pri nas, Ivan...
Nato je odšel: slišali so se še njegovi težki koraki, ko je stopal po stonn jicah navzeor.
Olga se je urno okrenila. ne da bi prenehala igrati, in ponudila ustnice r van u. ki je že tudi stal ob njej.
•—Ljubi moj... je vzdihnila, potem pa dodala s spremenjenim, skrivnost-oim glasom:
—	Ivan, bojim se!
4_ Bojiš se. liubica... koga?
—	Njega.. .mojega moža... Zasleduje naju in opazujs.
Ni več igrala. Oprijela se ga je s tresočimi rokami. Osupel jo je skušal Ivan pomiriti.
—	Olgi ca, tebi se samo dozderva. Poznam Herona že dvajset let in vem, da se ne zna potvarjati.
—	Ti ga ne poznaš... Nasilen je in zvijačen. Vsega je zmožen ... celo ubiti ... Zasleduje naju, pravim ti. Ravnokar naju je opazoval m se delal, kakor da čita. Zakaj te je pa povabil, če ne zato, da bi naju lažje zasačil?
—	Ne, ne, nikdar' Povabil me je, to je čisto naravno. In odzval sem se vabilu... ker te ljubim tako zelo, da bi tvegal vse, samo da te vidim ... Prišel sem kljub moji ljubosumnosti..
Pogledala ga je nežno:
—	Ti si ljubosumen?
—	Da.
—	Toda on je tudi ljubosumen in še mnogo bolj kot ti. Ubil bi me, če bi ga zapustila... Ze štiri leta, odkar sva poročena, me muči s svojo ljubosumnostjo ... Ivan ... pravim ti, da nama nastavlja pasti. Mogočo je ravno sedaj, v tem trenutku pred vrati.. In jaz nespametna, sem preneJiala igrati.
Njeni prsti so zopet udarili na tipke, Ivan pa se je stresel in pogledal proti vratom.
—	Zdaj mi verjameš in se bojiS tudi ti, je rekla Olga. Oh, tako se bojim. Toda preveč te ljubim, da ne bi bila tvoja kljub vsem nevarnostim
—	Tudi jaz te ljubim bolj kot vse na svetu, je odgovoril Ivan iskreno in jo stisnil k sebi.
Ni bil bojazJjivec, zato se je sramoval, da se je vznemiril, ko si je predstavljal močnega Herona pred vTati, prežečega na nju. Toda rekel si je, da se je bal za Olgo bolj kot zase.
—	Morava biti previdna, je menil. Nočem da bi bila ti v nevarnosti Skušal bom najti sredstvo, da odvrnem njegove sumnje.
Kako sredstvo? O tem je premišljeval Ivan, ko se je vrnil v svojo sobo. Naenkrat se je domislil. Hlinil bo, da se zanima za drugo žensko... toda za katero?... Saj res, za ono rdečelasko bujnih oblik in izzivajočega pogleda, ki jo je videl v parku in ]z slišal, da so jo klicali Ema. Bila je hči starerra vrtnarja.
Takoj drugi dan jo je poiskal in jo začel obsinati s komplimenti. Rdečelaska ni bila boječa. Ko ji je povedal nekaj oriiaznih besed, se mu ia kazala
tako naklonjena, da ga je kar osupnilo. Ni hotel iti predaleč in tudi ni mogel, saj so bile vse njegove misli le pri Olgi.
Olgin strah je medtem vedno bolj naraščal. Njuna sreča je bila negotova, vročična, ker sta čutila nad seboj pretečo smrtno nevarnost, katere se je pričel bati tudi Ivan, ko je opazil da postaja Heron čim dalje bolj redkobeseden.
—	Greš malo z menoj v park? je vprašal neko jutro Heron Ivana.
—	Prav rad, je odgovoril Ivan m pobledeL
Hodila sta nekaj časa drug poleg drugega, naenkrat pa je položil Heron svojo težko roko na Ivana.
—	Dragi moj, govoriti imam s teboj.
Vse vč, si je mislil Ivan in se v duhu pripravljal, kako bo zagovarjal Olgo
—	Kaj mi imaš povedati?
—	Moram ti reči, da mi tvoje vedenje preseda.
—	Heron! . . .
—	Da. dragi. Oprostim ti za enkrr.t. ker nisi vedel. Ne lazi za Emo, to me razburja ... Ne delaj se, kakor da me ne razumeš, za Emo. vrtnarjevo hčerko . . . Preveč se ji dobrikaš, pri jateli mai in DreDOvem ti iti dalie . • .
Pazi se . . . Zares . . . Dobra tovariša sva, zato si lahko zaupava. Ema je moja prijateljica. To ti naj zadostuje, da jo pustiš v miru.
Ivan se je začudil in nekoliko podvomil. Ali mu je Heron nastavil past? Zajecljal je:
—	Nikdar ne bi mislil . . .
—	Ker sem poročen z lepo ženo? Ljubi moj. moj zakon ni navaden zakon. Poročil sem Olgo samo iz denarnih ozirov, ker sta njen oče in moj tako hotela. Bila sta družabnika in preveč bi škodovalo njunim kupčijam, ako bi se razdružila. Olga me ni ljubila in jaz ne nje. Ni bila po mojem okusu . . . saniava. sentimentalna, nič zame . . . Ja/z sem materijalist . . . Kratko, spoznala sva se in si dala drug drugemu popolno prostost; jaz jo porabljam ona mislim, da ne . . . toda to je njena stvar . . . Vse to sem ti povedal, da boš vedel, da smem imeu" prijateljico ... in Ema je moja in mi ie toliko za njo, da ne dovolim.^da !'i mi jo kdo prevzel, tudi ti ne, čeprav sva stara prijatelja. Kakor sem rekel, ne lazi več za njo ... Na svidenje torej, grem k njej. Sedaj je ura, ko tu njonoira očeta doma . . .
'Heron se je oddaljil, Ivan pa je krenil nazaj proti eradu. Nič več rd dvo-
«JUTRO* št. 234
6
Sobota 4. X. 1924
Vinska trgatev na
Dočim smo že začetkom septembra računali na kvantitativno in kvalitativno slabo letošnjo vinsko lefino v Sloveniji, se je grozdje v teku zadnjili štirih tednov vsled izredno lepega in gorkega vremena tako popravilo in zbolišalo, da v kvalitativnem oziru ne bo zaostalo za lanskim in, kjer bodo s trgatvijo še počakali, deloma celo lansko kvaliteto prekosilo. škoda, da je sedaj naenkrat nastopilo tako deževno in hladno vreme, ki bo večino vinogradnikov prisililo do pospešene trgatve.
Koder ni bilo neviht in toče in kjer je ostalo trtje zdravo, je grozdje prav lepo, zlasti dolenjska črnina v krškem okraju. V krškem okraju je imela Srnina na Trški gori, v Gadovi peči. Dolu in na Bočiem že 29. septembra 15 do 17 stopinj sladkorja. Ako bo ostala na trti še par tednov, bo pridobila gotovo še par odstotkov, tako da bo imela v teh krajih večinoma nad 10 odst. alkohola, kar je z:; črnino, lu ima v slabili letinah, kakršna se je ravno letos še koncem avgusta predvidevala, komaj 7 do 8 odst. Belo podbrano mešano grozdje je imelo 29. septembra 15 do 16 odst., ono sortiranih vrst (rulandec), silvanec, traminec, bur-gtrndec, rizling) pa 18 do 20 edst., kar je za letos povoljno. Do splošne trgatve bodo pa tudi še nepotrgane bele vrste na sladkorju precej pridobile. Kvantitativno bo seveda v splošnem manj, vsled česar bodo tudi cene nekoliko nategnile.
Ljubljanski interesenti že pridno obiskujejo svoje stare znance-prcducente v zdravih goricah, zasigurajoč si že sedaj njihov pridelek Vse kaže, da bo kupčija že jeseni prav živahna, kar bi bilo tudi želeti, da se vinogradnik čim prej znebi prodajnih skrbi ter uredi z izkupičkom 6voje gospodarske zadeve.
Da ne pridejo vinogradniki v neprijeten konflikt s finančno oblastjo radi opustitve naznanila pridelanega vinskega mošta, oziroma vina, naj vsak produeent v teku 10 dni po izpresanju naznani pristojni finančni kontroli množino pridelanega vinskega mošta.	F. G.
na stotine takih zabojev na razpolago. Za to je tudi želeti velikega obiska in zani« manj a s strani vsakovrstnih kupcev.
Razume se, da sadjarji dopošljejo činoma le izbrano sadje. Toda ker bo ta prireditev imela sejmski in ne razstavni značaj, bodo na razpolago tudi slabejše, za večjo kupčijo sposobne vrste, na kar se sadjarji » razstavljalci in kupci poseb« no opozarjajo. Glavno je, da sadje ni obtolčcno ali drugače pokvarjeno in ne zmešano.
Vsa tozadevna pojasnila daje »Sadjar« sko in vrtnarsko društvo za Slovenijo® v Ljubljani (Marijanišče), do katerega se je obrniti tudi za brezplačno pošilja« tev zadostnih, v ta namen od društva na« lašč naročenih zabojev.
Prodajali in kupčije sklepaE bodo mu vzoči posestniki sami, odnosno njihovi zastopniki.	F. G.
Sadne razstave in sadni sefmi v Sloveniji
Sadje jc letos v Sloveniji, izvzemši Do= lenjsko in del Sp. Štajerske, povsod prav dobro obrodilo, osobito jablane in hru« tke. Vsled tega je sedaj na stotine vago« nov vsakovrstnih jabolk in hrušk po cc-ni na razpolago, ker primanjkuje večjih odjemalcev. Mnogo navadnega sadja se jc že predelaio v mošt, a mnogo se ga žal mora predelati tudi v žganje, ako se ne bo moglo pravočasno drugače porabil ti in prodati.
