Telefon št. 119. Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1-25 Din. DELAVSKA POLITIČEN DNEVNIK izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II, Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20'—* Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22 — Din, za inozemstvo mesečno 32’— Din. Mal h oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane f — Din. Malili oglasov trgovskega značaja, stane beseda l-— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enoslolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust. Št. 50. V Ljubljani, torek 2. marca 1926. Leto I. Infamija Trboveljske pre-mogokopne družbe. Trboveljska premogokopna družba je s prvim marcem odpovedala zopet 485 delavcem In 62 podurad-nikom službo in zaslužek. Tako objavlja v »pojasnilu«, ki ga je poslala Slovenskemu Narodu, da pojasni — kakor pravi Narod — svoje že znano stališče v vprašanju rudarskih redukcij in glede reforme mezdnega sistema. To famozno pojasnilo Trboveljske premogokoipne družbe nujno zahteva energičnega odgovora. Pribijemo takoj: s tem ciničnim (pojasnilom Trboveljska premogokopna družba ni opravičila krvavih in groznih redukcij. Nasprotno. Ravno .s tem pojasnilom je gospoda, ki ba-dobičke Trboveljske premogo-il>Puo družbe pokazala in dokazala, :l gre brc« pomisleka preko delav-skdi trupel, če ji tako narekuje dobiček in profit. ,^ saj pravi Trboveljska premo-gokoipna družba, da je izvedla redukcijo zato, ,la p,) hthko pričela z reformo mezdnega sistema. Torej: najpreje pomeče ljudi na cesto, jih vrže v najhujšo bedo, potem pa lio-<*e regulirati mezde tudi onim delavcem, katerim se »milostno« dovoli propadati v sajastih in jetičnih Trboveljskih revirjih. lbt naj to rudarski proletarijat mirno tipi! Naj sedaj mirno čaka, kako bo družba znižala mezde, podaljšala delovni čais, poslabšala delovne pogoje! Kaj ni rudarski proletarijat dolžan isebi, dolžan svojim družinam, da prepreči še večjo obu-božanje, še večjo revščino, ki vlada danes v Trboveljskih revirjih! Pojasnilo pravi, da bo družba za eno tretjino omejila svojo produkcijo. Pri tem pa je Trboveljska premogokopna družba pozabila povedati, da si je omogočila sedanjo produkcijo s tem, da je z zvišanjem prodajne cene v povojnih letih iizvr-sila v Kajhenburgu vse investicije, ki ji omogočajo danes produkcijo v Vri izmeri. I a krat je krvavela vsa •iRVnost pod pretiranimi cenami pre-Danes, ko bi se morala ta- k Radicevska prosveta. Belgrad, 2. marca. Po proračunu pravosodnega ministrstva so obravnavali sedaj proračun ministrstva za prosveto. Proračun je zagovarjal sam minister Radič, ki je v svojem govoru podčrtal med drugim tudi načelo, da se mora vzgajati otrok v materinskem jeziku. Posebej pa je omenjal potrebo, da bodi prosvetna politika centralistično usmerjena in da bodo morale občine sicer vzdrževati ljudsko šolstvo, ne da bi imelo bistvenih pravic do šolske uprave. Opozicija je tudi tokrat seveda napadala v prvi vrsti Radiča samega. Za klerikalce je govoril profesor Sušnik, v opoziciji pa sta bila posebej glasna poslanca Dragovič in Aga-totiovič, ki sta zamerila Radiču, da ju po Radičevem naročilu žandar ni pustil v intervencijskih poslih v ministrstvo. V ostalem pa ni prinesla proračunska razprava nobene zanimivosti in v vsej javnosti se je videlo, da je prosveta sužnja današnjega režima. Maksimovič noče odstopiti. Belgrad, 2. marca. Notranji minister Maksimovič, ki je doživel v zadnjem času nešteto blamaž, noče odstopiti. Sicer so zatrjevali nekateri, da je Maksimovič zahteval, da se odstrani iz vlade Radič, sicer da bo on demisioniral, vendar pa se je sedaj raje sporazumel z Radičem, samo, da obdrži notranje ministrstvo. Najhujšo blamažo je doživel Maksimovič s tem, da je hotel prikazati svetu nevarno komuirstično zaroto in hotel na ta način upraviči - Pašič boleha. Belgrad, 2. marca. Ponovno smo že povdarili, da je sedaj težišče političnega belgrajskega boja v radikalnem in radičevskem klubu. Predvsem radikalni poslanci so skrajno nezadovoljni z dosedanjim političnim razvojem in zato se vedno bolj kažejo v radikalni stranki posamezne med seboj se prepirajoče skupine. Vsaka teh skupin pa skuša dobiti vpliva na potek dogodkov. Idi odločnem Jovanovičevem nastopu glede razmerja radikalne stranke do Radičevega govoričenja in besedičenja, je bilo jasno, da se mora definitivno razčistiti v klubu njegova vloga m zato so vsi pričakovali, da se bo seja glavnega strankinega odbora res vršila. Za soboto sklicano sejo pa so preklicali vsled stare in znane Paši-čeve obolelosti. Seveda pa ga ni nič motilo, da je bil že včeraj zopet zdrav in je bil celo. na skupščin, seji. Zato pričakujejo nekateri, da se bo seja vršila danes, vendar pa je skoro gotovo, da bo Pašič odložil zaenkrat še razpravo o razmerah v klubu in bo s pozivom na enotnost kluba poizkusil zadržati razcep radikalne stranke. Tako dela policija. W»tna investicija obrestovati na Varšava, 2. marca. Pred Varšavskim sodiščem se vrši te dni razprava proti novinarju Trojanov skoinu, ki jo na povelje policijskega nadko- v — ....... ,.- „ , i v .misarja Lenskega izgotovil bombo, •( un splosnosti, n. ‘ owie- ki pa jo predčasno eksplodirala in so^HKlarstva, Trojano^koga tožko ranita. Po n»- I „i, .1. . —^rvmkorma družba |0ffu politične policijo se je Troja- no\vski vpisal v komunistično stran- preslepila javnosti. Preveč so vnebo vpijoče krivice, ki jih mora trpeti domače delavstvo in — delavski razred bo skrbel za to, da ne'bo nihče delal grdih in ostudnih kupčij na njegov račun. 