Naročnina Dnevno izddja za državo SHS mesečno 25 Din polletno 130 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno <10 Din nedeiHka Izdalo cyt.C'no vJugo-sloviti tzo Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp, pem-vnie moli oglas« po KJO in Z D. vedi oglasi nad 43 mm vrtine po Din 2-30, veliki po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vršilca po IO Din g Pri veCIcm □ OreanlSlvo /e v Kopltarievl ulici Al. 6/111 Rokopisi se ne vrača/o, nelranklrana pisma se ne sprefemafo * CretlnlSlva telefon it. 2050. upravništvo SI. 2328 Politično ali korporativno zastopstvo Vprašanje postaja čedalje bolj aktualno. Te dni ga je zopet sprožil Mac Donald s svojo zahtevo po nekakšni korporativni zbornici. Odprta borba med delom in kapitalom, napredek v tehniki in nova organizacija proizvodnje porajajo nova vprašanja, ki pritiskajo na državo z vedno večjo silo. Če današnji tako zvani »demokratični« parlament dejansko ni več kos novim nalogam, kaj čuda, da so državniki pričeli misliti na nove reprezentančne ustanove. Stavljeni so bili radikalni predlogi za zamenjavo zbornice s kor-porativno-stanovsko, državljani naj bi se organizirali ne več po političnih strankah, temveč po stanovih, drugi se zavzemajo le za reformo današnjega političnega parlamentarnega predstavništva, oziroma za spopolnitev parlamenta s korporativnim svetom. Mac Donald je praktično ubral srednjo pot; v svojem volilnem programu ne zahteva odprave po političnem parlamentu, pač pa naj bi se sedanji zbornici dodal kolektiven organ, ki bi na socialno pravičen način urejeval odnošaje med kapitalom in delom. Temu gospodarskemu svetu bi predsedoval ministrski predsednik, sestavljali pa bi ga predstavniki strokovnih organizacij in industrije. Vprašanje je najbolj dozorelo v Italiji. Italijanski poskus za uvedbo korporativnega zastopstva je vreden pozornosti. 0 njegovi resnosti ne moremo dvomiti, ker si je fašizem ustvaril iz njega celo svoj »raison d'etre« in hoče prav v tem pogledu pustiti trajne posledice za seboj. Vendar pa fašistovski publicisti sami priznavajo, da si fašizem še ni povsem na jasnem v tem vprašanju in se radi tega ne more odločiti za radikalno rešitev v določeni meri. Temelj je že postavljen v »delovni listini«, ki priznava državljana le kot proizvajalca v interesu proizvodnje, »ki je obenem državni interes«. Zgradba pa še davno ni dovršena. Od leta 1926., ko je izšel prvi sindikalni zakon, je Mussolini že večkrat podrl cela nadstropja, da jih nanovo postavi; tako je danes »korporacijski svet« povsem drugače zasnovan kakor pred leti. Kljub vsej nejasnosti pa ni težko zaznati dve glavni potezi, ki karakterizirata Musso-linijevo zasnovo ljudskega predstavništva: Mussolinijeva zasnova predpostavlja obstoj močno organizirane stranke in mogočno osebnost ministrskega predsednika. Prav zadnje retuširanje osnutka korporacijskega sveta se je izvršilo v smeri, da se stanovske organizacije spravijo pod vpliv politične stranke, ki naj šele ustvari novega državljana v fašistovski »korporaciji«; a nad stanovi, organiziranimi v sindikatih, in stranko stoji samo kralju odgovorni ministrski predsednik. Fašistovska korporativna zbornica v Rimu je eminentno politična. Sestavlja jo 400 v fašistovsko stranko vpisanih in po velikem fašistovskem svetu designiranih poslancev; poslanske kandidate, tisoč po številu, so sicer delegirala vodstva osrednjih sindikalnih zvez, a sam generalni tajnik fašistovske stranke, priznava, da so se in se bodo voditelji sindikalnih organizacij rekrutirali iz stranke. Kar se tiče »korporacijskega sveta« (Consiglio nazionale delle Corporazioni), pa bo sestojal iz 7 sekcij, v katerih bo paritetno zastopano po šest sindikalnih zvez delodajalcev in delojemalcev, in sicer po panogah (industrija, kmetijstvo, trgovina, prevozna podjetja na suhem, prevozna podjetja na morju in banke) ter stanovska organizacija profesionistov in umetnikov; osma sekcija nima sindikalnega značaja in jo tvorijo predstavniki v fašistovski stranki organiziranih društev kakor Dopolavoro, Ballila in društva državnih nameščencev. Člani korporacijskega sveta bodo še ministrski predsednik, generalni tajnik fašistovske stranke in državni pravdnik kasacijskega dvora. Korporacijski svet bo štel okoli 100 članov. Svetu predseduje ministrski predsednik in brez njegovega privoljenja ni noben sklep veljaven. Svet ima samo posvetovalno pravico v socialnih in gospodarskih zadevah, kakor so socialno zavarovanje, sklepanje delovnih pogodb, smotrena ureditev in razdelitev proizvodnje, ter pripravlja tudi zadevne zakonske načrte. Med člani korporacijskega sveta se sestavi pod predsedstvom generalnega tajnika fašistovske stranke »osrednji korporacijski odbor«, ki bo vodil »pokrajinske korporacije« v posameznih pokrajinah. Tem intersindikalnim organizacijam predseduje zopet pokrajinski fašistovski Pravilnih o davkih Kdo |c oproščen davka • Oblastna trošarina na alkoholne pijače Belgrad, 16. maja. (Tel. »SI.«) Finančni minister je podpisal pravilnik o izvršitvi zakona o neposrednih davkih. Pravilnik prinašajo današnje »Službene Novinec. Ta pravilnik predpisuje: Ako jo osnova dopolnilnega davka na katastrski donos večja od 25.000, potem sc bo davek računal na dohodek od 25.000 Din. Samostanske stavbe sc ne bodo obdačile s tom li zadrugam medsebojno na denarne iznose, ki so pri njih deponirani. Obresti vlog v sv ■ varčevanja posameznih zadrug so podvržene davku. Davka so oproščeni lastni dohodki pokojninskih skladov za vdove in otroke umrlih državnih uradnikov in nastavljencev. Davčna osnova se določa praviloma na podlr"?' denarnih dohodkov, ki se dosežejo v pre' letu, razen če davku podvrženi donosi -.icjo ali prestanejo v teku leta. Pravilnik prinaša nadalje obširne spremembe in dopolnitve k prejšnjemu pravilniku ter našteva določbe o pobiranju in iz-računanju davkov. Iste »Službene Novine« prinašajo razpis finančnega ministrstva v obliki navodila o plačevanju oblastne trošarine, dalje navodila za izvoz špirita in žganja v inozemstvo z olajr šavami. Za oblastne trošarine velja določilo, da lahko oblasti nalagajo na 100 litrov piva 30 Din oblastne trošarine, na 100 litrov vina 50 Din, na 100 kg ecenija 400 Din, na en liter likerja, ruma in konjaka 5 Din, na liter špirita 5 Din, na 1 liter žganja 5 Din oblastne trošarine. Vprašanje razvrstitve uradnikov Reorganizacija ministrstev bo izvršena do konca meseca - Upokojitve bodo precej številne -- Materielni položaj višjega uradn. bo zboljšan Belgrad, 16. maja. (Tel. »Slov.c Svoje-časno smo že poudarjali, da bo poleg formalne preosnove posameznih ministrstev najvažnejše vprašanje razvrstitve osebja. Vsled tega vprašanja so se uredbe tudi nekoliko zakasnile. Računa se, da bo končna organizacija ministrstev uzakonjena in izvedena šele proti koncu tega meseca. Vprašanje razvrstitve osbja pa je različno po značaju posameznih ministrstev. Prosvetno ministrstvo n. pr. ne bo bistveno spremenilo osebja pred koncem šolskega leta, marveč se bo razvrstitev prosvetnega osebja pa je različno po značaju posameznih ministrstvo hoče kader podrejenega sodnega stanu čimpreje razčistiti. Pred kratkim je bila v tem ministrstvu važna seja, na kateri so bile zastopane skoraj vse pokrajine in referenti o stanju kvalificiranega sodnega osebja. Pri tej priliki se je pokazalo, da so, kakor za časa prejšnjega parlamentarnega režima, bile sodne razmere najslabše na Hrvatskem in potem v Vojvodini in Srbiji. Ministrstvu so se podali konkretni referati in predlogi, kako je treba porazvrstiti sodno osebje v teh pokrajinah. Ker je pravosodno ministrstvo dovršilo načrt reorganizacije svojega ministrstva, proučuje sedaj vprašanje razvrstitve sodnih uradnikov v vsej državi. Tudi danes se je pri pravosodnem ministrstvu vršila važna kon-forenca med njim in ministrom Uzunovičeni. V drugih ministrstvih gre za uradniški kader na splošno. Splošna uredba predsednika vlade, kakor tudi posamezne uredbe ministrov predpisujejo, da stavijo svoje uradništvo na razpolago in iz njega izberejo potrebno število. Poleg te splošne tendence obstoja še druga tendenca, da se materialni položaj visokih uradnikov, ravnateljev in načelnikov zboljša in pomaknejo ti v višjo skupino kot doslej. Ravno radi tega je v mnogih min. nastalo vprašanje, ali je za to uredbo potreben zakon ali samo navadna oblika uredbe, ker so bili položaji uradnikov določeni v zakonu. Ministrstvom je nadalje skupno vpraša- nje, kaj je z uradništvom tistih oddelkov, ki so podrejena drugim ministrstvom, kot n. pr. oddelek za gradnjo železnic, ki je prešel od železniškega ministrstva k gradbenemu, ali oddelek za vode, ki je prešel od kmetijskega k gradbenemu ministrstvu. Informirali so se, da pomnožena ministrstva vsega uradništva ne bodo prevzela. Brez dvoma bodo upokojitve zelo številne. Pri izpopolnitvi odločilnih uradniških mest se mnogo razmotriva o spo-polnitvi predsedništva vlade, zlasti o generalnih inšpektorjih pri ministrstvih. Uredba predsednika vlade predpisuje za kvalifikacijo teh funkcionarjev fakultetno naobrazbo ali strokovne šole. Katere strokovne šole so pri tem mišljene, še ni jasno. Splošno se računa, da bomo imeli na koncu julija spopolnjeno državno upravo, izbrano uradništvo in spo-polnjene oddelke tudi tistih ustanov, ki so se na novo ustanovile, kat n. pr. tiskovni urad. Na vprašanje Vašega dopisnika, ali bi o vseh teh vprašanjih lahko dal kak konkreten odgovor, ki je visok državni funkcionar, ki je imel največ posla ravno s predstoječimi pre-osnovami, odgovorili tole: Ministrstvu so bila dana navodila, naj čimpreje izvede formalno reorganizacijo resorov in da naj splošno uradniško ureditev zaenkrat pusti pri miru. Razume se, da se bo takoj po izvršeni preosnovi ustroja ministrstev pristopilo k enako važnim vprašanjem — tako k uradniškemu zakonu. Pri pravosodnem ministrstvu se je danes trdilo, da bo najpreje dovršena uredba pravosodnega ministrstva, ki bo služila kot tip uiedbe za vsako ministrstvo. Po tej uredbi bi se pričelo tudi z ureditvijo onih uradniških položajev, pri katerih ne bodo več odločilne skupine, kakor je bilo dosedaj po uradniškem zakonu, in se mesta ne bodo več dajala po činu. Po uredbi trgovinskega ministrstva bode imelo to ministrstvo tri oddelke: splošnega, trgovinskega in obrtno-industrijskega. Obrtništvo je torej priklopljeno industriji. tajnik sporazumno s prefektom. Pokrajinske korporacije naj bi blažile spore med sindikati delodajalcev in delojemalcev, dovajale sindikatom vedno svežega fašistovskega duha, vzgajali njihove člane v odpovedi lastnih stanovskih interesov pred državnimi in jih nadzirale. Poslanska zbornica, ki ne more več prosto sklepati o političnih in socialnih vprašanjih brez privoljenja velikega fašistovskega sveta, oziroma ministrskega predsednika, >n korporacijski svet šta torej popolnoma odvisna od politične stranke in državne birokracije. Zbornica in korporacijski svet sta torej nekaka politično-korporaiivna zmes. Zakaj mora v Italiji tako biti, nam pove generalni tajnik fašistovske stranke, ki pravi, da ne more fašistovska stranka prepustiti sindikatov samim sebi, dokler ne zginejo iz njih socialistični ostanki, ki so predvsem med delavsko maso v mestih še močni. Naj si bodo današnje razmere v Italiji šc tako izjemne, lahko iz italijanskega zgleda izvajamo, da si je težko misliti korporativno zastopstvo brez parlamentarnega s političnimi strankami, da bi zgolj korporativno zastopstvo morda še poostrilo razredno borbo; politično in korporativno zastopstvo naj bi se nc izključevali, pač pa izpopolnjevali. Izide ob 4 zjutraj razen pondeljko ln dneva po prazniku Uprava /e v Kopltar/evi ul.Sl.O^ Čekovni račun.- L/ubl/ana Stev. tO. ti SO ln 10.349 xa lnaerale.SaralevoSt.7563, Zagret* St. 39.011, Piijflo In nuna/ St. 24.797 Svečan sprejem naše mornarice na Krlu Atene, 16. maja. (Tel. »Slov.«) Jugoslovanska mornarica je danes dopoldne dospela v krfsko pristanišče na obisk grškega bro-dovja. Nasproti je poletelo 10 grških vodnih letal in spremljalo goste do kriškega pristanišča. Ko je jugoslovansko brodovje dospelo do malega otoka Vida, kjer je pokopanih na tisoče srbskih vojakov iz svetovne vojne jim jc brodovje izkazalo vojaške časti. Jugoslovanski admiral je izjavil v Krfu zastopnikom listov, da ga je izkazovanje prijateljskih čuvstev s strani grškega brodovja zelo razveselilo, ker to dokazuje, da so prijateljske vezi, ki so nastale med obema državama v skupnih bojih proti sovražniku, ostale trajne. Ameriška izseljeniška kvota povišana Belgrad, 16. maja. (Tel. »Slov.«) Ameriški konzulat je obvestil ministrstvo za socialno politiko, da je letošnja kvota izseljevanja za Ameriko določena na 671 oseb. Nasprotno je dobilo ministrstvo za socialno politiko od našega ameriškega poslaništva obvestilo, da se je kvota povišala na 847. Kakor čujemo. bo ministrstvo takoj pristopilo k reševanji! dospelih prošenj in bodo ludi letos Sle v Ameriko predvsem žene in otroci tistih, katerih možje so že v Ameriki. Cestni zakon objavljen Zakon o državnih in samoupravnih cestah jc bil publiciran v »Službenih Novinah* , št. 110 7. dne 13. maja 1929. Iz besedila objavljenega zakona se vidi, da je zakon tako sestavljen, da popolnoma ustreza sedanjim razmeram in da so izpadle iz zakona vse one prvotne neumestne določbe. Pribičevič se preseli v Belgrad Zagreb, 16. maja. (Tel. »Slov.«) Svetozar Pribičevič bo jutri odpotoval v Belgrad. V krogih, ki so blizu Svetozarju Pribičeviču, si prizadevajo razširiti v javnost vesti, da je to potovanje v zvezi z boleznijo Pribičevičeve soproge. Zve se pa, da Pribičevič pripisuje svojemu potovanju v Belgrad velik politični značaj. Belgrajske vesti Seja vlade se je danes vršila ob pol 6 na Topčideru. Zunanji minister je danes objavil končni program zborovanja male antante, ki se prične dne 20. maja ob 10. Dne 27. maja se konča izlet. Dr. Beneš se vrne v Prago preko Zagreba in Maribora, Mironescu pa preko Zagreba in Vinkovcev v Bukarešto. Zastopnik pravoslavnega sinoda dr. Letič je danes nadaljeval razgovore s prosvetnim ministrom Maksimovičem. Dr. Letič in Maksimovič sta se sestala popoldne. Letič je Ma-ksimoviča informiral o stališču pravoslavne cerkve z ozirom na načrt ljudskošolskega zakona. Šef presbiroja Marjan ovir se je danes mudil pri prometnem ministru dr. Korošcu. Predlog o skladu za zgradbo železničar-skih stanovanj proučuje prometni minister dr. Korošec. Minister Frangeš, ki se je dnlje časa mudil v Južni Srbiji, se je danes vrnil v Belgrad. Dcicgacija zadružništva je obiskala finančnega ministra Šverljugo. Predložila mu je spomenico glede rentnega davka na zadružni davek, glede taks in trošarine na vino. Minister je deputacijo zelo ljubeznivo sprejel in ji obljubil, da bo vprašanje proučil. Naš praški poslanik Angjclinovič je danes prispel v Belgrad. Njegov prihod je v zvezi z zborovanjem male antante. Poljski poslanik Papinski je danes predstavil poljskega pisatelja .Tanovskega zastopniku zunanjega ministra dr. Kumanudiju, ki ga je informiral o pogajanjih jugoslovanskega društva likovnih umetnikov o razstavi, ki se bo vršila v Varšavi in Krakovein. S kraljevim ukazom je na predlog prometnega ministra vpokojen pomočnik ministra ing. Kuzmanovič. Nadalje ing. Dušan Burač., načelnik notranjega oddelka pri pomorskem ravnateljstvu v Splitu. Nadalje je premeščenih iz notranjosti Srbije, oziroma obratno od glavnega ravnateljstva v Belgradu več železniških uradnikov. Državni podtajnik dr. Letica je izdHal zakonski načrt o taksah. Cankov o notranji politiki Bolgarske Predsednik bolgarskega parlamenta Aleksander Cankov je v razgovoru z dopisnikom »Telegraph Union« naslikal notranje politični položaj Bolgarske tako-le: Politična situacija na Bolgarskem se usmerja po sestavi političnih sil v parlamentu. Stranke, združene v »Demokratičeskem zgovoru« vodijo skupen boj proti zemljedelccm (ki jih je vodil Stambolijski) in komunistom, ki se zaman trudijo, da se rešijo boljševiške vekitete (brez-silnega hotenja). Težkoče bolgarskega strankarskega življenja obstoje v glavnem v tem, ker nima niti ena stranka, razven socialistične, določenega svetovnega naziranja. Brezidejnost, od katere trpe vse bolgarske stranke, je naša največja nesreča. De-mokratičeski zgovor je nova stranka, ki obstoji šele od julija 1923, pa celo ona temelji na starih preživelih strankah, ki so jo potem prerodile nove. dosedaj politično m.uopomembue sile. Iz tega je nastala v stranki sami borba mladih proti starim. Ta borba pa ae bo povzroči ia razpada koaliranih skupin, vendar pa je na vsak način potrebno, da dobi Demokratičeski zgovor novo vsebino in skupno idejo, za katero bi se potem borile vse skupine na enak način. Javno življenje večine evropskih držav se danes izčrplja v bojih za socialne pravice. Te ideje so spravile danes v gibanje duhove in široke množice v Evropi. Za Bolgarsko pa te ideje v tej obliki ne prihajajo v poštev, ker v Bolgarski ne obstoji posebna stanovska razlika in zato se mora tudi misel socialne borbe spraviti v sklad z razmerami in potrebami, ki jih ima naša država. Tako dobimo formulo, da se j mora Bolgarska predvsem obogatiti z zbiranjem vseh državljanskih sil v korist tem večjega bogastva mlade in vsled raznih nesreč osiromašene Bolgarske. V prvi vrsti potrebuje Bolgarska ma-terielni napredek in šele potem more trositi svojo energijo za idejen napredek. Na splošno pa 3e mora navesti kot razveseljiv znak napredka, da se je Bolgarska notranje politično umirila, potem ko je za časa zadnjih 50 let svojega razvoja preživela in pretrpela toliko burje, a tudi meglenega ozračja. »Večni ogenj car,a Simeona" Sofija, 16. maja. (Tel. »Slov.