QlZX. NO. 22 nMERi^KA Domovi na AMCIUCAN IN tPIMT POftCIGN IN LANGUAG« ONLY Rfatiraal and IntermatiMuri llrcalatiaa CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 2, 1960 SLOVCNIAM MORNING NGWSPAPGR wm* STEV. LIX — VOL. LIX. Pisanje avstrijskega časopisja jih draži! J fedstavljanje obtožencev v zagrebškem procesu kot . hrvaških nacionalisstov” Jezi beograjsko “Politiko” se^ nekatere dinge titov-ske časopise. Beograd, flrj. — Dolga a2Prava proti skupini Hrvatov ž!ed 2aSrebškim okrožnim sodi-^ Je Bila pretekli petek n ■ lučena, je vzbudlia pozor-v sosednji Avstriji in 'J*, pa tudi drugod v svobod-em svetu. Avstrijsko časopisje v *tbt0Žence označeval° za “hr-jJ ^nacionaliste,” kar je “Pobil' f °si-ro obsodila češ, da so ' frančiškan Rudi Jerak in to-(S “ustaški zarotniki.” n ,.10zno sodišče je obsodilo duh * 'feraka> frančiškanskega b ^nika, in 13 tovarišev, ki so v*. °Bfoženi sedanji vladi so-jj Z1^®’ Prou|staške dejavnosti po Ha k 'zseijencev iz tujine, clci ‘lzni od 15 let ječe (trdega 15 j navzdol. Jerak je dobil C> et’ ^Vo Mašina 11 let, Kruno So ^ let trdega dela. Ostali let a ^ mesecev do štirih 'o M' ^aBulič, Nada Lončar 'd Jra.B-0sta pa so bili o>bsoje-ječe0K°'in0 °d tieh do Pet-B let Ce Baltika” se jezi na Avstrij-Slj’ 1 da se vtikajo v jugoslovan-Zari n°llanje zadeve in jih opo-strip 03 nevarnost, ki preti Av-elrJ’ Ce s° tam “profašistični ^glechf1 168 tako močni' kot' 2Hereh-iP° pisaniu časopisja o eiebskem procesu. . sve.Ve**nost Hruščeva 0z'veli hudo polomijo Washington, d. c. — Zad- "jih M pan let Inak — Iz uradnih Sednik fr*^e vesti, da bo pred-dar v W ade dejanski gospodi* borin'?11 gen' Ka3ena v bli-^ika i„.Cnosti ebiskal predsed- 'Bfdiio !ike Vlade Nehruja-Pridobif’ h° Kasem skušal dje iv c-! ekruja za posredova-Hoiti °ru Irakom in Ira- tura 31 W . ^ajvišja tempera-X’ naJnižja 25. Novi grobovi Frank Skodlar Včeraj zjutraj je nenadno u-mrl na domu svoje hčere, pri kateri je živel zadnja štiri leta, 76 let stari Frank Skodlar, doma iz Bevk pri Vrhniki, kjer je zapustil brata Antona in Ivana. V Ameriko je prišel 1. 1908. Bil je vdovec, žena Mary, roj. Krz-manc, mu je umrla 1. 1943. Zapustil je sina Edvarda in hčer Frances Longar, 11 vnukov in 2 pravnuka; sin Frank in hči Mary Mulec sta umrla pred njim. Hčer Frances in njen mož vodita trgovino na 4030 St. Clair Ave. Pokojni je preje živel na 3601 Bonna Ave. Bil je član Društva sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ, Društva Lipa št. 129 SNPJ, Baraga dvor št. 1317 Kat. borštnarjev in Srca Marije. Bil je tudi delničar SND na St. Clair Ave. Pogreb bo v četrtek ob devetih zj. iz Grdinovega pogreb. zavoda na E. 62 St. v cerkev isv. Vida ob 9:30, nato na kalvarijo. Frank Vidmar V nedeljo zjutraj je umrl nenadno na svojem domu na 1079 Z. 68 St. 81 let stari Frank Vidmar, doma iz Zagradca pri Žužemberku, od koder je prišel sem 1. 1903. L. 1914 se je vrnil domov, pa nato 1. 1928 zopet prišel v Združene države. Zapustil je ženo Mary, roj. Pikovnik, hčeri Josephine Ogreen in Mary Shannon, pet vnukov in dva pravnuka. Pokojni je bil član Društva Glas Clevelandskih de-aveev št. 9 SDZ. Pogreb bo ju-.ri ob 8:30 iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Joseph Baraba Nenadno je umrl na svojem domu na 2143 W. 45 St. 73 let stari Joseph Baraba, soprog Ane, doma v Dalmaciji. Pogreb bo iz Golubovega pogreb, zaveda na 4703 Superior Ave. jutri ob devetih v cerkev sv. Pavla na St. Clair in E. 40 St. William Gordon Včeraj je nenadno umrl na svojem domu na 991 E. 74 St. 64 let stari William Gordon, rojen v Clevelandu, zaposlen pri E.W. Ferry Screw Products Co. Zapustil je ženo Frances, roj. Fortuna, hčere June Pugsley, Bonnie in Denna ter pet vnukov. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v petek zjutraj. Čas in kraj bosta še objavljena. Truplo bo položeno na mrtvaški oder jutri popoldne. —----o----- Nesreča v japonskem rudniku zahtevala 28 mrtvih YUBARI, Jap. — Reševalcem se je kljub nevarnosti ognja in eksplozij posrečilo prodreti do v premogovniku zajetih rudarjev. Našli so le enega živega in 28 mrtvih; 14 jih še pogrešajo. Rudarjem je zaprl izhod rudnika ivdor stropa. Zajetih bilo vsega iskupaj 43. Vdor povzročila eksplozija. Nato nastal še ogenj, ki je zelo oteže val reševalna dela. Prvi afriški črnec je postal katoliški nadškof VATIKAN, It. — Pretekli teden je papež Janez XXIII. imenoval afriškega domačina črnca škofa Bernardina Gantina za nadškofa v Cotonu v Dahomey v Francoski Zahodni Afriki. Bernardin je star komaj 37 let. V Dahomey je od celotnega prebivalstva 826,000 katoličanov 163,000. Tilovci lahko dajejo krstili svojo otroke! Vere se rte da zatreti z “administrativnimi ukrepi.” BEOGRAD, FLRJ. — Tito in njegova družba se rada pobahata, da sta zadnja leta spravila v komunistično stranko nad 600,000 novih članov in da pripada naj večji dal novih članov jugoslovanski mladini. Priznal je, da to še niso popolnoma “zgrajeni” tovariši in da jim še manjka pravega znanja o komunizmu. Ni pa to edina skrb jugoslovanskega diktatorja. Pri nabiranju članov je najhrže prezrl, da se mladi ljudje radi ženijo, možijo in — množe! Ker še nisto dosti utrjeni v komunizmu, delujejo nanje še močno razni “verski predsodki.” Že ob začetku svoje partijske kariere radi kršijo ko munistična načela, se dejo cerkveno poročati in nosijo otroke h krstu, vse seveda čisto na tihem, da ne bi kdo o tem kaj vedel. Ta “razvada” se je med mla dimi tovariši že tako razpasla, da je moral Tito po svojem partijskem listu “Komunist” razglasiti, da tovariši lahko dajo krstiti svoje otroke in da tudi potem ostanejo dobri komunisti. Naložil jim je edino dolžnost: da morejo preje napraviti poskus, da svoje družine spreobrnejo h komunizmu, Akc se jim poskus ne posreči, ne bodo radi tega dobili črne pi ke v “karakteristiki.” Časopis “Komunist” se tolaži s tem, da mora biti komunizem toleranten napram veri, krdar tatemelji na stari tradiciji, in da vere ne moreš zatreti z “administrativnimi koraki.” Seveda se bodo komunisti še naprej junaško borili proti vsem verskim predsodkom in proti tistim, ki bi vero “zlorabljali za proti - socijallstično udejstnva-nje.” Stare politične veličine v državi Ohio odhajajo CLEVELAND, O. — Dve pomembni osebnosti v republikanski stranki v državi Ohio prehajata v teh tedmh dejansko v pozabo .. . Pomembnejša je vsekakor bivši sen. John Bricker, ki je dolga leta bil med vodniki stranke v državi. Ko je bil lansko jesen v času jeklarske stavke imenovan za direktorja Republic Steel Corp., se je vodnikom stranke zazdelo, da ga ne bi bilo iveč koristno postavljati na čelo. Tako so se mu odrekli in državno delegacijo za rtarodno konvencijo vezali neposredno na Nixona.1 Benderju, bivšemu kongresniku in zveznemu senatorju, se je zgodilo še slabše. Ker se je v javnosti preveč vezal z znano Unijo voznikov in James