1325 ljudi je bilo torej doslej odpuščenih iz služil e. Zato nastane nujno vprašanje, kam s temi nesrečneži. številne družine stradajo, propadajo zato, da ne utipi škode Trbo-v<1(l(j«ka premogokopna družba. mjalno - demokratičnega poslanca Rragierja, ki jo izpovedal, da je imel °n naročilo od svojega kluba, da yloži v zadevi interpelacijo, ker se je takoj sumilo, da je .govoričenje <> atentatu delo poljske policije. Policija je grozila zato 's političnimi JTprosialijami proti socijalno demokratični stranki, vendar pa brez uspeha in Pragier je celo izjavil, da s° najbrže vsi atentati delo poljske Policije. Naravno je, da vzbuja ta proces v. Poljski javnosti največ jo senzacijo. Narodnostni boji na češkoslovaškem. Praga, 2. marca. V nedeljo so priredili v vseh nemških mestih protestna zborovanja proti famozni jezikovni naredbi češkoslovaške vlade. Vsa zborovanja so bila številno obiskana in po večini končala v konfliktih s policijo in žandarmerijo. Zborovanja v nekaterih mestih so bila sploh že kar vnaprej policijsko prepovedana, vendar pa to nemške- ga prebivalstva ni motilo in so v mn()žicah demonstrirali po mestih. V čeških Toplicah je prišlo tudi spopada med demonstranti in žandarmerijo, tako, da se je poslu-z'la žandarmerija orožja in ranila ter aretirala več oseb. Na vseh zborovanjih so sklenili na Jod ločne jši boi proti jezikovni naredbi. \ ladn pa pošilja v revirje žen-darmerijo, ki naj kroti in brzda obup rudarjev, obup rudarskih žena in mater. - Ne žendarmerije, ne preganjanja! Kruha, kruha potrebuje rudarski proletarijat. In pravico ima, da zahteva kruha prav od onega, kate- reinu je pustil svoje najboljše moči, ( d onega, ki ga je doslej izrabljal. V.sa poštena javnost stoji danes I1« strani rudarskega .proletarijata ■n po.ja ndo Trb. prem. družbe bo le mova poifžgalo odpor delovnega ljudstva proti izkoriščajočemu kapitalizmu. ti svojo reakcijonarno in nazadnjaško politiko. Sedaj se skuša Maksimovič rehabilitirati s tem, da pripoveduje o novem občinskem zakonu, ki ga je izdelala nepoznana komisija v notranjem ministrstvu. O tem zakon skem osnutku se sedaj precej govori. Vendar pa ga še niso objavili in ravno to kaže že vnaprej, da bo tudi novi osnutek občinskega zakona veren odsev reakcije, absolutizma in policijskega režima. ITALIJA IN NJENI AMERIŠKI DOLGOVI. London, 2. marca. Ro poročilih iz \Yachiugtona se pojavlja sedaj močna opozicija proti ratifikaciji ameriško - italijanskega 'dogovora glede medsebojnih dolgov. Na čelu opozicije stoji senator in 'bivši vojni minister NViokersham, ki je izjavil, da živi Italija sedaj pod tiranstvom Mussolinija in je zato iprav lahko mogoče, da bo Italija še središče prevratov in bojev. ZARADI FALZ1F1KATORJEV ODPUŠČAJO FRANCOZI MADŽARSKE DELAVCE. Budimpešta. 2. marca. „Pester Lloyd“ poroča, da bodo prvi občutili posledice grde falzifikatorske afere oni madžarski delavci, ki so se vsled gospodarske krize na Madžarskem podali v Francijo. Ro sklenjenem dogovoru bi mogli ostati madžarski delavci v Franciji nepretrgoma skozi tri leta, sedaj pa so posamezna podjetja ne glede na veljavni dogovor pometala madžarske delavce na cesto. Tako je odpustila neka tovarna sama 250 delavcev. Vsled teh nenadnih odpustov vlada med madžarskimi delavci nepopisna beda in revščina. — Da, delavec plača račun. INDUSTRIJSKA REFORMA V SOVJETSKI RUSIJI. Moskva, 2. marca. Trocki je bil imenovan za predsednika tehnično-znanstvenegu oddelka na j višjega narodnogospodarskega sveta. Njegova naloga bo, izvesti tehnične reforme v industriji ter ukreniti vse one mere, ki bodo dvignile industrijsko produkcijo in jo nadzirati. IZPRTJE V LONDONSKI STROJNI INDUSTRIJI. London, 1. marca. Vsled spora, ki je nastal v neki londonski tovarni med podjetnikom in delavci je sklenila delodajalska organizacija, da iz-pre s 13. marcem vse delavstvo v strojni industriji. Izprli bi na ta način približno 500.000 delavcev. KONFERENCA ZA UREDITEV DELOVNEGA ČASA. Berlin, 1. marca. Povabilo britanske vlade za udeležitev na konferenci za ureditev delovnega časa, ki bo kakor izgleda 15. marca v Londonu pričela s svojim delom, je bilo nemški vladi že dostavljeno. Na konferenco so povabljene vlade: Nemčije, Francije, Belgije in Italije. Minister Nemčije Brauns se namerava te konference osebno udeležiti. VERSKI BOJI NA SLOVAŠKEM. Praga, 1. marca. V Lucvirnu so napadli ortodoksni vaščani ponoči stanovanje grško-katoliškega župnika, razbili okna in so po njegovem stanovanju tako divjali, da je župnikova žena znorela. Dva dni kasneje pa so zažgali hišo kuratorja grško-katoliške cerkve. KRVAVA SVATBA. Praga, 2. marca. V Orehovem v Karpatski Rusiji je prišlo v cerkvi med poroko do grozovitega prepira med svati. Duhovnik je bil primoran poklicati žandai morijo na pomoč, a isvati so ise med tem temeljito razmesarili 'ter enega svata ubili. KUPCA NI. Berlin, 2. marca. Sovjetsko poslaništvo izjavlja, da so vesti o prodaji ruskih kronskih draguljev neresnične. Kronski dragulji so sicer naprodaj. Kdor plača pet milijard rubljev, jih lahko dobi, toda doslej se kupec še ni zglasil. Odtočna borba monopol-skega delavstva. Včeraj se je vršil zopet shod raono-polskega delavstva v Ljubljani. Na shodu sta poročala s. Ilič, tajnik »Savica .monopolskih rudnika in s. Kopač o novem pravilniku in o boju ki ga vodi Savez proti absolutističnim metodam monopolske uprave. 'vlonopolsko delavstvo je shod številno poselilo in z ogorčenjem protestiralo proti krivicam in zapostavljanjem, ki jih hoče uveljaviti novi pravilnik. Ljubljanskemu delavstvu! V soboto, dne 20. februarja t. 1. so se zbrali zastopniki vseli delavskih strokovnih organizacij na skupno posvetovanje in so sklenili sklicati v sredo, dne 3. marca JAVEN SHOD ki se bo vršil v veliki dvorani hotela „Union“ z dnevnim redom: Napad Trboveljske preniogokop-ne družbe na delavske plače, osem-urnik, redukcija rudarjev in obramba delavstva proti temu. Vsa javnost se vabi, da pokaže s svojo udeležbo na teni shodu, da sorem!ja s simpatijami težko borbo naših rudarjev za kruh in eksistenco. švica pripravljena sprejeti sovjetske pogoje. Vest iz Berna, da je švicarska vlada pripravljena sprejeti pogoje sovjet-•poslanika Vorovskija, je alarmirala ta-mošnje fašLstovske organizacije. Voditelji so hitro sklicali javen protestni .diod. Soeijalistične delavske organizacijo, ki zahtevajo, da se Švica pobota