«) Na svečan način je včeraj bolgarski metropolit Štefan zažgal večni plamen, ki ima v bodoče vedno goreti za carja Simeonfi in za borce svobode. Ob 8.30 dopoldne je dospela v bolgarski kraljevi dvor štafeta, ki je izročila kralju Borisu večni ogenj v obliki goreče baklje, iz katedrale carja Simeona v Preslavu. Kralj Boris je pred kraljevo palačo v spremstvu sv. sinoda, vlade in dvora sprejel sv. ogenj skozi vse kraje, ki so se odlikovali v turških in osvobodilnih bojih, in povsod so v cerkvah prižgali sv. ogenj. V Sofiji so zvonili z vsemi zvonovi in streljali s topovi. Pomen trg. pogodbe s Francijo Belgrad, 16. maja. (Tel. »Slov.«) Podpis trgovinske pogodbe med Francijo in Jugoslavijo m zlasti takojšnje njeno uveljavljenje s 15. 5. je vzbudilo v naših jugoslovanskih gospodarskih krogih veliko pozornost. Poudarja se, da se je Francija v zadnjih letih finančno zelo okrepila m da je dobila gospodarsko ekspanzivnost, zlasti na Balkanu. V naši državi se je to videlo pri tem, ko se je veliko podjetje »Sufid« v Dalmaciji izročilo popolnoma francoskemu kapitalu in ko se je izročilo francoskemu kapitalu podonavsko obrežje v izsuševanje Za podaljšanje zakona o valorizaciji Belgrad, 16. maja. (Tel. »Slov.«) V gospodarskih krogih je težnja, da se podaljša zakon o valorizaciji bančnih vrednosti. Ker se mnoge delniške družbe s temi ugodnostmi zakona dosedaj niso okoristile, 90 podvzeli gospodarski krogi akcijo, da se zakon še podaljša. Važno je tudi to določilo po novem zakonu o davkih, da so tudi občine glede svojih zasebnih podjetij podvržene javnemu polaganju računov. Tudi te občine dosedaj še niso izvršile valorizacije, in se tudi niso okoristile z določbami tega zakona. Zato je tudi akcija od strani občin, da bi se zakon o valorizaciji podaljšal. ' Madjarshi zdravniki v Belgradu Belgrad, 16. maja. (Tel. »Slov.«) Danes ob 5 popoldne so prispeli v Belgrad madjarski turisti in zdravniki, 60 po številu, na svojem potovanju ob Donavi. V Belgradu so jih sprejeli srbski zdravniki in zastopniki meščanstva ter vseučiliški profesorji. V hotelu »Srpski kralj« jim je bil prirejen banket. Iz Bel,r?r:ida odpotujejo v Romunijo. Milijonska poneverba v tvorniei „SpHi" Split, 16. maja. (Tel. »Slov.«) V tvorniei »Split« za cement se je pred nedavnim zgodila težka nesreča, ki je zahtevala več človeških žrtev. Te dni so odkrili veliko poneverbo. Na ve se, kolikšna vsota je bila pone-verjena. Smatra se, da znaša nad 1 milijon dinarjev. Storilca še niso odkrili. Papežev odgovor Mfussotiniju Pravica Cerkve in starišev — V tej točki je Cerkev intransigentna Rim, 16. maja. (Tel. »Slov.«) Papež je sprejel učitelje in učence jezuitske gimnazije v Mondragone pri Frascatiju in ob tej prir liki imel nagovor, v katerem je povdarjal načelno stališče Cerkve v zadevi mladinske vzgoje. Kakor znano, je namreč šef italijanske vlade ob priliki svojega govora o lateranških pogodbah v rimskem parlamentu med drugim rekel tudi sledeče: »Kakšen drug režim, na primer kakšen domoliberalen režim, ki ga mi zaničujemo, bi se mogoče lahko odpovedal vzgoji mladih pokolenj. Mi ne. V tem oziru se z nami ne da trgovati. Vzgoja mora biti naša. Otroci se morajo vzgajati v naši katoliški veri, toda mi imamo dolžnost to vzgojo izpopolniti, mi moramo dati tem mladeničem čut možatosti, moči in zavoje-vanja; naša glavna dolžnost je, da jim predamo našo fašistovsko nacionalno vero in pričakovanja.« Papežev nagovor gojencem iz Mondra-gona se mora smatrati kot odgovor na to. Sveti oče je izvajal, da vzgojevalna misija pripada predvsem in v prvi vrsti Cerkvi, družini, očetom in materam in nadaljeval: Naloga vzgoje pripada predvsem in v prvi vrsti Cerkvi, rodbini, očetom in materam. Njim pripada ta pravica na temelju naravnega in božjega prava in zato nespremenljivo, nujno in brezpogojno. Država se ne sme desinteresirati na vzgoji, temveč jo mora podpirati v vseh stvareh, ki jo rodbina im posameznik sam iz sebe ne more storiti. Predvsem pa mora država spoštovati božjo pravico Cerkve. V gotovem oziru se more reči, da je država poklicana dopolniti vzgojno delo Cerkve in rodbine, ker ima država več ko vsak drugi sredstev, ki so mu bila stavljena na razpolago za potrebe vseh in je zato samo pravično, da jih država uporabi v dobro onih, od katerih izvirajo. Ne bomo rekli, da je za državo potrebno ali oportuno vzgajati mladino k osvojevanju, kar namreč lahko naredi ena država, morejo storiti vse države sveta in če bi vse države vzgajale k osvojevanju, kaj bi se pa potem zgodilo? Na ta način se ne bi služilo splošnemu miru, temveč bi se preje vzpodbujalo k splošni vojni. Nadalje je dejal papež: V eni točki se ne bomo mogli nikdar zediniti, če bi se namreč hotelo rodbini ali Cerkvi vzeti ali zmanjšati pravico, ki jima jo je dala narava in Bog na polju vzgoje. Če kje, potem smo tu intran-sigentni, nepopustljivi. V tej točki bomo vedno intransigentni. Če gre za to, da rešimo katero dušo in preprečimo zlo, potem bi imeli pogum pogajati se tudi s hudičem samim. Na koncu je dejal papež: Govorili smo k Vam, ljubi sinovi o intransigenci, če gre za načela in pravice, o katerih se ne sme pripustiti razprava. Dostaviti pa moramo, da nimamo materielnih sredstev, da bi to intran-sigenco izpeljali. To pa nas ne boli, ker resnica in pravica ne potrebujeta nobenih materielnih sil, ker posedujeta lastno, nedoločljivo a nepremagljivo silo. Papežev razgovor je vzbudil največjo pozernost, Fašistovski listi ga prinašajo samo v izvlečku; sploh se ves tisk vzdržuje komentarjev. Govor je tembolj pomenljiv, ker se imajo ratifikacijske listine lateranških pogodb v najkrajšem času izmenjati, ker je predvideni trimesečni ratifikacijski rok itak že prekoračen. Nobene neprijateljshe namere proti Avstriji Jugoslavija, Italija in Čehosiovačha odločno demontirajo, da bi kdajkoli nameravale oboroženo intervencijo v Avstriji — Posebno toplo je sprejela Avstrija jugoslovanski demanti Dnnaj, 16. maja. (Tel. »Slov.«) Z največjim zadovoljstvom je bil danes v dunajskih krogih radi prisrčnega duha poleg italijanskega deman-tija sprejet tudi demanti jugoslovanskega poslaništva, ki zanika trditve krščanskosocialnega poslanca Kunschaka, da bi bila Jugoslavija radi nastopov Heimvvehra in Schutzbunda dne 7. oktobra 1928 v Dunajskem Novem mestu ob meji koncentrirala svoje čete. Stavek tega demantija: »Že dejstvo, da obstoja med republiko Avstrijo in kraljevino SHS najprisrčnejše prijateljstvo, izključuje možnost take odredbe« — se sprejema s splošnim zadoščenjem. Tudi češkoslovaško poslaništvo izjavlja, da so popolnoma brez podlage vesti, kakor da bi bila češkoslovaška republika ob priliki nastopov dne 7. okt. 1928 v Dunajskem Novem mestu odredila kake ukrepe. Tudi Madjarska je podala enako izjavo. Sporočila Kunschaka temeljijo na tem, da se je takrat slikalo na steno strašilo oborožene invazije iz sosednjih držav, enako, kakor se je že preje na Tirolskem in Salzbur-škem pripravljala enaka manifestacija. Naglaša se, kot razveseljivo dejstvo, da so Jugoslavija, Češkoslovaška in Italija nastopile proti tem vestem in posebno, da je Jugoslavija polagala važnost na to, da bi bila možnost takih odredb izključena. Haag, 16. maja. (Tel. »Slov.«) V jugoslo-vansko-francoskem sporu o predvojnih posojilih so se na mednarodnem razsodišču začeli govori obojestranskih zastopnikov. Na predlog jugoslovanske vlade je predsednik razsodišča določil za prisednika praškega vseučiliškega profesorja Novakoviča. Po uvodu predsednika, ki je omenjal, da bi se imelo o stvari razpravljati že 12. novembra 1928, da pa se je razprava radi bolezni enega izmed razsodnikov morala odgo- Ati v zlatih ali v papirnatih frankih Spor radi predvojnih francoskih posojil pred haaškim razsodiščem diti, je začel svoj govor zastopnik francoske vlade, odvetnik Montel. Izjavil je: Sporna točka te zadeve je vprašanje, ali je jugoslovanska vlada upravičena, da plačuje obresti posojil iz 1. 1895, 1902, 1906, 1909, 1913 v papirnih frankih, ali da plačuje obresti v zlatih frankih. Kar se tiče posojila iz 1. 1925, gre za konvertiranje prejšnjih dolgov. To posojilo je bilo obljubljeno proti zagotovilu, da se bodo zapadle obligacije izplačale v zlatu. Grozote cleveSandske katastrofe 118 oseb mrtvih - Ljudje umrli hipoma -- Pretreslive stike katastrofe smrtnega boja. Očividci opisujejo nepopisne smrtne prizore. V vseh nadstropjih so bolniki tiščali k oknom in prosili za pomoč. Neka ženska je padla v rešilno rjuho mrtva. V mrtvašnici so se odigravali pri identifikaciji mrličev dramatični prizori. Več kot 40 mrtvecev, večinoma ženskih, še ni identificiranih. Na tisoče ljudi oblega bolnico in čaka s strahom na imena identificiranih žrtev. Newyork, 16. maja (Tel. »Slov.«) Število mrtvih v Clevelandu je ponoči naraslo na 118 oseb. Bati se je, da nobena oseba, ki je prišla v dotiko s plinom, ne more biti rešena. Število mrtvih bo naraslo morda na 150. Newyork, 16. maja. (Tel- »Slov.«) Eksplozija v Clevelandu je zahtevala 98 smrtnih žrtev in 62 ranjencev, med njimi zdravnike, bolniške sestre, bolniške nameščence in bolnike. Vzrok nastanka katastrofe še ni znan. Verjetno pa je, da je eksplozija nastala radi rontgenskih celuloznih nitratnih filmov, ki zelo radi gorijo in razvijajo pline in katerih plinska sestavina rada eksplodira ob gotovi temperaturi. Radi vročine so se v sosednih prostorih vnele tudi nevarne sestavine bromovih in kloridovih nitratnih oksidov. Ti plini radi svoje nevarnosti prekašajo najhujše vojne pline. Ljudje so umrli v par sekundah, tako bolniki ▼ svojih ležalnih stolih, zdravniki z operacijskimi instrumenti v rokah, bolniške sestre s termometri v rokah itd. Ob času eksplozije je bilo v poslopju 360 oseb. Ogenj so pogasili sicer v najkrajšem času, vendar je pomoč ljudem v prvem in drugem nadstropju prišla prepozno. Neki policijski stražnik, ki je vstopil v poslopje brez plinske maske, je takoj oslepel. Šele gasilci, opremljeni s plinskimi maskami, so mogli vdreti v poslopje s strehe, na katero so potegnili navzgor 17 oseb. Lastnik bolnice Crile, svetovnoznmi izumitelj krvne transfuzije in srčne masaže navidezno mrtvih, jrm je dal prvo pomoč. S kisikom je rešil 50 oseb, dočim se je pri sedmih ponesrečencih ugotovilo, da so imeli pljv.ča popolnoma raziedena. Mnogi ljudje, ki so prišli iz poslopja navidezno popolnoma zdravi, so naenkrat posineli, se zgrudili in umrli. Lic« mrtvecev kažejo sledove strahovitega Pangalos zopet aretiran Atene, 16. maja. (Tel. »Slov.«) V smislu sklepa parlamentarnega preiskovalnega odbora je bil danes aretiran in odveden v zapor bivši diktator Pangalos in dva njegova glavna sodelavca radi zlorabe uradne oblasti. Drobne vesti Varšava, 16. maja. (Tel. »Slov.«) »Ex-press Poranny« poroča, da bo maršal Pilsud-ski svoj letošnji dopust zopet preživel v Tar-govištu v Romuniji. Praga, 16. maja. (Tel. »Slov.«) V Hebu in okolici so včeraj čutili močen potresni sunek, ki se je ponovil ludi danes. Prebivalci so v strahu zbežali iz postelj na prosto. Ob potresnem sunku so se prevrnili razni lahki predmeti. Dunajrka vremenska napoved. Za enkrat šc ue bo bistvenega izboljšanja vremena. Zeppelinov polet čez ocean prekinjen Friodrichshtfen, 16. maja. (Tel. »Slov.«) Zrakoplov »Zeppelin« je davi ob 5.58 nastopil svoje drugo potovanje v Ameriko. Nad morjem hoče doseči rekord v hitrosti. Ob 7 zjutraj je v višini 400 m letel na Bazlom proti zapadu. Tam je odvrgel poštno vrečico. Nad Švico ga je spremljalo 5 švicarskih letal. Ob 10 dopoldne je »Zeppelin« bil nad Lyonom, ob 14.45 pa je letel nad Barcelono v južni smeri. * Friedrichshalen, 16. maja. (Tel. »Slov.«) Brezžična vest z zrakoplova »Zeppclina« javlja, da je zrakoplov svoje potovanje v Ame- * riko prekinil. V strojnem oddelku so se po-j javile nerednosti, radi katerih ne kaže, na-| daljevati pota preko oceana. Dr. Eckener se i je ob 18.35 po razgovoru s pasažirji odločil, da se vrne v Friedrichshafen in da nadaljuje pot v Ameriko še le potem, ko bodo stroji popravljeni. Program madridskega zasedanja D. N. Berlin, 16. maja. (Tel. »Slov.«) Danes je bil objavljen dnevni red za madridsko zasedanje Sveta Društva narodov, ki se začne 10 junija. Na tem zasedanju se bodo predvsem bavili z manjšinskimi problemi. Nemško delegacijo vodi zopet dr. Stresemann. Posvetovanja bodo trajala 10 dni. Na čast članom Sveta se predvidevajo v Madridu razni sprejemi, med drugimi tudi pri kralju. V Madridu se pričakujejo tudi važni razgovori med angleškim, francoskim in nemškim zunanjim ministrom o reparacijah in o porenskem vprašanju. Madjarska proslavlja Lateranski sporazum Budimpešta, 16 maja. (Tel. »Slov.«) Ze dalj časa se razmišlja v Budimpešti o načrtih, da bi tisočletna katoliška Madjarska na poseben način proslavila spravo med Vatikanom in Kvirina-lom. Na čelu tega pokreta, za katerega se zanima tudi ministrski predsednik Bethlen. je madjarski primas, kardinal Szeredy. Pripravljalni odbor je pod njegovim vodstvom sklenil, da se priredi veliko romanje v Rim, katerega se bodo udeležili tudi minister za narodno blagostanje dr. Vas in 70 članov obeh zbornic. Poslance in člane magnatske zbornice bodo sprejeli papež, kralj in Mussolini. Prve vatikanske znamke Run, 16. maja. (Tel. »Slov.«) Dne 1. ju»-nija se bodo izdale prve pisemske;'-znamke vatikanskega mesta v zaenkrat 15 vrednostih in 2 posebnih vrednostih za nujno pošto, in sicer v neomejeni množini, dasi bodo znamke samo začasnega značaja. Ostale pa bodo v veljavi tekom letošnjega leta. Njihova vrednost je označena v lirah in centesimih. Zagrebške vesti Zagreb, 16. maja. (Tel. »Slov.«) V Slavoniji se je med silnim viharjem utrgal oblak. Vsled povodnji je zlasti trpela železniška proga. Železniške oblasti so storile vse, da se promet red no nadaljuje. Železniška proga je namreč na več mestih porušena, posebno med Križevci in Osi-jekom. Zelo je tudi poškodovana proga med Našicami in Gjurgjencom. Zagreb, 16. maja. (Tel. »Slov.