Sadjarsko društvo za Slovenijo v Ljuba Ijani si pač prizadeva, po možnosti spras viti večje količine v denar, toda pri taki obilici in pri takem obsegu je to vendar« le združeno s težkočami.
Zato so pričele posamezne sadjarske in vrtnarske podružnice po deželi same prirejati v svojih okoliših manjše sadne razstave in sadne sejme, da s tem opo= zorijo interesente na svoje pridelke.
Ta mesec bodo take sadne razstave, oziroma sadni sejmi v nedeljo dne 5. ok« tobra v Tacnu in Vodicah, dne 5., 6. in 7. pa v Kamniku, Predosijah pri Kranju, Vojniku pri Celju in Smartneri ob Paki; v nedeljo 12. t. m. v Starem trgu pri Lo« žu (Notranjska), Braslovčah in Sv. he,-ncdiktti v Slov. goricah; dne 18. in 19. v Guštanju in 18., 19. in 20. v Ljubljani na ljubljanskem velesejmu.
S sadnim sejmom v Ljubljani naj bi se koncentrirali in zainteresirali tudi večji zunanji odjemalci in obenem nekako aprovizijoniraii tudi manjši 'jublj. sloji s cenenim, a lepim sadjem s tem, da se bo
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza. Pšenica baška, stara 75—77, 2 odst., 365, nova 357.50, sremska 335; oves sremski 255; koruza baška, posušena (10 vagonov) 230 do 235; fižol beli baški 430; moka »0» (1 vagon) 550, «0ss» (1 vag.) 550. Tendenca nestalna.
Mariborski živinski sejem črne 3. t. m. Dogon 603 svinje in 2 kozi. Cene: pra« šički 5 do 6 tednov stari, za komad 87 Din do 200 Din, 7 do 9 tednov 225 do 300, 3 do 4 mesece 325 do 500; svinje 5 do 7 mesceev 700 do 750, 8 do 10 raese« cev 825 do 950, eno leto stare 1250 do 1625; živa teža za kg 16.25 do 18.75, mrt« va teža 23.75 — 27.50. Koze 125 do 200. Prodanih je bilo 143 svinj. Kupčija je bila slaba.
Dunajski živinski sejem dne Z t. m. Dogon 2098 telet, 733 svinj, 363 ovac in 21 koz. Pri živahnem povpraševanju so ccne teletom poskočile v primeri s prej« šnjim tednom za 1000 aK pri kg, svinjam pa 1000 do 2000 aK. Za teleta se je p!a= čevalo za kg žive teže po 22.000 do 26.000 prašiče 26 do 32, ovce 10.000 do 18.000 j in koze 6000 do 8000.
Dunajski svinjski sejem. Dogon 1619 svinj. Cena je poskočila za 1000 aK pri kg žive teže in je znašala 21 do 28.000 aK.
kra; pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani glede dobave stružnice za brzo struženje kovine. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
ko, orig., par. Ljubljana 950 do 0; orehi, franko Ljubljana 400 do 0.
ZAGREB. V eiektih je tendenca neiz-premenjena. Od bančnih papirjev je v začetku trgovala Jugosiavenska po 110, pa
žal zelo zanemarjala. Pričakuje se lahko ekshibicijske igre Zagrebčank in najlepšega športnega užitka.
Finale za kraljev pokal V nedeijo se vrši v Beogradu finalna nogometna
je tekom sestanka zopet povrnila na j tekma za kraljev pokal med reprezentan-včerajšnji tečaj. Slavenska, Eskomptna in : cama zagrebškega in splitskega .lodsave-
= Opreznost v trgovini s sladkorjem.
Vihar na sladkornem trgu je malo ponehal, vendar se sedanje cene še ne morejo smatrati za definitivne. Tvornice se. kakor se govori, pogajajo za obnovo kar-tela, a doslej brez uspeha. Konzum naj bo oprezen in naj no kupuje preko mere, kakor to želijo tvornice. Letina sladkorne repe jo zelo dobra in ie vsled prena-polnjenja skladišč v tvornicah nastalo pomanjkanje vagonov za nakladanje pese. Ako bo konzum. oprezen, bo gotovo, da cene sladkorja ne bodo tako naglo skakale, ampak da je pričakovati šo na-daljnega padanja, Pariteta sladkornih cen v Trstu znaša 7 do 9 Din, pri nas pa je na debelo brez državne trošarine še vedno nad tO. Veletrgovina so zaradi tega zalaga s sladkorjem zelo oprezno. Isto priporočajo zagrebški listi, ki obširno razpravljajo o tej zadevi, tudi konzumen-tom, ker siccr ne bodo imeli nikakega dobička od konkurenčnega boja sladkornih tvomic,
= Ukinjenje carinskih agentur in posrednikov. V sredo je imela komisija strokovnjakov, ki razpravlja o prenosu carinjenja blaga v področje poslovanja državnih železnic, sejo, na kateri je v načelu sklenila, da se ima prenesti carinjenje od poedinih carinskih uradnikov na železniške urade pri čemer bodo vse carinske agenture in posredniki 'sključeni. Nujna sestavitev pravilnika za to iz-rendo važno in veliko reformo v carinski upravi se ima izročiti posebnemu ožjemu odboru zastopnikov finančnega in prometnega ministrstva. Vsa pristojna mesta zainteresiranih ministrstev in gospodarskih organizacij smatrajo to reformo kot
sadje prodajalo v žc zapakovanih zabo« ! vcI'ko olajšanje za vse gospodarske in
jih po 20 do 25 kg skupaj. Ker dospe na 1 j ubij. sejem sadje iz vse Slovenije, bo
mil, da mu je prijatelj govoril resnico. Torej je bil Olgin strah nepotreben. Hitel je, da ji vse pove. Za naprej se bosta lahko ljubila brez skrbi.
Naenkrat se je domislil nečesa. Olja jc morala vse to že vedeti. Vedela je, da njen mož ni ljubosumen in da je svobodna. Zakaj torej komedija strahu? Zakaj mu ni povedala, da nima vzroka biti ljubosumen na Heror.a, niti ta na njega? Zakaj?
—	Moj mož je govoril s teboj? Kaj ti je rekel?
Pred njim je stala Olga in ga gledala sumljivo in prodirajoče. In naenkrat je razumel: ženska potrebuje romantike, dramatike, vznemirjenja, 5e-t.ndi je vse le umetno. Ljubezen brez nevarnosti škandala in smrti je bila v njenih očeh brez vrednosti. Ako bi ji sedaj priznal, da ve vse. bi jo smrtno razžalii. Nikdar bi mu ne odpustila...
—	No. kaj ti je rekel, je vprašala £o enkrat.
—	Nič posebnega-. Zatajeval se je in zdel se mi je jako potrt, je zašepetal Ivan s tragičnim glasom. Morava biti Se bolj previdna . . .
—	Ah, kaj mi je smrt. ako naju ubije oba skupaj, je rekla Olga s tresočim se in ljubečim zanosom, v katerem je naše! Ivan plačilo za svojo pre- teljstvu državnih železnic i Sarajevu gie-metenost.	Ide dobave 600 kg kositra in 200 kg ba-
= Aktivna trgovinska bilanca,
zadnjih podatkih generalne direkcije <••».-rin je naš izvoz že prekoračil uvoz in je zato naša zunanja trgovinska bilanca aktivna. V drugem četrtletju t. 1. je znašala vrednost nvoza v našo kraljevino 1.891 milijonov 158.565, izvoz pa 2.114 milijonov 542.491 in je torej bilanca iktivna za Din 223.383.996 atf 11.81 odst, V prvem polletja t. 1. je znašal uvoz 3.819 milijonov 215.980. izvoi pa 4.175 milijonov 920.945, aktiva torej 35fi.704.965 ali 9.3-1 odst. Naša zunanja trgovina je postala aktivna že koncem m. 1. in se od takrat kaže sledeče razmerje med vrednostjo izvoza in uvoza: v IV. četrtletin 1923 117.16 odst., v I. četrtletju 1. 1924 106.91 odst., v n. 111.81 odst., v I. polletju 1924 pa 109.34 odst.
: Otvoritev efektne borze v Novem Sadu. V Novem Padu se otvori dne 7. t. m. efektna borza, na kateri bodo noiirali "nekateri državni papirji. Za kotaeijo se je prijavilo že voe delniških drn^h.
: Kriza Prve smslte zemtjoradniške banke v Beogradu. Prva srpska zemlio-radniška banka v Beogradu se nahaja, kakor se govori v bančnih krogih, pred ustavitvijo plačil. To de's t po je tem težje. ker je bila ta banka poleg Jadransko-prdun.-.vske banke najmočnejši vložni zavod ameriških Srbov, ki so vložili pri tej banki približno pol milijona dolarjev.
= Krediti obrtnikom. Na eni zadnjih svojih sej razpravljala uprava Narodne banke v vprašanju eskomptiranja malih mesic obrtnikom. Sklenilo 6e je. da se ima eskompt menic obrtnikom do 5000 dinarjev smatrati kot posojilo na daljši rok, ki ga bodo obrtniki odplačevali v obrokih, pri čemur bodo plačevali po 20 odstotkov od celotnega zneska v gotovini, novo menico pa na ostanek. Te male obrtne kredite bo odobrila uprava Narodne banke, čim jih odobre Zveze, oziroma posebni odbor obrtne zbornice v Beogradu. Končno je storila Narodna banka vse potrebno, da se olajšajo krediti obrtnikom, kar vsekakor kaže da se more ozirati tudi na male gospodarske kroge.
—	Izdelavnnje mentčrega in čekovnega zakona. V pravosodnem ministrstvu je že vse pripravljeno, da se v teku oktobra vrši seja članov podsekcije stalne zakonodajne komisije za izdelavo načrta meničnega in čekovnega zakona. Seja bi se imela vršiti že pred kakimi tremi tedni, pa je bila odgodena zaradi kongresa pravnikov v Zagrebu, ki 6o se ga udeležili vsi Siani sekcije.