Hoffo, ga stranka ni marala vzeti več med delegate za narodno konvencijo. Tako se je v jezi odločil, da bo kandidiral na, lastno pest. ! V demokratski stranki je prišlo do ostrega spora rned med Ray M.llerjem, predsednikom i.trankine organizacije v okraju Cuyahoga in med guv. D-Sallom. Ker državna organizacija ni ho-.ela priznati Millerju zahtevano število delegatov na konvenciji, se je ta odločil nastopiti z lastno listo pri primarn-h volitvah v maju. Sen. Frank L. Lausche, ki je tudi napovedoval, da bo nastopil pri primarnih volitvah, se je .z borbe umaknil in se narodne konvencije kot deleft splo-h ne bo udeležil. VODJA UPORNIKOV ZAPRT, VLADA l$CE POLNOMOČJA Iz Clevelanda in okolice Upor v Alžiru je včeraj zjutraj končal, ne da bi pa- Dobrodošla— del en sam strel. Ko se je armada postavila po predsedikovem govoru v petek zvečer odločno na stran De Gaulla in začela središče upora obdajati z bodečo žico, so uporniki spoznali, da je konec blizu. Dokler del se jih je izgubilo izza barikad tekom noči, med njimi tudi eden izmed obeh voditeljev Joseph Ortiz. Ostanek se je zjutraj predal. — Oblasti so prepeljale Pierre Lagaillarde v Francijo in ga zaprle. — Vlada prosi skupščino za polnomočja. V soboto je dospela iz Podcer-kve pri Starem trgu pri Ložu Ivana Perušek k sinu Antonu v Willoughby in k hčeri Mrs. Jennie Fatur. Vse za pot je uredila pot. piis. A. Kollander. Seja— Društvo Carniola Hive št. 493 T.M. ima jutri zv. ob 7:30 sejo v SND na St. Clair Ave. Članarino bodo pobirali že od sedmih dalje. Seja— Jutri ob pol osmih zvečer imajo članice društva St. Clair Grove No. 98 redno mesečno se- ALŽIR, Al. — Upor kolonistov je bil včeraj zjutraj končan, ko se je Lagaillarde"s francosko trobojnico na čelu podal z okoli 600 svojimi tovariši iz barikad in se dal z njimi odpeljati v taborišče tujske legije. Uporniki bodo vključeni v vojaške enote in se bodo borili proti upornim doma- . , činom, njihov vodja Pierre Lagaillarde pa je bil odpeljan v r_1,na mh pi0s ori ' Francijo in v Parizu strpan v ječo. Za drugim vodjem upornikov Josephom Ortizem je^vlada izdala tiralico. Na izredni seji je vlada vče----------------------;---------- Izrael in Sirija sta se precej ostro udarila JERUZALEM, Iz. — Včeraj so se Izraelci in Sirijci precej ostro ingtonu udarili na obmejnem področju gJuh. V kratki dobi komaj 8 me- Amerika bo dala rdeti Poljski 40 milijonov Združene državi bodo komunistični Poljski v kratki dobi enega leta dale že tretjič gospodarsko pomoč. WASHINGTON, D. C. — Gospodarske razmere v rdeči Poljski so že dalj časa precej težavne. Vladi Gomulke se jih nikakor ne posreči izboljšati. O-branila se je po pomoč na Sov-jetijo in satelitske države, pa do- j bila premalo. Tako je morala j znova stegniti roko proti Wash-Ta seveda ni ostal raj sklenila zapiositi narodno skupščino za posebna polnomočja za vzpostavitev reda in miru v deželi. Narodna skupščina se bo daneb sestala k posebnemu kratkemu zasedanju, kjer bo razpravljala predlogu vlade. Sodijo, da bo ta brez odpora sprejet. Javnost je namreč pokazala, da stoji z vso odločnostjo za vlado in predsednikom De Gaullom. To je bilo posebno jasno tekom včerajšnjega enournega štrajka, ki su se ga udeležile vse delavske unije. Sodijo, da bo vlada s polnomočji napravila odločen red v Al Iliriji, kjer so vojaški in politični vodniki v začetku upora omahovali, namesto, da bi z odločno roko napravili red. Armada bo nemara tudi začela odločnejšo ofenzivo proti muslimanskim upornikom. Sovjetski Mikojan bo obiskal Fidela (astro Iz bolnišnice— Mrs. Frances Žele s 19209 Ke-wanee Ave. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za 'obiske, pozdrave in darila. Obiski na domu so zaželjeni! Mrs. Anna Zadnik s 17821 Marcella Rd. se je vrnila iz Euclid Glenville bolnišnice in se Na povabilo kubanske vlade bo obiskal Castra podpred- za*'valjuje za cvetlice, druga da- sednik sovjetske vlade Ana- riIa in P°zdrave. staž Mikojan. MOSKVA, ZSSR. V čaju Rojstni dan— Jutri bo obhajal Joe Milavec jugovzhodno od Galilejskega jezera. Izraelci trdijo, da so se Sirijci utrdili na ozemlju vzdolž meje, ki bi moralo ostati nezasedeno, in začeli od tam streljati na Izraelce. Ti so sirijsko postojanko začeli obstreljevati s topovi. Sirijci so začeli odgovarjati. Po posredovanju gen. Carla von Horna od mednarodne komisije je prišlo do ustavitve topovskega dvoboja. Položaj na meji je zaostren. Izraelci so imeli enega mrtvega in dva ranjena, med tem ko 'sirijske žrtve spopada niso znane. secev je pripravljen Poljski dati že tretjič gospodarsko pomoč, tokrat v vrednosti okoli 40 milijonov dolarjev. Poljska vlada je baje pripravljena za to uslugo podpisati sporazum o odškodnini ameriškim državljanom za po drugi svetovni vojni zaplenjeno imovino. Menda znaša ta odškodnina oko. li 40 milijonov dolarjev. Ameriška pomoč b0 vsebovala največ pošiljke pšenice, ki jo na Poljskem občutno manjka. Z novo pomočjo bo ameriška pomoč Poljski pod vlado Gomulke v pičlih treh letih narasla še na $300,000,000 vrednosti. Up na rešitev rudarjev v Juž. Afriki — izginja! Krščanstvo bo zmagalo! RIM, It.—Papež Janez XXIII. je na koncu rimske škofijske si-COALBROOK, Juž. Afrika. — node obsodil komunistično pre- ! Vrtalci 'so prodrli 546 čevljev ganjanje krščanske vere in po-globoko v rov premogovnika J udarjal, da je Kristus večni kjer je vdor stropa pred 12 dne- Ki-alj in da bo Cerkev ostala vi zaprl izhod 440 rudarjem, pa zmagovita, niso našli nobene sledi po ka-1 Papež je govoril o “cerkvi kem odprtem prostoru, kjer bi molka,” preganjani cerkvi v kose lahko ponesrečenci zadrževa- muniističnih deželah, ki zasluži li. | občudovanje in pomilovanje. Si- Ena vrtina je naletela na vo- nodo je označil za velik uspeh, do pri 546 čevljih, druga pa že Njegovemu govoru je prisostvo-pri 530. Upanje, da bi kakega valo preko 30,000 vernikov s 26 rudarja našli še živega, je sko-' kardinali in stotinami škofov in ro popolnoma izginilo. j nadškofov. Zemljiška banka naj dobi originalno valuto: deželne pridelke! WASHINGTON, D. C. — Zemljiška banka hoče živeti in se širiti po Parkinsovem zakonu o birokraciji, manjka ji pa denarja. Na drugi strani ima federacija deželnih pridelkov na pretek. Prebrisane glave so sedaj prišle na idejo, da bi zemljiška banka zameljala denar z deželnimi pridelki. To se pravi izplačevala bi farmarjem odškodnino za neobdelano orno zemljo ne v dolarjih ampak v — deželnih pridelkih. Ubila bi s tem dve muhi, farmarji bi zemlje ne obdelovali, ker bi j'm federalna administracija prihranila trud in stroške z obdelovanjem, administraciji bi pa ne bilo treba prosjačiti na Kapitolu za nov kapital za banko. Za to idejo je menda vnet tajnik za kmetijstvo Benson in tudi precej republikanskih kongresnikov iz Iowe se navdušuje zanjo. Menda ji je naklonjen tudi Eisenhower. Kako bodo ko so odnošaji med Združenimi ' s 18519 Cherokee Ave. v krogu državami in Kubo precej zateg-1 svoje družine svej 75. rojstni njeni, je Kuba povabila na obisk' dan. CestUamo in želimo ši? prvega podpredsednika sovjetske mnogo let zdravj a in zadovolj-vlade Anastaza Mikojana. Sov-1 st v a! jeti so povabilo takoj sprejeli in j Mrs. Mary Kovač s 18621 Mikojanov obisk je napovedan Shawnee Ave. obhaja danes v že za prihodnje dni. J krogu svoje družine svoj 80. Uradno bo prišel Mikojan od- rojstni dan Čestitamo in ji že-Pirat sovjetsko razstavo znano- |limo še mnog0 let zdravja in za-uti, tehnike in kulture, torej ne- dovoijstva; kako tako kot lani v novembru v Mehiko, od koder je sovjetska razstava prišla v Havano. Castrovo povabilo Mikojana J\ , . , . . . Euchd-Glenville bolnišnico m sprejem obiska je zanimivo zlasti zaradi tega, ker Kuba nima s Sovjetsko zvezo rednih neposrednih diplomatskih odnoša-jev in so bile vezi med obema državama v preteklosti izredno r'je Vnebavzete sv. maša za pok. skromne. Matijo Hiti ob 11. obletnici smr- ----------- |ti'. V angleški kraljevski Rokoborbai— družini pričakujejo | v četrtek ob Po1 devetih zv- se • .1 Ibodo v Areni pomerili Don ** I Eagle in Billy Lyons ter Fritz V bolnišnico— Mrs. Mary Cigoj s 19704 Mus-koka Ave. je bila prepeljana v zaradi operacije. Nahaja se v sobi št. 515. Obiski so dovoljeni! Zadušnica— Jutri ob 7:30 bo v cerkvi Ma- in Billy Lyons ter in Waldo Von Erich. Nastopi tudi še več drugih, med njimi znana brata Brunetti. Žalostno sporočilo— August Pintarich z 1226 E. 85 St. je dobil sporočilo, da mu je v fari Štrigova v Medjimurju umrla 63 let stara sestra Rozali-|ja Ivanušič. Zapustila je sopro- sam LONDON, Ang. — To je nekaj, kar trenutno zanima Angleže bolj kot vsi drugi dogodki, kar se lepo vidi po vsebini angleških dnevnikov'. Se sicer trudijo, da bi pozornost navadnega Angleža osredotočil na vladnem in parlamentarnem delu, toda vsa Anglija govori samo o tem, kaj bo na dvoru. Da bo kmalu nekaj, sodijo po- ga Franka, sinova Franca in Sitem, da se je v kraljevsko pala- mona ter hčer Marijo, por. Va-čo že naselila dvorna babica. Za- darec, očeta Štefana in vnuke, njo se trenutno vse zanima veli- Pw pismo naj pride_ ko bolj kot za Macmillana, de v uradu AD je pismo za Ma-Gaulla, Eibenhowerja in celo rjj0 Kuhar doma iz St. Gotar-Hruščeva. j da. Piše ji Tončka Zavbi z Vrh- nike. Azijska influenca razsa- odbor za 1. moja tudi po Evropi | Društvo Napredek št. 132 LONDON, Ang. — V Angliji ABZ ima za 1. 1960 sledeči od-demokratje sprejeli to idejo, se, in srednji Evropi boleha na mi- bor: predsednik John Ludvik ni znano. Prijetna jim gotovo Ji jene ljudi od azijske influence, podpredsednik Ludvik Prosen, ~~ bo’ ker 'bl nJ'hova agitacija vendar smrtnih slučajev zaen- zap isnikarica Rose Kužnik, bla- krat še ni bilo veliko. Največ je gajnik Jacob Gustinčič, tajnica menda obolenj v Švici. Vpošte- Adalyne Cecelic, 33595 Morris vati je pii tem treba, da je tam Dr., EastVike, O. V slučaju bole-šele sedaj pritisnil pravi mraz. zni klia,te WHitehall 2-4359. Medtem ko Evropa zmrzuje, Nadzorniki: Anthony Zadeli, ne ve Avstralija, kako bi se ubra- Antonia Tanko, Mary Golob, mla Vročini. V Sidneyu so ime- Zdravniki: Dr. Carl Rotter, Dr. h koncencem januarja 108 sto- Anna Prosen. Seje se vrše vsak pinj vročine, tako, da je delo v 2. petek ob 7:30 v AJC na Rech-pristamšču popolnoma zaistalo. er Ave. Asesment se pobira vsa. Delavci so omagali pod vročino. ne bo, ker ne vedela, kaj naj z njo počne. ---------------o------ Fidel Castro išče denar za železno zaveso WASHINGTON, D.C. V naši prestolici trdijo, da so Castrovi zastopniki prosili Moskvo za kredit v višini $60,000,000. Za odgovor so dobili, da bi se o tem dalo govoriti, toda iz “političnih” 'ozirov naj se rajši obrnejo kar na Prago. . To se pravi, denar bi bil moskovski, podpis na pogodbi pa če. jški. Ako bi Čehi sitnarili s kega 25. v mesecu. strogimi pogoji, bi Moskva pri njih “vplivala,” naj bodo popustljivejši. ; Ce si brezobziren pri vožnji, ne pozabi, da se boi zaradi tega kesal! AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 2, I960 Ameriška Domovina iTTtara PTrkml i I te 6117 St Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Oklo National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4-00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1906, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. ______________ No, 22 Tues., Feb. 2, 1900 John L. Lewis odšel v pokoj ki si kot delavec, mora zaslužiti to, kar potroši za nakup industrijskega blaga. John L. Lewis je imel v svojem življenju veliko prijateljev, morda še več nasprotnikov in sovražnikov. Celo med unijami, ker se ni hotel nikoli z nikomur tesnejše po-vezavati, ne v gospodarstvu, ne v politiki. Ob njegovem odhodu v pokoj so vsi pozabili na svoje, recimo hladne odnose do njega; vidijo v njem samo velikega delavskega voditelja in nič manjšega ameriškega patrijota. Vsi mu že- Anna Hočevar 1172 Addison Rd. Cleveland, 3, Ohio Zlata poroka slovenskega para na Garfield Hts. Garfield Heights, O. — Dne 18. jo dolgo življenje in nemoten počitek. Tudi mi se pridruže-[januarja letos je mwilo 50 let, jemo takim željam v imenu slovenskih premogarjev, akti- od kar sta si obljubila večno za-vnih in vpokojenih. jkonsko zvestobo Louise in Jo- seph Zidanic z 10604 McCracken Rd. na Garfield Heights. Zara- BESEDA IZ NARODA >6*»«*»*»«**>»»•♦»»*»*♦»»♦♦»♦♦»♦»»•*»»♦>»♦» »»*■»»♦♦♦♦» | tiho in le v ožjem krogu družine 1 Kaj takega še nismo videli v Clevelandu Lewisa pozna vsa ameriška javnost kot voditelja naših premogovnih rudarjev. Vodil jih je skoraj 40 let, zadnjih par desetletij je bil njihov nesporni voditelj. Po imenu ga dobro poznajo skoraj vsi slovenski imigrantje. Le malo je bilo slovenskih imigrantskih družin, ki niso imele družinskih članov, sorodnikov ali vsaj prijateljev, ki so delali v premogovnikih v dobrih in slabih časih. Veliko vpokojenih premogarjev je še danes pri življenju in uživa sadove Lewisove-ga boja za delavsko dobrobit. So taki tudi med našimi naročniki, zato ne smemo pozabiti na Lewisa ob njegovem odhodu v pokoj. John L. Lewis je stal nad 40 let na braniku pravic in interesov premogarjev. Ko se je začel pečati z bojem za delavske pravice, so imeli premogarji slabe čase. Premogovni baroni niso poznali milosti, izžemali so jih pri mezdah, delovnem času, niso jih poznali v času gospodarskih kriz, iz njihovega žepa ni šel noben dolar v podpore tistih premogarjev, ki jih je zadela ta ali ona nesreča. V tistih časih je javna oblast stala na strani lastnikov rudnikov, kar so premogarji posebno hudo občutili v dnevih velikih štrajkov. Mnogo premogarjev je takrat imelo opravka s policijo in sodnijo, sedeli so po ječah in plačevali kazni. Lewis ni po značaju mehak človek, zato pa je strasten nasprotnik vsake krivice. To ga je gnalo, da je