«) Bclgrajsko sodišče je pozvalo Marijo Radičevo, da stavi svoje odškodninske zahtevke v zvezi z atentatom 20. junija 1928. Gospa Marija Radičeva je izjavila, da ne misli prisostvovati razpravi in da njene boli ne more nihče nadomestiti in odško-dovati. Kongres vseh trgovinskih zbornic v državi se bo vršil 26. in 27. maja v Novem Sadu. Na dnevrtem redu so splošna trgovinska vprašanja naše zunanje trgovine, ter carinsko in tarifno vprašanje. Primorske vesfi Toča v Koprščini. V nedeljo je po močnem nalivu pričela padati suha toča v okolici Kopra. Neusmiljeno je bila po vinogradih in poljih nad 10 minut. Škoda je ogromna, predvsem tik za mestom, pa ludi Vanganel, Marezige in Babiči so prizadeti. Uničen je trtni zarod, drevesa je kar oklestilo, zelenjave tudi ne bo nič. Vlom v cerkev. V Vrtojbi so tatovi vdrli v cerkev in jo prebrskali. V nabiralniku so našli 40 stotink, druge škode niso napravili. Iz Vrtojbe so se odpravili v Bilje. Tudi v Biljah ni bilo cvenka. Msgr. Slavcu iz Trsta gre na boljše, a ne more še popolnoma govoriti. Priporoča se v na-naljnjo molitev. Nove zvonove je dobila duhovnija v Gro- čani. Ponesrečil se je smrtno 171etni Josip Bajt, ko se je na kolesu vračal iz Ljubinia domov v Zatolmin. Padel je v jarek in obležal Novo mesto. Podeštat v Knežaku je razdelil občino na ulice s času primernimi napisi. V Idriji so umrli šivilja Julija Pavlovčič, stara 21 let, Marija Kenda, stara 19 let, Terezija Klemenčič, stara 43 let in Friderik Brus, star 73 let. V Podgradu je bila karabinjerska posadka močno ojačena in šteje danes 30 mož. Tudi v Materiji in Jelšanah so oblastva zvišala število karabinjerjev. Me premišljujte doma, kako blago bi si kupili za obleko. Obiščite tvrdko DRAGO SC.HWAB, ki ima toliko prelepih kaingarnov, da bo tudi Vaši želji ustreženo. Ceneje kupiti ne moret«. % J^Ca / / aj/e novega Koledar Petek, 17. maja. Pashal Bajlonski. Prebivalstvu ljublj. oblasti Velike požarne nesreče zadnjega časa, posebno katastrofa v Kočevski Reki, me silijo, da se zopet obračam na blaga srca vsega prebivalstva ljubljanske oblasti z nujno prošnjo, da priskočijo nesrečnim pogorelcem na pomoč. Uverjen sem, da bo naše ljudstvo, ki je ob nesrečah vedno znalo lajšati gorje trpečega sorojaka, tudi to pot dokazalo svojo plemenitost in srčno dobroto ter da bo vsakdo, ki se mu smilijo ubogi pogorelci, prispeval po svoji moči k zbirki za omiljenje njihove bede. — Darove sprejemajo na deželi sreski poglavarji, v Ljubljani pa veliki župan (»Fond za elementarne nesreče«, ček. račun štev. 13.056). — Veliki župan: Dr. Vo-dopivec s. r. Iz pisem prekmurskih delavcev v Franciji in Nemčiji Murska Sobota, 15. maja. Da bo zvedela tudi širša slovenska javnost nekaj iz življenja naših sezonskih delavcev v Nemčiji in Franciji, objavljamo v naslednjem nekaj izvlečkov iz delavskih pisem. S trdo roko so pisana in okorne so črke. Dostikrat je naravnost težko razbrati, kaj hočejo povedati. In kako tudi ne. Zmučeni so od napornega dela; po drugi strani pa so po večini hodili v madžarske šole, kjer se naš jezik ni poučeval. Nekatera med njimi so pisana sicer v našem pravopisu, ki so se ga naučili iz »Novin«, katere so že pred vojno uvedle kot prve v naši krajini knjižnoslovenski pravopis, precej pisem pa je pisanih v madžarskem pravopisu, ki so se ga učili v šoli, nekatera — onih, ki so hodili v šolo v nemško Radgono — pa so pisana celo v gotici. Pestra slika — pestre, žal, ne lepe naše preteklosti. Pred nami je pismo, ki ga je poslalo osem naših delavcev iz Francije (Andon-Le v Tiche, Mossele). Spročajo, da so srečno prispeli na svoje mesto in da jim je delo po volji. Upajo, da ne bodo na najslabšem, ako bodo zdravi. Plača njihova ni ravno izvrstna, ali v primeri z ono doma še odgovarja. Drugo pismo so poslali trije moški in dve ženski iz Badenskega (Messelhausen bei Landa). Pišejo, da nimajo nobene pritožbe in da jim gre dobro. Tretje pismo je poslal sredi aprila iz Oder-brucka (Kreis Lebus, Rittergut Golzov) Fr. Kerč-mar. Piše, da so srečno prišli in da jim je dobro. Sedaj še malo zaslužijo, ker je zdaj v veljavi še zimski tarif. Moški imajo po 23 pfenigov, ženske pa po 20 pfenigov na uro. Piše, da bo skoro stopil v veljavo nov tarif, o katerem pa še ne vedo, kakšen bo. Zeli, da se mu pošilja 9 izvodov »Novin«. Četrto pismo ni vesele vsebine. Pišejo ga (28. aprila 1929) trije dekleta in dva fanta. Sporočajo, da jim gre preveč slabo. Vsak dan delajo po 15 ur. Za dve južni in za obed se jim računa tri četrt ure. Delati morajo tudi ob nedeljah in praznikih: fantje v hlevih, dekleta v kuhinjah. Delavne dni odhajajo na polje, ko se komaj dan prisveti in delajo, dokler se vidi. Nadur jim nočejo plačati, češ, da kaj takega ne poznajo. Plače imajo 45 mark, kakor so se pogodili, od tega pa se jim odbije po 5 mark; hoteli so jim utrgati celo po 8 mark, pa so se ustavili. Lansko leto so dekletom odtrgovali za balniško blagajno samo po 2 marki. Prosijo, da bi se jim pomagalo, ker celo leto tako ne bodo mogli vzdržati. Žele priti drugam, oziroma žele zvedeti, kam bi se mogli pritožiti. Lepo pismo pišejo Janči, Roza in Korek svojemu stričku. Vsi so skupaj; hvala Bogu, zadovoljni so, imajo »trnok« (zelo) vrlega gospoda. So v tako lepem kraju, kjer ima samo njihov gospodar več sadnega drevja, kakor ga ima Prosečka ves, kjer so Janči, Roza in Korek doma. Pri hrani je gospod zelo dober, samo »lakoš« (stanovanje) je mrzel. Plače imajo ženske 20 pfenigov na uro, fanči pa 33 pfenigov. Delajo sedaj po 9'A ure, v maju pa bodo delali že po 10 ur in tudi z akord-nim delom se bo takrat začelo. Šesto pismo pošilja »Vorarbeiter« Vrečič Rudolf (iz Serdice). Z njim vred so v Stabeshohe še dva druga fanta iz Srdice in eden iz Matjaševec. Vsi naročajo »Novine«. Delajo 11 ur dnevno, Ma-ški zaslužijo 2'A marki, ženske pa 2 marki in 5 pfenigov dnevno. Franc Brodar in Avgust Liill se iz Grenz-hofa (S. Friedrichsfeld, Baden) zahvaljujeta, da se jima je pomagalo do dela. Dobro se imata in sta v lepem kraju, tudi gospodarja imata dobrega. Plače imata po tri marke. Tudi ta dva sporočata, da še nista videla toliko sadnega drevja, kolikor ga je v Grenzhofu. Ljudje so dobri. V bližini tam imajo nekateri posestniki sezonske delavce iz Poljske, ki pa pravijo, da bodo prihodnje leto vzeli tudi naše ljudi. In tako dalje. Lahko bi nadaljevali brez konca. Skromna so ta pisma, kakor je skromen naš človek. Vesel je, da ima delo in da nekaj zasluži. Ni vajen ugodja, zato je zadovoljen. Vidi pa se iz teh pisem tudi, kako so navezani na naše »Novine«, ne morejo živeti brez njih, V vsakem pismu je govor o njih, dasi tega nismo posebej omenili, razen pri nekaterih. Nekateri si naročajo tudi Marijin list. Zdravo je to. Mi pa, ki imamo vpogled v vse obšežno vprašanje naših sezonskih delavcev, vemo, kako grozno zlo je za našo zemljo sezonski kruh. Slovenski steklarji v Srbiji Paračin, 8. maja. lJred dobrim tednom smo imeli v Paračinu visoke obiske. Prišlo je več ministrov, ki so si ogledali tovarne stekla, med njimi ludi prometni minister g. dr. Anton Korošec, ki se je posebno zanimal za vse naprave in delo, za versko življenje in šolo, v kateri žalibog še do danes nimamo rimsko-katoliške učne m«®. Ker je bil (u ludi šef steklarne g. Abel, so si ogledali prostor, ki ga je dala na razpolago paračinska občina za rimsko-katoliško cerkev. Sedaj v nadi, da bomo dobili že obljubljeno in tako za-željeno cerkev, saj živi tu okoli 600 katoličanov. Morda se bo polem pokorajžil kak slovenski duhovnik, da bi prišel med nas, kjer bi imel pač široko polje in tudi mnogo več vpliva na rojake, kot ga more imeti duhovnik, ki ui zrastel v naših razmerah! Potem bi prišli vsaj do redne službe božje, katero imamo danes komaj vsak mesec ali še ne v revni šolski sobici G dr. Perič župnik v Nišu ima tako velik obseg svoje župnje, da mu je vkljub njegovi požrtvovalnosti nemogoče priti pogosteje k nam. Toliko o verskem življenju! O našem kulturnem napredku je pa bolj težko pisati, ker je kulture le toliko, kot so jo naši ljudje s sabo prinesli. Ce se pa ne bo kmalu kaj ukrenilo, bo še ta počasi ugasnila. Samo poulično sprehajanje in posedanje po kafanah, ki jc tu skoro vsaka druga hiša in v katerih se ne vidi drugega kot premetavanje kart in sliši surovo govorjenje in psovanje, more prinesti, posebno mladini, popolno moralno propast. — Le redke so kafanc brez tako-zvanih pe-vačic in sobaric. Društva, kjer bi človek dobil res poštenega razvedrila ali dobrega čtiva, ni nobenega. Dočim ima v Sloveniji vsak delavec kak časopis — seveda tudi ne vselej dober — prihajajo k nam 3 »Slovenci«, 3 »Pravice«, 5 »Nedelj«, 6 »Jutrov« in 2 »Slov. Naroda« ter 1 »Ilustracija«. Temu mrtvilu je pač največ kriv alkohol, ki človeku ubija um in voljo, ustvariti si boljšo bodočnost, ki bi si jo pač mogel priboriti v kulturo. Nujno potrebna bi bila tu vsaj ena brezalkoholna gostilna, ki bi razpolagala ludi z dobrim slov. časopisjem in drugo pošteno zabavo. Treba je društva, ki bi gojilo našo slovensko pesem, šport in po- j dobno, predvsem pa da bi razpolagalo s knjižnico, ! kjer bi naša mladina zajemala toli potrebno duševno i hrano. Pripovedujejo, da pride v našo tovarno stekla še 30 fantov-odnosačev — 14 do 15 let starih, torej v najbolj nevarnih deških letih — na katere je treba že sedaj misliti, komu in v kako oskrbo bodo izročeni, da se vrnejo v Slovenijo zdravi na duši in na telesu. Predvsem se morajo zanimati za to mero-dajni faktorji iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. Pedal sem malo sličico o našem življenju in potrebah s trdnim prepričanjem, da slovenska javnost ne bo odrekla podpore izseljencem, katere je pognal nenasičen kapital iz rojstnih krajev v daljno Srbijo služit borni kruh, da si todo mogli vzgojiti vredne sinove slovenskega naroda. I. P. Smrtna nesreča rudarja Trbovlje, 16. maja. Jama je zopet zahtevala svojo žrtev. V jašku Saverova se je smrtno ponesrečil rudar-kopač Gne-dič Franc, doma iz Kotredeža. Proga v tem rovu je tako nizka, da se voziček v tem rovu komaj pririne skozi. Razen tega so napeljane po stropu kompresne cevi, po katerih se stiska zrak za vrtanje. Zato je v teh nizkih rovih potiskati vozičke ne le težko, ampak tudi nevarno delo. Gnedič je vozil s svojim tovarišem poln voziček iz odkopnega mesta proti jašku. Pri izmenjavi progovnega tira, ki se tu vzpenja in kjer se na stropu nahaja križišče kampresnega voda, je Gnedič vlekel voziček naprej, njegov tovariš ga pa porival od zadaj. Pri tem je ponesrečenec prišel z glavo med cevi in voziček: pritisnilo ga na sence, in brez glasu padel mrtev, na tir. Njegov tovariš in nekateri vzdrževalci proge, ki so bili od mesta nesreče oddaljeni samo nekaj metrov, so Gnediča naložili v prazen voziček, ga pripeljali po glavnem jašku na dan, od tu pa v mrtvašnico, kakoršen je v jami delal. Na obrazu se jim je čitalo, da so pretreseni od dogodka in žalostni za mrtvim tovarišem. Eden od tovarišev je ponujal plačilno kuverto ponesrečenca (bil je ravno plačilni dan) okoli stoječim, da jo kdo odda njegovi 9oprogi. Na kuverti se je bral zaslužek: Diu 40.09! Ponesrečenec zapušča ženo in tri otroke. Romarjem na Planinsko goro Župne urade cerkniške in vrhniške dekanije, odkoder se verniki udeležujejo romarskih shodov na Planinski gori, vljudno prosim, da blagovolijo na binkoštno nedeljo razglasiti sledeče: Romarski shod na Planinski gori bo sicer binkoštni ponedeljek, toda v zmislu odloka notranjega ministrstva kraljevine Italije, poslanega po italijanskem obmejnem komisarijatu v Postojni z dne 12. maja, št. 1147 jugoslovanskemu obmejnemu komisarijatu na Rakeku, se morejo tega shoda udeležiti samo oni, ki imajo pravilne dokumente, to je: potne liste, obmejne karte ali tako zvanc začasne propnstnice, ki pa morajo biti vidirane od jugoslovanskega obmejnega komisarijatn nn Rakeku. To zadnje je razumeti tako, da bi duhovnik zbral imena (ime, priimek, rojstno leto in kraj bivališča) onih, ki se hočejo udeležiti binkoštnega romarskega shoda na Planinski gori ter ta kolektivni seznam pravočasno predložil obmejnemu komisarijatu na Rakeku v svrho vidiranja: dalje bi moral nekdo skupino romarjev iz gotove župnije voditi preko Planine na Planinsko goro in pri prehodu čez državno me'o kolektivni seznam teh romarjev zopet v svrho kontrole predložiti italijanskim obmejnim organom. Ta procedura jc vsekako dokaj komplicirana in tudi v tem kratkem času absolutno neizvedljiva, zato je žal mnogim romarjem letos pot na Planinsko goro na binkoštni ponedeljek onemogočena. Da pa ljudje ne bodo zastonj delali dolgega pota in da ne pride do kakih neprijetnih incidentov ob meji, kar omenja tudi prej citirani odlok italijanskega notranjega ministrstva, je vsekako prav, da so ljudje o tem obveščeni. Doslej je bil prehod čez državno mejo ob romarskih shodih prost. S tem se tudi popravlja obvestilo »Domoljuba«, ki jc bilo priobčeno prej. preden so bile objavljeno gornje strožje odločbe. Župni urad v Planini pri Rakeku, dne 16. maja 1929. Ivan Lovšin, župnik. Kako so tirjali dolg Ljubljana, 16. maja. V sredo proti večeru so prišli v neko delikatesno trgovino, združeno z vinotočem, trije mlajši možje in posedli okoli prazne okrogle mize ter naročili piva. Ko jim je ena izmed najemnic postregla, se je odstranila in hitela nasproti novemu gostu. Oni trije pa so staknili glave in pričeli skrivnostno šepetati. Nenadoma se dvigne eden izmed njih, slok človek strogega obraza in krene k izložbi delikatesnega blaga. V rokah je držal dva bankovca po 100 Din. »Piškotov, čokolade, sladkorčkov bom nakupil zdajle, ker bi se rad nekomu prikupil,« je rekel in Tudi nafhnftf kadilci bodo imeli bele, zdrave zobe in stalno sveža usta, ako vporabljajo vsak dan Odis pasto. Vso škodo, ki jo čez dau napravi na Vaših zobeh nikotin, Vam zvečer odstrani Odis Pasla. pričel izbirati. Prodajalka mu je zavila sladke robe za 160 Din. Ko je možakar nabral, kar je želel, se je vrnil k tovarišema in pričel zopet šepetati z njima. Nekoliko trenutkov pozneje je vstal drugi in stopi) k prodajalki, češ, naj nui da zavite sladkarije, d« jih bo izročil onemu. >Sam naj pride ponje in plača naj!« je odločila prodajalka. Mož se je nasmehnil in se vrnil k mizi. Prišel je oni, ki je kupoval: »Razvijte! Meni se zdi, da ste nekaj preveč računali!« Razvili so, pregledali, pretehtali, preračunali in našli vse v redu. »Pa naj bo, bom pa vzel,« je rekel in po, grabil škatljo. »Plačajte!« se jc uprla prodajalka. »Saj bom, videli ste, da imam denar!« »Poznani vas, zmenjeni ste, pa mene ne boste, mene že ne, pa še enkrat ne!« se je razhudila prodajalka. Pričela se je borba za škatljo s sladkarijami. Vrišč, kričanje. Par praznih steklenic od piva je padlo po tleh, miza se je nagnila. Takrat pa sc se odprla vrata in v lokal je stopil mirno-resni mož postave. »Plačati noče,« je razburjeno pripovedovala prodajalka. »Je vse plačano,« se je oglasil tretji iznteu gostov, ki je doslej docela mirno sedel, kot da se ga vsa zadeva nič ne tiče. »Jaz plačani za tega gospoda vse, kar je izbral in dal zaviti. Veste, 600 Din so mi dolžne na blagu, pa bi rad, da napravimo proiiračun in zadevo poravnamo. Ker ne verjamem, da bi bile meni dale blaga pod tem pogojem, sva se zmenila s tem gospodom, da poskusimo z zvijačo. Do svojega denarja imam vendar pravico, ne?« »Dobro, ampak napišite potrdilo, da je vze\ na račun dolga vaš prijatelj za 160 Din sladčic, za katere ste plačnik vi.« In tako se jc zgodilo, pa je bila zadeva urejena. Likovič Joža: Žalostna gora Večerilo se je.. Zlat oblak je ležal nad borovniško dolino, Kočenija je bila zavita v prosojno meglo, za barjem so gorele polhograj-ske peči; rdeče stene in kamenita rebra, ki varujejo globoče in strahotne udore z umazanimi vodami, so se veličastno odražale v ognjeni luči pomladanskega večera. Pod Žalostno goro pa žehtela razbeljena železna proga in se neusmiljeno grizla v sesušeno kraško grudo, med rdečkasto prst in sladkobno brinje. Pred svetiščem na gori je postalo dekle, s cvetjem v roki, malce objokano in nemirno. Za njo se je upogibala starka; na stopnišču je odložila težko culo, zategnila debele vo-zale in globoko dahnila. Dekle si je popravilo krilo in se sklonilo nad culo... Zopet ena, mlada in lepa! Nič več ne bo pastirica, nič več ne bo nabirala brinja in zdravilnih jagod, v mesto pojde, tam ni bajt in beračije, tam ni Žalostne gore, tam so gosposke hiše, bele in visoke, tam ji ne bo palilo solnce rožnih lic, tam se ji bodo zasušili žulji na rokah. Vse bo kakor v sanjah ... »Je bilo težko?« se je zdramilo dekle in zavalilo culo na cerkveni prag. »Ni bilo sile,« se je branila starka in potisnila črno ruto na zasolzene oči. Za hip sta obe začemeli. V barju je prizvanjalo, nalahno in pritajeno, kakor da trka angel z drobnimi prsti po nebeških vratih. Iz grape je polzel topel večerni mrak, dišeč po kronicah. zlatih piskavč- kih in mladih brezah. V groblji je žvižgal ka-čar, strahotno in presunljivo. Nad Bistro je grkala lokomotiva in se srdito gnala v klanec. »Da ne zamudiš vlaka,« zaskrbi ženo v črni ruti. »Ne bojte se, mati!« sc zgane dekle. »Znak še ni bil dan ...