= Imovina južne železnice. Prometni minister Sušnik je poročal na eni zadnjih sej gospodarsko-finančaega odbora ministrov o odkupu imovine južne železnice (zgradb, zemljišča itd.) v smislu finančnega zakona. Odkupnina bi znašala 850 tisoč zlatih francoskih frankov.
rr Poset madžarskih industrijeev. Kakor se doznava, je izjavila madžarska industrijska centrala željo, da bi posetili madžarski industrijalci Beograd iD nekatera druca večja mesta Jugoslavije in sicer v kratkem.
—	Silna redukcija bančnega uredništva. Z Dunaja in Budimpešte poročajo, da je bilo koncem tretjega četrtletja odpuščenih na stotine uradnikov iz raznih denarnih zavodov. Tudi v nekaterih bankah v Jugoslaviji so bile redukcije, čeprav ne v istem obsegu kakor v Avstriji in Madžarski. Ako bi se v prvi vrsti odpuščali povsod le tuji državljani, bi bili domači ljudje le malo prizadeti od redukcije. Nekateri zavodi <r naši kraljevini res postopajo take, kar je tudi popolnoma pravično, drugi pa se prav nič ne ozirajo na prirodno pravico domačinov.
Praštediona so neizpremenjene. Od indu- za. Zagrebški podsavez nasipi v slede-strijskih papirjev je Slavonija nadalje j či postavi: Friedrich-Vrbančič, Dasnvič-padla od 68 na 63.75. Sečerano so ponu- j Hitrec, Rupec, G&tz-Babič, Vinek, Per-jaii po 825. Niha g in Vagon sta neizpre- • ška, Mantler, Plazzeriano. Splitski pod-menjena. Prometa je malo. — V de-' savez bo zastopalo kompletno moštvo
vizah je bila tendenca slaba. Tečaji so začeli na nižji bazi od včerajšnjih sklepnih in so tekom s°sf'tnka padali še dalje, tako da je v javnem proti koncu ostalo blago na višini zadnjih zaključkov. Blaga je bilo na trgu dovolj. Intervencija Narodne banke je izostala, ker za to ni bilo potrebe. Promet je bil nekaj manjši od včerajšnjega. Trgovalo se je največ v devizah na Dunaj, Italijo, Prago in Švico. — Kotirale so deTizc: Dunaj 0.1C085 do 0.10285, Italija, izplrčilo 315.20 do 318.20, ček 314.50 do 317.50, London, izplačilo 320.75 do 323.75. New-York 71.50 do 72.50 Praga 214.90 do 217 90. ček 215 do 218. Švica 1385 do 1395. ček 13S2.50 do 1392.50; valute: dolarji 70.625 do 71.625, avstrijske krone 0.1020 do 0, madžarske krone 0.09 do 0; elekli: bančni: Litorale 0 do 70, Trgo 29 do 30, Eskomptna 110 do 112, Poljo 19 do 20, Kreditna Zagreb IV, 111 do 114, Hipo 56 do 58, Jugosiavenska 105 do 107, Ljubljanska kreditna 225 do 235, Praštediona 915 do 017, Etno 107.50 do 113. Slavenska 100 do 102, Srpska .137 do 139; industrijski: Eksploatacija 98 do! 00, Dubrovačka 0 do 600, Šecerana S00 do 810, Narodna šumska 57 do 62.50, Ni-hag 84 do 86, Gutmann 820 do 830. Sla
Hajduka. Za tekmo vlada v Beogradu velik interes.
Novo športno igrišče v Zagreba. Prvak ZNP Gradjanski otvori dne 19. t. m. svoje novo, moderno športno igrišče, ki se nahaja v bližini Maksimira. Tribune so krasne ter imajo prostora za okoli 2000 ljudi. Na igrišču je napravljena tudi kanalizacija, vodovod in izpeljana elektrika. Ob otvoritvi bo prirejenih več zanimivih športnih prireditev.
tiašk na Reki. Hašk nastopi prihodnjo nedeljo na Reki proti tamošnji Glo-riji, ki je v zadnjem času dosegla odlične rezultate. V nedeljo, dne 12. L m. pa nastopi kompletno I. moštvo Haška v Ljubljani proti Iliriji.
Hazeno goji v Zagrebu 5 klubov. V prvenstvenih tekmah so si klubi priborili: I. mesto Hašk, II. Vesna, III. Viktorija, Concordija, V. Gradjanski.
Kino
JACKIE COOGAN PRI PAPEŽU-
V našem listu smo pred par dnevi kratko poročali, da je malega ameri-vonija 63 do 68, Strojne 150 do 0, Trbo- škega filmskega zvezdnika Jackiia
veljska 0 do 400, Vagon 95 do 96; državni: Posojilo 63 do 64, Vojna Skoda 113 do 114.50.
BEOGRAD. Na današnji borzi je bila tendenca zelo slaba. Vse tuje devize padajo. Blaga je bilo dovolj na trgu. Poslovalo se je na curiški pariteti od 7.25. Po borzi je ostala tendenca neizpremenje-na. — Notirale so devize: Dunaj 0.1017 do 0.1025, Budimpešta 0.090 do 0.0960, Bukarešta 37.25 do 37.60, Italija 315.50 do 316, London 322 do 322.30, New-York 71.75 do 72, Pariz 380 do 381, Praga 215 do 215.25, Švica 1385 do 138750.
ort
poslovne kroge, zlasti ker bo. kakor sodijo, z odpravo sedanjega carinskesra postopanja imela od tega država veliko korist. Smatrajo, da se bo z izločitvijo vsake intervencije odslej blago po predpisih in ob zelo majhnih pristojbinah zelo hi- j (]jona gjg q0 922, Slavenska 100 do 102, tro carinilo.	j Strojne 130 do 150. Trboveljska 380 do
— Uradni tečaji za mesec oktober. Fi- 335, Vevče 100 do 115. zadolšnice Kranj-nančno ministrstvo je določilo za mesec sjje deželne banke 0 do 89. Elazo Trami oktober 1924. sledeče uradne tečaje tujih monte, franko meja 0 do 4C8. žagani na valut: napoleondor Din 268. turška zla- jiv rob. franko meja 0 do 780. izbrani ta lira 300. angleški funt 316. dolar 71, 100 francoskih frankov 376. 100 švicarskih frankov 1340, 100 lir 312. 100 češkoslovaških kron 213, 100 avstrijskih kron 0.1005. 1 milijon madžarskih kron 920. poljski zlot 13.64. nemška zlata marka 16. 100 romunskih leiev 36.25. 100 bolgarskih levov 51, 1000 holandskih goldinarjev 2735.
= Prodaje in dobave. Pri upr? vi smodnišnice v Kamniku se bo vršila 18. oktobra ob lt. uri dopoldne druga javna us<mcna licitacija za prodajo 210 kubičnih metrov jelševine, ki se nahaja na hribu Ravne v Tuhinhi pri Kamniku. — Ravnateljstvo državnih železnic v Subo-tici sprejema do 7. oktobra ponudbe glede dobave rezervnih delov za zavore ;>Westings<t. — Dne 27. oktobra se bodo vršile naslednje ofcrtalne licitacije: pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave krp, usnjenega in tekstilnega materijah, motvoza, stekla, slame, trstijce za stukature itd.; pri ravna-
llirija olil boys : Sokol I. Za nogometno tekmo v prid sokolskega doma na Taboru, ki se vrši jutri ob 16. uri na športnem prostoru Ilirije, postavi Ilirija sledeče moštvo: V golu igra znani izvrstni vratar Pelan, obramba je poverjena Kavšku, »reprezentančnemu* branilcu Slovenije in večnemu rezervistu Marča-nu, krilci bodo Deržaj, ki je ostal stari izvrstni taktik in utegne biti med »starimi dečki* v najboljši formi, širorn bele Ljubljane renomirani Koritzky in »sudac* Fink. Napadalno vrsto vodi dolgoletni centerionvard Ilirije Betetto, na levem krilu igra Kušar, ki se je kot branilec ilirskega I. moštva odlikoval po naglem startu, desno krilo Valašek je bil svoj-čas najboljši slovenski tekač. V desni zvezi igra dr. Majcen, ol-d boys najčistejšega kova, ki razpolaga s takozva-nim »smrtnim strelom* — kadar ima oko li sebe vsaj 1 km prostora. Napadalni kvintet izpopolnjuje Vodišek, ki znamenito — drsa. Moštvo sestoji torej iz samih renomiranih imen, ki so v starih časih zaigrali marsikatero dobro tekmo. V koliko so jih spravili ob kondicijo več ali manj bujno razviti trebuhi in druge za nogomet škodljive lastnosti, bo pokazala jutrišnja tekma.
LNP. Tekma Slavija : Svoboda Li. se vrši v nedeljo 5. t m. ob 10. dopoldiie na igrišču S. K. Primorja. — Tainik II.
Hazena. — Viktoria (Zagreb) : Ilirija. V nedeljo 5. t m. ob 14. uri se vrši na igrišču Ilirije prva večja ženska rokometna tekma letošnje sezone. Preti
Coogaiiia sprejel papež v posebni avdi-jenci. Milanski »Corriere deila Sera> prinaša, o tem dogodku daljše poročilo, iz katerega posnemamo naslednje zanimivosti:
Po avdijenci pri papežu se je Jackie Coogaji podal v »Hotel de Russie*, kjer je stanoval in kjer so ga v nekem salonu čakali novinarji. Z dečkom so bili tudi roditelji.