s sovjeti in upostavi pretrgane diplomatske odnošaje z Moskvo, so odgovorile s protidemomstracijami. Posledica so bili izgredi, v katerih je nastopila državna garda in razgnala demonstrante. Švicarska vlada izmenjava note z .Moskvo že nekaj čas na pritisk lige narodov, ker je sovjetska Rusija odklonila sodelovanje pri mednarodni razoroži tveni akciji, ako se bo vršila v Švici, dokler Švica ne da zadoščenja sovjetom. Na splošno zahtevo buržuaz-siegn. časopisju je švicarska vlada naznanila, da objavi v najkrajšem času vso korespondenco z Moskvo. Vojaški rok v čehoslovaški. V koaliciji je v zadnjem časti nastal hud boj zaradi risemnajstmesečnega vojaškega roka, katerega je predlagal prejšnji generalštabih šef Francoz Mittelhauser. Vendar je bil njegov predlog že letos po vojaškem zakonu spodbit in vojaški rok določen na štirinajst mesecev. Osemuajst-mesečni rok propagirajo socijalisti, ki hočejo s tem zakriti svojo antimilitaristično preteklost v stari Avstriji. Od ostalih koalicijskih strank so se do sedaj izrazili ostro proti temu postopanju v prvi vrsti češki socijalni demokratje, ki pomenijo v državi več milijonov. Tudi predlog generalštabnega šefa Syrovija ne more dobiti večine. Značilno je, da vse države posvečajo oboroževalni sili vso pažnjo in da izdajajo največje kredite za puške in kanone in da se proti tem kreditom in proti samogoltne-mu milatarizmu, ki izmozgava in izžema vse sloje, predvsem pa delavske, bore samo socijalisti, ponekod bolj, ponekod pa manj uspešno. Na Češkem so socijalisti že mnogo načrtov militarističnih zastopnikov v parlamentu razbili, le pri nas, ker ni enotnosti in enotnega nastopa, ni mogoče za enkrat zabraniti najnevarnejših korakov, ki jih nastopa militarizem. Ker smo že zavezniki Čehov in smo te zveze tolikanj ponosni, bi bilo prav, da se oprimemo tudi milejših vojaških odredb in magari sprejmemo 14 mesečni rok, čeprav je še vedno bistveno previsok. Koliko bi bilo pomagano našim fantom, ko jim je vojaško službovanje v materijelno breme, če bi služili namesto 18 mesecev 14 mesecev. Vse potrebno vojaško „znanje“ je pač možno dobiti tekom 14 mesecev. Kakor mačeha si domovina... Naši rudarji morajo po svetu in iščejo vseh izhodišč, da bi zaslužili stal-nejšega kruha, kot ga jitn nudi TPD. Kako ceni naše delavce tujina in kako jih ceni TPD je razvidno iz tega, da je Kanada dovolila izselitev naših rudarjev, čeprav je bilo določeno in dovoljeno število naseljencev že izpolnjeno. Kanada je spoznala vrednost naših moči in vztrajnost naših rudarjev. Žalostno pa je, da niti država ne ttvideva, kako izgublja dan za dnem najboljše sile in ne ukrene prav nobenih akcij, da bi z domačo zaposlitvijo nudila našemu delavstvu vsaj minimalno plačo. Ker se pa vlada ne briga dosti za delavstvo, to je razvidno iz raznih uredb »socijalnega« ministrstva, segajo ti po najskrajnejšem, iti v tujini. Ni prijeten tak korak in človek bi ga ne nastopil, če bi mu ga ne narekovala neizprosna nujnost, beda in smrt. Delo ali smrt je delavčeva sedanja deviza, zato težka in bridka romanja v kanadske rudnike. Te dni se jih je odpeljalo okrog 130. V Ljubljani so se še poslovili od svojih znancev; žena je jokala ob možu, otroka so komaj odtrgali iz objema očeta; tragična slika, ki pa naših otopelih mogotcev pač ne presune, če bi jih, bi delali drugače. In tako gre delavčeva pot iz trpljenja v trpljenje in dolga je ta pot, skoro neizmerjena. V celi tej črti se komaj kdaj zasvetli plamenček, ki prižge skromno upanje, da pride dan, ko bo tudi delavstvo okusilo sladkosti in dobrote življenja ter moglo samo sebi priznati, da je življenje vsaj življenja vredno. Delavstvo in »Delavska Politika«. Odkrito moram priznati, da sem se ob pokrenitvi »Delavske Politike« nekoliko bal novih nesporazumijenj in razkolov. Vendar moram priznati, da je bila moja bojazen neutemeljena, ker ..vidim, da je »Del. Politika« res delavski list, le želel bi, da bi bil tudi po svojem podnaslovu socijalističen dnevnik. Slovenski proletarijat je imel prej iti iro prevratu dokaj svojih glasil; nekaj hudo revolucijonarnih, kateri pa so bili za naš razvoj češče prezgodnji, drugi zopet, ki -so v glavnem vodili le osebni boj, kar se je bridko maščevalo, ker je rodilo današnjo razcepljenost v pokretu. Pravi, načelni in razredno vzgojeni socijalistični tisk se pa ni mogel uveljaviti, tretji se pa ni mogel uveljaviti vsled finančnih težav. Tako je bilo delavstvo dolgo časa takorekoč brez pravega lastnega glasila. Ni čudno, da se je zato polagoma oprijelo meščanskih listov. Ravno ti listi so pa delavstvo omamili — bolje rečeno preslepili, da ni znalo v času resne politične borbe prav in odločno nastopiti. Razne povestice, modne novosti pariške poulične bedarije, senzacije, salonske plitvosti ne dajejo delavstvu razredne zavesti in borbenosti, kakor tudi ne stereo ti pičili komentarji v dvobojih med Radičem in Pribičevičem, ali Korošcem in Pašičem, kar žal, naše delavstvo, pred vsem duševno tako rado čita in premleva. Res je, da črtanje delavskega lista ni zabava, marveč bolj študij in nauk. Najbolj težijo naše delavstvo koruptne in nasilne prilike, v katerih mora živeti. Družabnih korupcij in kapitalističnih nasilj pa ne more razkriuko-vati in bičati kapitalistični dnevnik. Ti listi imajo ves interes, da ostane marsikaj prikrito ali vsaj zastrto. Le delavski dnevnik more vršiti to kontrolno in borbeno funkcijo v javnosti. Toda delavski dnevnik nima lastnega kapitala, on more izhajati le, ako ga podpira tisoč in tisoč delavstva, s tem, da so nanj naročeni, da ga čitajo. Brez delavskega dnevnika delavstvo ne mo- re poznati in voditi delavske politike. Delavstvo mora odkloniti meščanske časopise, ker so ti zanj strup; delavstvo se mora okleniti svojega dnevnika, ki mu kaže dnevno pot v boljšo bodočnost. Danes še marsikateri pravi, Delavska Politika« žal ni še socijali-stično glasilo, toda to naj ne moti, marveč delajmo zanjo vsi, ki čutimo soei-jalistično, jo