« Kolikokrat je čula ta mrzli znak. Vsakih pet minut se je zganilo ob železni progi in neprijazno klenknilo, vsakih pet minut so se prebudile čuvajnice iz grobnega sna in se pozdravile z žalobnim klieom. Železen zvenk jc zletel od Preserja ped Žalostno goro preko paskih reber do Borovnice. Nato je pa zgrmcl vlak, dolg in črn... Tod je delal njen oče. Na vsakem pragu, na slednjem vijaku sc suše njegove krvave srage. Kadar mu je nesla na progo kosilce, je že zdaleč prisluhnila tistemu enakomernemu zabijanju podpornih kamnov; petero mož je stalo ob tračnici, vpognjeni, ena- j komerno vihteči težke krampe. Za njimi pa se je sprehajal pust nadzornik... Samo, kadar se je približal vlak že na razdaljo puha, so se odmaknili v grapo, otrli čela, pogledali za drvečo pošastjo, pa se zopet vstopili v vrsto, sklonili glave in zamahnili s krampi. Zopet sc je oglasila stara, moreča pesem: pik, pik, pok, pik, pik... Nikdo se ni zmenil zanje, le včasih je priskak- 1 Ijal poreden kos, sc postavil na tirnico, nevšečno zažvrgolcl in odletel v barje. Samo solnce je palilo, neusmiljeno pikalo in žgalo, do krvi žgalo Nekoč pa je bilo vsemu temu konec. Očeta je zgrabila lokomotiva, ga treščila v pečevje, da sc je razbil. Tistikrat so tolkli železni zvonci po . vseh čuvajnicah: pik, pik, pok.. . Prišli so go- ■ ! spočije s svetlimi gumbi ir. vsevprek pisali. Mati | jih je rotila, da je ne vržejo z negodnimi otro-čici iz čuvajnice. A zaman! Izseliti so se morali v razpadajočo bajto pod Žalostno goro, rožmarin in žalost so vzeli s seboj... In potem se jim je zazdelo, da bo boljše in lepše življenje, ako se razkropijo, eden za drugim... >Pojdiva v cerkev, Micanka! Priporočim te Mariji, da boš srečna v mestu ... Potem te spremim do dola.« »Ni potreba, mati!« se brani dekle in vdano stopa za materjo proti svetišču. »Bom kar sama stekla, vsaj ljudje ne bodo oprezovali, kdaj sem odšla.« Poslednjič v svetišču. Cvet, luč in mir! Šinarnični altarček je zastrt s svilenčasto zaveso, stekleno lepotičje se skrivnostno lesketa. Angeli se smehljajo resnobnim svetniškim obrazom. Prastara tišina je razlita pod oboki. Mati pade na kolena, joče in poltiho šepeta: »Milostljiva Devica! Šmarnic Ti natrgam, voščenko Ti nažgem. Samo čuvaj jo, ne dopusti, da jo zvrtinči svet. V mesto gre za deklo, a vendar naj ostane samo Tvoja zvesta služabnica, Ti si naša Gospa, modra in pravična ...« Čas prehaja, dekle zadene culo, mati jo vdano pokropi z blagoslovljeno vodo. Zlagoma se spustita v laz, kjer se zadnjikrat poslovi mati od hčere, srce od srca, ki zapušča borni dom, brinje in razdrto škarpo. »Micanka, ostani!« ihti žena v črni ruti in sklepa roki. »Težko ti bo v mestu, suvali te todo...« »Ne morem, mati! Kaj poreko ljudje, ko sem sc žc odpravila. Kaj bomo jedli? Očeta jc-strla železnica, bajta nas ne preživi! Za vsako steno ležimo trije, žlice smo žc zglodali. . vrnem se na jesen, zlat medaljon vam prineseni za spomin,« obeta mladenka in upre vročične oči v daljavo. Tam nekje leži mesto, čaroben, zelenkast sev nemirno migota nad njim. Zdi se ji, kakor da vabi, sladko vabi, a zopet, kakor da se ji roga spačen obraz... Ali bo tam srečna, zadovoljna? Med tujimi obrazi, med skopimi rokami., med jaro gospodo... Odne-kod sc razlega hreščava harmonika, na Pre-valjah pojo dekleta šmarnične pesmi. Za Tre-bevnikom sc vije rdeča pasica, zarja lega za gore. Nebo trepeče v brezbarvnem svitu, še malo, pa se zatrne večernica ter se bodo razmajali zvonovi. »Ne pozabi na nas, na Žalostno goro,« se spomni mati žalostne poti in pritisne hčer k sebi. »Vrnem se, tedaj pa nam bo zopet lepo,« sc strga otrok materi iz krčevitega objema tci odhiti za ogrado. Šc enkrat sc ozre na Žalostno goro, cerkvica je mala, Marija z belimi lici nizka, Jezušček droban in mil; ves barski svet objema, od Bistre do ižanskih lazov, od Krima do razoranih polhograjskih grebenov. Vso je tiho, veter spi v hrastovju. Vasi so zagrnjene z dimasto kopreno, vsa borovniška dolina je zajeta v blažen mir, od Mrkuna do Marinovca v mlinu, od Majerja in graščinskih v Bistri do Rožmanovega kovača v strgani bajti. Micanka poslednjikrat prisluhne. Nekdo je kriknil, morda sc jc plašnemu popotniku smrt nasmchljala, morda se jc zapuščeni materi srce raztrgalo. Pod gabri splava svetla senca, bogve kam hiti, bogve, kje sc spusti na posvečena tla Ali je sv. Jukund >. Žalostne gore, ali je očetov spomin, ki jo spremlja na daljni poti. . Na postaji je klenknil zvonec, v daljavi je zavriščala lokomotiva. VII. telovadna akademija JOZ Letos se bo vršila običajna vsakoletna akademija JOZ na binkoštno soboto( ker bodo o Binkoštih izbirne tekme za mednarodne telovadne tekme v Pragi. // Vstopnice so naprodaj v Unionski trafiki in v orlovski pisarni v Ljudskem domu. // Obiskovalce z dežele opozarjamo, da si vstopnice rezervirajo. Zadošča dopisnica na Jugoslovansko orlovsko zvezo, Ljudski dom, Ljubljana. // Polovična vožnja je dovoljena; kupite cel ▼ozni listek na domači postaji, pustite ga žigosati z mokrim žigom; listek velja potem sa povralek z izkaznico, ki jo dobite na dan prireditve pri blagajni ali na Stadionu pri tekmah, ki se bodo vršile na binkoštno nedeljo in ponedeljek, iiiiiiiiiiiitiiiiiiitmiimimniiimiiiiiii ¥ Akademija bo na binkoštno soboto ob pol 9 zv. v unionski dvorani. Osebne vesti ic Poročil se je v nedeljo, dne 12. maja, gospod Josip Jankovič, učitelj v Kostanjevici, z gospodično Roziko Drachsler, hčerko kr. podšumarja istotam. Bilo srečno! ic Napredovanje v državni službi. Te dni je bil v finančnem ministrstvu podpisan ukaz, glasom katerega So napredovali v službi meti drugimi tudi sledeči Slovenci: Hočevar Janko, geometer katastrskega oddelka v Mcstarju, Er-bežnik Krešimir, katasterski agronom v Bitolju, Šavl Stanko, višji geometer katastra v Zagrebu, Vrtel Vladimir, višji geometer v Banjaluki, Ba-jec Anton in Žagar Štefan, višja geometra v Osjeku. Ostale vesli * t Župnik Franc Žvan. Včeraj 16. t. m. ob tričetrt na deset dopoldne je umrl v Dupljah pri Kranju ondotni župnik č. g. Franc Žvan. Rojen je bil dne 6. sept. 1868 v Kamni gorici; v mašnika posvečen 23. julija 1892. Služboval je kot kaplan v šmarjeti, na Bledu, na Jesenicah, v Kranju in pri Sv, Jakobu v Ljubljani; kot župnik pa v Bohinjski Bistrici in od leta 1920 dalje v Dupljah. — Pogreb bo v soboto ob 3 popoldne, nakar se prepelje v Kamno gorico, kjer se pokoplje v rodbinski rakvi v nedeljo ob 3 popoldne. N. p. v m.! ★ Kralj za naše umetnike. Nj. Vel. kralj je odkupil na pomladanski umetniški razstavi v Belgradu 34 slikarskih del jugoslovanskih umetnikov v skupni vrednosti nad 200.000 Din. Kraljeva pozornost in naklonjenost naši umetnosti ie napravila v umetniških krogih najgloblji vtis. ic Nj. Vel. kraljica za revne otroke. Nj. Vel. kraljica Marija je izjavila gospej dr. Nikolajevič! načelnici belgrajsko ženske poliklinike! da bo to leto poslala 40 siromašnih deklic na počitnice na Lokrum. Ravno tako bo Nj. Vel. kraljica dala sredstvu, da se otrokom preskrbe lahka poletna oblačila. S prehrano šolskih otrok v Zagrebu in v Skoplju se prične še to poletje. Gospa dr. Nikolajevič bo radi tega odpotovala te dni v Zagreb in v Skoplje, nato na na Bled. ic Binkoštne počitnice na vseh srednjih, meščanskih in osnovnih šolah trajajo glasom odloka ministrstva prosvete S. N. br. z dne 7. 5. 1929 samo nedeljo in ponedeljek. tAt Cenjenim naročnikom ob poštni progi Rakek—Stari trg javljamo že davno zaželjeno vest, da jim bo doha jal »Slovenec« počenši od nedelje 19. maja vsak dan že v prvih dopoldanskih urah. Oddajal ga bo na dogovorjenih postajah šofer avtomobila, ki odhaja z Rakeka ob 8 in pride v -Stari trg okoli 9. ic Brez vsakega doplačila sprejema naša uprava oglase za binkoštno številko, torej po običajnem oglasnem tarifu, toda le do sobote opoldne. Opozarjamo pa vse cenj. inserente, da odela jo vse večje oglase kolikor največ mogoče že tekom današnjega dneva, ker bi sicer ne mogli ustreči cenj. željam glede opreme in namestitve posameznih oglasov. »Radio Ljubljana«, tedenska revija, glasilo ljubljanske radiu postaje, je izšla včeraj. Ne glede na-vsebirto in obliko revije, se je človek razveseli. Naš slovenski tednik za radio! Cela povo-denj teb revij v vseh jezikih je prihajala k nam, tudi Srbi že imajo svojo, Hrvati svojo, Slovenci smo jo dobili šele včeraj in s tem ludi publicistično dokazali, da hočemo držati korak z drugimi. Oprema je lepa. v domačem slogu in prijetna za oko. Lepša od obeh južnih posestrim. Vsebina kljub skromno odmerjenemu prostoru, zanimiva. Nič šablonsko-trgovskega ni v nji. V lem oziru daleč prekaša zagrebški tednik in le malo zaostaja za sicer zelo obširno belgrajsko. Vendar je naš tednik »Radio Ljubljana^ neprimerno cenejši kn njegova tovariša v Belgradu in Zagrebu. Prva številka prinaša v oddelku člankov: Pozdrav; »Halo! Radio Ljubit Pri zastrupljanjih, ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij, kokain in opij, je uporaba naravne »Franz-Josef*-grenčice zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navajajo, da pri za-strupljenjih s svincem »Franz-Josef< voda ne le naglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje, mar- vec TUUl UCltlkUjČ M spcvnn.uu |oldne in popoldne. Razstava in obe produkciji se vrše na prostoru ljubljanskega velesejma. 0 Črne vožnje so zmerom nevarne ... — V sredo zvečer si .je neki ljubljanski šofer privoščil takšno črno vožnjo. Odprl je gospodarjevo garažo, zavrtel avto in jo odrajsa' po Dunajski cesti v temno noč. Ze tam na Posavju pa .je šoferja srečala smola. Avto se je nenadoma skujal, volan je skočil fantu iz rok in avto je zavor.il v konfine. Enega je popolnoma izruval in vrgel na cesto, drugi konfin pa je bil odpornejši ter se je avto ob njem ustavil, ko se je prei prelomil čez pol. Namreč konfin. Slučajno *o se tedaj vračali posavski fantje iz društvenega doma. Predramili so šoferja, ki je nezavesten ležal v avtu za volanom, potem pa no Maribor ga peljali ]>od vodnjak in ga osvežili z vodo. Šofer je tožiL da ga zlasti v prsih nekaj čudno tišči in boli. Vendar je bil koj pri volji, da se brž odpelje z avtom v Ljubljano nazaj. Fantje so pognali motor, toda — volan se ni premaknil. Bil je povsem iz viže. Šofer je potlej voz pustil tamkaj in jo mahnil spat. V četrtek zjutraj so se pa pripeljali po svojeglavi avto gospodje iz Ljubljane ter ga potegnili nazaj v gospodarjevo šupo. 0 Zadruga urarjer in zlatarjev poroča, da bodo trgovine odprte samo binkoštno nedeljo dopoldne. O Mesto si je šla ogledat. Dne 14. maja se je napotila 14 letna Dragica Homec iz Maribora, Miklošičeva cesta 2, z. dovoljenjem svoje matere na obisk k sorodnikom, ki stanujejo na Viču. Žc naslednji dan pa ji je pri sorodnikih postalo dolgčas in je rekla, da si gre ogledat mesto. Bogzna, kakšno čudo je deklico zadržalo v mestu, da se do včeraj še ni vrnila domov, odnosno k sorodnikom, niti se kakorkoli javila. Dekle je oblečeno v sivo krilo, rdečo bluzo in zelenkast jopič. Za svojo starost je močno razvito. Nosi čepico, ali klobuk in imn svetle lase. Kdor bi jo slučajno kje videl, naj blagovoli javiti policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani. 0 S tretjega nadstropja je padel. Včeraj opoldne se je dogodila na stavbi novega Mikli-čevega hotela v Kolodvorski ulici težka nesreča. 18 letni kleparski vajenec Franc Skaplja, zaposlen pri tvrdki Ecker, je imel opravka v 111. nadstropju nove stavbe. Vračajoč se navzdol, je strmoglavil v praznino, po kateri je speljano dvigalo za opeko. Padel je v pritličje in si zlomil levo roko. Izbil si je tudi vse zobe ter je imel mahoma polna usta krvi. Telefonirali so po rešilni avto, ki je takoj prihitel na lice_ mesta. Ponesrečenec je bil pri polni zavesti in je še sam stopil na nosilnico. Med potjo v bolnico se je šele onesvestil. Dobil je težke notranje poškodbe, vendar njegovo stanje zaenkrat ni smrtnonevarno. 0 Aretacije. Včeraj so bile izvršene v Ljubljani sledeče aretacije: 1 radi vloma, 1 radi tatvine, 1 rudi telesne poškodbe, t radi pijanosti in 1 radi vlačuganja. — Ovadbe: 1 telesna poškodba, 1 pijanost, 1 kaljenje nočnega miru, 1 prekoračenje policijske ure, 1 kršenje' sladoledarskih predpisov, 1 pobeg od doma, 1 vožnja s kolesom po železnici, 3 kršenja pred-pisov_ o zapiranju lokalov, 3 radi avtopredpi-sov, 5 prestopkov cestno-policijskega reda. O Umrli so ▼ Ljubljani v času od 3. do 11. maja: Ivana Modar, žena sodarskega pomočnika, 42 let, Karlovska cesta 16; Marija Rombo, delavka, 17 let, Zg. Besni ca pri Kranju; Jakob Žitnik, posestnik, 81 let, Hauptmanca 3; Edvard Fr5hiich, sin pleskarjeve vdove, 20 let, Hrenova ul. 10; Zupane Anton, dninar, 73 let, Vidovdanska cesta 9; Elizabeta Peklenk, zasebnica, 89 let, Vidovdanska cesta 9; Barbara Ribič, 4 leta, hči posestnika. Kresnice (umrla na poti v bolnišnico); Marija Ahčan, kuharica, 52 let, Vidovdanska cesta 9. — V bolnišnici so v istem času umrli: Marko Strgar, sin delavca, 8 dni, Sebenje 27; Karolina Novak, raznašalka časopisov, 57 let, Vidovdanska cesta 3; Srečko Za-' vrsnik. sin premikača. 2 leti, Zalog 7; Marija Šimenc, služkinja, 25 let, Zg. Šiška 23; Helena Klop-čič, hči jetniškega paznika, 3 ledne, Kobaridska uLca 4; Anton Boltezar, kmetovalec, 74 let, Šmarje; Marija Jezeršek, hči dninarice, 5 mesecev, Zg. Pir-niče 109; Ivan Helcjan, sin mlekarja, 5 mesecev, Brdo; Marija Polak, hči delavca, 7 let, Zg. Pirniče 35; Magdalena Kovač, vdova trgovca, 65 let, Stari trg 3; Marjeta Simlč, hči služkinje, 1 leto, Križev-niška ulica 7; Marija Divjak, 64 let, občinska uboga; Marija Kokalj, hči dninarja. 6 let, Zapolje pri Litiji; Milica Tadič, služkinja, 31 let, Ivnnje selo; Janez Rom. posestnik, 48 let. Maverlen pri Črnomlju; Franc Aman, livar, 48 let, Moste; Franc Kalina, član orkestra, 49 let, Trnovski pristan 8; Marija Završan, zaRebnica, 70 let, Karlovska c. 9. © URE /n birmo F Čuden, Prešernova 1. O FIL7, KLOBUKE, domske in moike. ke-mitnn tisti in lika tovarna J0S. REICU. Izvršitev v 24 urah. □ Oblastni komisar dr. J. Leskovar je dovolil Muzejskemu društvu v Celju podporo 10 tisoč dinarjev v svrho omogočenega nadaljevanja arheoloških razkopavanj na Oljševi, Muzejskemu društvu v Ptuju pa 10.000 Din za restavracijo fresk jn štukature v ptujskem muzeju. □ Na večer svojega binkoštnega zborovanja v Mariboru priredi SDZ v soboto 18. maja t. 1. ob 20 v dvorani Zadružne gospodarske banke akademijo s sledečim sporedom: 1. Tercet »Pa-lestre«: a) Beethoven: Egmont (uvertura), b) P. de Sarasato: Ciganska melodija; 2 violini in klavir. 2. Deklamacija. 3. Petje: a) Foerster: Gorenjci, b) Novak: Sanak spava. 4. Govor. 5. Tercet »Palestre«. Fr. Dodla: Souvenir, Kubelikova se-renada (2 violini in klavir). 6. Deklamacija. 7. Samospev. 8. Tercet: a) Capa, b) zbirka narodnih (violina, klavir in gozdni rog). 9. Recitacija lastnih del. Odmor. »V zarje božje,« igra iz dijaškega življenja v dveh dejanjih. Spisal S C. Igra »Delo« — Maribor. — Osebe: gospod Pavel, Ivan in Tone (študenta), Cilka in Zinka (študentke), Francka. Med odmorom svira tercet »Palestre«. — Cene prostorom I. prostor 15 Din, II. prostor 10 Din; III. prostor 8 Din; IV. prostor 5 Din; dijaško stojišče 3 Din. □ Nov vozni red na avtobusni progi Maribor —Ptuj. Z današnjim dnem stopi v veljavo na progi Maribor—Ptuj nov vozni red, ki kaže nekaj bistvenih sprememb: Odhod iz postajališča na glavnem kolodvoru v Mariboru: ob 6.45, 13.