posvetil vse svoje sile uniji premogarjev in napravil iz nje organizacijo, ki mu ni bila vdana do dna, ampak mu je tudi slepo sledila brez omahovanja in brez ozira na žrtve, ki jih je Lewis zahteval od nje. Le njegovepiu upornemu delu je treba pripisati dejstvo da spada še danes premogarska unija med najbolje organizirane v naši deželi. Boj proti premogovnim baronom ni bil lahek. Nasprotniku, ki je bil gospodarsko tako močan in vpliven, je bila kos samo Lewisova trmoglavost in brezobzirnost. Ni nikoli gledal, s kom je v sporu, z lastniki premogovnikov, predsedniki, vodilnimi politiki na Kapitelu, časopisnimi magnati, proti vsem je nastopal z odločnostjo pravega samopašnika. Bivši predsednik Truman bi na primer lahko povedal marsikaj, kako ga je obravnaval Lewis. Štrajki, ki jih je vodil, so bili dolgi, trajali so tudi po 9 mesecev, bili so tudi krvavi in povezani z javnimi nemiri in demonstracijami, toda Lewis je končno vendarle odnesel zmeraj zmago. Proti ljudem je zmagoval v borbi za delavske pravice, proti gospodarskemu razvoju je, omagal. Ko je začel svoje delo v uniji, je bil premog osnova našega gospodarstva. Kmalu je dobil nevarne tekmece v električnem toku, prirodnem pnnu in nafti. Potreba za premogom je začela pešati. Pri tem je, premogovnike zadela še ta nesreča, da so z njimi vred začele pešati tudi železnice, ki so spadale med glavne potrošnike premoga. Premogovna industrija je zašla v stalno krizo. Lewis se je boril proti njej, dokler je mogel. Po zadnjem velikem premogovnem štrajku, ki je trajal s kratkimi presledki devet mesecev, je spremenil svojo taktiko. Sprijaznil se je usodo; ni več branil rudnikov, ki so delali z izgubo; ni nasprotoval mehanizaciji rudnikov, ravno narobe podpiral jo je na celi črti; pospeševal je združevanje rudnikov v velika podjetja. Vse to je delal z namenom, da dvigne kolikor mogoče visoko delovno storilnost in zahteval od podjetij, da premogarjem prepusti del povečane produktivnosti. Podjetja niso imela razloga, da se prepirajo z Lewisom, zadnja leta je med unijo in premogovniki vladal mir. Število premogarjev je sicer padalo, kar je pa premogarjev bilo na delu, so bili in so dobro plačani. Lewis je upal, da bodo ameriški premogovniki mogli dobiti v tujini tisti trg, ki so ga izgubili doma. Prigovarjal je premogovnikom, naj se oprejo na izvoz. Takoj po zadnji svetovni vojni je bil izvoz res prava dobrota za naše premogovnike, saj so znali kopati premog tako po ceni, da je bil na primer ameriški premog v Nemčiji cenejši kot domači nemški. Zadnjih par let so začele tuje države zapirati do voz ameriškega premoga in tako stoji naša premogovna in dusrrija pred problemom, kam z domačo produkcijo. Tega problema ne bo več reševal Lewis, ampak njegovi nasledniki. Zadeva mu je pa vkljub temu na srcu. Zato je v svojem poslovilnem govoru na unijsko vodstvo posvetil največji del svojih izvajanj ravno vprašanju ameriške zuna nje trgovine. Opozoril je našo javnost, da si ameriško gospodarstvo samo koplje grob. Ameriška podjetja zaslužijo lepe bilijone dolarjev na domačem trgu, pošljejo jih pa potem v tuja podjetja, kjer je delovna sila cenejša, da tam pomagajo konkurirati ameriškemu blagu na svetovnih trgih. Trdil je, da je okoli 1000 velikih kompanij podprlo s svojim kapitalom inozemska podjetja, ki sedaj pridno tekmujejo z ameriškim blagom celo v naši deželi sami. Zaključil je svoj poslovilni govor z nujnim pozivom, naj ameriški kapital premisli kaj dela, in gleda predvsem na domačega konsumenta, Cleveland, O. — Tekom zadnjih let smo videli na odrih v Clevelandu nekaj novosti, nekaj, česave S 1 o v n c i v svojem jeziku toda nismo imeli priložnosti slišati. Tako smo imeli nekaj prav odličnih akademij, imeli “zabavni večer” Radijskega kluba in še nekaj drugih zanimivih prireditev, za prihodnjo soboto zvečer se nam obeta zopet nekaj izrednega. Plesna skupina Kresa je sicer v zadnjih letih ponovno nastopila pri raznih prireditveh, tokrat nastopa popolnoma samostojno z “Večerom slovenskih narodnih in umetnih plesov.” V kolikor je mogoče soditi po sedanjih nastopih te skupine, bo sobotni nastop zanimiv, poln živahnosti in veselnosti, torej kot nalašč za veseli predpustni čas. Po sporedu bo igral Tonklijev orkester za' ples in kratek čas, fantje in dekleta bodo pa stregli s prigrizkom in pijačo ob belo pogrnjenih mizah. Veselja in zabave bo dovolj za stare in mlade! Prireditev je v isoboto zvečer v veliki dvorani pri Sv. Vidu! To je prav posebno ugodno, ker bomo lahko malo dalje posedeli, saj nam v nedeljo zjutraj ne bo treba na delo! Pridite, ne bo vam žal! Starejši se bomo spominjali ob nastopu mladih plesalcev in plesalk svojih mladih dni, mlajši bodo pa videli, kako je bilo nekdaj slovenski domovini veselo in — lepo! Ko bodo zaigrali Tonkli in njegovi fantje, bomo oboji pozabili na vse drugo in se veselo zvrstili v ples> utrujenost pa nato preganjali s primernimi okrepčili in osvežili! Na svidenje v soboto zvečer v dvorani Sv. Vida! J. K časa do časa oglasil in kaj napi- in sorodnikov, sal o svojih doživetjih tod ali pa Zlatoporočencema čestitamo še iz stare domovine. tudi prijatelji in znane1. Iz srca Ameriška Domovina je kot sa- Vama želimo vse najboljše, pred mostojen list razširjena po vtsej vsem pa zdravja. Naj Vaju naši deželi in po Kanadi, bilo bi Bog ohrani še dolgo let! prav, če bi se njeni čitatelji več- Zlatoporočenka Louise, roj krat oglasili in pokazali s t6m Sršen, je doma iz Sevnice ob več zanimanja za svoje sorojake Savi, zlatoporočenec Joseph pa in za slovenske stvari. | iz Brežic, oba sta torej otroka Hvala lepa “Revček Andrej-1 zelene štajerske. Oba sta rada ček” za Tvoje sestavke. So v vesela in prijazna do vsakega, ki resnici zanimivi. Kadar jih be- Ue oglasi v njenem domu. rem, ugibam, kdo je ta skriv- Posebno Mrs. Zidanic je bila nastni poročevalec. To je ugan-1 zelo delavna pri društvih, dokler Dopise rojakov pogreša te ali slej sledili vsi. Sv. Janeza na Deveti cesti. Vsi dobrodošli! L. G Čudno se mi zdi, da se novi tako malo zanimajo in ne pišejo malo več v AD. Saj jim je prav I ta časopis vedno stal ob strani' in jim pomagal ob vsaki prilož-' nosti vsa povojna leta. Tam v 'slovenski metropoli Clevelandu vas je na stotine, če ne na tisoče. Kako lepo bi bilo, če bi se kdo od na naslove č. g. L. Baznik 6019 Glass Ave., Cleveland 3, O. Naveličal se je Stapleton, upravnik londonske razstave “žival, tvoja prijateljica,” se je odpovedal dolžnostim ker ga je na dan otvoritve razstave ugriznil pes, brcnil konj in nazadnje še opreskala mač-kach. Ko se je 'vračal od zdravnika, mu je prišel nasproti reklamni sprevod gostujočega cirkusa. Prav takrat je islon obriz-6713 Schaefer Ave. I gal mimoidoče, med drugimi tu-Cleveland, 3, Ohio 'di Stapleton a. Anton Zallnik 1058 E. 72. St. Cleveland, 3, Ohio ko je prišel na Dunaj študirat vesel fant — Ribičev iz Vrbe Prešeren France. Baragova vrnitev v Ljubljano in njegova izpoved je upihnila veseli plamenček Aničine je Ilirija, doba, kateri je pesnik ljubezni. Bila je šibko in dobro Valentin Vodnik zapel navdušeno pesem. Baraga je odšel na srednjo šolo in za -ravnatelja mu je bil prav ta Valentin. Za sošolca mu je bil Matija Čop, dekle. Udarec jo je morda zadel globlje kakor je Baraga mislil-Komaj 26 let stara je umrla za jetiko. Tako lepo je zapisal dr. Jaklič v svoji knjigi: Še stoji naš pesnik Prešeren pa je bil za spmenik, na katerem je zgoraj obema svojih pet' let. Matere Baraga v tem času že ni več imel, zdaj ga je zadel še drug hud udarec: umrl mu je še oče. V testamentu je določil za oskrbnika svojega brata, za ime dr. Julija Dolinarja in nje-|gove žene, spodaj pa je ime njune edinke. Hladni kamen in mrtve črke — za njima pa le-Ižita dve življenjski zgodbi, docela različni: Aničina in Bara- dediča pa zapisal sina Frideri- gova. ka, ki naj ob polnoletnosti pre- Da, dve zgodbi. Aničina se je vzame graščino ter izplača se j zaprla kakor cvet v slani, Ba- stro Amalijo in mlajšo sestro ragova pa je pognala kakor ze- Antonijo. Da bi otroci imeli dobro vzgojo, jih je stric poslal v Ljubljano k dobremu očetovemu prijatelju, k dr. Dolinarju, ki je bil znan profesor prava in je imel dva otroka: sina Janeza in hčerko Anico. Tu torej sta. se prvič strečala Baraga in Anica, dekletce, ki je bila pozneje prva in zadnja Baragova ljubezen. Ko je Baraga skončal srednjo šolo, je odšel na Dunaj študirat pravo. V srcu je nesel s seboj misel na Anico in veliko poštenje. Lepa in bogata dota za mla- dega človeka. Kakor je bil Dunaj za mnoge I Friderik Baraga poguba, tako je bil Baragi v | škofov dekret ga Mirko Stupnik — svetnik Klemen Marija Hof-bauer. Pokličimo si v spomin čas. Bila je hladna doba janze-nizma in birokratičnega jožefi- $ $ S Medi, “Nih, Pravi s čan.” -j XI. T( vatikar tore r uvodni Soeiali3 svoje p Va glaisilo stili S\ 0 druži Pa so točke g ^ laž. ^arkisl vizacij Resr da bi ^auk, ohstaj; zrnom sprave Cer] Marij( Pravlj V k Radov J0v< Mann; I1 v s ob g. Mirkc vedel M so lePši od v tat de d! Na, dbit, 2iutr sem kos 1 s 'Pet od n ztimi Prišli sem tretj span Sk]a renje na pomlad. Do dna je razumel: eno je potrebno. Takoj je stopil na škofijo in zaprosil za sprejem v semenišče. Tedanji škof Grubar ga je sprejel, Baraga pa se je odpovedal dediščini. Nič več ni imel. Prav v taistem času se je na icoroški zemlji odpovedal svetu m stopil v celovško semenišče mladi in nadarjeni fant — Ancon Martin Slomšek. Bog je slovenski narod to ieto pogledal skozi veliko okno. Dva bodoča škofa — dva bodoča svetnika-Tekli so zadnji meseci leta 1821-Leta 1823 v septembru je bil posvečen m trest “k sil01 dene rprt, Post stali in , je poslal v posvečenje. Koliko slovenske in-1 Šmartno pri Kranju. Prva sluŽ-teligence je tam propadlo, ko- oa, prvi kriSi. Tu je nastal nje-liko mladih življenj so izpile gov molitvenik Dušna paša za tiste ceste takrat in pozneje. Kristjane. In zanimivo, z vso du-Mesto, kjer je živel pozneje šo je podpiral bratovščino Srca Cankar, mesto, kjer so bili naši Jezusovega, katere pa janzeni-slikarji. Mnogi so bili, ki jih je stični duhovniki niso trpeli. Pri mesto objelo in ko so se vrača- frančiškanih v Ljubljani je bila li, če so se, so bili za narod iz-'sicer dovoljena, po deželi pa jc gubljeni. niti frančiškani niso upali širi' Ko je Baraga prišel na Dunaj,'ti. Bil je ogenj v strehi, duhoV-je v njem utripal velik plamen niki so udarili po njem, edino Zrne “1 I Nele Prei S Jo v T, rties ^m b0cj 2iu siio °sti Peč tgr; *p \ Ril iti Pio Ppj in uteho je imel v kranjskem dekanu Slugi, v dobrem in pobožnem duhovniku. (Dalje sledi.) do tel ° : ku ///<* Ameriška Domovina AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY SLOV6NIAN MORNING NCWSPAPGR Iz slovenskega Toronta ^ katolicizmom - m socija uzmom ni sprave Pravi ‘Ce ne. more biti ob°je. čan” i°ciabst in dober katoli-ako je u^ii že papež Pij 0 resnico je zopet potrdi] W?Ski dnevnik “Osserva-e Worn Xl. Vatikanski v svojem Uvodnikrn0’” • k° social' ornen')a kako nekateri svoip J 1 Po svetu spreminjajo vJe Programe. glasilpasan-ie ,*e’ Pravi vatikansko stiij s’aiso seeijalisti res opu- o družin-6 naziranJe ° človeku, pa s b 0 vzgoji, o države, ali ločita - Sarno ublažili nekatere ko laž V°Jil1 ProSram°v, da bi ta-... le zasledovali svoje cilje; 2em in poizkusi kolekti- lllarksiz Zas^ebovali svoje cilje; vizacjj rt* kesniaanes ne vlečejo več. da ijj Cno spreobrnenje, to je, nauk Socaiaiizem opustil svoj obstajj?6 Pravi> da bi prenehal 20iom 1 Med pravim socijali-sPrave ^ katolicizmom pa ni (Po The C. R. Cerk/ finska roža klarije pni Pevski zbor župnije Prav]ja ,0ma§aj v Torontu pri-ža,” £ fPevoigro “Planinska ro-kadoVaJO naPisal in uglasbil C*° v Predstave bo- klannir,1 V6ni dvorani na 609 1- v sohn/Ve' ^^ento in sicer: 8. u ° °’ 6- februarja, zvečer ri Jn druga v nedeljo, 7. ^rko februarja, ob dne. pol petih popol- Začeli so prihajat: novi v več-| Ako se poglobimo v pretek-jem številu. In v večjem številu lost vedno bolj razvijajoče se a-so jih spet vračali. Vsak teden tomske dobe človeštva, ugotovi-se je razlegal po hodnikih ifcn- mo, da je marsikdo moral po- Vstopnina k sobotni predstavi ski jok in moške kletvice, do- begniti z domače grude; in če > $1.00 za vse: v nedelj na kler jih niso strpali v zeleni je pobegnil, ni rad, ko da ne bi avto. Težka vrata so se zaprla Iljubil domače zemljice, njenih prost. Pravočasno si preskrbite nismo jih videli več. V takih P°Sovi lepot in jezika. Morda je ilo omeje- dneb je bdo po celi stavbi tiho rayno zaf° vzel slovo ker je pre- več ljubil in ni mogel gledati lačnih, podcenjevanih in tlačenih, ki v samoti tiho vedrijo samo še |pred nevihto> ki je zavihrala nad voigra “Planinska roža” b0 kulturni dogodek prve vrste! Por. Baragova proslava Letos je bil 24. januar Bara-gov dan, Baragova nedelja. Za Slovence v Torontu je bil to “slo venski misijonski praznik.” Baragovo proslavo je pri-oravil Misijonski krožek “Baraga.” Spored je bil lep in učin covit. O Baragi je govorila s prisrčno toplino inž. Cvetka Ja-]tus. Nato je deklamirala Mirjam čekuta. G. Blaž Potočnik je pa zapel spev iz Baragovega Oratorija ob spremljavi gdč. Norme Anzelc. Otroci slovenske šole so nato igrali tridejanko Franceta Kunstlja “Za velikim vzorom,” ki jo je režiral g. Marjan šošterič. Presenetili so s svojim igranjem in pokazali lepe sposobnosti. Nekateri od njih so se res zelo potrudili in odlično izpelja-i svojo vlogo, želi so splošno odobravanje in zadovoljni s0 bili tako gledalci kot igralci. oknih in strmeli naredila “marica”. Nas starih je bilo vetja v novi domovini, želim napisati po kakšni poti sem se uživel tukaj. Prvi dan p0 prihodu sem zvedel za glavno skupnost Sloven-Torontu. Vesel sem bil, spravljali radioaktivne odpadke v te globeli. Ob tem naj bi oceanografi u-gotovili starost voda v posameznih oceanskih plasteh. Problem ni več akademski, kot je bil nekoč, saj gre za konkretno vprašanje, koliko časa bo minulo, preden se bodo po oceanskem dnu razsuti radioaktivni odpadki dvignili s tokovi na površje. Od tega procesa je odvisno, ali bo takrat radioaktivnost še dovolj velika, da bi lahko okužila vodne plasti z bujnim rastlinskim in živalskim svetom. Vedeti je treba, da na- cev v ko sem videl, koliko imajo Slo-I, .. —’ ““ ““ venci tukaj svobodnega in ugod- lovi;|0 .