razširjajmo in podpirajmo s pridobivanjem novih naročnikov, pa bomo lahko vse tako uredili, da bo Delavska Politika« tudi formelno povsem glasilo socijalističnega proleta-rijata in soeijalistične stranke. Nezadovoljneži pa, katerim ni všeč ne to ne ono, pa s svojim večnim mrcvarjenjem in karanjem škodujejo pokretu več kot nezavedneži. Upamo, da se bodo vsi, ki jih tepe bič kapitalizma vendar spametovali in začeli združeno delati za blagor delavstva. — Čebular. novih naročnikov! »Delavska Politika« izhaja sedaj tretji mesec. Vsi oni, ki so jo prvotno nezaupno sprejeli, vedo sedaj, kakšno politiko zastopa in kaj hoče naš list. Število naročnikov, ki dnevno narašča, nam je dokaz, da smo na pravi poti. Ali naročnikov in odjemalcev »Delavske Politike«, bi lahko bilo mnogo več! Nujno potrebno je, da se delo za nabiranje novih naročnikov podvoji in potroji. »Delavska Politika« se mora kar najbolj razširiti. Naročnina je nizka. Na mesec stane po pošti Din 20, po raz-našalcih Din 22. Mnogi so prav vneto razširjevalci »Delavske Politike«. Da pa se bo ta krog razširjevalcev še bolj razširil in povečal, je sklenil konzorcij »Delavske Politike« posebne nagrade za vse tiste, ki vneto in marljivo delujejo na razširjenju našega delavskega dnevnika. Te nagrade so: Kdor nabere in pošlje z naročnino vred do 25. marca t. 1. dobi brezplačno: 1. pet novih naročnikov eno lepo knjigo, 2. za 10 novih naročnikov dve knjigi in en mesec »Delavsko Politiko«, 3. za 15 novih naročnikov 4 knjigo in dva rncseca »Delavsko Politiko«, 5. za 25 novih naročnikov 5 knjig in »Delavsko Politiko za 2 meseca 6. za 30 novih naročnikov 6 knjig (ena elegantno vezana) in »Delavsko Politiko za dva meseca. Oni pa, ki pridobe do 20. t. m. več kot petdeset novih naročnikov, dobe še izredne nagrade, ki se bodo posebej določile z ozirom na število novih naročnikov. Naslove naročnikov in naročnino je poslati čiinprej na naslov; »Uprava Delavske Politike« v Ljubljani, Breg 12-11. Konzorcij »Delavske Politike«. Naši radikali, radičevci in samostojni demokrati se ponašajo in bahajo, da so svobodoljubni in svobodomiselni ljudje. Da so napredni in kulturni ljudje. Za vse je kultura in civilizacija najlepša dika in pravijo, da je ljudska omika njih največja zasluga.. Narav no zato, da tem ljudem papeški indeks ne gre v glavo. Zakaj naj bi ne čital rimski katoličan vseh bukev, zakaj ne premišljal vseh človeških resnic. Toda: za svoj indeks pa so. In na indeks zato z vsako knjgo, z vsakim časopisom, ki ne poje časti in slave tej kliki in zato ne služi interesom naše države. Lep register je že sestavljen. Kmalu bo le še Pratika, Jutro, Slovenec primerno čtivo za neanalfa-betične pismene državljane Jugoslovane. Miroslav Krleža: GOLGOTA, Draina v petih dejanjih. Prevci FF.RDO DELAK. Tretjič dejanje. 3. DELAVEC: Kaj vse tu ne lajaš? Nihče ni nikomur enak! Kdor je močnejši, ta pritiska! Ukradli so nam tisoče! Vseeno kdo! Revolucija ali republika! Kakšna revolucija je to? Vse skupaj naj vzame vrag! Ali smo ljudje! Ali se postopa z nami kakor z ljudmi? Za Boga, če ne veljajo te klešče več od mene! (Vrže klešče.) Prevzeli so nas v inventarju! Nas in klešče in vse! Mečejo nas sem in tja, kakor materijal! ( Leva sku pi na nada/ju je.) 2. MOŠKI DELAVEC: Spametuj se! Govoričiš, kakor stara baba! Kako manj zla? — Lepa stvar je ogenj na vodi! Človek orje danes vodo in zemljo z ognjem. Bolje je danes kakor včeraj, in jutri bo zopet bolje! 1. DELAVEC: Ros je! Konji se mučijo preden izvlečejo voz iz blata! Para pa leti po blatu, dežju in snegu vedno enako! In kakšno hitrost ima na uro! 3. DELAVEC: Dobro jo vse to, dobro! To samo izgleda tako! na stvari sami pa ne izpremeni ničesar! Gorje ostane gorje! In danes je še več gorja, kot ga je. bilo v prejšnjih časih! Naj mi kdorkoli govori kar hoče, tako je! (Srednja skupina s svedri. 1. delavec bi hotel delati. a mu ne gre. 2. delavec prižiga cigareto za cigareto in je nervozen, a tretji je Ksaver. On sedi in bulji pred se kakor mumija.) 2. DELAVEC: Na, glej to živino! To niso ljudje! To so živina! Ne vem, kaj bi se moralo zgoditi, da jim prebije kožo! Glej! Oni delajo normalno, kakor navadno! Kaj se vse to njih tiče? 1. DELAVEC: Pa najbrže niti ne vedo vsi, kaj se je zgodilo! To sc drži tajno! 2. DELAVEC: Kaj bi ne vedeli? Ni v arsenaiu človeka, ki bi ne vedel kaj je! Mrcine potuhnjene! Vedo! Vsi zelo dobro vedo vse a tako! 1. DELA VE: E, da. da! A kaj hočejo z mašino! Naše celo življenje je ena sama velika ma-šina! Vijaki! Kaj hočeš tu? Ljudje se boje! Ni vse to majhna stvar! 2. DELAVEC: Ljudje so potuhnjene živine! Po- tuhnjene! Grozno potuhnjene! Nikdar si nisem mislil, da je človek tako potuhnjena živina! Sovražim ljudi! Studijo se mi! Žive bi jih lahko sekal na kose! L DELAVEC: Mi vsi smo ljudje, in lo je ravno tisto! Ne morem! Ne morem! delati! Vse skupaj naj vzame vrag! Vsega imam že čez glavo! (Vrže orodje.) 2. DELAVEC: Jaz ne vem! Jaz nisem joka! — že ne vem več kako dolgo! Ko mi je umrla žena, bilo mi je res težko! A vendar, jokal se nisem! Danes zjutraj so mi pa solze kar tekle. 1. DELAVEC: Štiri ljudi, dragi moj, v eni sami minuti! Sedaj si, a zdaj nisi! K zidu — in konec! Tako izvrstne ljudi! Za boga, tu bi se moralo nekaj napraviti! Menda se ne bomo dali tako potuhnjeno zakleti? Brez besede. Tu gre radi nas! Radi mene, tebe, njega. Radi nas vseh! 2. DEIAVEC: Jaz že sam ne vem, kaj naj prav- zaprav mislim! Vrti se mi v glavi, kakor da sem pijan! Vidim same krvave madeže po tleh, po rokah, povsod: na, vse je krvavo! 1. DELAVEC: Tu bi bilo treba nekaj ukreniti! Da se alarmirajo ljudje! Da se jim razjasni, da se kaj gane ... 