—, 17.25, 21.30. Odhod iz Ptuja: ob 6.45, 11.50, 14.10, 19.40. □ Nov avtobusni rožni red. S 16. majem stopi v veljavo nov vozni red avtobusnih prog proti Selnici, Zg. Dupleku, Rušam in Rogaški Slatini. Bistvenih sprememb na progi proti Selnici ni; pač pa se podaljša proga do gostilne Šturm, znanega izhodišča nedeljskih izletnikov. Ob delavnikih popoldne vozi avtobus v omenjeni smeri šele ob 17.30, ob nedeljah in praznikih pa ob 19. V Ruše vozi odslej avtobus dopoldne ob 9, ob nedeljah in praznikih pa gre samo do Limbuša, nazaj vozi ob 9.35. Popoldanska vožnja je na omenjeni progi odslej tako urejena, da vozi avtobus iz Ruš ob 17. Proti Zgornjemu Dupleku vozi avtobus iz Glavnega trga vsak dan ob 13 ter 1618, ob nedeljah in praznikih pa ob 18.15. □ K razpustu žel. pogrebnega in podpornega društva v Mariboru. Novi upravni odbor vrli svoje funkcije v smislu starih društvenih pravil dalje; njegova naloga je še razen tega, da predloži pristojni oblasti poročilo o premoženjskem stanju društva, da sestavi nova pravila in da skliče nato ustanovni občni zbor novega žel. pogrebnega in podpornega društva. □ V soboto zvečer vabimo vse prijatelje našega dijaštva, da se udeleže akademije, ki se vrši omenjenega dne ob 20 v dvorani Zadružne gospodarske banke. Na sporedu so razne pevske točke, deklamacije in recitacije, razen tega pa se vprizori tudi izvirna slovenska dvodejanka »V zarje Božje«, ki jo je za to priliko sestavil bogoslovni docent Stanislav Cajnkar. □ Dobrodelna tombola Podmladka Rdečega križa, ki bi se imela vršiti pretečeno nedeljo, se je morala radi neugodnega vremena preložiti na binkoštno nedeljo, dne 19. t. m. Dobitki so razstavljeni pri tvrdki »Veha« na Aleksandrovi cesti. V nedeljo ob 14 vsi na trg Svobode. □ Vprašanje oblastnega arhiva v Mariboru rešeno. Z ozirom na to zadevni predlog tukajšnjega Zgodovinskega društva, da se naj osnuje v Mariboru javni arhiv za ozemlje mariborske oblasti, se je omenjeno vprašanje rešilo v tem smislu, da si poišče Zgodovinsko društvo primerne prostore za nastanitev arhiva, najemninske stroške pa pre- j vzame začasno oblastna samouprava. S to rešitvijo je ustanovitev oblastnega arhiva v Mariboru, ki je ob žalostnem propadanju premnogih važnih virov domače povestnice nujno potrebna, gotova stvar ter je organizacija omenjenega arhiva samo še vprašanje kratkega časa. □ PreTedba okrožnih zdravnikov mariborske oblasti. Izvršila se je prevedba okrožnih zdravnikov na prejemke, ki jih določa tozadevna uredba oblastne skupščine o samoupravni zdravstveni službi v občinah mariborske oblasti izvzemši avtonomna mesta Maribor—Celje—Ptuj. Razen tega to se sprejeli na novo v okrožno zdravstveno službo: dr. Stanko Silan (Vitanje), dr. Fr. Breznik (Can-kova), dr. B. Purič (Čakovec), dr. J. Sablak (štri-gova), dr. E. Ryzienski (Zgornja Polskava), dr. R. Šinkovec (Mislinje) in dr. J. Rak kot jx>godbeni okrožni zdravnik v Gornjem gradu. □ Z delovnega trga. Takoj dobijo zaposlitev preko tukajšnje Borze dela: 1 sodar, 1 cirkularist, 3 Žagarji, 1 lesostrugar in 2 kleparja. □ Fantje se zbirajo... Naborna sezona se je otvorila; prišli so fantje, zidane volje, pojoč in vriskajoč ob spremljanju harmonike in trompet. In s »pušelci«. Brez resnejših sjiopadov je zaenkrat šlo, brez krčme pa ne. □ Pod avto. Trgovec s sadjem na voglu Prešernove ulice in Aleksandrove ceste Karel Koršič je bil na tem. da prekorači Aleksandrovo cesto v smeri proti Spatzekovi gostilni. V tem hipu je pribrzel v smeri proti glavnemu kolodvoru osebni avto št. 16.505, ki se mu je Koršič pravočasno izognil; istočasno pa je blisknil mimo kritičnega mesta v smeri proti Slovenski ulici avto št. 16-112, ki je pograbil Koršiča od strani ter ga pognal proti avtomobilu št. 16.505, da je obležal v krvi na tleh. Koršiča. k: mu je brizgnila iz ušes kri in ki so se mu pri padcu pretresli možgani, so od-premili v tukajšnjo bolnišnico. □ Posestno gibavje. Kupili so: Franc in Štefanija Koser od Vojteha Tratenška hišo št. 215 v Tomšičevem drevoredu za vsoto 250.000 Din. — Hinko in Angela Špindler od Ivanke Petelin posestvo v Rošpohu 180 za 95.000 Din. — Štefan in Antonija Kodrič od Martina in Marije Planinšek hišo 116 v Kralja Petra ulici (Studenci) za vsoto 60.000 Din. — Ivan Kos od izvoščka Matije Mi-sleta posestvo 11 v Radvanju za 250.000 Din. — Make in Ivana Milič od Miloša in Nataše Benčina hišo na Betnavski cesti 23 *zn vsoto 280.000 Din. □ Brez kričeče reklame Vam nudi birmanske slike v okusni izdelavi in nizkih cenah. Foto-atelje Japclj, Gosposka 28._ Tvrdka 3ULIO MEINL uvoz kave in čaja, pri red i danes v svoji jx>dr. Selenburgova ulica 3 poskuSnio kakao-č. na katero Vas vljudno vabi Dr. med. Igor Tavčar specialist za notranje bolezni ordinira od 25. tega mesecu vsak delavnik od 9,—11. dopoldne in od 3.- 5. popoldne. Rontgenqloške preiskave za privatne pacijcute vsak torek in četrtek od 8.-9. dopoldne. Celje iS Ves katoliški svet proslavlja letos jubilej 50 letnice raašništva sv. očeta Pija XI., ki so za to priliko proglasili letošnje leto za sveto leto. Stotisoči romarjev bodo tekom letošnjega leta posetili večno mesto ter se v siuovski vdanosti približali prestolu namestnika Kristusovega. V Celju samem se bomo papeževega jubileja spomnili v ponedeljek 27. maja s prireditvijo v mestnem kinu, kjer nas bo glavni tajnik Prosvetne zveze g. Vinko Zor s pomočjo veličastnega fibna povedel v središče katoliškega sveta, v Vatikan. Preskrbite si pravočasno vstopnice v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4. S3 Vojni oškodovanci, ki se 5. maja zborovanja v Mariboru niso mogli udeležiti, naj se zberejo v nedeljo 19. maja točno ob 10 dopoldne v gostilni Filipčič v Gledališki ulici, kjer bodo izvedeli, katere korake je mariborski odbor za vojno škodo v Belgradu podvzel in s kakšnim uspehom. & Glasbeni teden bi lahko imenovali teden med 2. in 8. junijem. V nedeljo 2. junija popoldne bodo v veliki dvorani Celjskega doma koneertiraii akademiki ljubljanske univerze. Bo to dogodek, kakršnih v Celju niti tekom let ne doživljamo in se bo koncerta gotovo udeležilo vse, kar misli in čuvstvuje plemenito. — V sredo 5. junija se bo vršil klavirski večer gojencev Glasbene Matice, na katerem nastopajo samo gojenci višje konservatorijske stopnje celjske Glasbene Matice. — Končno bo pa 8. junija v Celjskem domu zvečer priredilo Celjsko pevsko društvo svoj redni letni koncert. -0" Koča na Korošici bo za binkoštne praznike, to je v dneh 18., 19. in 20. maja odprta in oskrbovana. — SPD, Savinjska podružnica v Celju. -0" Občni zbor društva hišnih posestnikov v Celju se je vršil 15. maja v gostilni >pri pošti«. Navzoči predsednik pokrajinske /.veze hišnih posestnikov g. Frohlich je objasnil namen, delovanje in uspeha tlela društva hišnih posestnikov. Stari odbor je bil na novo izvoljen in je obljubil solidno delovati za normalizacijo f stanovanjskih razmer, kakor si jo soglasno želita posestnik in najemnik. S3 Ali je občni zbor Hmeljarskegu društvu (klican pravilno? To vprašanje smo te dni ponovno prejeli in pojasnjujemo. Glasom sedaj veljavnih pravil se morejo občnega zbora dclo-ležiti le delegati pravilno ustanovljenih podružnic Hmeljarskega društva, posamezni člani sicer tudi, a nimajo ničesar odločati. Ti delegati morajo imeti najmanj 14 dni pred glavnim občnim zborom v rokah že legitimacije, ki jih jim izda glavni odbor. Doslej ni niti ena podružnica pravilno ustanovljena. Za pravilno ustanovitev ni namreč potrebno samo, da oblast pravila podružnice odobri, temveč se mora na podlagi odobrenih pravil vršiti še ustanovni občni zbor, ki ga je treba vsaj tri dni prej prijaviti politični oblasti. Še le potem, ko je oblast vzela na znanje, da se je ustanovni občni zbor v redu vršil in je podružnica dobilu svojo redno sestavo, je podružnica ustanovljena in lahko voli delegate. Oblast najbrž ne bi imela nič proti, ako se delegati volijo že na ustanovnem občnem zboru. Vsekakor pa je bilo pogre-šeno voliti delegate ob priliki pripruvljalnih Sestankov, preden so sploh bila pravila vloženi v odobrenje. To ni le protizakonito, temveč tudi stvari sami škodljivo. Odbor proponentov odnosnO pripravljalni odbor ima namreč pravico nabirati članstvo in torej ono članstvo, ki se je do pripravljalnega sestanka prijavilo, samo ne more voliti delegatov, ker bi bili tako brez zastopstvu vsi oni, ki bi se prijavili po pripravljalnem sestanku. — Res je, da so se podružnice ustanavljale na podlagi pismenih navodil, ki jih je posameznim poverjenikom doposlal glavni odbor društva iz Žalca. Toda ta navodila so v nasprotju z določili zakona. Kratko: Za dan 26. maja sklicani občni zbor ne bo mogel ničesar pravomočnega skleniti. & Hmeljarji. Mrčes se že pojavlja na hmelju. Ugonobite jo najsigurneje i kvasijo raztopino. Točno navodilo za pripravo te raztopine, krasija les in mazilno milo dobite stalno ▼ dro-geriji »Sanitas«. Celje. & Gostilničarjem priporočamo, da si žigosajo steklenice sami. Jedkovica za pisanje na steklo se dobi v sDrogeriji Sanitas., Celje. Dopisi Ježica pri Ljubljani Pokojnega Ivana Straha so včeraj, v četrtek ponoči pripeljali s tovornim avtom iz Karlovca iz vojaške bolnice, kjer je umrl. — Pogreb bo danes, v petek, ob 5 popoldne iz hiše žalosti na faruo pokopališče pri sv. Juriju. Tržič V sporazumu z načelnikom higijenskega zavoda v Ljubljani je ministrstvo preložilo otvoritev zdravstvenega doma v Tržiču na poznejši čas, ki bo udeležbi državnih funkcijonarjev bolj prikladen. Slovesna otvoritev bo nekako sredi junija po istem sporedu kakor bi se imela vršiti sedaj, Z ozirom na to prosimo vse sodelujoče, da zaznajo za odgoditev otvoritve in vežbajo svoj spored dalje. Hrastnik Danes v sredo zjutraj je prišla brzojavka, da je umrl v celjski bolnici g. Anton Speiser, o katerem je poročal »Slovenec«, da se je pretekli petek ustrelil. — V petek 17. maja pride v Hrastnik stavbena komisija, da izda dovoljenje za graditev nove šole, nakar bo krajni šolski svet prosil za posojilo. Na naslov poštnega ravnateljstva v LJubljani. Zadnje čase je opažati, da se pošta naslovnikom silno neredno dostavlja in je pod vsako kritiko, Pritožbe se množe in je skrajni čas, da se zadeva uredi bodisi na en ali dugi način. Rogaška Slatina Smrtna kosa. Umrla je gdč. Štefka Koša-kova, bivša šivilja ▼ zdravilišču. Bila je pred boleznijo agilna članica »Sloge« in dobra igralka. Kmetsko-nadaljevalna iola pri Sv. Križu in Obrtno-nadaljevalna iola v Rogalki Slatini sta zaključili svoj prvi letnik. Na obeh šolah se je vršila slavnostna preizkušnja učencev ob navzočnosti krajevnih faktorjev, tako gg. županov, domačega nadžupnika, zdraviliškega ravnatelja in članov krajevnih šolskih odborov. Na zaključek kmetijske šole je prihitel tudi g. komisar oblastne samouprave mariborske oblasti, dr. Josip Leskovar, in držal lep nagovor, poln ljubezni do našega ljudstva in hotenja po povzdigi kmetskega gospodarstva v Rogaški Slatini in okolici Uspeh preizkušnje je presenetljiv in se mora učiteljstvu obeh tečajev prav iskreno čestitati. Nova planinska koča na Donački gori se otvori in blagoslovi slovesno v nedeljo, dne 26. t. m. ob 11 dopoldne. Na gori bo tudi sv. maša. Občni zbor, ki bi se imel vršiti ta dan obenem s slavnostjo, ie preložen na poznejši termin. SLOVENSKA BISTRICA Lansko leto je bila tukajšnja samostanska cerkev lepo na zunaj prenovljena, znotraj pa je dobila lepe nove klopi in drugo, da je res sed-ij prav lepa in kras za mesto Letos je prenovljena in krasno poslikana župnijska cerkev, ki je bil.i tudi skrajno potrebna. Ko čiovek stopi sedaj v ti dve lepi cerkvi, se res počuti veselega. Dolžnost nas veže, da se javno zahvalimo č. g. kaplanu Ivanu Šoliču, ki je sam nabiral in še nabira prostovoljne darove za prenovljenje obeh cerkva, da je že večinoma vse delo plačano. Za ves njegov trud se mu zahvaljujemo in mu želimo, da ga za to trudapolno in požrtvovalno delo ljubi Bog po- I plača, kakor tudi vse, ki so prispevali. Zahva- j limo se tudi gg. slikarjem, in sicer Fr. Horvatu, akademičnemu slikarju v Mariboru, ki nam ie toliko živokrasnib slik na fresko naslikal, in tukajšnjemu slikarju Jurju Ačko, ki je prevzel po nizki ceni vse druge slikarije, ki jih je mojstersko izvršil. Bodi obema iskrena zahvala. Obo slikarja toplo priporočamo še drugim cerkvenim predni-štvom. — I. P. Turistika Podružnica Slovenskega planinskega društva v Kranju naznanja, da bo Prešernova koča na Stolu za Binkoštne praznike odprta in oskrbo- gospodarstvo Spori Deset let športnega dela. Letos slav© kar trije klubi mariborske oblasti desetletnici svojega obstoja: S. K. Maribor, S. K. Rapid in S. K. Ptuj. Prvi jo bo slavil S. K. Rapid na Binkošti. Maribor in Ptuj sta si izbrala Vidov dan. S. K. Rapid se je ustanovil 1. 1919. iz razpadle »Herthe«. Ustanovitev je bila povsem političnega značaja. Klub, nazvan S. V. Rapid so tvorili izključno Nemci, ki so skrivali svoje politične težnje pod krinko športnega kluba. Iz rutiniranih igralcev »Herthe« in »Rote Elf« sestavljeno moštvo je uspešno branilo svoje modročrne barve in nosilo več let naslov prvaka mariborske oblasti. Zob časa je primoral tudi vodstvo Rapida, da zapusti politično polje in se posveti namenu, ki ga daje že ime samo. Borba med njim in 1. slovenskim športnim klubom Mariborom je bila ostra i na zelenem polju i za zeleno mizo. Nasproti sta si stala dva politična ekstrema, ki sta pod športno | firmo stremela za propastjo drug drugemu, lz zgolj ! nacionalnih društev sta se tekom časa razvila dva dostojna reprezentanta športa. Rapid je moral na polju kloniti pred močnejšim nasprotnikom in mu prepustiti naslov prvaka. Lani si je Rapid zgradil moderno nogometno igrišče, ki je gotovo najlepše v Sloveniji in ki povsem odgovarja današnjim zahtevam. Kot drugoplaciran klub častno zastopa barve zelene Štajerske v in izven mej domovine. Razen nogometa goji Rapid v veliki meri lahko atletiko in ima v tem pogledu prvenstvo pred ostalimi klubi mesta Maribora. Enako prvači v tenisu. Leyrer in Hitzel spadata med najboljše jugoslovanske tenis igrače. Na čelu kluba stoji že dolgo vrsto let g. dr. Blanke, čigar glavna zasluga je, da se Rapid ni zgubil v političnem vrvežu, marveč da danes roko v roki z drugimi klubi deluje na prospehu športa. O programu slavnosti bomo še pravočasno poročali. Predvidoma bodo sodelovali najmočnejši slovenski klubi, ljubljanska Ilirija, S. K. Maribor in graški Sturm. Službene objave LNP. (Iz seje posl. odbora dne 15. maja 1929.) V nedeljo 19. t, m. ob 10.30 se vrši na prostoru ASK Primorja juniorska prv. tekma Primorje : Hermes. — Služba: blagajna ASK Primorje, vsak klub po tri reditelje, str. sodnika Čeh Dušan in Kranjc Rud. — Prv. tekma Slovan jun. : Jadran jun. dne 19. t. m. odpade, ker je podeljena juniorskemu moštvu SK Slovana 14dnevna zabrana igranja zaradi kršitve točke 6. pravilnika za prv. tekme juniorskim moštev. — Prvenstvene tekme v ponedeljek 20. t. m.: Igrišče Ilirije ob 10 Slovan rez. : Jadran rez. (zaostala prv. tekma od jeseni); igralci, ki so igrali v jesenski prv. tekmi Slovan : Jadran za I. moštvi v tej tekmi ne smejo nastopiti. Služba: odbornik LNP g. Matjašič, blagajna SK Slovan, vsak klub po tri reditelje, str. sodnika Legat in Milač. — Igrišče Primoria ob 10 Reka rez : Krakovo rez.; služba odbornik LNP g. Novak, blagajna SK Reka, vsak klub tri reditelje, str. sodnika Pišlar in Levstek. Nastop službe vedno pol ure pred določenim začetkom tekme. Biljerterje postavi klub, ki opravlja blagajniško službo. — Vsled dopisa JNS-a se določi v Ljubljani termin 26. t. m. za prireditev v korist JNS-a. Posl. odbor naproša klube Primorje, Ilirija, Hermes in Slovan, da rezervirajo navedeni termin. — Tajništvo obvešča klube, da se bo- vršila letošnja reprez. tekma LNP : Karntner Fussballverband dne 30. t. m. v Celovcu. Za postavo v reprezentančni team LNp-a pridejo v poštev predvsem igralci klubov Primorje, Maribor in Ilirija. Tajništvo prosi imenovane klube, da s tem računajo. — Posl. odbor je odobril naslednje prijateljske tekme: SK Rapidu 19. in 20. t. m. turnir povodom proslave desetletnice s sodelovanjem klubov Sturm (Graz), Ilirija, Maribor; SK Železničarju na temelju dopisa od 12. t. m. razne tekme med 19. in 26. t. m. v Somboru, Subotici, Osijeku in Vinkovcih; Primorje : Hajduk ter Primorje komb. : Austria 19. in 20. t. m. v Splitu oz. v Celovcu; Hermes : Atle-tik SK 19. t. m. v Ljubljani; Amater : Ilirija jun. 19. t. m. v Trbovljah; Slovan : Olimpija 19. t. m. v Celju, Elan : Slovan komb. 19. t. m. v Novem mestu; železničar : Varažd. SK 2. junija v Mariboru in Železničar : čakov. SK 16. junija v Mariboru. — ŽSK Hermetu se rezervira termine 28. do 30. junija za proslavo njegove desetletnice — Tajnik II. Službeno iz LHP. Za včeraj sklicana seja uprav, odbora, se vrši jutri v soboto 18. ma|a ob j 18. uri v damskem salonu kavarne Emona. — Tajnica. Službeno iz JHS-a. Seja upravnega odbora se vrši dane« zvečer ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. Potrebna je polnoštevilna udeležba vseh odbornikov. — Tajnik. Službeno iz LNP. (Knz. odbor.) Danes v petek, 17. maja, ob 18.30 v kavarni Evropa seji kazenskega odborH. — Na to sejo se vabijo: ob 18.40 igr. Mlinar Fr. (Frimorje); ob 18.50 g. Največ ja razstava poljedelskih strojev in orodja Že lanskoletna jesenska jubilejna kmetijska razstava na ljubljanskem velesejmu je. prikazala obsežno razstavo poljedelskih strojev in orodja. Letošnja razstava kmetijskih strojev na velesejmu od 30. maja do 9. junija pa bo lanskoletno še znatno prekosila. Razstavljeni bodo vsakovorstni stroji, od preprostega do najbolj dragega in za vse vrste gospodarstva. Nudena bo velika izbira poljedelskega orodja in strojev za mlekarstvo. Večina strojev, ki bodo obsegali približno 2000 m- razstavnega prostora, v obratu. Razstave se udeležijo domače tvrdke in one iz inozemstva, zlasti Čeho-slovaške, Avstrije, Nemčije, Ogrske, Francije, Amerike, Švedske in Danske. Poljedelske stroje razstavi 12 tvrdk, ]M>ljedel-sko orodje 16 tvrdk, male bencinske motorje za pogon strojev 3 tvrdke, stroje za mlekarstvo pa 4 tvrdke. Vsak imetnik velesejmsko legitimacije, ki stane 30 Din, ima pravico do polovične vožnje po železnici. Naročite legitimacije pri razproda,jalcih ali direktno pri velesejmskem uradu v Ljubljani. Dopisnica zadostuje. Zamorete pa kupiti tudi navadno vstopnico za enkratni vstop po 10 Din. Kmetovalce opozarjamo, da so razstavljeni na velesejmu najrazličnejši predmeti Naj omenimo samo še zvonove, gasilsko orodje, jermenarski izdelki, verige, različni vozovi, bicikli, obleke, čevlji, sirarski izdelki, plemenska perutnina, domači zajci ntd. GOSPODARSKA LITERATURA Gradivo za statistiko trgovine obrta in industrije v Sloveniji. Uredil dr. Fran Windischer izdala Zbornica za TOI v Ljubljani. Ona 28 Din. Naša industrija, obrt, trgovina in kmetijstvo. Njih osnove, stanje, odnosi, važnost, pota, prošlost in bodočnost. VII. del. — Milivoj Savič, načelnik Min. trg. in industrije, Sarajevo, državna tiskarna. Cena 25 Dni. Znani pisec, važna osebnost v naši gospodarski politiki je izdal že 7. knjigo o naši trgovini, obrti in industriji. V tej 7. knjigi pa se pretežno peča s pojačanjeni in intenziviranjem naše kmetijske proizvodnje. Poleg lega vsebuje knjiga opise gospodarskega položaja v mestih Južne Srbije, Bosne in Hercegovine. Apliciranje priporočil mednarodne gospodarske konference. Društvo Narodov ie zbralo podatke o aplikaciji priporoči! mednarodne gospodarske konfcrence v dobi od maja 1028 do 15. marca 102'». Poročilo pa podaja sploh podatke o trgovinski iu sploh gospodarski politiki 1. 