Jackie Coogan ni tako skromen pojav, kakor se navadno piše o njem. Njegova samozavest je velika in razvita. Na stavljena vprašanja odgovarja živahno 111 odločno. Nekdo ga je vprašal, kaj je napravilo v Rimu nanj največji vtis. »Seveda Vatikan, kjer nve je sprejel papež,* je odgovoril mali zvezdnik. Nato je pripovedoval o Rafaelovi dvorani, kjer se je vršila av-dijeaica. Par>ežu je dečka predstavil ameriški škof Walsh. Nekemu radovednemu novinarju je na vprašanje o čem sta govorila s papežem, Jackie odgovoril: »Papež mi je rekel, da me po imenu že pozna in da je zelo zadovoljen. ker se peljem na Grško, kjei boan obdaroval revne armenske otroke. Potem me je blagoslovil ter mi podaril svetinjo. Na eni svetinji je po-doha Marije, na drugi pa lik papeža Pija IX.» Po teh besedah se je mali zvezdnik odstranil in stekel v svojo sobo. odkoder je prihitel nazaj z etu-ijem iz rdečega marokena, v katerem ima spravljen papežev dar.
Jackie Coogan je rimsko-kato-liške vere. Njegova mati je Francozinja, njegov oče pa Irec. Ko so si novinarji ogledali papeževo svetinjo, je zvezdnik začel pripovedovati o svoji vožnji po morju. Rekel je, da se prav nič ni bal morske bol<*zni. zakaj ladja »Le-viathan*, s katero je potoval, je tako velika kakor Eifflov stolp v Parizu. V Rimu, je dejal ga poleg Vatikana zanimajo posebno katakombe. Kolosej in Pantheon. Rad bi bil tudi videl Mi-cbelangelovea-n Mojzesa, o katerem se je kipar sam izrazil, ko ga je videl dovršenega pred sabo, da mu man jka samo š«1 dar govora. Jackie je pri tem napravil gesto kiparja Michelangela, s katero je ta pozvai Mojzesa, naj zine. Slednjič je Cooiran novinarjem rekel, da se zelo veseli videti Grško, kjer se bo izkrcal ter v Atenah obdaroval rev-
S. K. Iliriji, naši najboljši hazenski družini nastopi Viktorija, ena prvih družin! ne Armence v Parthenonu.
Zagreba. Z ozirom na visoko stopnjo za- j --—
grebške hazene bo tekma zanimivo meri- ! Lastnik ln izdajatnjj Konzorcij <Jatr«x 3. oktobra:	j0 za kvaliteto in nivo te lepe športne ' Odgovorni urMnik Pr. Bromii,
LJUBLJANA. Vrednote. Celjska poso- \ panoge pri nas, ki se jc zadnje dve leti' Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani, jilnica 210 do 6, Ljubljanska kreditna 225 ' do 233. Merkantilna 123 do 128, Prašte-
poročilo
Linhljana 3 okt'!>rn 1924
iublia
MOfi »ad moriera
sortirani, franko meja 0 do 415; deske 1
I..	II, 20, 25 mm. franko meja 0 do 700; letve, franko meja 0 do 636; oglje Ia vdano, franko meja 0 do 120; drva, hrastova, suha. cepanice, franko nakl. post. (7 vagonov) 22 do 23; hrastovi plohi, obrobljeni. 44 do 17-30, 2.90 m dolž.. 54 do 17-30 do 2.90, 54 do 22-32 do 2.S0. 54 do 15-30 do 2.60, franko meja 0 do 1250; jesenovi' plohi. suhi. 20 do 100 mm, franko Domžale 0 do 1400: remeljni 8-8, I.,
II.,	vrste, franko meja 750 do 0, pol. 30-60, 35-70, I., II. vrsta, franko meja 750 do 0; pšenica domača, franko Ljubljana 380 do 0, bačka, par. Ljubljana 0 do 420; koruza bačka. par. Ljubljana 0 do 340; oves bački. par. Ljubljana 0 do 320, stari. par. Ljubljana 340 do 0: laneno seme, par. Ljubljana 685 do 0; konoplja mandžurska. b-n, franko Ljubljana 0 do 880; repica. divja, franko slavonska postaja 0 do 255; pšenična moka <0», bačka, franko Ljubljana 0 do 615, <2> 0 do 565. <5» 0 do 515, <6> 0 do 465; fižol ribničan. orig., par. Ljubljana 540 do 0, prepeličar, orig, par. Ljubljana 450 do 0. mando-
\ Krai opazovanja	ob	Zračil! tlak	Zračna temneratura	Veter	Ublačuo 0—10	Padavine mto
Ljubijaua .	7.	761 1	104	japo vzhod	oblačno	4.2
Ljubljana .	14.	7627	14 6	Tzhod	„	—
Ljnbliana .	21.	765 4	12-4		„	—
/.a<rreb . .	7.	75a-l	12-0		večin. ob!.	7-0
Beoprad	7.	759-6	16-0	jago vzhod	if	30
Duuaj . .	7.					—
1 iTJga . .	7.	755 8	150	m	dež	1.0
: immest	7.					
V' Ljubliani barometer v:>ja temner. n*zka Solnee viha;a ob 6'2 iaha a ob 17 35
Dunajska vremenska napoved za soboto: Spremenljivo, deloma oblačno, morda tudi tnalo dežja. Na Koroškem in Spodnjem Štajerskem večinoma oblačno
«JUTRO» šf. 234
Sobota 4. X. 1924
pr. Robert Kermauner.
Dva izleta okoli Krima
(Dodatek enodnevnim izletom.) I-
Skozi Vintgar.
Lepo poletno jutro stopimo ob šesti uri na glavnem ljubljanskem kolodvoru v vlak in se peljemo do prijazne Borovnice. Komaj pripeljemo čez veličastni viadukt, ki prenese železnico, sezidan na pilotih čez močvirje na Kras, se ustavi vjalt nad vasjo. Kreniti moramo navzdol vijadukt in pod njim skozi ob borovniški Bistrici po dolini naprej. Pre-jodlli smo že celo vas in še četrt ure, pridemo v malo selo Savočevo, kjer jam pri Majaronu ob vodni žagi radi postrežejo z čašo mleka. Pokažejo nam tudi pot v Pekel, na desno od naše smeri, po dolini, po kateri priteče bistra Bo-lovniščica skozi peklensko romantične tesni po krasnih daleč znanih slapovih navzdol. Mi jim pa povemo, da smo že bili v Peklu, da pa tam ni nič za nas, (ia hočemo iti ravno v nasprotno smer, v nebesa, ne pa v pekel. Odgovore nam, ija tudi lahko gremo, da pa moramo iti čez Strmec, ker je pot v nebesa zelo str-ina in trn jeva. In res: komaj gremo deset minut naprej, se začne pot dvigati po neki zaraščeni soteski, grapi ali drči, po Strmcu zelo napeto navzgor, da nam je
postalo vroče, akoravno smo blH ves čas
v senci bukovega gozda. Tako smo v eni uri prispeli na cesto, ki vodi iz Pre-serja na Rakitno, k Svetemu Vidu in naprej.
Po tej cesti krenemo na desno in že vidimo pred seboj vas: Rakitno. Na desno pod cesto je pristna kraška dolina in v njej opazimo vrsto manjših usedlin, okroglih, s svežimi robovi. Tu vidimo, da mora biti ta svet znotraj votel, zakaj pod vsako tako usedlino je morala biti najprej izjedena podzemska jama, kateri se je strop udri. V četrt ure smo v vasi in se oddahnemo pri Kržiču v gostilni, kjer nam pripravijo iz jajc dobro zabelje no toplo jed, zakaj naša pot je še dolga in pred večerom ne bomo dobili nič več toplega, če si ne bomo ob potu sami kaj skuhali. Dolgo se pa ne smemo muditi. Naša pot vodi od prejšne ceste na levo
vas! seboj dečka, da nam pokale, kje se zopet steza prične. Ta nas popelje kakih 200 korakov naprej in nam na naše začudenje reče, da pojdimo kar tod na desno po stezici In res! Steza zavije kmalu t ostrem ovinku na levo in zopet na desnb v serpentinah navzdol Pred seboj na levo zagledamo steno golega apnenca in v njej naravno okno, prav štiriog!at(\ Kakor da bi bilo umetno izdolbeno. Na enkrat stojimo tik poleg naravne pirami-
mlren kakor v hramu božjem, pridemo do potoka. Tukaj se stekata Zala in Iška. Cez Zalo ni niti brvi, kaj nam je storiti? Vsedemo se na travo in poiščemo s! v nahrbtnikih nekaj za pod zob, zakaj tukaj nam je tako dobro biti, da smo res kakor v nebesih. Dobro, da nismo hoteli iti v Pekel! Sezujemo si takoj čevlje ln nogavice, zavihamo si hlače in sedemo na breg. Kristalno-čista vodica Zale nam prijetno hladi noge in ko pogledamo po
de, ki jo spodaj komaj do polovice obse- | Zali navzgor, vidimo globoko kake štiri zemo z obema rokama, ki pa na vrhu ; metre zajedeno strugo, ob kateri ni no-kakih pet metrov nad dnom, ni debelej- bene poti! Res Zala!
ša, kakor človeška glava. Kakor ogromen kapnik stoji ta čudna, zanimiva prikazen pod robom naše stezice. MI se pa vijemo po grmovju naprej navzdol in kar na enkrat smo na travi v dolini, soteski. Nehote pogledamo nazaj, kje je neki ta naš interesantni kapnik? in ne-
proti gozdu in v gozd. Cez pol ure se | verjetno se nam zdi: vidimo ga tik nad
odcepi pot na desno in nas privede iz gozda ven na rob doline, krasna široka planinska steza, po kateri dospemo ob najlepšem razgledu do vasi Ustje. TucI! naravnost po kolovozu naprej skozi gozd bi bili prišli sem.
Mala vasica za Krimom, tri majhne kmetske hiše, postavljene v kotu nad apnenčevimi stenami iškega Vintgarja, dostopna po kolovozu iz Rakitne al: pa
našimi glavami na robu vrh navpične visoke stene! In po tej navpični steni smo prišli mi dol, pa nismo prav nič vedeli, da smo v steni. Edino moj prijatelj Janez Komarčan je začel vpiti takoj ped obeliskom: «Komarča! Komarča!», zato, ker je bil to leto oskrbnik koče pri triglavskih jezerih nad steno Komar-če.