2. DELAVEC: Kaj se mora tu razjasniti? in ko- mu? Pa kaj bodo potem, če se jim tudi razjasni? Človek ima zvezane roke! Ne more ničesar! Najsilnejše ljudji so pobili! Kakor po načrtu! O, ti moj Rog! Andrej! Pa Pavel! Tomaž! In sinoči Filip v tunelu! Še sedaj ležijo tam tako nepokopani! DELAVEC: Pavel ni bil ustreljen! On edim m bil ustreljen! Njega ni bilo tu! Za njega se ne ve, kje je! To so mi rekli na p°.rt1, j|a je sigurno, da Pavla niso! Vse polno je bilo tu policajev, kakor psov! Kako lo, da niso vedeli? GLAS 17, KOTI A: Streljali so po njih še v čolnu! Oni so se hoteli izkrcati pod zeleno lampo! A rečeno je bilo straži naj strelja brez nadaljnega ... (Pat.i« i»rik.) Stev. 50. ,D H L A V S K A P O LITI K A' Stran 3 Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri. Torek, 2. marca: Zaprto. Sreda, 3. marca: Ana Christie. Red A. ■Četrtek, 4. marca: Zapeljivka. Red F. Petek, 5. marca: Naša kri. Red B. Opera. Začetek ob pol 20. uri. Torek, 2. marca: Večni mornar. Red B. Sredo. o. marca: Orfej v podzemlju. Red E. četrtek, 4. marca: Joungleur de Notre Dame. Red I). Petek, marca: Zaprto. Izšla jc 2. številka Ženskega lista«, glasila Zveze delavskih žen in deklet. List sc z vso vnemo bori za ženske pravice, zlasti za pravice delavk, ki jih sedanji družabni red v vseh ozirih zapostavlja in tira v brezpravje in za-«užn jenost. Ta številka je bogata po vsebini in poleg nekrologa sodr. Periču prinaša še dobre članke. »iKdo zasužnjuje ženo«. Po volitvah v Dela v. zbornico«. »Odpust trboveljskih rudarjev«, zlasti značilen in tipičen je članek »Dvojna pravica pri vseh ob-tastvih«. List zasluži, da si ga naroči vsaka delavka in mati, saj ji tudi nudi obilico nasvetov in smernic. V počastitev spomina velikega poljskega pisatelja in pesnika Žeromskega, k’ je v dec. 1925 umrl, je poljska vlada sklenila, da se naj kompleks državnih >z.doy pogorja- S\vientokrzys imenuje Zeromski jev gozd. Kolektivna razstava bolgarskih umetnikov v Pragi. Bolgarska upodabljajoča umetnost izven cerkvenega mi-kieju ne sega daleč v preteklost in ima za seboj le nekaj deceuijev. Početnika sta St. Despevski in Nikola Pavlovič. Početni vplivi segajo v Orijent; današnja generacija in mlajši predhodniki te generacije so se pa učili pri Italijanih, Nemcih in Francozih. Iz raznih manjših organizacij in prvotnih slikarskih šol so končno v Sofiji 1. 1921. n stanovi! i umetniško akademijo. Praga, ki je zadnja leta dajala Bolgarom najboljše vzornike in učitelje, jim bo nudila prvo večjo razstavo v inozemstvu. Strokovnjaki so mnenja, da se bo na razstavi pokazala .silovita individualna sila bolgarskih umetnikov, ki so 'znali vse umetnostne pridobitve -spojiti v bolgarsko ustvarjanje in v kratki dobi postali resni tekmovalci naj-kulturnejših narodov. Za razstavo je mnogo zanimanja. V Kopenhagnu je umrl eden najbolj znanih in priljubljenih komponistov Hange Maeller. Senatu je predsedoval višji sodni svetnik Anton Mladič, votanta sta bila višji sodni svetnik Lajovic in okrajni sodnik dr. Sajovic, državni pravdnik pa je bil dr. Fellacher. Ne zamuditi ugedna prilike! Od f, do 6. marca. TEDEN 0ST1I0V S>inc^vrae: novice. Porotno sodišče. \ eci aj se jo pričelo pomladansko Porotno zasedanje. Prvi jo sedel na zatožni klopi Ivan Žnidaršič iz Starega trga pri Ložu, komaj 24 let star, a policiji dobro znan kot poklicen tat in svedrovec, ki je glasom obtožnice oškodoval razne stranke v skupni vrednosti za skoro 24.000 Din. Ukradeno blago je prodajal pri starinarjih, žensko perilo in obleko pa je dajal svoji punci, neki »Pepci«. Obtoženec prizna z malimi izjemami v,se tatvine, zagovarja pa se. da je bil že od mladega prepuščen samemu sebi, da je živel v silni bedi in da je bil popolnoma ponesrečen človek. Ničesar pa noče slišati o tem, .da si je svoje razmere zakrivil sam kljub temu, da se mu je nudila dobra vzgoja. Apelira na usmiljenje in prizanesljivost ter obljublja, da se bo poboljšal. Obsojen je bil na štiri leta težke ječe .s primernimi poostritvami. Popoldne se jo vršila porotna razprava proti Josipu Primcu, bivšemu davčnemu iztirjevaleu radi uradne poneverbe v skupnem znesku 6162 Din. Obtoženec priznava poneverbo, a se “zagovarja z bedo. Skrbeti mora za ženo, štiri otroke in staro mater, plača pa je tako majhna, da bi sam že težko izhajal. Zato je bil prisiljen seči po tem skrajnem sredstvu. Uvidevni porotniki so ga spoznali nekrivim, nakar ie predsednik proglasil oprostilno razsodbo. modnega damskega in moškega blaga, tiskovine, barlienta, eponža, dilenov in raznovrstnega belega blaga pri □hladilnici asa Slovenijo LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 7 MBfi&aKDT mulim rTtrsssamia Križem sveta. Najpopularnejšemu angleškemu pesniku in pisatelju so ponujali 135 milijonov frankov, da bi pustil filmski družbi spraviti v film njegove drame. Shaw se pa ni spustil v pogodbo in je ponudbo odklonil, češ, da bi bile s filmom v umetnostnem oziru gledališke predstave njegovih dram prikrajšane, V nekem pariškem poštnem nabiralniku so našli uho neke ženske. Policija je napela vse sile, da razjasni zagonetno »pošiljatev«, pa se ji še ni posrečilo. Visoka starost. V Besarabiji, v vasi Aseni je pravkar umrl kmet, ki je dosegel izredno starost 133 let. Njegov najstarejši nečak je pa istočasno praznoval 60-Ietnico. Najdcbelej.ša ženska sveta je vsekakor v Parizu. Pred dnevi je zbolela v .svojem stanovanju in sorodniki bi jo morali spraviti v bilnico. Toda niso si mogli pomagati, bila je pretežka, tudi izhodišče preozko, da bi jo mogli spraviti iz sobe. Na pomoč je prišla požarna hramba, ki je razširila vrata in potrgala ograjo po stopnjišeu. Le tako .so jo končno prevedli v bolnico. Preseljevanje Dunajčanov v Rusijo. Med avstrijskimi Nemci, zlasti med Dunajčani je zelo živahno gibanje za Rusijo in obstoja, celo posebna skupina, ki posreduje za omogočenje preseljevanja. S prvim transportom je že odšlo 290 moških in sicer preko Moskve v kirgiško republiko, ker dobe v najem obsežna polja. V kratkem -se jih Pa odpelje 400 odraslih in 400 otrok in to Samo iz Dunaja. Vse kaže, da bo Lusija druga Amerika. Na Dunaju si je končal življenje eden največjih dunajskih bogatašev rcleindustvijalee baron Haas. Že dalj časa je bilo na njem opažati živčno potrto«! in bolehal je ceilo na fiksni ide-.ii, da bo moral umreti od lakote. Nje-go\o premoženje pa znaša kljub raznim piejsnjim nezgodam še vedno leno število milijard. Čuden strah torej )»rod lakoto. Verska svoboda. Mongolci so bili od nekdaj najbolj krvoločni, toda priznavali pa popolno versko svobodo, katero v vsem obsegu posebno pozna Kitajska. Misijonar iz reda frančiškanov pater Andreas iz Perugia je pisal leta 1326. iz misijonskega delovanja v Ku- II -staj i sledeče: »V tem okraju sem naletel na ljudi vseh mogočih narodnosti, ki si jih je mogoče misliti pod nebom, srečavam v.se mogoče vere, ki si jih komaj mislim, toda vsakemu je dovoljeno. da živi in dela po svoji veri III si jo svobodno zbira iu prebira. Sploh je mnenje vseh, da se človek lahko izveliča v vsaki veri.