1928. Na koncu je pri-dejan sumaričen pregled gospodarskega stanja na svetu v I. 1928. • III. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Žalec v Savinjski dolini ,dne 15. maja 1920. — Vlažno - toplo vreme minulih dni je sicer nekoliko ovira'o delo v hmeljskih nasadih, vendar ie pa isto zelo pospeševalo razvoj rastline. Sedaj se odstranjujejo nepotrebni poganjki, ostali se pa napeljujejo in privezujejo. V zgodai obrezovanih nasadih so trte že do 1 m visoke. Iste so krenke. vendar so skoro povsod napadeni po bolhačih, ki jim pa dosedaj niso znatno i škodovali. Govori se o predprodaji hmelja po 13 I do 20 Din za Ikir. — Društveno vodstvo Zemaljski Savez industri.inlnra v Zasrehu j slavi letos 25 letnico svojega obstoja. Ha bi se luvatski industrijci mogli nadvse uspešno boriti proti mačehovskemu postopanju tedanje osrednje vlade, ki je uvedla take trafine sisteme, da je v zametku onemogočila vsak iačji razmah hrvatske industrije, so se združili 1004 v Zomaljski savez hrvatsko-sl a venskih induntrijalaca, k« je v teku daljnjega obstoja napravi) velike tHuee domači industriji. Predsednik institucije ie I. I). Alexan-der in je društvo štelo koncem 1927 106 članov. V proslavo 25 letnice se vrši dne 2. junija t. 1. ob 11 dopoldne v dvorani Zagrebške borze svečana seja, zvečer ob 8 pa banket v Esplauadi. Za vinarski konsres in občni zbor Vinarskega društva za Slovenijo v Krškem, ki se vrši v dneh 25., 26. in 27. maja t. 1.. je polovična vožnja dovoljena za osebne in brzovlake. izvzemši orient-expres za čas od 22. do 30. maja. Vsak udeleženec vzame na svoji domači postaji cel vozni listek, žigosan z mokrim žigom dotično postaje. Ta vozni listek velja tudi za povratek. ako se. izkaže s potrdilom. da se je udeležil kongresa in občnega zbora. Radi tega, voznega listka na postaji Videm-Krško ne oddajte, na občnem zboru pa zahtevajte tozadevno potrdilo. Razpored kongresa je bil objavljen v dnevnem časopisju in v društvenem glasilu v Naših goricah. Vinogradniki, udeležite se vinarskega kongresa in občnega zbora Vinarskega društva v obilnem številu. Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Čaitover se bo vršila potom ofertalne lici j L u k e ž i č in g. Logar in ob 19.10 g. Deč-| man. — Tajnik II. Redna glavna skupščina JZSS se vrši v ne-, deljo 26. t. m. v beli dvorani hotela. Union ob i 9 dopoldne. Dostop je dovoljen vsem zimskim | športnikom, pravo glasovanja imajo delegati klubov s pismenim pooblastilom. Dnevni red obsega poleg običajnih točk in samostojnih predlogov tudi razgovor o mednarodnih zimskosporlriih tekmah v Bohinju 1. 1930. Za udeležence velja polo vična vožnja. Pri produkciji psov, dresiranih v policijske in obrainbene svdhe, bo predvajalo sedem vodnikov osem psov raznih pasem in sicer: 1 nemškega ovčarja, 1 škotskega ovčarja, 2 dobermana, 1 ai-redale-terijerja, 1 angleškega hrta in 2 nemški dogi. Vsi ti psi so iz Ljubljane in Celja. Med vodniki bo nastopil tudi devetletni Erik, sin znanega dreserja Fr. Gorjupa iz Celja, ki bo predvajal dobermana in pokazal, da se pokore dobro izvež-bani psi tudi otrokom. Opozarjamo nadalje na nastop obeh nemških dog. Eno bo predvedel g. Goriup Jakob in pokazal, da slede psi svojemu vodniku tudi na sam mig, brez besed. Druga bo pokazala pod vodstvom Fr. Goriupa delo na moža. Produkcijo bo zaključil g. Stanko Hočevar iz Vrhnike s svojim priznanim Stauffom, ki bo iskal med gledalci skritega morilca. Natančni program produkcije je razviden iz sporedov, ki veljajo kol vstopnice za to produkcijo. Članstvu S. K. Ilirijel Sabljaška sekcija priredi danes zvečer ob 20. uri v restavraciji »Zvezda« svoj prvi družabni sestanek. Odbor vabi na ta družabni sestanek celokupno članstvo, kakor tudi vse prijatelje Ilirije. Čim številnejša udeležba naj bo, tej najmiatši, vendar pa ze najagiinejši klubovi sekciji, dokaz priznanja za njeno dose danje uspešno delo. — Odbor, tacije dne 3. junija 1929 pri Direkciji drž. želemio v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI. Dobava raznega pohištva. Uprava dvora Nj. Vel. kralja v Belgradu razpisuje dobavo raznega pohištva za dvorsko osebje na kr. posestvu Dedi-nju. Ponudbe je predložiti do 30. maja 1929. Pogoji in načrti so interesentom v pisarni Zbornice za TOJ na vpogled. Borza 10. maja 1929. DENAR .V današnjem deviznem prometu so se devize učvrstile; zlasti pa je narastel Berlin v zvezi z mednarodno učvrstitvijo od 1350 na 1351.75. Narodna banka je intervenirala v vseh devizah z izjemo Ne\vyorka, kjer je bilo zaključeno nekaj pri-vatnega blaga. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 16. maja 1920. povpraš. pon. srednji sr. 15. V Amsterdam _ 2287,— _ J Berlin 1350.25 1353.25 1351.75 1350.- Bruselj — 790.14 — — Budimpešta — 991.95 — — Curih 1094.40 I097.4( 1095.90 1C 95.90 Dunaj 7.8.'J SO 1.23 799.73 799.62 Loudou 275.63 270.43 276.03 — Newyorlf 56.69 56.89 56.79 56.79 Pariz — 222.36 — — Praga I67;98 IL8.78 168.38 168.33 Trst — 297.92 — ___ Zagreb. do 1353.25, 50.69- 56.89, hI., Berlin 1350.25 Amsterdam 2287 Budimpešta 990.45—993.45, Newyork Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 708.28 do 801.23, London 275.63—270.43, Pariz 221.80 do 223.30, Praga 167.98—168.78, Trst 296.79—296.99. Belgrad. Berlin 1350.25-1353.25, Budimpešta 990.15-993.45, Bruselj 788.64 —791.04, Rukarešt 33.75 -34.25, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 798.23 do 801.23, London 275.03-270.43, Newyork 56.69 do 50.89, Pariz 221.36—223.36, Praga 167.98 do 168.78, Trst 296.92—298.92. Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.35. Budimpe-Ui 90.-15, Bukarešt 3.08, Dunaj 72.94, Pariz 20.285. London 25.1875, Madrid 73.60, Newyork 519.25, Praga 15.365, Sofija 3.75125, Trst 27.185. Varšava 58.225. Dinar nolira: na Dunaju (deviza) 12.5175, (valuta) 12.47, v Londonu, Ne\vyorku in v Pragi neizpreuienjeno. VREDNOSTNI PAPIRII Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 123 den., Praštediona 850 den.. Kred. za v. 170 den.. Vevče 123 den., Ruše 250—260, Stavbna 50 den.. šešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 408—410 (407, 410, 409), kasa 408—410. termini: 5. 409 do 411 (409, 410), (i. 412—413, 12. 432—432.25 (432>.0, 432), 7 odst. inv. pos. 85—85.50, agrari 51-51.50 (52). Bančni pap.: Hipo 206—207, Voljo 15.50 Ido 15.75, Hrv. 50—55, Kred. 93 den., Jugo 84—85 (84), Lj. Kr. 123 deu., PraSted. 850 den., Srpska 150 do 156 (150), Zem. 138—140, Obrtna 35 bi., Etno 104 den. Ind. pap.: Gutlniann 200—210, Slavonia 17, Slaveks 100—102, Danica 175-180 (180), Drava 390—410, Osj. ljev. 170—180, Ragusea 540 den.. Trbovlje 470 bi., Vevče 126 den.. Piv. Sar. 215 bi.. Oceania 190, Ml. 20 den. Belgrad. Narodna banka 7650, 7 odst. invest. pos. 85, agrari 52—53, vojna škoda 407.50—409. 12. 434. Dunaj. Don. sav. jadr. 81.20, \Viener Bank-verein 22.45, Bodencredit 100.25, Creditanst. 54.40. Escompteges. 21.60, Union 24.90, Aussiger Chemi-sche 260, Alpine 42.30, Trboveljska 57, Pragei Eisen 521, Rima Murany 116 25. Žito Danes se je ponudba znatno omejila in v zvezi s stalilo tendenco na čikaški borzi je pričakovati, da se je nazadovanje cene za pšenico za enkrat ustalilo, če se že cena ne bo izboljšala. — Povpraševanja po blagu je malo iu konzum sc krije sporadično. Pšenica velja 237.50—242.50, bč. nakl. post., koruza 245—247.50 v Bački in Srenut. večje količine blaga so nahajajo tudi v Sisku, kjer se trguje po 270. Tudi in/.ulanka velja danes 27f Čakovec. Ječmen, rž in oves nc notirajo, ker ni nobenega zanimanja za to blago. Pšenična mokr se trguje po 340 bč. nakL. post., vendar se prodaja največ šestica. Krmilna moka in otrobi zaostajajo V Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni. dobava prompt); pšenica bač. 80 kg 285—287.50, maj 290 - 292.50, koruz laplatska ina. 312.50—315. junij 307.50—310, julij, avgust, septem-bcr302.5O—305. hačka maj 302.50—305, ječmen bar. 345 347.50, bač. 330-332.50, oves 295—297.50, moka 0 g vag. bi., fko Ljubljana, plač. po prejemu 40C do 410. Zaljučkov ni bilo. Tendenca mlačna. Novi Sad. Pšenica: bč. 235—237.50, pol. 237.50 242.50, par. Vršac 232.50—235, sr. 237.50-240. Oves: bč. 230—235. — Koruza: bč. 245—247.50. 5. 250—252.50, sr. 245—250. — Moka: Og 330 do 340, št. 2 310—320. šl. 5 300- 310. št. 6 285 dn 292.50, št 7 275—282.50, št. 8 200—210. — Otrobi: bč. 175—177.50, bn. 172.50—177.50. Tendenca neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica: maj 23.40 -23.35, zaklj. 23.36—23.40, oktober 25.22 do 25.16, zaklj. 25.16—25.17, marec 27.02—26.94, zaklj. 26.93—26.94. Rž: maj 19.18, zaklj. 19.90—19.95. oktober 22 30- 23, zaklj. 21.99—22, marec 23.84 do 23.44, zaklj. 23.44—23.4«. Koruza: maj 26.65-20.07, zaklj. 36.07—26.07, julij 26.90-26.74. zaklj. 26.73 do 26.74, Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: pet vagonov drv, pet vagonov tramov, 2 vagona bukovih hJorlov in dva vagona oglja. Skupaj 14 vagonov. Tendenca neizpremenjena. AutomobUistil rtotocHcHsti i Šofer Ir samovozoC Spisal inž. Josip ŠtoJfa. — Cena vemni knjigi Din HO— Jugoslovanska tantiema * Meh mlhnhh vrvema Kako je nastala Velika Romunija Romunski narod tudi za časa največje turške moči na Balkanu ni popolnoma izgubil svoje samostojnosti kakor ostali balkanski narodi Srbi, Bolgari in Grki. Nasledniki moldavskega vladarja Štefana Velikega, ki je vladal okrog leta 1500., v bojih s Turki niso bili tako srečni kakor on in so morali Turčiji plačevati letni davek. Turčija pa je s svoje strani jamčila za nedotakljivost kneževin Moldavske in Vlaške. Ko je v 18. stoletju turška sila jela razpadati in ko sta Avstrija in Rusija skupno začeli napadati sultana, je nastopila za obe kneževini doba trpljenja, ker so se boji vršili večinoma na njunem ozemlju, ki je prišlo zaporedoma v last Rusov, Turkov in Avstrijcev. Obenem so ruski in avstrijski zmagovalci Turčije začeli zasedati romunsko zemljo. Najprej je Erdeljska postala sestavni del Avstrije, leta 1775. je prišla na vrsto Bukovina, a leta 1812. so Rusi osvojili Besarabijo. Moldavska in Vlaška sta ostali pod pokroviteljstvom Turčije in vsaka kneževina je imela svojega kneza. Po pariški pogodbi leta 1856., s katero je bila končana krimska vojna, sta prišli obe kneževini pod protektorat velesil in jima je bila priznana neodvisnost. 2e leta 1857. se je začelo gibanje za združitev obeh kneževin. Leta 1859. sta obe kneževini izvolili za skupnega kneza Aleksandra Cuzo, s čimer je bila ustvarjena personalna unija kot prvi korak na poti zedinje-nja vseh Romunov. Aleksander Cuza je zasedel prestol kot Aleksander Ivan I. L. 1861. je dejansko združil obe kneževini in leto kasneje se je v Bukareštu, novem skupnem glavnem mestu, sestala prva romunska narodna skupščina. Čeprav je Aleksander uspešno vladal, ga je oficirski upor prisilil, da se je leta 1866. odpovedal prestolu. Za njegovega naslednika je bil leta 1866. izvoljen princ Karel Hohenzollern-Sigmaringen. Ko je leta 1877. izbruhnila rusko-turška /ojna, jc kneževina proglasila svojo popolno neodvisnost in mlada romunska vojska se je borila ob strani Rusov pri Plevni na Bolgarskem. Leta 1881. je bila romunska kneževina proglašena za kraljevino in 10. maja istega leta je bil knez Karel kronan za kralja. Pod njegovo vlado se je mlada kraljevina lepo razvijala. Izpremenjena je bila ustava, doseženo ravnotežje v proračunu, železnice so prešle v državno last, vojska se je preosno-vala. To vse je bilo izvršeno do leta 1913., ko je Romunija v drugi balkanski vojni nastopila proti Bolgarski in zasedla južno Do-brudžo. Tako je imela Romunija leta 1913. 138.000 km- površine ter 7 K- milijona prebivalcev. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je Romunija najprej proglasila svojo nevtralnost. Po smrti kralja Karla leta 1914. pa je v državi zmagala orientacija, naklonjena antanti, in na njeni strani je Romunija 1. 1915. stopila v boj proti osrednjima velesilama. Po prvih uspehih so se morali Romuni umakniti pred avstrijsko-nemško vojsko, ki jc zasedla Bukarešt in važna petrolejska ozemlja. Romunska vojska je skupno z Rusi držala samo del Moldavske. Kljub temu pa je bila usoda naklonjena Romuniji. Ruska revolucija in razpad Avstro-Ogrskc sta omogočili uresničenje najbolj smelih sanj romunskih nacionalistov. V Kišinevu se je ustanovila moldavska narodno - demokratska stranka, se sezvala skupščino, ki je 14. januarja 1918 proglasila samostojnost Besarabije, 27. marca se je pa združila z Romunijo. Na Erdeljskem in v Bukovim so se ustanovila narodna veča, ki niso dolgo čakala s proglasom zedinjenja z Romu- nijo. Tako je bukovinsko narodno veče dne 28. novembra 1918 proglasilo zedinjenje, er-deljsko narodno veče pa 1. decembra istega leta v Albi Juliji. Na mirovni konferenci jc bil dosežen sporazum z Jugoslavijo glede ba-natske meje, tako da so bile leta 1919. uresničene najsmelejše sanje Romunov — Velika Romunija z ozemljem, ki meri 295.000 km2 in šteje 17 milijonov prebivalcev. Desetletnico Velike Romunije so te dni zelo slovesno proslavili. Sven Hedin težko obolel Iz Stockholma poročajo, da je Sven He-dinova sestra Alena potrdila vesti o nevarnem obolenju svojega brata, slavnega raziskovalca. Sven Hedin je bival zadnji čas v Pekingu, pripravljajoč se na veliko ekspedicijo v nepreiskane kraje Azije. Njegova sestra je prejela vest, da se je moral vrniti iz Pekinga in opustiti svojo ekspedicijo. Ukrcal se je na parnik, s katerim potuje v Združene države, kjer se bo zdravil. j da bi ga stražili. Med vojno je večkrat dejal: i Biti hočem med vojaki, ne pa med detek-| tivi.« Ker je moral Woodhall vsak večer po-! slati na Angleško obširno poročilo, mu je prestolonaslednik ponovno rekel: »Ker morate poročati o vseh podrobnostih, vam rad pomagam in bom poročilo sam sestavil.