Ko si nekoliko ogledamo ta divno-ro-iz Iga čez Oorenje. Mi gremo pa narav- mantični kotiček naše zeml.ie, daleč, da-
:i
Med tem opazimo na solncu, da se bliža opoldanski čas. Saj smo hodiii cd kolodvora v Borovnici do vasi Savočevo pol ure, čez Strmcc eno uro, do Rakitne pol ure, do Ustja tri četrt ure, do Zale pol ure, zamudili smo se nekoliko v Sa-vočevem in na Rakitni, sedaj pa tukaj ob kruhu, mesu in vodi že dolgo uživamo nebeško divno samoto in gledamo, kako pred nami oba potoka hitita proti našemu končnemu ciiju — beli Ljubljani.
To nas vabi. mi hočemo videti, kam ti valovi obeh potokov tako silno hite.
Hajdi, čevlje v roka pa čez vodo! Tam se obujemo zopet, zakaj čez Iško vidimo, da je brv, sicer trhijena, pa ker nimamo pretežkih nahrbtnikov, nas bo že držala. Na desno navzgor vodi pot do vasi Osredek, naravnost malo levo vodi ena
nost po travniku naprej in vzamemo v i leč stran od vsake človeške naselbine, j aavzgor do vasi Krvava peč, kamor poi-
demo na prihodnjem izletu, danes hočemo ogledati divne Krimove stene na levem bregu Iške. Ravno nasproti tem stenam, na katerih cvete sestra našega au-rikeljna, Primula carniolica, vijoličasti visoki kranjski jeglič, katerega bi bili dobili tudi na oni strani, v Peklu, ob Borov-niščicl in tukaj, v nebesih, oh Iški, gremo po lepo izhojeni poti vedno ob žubo-rečem potoku, vedno kakor po ravnem skozi tri ure po najromantičnejšem svetu. Na desno strmo pobočje zaraščenega Mokrica, na levo odskakljajoči valovi tukaj široke like, po kateri švigajo postrvi, lipani, klini, na onem bregu pa navpična gola temnosiva stena Krima... Božanstven mir nas obdaja. Daleč, daleč na okroz nobene ceste, nobene hiše. ne polja, ne kozolca, človek se tukaj ni mogel naseliti, ker manjka vsaka možnost komunikacije z vozmi...
Ob tem opazovanju in premišljanju nam je minul čas in kar naenkrat se steza razširi v kolovoz, pridemo na travnik, Iška odhiti na levo hi nam uide izpred oči, kozolec, hiša, — dospeli smo v Iško. Vas je čisto majhna, stisnjena med Krimom in Mokricem. Od tam nas popelje cesta na Ig in na Skofeljco, na našo končno postajo, v dveh urah smo tam.
(Nadaljevanje sledi.)
ftMB, mkm Mi «1 e» .Domnevanje- «s .Cenitve* a> r neona vsaka beseda 1 Dtn. — PrlobftnJeJe M ia mali oglasi, ki m »^toml » npil PWs «a tafcktt tod! v maskah Na vprašanja odgovarja uprava I«, to vprafiao jo »rlloieaa laajoka
M aa&rrm M sanlpoJeeljaka prlatoJMae 0 Dtn).
Vinsko trgatev
priredi odsek za zgradbo rokolskega doma v Polju, v oedeljo o. oktobra pri ^ratu Kuharju na Vevčah. Prlče-fek ob 16. Članstvo ln prijatelji društva so vabljeni. 2120	ODSEK.
Učni tečaj
ta risanje krojev Id za 81-ranje otrožklb ln damsklh >blek. kostumov ;n plašcev. Sprejemam dame ln guspo-Učne za praktični pouk v nrho priučenja šivanja za <astno rabo ln samostojnega kuSevanja vsakovrEtnib šl-laiaib Izdelkov. Modni časopisi na razpolago. Prodajo se troji po meri. Konces. šola a risanje krojev ln SKanje latcsklb oblek. Ema Sehle-fan. Ljubljana, Stari trg 21, l cadatr.	19241
Naznanilo!
Iva Sliler, modistka, so Je vseiiia v manufakturno lopo žt. 10 na Vodnikovem trgu (ob Mahrovl hiši). Izvršuje b	prip' rodilom
norosti In popravila najceneje. Preoblikovanje filcklo-buka 35—40 Din, novi od 100 Din dalje.	20551
Gozdna kladiva
8rke ln številke za užiga-njc r les, izdeluje po najnižjih cenah tvrdka Josip Stirn, ključavničarstvo in korinarstvo v Kranju. Zahtevajte cenik.	20262
Najmodernejše obleke
raglane in površnike ter obračanje ln likanje ln vsa v to stroko spadajoča dela, najcenejše pod vsako konkurenco, Ariton Jarc, krojač, Poljanska cesta št. 21 i (dvorišče).	20368
(dobe)
Crkoslikar
Samostojen dclavec, 3e takoj sprejme v trajno zunanje delo. — Ponudbe na naslov : Franc Pust, Ljubljana, Stre-liška ulica 33.	208S4
Postransko službo
dobi Izurjen korespondent v laščlni, po možnosti tudi v francoščini, ki bi opravljal enkrat ali dvakrat na teden, na ta način, da bi se peljal s popoldanskim vlakom na deželo ln bi se z večernim vlakom vračal v LJubljano. Lahko bi tudi ob nedeljah popoldne to opravljal. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Samostojen".
20692
Trgovski pomočnik
manufakturist, mlajša moč. Inteligenten ln dober prodajalec, zmožen vseh pisarniških pobIov. se takoj sprejme. V konfekcijski stroki . izvežbani Imajo prednost. ! Ponudbe na poštni predal št. 110.	20780
Trgovski pomočnik
raanufakrurlst, mlajša moč, inteligenten ln dober prodajalec, zmožen pisarniških poslov, se takoj sprejme, — Ponudbe na poštni predal št. 110.	20780
Kuharica
samostojna ln poštena, z dobrimi spričevali, najraje z dežele, se sprejme. — Ponudbe na naslov : Povšnar Kokra nad Kranjem. 20707
Izurjena šivilja
za plašče, se sprejme na dom. Naslov pove uprava ..Jutra".	20975
Uradnik
star 28 let, oženjen, z enim otrokom, vešč vseh pisarniških del, z daljšo prakso v špediciji ln lesni Industriji, z dobrimi spričevali, želi premeniti službo. — Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..November". 20699
Mesarski pomočnik
star 23 let, išče službe v mestu, najraje pa na deželi Vinko Graf, Ljubljana. Sv. Petra cesta 61.	20936
Prodajalka
špecerijske, manufaktume in galanterijske stroke, s znanjem knjigovodstva in korespondence, želi mesta ken-torlstlnje, prodajalke ali pa blagajnlčarke. Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" v Celja pod Zanesljiva".
20903
Elektromonter
samostojna moč za vso t stroko, išče stalno službo. Ponudbe na opravo „Jutra" v Celju pod ,,Elektromonter".	20908
V lesni trgovki!
popolnoma Izvežban, Iščem mesta. Naalov pove oprava „Jotra".	20942
Prodajalka
sposobna ln Inteligentna,
zmožna slovenskega ln nemškega jezika, ee sprejme takoj v inodno-galanteri.isko trgovino v Mariboru. Starost od IS—25 let. Ponudbe event. s sliko je poslati do 6. oktobra na podružnico ..Jutra" v Mariboru pod „Reel".	20983
Učenca
le Ibčo za pekarsko obrt na deželi. Hrana in stanovanj v hiši, za obleko, če je priden, lahko zasluži Bam. — Kaslov pove uprava ..Jutra" 20631
Stalna služkinja
zna kuhati, se Išče k dobri rodbini. Predstavi se na< : Zupančič, Dalmatinova Bllca St. 1.	20811
Učenca
*a krojaško obrt, sprejme takoj modna krojačnica A. Slgon v Rožni dolini. 20959
Sedlarskega pomočnika
»prejme Ivan Lenarčič, sedlar ln tapetnlk, Stari tri? pri Rakeku.	207S2
Agflni kraj. zastopniki
'e Iščejo v mariborski oblasti za domrtčo zavarovalnico. — Ponrdbe na upravo ,.Jutra" pod šifro ,,Zavarovalnica".	20976
£prejme s9 takoj vtd delavk
napolnjevati ie vaze line iu ko oaia-ti v škatlice na skladišču družbe «Zora» z o.z., Mnrt>nova cesta štev. 32. l'Jača in nastavitev po dogovoru.
Čevljar, pomočnika
za boljša dela ln vajenca poštenih staršev, sprejme C e r a r Ivan, čevljar, Stob št. 54, Domžale. 20899
Deklico
staro od 14—15 let. ki bi Imela veselje do otrok In do trgovine, najraje siroto ali revnih staršev, sprejme F. Kušar, Dravlje štev. 30.
20626
(iščefo)
Uradnica
z večletno prakso, vešča knjigovodstva, strojepisja ln koreskondence, Išče za takoj mesta v Ljubljani. — Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ,.Zmožna moč 10565".	20824
Blagajničarka
(strojepiska) išče službe. — Pripravljena Je pomagati tudi druga hišna dela. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Vestna 168". 20121
Absolvent trg. šole
želi mesta v trgovskem (industrijskem) podjetju,— Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Odllčnjak". 20795
Mesto kontoristinje
ali blaeajničarke sprejme gospodična s prakso. Cenj. ponudbe na upravo ..Jutra" pod .Nastopim takoj 10514'.
20? 18
Mesto blagajnlčarke
želi gospodična s prakso li gre tudi izven Slovenije. — Cenjene pon:!dl-e na upravo ..Jutra" pod ..Slovenka".
20927
Inteligentna gospa
išče kakršnokoli mesto ▼ gostilni, kavarni ali pri kaki boljši rodbini. Prevzame tudi gostilno v najem. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Inteligentna 88".