^udie vsako leto okoli .. j----------------.•_! |20 miliionov ton morskih rib, ima v gaz, ki ga je I osem od tridesetih. Vsi drugi so j e^e^° sedeli po zaporih nekje v domo-1 Kako enostavno se da pobeg-vini, ostali so samo napisi po osamelosti in preiti na u-zidovih in posteljah: “Stojan s^varjanfe druzabnosti in ohra- Miloševič, vrnjen 4. aprila 1957; n^evan^e ^sfe§a, kar se ohrani-Bogoljub Sevič, prišel s svojim / da ';er se PrePUStiti v ljubezni bratom iz Jugovine 28. marca. ‘ ° vseŠa> kar Stevo me vsega, kar je domače in v se ubio u gorama, vrati!! I ™ ifk uaših možnosti ... če 40. apr. 1957, dovidjenja ponosno sl0' j j venstva tudi vreden in Se V^el Jezernik: Začetek poli... (Nadaljevanje) Preden sem se dobro So «!6?1 sP°znal to življenje, kpšj j v °^a prikazovali v naj-jo <"1’ f'6® da te lepo obleče-d° glave, čim prideš borišČe Toda o tem ni bilo ne sluha. C “ dni sem spal kot ziutraieip to, da so me fantje SeHi Š0,Spravili iz postelje, da postelje, hodnik po kavo h°S Suhepa b u ^et naz kruba’ potem pa zo- V postefJ°- sem 2lbUčer,0r0V Zadnjih dni tako Misliti if da nisem mogel SetU ^ Se je zgodilo, kje ketji . aJ je z menoj, šele an Sem prišel k sebi. Iz Skl/ me tri JaI 6S6t Za “lVtali rarne: silo.» zbudi se, gremo na ko-rr]0!/6* Sem st oči in začu-"I'/ 0dal okoli sebe. » dni si sPal, kot da ^0stelift dejal m mi metal staii m°jo obleko. Fantje so iti . r°§ majhne peči v kotu J e vrgel moj Jovo-Se je nad mano in me si na VaiSmeJali,‘ J snežilo. zunaj je pa še % Vp9 k°nec te zime ali ne? ■ Vej. J'oda mi bomo tukaj /nili 1 zim°, če nas ne bodo 0vo, Seveda,” je pripomnil - ^k0 Se . :n0 Počelo moje dvo-Zlvljenje v taborišču b locio življenje človek ne more živeti v kolibi kot žival, brez poštenih oken in poda . . . “Moj stari oče je tako živel in umrl, ne da bi videl pošteno sobo, pa tudi jaz bi . . . ampak otroci.” Gledal sem in se čudil ali je res v južnih krajih še zmerom taka revščina. Nisem se čudil, zakaj so pustili družino in šli s trebuhom za kruhom. Bilo je pa tudi precej mladih fantov, ki so šli na to pot samo zaradi pustolovščin: da vidijo Ameriko, da gredo na farme za cowbdje ali da si kupijo avto. Veliko večerov smo preživeli ob pogovorih na ameriške avtomobile. Medtem pa se je naše število krčilo iz jedna v teden. Pošiljali so jih nazaj po pet, deset. Prihajali so pa zelo redki, pa še to samo po eden ali dva. V takem snegu se pač nobenemu ni ljubilo na pot Čakali so pomladi kot mi. Sčasoma sem se tudi jaz privadil na to življenje iz dneva v dan. Bil sem zaslišan. Govoril sem po pravici in tudi sedaj se je zasliševalec začudil. Ni pričakoval takšnega odgovora. “Vi ste prvi človek, ki je govoril, ne da bi bilo treba vleči oesedo za besedo. Mislim, da je resnica, kar ste povedali. Mir ko, lepo v miru počakajte še te den ali dva in zapomnite si brača. Na svidenje morda doma, ^ ™en ln ne Po- nikoli na ne v tniini ” zabl-IaJ na^ običajev in kul- P * 1 • , .. Jtumih vrednot, da ne boš “do- (Dalje prihodnjič) |mače zanemarjal in yse ^ po_ n ji |.°r~T snemaI kot °Pica>” je napisal Odlomki IZ pismo Levstik Tudi jaz sem krivec V Melbourne v Avstraliji iz- prad zas^uzn™i • laja kot razmnoženina slov. me- na^ bo moja vloga ob sečnik “Vestnik,” ki ga izdaja s^ran^ v b^adni senci z modrim Zveza Slov. Klubov. V št. 46. te- Prikimavanjem ob nemodrih miga lista je objavil Jože Kapušin skb’ da naj se za vse to zanima-dolgo pismo, iz katerega na tem H0 pa^ ^ti, ki so dovolj “učeni.” mestu objavljamo nekaj najbolj pa naJ ^ak° jaz kot ti pusti-značilnih odstavkov. Naj jih be- va vse skupaj z lahkim izgovo-rejo tisti, ki jih ubija samota in rim rnp hr,rror>” vr- domotožje in tudi tisti, ki bežijo nega, kar je v domovini zatrto, i Kmalu je moje veselje minilo. ostrig in mebkužcev in da Spoznaval ,sem se z raznimi ro. svetovna ribiška industrija nad jaki, ki so se naselili pred mano. pcd milijona ladij. Pri tem sem moral kar precej- ° globinskih rokavih je več krat povedati, v katero slovensko teorlJ- Po nekaterih znakih so-republiko spadam. V strahu, da dijo, da voda kroži hitreje, kot spadam med “vročekrvne” sem mislil, da si bodem moral iskati I sebi parne. Kmalu sem zvedel, da pride to na misel samo neka- j kim “posebnih.” Čas prinaša svoje! Tako se je I tudi naprej godilo, da sem opa- sovjetski znanstveniki na ladji “Vitez” proučevali morski prepad Tonga, in sicer šest let potem, ko ga je pregledala danska odprava. Ugotovili so temperaturno razliko dveh desetink stopinje, kar je spričo natančnosti sedanjih inštrumentov precej, hkrati pa omenjajo kot dokaz, da se voda tudi v največjih morskih globinah nenehno premika, tako da se globinske plasti stalno menjujejo. Zaradi naglega razvoja jedrske industrije bo treba najti zanesljiv odgovor na vprašanje, kam z radioaktivnimi odpadki. če pri tem ne bi sodelovali dovolj skrbni strokovnjaki, bi lahko nastala že čez kakih dvajset let . nepopravljiva škoda. Oceani so v nevarnosti, pravijo strokovnjaki za morski rastlinski in živalski svet. KRIŽEM PO KANADI pred skupnostjo v samoto. ‘. . . Truplo naše pač strohni v gomili ali čaša tvojih del ostane.” (Aškerc) rim: “Kaj me briga?” Ne tako Zasleduj pota vzornosti in svojo lastno |bodi tudi ti vzoren ob nepre-I gledni množici mnogih, ki že trdno stopajo proti končnemu cilju ...” Jožef Kapušin. ■o Tako se človek oživlja v tujini! Toronto, Ont. — Kmalo bo dve leti, odkar sem se naselil v Ka-Inadi. Sreča mi je sijala z obra- Pretekli četrtek se je zaletel vlak CPR pri Hillsburgh, Ont., v šolski bus. V gorečem busu zil spore med samimi Sloveiei. |f,° "T” “ d'k'etcc. "at<> S Tar:)e- por,a ra R lepe skupnostne1 Tke^ ^so™ P1™ pravdnik Roberts pis, telefon i„ drugi pripomočki 'ep?b‘.,Ub? nata,nC“ ‘“T T SO tisti, ki morajo prenašati, osi- ^koii™ ' 8 P roma izkazovati prijateljstvo1 med enimi in drugimi. Mislil „ , . J x u , sem bil različnih ob teh spozna- Predsedmk vlade Diefenbaker njih. Po .svoji zamisli lahko sta- lz,javd’ da Je PriPravljen dovo-vim vsem Slovencem vprašanje’ IlU slroko razPravo v parlamen-Ali ste prečitali kdaj Prešerno-h,0 odpravi smrtne kazni v Ka‘ ve poezije? V četrti kitici “Zdravljice” je zapisamo: Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo! če samo to se izpolni, potem je upanje, da bodo še mnogi naši rojaki res našli v tujini srečno in mirno domovino. Marsikaj bi se dalo pisati o tem. Povem pa lahko to, da tudi ' ' Zvezni poslanec W. L. Houck iz Niagara Falls je pozval Kanado, naj uvede obvezno udeležbo pri volitvah češ, da je sramota, da moramo ljudi skoro na kolenih prositi, naj izvršujejo svoje državljanske pravice. Kanadska industrija je dobila pr d^mTU^TeS aa «300,- včesih sliši: Vi ste g. -«Mcuje v taborišču °11 UVd m zapomnite si: -u VrC. ^U: Čakanje, kdaj me Zelo mlad ste še, videli boste, ZNtra. j_nik. enolično življenje, da ni vse tako kot si mlad fant Zvev2a^rku’ 0P°ldne h ko- *n njegova bujna domišljija čaCer Pa k večerji. Ves predstavlja- Mogoče vas je tu~ al. s srno pa posedali okoli kaj rešilo to, ker ste govorili i 1 ali - pa Posodah okoli n'c‘J ‘osno to, Ker ste govorili i 11 kaPOleŽavali P° Posteljah, resnico. Kamorkoli boste prišli, Kili r^6 govorili, da smo govorite resnico. Veliko sreče v tj^sak •CaS- | tujini.” Podal mi je roko in me fK ]e itnel ^omv. - svojo zgodbo, j pospremil do vrat. iH k°Pico ZJe’ ki S0 P118!^! ;3eno ^ Za te besede sem mu še da-(, °Sli prež.0/ok> ker jih niso nes hvaležen. Nisem pa se zme-ia jlvlJatl- Šli so v svet z ' raj držal njegovega nauka, ker <1 S' WluA113^0 nek->e delo j zmeraj človek tudi ne sme potičko Z''0 tokko, da se bo-lvedati vsega, če hoče skozi to o ‘ K l** .leta vrnili in za-j asfaltno džunglo. V veliko pri-ltKhniu?1,Vl;’enie- Sanjarili so merih pa sem ga ubogal. ^li, , hišicah, ki jih bodo' “Vsekakor me je vzpodbudilo pismo preč. g. Bazilija, ki je priromalo do mene daleč iz o- ži vi j enega Melbourne v mrtva- —.......* UUia. ško samoto centralne Avstralije za ob prihodnu v Toronto. Mno-ter me nepopisljivo razveselilo, go kaj bi lahko napisal iz doži-1 kakor še priloge “Vestnika,” _______—0. “Misli” in “Glasu.” Ne pretiravam, če napišem, da je bil to moj nalepši dan v Avstraliji. Z _________ lačnimi očmi sem začel brati, I Človek ogroža /ihelkn 7iVlian;„ ,• ■ j.* I Izgloda, da bodo vse da, brati . . . brati v besedi, ki vode narašča. j‘ • i tldioaktivnofet morske Kanade uvedle olajšave je tolažba, ozdravljenje in— ’ hodnji post po zgledu p* hrepenenje. Branje pisano v V svetovnih morjih je sora- zahodu vzdolž severnega ekva nadškofa Paula Bernier iz Gaspe. besedi, v kateri se lahko razgo-1 zmern«. m a 1 0 radioaktivnih' torskega toka, druga se je ločila o*.- i.: —l I . . I ta------j-j minister g Davie vodil kanadsko zase bo začelo 11. fe- ----- --o— ----— Ocean v nevarnosti rastli v no-1 °00 ,°kVirU 8kUpne vem režimu. Prišli sm0 mnogi I fmer!Šk0"^nadske narodne °' zato, da bi tukaj zaživeli živlie- brambe: Mlnister za obrambno nje, ki je pravilno za katoliške- '° ,0’HUrl7, ^ ga človeka. da bl se moSla v naslednjih letih N ,v. naročila še povečati, če bi se v ajnovejsi.|skupno proizvodnjo ključila še Velika Britanija in ostale člani ce NATO. * Izgleda, da bodo vse škofije za pri hodnji post po zgledu predloga , , .~v iors,Kega toKa, druga se ie ločila varjam le sam s seboj v nedo- snovi- Skalnate plasti, ki sestav-'od prve in zavila proti iug Pravosodni minister gled se razprostirajoči central- Ki0 zemeljsko skorjo, vsebu-' hodu, tretja pa se ie usmeHb,' Furton bo m Avstraliji, zavedajoč se, da Jejo stokrat več urana kot mor- 'nroti vzhodu v / stoPstv°. ki ni Avstraliji, zavedajoč se, me še ta ne razume.” “Ko tako človeka zanaša po tujini sem in tja, se najrajši drži ‘svoj svojega.’ Seveda, če ima takšne možnosti ‘svojega.’ V jska voda. Spričo tega se bogat,1 so ugotovil/enakritopnifr?/brUar;ia let°S pogajati ,v Wash | /Jvalski in rastlinski svet v ' diokativnosti 1600 in 3200 k |ingtonu’ D-. c>> o skupnem izko-morju, ki velja zn zibelko vse-'od atola,'v"tretj7/a je bila stom V°dne Sile reke C°lum' ga življenja na zemlji, razvija nj a radioaktivnosti v razdalji^ iv. , , -- V okolju zelo slabe koncentra- 1200 km trikrat večja Meniio i T • • slučaju, da sta to samo dva, sem cije radioaktivnih sestavin da so bili nri nmri -V Lani se Je vseblo v Kanado vLTTh’ldTb°H'SV°^ V SV°ieml Za se * okoli otoka trikrat bolj radio- Ijali v reko Tennessee. V Z»DA Kbert ^ask'ki je vedno odprta, - - -- - ’ 'je dobila odoblasti naročilo, da Okoli 60 otrok, ki jih po poročilu Katoliške družbe za pomoč otrokom v Kanadi nihče noče sprejeti, bodo izročili družinam v Združene države, ki so jih pri. pravljene sprejeti. ------o----- — Mesto Boston je dobilo prvo v naši deželi podzemno železnico za prevoz potnikov. Ženske dobijo delo Delo za žensko Išče se žensko, da bi pomagala v restavrantu od 7. do 10. zv. Mora govoriti angleško. Kličite LI 1-9566. (22) Moški in ženske Išče se zakonski'par ali moški in genska za čiščenje uradov ponoči, izkušeni, blizu mesta. Kličite HE 2-0233 med 2. in 4. uro pop (23) MALI OGLASI POPRAVLJAMO IN POSLUŽUJEMO VODNE TANKE in furneze vseh izdelkov in vrst. Tudi instaliramo! PIE R S E HEATING, 1397 E 52 St. EX 1-5248. (22) Strokovnjaki Posamezni ali skupina. Ali gre smer vaše prakse ali vaših kli-jentov na vzhod? Sedaj je čas se seliti v isto smer. Mično poslopje z prostorom za laboratorij. Tlakan lot za parkanje je sedaj naprodaj. Za več pojasnila kličite DE VANNA REALTY 535 E. 185 St. KE 1-2227 (22) Apartment v najem Lake Shore, 363 E. 152 St., 4 moderne sobe, na novo deko-rirane, gorkota, $80. Kličite WY 1-6363 ali EV 2-7622. (X) Potrebujemo 4 podjetne prodajalce hiš GLOBOKAR REALTY 986 E. 74 St. HE 1-6607 (X) kanalih medtem naravnost, so | Oliver’s Food ,Liner, veletrgovina z živežem, iv bližini Prince Vrnejo. Kajti celo 2e mesec dni sem bil v taborišču. Velika noč je bila mimo- nimala se bosta ali je morda v i — ---------- ------- ——j - ——*-j—— * j.cnncaoce. v i. - ------ v«., bližini še kakšen rojak in ga po- aktivna- kot znaša normala. V spravljajo ponekod radioaktiv- p d°bila odoblasti naročilo, da tem tudi našla, za kar jima bo trinajstih mesecih se je ta voda ne odpadke pod zemljo. Vendar m0ra blti V nedeliah na temelju večno hvaležen. Hvaležen za to, razširila na površino 2,6 mili- se čedalje boj uveljavlja prak- Zak°na Zaprta' ker sta mu prinesla trenutke, Jona kvadratnih kilometrov. V sa “skladišč” v morskih globi- sladke trenutke pozabljenja, da tem obdobju se je radioaktiv- nah. Slana voda pa bo kmalu Xanadski odbor za pšenico je je v tujini, da je tujec ... O nost, ki jo je povzročila eksplo-1 zgrizla zaščitni oklep posod z U8otovil’ da -ie ostalo pod sne-zdaj .so že trije, pozneje se bo zija, tako znižala, da je bila le' radioaktivnimi odpadki in od- TV nePozetf skupno okoli 50 sriključil še četrti, nato peti ti- še za 20 odstotkov nad normalo.' plavila nevarno vsebino Kai se hi V-* 7°^ bu^ev PŠemce in ne soči in več - je nekje zapisal'S. Vendar so višjo stopnjo radio- bo zgodilo v bližnii prihodnosti millJonov’ kot so prej trdili. Predsednik pokrajinske vlade v Ontario Frost je obljubil, da osovel. Tedaj bo potrebno aktivnosti ugotovili tudi ,na ko ne bodo več najti prostor, kjer se bodo zbi rali in lahko prav vsi uživali v domačem vzdušju, po domačih navadah in v rodnem jeziku. Potrebno nam je ustvariti dom spominov, dom ljubezni . . .” spravljali na kraja eks- 'morsko dno po deset ali sto, ‘ (temveč na deset tisoče posod s|k f Tf1 Je 0DJ1UDU. aa radio-'tako vsebino? |b° Podpiral delo za ustanovitev Ugo- v oceanih, zlasti v Tihem, so..