« Med evropskimi vladarji jc posebno španski kralj Alfonz velik nasprotnik vsakega straženja. Tudi norveški kralj ne mara detektivov okoli sebe in se po živalskem vrtu v Stockholmu pogosto sam sprehaja. Velika čast jc bila čuvati kralja Edvarda VII., kajti bil je vedno dobre volje in je svoje detektive bogato plačeval. Glavna naloga kraljevih detektivov je, da ne puste blizu tako zvanih vsiljivcev. Pri vsakem sprejemu pa se zgodi, da se kljub najstrožji kontroli pojavijo nepovabljeni gost-I je. Nek trgovec, ki je bil silno podoben Er-nestu Casselu, je nekoč vdrl v delovno sobo kralja Edvarda. Sir Ernest Cassel je bil intimen prijatelj kralja in ga je smel nenapovedan obiskati. Vsiljivec, ki je izkoristil svojo podobnost s slavnim finančnikom Casselom, je hotel dobiti od kralja inozemsko koncesijo, katero mu je zunanje ministrstvo odreklo. Kralj je bil radi nepričakovanega obiska najprej ogorčen, kasneje se pa ni mogel vzdržati smeha. Dvakratna morilka - oproščena Pred porotnim sodiščem v Budimpešti je bila oproščena neka Henrietta Sedlaček, ki je septembra meseca preteklega leta umorila 7-letni romunski kralj Miliaei se |?elje ob priliki proslave desetletnice Velike Romunije skozi špalir vojaštva Na desni strani kralja sedi njegova stara mati kraljica-vdova Marija, na levi pa njegova mati princezinja Helena. Kaj doživi detektiv angl. kralia Zasebni detektiv angleškega kralja Jurija, Edwin T. Woodhall, pripoveduje v nekem inozemskem listu o doživljajih in izkušnjah svojega zanimivega delovanja. Člane kraljeve hiše detektivi trajno neopaženo čuvajo. Ker je kraljeva družina zelo priljubljena, ima to varstvo predvsem namen, da kralja varujejo pred vsiljivci, kar se pa seveda vedno ne posreči. Woodhallu je bilo med svetovno vojno poverjeno varstvo nad prestolonaslednikom, ki je bival v Franciji. Neko nedeljo spomladi 1915 je stal Woodhall na kolodvoru pred vlakom, v katerem je bil lord Kitchener, ki je potoval v Rusijo. Kitchenerjev detektiv Jan Mac Laughlan je dejal svojemu tovarišu: »Slutim, da se s tega potovanja ne bomo vrnili.« Ah, nesmisel,« je odgovoril Woodhall, čeprav je tudi on imel temno slutnjo, da se bo zgodila nesreča. Nekaj dni kasneje se jc potopila oklopna križarka »Hampshire« s Kit-chenerjem. Angleški prestolonaslednik ni rad videl, svoja dva otroka, stara dve in pol ter štiri in pol leta. Po izvršenem zločinu je žena poskušala izvršiti samomor, pa so jo zadnji hip rešili. Porotniki so soglasno izjavili, da je izvršila zločin v skrajni sili. Obtoženka se je zagovarjala se je, da je ostal njen mož brez službe in da cela družina ni imela niti skor-jice kruha, vrhu tega je bila v blagoslovljenem stanu. Med razpravo je prišlo do ginlji-vih prizorov, ko je žena opisovala svejo veliko bedo. Mnogi so jokali. Sodišče jo je oprostilo vsake krivde. Redek električen pojav O redkem električnem pojavu, ki je med prebivalstvom povzročil pravo paniko, poročajo iz Sturle pri Genovi. Pred zoro, ko je še celo mesto mirno spalo, se je naenkrat po vseh hišah zunaj in v stanovanjih začulo nekako prasketanje malih eksplozij, takoj zatem pa so se pri električnih stikih in ob vodih začele pojavljati goreči jeziki. Mnogi transformatorji in električne ure so bile čisto v T > llilililipilll^iiši Mojstrsko delo arhitekture: Poslopje iz 16. stoletja v Strassbourgu. ognju. Električni vodi po stanovanjih so tudi začeli goreti. Prebivalstvo je prestrašeno bežalo iz stanovanj na ulice kar v spalnih oblačilih. Nekdo se je spomnil in je takoj telefoniral električni centrali, ki je takoj ustavila tok. Cela ura je bila potrebna, da so se ljudje pomirili in vrnili v svoja stanovanja, iz katerih so bili pregnani s tako neprijetnim do-godkom. V mnogih stanovanjih so se pojavili mali požari, ki so jih pa takoj pogasili. Nedavno se je pripetil enak slučaj, ker je tramvajska žica padla na vod za razsvetljavo. Zasedaj še niso mogli ugotoviti točnega vzroki tega — elektriziranja stanovanj v SturlL Mussolini se seli Mussolini se bo jeseni preselil iz palače Chigi, kjer se sedaj nahaja ministrsko predsedstvo, v palačo Venezia, katero bodo do tedaj preuredili. V palači Venezia je bilo v prejšnjih stoletjih nastanjeno poslaništvo beneške republike, v najnovejšem času do leta 1915. pa jc bilo tam avstroogrsko poslaništvo pri Kvirinalu. Smešniee France: »Zdi se mi, da sem bolan. 2e tri dni nisem pil žganja.« Tone: »In kaj ti manjka?« France: »Denarja.« Knjigovodja: »Moja žena hoče, naj prosim za dopust, da bi šel ž njo nakupovat.« Šef: »Nemogoče!« Knjigovodja: »Srčna hvala!« Oče, ki je pravkar napeljal novo anteno za radio: »Pojdi ven, Francelj, in spodi vrabca. Nam bo vso anteno strgal.« Foiupijen paiiiik. V ucwyorškein pristanišču jc spanski potniški parnik »Christobal Colon«. ki jc ime! na krovu 1000 jx>tnikov, zadel v tovorni parnik »River Orontes« tako silno, da se jc potopil. Španski parnik je težko poškodovan. Otvoritev špansko-aiiicriške razstave. V Scvilli so z velikimi slovesnostmi oivoriii špansko-ameriško razstavo, ki naj ožje naveže tradicionalne odnošaje med Špansko in latinsko južno Ameriko. Na sliki vidimo špansko kraljevo dvojico s spremstvom. m wee Pomladanska razstava jugoslov. umetnosti v Belgradu Koncem lanskega leta si. je »Udruženje Prijatelja Umetnosti Cvijeta Zuzorič« v Belgradu zgra, dilo ličen umetniški paviljon na Kalemegdanu, ki je bil že davna potreba iu želja vseh kulturnih krogov prestolice. Doslej so namreč slikarji in kiparji razstavljali, kjer so mogli (na univerzi, v Akademiji Nauka itd.) Radi velikega števila slikarjev je vedno zavzet Poleg manjših izložb posameznikov si je društvo »Cvijeta Zuzorič« vzelo v program dve reprezentativni izložbi, jesensko in spomladansko, ki naj bi pokazali, prva posebej belgrajske umetnike, druga pa večino jugoslovanskih. Jesenska razstava je bila sredi zime, spomladansko pa so odprli na prvi dan pravoslavne Velike noči, 5. maja. Ker so na njej zastopani skoraj vsi deli države in še posebej, ker je tudi nekaj Slovencev med njimi, bom nekoliko obširneje spregovoril o njej. Društvu je bil namen in cilj, pokazati vse vodilne umetniške šole in njene glavne predstavnike. Vendar se mu to niti od daleč ni posrečilo. Tako od Meštrovičevega kroga (Hegedušič, Becič, Babič itd) ni nikogar, niti Meštroviča samega; dalje niso zastopani v Parizu živeči jugoslovanski umetniki, ni barv polnega Sremčana Šumanoviča, Augustinčiča, Uzelca, Mujačiča, Joba, Račkega. In še skupine, ki so zastopane, niso poslale svojih najboljših in ti najboljši ne svojih najuspelejših stvari. Tako je razstava čisto povprečna, pomanjkljiva, izraža neko nervoznost in površnost, tudi v tehnični raz)X3re-ditvi slik in v svetlobi. Eden od vzrokov je ta, ker je nova, ker je nedavno osnovana. S te strani gledana, pomeni korak nazaj v primeri z jesensko. Zastopanih je čez devetdeset umetnikov z nad 200 deli. Največ je slik, precej tudi grafik (posebej iz Ljubljane in Zagreba), manj kiparskih del. Od Slovencev so razstavili Tone Kralj tri boljša olja: Sama. Težaki in Oljska gora; Saša San-tel: Motive iz Milana, Pariza in Le Havre-ja in pa Notre Dame v Parizu (mehki akvareli); Rajko Su-bic tri bakroreze: Orač, Strečno na Moravskem in Motive iz Trenčina; Mirko Šubic: Autoportret in sliko (izredno majhno) Frankčta; bolj mi je ugajal dosedaj manj znani Adolf Lapajne s svojima barvnima, nametanima akvareloma: Dubrovnik in Most v Mlinima pri Dubrovniku; Sinrekarjeva: Lepa Vida me je prevzela; tudi en humoristični osnutek (menda za zagrebške »Koprive«) je prispeval; manj sta mi ugajala Elko Justin in Augusta Šantel. Od slovenskih kiparjev ni nobenega. Od Zagrebčanov napravijo lia razstavi dober vtis Petar Pap (Pejsaž sa mora), Zdenka Ostovič-Peksider (Žive udovice, Plaža u Novom), Dragan Renarič (Zima), Nasta Roje (Pralje), živobarvni, toda tehnično stari Marijan Sajvert (Pred olujom, Cveče), vsa v prelivih Sonja Kovačič (Akt), Lina Crnčič-Virant (Madona), s kmečkimi motivi in vedno istimi skupinami, barva Jožo Bužan (Stupalo, Sa polia, Slijepa ild), staromodni Milenko Curič (Bibliofil) Lisi Kučera (močno olje: Iz Šibeničkog kanala). Kiparjev ni. Od arhitektov sta zastopana Ebert in Pothorski. Sarajevčan Todor Škvarič je innogobarven, nametan (Prvi Kazan u Derdapu). O. ječan Kornelije Tomljenovič iina par bakrorezov iz Italije. Od Belgrajčanov so najizrazitejši in najjačji linijsko čisti in v kompoziciji strogi Živorad Nasla-sijevič (pesnikov brat), ki se ne zanima toliko za barvo (Žena v pejsažu, čelopečka ulica u Beogradu); Marin Tartalja, ki je zastopan z dvema portretoma, ki razodevata nekaj naturalizma; Zora Petrovič je izredno temperamentna in močna; ljubezenski Bosanec Jovan Bijelič ima topot samo eno krajino; izboren je Zivanovič v pejsažu, — ugaja južnosrbski motiv grafika Ljube Ivanoviča (tudi oni iz Sarajeva je dober); vojvodinske motive sta razstavila Ivan Radovič in Sava Ipič. Od kiparjev bi omenil Kolaroviča (sv. Jovan krstitelj), Rosandiča (Mladič sa harfom) in Sretena Stojanoviča (Pred ogledalom). Ob koncu naj omenim, da je belgrajsko dnevno časopisje Zagrebčane in Ljubljančane skoraj čisto prezrlo, dasi je več ko polovica razloženih slik njihovih. Zdi se mi, da je to namenoma in vedoma napravljeno. Vendar naj belgrajski umetniški repor-terji in kritiki, ki so napisali omenjene članke, vedo, da je to preveliko podcenjevanje nas prečanov in da s takim recenziranjem ne bodo koristili ne sebi ne svojemu ugledu, še manj pa skupnosti, ki nam je tudi v umetnosti, in tu še prav posebno, tako zelo potrebna. Tone Potokar. Ljubljanska drama: Igra ljubezni in smrti. (Igra v enem dejanju [dveh slikahj. Spisal Romain Rolland. Poslovenil 0. Župančič. Režiser C. De-bevec.) Ob Dantonovi smrti (Buchner) in Revolu-cijski svatbi (Michaelis) je Igra ljubezni in smrti R. Rollanda, tiha ljubezenska drama z burnim re-volucijskim ozadjem. To je igra treh ljudi: moža, žene in ljubimca, ki nihajo med ljubeznijo in smrtjo. Med ženo in ljubincem stoji postaren mož, ki se prav tedaj, ko spozna ženino odtujitev, dvigne v svoji človeški dobroti in je toliko močan, da skuša rešiti iz žrela revolucije dvoje mladih ljudi, ko je sam že dozorel za smrt pod giljotino. Toda rešitev pride od druge strani — žena se oklene moža in čaka z njim smrti, tretji pa, željan življenja, se reši. Dramatična gradba igre je izvedena z romansko eksaktnostjo, dočim so nekatera mesta zlasti na vrhuncu zapletka bolj literarna kol psihološko krepka. V celoti je pisateljeva moč poleg dobre konstrukcije v zapletku tudi v tem, da v razpletku s široko lirsko retoriko doseže vsebinsko polnost. Delo samo je vsekakor vredno vprizoritve, ne spada pa med izrednosli. Režiser C. Debevec je v igro prinesel mnogo težkega občutja, in ga je znal s pravo retardacijo in varija-cijo prav stopnjevati. Posebno uvodni prizori so bili v tem oziru dobri. Tam so g. Lipah, gdč. Slav-če.va in Vida in g. Železnik podali lepe ekspozicij-ske prizore. Izrazit v igri in maski je bil g. Lipah. Nadaljnja igra je slonela na ramah g. Levarja, gospe šaričeve in g. Jana. Poseben in odličen je bil s;iino g. Levar, ki je podal strtega republikanca Courvoisiera z bolečino in ljubeznijo, ki je resnično genila — dočim sta bila oba soigravca nista dosegla njega, g. Jan je bil s svojo impetuoznostjo celo neverjeten. F. K. • Kulturno poslanstvo ljubljanske opero. Ljubljanska opera je na svojem gostovanju v Splitu dala Prokofjevovo opero »Zaljubljen v tri oranže:. Ogromna večina publike dela ni razumela. Split pač bolj vajen Verdija in bi moral imeti priliko, da večkrat čuje glasbo v modernem stilu, preden bi proniknil v lepoto Stravinskega, Debus-syja ali Prokofjeva. Kritika seveda sodi drugače ko publika in z največjo pohvalo spremlja gosto- tvovalno in kulturno vodstvo« ko malokatera druga- Zlasti se podčrtujejo visoke kvalitete dirigenta Štritoia. Pevci in pevke kot taki so želi veliko priznanje, pevkam pa so se izročili tudi lepi šopki. * Slovensko prosvetno društvo v Zagrebu priredi v čast Rihardu Jakopiču dne 7. junija v Narodnem kazalištu v Zagrebu Ivan Cankarjevo »Pohujšanje«, 8. junija ob 11 dopoldne pa se otvori v Umetničkem )>aviljonu na Zrinjevcu reprezentativna razstava mojstrovih del. * Kraljestvo božje, štev. 6 objavlja kot prvi katoliški list na svetu besedilo Molitve k sv. Tereziji Deteta Jezusa za Rusijo, ki jo je papež velel vsak dan moliti na njenem grobu. — B. Šedivy nadaljuje opis zglednega življenja Pavla Šumana, dr. Jaklič pa nam podaja podobo češkega kneza Sv. Vaclava, ki je svojo deželo dvignil na stopnjo kulturne države. Seznanjamo se nadalje z delovanjem katoliških usmiljenk v Bolgariji. Vesti s krščanskega vzhoda nam odpirajo razgled široko po Rusiji in Aziji ter budijo krščanski idealizem zlasti naše mladine, da bi se vse slovansko zedinilo v veri Sv. Cirila in Metoda. — Uprava K. B. je v Mariboru, Koroščeva ulica 12, naročnina je 12 Din na leto. Lovec, maj, med drugim nadaljuje zelo zanimiv spis A. Savija o medvedu v kočevskih revirjih. DOMAČI VRT, spisal M. Humek, je zlata knjiga zlasti za naše gospodinje, pa tudi za gospodarje, kako vrt urediti, obdelovati in krasiti ter nas uvaja v gojenje tako najraznovrstnejših zelenjav, krompirja kakor tudi cvetlic. Praktična in za vrtnarstvo ; -obhodno potrebna knjiga stane broširana 33, vezana 40 Din in se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. KUBIČNA RACUNICA za okrogel, rezan in tesan les, sestavil Mirko Logar, 1929, je v našem kmetskem in lesnem gospo- spre vanje noše opere, ki da »Ima inteligentno, požr- darstvu neobhodno potreben pripomoček, s katerim se na podlagi premera iu dolžine takoj najde kubična mera tako za en hlod ali za poljubno število hlodov (do 100) kakor za tramove in to pri slednjih ne samo v metrih, ampak tudi v čevljih in colah Knjižica, ki mora biti v žepu vsakega našega gospodarja z lesom, stane 45 Din in se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. PRAKTIČNI SADJAR, spisal M. Humek, Ljubljana 1923. je najbolj priljubljena knjiga v našem kmetskem gospodarstvu. Na izredno praktičen način in na podlagi mnogoštevilnih lepih slik se tu nudi pouk v pridelovanju sadja. Knjiga se naroča v Jugoslov. knjigarni v Ljubljani in stane 80 Din. Naznanita Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri sjvečer. 17. maja, petek: »Bitka.« Red A. 18. maja, sobota: »Greli«, izvirna slovenska no- viteta. Premijera. Premijerski abonma. 14. maja, nedelja: »Igra ljubezni in smrti.« Izven. Znižane cene. 20. maja, ponedeljek: »Utopljenca.« Izven. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Mariborsko gledališče 17. maja, petek: Zaprto. 18. maja, sobota: Ob 20: »Poljska kri.« ab. B. Ku- poni. Zadnjikrat. Znižane cene. Gostovanje g. Neraliča. 1'). maja, nedelja: Ob 20: »Grofica Marica«. — Prvič. 20. maja, ponedeljek: Ob 20: »Grof Luksembur-ški.« Znižane cene. Kuponi. Prireditve in društvene vesti Koncert »Vinohradskega Hlahola« v Ljubljani. Sloveče češko pevsko družtvo »Vinohradsky Hlahok priredi koncertno turnejo po Jugoslaviji. V Ljubljani priredi dva koncerta in to v soboto 1. junija zvečer v veliki dvorani hotela »Unionc, v nedeljo, 2. junija dopoldne pa brezplačen koncert za mladino. Narodna dolžnost nam veleva, da sprejmemo odlične praške pevce čim najprisrčnejše. V to svrho je sklicala »Jugoslov.-češkoslov. Liga' v Ljubljani zastopnike vseh pevskih društev na posvetovanje, na katerem se je osnoval poseben odbor, ki bo skrbel za to, da bo sprejem v Ljubljani dostojen, prisrčen in zares bratski. V okviru tega odbora sta bila izbrana še dva odseka: sprejemni in stanovanjski. Oba ta odseka sta že pridno na delu, pri katerem ju bo. o tem smo prepričani, rado podpiralo ne samo vse naše narodno občinstvo, marveč tudi vse naše oblasti Pevski zbor »Hlahola' šteje 40 pevk in 30 pevcev. V Ljubljani ostanejo gostje dva dni, napruvijo pa tudi izlet nn Bled. V Prago se vrnejo v nedeljo 2. junija z opoldanskim brzovlakoin. Naše dijaštvo Binkoitno zborovanje — zadnja navodila. Odhod iz Ljubljane v soboto, dne 18. t. m. ob 12.20. Polovična vožnja dovoljena po odloku gen. direkcije žel. št. 25.792-29. Vsak kupi na odhodni postaji cel vozni listek in ga da mokro žigosati. V Mariboru listka ne odda, ker velja za povrn-tek. Vsak dobi na zborovanju potrdilo o udeležbi. Povratek iz Maribora v ponedeljek 20. t. m. ob 13.28. — Po možnosti v*emi vsakdo s seboj odejo ali pelerino. — Sreče na pot in na svidenje! Bog z nami! — SDZ. Orel OrliSkim krožkom. Članice, ki bodo v nedeljo 19. t. m. prisostvovale izbirnim tekmam, se morajo pred vhodom na Stadion izkazati s krož-kovnim potrdilom. — Obenem se članice obveščajo, da je na Stadionu vsako nedeljo od 9 do 11 dopoldne telovadba prostih vaj za leto 1928 in 1929. Udeležba članic ljubljanskih krožkov ob vezna. Po možnosti naj k tej telovadbi prihajajo tudi članice zunanjih krožkov. — Slov. Orliska Zveza. Prosim, vrnite! Podpisani je posodil 4 zvezke »Novih akordov« nekomu ali nekaterim v svrho nastopa v Radio Ljubljana. Vljudno prosi, da mu čimprej vrnejo izposojene stvari. — Dr. A. Dolinar. SKUPNI ORKESTER ZA TRI HOTELE. Neka new-yorška hotelska družba je te dni napravila zanimiv poskus prenosa godbe nekega orkestra potoni napeljav, mikrofonov in pojače-valnih naprav iz enega hotela v več drugih. Poskus se je izvrstno posrečil in hotelski gostje so ob zvočnikih po raznih sobah poslušali orkestralno godbo, hotelirji pa si upajo na ta način prihraniti stroške za vzdrževanje lastnih godb. TEKMOVANJE PEVCEV V RADIJU. : £ g2—g3 b7 4. Lfl—g2 e7—o5? 5. 0—0 c5 : d4 6. Sf3: d4 Lb7 : g2 7. Kgl : g2 R7-g 6 8. c2—c4 LfS—g7 9. Sbl—c3 I>d8-c8 10. b2—b3 0-0 11. e2—e4 Sb8—c6 12. Lcl-b2 d7—d6? 13- Sd4 :c6 r>c8 : c6 14. Sc3—d5! Sf6 : d5 15. e4 :d5 I)c6—b7 16. Lb2 :g7 Kg8 : g7 16. Kg2—gl Ta8—c« 18. 111 -el b6—b5 19. Ddl—d4 Kg7—gK 20. Tel—e4! bo : c4 21. b3: c4 Tc8—c7 22. Tat—el Tf8—c8 28. Dd4-d2 Tc7 : c4 24. Te4 : e7 Tel—c7 25. Te7-e8-: Tc8—e8 26. 27. Tel : e8J Dd2—d4 J K« 28. Te8—e6 Tc7—f7 29. g3—g4 Db7—07 30. h2-h4 h7—hH ' 31. Kgl -g2 Dc7—c2 32. Te6 : d6 Dc2: a 2 33. g4-g5 h« : go 34. h4 : go Da2-e2 35. TdO : ffi Tf7 : fO 36. Dd4 : ff>4 Kg7 : h7 37. DfO—f7-j- Kh7—h8 38. nf7-f»4 Khft—h7 39. I)f8—hfi-(- in črni se udaI številu potez. Problemi tvorijo posebno zaključeno polje šahovske umetnosti in se principijelno ločijo tudi od takozvanih šahovskih končnic. Pri slednjih se doseže mat v poljubnem številu potez, med tem, ko se pri problemu, kakor rečeno za hteva določeno številu jjolez za mat. Problemi torej nimajo ničesar skupnega s praktično šahovsko partijo razen to, da pozicija odgovarja smislu kolčne šahovske partije. Pozicije, ki se v praktični šah. partiji ne pojavljajo v smislu teorije, so "fife-dopustne. N. pr. tekač ne sme biti v sredi deske, če sta njegovi dve izhodni polji zasedeni še od pešcev. Tudi pozicije s tremi skakači ene in iste barve itd. niso dopustne, dasi so v praktični igri vsled metamorfoze pešcev tudi trije skakači možni. Metamorfoza ali spreminjanje pešcev v figure je pa dopustno, če se te izvrše v teku rešitve problema. Šah-problem je umetnina in kot taka je podvržena gotovim pravilom estetike. Ni šah-problein vsaka jx>zicija, ki vodi v gotovih potezah do mata. Šah-problem mora biti že na prvi pogled zagoneten, presenetljiv, uvodna poteza mora biti na videz nemogoča in kljub temu povsem korektna in strogo odgovarjajoča vsem pravilom šahovske teorije. Ne sme biti nepotrebnih figur na deski; vsaka figura na deski mora imeti svoj pomen in namen. (Nadaljevanje o tem poglavju sledi.) Danes prinašamo na drugem mestu zanimiv in zelo poučen problem, klasično delo velikega nemškega problemskega mojstra, viteza pl. Holz-hausen-a iz njegove najnovejše knjige »Zvveckrein-heit und Logik im neudeutschen Problemschach«. Problem štev. lž. (Od viteza pl. Holzhausen.) a b c d e f g T" 8 WM mf, S H Pn šš 8 7 6 5 IJi PP B 7 6 >5 IIP B 'm. B i 4 Wk S B 4i 3 2 j-IŠt; m, ■ ■ a 1 -m; m ■ ■ 3 2 1 8 Sf §§§§ w 1 a b c d e t g k .šahovski problemi, šahovski problem je umetno sestavljena pozicija, v kateri sledi šah-mat v naprej določenem Mat v 3 potezah. Uošitev problema v naslednji šah. rubriki. Rešitev problema štev. 11. V poziciji kakoršna je, more črni z Dgfi : e3 dati belemu šah in zagrozili mat. Beli bi odgovoril z f2 : e3 in enočasno dni črnemu šah-mat (takozvani »Weohselmall ). 1. Dc7—d6' a) S to jiotezo napravi črnemu kralju i/,hod na polje c4 za slučaj goriomenjenega VVeclisel-malt-a . Če sedaj igra črni Dg5 : e8-j- da beli niat s Sd5 : e3. Polje cl je sedaj sicer svobodno od dame o,7, zaprto pa od SoH. medtem, ko dam« daje šali (Abzugschac.h). b) Vsled prve poteze belega je razvideti, da preti Sd5 b6 mal. Črni želi to parirali in vleče Sa8 —c4, da v slučaju Sd5—bG vzame belo damo 1111 d6, tedaj je mat na Sc3—e2 ker si je zastavil LaO! Če pa črni vleče Sa3 b". tedaj je mat s I)d6—b4 c) Ako črni f5—f4 ima črni kralj |»rost dostop na polje c4 in je v tem slučaju na s Te3—e4. d) Če črni Dgf>—gS, da v slučaju belejai Sd5 prepreči s svojo damo mat od bele kraljice na po« lju d6, tedaj je mat na polju Df4, ker je potye & prosto in c5 je ogroženo od belega Lf81 MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda SO par., Najmanjši oglas 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko t — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. flužbodobe Kamnoseke in zidarje za cement, izdelke sprejmem. Jožef Ciglar, Dunajska 69, Ljubljana. Vajenca z dežele sprejmem za pekovsko obrt. Mora biti 16 let star, priden in pošten. Hrana, stanovanje in perilo v hiši. Drugo po dogovoru. — Anton Grahek, pekar., Črnomelj. Čebele štiri močne kranjiče pro-dam. — Poizve sc pri Dovič, Tomačevo 43. Prodajalka pridna, poštena starejša moč, izurjena v mešani stroki, lepih manir in delavna, dobi takoj mesto v večji trgovini na deželi z vso oskrbo. Ponudbe pod šifro »Vestna prodajalka« na upravo »Slovenca« pod št. 5346. Prodamo Puhasto perje kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič, kemička čistiona perja, Zagreb, llica 82. Ugodno naprodaj dobičkanosno posestvo z vsem živim in mrtvim inventarjem. Solnčna lega in oddaljeno 15 minut od trga Braslovče v Savinjski dolini. Natek Franc, Pondor p. Sv. Jurij ob Taboru. Trgovski portal prodam v najboljšem stanju. (Vrata in izložba.) Ogleda se lahko: Novi Vodmat št. 37. Pojasnila se dobe P. Košak, Kre-■ H;. Ljubljana Strešne opeke večjo množino, stare, navadne, prodam. Komad 0.30 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5370. Osebni Daimler avto v popolnoma dobrem stanju, 22—27 k. s., zeleno (temno) pleskan, skoraj nove pneumatike — 1 rez. kolo, 4—6 sedišča, težak 980 kg, rabi zelo malo bencina, razsvetljava na karbid, taksa plačana, se takoj proda za 18.000 Din. Voz se lahko ogleda v Mojstrani ali na Jesenicah, in je pripraven za gg. potnike ali pa na deželi za avtotaksa. Vprašanje na ravnatelja Mihajla Rozmana, Moj-strana (Gorenjsko). Proda se v bližini Maribora dva vagona jabolčnika in 10 polovnjakov vina — vse lastni izdelek. - Naslov v upravi Slov, v Mariboru. Dieselmotor že demontiran, 35 HP, parki stroj, še montiran, 120 HP. vsled elektrifikacije ceno naprodaj. — Ponudbe na Ljubljana 1, poštni predal 120. Kupimo Kupim hrastove hlode. - J. Pogačnik, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Objave Pozor, mlekarne I Zaradi opustitve mlekarne se vrši prostovoljna dražba vsega mlekarskega inventarja v nedeljo 19. maja ob 2 popoldne. Ugodna prilika za interesente. — Franc Papež, mlekarna, Velika Loka št. 46, Dolenjsko. Posestva Vila v Kranju v najlepšem predmestju, s štirimi sobami in stranskimi prostori ter 3 parcelami, se vsled preselitve proda za lastno ceno. Stavba je jeseni surovo dodelana. Podrobneje: Pleško, Rupa pri Kranju. Stanovanja Meblovana soba mesečna, se odda s 1. junijem. Naslov v upravi pod št. 5252. Sobo za pisarno, v sredini mesta, iščem za takoj. Ponudbe na Josip Sirk, geo-meter, Poljanska ces. 64. Razno Pozor, gostilničarji Pristne domače in ogrske SALAME, kakor tudi najboljši polcmendol-ski SIR nudi po zelo solidni ceni 1. BUZZOLINI, Ljubljana, Lingarjeva ul., za škofijo. Klavirje in pianine izposojuje in prodaja najceneje in na obroke Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5, v bližini Glasbene matice. Ažurira in entla takoj Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. Vezenje oblek. Vsakovrstno zlato kupole po oaivigiib cenah. CERNE, luvelir. Lfobl|ana. Wolfova ulica St 3. Jugoslovensko »GAN35« akcijska družba Oddelek za stroje Betonske kameno-drobilne. opekarske in ke-amične industrije Priporoča: Stabilne in vozeže me-šalke betona, avtomatske podajate Valji za lomljenje, gatke, bine. drobilci okrocli z okretnimi kolesi, stroji za cepljenje kamnov, cilindri za sortiranje, mlini, verižna dvigala itd. — Stiskalnice za opeko, mize za rezanje, modeli - mešalke za ilovico, revolveroreše za pogon z jermeni in roko. — Mlini za za glazuro, okretna vretena, vlažni mlini, valjci za gnetenje ilovic«. Brezplač. obisk inžinjerjev Tehniški biro: ZAGREB Draško?ičeva ul. 27 Telefon: 55-87 Brezplačne ponudbe Centrala BEOGRAD Karadjordjeva 75 Teleion: 23-90 in 44-33 Vedno poceni, zanesljivo Sposobni za pogon M > A dresa za telegrame: ,.GANZ", Beograd 111 = 111= u «f d 'S N H N?* • a d «H H o" o n2Q ^ t-:O" .. « Š; •i 3 . .> s > BD .o .2. g B s J I -K" . In g C QjnW "Ofd >« igS l»ga|S e-* N >K3q s s? i as 3>Z I 00 ■H OS O -J 1 a <00 g-% Sts w jj i: >n ~ a- •S S,« I So o in C/5 d. PJ T. C. Bridges: Na pomoč! 38 Roman. IIIEIIIE Najprimernejše in v trajen spomin kod BIRMANSKO DARILO je gotovo prvovrstno izdelana slika. Priporoča se Kune Franc, fotografski atelje, Ljubljana Wolfova ulica. Birmanska darila 1 Iforuzo za Krmo oddaja nujceneje veletrgovina žita In moke A. VOLK, Ltubltana liesljcvn cesta št. '24. Birmansko darila po znižanih cenah Ani. Rairel, urar Ljubljana, Mikločičeva c. 14 RAZPIS Podpisana občina razpisuje službo enega redarja in enega nočnega čuvaja. Slednji mora biti vešč za mala popravila na električnem omrežju. Županstvo občine Konjice trg, dne 11. maja 1929. V * <4,® .O" V* * Ali le veste, da dobi vsak, ki naroči ..Radiowelt„ za eno leto ali podaljša naročnino za eno leto. Zasloni elehtronho Krompir za prehrano po Din 1'40 pri odjemu najmanj ene vreče pri Gospodarski zvezi v Ljubljani Pridobivajte novih naročnikov! SD 4 (avdionko) ali XD 4 (sklepno ojačevalko) ? Letna naročnina Din 250'- in Din 10-za poštnino premije Ali že poznate najboljši mesečnik Evrope? Ako ne zahtevajte še danes številko „FUNK-MAGAZIN"-a na ogled Pišite samo na WIENER RADIOVERLAG, G. M. B. H. Wiea I. Pestaloz/igasse 6 Prodaja gozda Naprodaj je arondiran gozdni kompleks Jelov breg—Vršiče v Gorskem kotaru v obsegu 600 ha, z longarskimi poslopji in parno žago. Za takojšnjo sečnjo godno okrog 8500 m'1 čiste tehnične mase, večinoma jelke. Eventuelno se odda les na panju z zakupom žage. — Pojasnila daje g. dr. Ludovik GROBELNIK, notar v Ribnici na Dolenjskem. RAZPIS Županstvo trga Trbovlje razpisuje MESTO STROJNIKA pri hladilnici. - Plača po dogovoru. — Pravilno Itolkovanc prošnje s spričevali o usposobljenosti je predložiti najkasneje do 22. maja ob 12 opoldne v občinski pisarni. - Tr,bovlje, 15, maja 1929. I. Sitar, župan. Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčnoljubljeni oče, brat in stric, gospod fliehsander Schoffer okrajni tajnik v pokoju danes zjutraj po kratki in mukepolni bolezni, v 61. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboto 18. t. m. ob pol 5 popoldne iz Deželne bolnice k Sv. Križu. ŽALUJOČI OSTALI, Gofzerji vseh vrsti Fantovski čevlji......170 dO 200 Din Ženski bolj lahki .... 200 dO 250 Din Moški ........ 250 dO 350 Din Najfinejši iz juhte........ 400 Din ima v zalogi in izdeluje po meri ZALOKAR Gosposvetska cesta S KOLESA 1 DURKOPI> ln drugih najboljgih svetovnih znamk | Pomnile, da ima velikansko izbiro leoles, šivalnih strojev ter gramofonov in plošč po najnižjih cenah tvrdka: „ TEH IVI K" JOSIP BAN) Al Ljubljana, Pražakova ul. 19 EJublfanskl dvor (V neposredni bližini glavnega kolodvora) Pridite in oglejte si, ali zahtevajte ponudbe Prodaja tudi na obroke I Prodata tudi na obroke i »Jaz pa jako rad verjamem, da ima Sam prav,« reče Greg vneto. »Jaz tudi,« prizna Jim bolj mirno. »Sedaj se tudi spomnim, da tipkanje ni bilo takšno kot pri Uptonu. Mislil pa sem, da je temu vzrok njegov strašni položaj.« Nato preneha. »Ker pa Upton ni ničesar sporočil, je tudi to slabo znamenje! Saj je rekel, da bo začel ob desetih.« »Ne,« ga popravi Sam. »Rekel je le, naj bomo od desetih dalje pripravljeni. To je pa vse kaj drugega!« : Zopet imaš ti prav, Sam,« mu pritrdi Jim. Potem bo pa najbolje, da čakamo in poslušamo, ako se še kaj oglasi.« »Seveda!« reče Sam. :>AIi nam dovolite, Mr. Valda?« »Ako dovolim! Fant moj, rajši dam dohodke celega leta kot pa zamudim to sporočilo! Moja hiša vam je na razpolago, dokler želite. In jaz prav tako trdno kakor vi upam, da je vaš prijatelj živ in zdrav. Seveda pa utegnemo še dolgo čakati. Menjavali se bomo.« Pri teh besedah si natakne par slušal. Čakali so res dolgo, tako dolgo, da je Jim izgubil skoraj vsako upanje; tu pa slednjič začno tipkati Mor-zejevi znaki. »Ali je Upton?« hitro vpraša profesor. »Da. Poznam njegovo pošiljatev,« odgovori Jim. Nikar ne govorite, prosim!« Naslednjih pet minut jo bilo v veliki sobi tako tiho, da niti dihanja ni bilo čuti, končno pa se Jim obrne k družbi in obraz mu je kar žarel. »Hurai . zavpije. »Odbili so jih i Upton je živ in zdrav! Pravi, da lahko zdržijo še osem (io deset tednov in da željno pričakuje našega svidenja.« »Sijajno!« pravi Valda veselo. »Zdaj vam pa dam nekaj malice in nato vas popeljem nazaj v vaš hotel, ker se vam bo mudilo na pot.« Ko so stopali dol po stopnicah za njim, pošepeta Sam Jimu: »Bolje bi bilo, da bi hiteli, Jim! Pomisli vendar, da je Gadsden slišal vse, kar je Upton povedal.« Toda Jim zmaje z glavo. »Samo če je imel izredno dober radio, Sam. Še celo z Valdovim sem komaj komaj ujel Uptonovo pošiljatev.« 37. Nepričakovan: dobrodošli! Sprevodnik z obrazom kavne barve je prišel skozi dolg, odprt ameriški železniški voz in nekaj klical, profesor, ki je znal španski, pa je prevajal. Naslednja postaja bo Goyaz«, je pojasnjeval in pričel pobirati svojo ročno prtljago. Potovali so skoraj štiri in dvajset ur in fantje so bili pokonci že od zore ter si ogledovali pokrajino; bila pa je popolnoma drugačna kakor so pričakovali. Kakor večina Angležev, so tudi oni mislili, da je Brazilija dežela gozdov in močvar in so bili kar očarani, ko so videli, da se železnica spenja na gorske prelaze, dasi so nekateri bili celih tri tisoč čevljev nad morsko gladino. Po dolinah so zeleneli gozdovi, više ležeči kraji pa so bili večšnoma brez vsega drevja. Vozili so se mimo mnogih in velikih kavnih plantaž (nasadov), zdaj pa so hiteli preko prerij (travnatih planjav), kjer so se pasle velike črede govedi. »Zdi se, da pri potovanju skozi takele pokrajine ne bomo imeli sploh nobenih težav,« pravi Jim. Greg pa se zasmeje. -»Saj ni povsod tako kakor tukaj, Jim, posebno pa na dolgem potu ne. To boš lahko spoznal, še preden boš en teden starejši.« »To bom verjel takrat, ko bom videl,« odvrne Jim smeje. Tu pa začne vlak počasneje voziti in obstane ob dolgem peronu (ploščadi). Vsa družba je prav pridno hitela jemati prtljago iz železniškega voza, ko se jim približa visok, suh, mož, komaj malo temnejše polti od Angleža, oblečen v angleške jahalne hlače in lahko jopico iz drila, in se dotakne profesorjevega ramena, rekoč: »Vi ste profesor Thorold, ne?« »Da,« odgovori profesor in poznalo se mu je, da je precej presenečen. »Dobrodošli torej!« pravi veliki mož. »Jaz sem Antonio Seca (Seka), bratranec Arturja Valde. Brzo-javil mi je, da pridete in mi naročil, naj vam grem na roko.« Profesor ga ostro pogleda, pa Secove temne oči so ga gledale tako prostodušno, da je bil kar zadovoljen. »To je jako prijetno presenečenje,« pravi nato. »Upam pa, da vas ne bomo morda nadlegovali.« »Prav veselilo me bo,« odvrne Seca smehljaje. »Tudi če bi ne bili prijatelji mojega dobrega bratranca, bi si štel v srečo, da smem Angleže pod streho vzeti. Prosim vas, ne trudite se s prtljago! Bodo že moji ljudje zanjo poskrbeli.« »Srečo imamo,« zašepeta Jim Gregu, ko se odpeljejo na vozu z dvema lepima mulama s postaje in obrnejo proti Secovi hiši, ki je stala na griču nad mestom. »In vse to nam je nakionil ta dobri Valda! Je res fant, da malo takih!« »Res!« pritrdi Greg. »Ali si pa tudi slišal, kako je Seca očku rekel, da mu bo posodil mule za našo pot? Te bodo gotovo dobre in tako bomo Gadsdena lahko daleč zadaj pustili.« »Gadsden si bo tudi priskrbel mule, bodi bre7 skrbi!« se pridruži Sam. »To deželo pozna in špansko govori kakor domačin. Prepričal sem se o tem na ladji.«