20922
Šivilja za obleke
se priporoča na dom. Naslov v upravi ..Jutra". 20837
Parcela
ln mreže ia ribice ae prodajo. Naslov v upravi „Jutra".	20278
Sukno
za moško ln žensko obleko, rabljen kostum ln plašč ter nekaj zlatnine, ae poceni proda. Naslov pove uprava „ Jutra".	20945
Dobrega gnoja
od tovarniških odpadkov, se proda večja količina na ve-jiko ln tudi na posamezne vozove v tovarni za klej v Ljubljani.	20934
2 lepi zimski suknji
za 12—16Ietnega dečka, naprodaj. — Kje, pove oprava „Jutra"'.	20970
Orehov
letošnjega pridelka, belo sušenih, kupim vsako množino. — Ponudbe s ceno pod ..Orehl 10578" na upravo ..Jutra".	20840
Registrirno blagajno
B 4 ali 6 predali, kupim. — Pismene ponudbe na: A. Savnlk, Skofja Loka. 20098
GOBE tn FIŽOL
kupuje _ Sever & Komp.
Ljubljana , Wolfova uL 12
Manjši lokal | Iščem stanovanje
ee Išče v sredini	mesta — 2 sob, kuhinje ln po mogoč-
ovent. se preuredi	na lastne | nostl kopalnice in prltiklln,
stroške. Ponudbe	pod šifro j proti dobri nagradi ali na-
Lokal Ljubljana	10623" na jemnlrl. Ponudbe i navedbo
upravo ..Jutra".
20946
Trgovina
z mešanim blagom, v velikem Industrijskem kraju, se vsled selitve takoj odda. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Sigurna eksistenca".
20950
Trgovino
z raznim blagom v ljubljanski okolici, ceno prodam. — Naslov pove uprava „Jutra" 20683
Kupim suhe gobe
po najvišji	ceni tn vsako množino. —	Ponudbe s navedbo cene	* vzorcem na: Ivan Sever,	Velenje. 19871
Kitajska mizica
turška garnitura ln kompletna servlrna mizica za čaj, se proda za 1500 Din. Naslov pove uprava ..Jutra ' 20955
Jabolka
Ia Izbrana namizna ln za prešanje, se kupujejo v vsaki množini. Ozira se samo na ponudbe z navedbo cene ln vrste. Ponudbe pod značko »Jabolka 10444" na upravo ..Jntra" v Celju.	20583
Pohištvo
se bo poceni prodajalo dne 4., B., 6. ln 7. oktobra od 11. do 15. ure v Ljubljani, Ilirska »lica 21, pritličje, levo.	20978
Za zimska jabolka
vagonske ali manjše pošiljke, se lščeji »ksporterjl, oz. odjemalci. Naslov pove upr. ..Jutra".	20485
Restavr. blagajničarka
želi mesta. — Naslov pove uprava ..Jutra". 20895
Izvežbana pletilka
želi delo ln stroj na dom. Ponudbe na upravo ..Jutra"
pod značko ..Izvežbana pletilka 10632".	20933
Kontorlstlnja
z lOletno prakso, verzirana v vseh pisarniških delih, želi premeniti mesto v Industrijsko podjetje. — Cre tudi na deželo. Vstopi ♦akoj ali pozneje. — Dopise pod značko ..Samostojna 10653" na upravo „Jutra". 20982
Perje
kokošje, gosje In gosji puh ter račje, oddaja vsako množino po umernlh cenah tvrdka E. V aj d a, Cakovec.
1883
Slamoreznica
se proda pri Slovenski trg.
delniški dni7bl v LJuMjonl. Resljeva cesta 22. 20855
Družin, brek in kočija
se po zelo ugodni ceni pro-dasta. Naslov pove uprnva ..Jutra".	20853
Za 15 000 kron
se proda še skoro nova salonska garnitura z zraven »padajočim! zastori In prtl-čl lu starinskim velikim
brušrnfm ogledalom ter dvema slikama. — Naslov pove Uprava ..Jutra". 20S20
Mesto sluge
ali k:'j podobnega, ižče zanesljiv lu pošten mladenič za takoj. Ponudbe na opr. ..Jutra" pod šifro ..Zanesljiv 10603".	20837
Šivalni stroj
in telefonski 3tecski ^;;arat v jako dobrem stanju, so po ugodni ceni proda. Vpraša so v trgovini na Dvornem trgu št. 3.	2077S
Daljnogled
krasen, nov, Zeisov, s povečavo 12 X 20 X 40, naprodaj. Zaloga gran"'ouov A. Rasberger. Sodna uli-a 5 20765
Omara za obleko
dve postelji In železna pe£, se ugodno proda. Vprašati prt Šinkovec, Pred Prulamt št. 23.
Pletilni stroj
(št. 8) za nogavice, dobro ohranjen, se proda. Naslov T upravi ..Jutra". 20889
2 zim. ženska plašča
moška obleka ia reč drugih malenkosti, vae dobro ohranjeno, Be po zelo nizki ceni proda na Poljanski cesti it. 49.	20710
Zapravl#vec
(Poni), ee proda. R. Mlakar, Šiška 47.	20916
Gosli in nogom. žoga
se ceno proda v Ključavničarski ulici 3/in. 20915
Vinskih sodov
približno 20 dobro ohranjenih, od 600—700 i, ee proda. Polzve ln ogleda se prt R. Marenčlč, Kranj. 20926
Dva šivalna stroja
„Slnger", se ceno prodasta. Eden za krojače. Kje, pove uprava ..Jutra".	20789
Zimska suknja
dobro ohranjena, se preda. Ogleda se med 12. in 14. uro na Starem trgu 20/111.
20731
Asfalt
okoli 1000 kq, odda V. Blan-ke v Ptujn.	20901
Razprodaja
zimskih sukenj. perila, čevljev, novega črnega kožuha, vse v dobrem Btanju — se vrši v ponedeljek od 9. ure naprej na Resljevl cesti 27. I. nadstr.	20887
Krompir, orehi, fižol
za vagonske množine, se iščejo odjemalci. Dopise na upravo „Jutra" pod šifro ..Biport",	20890
Pri prodaji posestva
dosežete priznano najboljši uspeh, te se poslužlte posredovanja Realitetne pisarne
«Posest», d. z o. z.
T Ljubljani, Sv. Petra C. 24, pri kateri ae stalno oglašajo kupci.	L 1887
Pritlična hiša
z vrtom In prostornim! delavnicami, pripravna za vsako obrt. na križišču cest, 10 minut od postaje Skofja Loka, se proda. Naslov pove oprava „Jutra".	20219
Enonadstropna hiša
s trgovino, stanovanjem In vrto" na periferiji Ljubljane, j', radi visoke starosti sedanjega gospodarja takoj naprodaj. Naslov pove upr. ..Jutra"	19589
Hiša s trgovino
na prometni točki, 10 min. od LJubljane, se event. tudi z Inventarjem takoj proda. Naslov pove uprava ..Jotra" 20852
Srednje posestvo
v okolici mesta, se vzame v najem. Naslov pove upr. ..Jutra".	20791
PekarBa
se kopi ali vzame v najem. — Ponudbe pod ..Pekarlja
10604".	20894
5000 Din
plačam dotičnemu, Id ml preskrbi v najem dobro idočo pekarno v mestu ali na deželi. Ponudbe na upr. ..Jutra" pod šifro ..Pekar-na št. 2000".	20924
zahtev pod ..TakoJ na upravo ..Jutra".
10533" 20776
Opremljeno sobo
v bližini glavnega kolodvora. iščem s 15. oktobrom. Elektr. razsvetljava, posebni vbod. Ponudbe pod šifro „InženJer 10536" na upravo ..Jutra".	20753
Lepa, zračna soba
s hrano, za 2 solidna gospoda (brata), se Išče takoj. — Ce.ii^no ponudbe na upravo ..Jotra" pod ..Mir 10621".	20947
Dve dijakinj
ali solidni gospodični, se sprejme na stanovanje ln hrano. Naslov pove uprava ..Jutra".	20914
Klavir se proda
Naslov pove oprava „Jutra" 20881
Zamenjava starih gramofon- plošč
za rabljene ali nove, do konca t. m. Zaloga gramofonov A. Rasberger, Sodna ulica St. 5.	20T70
Planino
dobro ohranjen, se proda.
Pojasnila daje Aleksander Welsch, Loče pri PoLJčanah
Dobre gosli
prodam ali zamenjam. — Naslov pove uprava ..Jotra" 20930
Stanovanje
2 sobi s prltikllnami, v novi vili, »e odda takoj za posojilo, proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe z navedbo kapitala na poštni predal 103.	20814
Majhno opremlj- sobo	Lepa soba
separatnim vhodom in se odda v sredini meeta; »o-električno razsvetljavo, 16fe lldnl gospodični. Naslov v
za takoj šivilja, ki je pripravljena poleg najemnine tudi šivati za stranko brezplačno. Ponudbe na upravo „Jutra" pod Slfro ..Vdova".
20874
Stanovanje
2—S sob, Išče mirna stranka. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Stanovanje
10579".	20842
Do 10-000 Din posodim
onemu, ki ml da suho prazno sobo Id en prostor za shrambo drobnarije. — Po-nudbe pod ..Soba 10" na i upravo ..Jutra".	20818
upravi „Jutra".