« In danes,’ namreč v Evropi, recimo? * Kmet k propalemu .kmetu pijancu: »l'i, zvonik smo pokrili, stalo nas je ->•>00 goldinarjev. Je pa seveda kufrena streha!« PropaJi kmet, ki je zapil •svoj grunt: E j, kaj bo to, jaz sem pa samo nos pokril -s kufrom, pa me je ,stalo več kot 3000 goldinarjev.« Kameleoni... Znano je, da menjava mala živalica kameleon barvo svojega telesa. Radi tega se rabi v političnem življenju za one ljudi, ki često menjajo stranke, to je politične barve izraz: politični kameleon. Srečna Ju-.goslavija pa nima samo poedinčev-po-litičnih kameleonov, ampak celo stranko. Ta je hrvaška seljačka stranka. Ona je, na primer lani pod žarki moskovskega .solnca, bila krvavo-rdeče barve in pristopila je k rdeči kmečki internacijonali. Letos pa, ko je v žarkih zlatega belgrajskega solnca dobila svetlo-zeleuo barvo, je pristopila k zeleni kmečki internacijonali v Pragi. Te dni so -se na kongresu te interna-cijonale predstavili voditelji hrvaške kmečke stranke v svoji najnovejši barvi. Kakšna barva pride sedaj na vrsto? Gorostasne številke. Proračun vrhovne državne uprave, pokojnin je Medeči: Kraljeva civilna lista znaša 24 milijonov dinarjev, apauaža princa Ju rija pa 60 tisoč dinarjev ter draginj.-,ka doklada v znesku 120.000 Din. Izdatki za Narodno skupščino (za dnevnice poslancev, razne nagrade in skupščinsko upravo) znašajo 47,042.023 Din, za predsedstvo ministrskega sveta in za njegov dispozicij.ski fond je določeno 2,933.940 Din, za Državni .svet 6,086.220 Din, za Glavno kontrolo pa 17,612.720 Din. Za pisarno kraljevih redov je določenih 1,251.420 Din, za pisarno kraljevega dvora 2,051.160 Din, splošni izdatki, v katere spadajo tudi tajni fondi, pa znašajo 32,270.000 Din. Pokojnine vseh civilnih in vojaških državnih uslužbencev znašajo 84,323.040 Din, vdovske pokojnine 21,600.000 Din, izdatki za ministre ter civilne in vojaške uslužbence na razpoloženju 1,803.920 Din, draginjske doklade državnih uradnikov 388,105,351 Din, a za pokojnine skupno 498,057.551 Din. Postavka državnih dolgov za izplačilo anuitet in raznih obveznosti napram Narodni banki znaša ->71,024.582 Din. Pa je toliko govora o »Sledenju«. Demokrati so čudni patroni in kadar trobiš poslušno v njihov rog in če se postaviš zanje v bran za žive in mrtve, tedaj ti obljubljajo nebesa, ti obljubljajo vsaj prilično dobra korita. Gorje pa, kadar se osmeliš in hočeš izreči svojo odkrito hesedo. Zameriš se vrhovnemu štabu in milost gospodov nezmotljive »demokracije« te ne obscu-či več kmalu. Tako je pač in taka je pač ideologija strankinega štaba. Zgodilo se je organizaciji, ki se jo zbala smrti in ki se ni hotela usužnjiti navodilom gospodov in gospodarjev demokratske stranke, da jo sedaj preganjajo, ali pa vsaj skušajo v njo zanesti spor in nesoglasje. In na to se gospodje dobro razumejo in so v tem dosegli že dosti, dosti vidnih uspehov. Tako bo tudi s to organizacijo, kot je bilo že z vecinii ustanovami, ki so se izneverile demokratom, da jo bodo razčlenili in razcefrali in da se bodo posamezni drobci sami ubili. Le tako nam je ra-zutnljiv molk te organizacije, le tako moremo razumeti tišino, ki se je vle-gla na posamezne, zelo zelo razborite člane. Na Štajerskem so demokrati začeli z oklici na posamezne člane te organizacije, kjer jih za božjo voljo po-zlVa.lo, da naj takoj izstopijo iz organizacije in izstop pismeno javijo •stranki. Ra, bi tudi na Kranjskem že krožili taki oklici. še nismo zaznali; najbrž se •J1111 Za Kranjsko še ne zdi primeren ca.s in čakajo. Tako znajo demokrati in tako je. doživela organizacija žalostno smrt. In mi je ne objokujemo. Laž ima kratke noge. Bernotovo gobezdalo »Naprej« v eni izmed zadnjih številk prinaša hudomušno noti-(*°’ (:cf’ da »Delavske Politike« v revirjih nihče ne mara niti raznašati, ker ze od vsega začetka iščemo v Zagorju in Hrastniku raznašalcc. Izjavljamo, da kogar ta stvar zanima, naj se potrudi v našo upravo, kjer dobi v po-8ded v korespondenco tikajočo se do-ticmh mest raznašaleev v Zagorju in Hrastniku in se lahko in najbolje prepriča o nesramnosti zlobnih »Napreje-vih« natolcevanj. >■ Naprejevega« dopisnika iz Zagorja (če sploh eksistira) pozivamo, če je res možakar na mestu in za načelo javnosti, da naši upravi javi svoj naslov, da mu i.sta zamore naravnost na njegovem stanovanju predložiti dotično korespondenco, če je že res tako radoveden. Stroške nosi upravnik sam. Da pa ti dve .službi do-sedaj niso bile oddani, so vzroki različni. Na vsak način vzrok večkratnih objav dotičnili ittseratov ni ta, kakor je stalno že tri leta trajajoče objavljanje iuserata Učiteljske tiskarne v »Napreju«. Toliko vsem poštenim pro-letarcemv pojasnilo. — Uprava »Delavske Politike«. Iz Cite Fe rroiner smo prejeli naslednje pismo: Pošiljam naročnino za februar. Naročnina za marec in april sledi. Vaš cen j. list se mi prav dopade samo žal, da vsak mesec 6—8 izvodov manjka. (Poštne razmere). Prihodnjič vam bom poslal kratek dopis o delavskih razmerah v Franciji. S sodružnim pozdravom! — E. C. Inženjerska zbornica za Slovenijo in Dalmacijo v Ljubljani ima svoj let ni občni zbor dne 4. marca 1926 ob 14. uri 30 