~ tovili so tri dolge proge radio- ugotovili “doline” in “prepade”, do vladne podpore aktivnosti: ena se je širila proti ki so tudi do 11 km globoki.' razdalji 300 km plozije. Zanimivo je, kako se aktivnost širi po oceanu. NAPRODAJ Naprodaj Stanovanjska hiša z dobrim dohodkom iV bližini E. 185 St. Blizu cerkve in trgovin. Nobenih posrednikov. Za pojasnila kličite KE 1-7326 (23) V EVROPI VEDNO POTREBUJEJO NAŠA ZDRAVILA! Mi jih pripravimo in razpošljemo kamor želite! NAROČITE! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 univerze v Sudbury in da bo nova ustanova imela tudi pravico ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 N«ff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio AMERIŠKA DOMOVINA, HANDEL - MAZZETTI j mmmmmmmmmmmmmmm i zg^il0-. Vojaki so zavpili zunaj skozi zaprta vrata: “Upor je! Papežni-ki se dvigajo! Hočejo maščeva- , in grajski ulici pripravljene na odhod. Rogovi so zatrobili k odhodu. Gifin, stotnik, je po sodniko- ti dekle.” štefana da se močno | vi pisarni, kjer so služabniki prijoka za rožnim vencem in zajžigali sveče, korakal gor in dol. obleko, kar ji je vzel rabelj, lju-(S težkim, mogočnim korakom j dje pa da so sedaj vse navalili i se je prikazal sodnik, ki je nad 'na sodnika. Zabavljajo in laže- jutranjo obleko imel ogrnjen sojo, da je sodnik naročil rablju, I boljev kožuh. Gifin, v prsnem _ naj jo okrade. Pravijo, da bo oklepu in z železno čelado na mol al 10 d.rag0Jt”flaČa,L DeWe’'elavi, je urno rekel: ubogo, nežno dekle se joka! In “vse časti vredni gospod, ne Junakinja iz Štajra Taka sladkost ni od tega sveta1! Kajti: poljubiti Šte-fanine nežne ustnice mora biti slajše, kakor najnežnejšo cvetko odtrgati od stebla. Pa oh, cvetka je bila takč bleda, in ustnice brez življenja', ko jo je nosil na svojih rokah. In zopet ga' je spreletel strah, da bi se vendar utegnilo ji kaj hudega primeriti, ali da ne bo dobro zanjo: železo jo je tako hudo ranilo, železo! Morajo mu povedati, vedeti mora, kako ji gre. Ni res, da mi ni več mar za papežnico; ni zato rešil žtelezja Štefano, da bi pozneje ne smel zvedeti, kako ji gre. — Postalo je skoraj temno in na vrhovih dreves so začele trepetati zvezde, kakor bi padala rosa z nebeških lilij; nad Garstenom je izšel polmesec. Henrik je prižgal luč ter je potrkal svojim stražarjem, in kmalu so se odprla vrata in poveljnik je stopil noter. Henrik je stal pri oknu, tako obrnjen, da mu slednji ni mogel zreti v obraz, in je vprašal: “Kako gre pravzaprav dekletu, ki smo jo speljali s sramotnega odra1, Štefani Šver+ner?” Tiho je pristavil: “Pa vendar ni bolna?” Poveljnik straže je odgovoril: “Gospod Hendel, sramotni oder še ni nobenega spravil pod zemljo, vrhu tega je dekle stalo komaj eno uro, za kar se ima zahvaliti vam ter vam poljubiti roke in noge.” “Meni? Kako? Neumnost!” ga je prevzetno zavrnil Henrik. “Naj le poskusi kaj takega! In kako ji gre drugačč, ničesar ne veš?” “Bom poprašal,” se je muzal vojak. “Ko bo zamenjana straža, bom že zvedel, potem bom gospodu že povedal.” Dva dni je bil Henrik brez presledka v službi na nogah, to mu je zdelalo in izmučilo telo, in njegova zdrava mladost je zahtevala pritrgano spanje. Vlegel se je na posteljo. Toda, komaj je položil svojo temno glavo na svilnato vzglavje, že se je zdihujoč zopet dvignil. U-botiča! Nad njeno zlatokosta-njevo glavo je bila kamenita mrtvaška glava, nanjo se je trudna naslonila, in potem so raz njo raztrgali rožni venec, in vendar je tako milo prosila: Vsaj to mi pustite! In on je vse to videl rsz konja in ji ni pomagal. To je bilo zanj grdo in sramotno, in če mora sploh kaj obžalovati, mu je samo to žal, da jini preje pomagal v sili, ki bi očeta mu obrekujejo ter ( mu; zamerite, da vas motim. V Šta- žugajo. In ljudstvo ise dviga k jerdorfu izgleda silno slabo, vso uporu! On pa, ki ga sedaj kliče noč je ivrei0 tam, smo pred upo- čast na njegovo mesto, je zaprt rom. Ljudi se je polastila bes- j.,,* v .......... in zaklenjen^ kakor tat in mori- nost) žugajo, da bodo zažgali va- Dila morala ganiti volkovo srce. |le^ Z mrzlično naglico se je ob- šo jeklarno v Sh-ningerjevi uli-Ura je bila; bilo je eno ure lekeL ci> ter venomer vpijejo: jeklo za pred polnočjo V Henriku se je “Možje!” je zaklical ven. kamen! Ljudje so kakor nori, težka utrujenost borila s podo-, “Spišem pismo, ki ga naj ta- če gre dolgo, bodo udarili že te- bo uboge Štefane. Slednjič ga je ko3 eden izmed vas Ponese k °- kom ene ure-” ' četu.” In pisal je, pisal s tresočo se roko ter je prosil v pismu očeta za prostost. V nevarnih, Toda strelci se upirajo, in tudi je trma! Povem vam, v Štajer-drugo vojaštvo je tako kleja- doi'iu Mre slabo! Zarotniki so o-sto, kakor še nisem doživel . . . boroženi, do zob! Luteranski Prva kompanija zahteva svoje- ^tajer je v nevarnosti! Vi pa ga lajtnanta, sicer ne odkoraka, in tudi jaz —” visoko se je sklonil štajerski junak — “zahtevam: dajte ga nam ven!” “Zahtevajte, kolikor- hočete,” je rekel Hendel. “Ne izpustim ga. Ni še prosil odpuščanja. O-stane ujet.” “Gospod Hendel!” je vzkliknil stotnik Gifin, “to ni nič! To zapirate kot hudodelca junaka ki ga hoče vojaštvo. To je kri' vica! (Dalje prihodnjič.) Mullally Funeral Home ZRAČEVAIJNfl SISTEM AMBULANTNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-§00.00 do $15,060.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri $400.00. SLOVENSKA JEDNOTA ženske načrte operacijskih podpor do vsote Ako še nisi član ali članica te mogočne in porne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bogate katoliške pod-bolje danes kot jutri! f STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. i I Oglasite se ^ri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabi', naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA «117 St. Clair Ave. Cleveland 3. Ohio HE 1-0628 * h ( NOVICE- i wega sveta NOVICE- ki jih potrebujete _____________v 4 ' JL j.' ■ , NOVICE- ki jih dobile Je sveže NO VICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki SO zanimive GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene vam vsak dan prinaJa v hiJo Ameriška Domovina Povejte fo sosedu, ki Je ni naročen nanjo ZOPET V MODI? i— Sprehajalne palice so že davn0 iz mode, kot je iz mode v naši deželi hoja. Na AngltškeW jih še vedno toliko cenijo, da more to'varna teh palic v mestu Chiddingfoldu redno obratovati. Na {sliki vidimo skladišče iz jesenovega lesa izdelanih palic.