209S1
Družabnik
se 1 i i e za dobro vpeljano večjo trgovino železn., jest-vln, žita ln mešanega blaga na drobno ln na debelo — z vboio 200—300.000 Din. — Reficktira se nn živahno ln agllno moč. — Pismene ponudbe naj ae lzroče natakarju hotela „81on" pod ..Promet 200".	20948
Krasno stanovanje
obsežno In mirno. 30 minut od mesta, odstopim vsled preselitve takoj onemu, ki odkupi moblllje. Naslov v upiavl ..Jutra".	20755
Dve prazni sobi
prostrani, Iščem za takoj
Posojilo na posestvo
70—75.000 Din Iščem. — Posestvo obstoja lz novozl-dane hif:e, gospodar, poslopja, njive, sadonosnika ln gozda. — Vknjižba na prvo mesto ln 18 odst. obresti. Ponudbe ns upravo ..Jutra" pod ..Točno 10607". 20912
100 delnic
w , ,	. . „ Ljubljanske kreditne banke,
šentpeterskem okraju. Cena	dJe!n,c f:aTrn,ke banke
postranska stvar Ponnube prodam pod značko ..Kdor na upravo ..Jutra pod šifro * .	__ „„_
..Takoj 10501".	20704	p,afa " upr' "^olls
Klavir
pr—"TTstne firme, takoj naprodaj. Naslov pove nprav.i
..Jutra".	20910
Dobre direktne zveze
iščem za oddajo raznih juta vreč v večji množini. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod šifro ..Vreče". 20477
LBihip
Turški med, pravi Fortun«
šumeči bomboni — v zalogi samo pri Josipu Vlteku v Ljabljaal, Krekov trg št. S.
Drva, tr bo veli- premog
dobavlja Ivana Treo, Ljubljana, Cesta na gorenjski kolodvor 6.	20S47
Vsakovrstne vožnje
preselitve, kurivo ln druga pretzamo ln oskrbi najhitreje In po solidnih cenah Komar Lojze, Krakovska uL št 13.	20S21
Dekoracijski divan
(spalni) In gltara. sc proda. Naslov pri Aloma Com-panv. Ljubljana, Kongresni trs 3.	209S6
Lepo posestvo
obdelano, z vsem Inventarjem, na Dolenjskem, prodam. zamenjam, ozir. dam za daljšo dobo v najem. Le resni reflcktanti naj pošljejo ponudbe na upr. ..Jutra" pod ..Vinograd".	20949
Stavbna parcela
na periferiji mesta, so kupi Ponudbe z navedbo lege ln cene pod ..Parcela 10602" na .ipravo ..Jutra". 20893
Trgovci, pozor!
Preda se parcela 1000 m' po ugodni ceni. Pripravna
jo za zgraditev hl5e s trgovino ali baralie za prodajo jestvln. Pojasnila v trafiki na Dunajski cesti štev. 5.
20E61
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom ln električno razsvetljavo. Išče ka-petan (Slovenec). — Ponudbe na upr. ,,Jutra" pod šifro ..Kapetan 10627". 20043
ŠiviUa
čez dan zaposlena. Išče sta- , novanje pri boijH rodbini. Cenj. dopise pod ..šivilja 10621" na upravo „Jutra".
20932
Sobico
z neodvisnim vhodom. Išče uradnik. — Pod ..Prlprosto 10635" na upravo ..Jutra".
20952
Sobo
s posebnim vhodom. Iščeta dve solidni gospodični. — Naslov pove uprava ,.Jutra" 20989
Čedno podjetje
že vpeljano, z lepo bodoS-nostjo, se proda. Strokovno znanje nepotrebno. Ponudb* pod ,,30.000 takoj" na upr ..Jutra".	20956
SušHnlce
za različno sadje sušit, izvršuje podpisani po lastnih načrtih z majhnimi stroški Daje tudi navodila In pošlje na zahtevo v oddaljenejše kraje tudi popolne načrte. Kdor se za to zanima, naj se obrne na naslov: Jernej H 1 e b 6, LJubljana, mestni zidarski mojster. 20073
Seznaniti se želi
bodoči posestnik s sigurno službo, 2S let star, s pridno in Bimpatično guepodično v starosti od 19—26 let, ki poseduje posestvo ali gotovino. Kje, postranska stvar t Ponudbe h polnim naslovom j Je nasloviti na upr. ..Jutra" v Ljubljani pod ..Lepa Jesen 10634". Tajnost zajamčena.	20931
Kdor se boj
in se hoče oCuvati t loma ra tatvine, naj se obrne r i upravo ..Jutra" pod fiifr-..Dlskreclja 10608". 2091:
Vera
Nemogoče. Te poljublja —|
vedno Tvoje erce. 20921 !
taeljgjti mm
tirna Koks
^iei prsno
1920
Sostanovalec
k akademiku, se sprejme. Naslov pove uprava ..Jutra"
-
Gozd
Samotarlm — mislim ca Te in sem neizmerno sref-na. \ 2092.'
| dobavila .,Ilirija" tn, ' Ilralja Petra trg 8.
Teletoa 2Ž0. | Plačilo tudi na obroke.
H. F©trie 11
£• J 0 B Ci J A & A Gosttosvetska 16 Telefon 343
X!iJ/M
Primeren prostor
za delavnico (mirno obrt).f Iščem kje v mestu, labko Je tudi skladišče, oven', adap- ; taclje na nvoje stroSke. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Adaptacija 10184".
20662
Na hrano in stanovanje
se sprejme gospod. Naslov v upravi ..Jutra". 20958
Kdo bi zamenjal
svojo stanovanje v Kranju z mojim v LJuhllanl? Orlasl na upr. ..Jutra" pod šifro ..Stanovanje 10631". 20972
Iščeva sobo
ali kabinet z elektr. Iu.T-jo in posebnim vhodom. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ,,Akademika 10615".
20954
«Hera» in «Afrodita»
želita dopisovanja z mladimi gospodi v svrho zabave 209C4 j tn poznejše ženltve. — Na upravo ..Jutra" pod .Jlera" tn ..Afrodita".	20977
rti* liti* irt
Vdovec
srednjih let. želi znanja v
svrho žrnltve z gospodično ali vdovo od 25—35 let. — | Dopise, če mogoče s sliko, j I ki se vrne. pod ..Stalno ca-! meščen" na upravo ..Jetra" 20932;
Zalogr klavirjev
Na stanovanje in hrmo 1 in pianingv. najooljiiu tovarn ali brez iste. se sprejmejo Cdsendorfer, Czapka. Ebr- , gospodje takji. Električna bar. Scbwe!Shofer Original razsvetljava, posebni vhodi. Stlnsl Itd. Jerica Hvbad. roj. Naslov pove uprave ...lutra ' , Dolenc. LJubljana, Hllierjeva 20985 1 ulica št. 5.	1036 I
^apajom
velike množine
zobotrebcev
Pogajal bi se samo /.
direktnimi izvozniki Zahtevajo se najnižje cene. Vzorce z označbo cen je poslati na
Aiag-ucto Fini
Via Lame 6. liologn« (Italija)
PeridlcK
Rorjnn po usfnffi, pisanih in flskanih pirih
<No, no, si smo pod kožo krvavi! — Glavno je: Roka roko umiva! Saj s e razumeva ?> se je režal hudobno.
<S človek om, ki v samostanski grobnici zavaja dekleta, se jaz ne bom i razumel nikoli,> sem dejal ostro.
cMeni je prav,> je dejal in odšel urno pred mano skozi samostanska vrata...
Ali me zclaj ovadi? Kaj je videl lopov? Nič nedostojnega nisem zagrešil. Čisto vest imam. Ničesar si nimam očitati. Ničesar nisem ob|j'ubjl Minki. Jaz nisem Drobnič, niti p. Danijel.
P. Kajetan ostaja Janko Svetlin: in sram ga ne bo!
• » »
Tako je toi-tvendarle konec! V duši mi besni vihar, srce se mi krči, a nzum in vest mi dopovedujeta: prav je! — Mene pa trpinčijo mij3li in euvstva. Zdaj pritrjujem razumu in vesti, zdaj pritrjujem srcu, in sem pri tem nepopisno beden.
Danes dopoldne, malo pred šesto, so se odprle duri moje cele in vstopil je prior.
^Obžalujem vas: nepoboljšljiv ste!> je dejal z obupanim glasom, skril ol >e roki globoko v rokava in tužno povesil svoj suhi bledi ob raj ..
■cTorej me jjc p. Danijel ovadil?>
<Ne izprašu jte! Vaša dolžnost je, da se opravičite! — Sicer pa prihajajo poročila o vašem pohujšljivem vedenju že ves teden.. .>
cPohujšljivo vedenje se mi očita? To je kleveta! Podleži eo sposobni.. .>
<Odgovarjajtei,! Ali občujete z nekim gospodom Grčarjem?>
<Da. Prijatelj mi je že več let>
<Ta človek je razvpit brezverec, fanatičen liberalec, hujskač proti katoliški veri in duhovščini. Bil je učitelj. Spodili so ga kot pohujšljivaa mladine in ljudstva. In vi občujete ž njim, dasi veste vse to?>
•cGrčar je poštenjak, in laži so.. .>
<Dovolj! — Ali priznate, da občujete z gospo Glowacko, ki se je vedla neodpustno predrzno in žaljivo napram priorju tega samostana?*
<Nesrečna mati je... Odpustiti ji je lahko.> «Dovolj! — Ali priznavate, da obiskujete že tri tedne bivšo svojo kuharico, se izprehajate ž njo preko polja, z mlado žensko, ter imate celo v mraku sestanke ž njo na javni cesti ?»
<Nesramnež je torej oblatil tudi to moje čisto občevanje? Oh, g. prior! Prav p. Danijel.. .>
Tedaj sem se šiloma ukrotil Ze mi je bilo na jeziku, da povem, kar sem doživel v grobnici in kar sem videl pred uljnjakom, a hipoma se mi je zagnusilo: ne, ovaduh nočem biti niti proti svojemu sovražniku! Umolknil sem torej in dejal samo:
<P. Danijel naj pometa pred svojim pragom. On ve, da mi dela največjo krivico... Z gospodično Minko sem bil v družbi vedno vpričo zakoncev Grčarjevih in gospe Glowacke... le sinoči sem jo slučajno našel, z izprehoda gredoč, ob javni cesti.. .>
cTorej priznavate. Prepovedujem vam, le nadalje občevati
s temi ljudmi!>
<Gospod prior, moji edini prijatelji.. .»' <Vaša dolžnost je poslušati. Da vas pa ne zavede izkušnjava, vam prepovedujem mesec dni ostaviti samostan in samostanski vrt... Izprašujte svojo vest, skesajte se ter se vrnite na pravo pot!>
In odšel je.
Krčil sem pesti, hotel sem planiti za njim in mu razkriti vse... vse. A ukrotil sem se vnovič. Zgodi se božja volja!
Mesec dni v tej ječi — mesec dni ne bom niti videl nje in svojih prijateljev — ah, bodi vse v mojo pokoro! Večna Pravica ve, zakaj je prav, da prenesem tudi to krivico...
Pri obedu sem ves čas molčal. Le včasih sem pogledal p. Danijela. Veselo je kramljal in odgovarjal na moje poglede nasmehom, polnim zmagovite maščevalnosti in zlobnega; triumfa.
Čutim, kar je storil proti meni, je osvela, ker sem postal! priljubljen pridigar namesto njega. Za njegove pridige se ne j zanima nihče, in poslušalci pri njih dremljejo... Po obedu pa se mi je pridružil p. Benedikt. cKaj se je zgodilo? Cul sem, da je p. prior vratarju pre- j
^'SVM.f.C.VVC.
Ravnokar dospel® novosti po znižanih cenah! 19101
IfO&E fftffs B8Ž88P siaMfa, tefim Itd. ?
PoHSo sa dsma In gospods, volnen® ter svllsne Jopice, - - rokavic©, nogavice - -
•Prodaja s 10 do 20 °/3 popustom! j
MCONA TRGOVINA
iT* A. ŠINKOVEC nas!. K. SOSS
LJubljana, Mestni trg št. iS.
e&fksves^ PMHZ, LOSDOS, Dtmaj
P nudi v vsaki množini po najnižjih ce-j« nah	Sever» specijalna
zaloga tapet, izdelkov in potrebščin 50ž0a Ljubljana, Gosposvetska c. 6.
Prosto voljna dražba.
se vrši dne 6. t. m. cd 9, do 12. in od 14, do 18. aro na Sv Jakoba nabrežju »t. 31. Prodajalo se bo: vi3eke m nizke omare, postelje, šivalni stroj, stenska nra, kredenca, lepe posieijne odeje, obleke, periio; porcelan, slike itd.
tovarna ko$uho«!ne
Kajvečja podjetje naSo država.
Barvanj® kakor t Leipcigu.
|p ats *b ns sasao ma se s »sa sb ob (■ as sm es e?|
1 Josip Pernuš 1
Na debelo i Na drobno!
Strojenje in konfekcijoniranje. Najnovejši modeli, kožuhovinasti obrobi in obšivi.
Strojenje na irhovino. Popravila in preobnove. Nakupovanje kož.
Naročila in prodaja v Ljubljani, Sodna ulica št. 5.
ob!, preizkušeni mestni tesarski mojster s Kranju
prevzema po danih kakor tudi po lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razna gospodarska poslopja, cerkvena ostrešja, stolpne strehe ter ostrešja za industrijske stavbe v večjih prostih razpetinah, balkone, vrtne utice, verande in stopnice. 5026/a
Dopadlo se je Vsegamogočnemu in zato je poklical danes k sebi, našega blagega in dobrega očeta, gospoda
Mr. pii. Ervina
povedal, pustiti k tebi gospoda Grčarja in vsakršen poset> Tedaj sem mu povedal vse: od doživljajev v Zalesju do sinoči. Kako so me preganjali kakor divjo zver, me poniževali in mučili samo zato, ker nisem hotel biti priganjač klerikalne stranke, hujskač in strankarski kričač, nego sem ostal le duhovnik, tolažnik in dobrotnik vseh, ki so potrebovali ljubezni in sočutja. Povedal sem mu, čemu me je obsodil škofijski kon-sistorij, kaj sem storil na smrt bolnemu župniku Klinarju, kako sem se uprl Lipovcu na Prelovem in kaj sem storil i dediščino po botru Križaju.
Povedal pa sem mu tudi, kaj vse ja žrtvovala zame Minki kako me je dvakrat spasila gotove smrti in kako mi je prav v tem samostanu, ko sem živel daleč ločen od nje, naraščala neodoljivo hrepenenje po nji. Priznal sem mu svoje duševne borbe do sinočnjega večera, ko sva se končno našla sama ter sva prsi na prsih jokala kakor dva obupana, a vendar neskončno blažena...
<Ti jo torej ljubiš ?> je vprašal. «Bolj kakor samega sebe!> <In ona te ljubi ?>
<Umrla bi zame, samo da bi bil jaz srečen !> <Ergo — sapere aude!> je dejaL <Kaj hočeš reči?>
<Kar uči modri Horac: Imej pogum, biti iod(!r!j <Torej redovništvo — duhovništvo ni —?> <Kar ni po božjih in naravnih zakonih, ni modro!*
<Ti mi svetuješ ?> <Jaz ničesar ne svetujem. Vsakdo opravi s svojo naravo ia s svojo vestjo! — Samostan je grobnica. Konec. Ti pa si živ — ti šele začenjaš.)
<Po vseh teh dolgih letih ?> <Vse dosedanje tvoje življenje ti le dokazuje, da si izgrešil svoj cilj. Pojdi in poišči si pravega!>
<To mi svetuješ ti, ki si me pozval v samostan?* cTakrat te nisem poznal, kakor se niti sam nisi... P ona v. ljam: ne svetujem ti ničesar, toda .Sapere aude!' in stori vedno svojo srčno dolžnost!>
In odšel je. Padel sem pod križ, ga objel in ječal:
Poravnai te naročnino!
Bsiroo trakove, == i *« karbon-papir-mdigo
JLJU2LJANA.
5 Šelenburssva nI.'6/1
Modislka i. GoriaEC
& Co.
Ljubljana, S t. Petra s. il
pole?, hotela Tratnik
priporoča svojo veliko rslogo vsakovrstnih
Sppe Jm.e> s©
Si * asUs1
Sprejema klobnčevino (filce) t prekrojevanje ter vsa popravila.
Zalog*
Spaterie-oblik
Postrežba, točna.
Cene najnižje.
lekarnarja v SkcfJI Loki
v starosti 64 let, da ga nagradi za vse težave tega
življenja
Pogreb se bo vršil v nedeljo dne 5. t m. ob Vj 5. ari popoldne.
Blag ma spomini T Škof ji Loki, dne 3. oktobra 19M.
Žalujoči rodbini:
Burdyck in Mirtič.
Brez drugega posebnega obvestila.	6034a
Naša ljubljena, skrbna mama. oziroma tašča, stara mama in teta, gospa
Marija Jenčič
roj. Podrekar
je danes v 74. letu svoje starosti s tolažili svete vere po kratki bolezni umrla
Pogreb nepozabne bo dne 5. oktobra ob 9. uri.
Sv. maše se hodo brale v farni cerkvi sv. Mihaela v Mengešu.
Mengeš, dne 3. oktobra 1944.
Marija, Marcel, Milan, Frano in Anton, hči in sinovi z rodbinami
Venci se hvaležno odklanjajo.
Brez posebnega obvestila.

Izšla j e Biasnikova
Velika Pratika
za navadno leto 1925
ki ima 365 doi.
„7ELIKA PRATIKA* je najstarejši slovenski kmetijski koledar, ki je bil najbolj upnštevau že
od naših pradedov. Tudi ietošnja obširna ia-daja se odiikoie po bogati vsebini, lato pride prav vsaki slovenski rodbini. i»sw« Dobi n T v-eb trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi je ue bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri tvrdki
J. Blasniln nasledniki
i t tiskana li lltogrifičn! zavod
Ljubljana, Breg št. 12.
^nea
Vpraša se Hotel Štrukelj
iišHalglfie liiii
r>3jpspolnsj£iST0£WF.R Sivaiiil streji s pijt«-(fivirn transporter;« <§rabe!!c>; z er.astavcs premikom jo piipnt ijen za štipasje, n-zenjo ali živanjs
« 100. SHKROfl s LJUBLJANA.
?slcnfrurgov3 ulica 6,i.|
MJ U I BliUmaiTllT'—TTITMrTni
Pravi angleški
KOKS
za industrijo In kovinsko obrti
PUH III DftM
v vsaki množini dobavlja
JOSIP SVETIČ LJUBLJANA
Bealjeva cesta 8.
inserirajte
v wJUTRU" i
Kdor rad filta lepe povesti,
naj naroči priljabljsne
romane j.JUTI&A"
Do eedaj so Jsšli sledeči: JKAH D* LA. HIRK:
Luoif ep FastMtKe« rosu v VL delih. Cena Din 45'—, mini Dia Ur—, p* poiti Din 2 — več.
PTSSJLM. OtnCfDAS :
Veliki inkvizitop
Zgodorinaki romaš b dobe španske inkvisieije. Cena Dia 30-—, po poŠti Dia 2 — več.
BARKI 3REFF: «■■»
Hči papeža
Zgofovtaaki coman, ki popisuj« krvoločnost in neuravno iivljecje papeia Aleksandra VL, njegovega sina Cezarja ia hterke Lok red je Borgije. BroMraao Iti« 30- —, veuuio Dia 36 —. po pošti DU r— «e&
OLAUtOSS FARRKR*:
Gaiapji
Zgodorlniki romaa la tivljenja morskih jor T XYIL stoletja. Coaa Dia 20—, po potti
Mm*- ni.	i
n. EKLLKft: »■>	|
Blag-ajna velikega vojvode !
Roman. Cena Dia ltr—, pe poiti Dia S-- vi. I m HSLLERt
Prigodo gospoda CoHtna
Baljiv detektivski raua ia velikega rreta. B Coaa Dia 10-—, po poiti Din 2 — ni. 8
Kajif« m oaročajo pri BpreT&Utr« „Jntra,'' ▼ Ljubljani, Preiernova nlioa. 14.
& @ s© ria vsem svetu
poznani kot nalboliši	■
SEžiger išvaSril stroji, Sournev& Co., Hew	dodaja na obroke
Centrala za 8HS:
Zagreb
Maruiičeva al. 5