min. v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani. Mostarju preti pogin. Brezposelnost * gospodarska kriza, vremenske nezgode, so primorali mostarsko meščanstvo, da je poslalo vsem ministrom spomenico, kjer zahteva predvsem razširjenje tobačne tovarne, 2 milijona dinarjev za zboljšanje vinogradništva, produkcija premoga naj se zveča, cena premogu pa zniža. Zboljša naj se tudi cesta Mostar-Imotski, da se tako omogoči živahnejša zveza z Dalmacijo. Radovedni smo, koliko bo imela spomenica uspeha, ko vemo, kako ima vlada malo smisla in malo ljubezni za resnični narodni blagor. Celo bosanski frančiškani so .se bridko pritožili proti g. Radiču, ki jih je imenoval lažnike in hinavčfe; v pritožbi so gostobesedno naglašali, češ, da so vedno in povsod posvečali svoje delo iu svoje življenje blagru naroda. Boj finančnih stražnikov in tihotapcev pri Radencih. Več tihotapcev je zalotita fi-načna straža, ki se pa na njen ukaz niso hoteli ipokoriti. Začeli so streljati, straža je odgovarjala, obležala sta takoj dva tihotapca mrtva, več jih je bila pa ranjenih. V Zagrebu so zaprli bančnega ravnatelja dr. Kolina rja, direktorja Nje-mirovskega pa še iščejo, najbrž je pobegnil na Dunaj. Oba sta. baje sokriva poloma Prometne banke. Drugi samomor pred mrtvašnico Sv. Krištofa. 38. letna soproga kolarja Josipa Pirša iz Trnovske ulice št 28. se je ob vesti, da bo družini prodana hiša tolikanj prestrašila, da je v obupu segla po steklenici lizola in ga izpila. Pol mrtvo so našli na tleh pri mrtvašnici, jo takoj odpeljali v bolnišnico, toda bilo je že prepozno. Izprali so ji še želodec, nakar je takoj izdihnila. Zopet dobro delo eksekucij, ki so stalen in vztrajen blagoslov Slovenije. Zadnjič srno poročali, da je pobegnila z doma E. K. iz Sela. stara komaj 14 let. Te dni jo je pa na cesti snel detektiv in jo odvedel -na policijo. Tam je povedala, da so jo preživljali ljubimci, ki iim je rada nudila vse sladkosti. Vaška romantika. Mat o Kunič iv. Gušca na Hrvatskem jo bil ujet v Rusiji in usoda ga je zanesla tudi na Kitajsko. Ko se je vračal v domovino, je vzel s seboj tudi mladega Kitajca, ki si je zaželel nove »domovine«. Srečno sta prispela na Hrvaško. Tam so Kita i-ca krstili in mu dali ime Vazilij Nezna-novič. Naučil se je jezika in običajev in kot izvrstnega delavca m vsi vzljubili. Te dni si je nekaj poškodoval in so ga morali pripeljati v zagrebško bolnico. Pretkani goljufi in sleparji se povsod pojavljajo. V Belgradu se je predstavljal neki Panič za advokata in na ta način izžel nešteto žrtev. Ko šf> mu postajala tla. že'vroča, je pobegnil. Pred dnevi je doznalo udruženje upodabljajočih umetnikov, da je neznanec pobiral po mestu razne prostovoljne prispevke za veselico, ki jo v kratkem prirodi udruženje. Ko .ie nabral primerno vsoto, je tudi seveda pobegnil. Svojega očeta je ubil Franc Vuk v Moravcih pri Mariboru. Sin je rad popival in prišlo je večkrat do prepira med očetom in sinom. Zadnjič sta #:e zopet sprla in v pijani besnosti je sin začel nabijati očeta po glavi z lopato, tako da je v nekaj urah umrl. Ubijalec je pobegnil. Šport. Nedeljske pokalne tekme. ASK Primorje : Siv Jadran <> : 1 (1 : 1). Ostra igra, v katero .so unesli Jadranovi igralci precejšno dozo surovosti, vsled česar tudi ni izostala nikdar speča nezgoda. O igri sami Ln poteku prinesemo daljše poročilo v prih. številki. ŽSK Hermes: SK Slovan 2: 1 (1 : tl. Izid je presenetil. Splošno se je računalo na zmago SK Slovana, ki pa je v tej tekmi zelo popustil. Tudi pri tej tekmi se je pripetila nezgoda. Poročilo sledi v prih. številki. SK Ilirija rez.: ŽSK Hermes 4 : 1. Prijateljska tekma, ki bi se morala odigrati kot prvenstvena. Z ozirom na to, ,da Hermesova rezerva ni nastopila v predpisanem času, zgubi prvenstveno tekmo v razmerju 3 : 0. Rezerva Ilirije je prekašala svojega nasprotnika, ki pa ni bil ravno slab. ASK Primorje rez.: SK Slovan rez. i : 1. Prvenstvena tekma jesenske sezone. Rezervno moštvo ASK Primorje .je neprestano oblegalo vrata SK Slovanski pa se je branil v lepem štilu. Blaten teren ni dopustil, da bi moštvi razvili boljšo igro. Hašk : Gradjanski I : 3. Tudi v Zagrebu so se odigravale pokalne tekme, kojili finale se je odigral prošlo nedeljo med navedenima kluboma. Po tekočem boju se je posrečilo Haiku, da je zmagal v gornjem razmerju. Občni zbor SK Svobode. V nedeljo se je održal občni zbor ob precejšnji prisotnosti članstva. Dalje poročilo o tem priobčimo prihodnjič. ASK Primorje : SK Ilirija 1 : 0. V soboto dne 27. februarja se je odigral nastavek pokalne tekme 10 X 15 min. Po lepi igri je moštvo Akad. SK Primorje pokazalo, da ni zadnji uspeh slučajen. Tudi o tej tekmi priobčimo v prib. številki daljše poročilo. Boxmatch Paolino : Diener. Že v zadnjih številk našega lista smo napisali nekaj vrstic o težki atletiki, h kateri se prišteva tudi 'boksanje. Ta Šport je pri nas šele v prvih povojih ter ne vlada zanj veliko zanimanje. Pač pa je ta vrsta športa zelo priljubljena v Ameriki, Aingliji, Franciji in v zadnjem času se je dvignil interes za boksanje tudi v Nemčiji. Pred kratkim sta nastopila v Berlinu dva mlada, komaj znana boksarja Nemec Diener in Španjolec Paolino. Dvorana, v kateri sta nastopila, je bila nabito polna občinstva. Nemci so drget a je pričakovali borbo 'ter nje potek. -V splošnem se je smatralo Špa njolca za favorita, kajti Paolino je telesno bolj razvit in težji od Diener-ja, vendar je Diener v tehniki nekoliko nadkriljeval svojega nasprotnika. Že v prvih rundah je skušal Diener doseči uspehe ter je z dobro premišljenim udarcem zadel Španjolca nad očesom, vendar ga to ni osupnilo. Boj se je čimdalje, tem bolj ostro nadaljeval. Publika je navduševala svojega soroja.ka Diener-ja v nadi, da se mu posreči zmaga. Toda po predpisanem času je sodnik zaključil borbo ter isto proglasil za neodločno. Ptuj. Gospod urednik najbrž misli, da v Ptuju spimo, ker ni bilo že tako dolgo od tod glasu. Pa se moti. Naše spanje je minilo že pred volitvami v Delav- sko zbornico. Te volitve so nas dodobra predramile, dobili smo še več korajže, ker 920 glasov iz naših krajev tudi ni malenkost. Pri tej priliki smo zopet obnovili stike s starimi, deloma že pozabljenimi zaupniki ter pridobili še novih. Nato smo imeli dne 14. februarja veliko zaupniško konferenco, katere se je udeležilo 50 zaupnikov iz raznih krajev, celo iz 16 km oddaljenih Kozminc sta prišla dva vrla moža. Iz Ljubljane nas je pa pose til s. Vrhunc, .ki je prav obširno govoril o pomenu delavskega časopisja. S. Mar je poročal o pomanjkljivostih socijalnega zavarovanja, o starostnem zavarovanju, demontaži so-cijalne politike, kakor so si jo gospodje vladinovci zamislili. Razni gg. poslaniki na mednarodnih konferencah trde, da je pri nas vse najbolj moderno urejeno, kar se tiče stanovanjskega vprašanja, socijalnega zavarovanja, delovnega časa in enakih razmer, doma pa se dela ravno narobe. Vse, kar si je delavstvo v dolgih letih pridobilo, kar je v drugih državah tudi vsem državljanom v čast, se pri nas hoče ukiniti in uničiti. Sprejeta je bila resolucija, ki protestira proti tem krivicam in zahteva, da se vse, kar je uzakonjeno, točno upošteva in izvaja. Posebno pa se je zahtevalo, da .se uvede starostno zavarovanje. — Izvolil se je nov strokovni agitacijski odbor, ki bo delal na to, da se .stare organizacije ožive in osnujejo še nove. Šoštanj. Del. izob. zveza »Svoboda« Šoštanj vabi vse svoje člane in članice na 6. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 7. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne v dvorani hotela »Jugoslavije« z dnevnim redom: 1. poročilo predsednika, tajni- ka, blagajnika in revizorjev; 2. poročilo odsekov in njih občnih zborov; 3. volitev novega odbora; 4. razno. Sodrugi in .sodružice »Svobodaši«, pridite vsi brez izjeme in pripeljite še novih članov, ki ,se sprejemajo pred in po občnem zboru! Pride tudi zastopnik centrale . Svobode«, kateri si ogleda naše delo v preteklih letih, obenem bo orisal delovanje celokupne »Svobode« in kakšen pomen imajo naše kulturne organizacije! Sodrugi, na agitacijo za »Svobodo«! Dramski odsek »Svobode« priredi v nedeljo, dne 7. marca ob 3. uri popoldne na odru »Sokolskega doma« veseloigro v 3 dejanjih »Pri belem konjičku«. Sedež l. vrste 12 Din, 11. vrste h Din, III. vrste 5 Din, stojišče 3 Din. Med in po igri svira društveni tamburaš ki zbor! Ker je čisti dobiček namenjen v izobraževalne namene, vas tem potom vljudno vabimo na obilno udeležbo. V soboto zvečer, 6. marca ob 7. uri priredijo tuk. del. organizacije predavanji' o .Ruski revoluciji«, predavatelj iz Ljubljane. Sodrugi, sodružice, posedajte ta velevažna predavanja, vstopnina je prosta! Vsi na agitacijo, naj ne manjka nobena delavska družina. Vabimo vse člane iti članice ..Svobode" na člansko zborovanje v torek, dne 2. marca v tajništvo ..Svobode" z dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnje seje: 2. obračun ..Maškerade"; 3. volitev blagajnikov in rediteljev za igro v nedeljo, 7. marca: 4. dopisi; 5. Razno. Sodrugi, seje naj sc udeležijo vsi odse-' ki brez izjeme. Sodrugi, naš kite naj bo, na delo! Agitirajte med vašimi prijatelji, pripeljite jih v ltašo sredo, da se organizirajo iu pomagajo graditi bodočnost. K. A. Najstarejša graverska tvrdka ANTON ČERNE se je preselila iz Dvornega trga 1 v isto hišo na Kongresni trg številka 1Q. 132 absolutno trezna in d. zanesljiva, vešča vseh pripadajočih mehaničnih del se sprejmeta takoj za^ osebni avto omnibus v Mežiški dolini, proga Črna-Prevalje (17 km). — Prvovrstni strokovnjaki, po možnosti samci, naj predložijo osebne ali pismene ponudbe z zahtevki 123 na Občinski urad ČRNA pri Prevaljah. Produkcija - krema za čevlje. Zahtevajmo inkupujmo vedno in povsod le „ P r o d u k c i j o kremo' za čevlje. 130 Proda se temnomoder kostum za nizko ceno. Naslov se izve v upravi lista. 124 Makulaturni papir se proda po 4 — Din za 1 kg. Več se poizve v upravi lista. 103 Kjt kupil najceneje t intpetenku baurju, Ljubljana, Martinoia p. 8. kjer dobiš manufakturno blago po 121 skrajno nizki ceni. Pridite in prepričajte se. BERITE! Lovro Kuhan Povesti. Abditus: Predhodniki današnjega socijalizma in | komunizma. Zadružni koledar za leto 1926. »Pod lipo*', družinski mesečnik. mreža »>: Zadružna založba v 1 jubljani, Aleksandrova 5, j VABILO na redni občni zbor Stavbene, konzumne ln gostilniške zadruge Delavski Dom r. z o. z. v Trbovljah, ki se vrši v nedeljo, dne 14. marca t. I, ob 4. ur! popoldne v prostorih Delavskega doma. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Računsko poročilo. 3. Poročilo načelstva, 4. Poročilo nadzorstva. 5. Sklepanje o razdelitvi prebitka. 6. Volitev enega člana v načelstvo, tri člane v nadzorstvo in’ enega namestnika. 7. Razni nasveti in želje. Na občnem zboru imajo le člani z polno vplačanim deležem pravico do glasovanja po § J. zadružnih pravil. Če ne pride ob določeni uri zadostno število članov na občni zbor, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsaki udeležbi po & 14 odstavek 3. zadružnih pravil. NAČELSTVO. Leposlovne knjižnice U. zvezek CHARLES DICKENS: V • V * * * Prevel 1926 Cena Din 12. Naročajte to lepo delo pri Zadružni založbi v Ljubljani. ZASTOUJT ; dobite ure na 15 rubinov ali srebreno cigaretno dozo poleg tovarniških cen, če kupite eno obleko, ohlekco za otroke ali posamezne hlače etc v naši detalni trgovini v Erjavčevi oeati it, 2. Oglejte letake! Konfekcijska tovarna Fran Derenda & Cie, Ljubljana. m Honigov valjčni paromliii Havas A Forgacs BACKA TOPOLA. 128 Zastopstvo in zaloga; A. Paulb Ljubljana, Sv. Petr» c* Telefon interurban štev. 305. Brzojavke ,,Pauli" Ljubljana. i I 1 I t I ft 1 I I 1 e i i i i t Glavni ic odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Izdaja konzorcij ..Delavske Politike" (odgovoren Josip Pastorek) tiskarno odgovoren Mihael Rožanec. v Ljubljani. Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani.