^MORSKI dnevnik
" “Cel Izhajati v Trstu Dmrt.™ia 1945. njegov
K,»k partizanski
“SEVNIK p, 28. novem-"• 1943 v vasi Zakril 1-erknim. razmnožen "»Ciklostil. Od 5. do 17. •eptembra 1944 se je ti-v tiskarni «Doberdob» «ovcu pri Gorenji Trebu-
•	18. sentnmhrn
as.*
18. septembra 1- maja 1945
S&fSVS
^» 1945 pa v osvoboje-Trstu, kjer je Izšla za-31?-^ Bil je edini Nik. Partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi.
pnmorski
dnevnik
Ul. Montecchl 6 PP569 Tet (040) 794672 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382-85723
ČEDAD
Stretto De Rubeie 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 500 lir * Leto XXXIX. št. 268 (11.684)
Trst, torek, 15. novembra 1983
Razburljiv začetek razprave v poslanski zbornici
Craxi potrdil namestitev evroizstrelkov Pred zbornico policija napadla pacifiste
Predsednik vlade dopušča nadaljevanje pogajanj, vendar ne pristaja na odložitev namestitve raket - Negativna ocena KPI
RIM — Ministrski predsednik Bettino Craxi je včeraj pred napol prazno dvorano poslanske zbornice podal uvodno poročilo ob začetku razprave o evroizstrelkih. Množično so bili prisotni samo predstavniki opozicije, medtem ko je manjkalo veliko število poslancev večine, predvsem demokristjanov, socia'istov in socialdemokratov. Craxijev poseg je bil hladen in brez bistvenih novosti: rakete bodo namestili, kot je bilo predvideno, ker je Sovjetska zveza prevesila ravnotežje v svojo korist in Zahod lahko reagira samo na tak način.
Med prvimi komentarji naj omenimo besede tajnika KPI Berlinguerja, ki je deja1, da ga je Craxijev govor razočaral, tudi zato, ker predsednik vlade sploh ni omenil stališč komunistične partije in resolucij KPI, ki so sprožile parlamentarno razpravo. V vrstah večine pa je brilo videti veliko zadovoljstvo, še zlasti med repubi-kanci, ki predstavljajo najbolj filo-ameriško in filoatlantsko komponento Craxijeve vlade.
Medtem ko je v poslanski zbornici
{»tekala ta razprava, je policija večkrat napadla skupino nekaj sto pacifistov, ki so demonstriraš proti namestitvi evroizstrelkov s tem, da so posedli na tla na Trgu Montecitorio. Več oseb je bilo ranjenih in več pri prtih. Kar pa je v parlamentu najbolj razburilo duhove je bilo dejstvo, da je policija pretepala vsevprek, tudi časnikarje in poslance. Več poslan cev opozicije je bi’o pretepenih. Po teh dogodkih so komunistični poslanci takoj zahtevah prekinitev parlamentarne razprave. Po dolgem prerekanju je moral poseči sam Craxi, ki je obljubil, da bo notranji minister Seal faro v najkrajšem času pojasnil parlamentu, zakaj je prišlo do včeraj dogodkov.
Vse to je seveda vplivate na nadalj nji potek razprave, ki je bila zelo razburljiva. Včeraj so posegli predstavniki nekaterih manjših strank in tudi prvi komunistični govorniki, kajti KPI je k razpravi prijavila 35 po slancev. Razprava se bo predvidoma končala v četrtek.
NA 2. STRANI
Milka Planinc od danes na obisku v Veliki Britaniji
BEOGRAD — Pred obiskom predsednice jugoslovanske vlade Milke Planinc v Veliki Britaniji je tiskovni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Svetislav Vujovič diplomatskemu uredniku Tanjuga povedal, da se bo Milka Planinc na povabilo predsednice britanske vlade Margaret Thatcher mudila na uradnem obisku v Veliki Britaniji od 15. do 18. novembra.
Predsednica ZIS Milka Planinc se bo poleg pogovorov s Thatcherjevo srečala tudi z britanskim ministrom za zunanje zadeve Jaffriem Hauo-mijem, ministrom za finance Nigelom Losonom, ministrom za trgovino in industrijo Normanom Tebitom, ministrom za škotsko Georgom Junger-jem in voditeljem laburistične stranke Nealom Kinockom. Sešla se bo tudi s člani britansko - jugoslovanske parlamentarne skupine in z britanskimi gospodarstveniki.
Predsednica ZIS bo v pogovorih z Margaret Thatcher in Jeffriem Hauo-mrijem izmenjala mnenja o dvostranskih odnosih in sodelovanju, ter o najbolj perečih mednarodnih vprašanjih. Pričakovati je, da bodo v zvezi z dvostranskimi odnosi največ pozornosti namenili preučevanju načinov in poti za večjo uravnoteženost in razširitev blagovne menjave, ter smelejšega razvoja višjih oblik gospodar skega sodelovanja, kot tudi nadaljnjega poglabljanja finančnega sodelovanja.
oženo srečanje Džemajel - Asad Povod za nove spopade v Libanonu

"-sa n Današnji obisk libanon So Predsednika Džemajela v Siriji
W	Za n.fv1nlrw*p*n ('ac eni er*
z-a nedoločen čas, saj so Predsednika Asada že vče-Po sprejemu v bolnišnico na slepiču. Banalna bolezen '•'-‘Zavni" se Pre'd začetkom prekinila ^ask • Slrsko - libanonski dialog. Da-t\aaZ. vj’eeno skušal obiti zastoj, ko V Beinit° • ’ bo v četrtek prispel 1 sirski zunanji minister.
Nova prepreka v odnosih med obema državama je takoj sprožila krši tve sporazuma o prekinitvi ognja med šbanonsko vojsko in oboroženo liba nonsko opozicijo. Že prejšnjo noč so v južnih bejrutskih predmestjih vzplamteli spopadi med šiiti in redno vojsko. Prve granate so tudi pričele padati v vzhodnem, krščanskem delu Bejruta, včeraj pa so se boji še stopnjevali.
fontanari o globalni zaščiti

Rojeni
V Tridentu sta se 12. t.m. sestali na sedežu Ljudske ti-
u sta io ^^entinske stranke (PPTT - UE) delegacija Slovenske skupnosti, ter a ,sestevljala deželni tajnik dr. Bratuž in deželni svetovalec dr. Što-
h 1	--Ul . uiaiuz. Ali uvza.n11 ovttvvaiCG UJ . oiaj
H, ^*e6&cija PPTT - UE, ki jo je volil senator Fontanari, ki je v se
Z8.knm<;lfi nem ltfTilr \r 1/mrict elmronelzn norvvlnn elziirvnmcH i; Tfaliii
Nh tfter
SenaT'" zakonski osnutek v korist slovenske narodne skupnosti v Italiji. '-	^ Fontanari je obvestil predstavništvo Slovenske skupnosti o raz-
m jih je v parlamentu napravil ter o dejstvu, da bo njegov fisijo z °snutek v bližnji bodočnosti pričel parlamentarno pot in šel v ko-a finance in zaklad v senatu.
Epicenter spopadov pa je bil kot vedno strateško pomemben Suk el Garb v Šufu, kjer si stojijo nasproti Džumblatovi druži in Džemajelova redna vojska. Že ponoči pa so Bejrut in Šuf večkrat preletela ameriška bojna letate, ki so prispela vse do sirskih položajev v dolini Bekaa.
Taka dogajanja so bila neke vrste naključna «dobrodošlica» tudi prvi mi, siji novega Reaganovega odposlanca Donalda Rumsfelda, ki je včeraj zaključil prvi krog pogovorov z liba nunskimi vodita ji. Rumsfeldova misija soupada z novo napetostjo med Sirijo in Ameriko. V nedeljo je namreč ameriški državni sekretar Sultz opomnil Damask, naj ne sproži takih pobud, ki bi lahko «prizadele mir v tem delu sveta*. Shultz je tudi izrazil «razumevanje» za sirske interese v Libanonu, kar pa ne preprečuje, da so odnosi med državama skrajno napeti.
Izraelska vlada pa je včeraj ponovno zanikala, da namerava napasti Sirijo.
PROSLAVA 75-LETNICE USTANOVITVE OPENSKE HRANILNICE IN POSOJILNICE
V tržaškem Kulturnem domu je bila predvčerajšnjim proslava ob 75-letnicl ustanovitve in neprekinjenega delovanja Hranilnice in posojilnice na Opčinah. Slavnostni govor je imel ravnatelj dr. Drago Gantar, jubilante pa je pozdravil in jim čestital za uspešno dolgoletno sodelovanje v zadružništvu predsednik vsedržavne zveze hranilnic in posojilnic Enzo Badioli
NA 4. STRANI
Jubilejni
°b<v*ni zbor b*bornikov
ftMv
Vnostnem duhu 30-letnice v hedni1Jene8a delovanja je bil zbor v Trstu redni občni du fj, | rniške organizacije Ro-te drag°ga va*a- Razvojna pot Zaeijp - fne mladinske organi-v VečjJe k^aj Pa kdaj zabredla 'far , ab manjšo krizo, ven razbii aoorniški val ni nikoli Tež
^bornaf so kvečjemu prekalile večj0 /ce’ teko da so se še z pognali za ciljem: V&ka v PHa^ega slovenskega člo-ha naš/0, ga in aktivnega čla-^heva PPnosti ter v razgledana človeške družbe.
NA 4. STRANI
Sončne in senčne plati
S sobotnim startom deželnih lig je zamejska odbojkarska dejavnost stopila v polno sezono. Ženskim še-sterkam Mebla, Bora, Brega in Sloge, ki nastopajo v državnih prvenstvih, se je v boj za točke pridružilo še pet moških in štiri ženske ekipe, se pravi vsa moštva, ki nekaj pomenijo v panorami naše odbojke. V prihodnjih tednih in mesecih se bodo začela še pokrajinska prvenstva, v teku pa sta tudi dve od treh mla dinskih lig, tako da je na igriščih že velika večina igralk in igralcev, kj se ukvarjajo s to, pri nas zelo priljubljeno športno panogo.
Noben šport, ki ga gojimo v zamejstvu, se ne more ponašati s tako številnim in kakovostnim zastopstvom ekip v državnem in deželnem merilu. To je nedvomno dejstvo, ki ga ne moremo prezreti. Vendar seveda ni vse zlato, kar se sveti.
Kar zadeva državnih lig velja poudariti, da nimamo več nobene mo-
ške ekipe in tudi (vsaj kratkoročno) ni videti, kdo bi lahko prrevzel vlogo, ki je bila včasih Borova in delno Krasova. Vajeti moške odbojke so že lani prešle v Gorico, vendar žal predvsem kot posledica padca tržaških šesterk.
Ženske ekipe so prvenstvo začele nadvse spodbudno. Meblo je v prvih treh kolih presegel vsakršno priča kovanje, Breg je v C 1 ligi na čelu začasne lestvice, dobro se drži Sloga, v C-2 ligi pa je uspešno startal tudi Kontovel. Dosedanji uspehi so predvsem učinek združevanja moči, v smislu, da so iz sodelovanja štirih društev izšle tri okrepljene ekipe. Na te rezultate lahko gledamo z dveh različnih zornih kotov: z zado voljstvom, ko ugotavljamo dosedanjo uspešnost procesa združevanja moči, s stvarnostjo, ko prav tako ugotavljamo, da se bo prav zaradi združevanja v prihodnjih letih najbrž skrči lo število naših ekip v državnih ligah.
Danes slovesna otvoritev slovenskega knjižnega sejma
LJUBLJANA — V sprejemni dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bodo danes ob 17.30 slovesno odprli 6. slovenski knjižni sejem, tradicionalno bienalno predstavitev vseh slovenskih knjig, ki so jih slovenske založbe izdale v zadnjih dveh letih. Slavnostni govor bo imel dr. Matjaž Kmecl, predsednik republiškega komiteja za kulturo in izredni profesor slovenske literarne zgodovine na filozofski fakulteti.
Po otvoritvi bo ob 19. uri v srednji dvorani slovesna akademija, na kateri bodo predstavili neznano slovensko pesništvo upora. Gre za znanstveno zasnovan projekt, ki ga je pred kakimi petnajstimi leti začel dr. Boris Paternu s svojimi študenti slovenistike, da bi predvsem iz časa NOB odkrili kar največ anonimnih ali
manj znanih avtorjev pesmi upora Rezultati so izredni: raziskovalci Si odkrili na tisoče pesmi.
Šesti slovenski knjižni sejem po šte vilu predstavljenih knjig najbrž n. bo večji od prejšnjega pred dverm letoma (na ogled bo okrog 2500 deli saj je v tem času izšlo manj knjig vendar pa bo bogatejši po spremi vsebini, po predstavitvi skoraj tise, slovenskih založb s svojimi progrc mi, najnovejših knjig in publikaci. spremnimi razstavami, pri čemer b v ospredju predstavitev 1500 minic turk iz 27 držav ter razstave ob ji bile jih Alojza Gradnika in Ivan Preglja (ob stoletnici rojstva) te Miška Kranjca (ob njegovi smrti) Ob stoletnici smrti Karla Maria bc
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Craxi ponovil že znana stališča italijanske vlade o evroizstrelkih
RIM — Včeraj popoldne »d je v poslanski zbornici začela razprava o avrotiiteelklb, ki se bo predvidoma končala v četrtek. Kdor Je pričakoval <4 Brasijn novo-»M. ne je motili predhodnik vlade je dejansko potrdil 1« biro parlamenta bi leta 1071), to je, da bodo na Italijan »kem ozemlju namestili evroizstrelke v skladu s dogo vori NATO. C rasi je govoril hren Ideoloških odtenkov, a njegov poseg je Idi poln podrobnosti, tudi tehnično vojaškega /nagaja,
«V#I, razen tistih, ki na to raje pozabijo, vedo, da je zahodna Evropa v zelo kratkem času dosegljiva od strani sovjetskih raket * Tako se je začel Cra sijev po seg. Predsednik vlade je dejal, da bodo s namestitvami jedrskih raket v Italiji »ačeli spomladi leta 1084: ta sklep je bil potreben, ker Je Sovjetska zveza s namesti tvijo raket RN 30 prevesila ravnovesje sebi v korist.
Pismo, ki ga je poslal Reaganu, po Oaaljevib bo sodah ne vsebuje nobene novosti In tudi nevib predlo gov ne. Piedsodnlk vlade je le poudaril, da je treba po novim |n takoj preveriti vse morebitne možnosti sa do šego sporazuma, da se preprogi prepad ženevskih pega Janj- Menda se Crasl nanaša na predloge v s vesi s »kvantifikacije* števila jedrskih konic na Vzhodu In na Zahodu, o katerem so v teh dneh govorili na tehnični
ravni atlantskega pakta,
Resnično vprašanje je, po tlrasijevem mnenju, medsebojno spoštovanje (»trebe po varnosti- Vsem je torej treba zagotoviti enake pravice do zaščite in sa jamčiti mir. Mir, neodvisnost in varnost so pojmi, ki Jih Je Ora*i tesno povezoval med seboj Italija ne na* merava prositi nikomur, vendar noče biti ogrožena, išče torej sporasuma sa premostitev konfliktov bi torej tu dt mirne odnose s vibodntmi državami V zvezi s tem je tlraai opozoril, tla je že v svoji programski isjavi poudaril vo4jo po dialogu s V shodom, kljub težavam, ki obstajajo- Oh koncu pa je predsednik vlade že prosil sa »zaupanje* tudi tiste, ki v dobri veri protestirajo, za-skrliljoni sa otiranitev miru,
Razprava se je začela taluij, če ne upoštevamo dol ge prekinitve saradl Incidentov, do katerih je prišlo pred parlamentom- Drvi so govorili predstavnika DP Capanna in PPUP huolana Castelllna ter komunist Rub bi - vsega bo govorilo več kot 30 (toalaneev KPI Vsi trije so se seveda isrekli proti namestitvi evroraket, Casteilinova pa je pri tem citirala stelišča VVillsda Hrandta Sledili so posegi nekaterih predstavnikov vlad nih strank, rasprava pa se bo nadaljevala danes
Palestinci vztrajajo v obkoljenem Tripoliju
TRIP014 telefonskem es
cija arabsktb ministrov, ki ho ponovno poskusila vplivati na Nirijo m »tinske odpadniške vodilne, To ^včeraj izjavil Arafatov glasni^^Ahnied^
tiihanon) »govoru
, „ r„...nernn v
Obljubil Je tudi, da (•abakih ministri
Tripoliju in se zavzel sa mirno rešitev s la bo že ta teden odpotovala v Damask nova eepusla vt” “ '
edanjegg nova det Nirijo in
ga predsednika Asada odložiti sa kak dan misijo arabskih ministrov,
Prekinitev ognja med Arafatom in odpadniki, ki je v teoriji kwiew? uretisinočnjim, v glavnem vsi spoštujejo. Osamljeni streli in topovski NI so seveda povsem običajni, (davna tarča obstreljevanja je še vedno p*
povezuje tiadavl s Tripoljjam,
Med tem čudnim premirjem pa Palestinci u Tripoliju Irt v predmest ju tega pomembnega prše' se torej pripravljajo na dolgotrajno obleganje pa kot kale nočejo še spi ožiti končne bitke, kiju stait vedno bolj utrjuje prepričanje, da čas dela v korist Arafata dika so najodločneje obsodili Arafatovo zahtev«, da hi arabski nadžflpva)’ —	i
«)J$ iije edino cesto.
svoje poln
bo v njihovih afata- N HgJJ HPP1 _„r_, _ ...abaki epažflVBJei
V tej nat policiji ^pa*w tedj isiamski fundamentalisti pričeli uWeVtt^ položaje v Tripoliju in se pripravljajo, da aktivno podprejo Arafata-
Naudski suveren kralj Fahd je predsinečfl#1 s Jaserjem Arafatom Izrazil vso svoj« podporo w

Preklicume stavke mi pošti
RIM ~~ Po včerajšnjem sestanku z ministrom za državno upravo tla »parijo«! so sindikati osebja poštnih In telegrafskih služb sklenili prokli eati stavke, ki so bile že napoveda ne za danes, jutri ih pojutrišnjem, razčlenjeno po deželah
Popru vek
V sveži * nedeljskim uvodnikom o miru, ki ga jo napis®! Klavdij Palčič, nam je avtor poslal še na slednje pismo, ki ga v celoti oh javljamo in se mu tudi oprnviču jemo:
Očitno »o se škratje p noči med soboto in nedeljo podili P« nošam dnevniku kar se da razposajeno in nebrzdano. Vzeli so na piko vejica In vernika tar glagolske oblika. V svoji dosledni nedoslednosti so po em strun i obogatili slovenščino s povsem novim «Ura*uje)o*, ki so ga tamenjali ta že potnanaga tisrisu jejo*, po drugi tirani pa nabrito od nesli kar celo natipkan o vrstica, ki se glasi «,., »»meglena in onamogo tena. Taka se dostikrat prikazujejo (udi prizadevanja. .» prav it me sfo. kjer piša o rafiniranih sistemih in inštrumentih, fcf pogojujejo ljudi tako, da so Jih večkrat tudi najosnov nejša spoznanja « ■ kot t gor a j re čeno; 'tamaglmt' itd. .. ,*
/n da hi bila zmešnjav« še popol nejša, so iz Rvrope, proizvajalke in izvoznice fcnllnre miru in s ožil ja, na redili kar Izvoznico kultura šivat coarts... in miru in rotit ja V »a to v mojem članka, ki govori proti oborožitvi Moram priznati, da me je ta *blitt» prepričal, da moramo nekaj oooroženosti le ohranili.., vsaj ta borbo proti takim napadom/
KLAVDIJ PAPČ C
ZIS predlagal %mla dopolnil k zakonom
Razveljavitev dogovorov pod prisilo
RKOCjRAP - fie bodo sprejete »premamim zakona o obligacijskih uduuaih, bo javni tožilec lahko sprožil postopek za razveljavitev dogovorov, za katere ho ugotovljeno, da so v nasprotju z obstoječimi predpisi tn normami »ocjft&lUčne morale. z5a razliko isi dosedanje prakse bo javni, tožilec pooblaščen, da začne ia pošto pek tudi v primerih, ko sodišče ni opazilo elemente oe veljavnosti |n ko se tudi zainteresirana oseba ne skli mije na neveljavnost- Ure za dogovore med fizičnimi osebami, ki so bili sklonjeni pod prisilo,
O spremembah in dopolnitvah teeH in še nekaterih dingih zakonov, ki jih je pred kratkim določil 2JN, je včeraj novinarjem govoril namestnik zveznega sekie tarja za pravosodje in zvezno upravo dojko Predanič.
S tem namenom je razširjena tudi pravica do nado mestila škodo zaradi nasilja, terorja alt ob javnih de monstracijah ali manifestacijah. Poleg škode zaradi smrti ali telesne poškodbe je možna tudi »koda na imn
■vini fizičnih oseh, zato ho takšna oseba imela pravico zahtevati nadomestilo škode od družbenopolitičnih skup nosti, tega pa ne morejo uveljaviti tisti, ki so sodelovali v teh aktili ali manifestacijah, ati pa so jih spod bujali- predlagano je tudi, da je rok, odkar lanko zali tavajo nadomestilo škode, \ januar Iflfll-
Spremembe zakona o (travnem postopku določajo, da javni tožilec lahko v dveh tetih sproti zahtevo za zaščite zakonitosti pred osebami, ki so (metale pravno veljavne v zadnjih lil lotili- tire za pogodbe o predaji nepremičnin, ki so bile sklenjene v nasprotju s preti pidi in socialistično motalo. Kot je znano, je bilo takš nih pogodb posebej vejikn na Kosovu, kar je v nepo sredni zvezi s tamkajšnjimi dogodki leta Itiiil in delo vunjem iredente tudi pred kontrarevolucijo. Neposre deti povod za spremembe teli zakonov so prav nezako nitasti, ugotovljene v tej pokrajini, vendar gre zn zvez ne zakone, ki bodo seveda veljali v vsej državi, (dd)
Koprski dijaki piani i o sožitju med narodi
KOPKH V okviru slovesnih ti* nnvanj 38 letnice ustanovitve JtefflE, ske skupnosti »Antonio GrnfflscU v n pru, so imeli včeraj v tem tspssp mestu pomembno prireditev Na V gramu je bii namreč «Pan pfiri^" stva in siidejevanja*, s katerim^ žteeli podkrepiti sožitje med iN skn in slovensko mladino te Da iii dali celotni prireditvi prifffffL
pru razpisala Nd vsemi '*Hr';aj % srednjimi šolami poseben natečaj značilnim naslovom\ »živim v nyHJ žični sku|>nosti »	^
Dijaki so se polnoštevilno odfvfljijfjj budi in vodstvo italijanske skup* L v Kopru je včeraj med najM-ls« ieženpe razdelilo nagrade.
^Petrolejska aferam spravila za rešetke tudi Mussellija
MJbAN — Finančni stražniki so v njegovi vili ob jezeru Maggime are tirali Brulca Mussellija, eno najpomembnejših osebnosti v okviru preiskave o »petrolejski aferi«. Aretirali so ga v zvezi s stečajem družim bitumniI, ki je imela 10 milijard kapitala, a je njen primanjkljaj v trenutku stečaja znašal kar 100 milijard Ur- Pred Časom je bil sicer le obsojen v zvezi s to afero zaradi tihotapljenja petroleja, vendar je živel doslej na prostosti. Skupaj z njim so aretirali še kakih sedem oseb, ki so bile zapletene v ta nečedni pose),
V Turinu pa se je z zasliševanjem »skesanega« inž- Kgidia De Nileja nadaljeval sodni proces proti 68 osebam, ki so obtožene, da »o v letih nd 1974 do 1078 tihotapile velike količine goriva- Včerajšnji del procesa je obravnaval le nekatere podrobnosti iz te afere.
• Inž. De Nile sodi med ključne osebnosti tega procesa, K svojimi pri znanji je pripomogel, da je sodišče razkrilo vso ozadje te velike sleparije
S mje reške gospodarske zbornic**
U OKREPITEV SODELOVANJA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
na izirali gospodarske sndelofffljf te regije s tržaške pokrajino- » ’*L varjali so se o tem, kako m Roete bili to sodelovanje in opozorite SL morajo -•	‘skati tedne^
RKK-A babja je po obsegu me
je bilo preko obmejnega prometa med državama izmenjano blago v vrednosti 410 mi lijard lir, 40 odstotkov te menjave pa je šle preko organizacij s sede lem na roškem območju-Te so poudarili na seji Dospodar ske zbornice Reke, na kateri so a
aliji ustvari 40 odstotkov izvoz«.,: Konkretno se bodo o tem deg^^a li ie 34- in 38- tega meseca N*.
o Dunes gloveisnu otvoritev slovenskega knjižnega sejma
NADAUEVANJB H 1, STRANI
do pripraviti jubilejno rattiava, na ogled bo do knjige mlotnikov SAP Vojvodine, sloeeraiki tnladlnsfci peria ditni Tisk, knjige tlovenrkih prede tianirkih piscev, bralne značke ter ilutiracije iz pibbienata ilutiradj Uratielava, kjer Je letet nadelavalo UP iugotiovantkili avtorjev.
/načilnoti letošnjega slovenskega knjitnegn sejma, ki bo odprt od /S-do 'JI novembra od fl. do Ut ure, v petek In sabata p« kar od 8. do 3l ure. bo predstavitev založb. V sredo, IS. novembra, te bo v okrogli dvorani ob 0,30 predstavil« mladln ska knjiga, ob ji. uri pa ko sreča nje s slovenskimi ustvarjalci mla dmke književnosti. Sodelovali bodo tamburaši, pevski zbor in faiklurnu skupina it Orapatuša. Ob J5.3U se bo predstavil« založb« borec, ob 17 38 pa bo srečanje t mladimi književnimi ustvarjalci ter podelitev nagrade S NKS ta najboljši knjižni prvenec v zadnjih letih Nastopil bo še an sambel Sedmina, V četrtek, 17 no vembra ob 8.3«, se bo predstavita pmurska založba, ob tl. uri pa dr favna taloiba .Slovenije, Popoldan ob 16,38 se bo predstavila še Cankarje v« založba Ob 17. uri bo srečanje t slovenskimi književniki - jubilanti, V petek, Ut novembra ob 0.90, se bo predstavila Vatikanska knjiga, ob II. uri bo srečanje s slovenskimi ilustratorji mladinskih knjig, ob 13,30 se bo predstavila 'febniška založba.
ob 17 uri pa bo srečanje s slaven skl mi trtaškimi in koroškimi knjižen nifci, Ob 13. nrj pa bo predstavitev leposlovnih novosti /,TT In Drave, a čemer smo že pisati V soboto, 18-novembra ob li uri bo srečanje s slovenskimi pesniki, v nedeljo, 30, novembra ob 10 uri, avtorski recital z naslovom Svetlanina pesem (Svet lana Makarovič), V ponedeljek, 31, novembra ob W, uri se bo predsla vila delavska enotnost, ob 13, uri bodo predstavili knjižnico revolucio narne teorije, ob 17 uri pa bo srečanje s slovenskimi pisatelji.
Ob tej panorami prireditev, naj tmčji na dosedanjih slovenskih knji! nih sejmih, bo v sreda, ob 10, ari v srednji dvorani še posvetovanje slovenskih knjigotricev, ob 13, uri nadaljevanje posvetovanja s podelitvi jo Trubarjeve nagrade trem najbolj šim fcnhearmšfcim kolektivom, v če trtek ob 8 30 drugi dan posvetovanja fcnjigolržeev s predavanji dr, Mar fino Žnideršiča in gre/. Janez« Mu šiča, ob 10. uri zbor delegatov bral nih snačk, v petek ob 0. uri med narodni simpatij o miniaturni knjigi s otvoritvijo raistave, ob /6. wri pa posvetovanje društva bibliotekarjev Slovenije, ki se bo nadaljevalo tudi v soboto.
V soboto ob 10. uri bo še sreča nje s književniki iz Vojvodine ter ob II uri okrogla mita o prevodih slovenskih literarnih del v tuje jetike-V času sejma bodo knjige prodajali z 3(1 odstotnim popustom, M, li,
let
sodelovanja
v
zadružništvu
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH CASSA RURALE ED ARTIGIANA Dl OPICINA
kti bančni posli In usluge Posebna posojila
tu kmetijstvo, obrt, trgovino, mala Industrijo In ljudske gradnje Menjalnica
OPČINE • Bazoviška ul. 3 • tel. (040) ŽU494/3UU0
primorski dnevnik — ir>. novembra i98:i
□ stran 3
Ob prekinitvi sodnega postopka proti Stanislavu Marušiču
Narodne manjšine in pravica razobešanja zastav
2. novembra je goriški pretor Giovanni Gagliardi prekinil sodni postopek tp . Stanislavu Marušiču, ki je bil obtožen, da je kršil zakon štev. 1085, j-.r ie 25. aprila letos k spomeniku padlim v Standrežu izobesil poleg ita otuc^ slovenske zastave. Pretor je bil mnenja, da zakon, ki je bil n^ren leta 1929 bi lahko bil protiustaven, kadar se nanaša na zastave ^dnih manjšin. Zaradi tega je sklenil prekiniti sodni postopek in predati - te za nadaljnji postopek pred ustavnim sodiščem. 0 dogodku samem smo r P°r°čali, danes pa v celoti objavljamo tako zagovor obrambe, kot tudi uzsodbo pretorja Gagliardija.
Zagovor obrambe
Goriška pretura Pismeni zagovor obJambe
Sori ^an*s^ava Marušiča, ki ga nagovarja odv. P. Sanzin, član goriškega H' ,'£a zbora in ki je obdolžen prekrška po 3. členu zakona št. 1085 z Qne 24. 6. 1929.
f Obtožnica navaja, csa je ob obletnici osvoboditve 25. 4. 1983 izobesil itap I'°)	izobesiti (kot predsednik štandreške sekcije VZPI) poleg dveh
v IVanskih tudi dve slovenski zastavi ob spomeniku padlim, ki sloji na trgu v Standrežu.
v .. ^odpisani branilec zagovarja neutemeljenost obtožbe oziroma nekazni-st za dejanja, o katerih je govor, iz naslednjih razlogov: rod	zastavah si od zgoraj navzdol vodoravno sledijo slovenske na
v ,ne barve in sicer bela, modra in rdeča. Tako zaporedje barv ne odgo-n:1Ja nobeni zastavi kake tuje države in še posebej ne odgovarja zastavi bližin .r°Publike Jugoslavije, ki ima, kot je znano, drugačno razporeditev barv Sicer (od zgoraj navzdol) modro, belo in rdečo. Za lažjo vizualno predsta-^ Prilagamo sliko slovenske zastave (priloga 1) in sliko jugoslovanske za u‘ave (Priloga 2).
Sta ,Slovenska zastava je bila zakonito izobešena na spomeniku padlim v j”e .rcžu (spomenik z dvojezičnimi napisi v italijanščini in slovenščini), ki j2o?nan okraj naseljen v glavnem s slovenskim prebivalstvom. Zastava je bi1 a >'a?J ena iz objektivnih razlogov etnične identitete kot tudi iz subjektivnih ^ ogov, ker je obtoženi pripadnik .slovenske narodnostne skupnosti, ki živi Je Priznana na ozemlju republike.
,,po ^- Predpis, ki izhaja iz zakona št. 1085 z dne 24 . 6. 1929 se ne more "»ati v zvezi s priznanimi narodnimi manjšinami, kadar njihovi pri-dho** iz°bešajo svoje narodne zastave (ki, kot vidimo, ne odgovarjajo ve-|hem,ZaStavam	drža v), kot je razvidno tudi na podlagi obstoječih pri-
®r°v izobešanja tirolskih zastav na Južnem Tirolskem.
ker	S*ede nia zgoraj navedeno pa je zakon št. 1085/29 protiustaven,
ne upošteva priznanih jezikovnih skupin na državnem teritoriju.
°bst • ■ konkretnem primeru, o katerem je govor v tem kazenskem postopku, rna.?Jaj° protis'ovja. Če se spomnimo dneva odkritja spomenika (pred dve-riirn °ma 0,3 sodelovanju vsega prebivalstva okraja), so slovenske zastave °b'a*\ n°siii v sprevodu in jih izobesili ob prisotnosti političnih in upravnih ra,.. 1: Po potrebi se lahko pogledajo fotografije posnete pred in med otvo-V1J° spomenika (priloge 3, 4, 5).
3Eor ,^loveTlskn narodnostna manjšina je bila mednarodno priznana (mirovni Ža azum. londonski memorandum, osimski sporazum), priznava jo tudi dr jjn ,a U:’*ava (tudi ob ustanovitvi avtonomne dežele Furlanije Julijske kra-št nt obravnavana je bila v državnih (zakon 19. 7. 1961 št. 1012, 22. 12. 1973 2a, 2, 31. 10. 1966 št. 935, 14 . 4. 1975 št. 103 itd.) in deželnih zakonih (dež. Prizrr ,-8'-	št' 42 dd.). Gotovo je torej, da so Slovenci v Italiji pravno
z nj-aru in intajo kot taki pravico do izražanja svoje prisotnosti in aktivnosti v m,lai Ustnimi posebnostmi, kot so v prvi vrsti pravica do izobraževanja sij, 'I ^uem jeziku, z uporabo slovenskega jezika v privatnih in javnih odno-od 'vK?r ludi z izražanjem vseh posebnosti, ki so zanje značilne in jih ločijo r^i^V^kega prebivalstva in torej tudi z javnim izobešanjem njihovih na u barv, ki jih občasno zasledimo na grbih, trakovih, zastavah itd.
sko C'uprav vprašanje slovenske narodnostne manjšine še ni v celoti zakon-g)0ba,r°ieno (s tem v zvezi namerava vlada predstaviti preeftog zakona o 2aščit • zaaPdi Slovencev v Italiji v parlamentu, kjer so bili predloženi že ip0r .m zakonski osnutki), obstaja specifična realnost, ki je sodne oblasti ne z j 2° spregledati: v ta namen citiramo razsodbo ustavnega sodišča št. 28 zna® 2U' 1	d*!*2, ki potrjuje, da je slovenska narodnostna manjšina pri-
Upar^toSma, iz česar sledi, da se proti pripadnikom te manjšine ne more blJati določba, ki jo predvideva čl. 137 kazenskega postopnika.
Dorica, 12. 10. 1983
Odv. Peter Sanzin
GORIŠKI PRETOR GAGLIARDI UTEMELJUJE SVOJ SKLEP
Goriška pretura
Goriški pretor
po pregledu aktov kazenskega postopka st. 361/83 G.R. proti Stanislavu Marušiču, ugotavlja:
Na podlagi prijave karabinjerjev iz Gorice - Štandreža je bil Stanislav Marušič obtožen prekrška po 1. in 3. členu zakona št. 1085 z dne 24.8.1929, ker je kot predsednik krajevne sek cije VZPI izobesil, oz. dal izobesiti dve slovenski zastavi ob dveh italijanskih poleg spomenika padlim v od pomiškem gibanju v Štandrežu, ne da bi za to dobil predhodno dovoljenje krajevnih političnih oblasti.
Obtožencev zagovornik v pismenem zagovoru, ki ga je predložil 12.10.1983, trdi, da obtoženčevo dejanje ne predstavlja prekrška, ker slovensko za stavo sestavljajo od zgoraj navzdol bela, modra in rdeča barva in se ta sestava razlikuje od jugoslovanske zastave, kjer si od zgoraj navzdol sledijo modra, bela in rdeča barva in je zato ne moremo smatrati za zastavo kake tuje države. V vsakem primeru pa bi bil zakon št. 1085 z dne 24.6.1929 v nasprotju z italijansko u-stavo, v kolikor bi se nanašal tudi na zastave narodnih manjšin, ker s tern ne upošteva pravice manjšin do izražanja njihove prisotnosti tudi z izobešanjem narodnih zastav.
S tem v zvezi se ugotavlja, da je v skladu s 1. čl. omenjenega zakona dovoljeno izobešanje zastav drugih držav na italijanskem ozemlju — poleg predpisov in mednarodnih običajev v zvezi z uporabo tujih zastav na tujih diplomatskih predstavništvih — samo:
a)	na zgradbah, ki po mednarodnem pravu uživajo imuniteto kot sedeži diplomatskih predstavnikov tujih držav;
b)	ob obiskih tujih državnih pogla var jev ali njihovih predstavnikov;
c)	v vsakem drugem primeru po predhodnem dovoljenju krajevnih političnih oblasti.
Za kršitev tega predpisa je po 3. členu omenjenega zakona predvidena denarna kazen, v primeru ponovitve pa je predvidena tudi zaporna kazen. Po odredbi, ki jo določa drugi odsta vek 32. člena zakona št. 689 z dne 3. novembra 1981 za tako kaznivo dejanje ni predvidena depenalizacija.
Po vsem tem je treba poudariti, da sta bila z izobešanjem slovenskih zastav na štandreškem trgu — kar je prav gotovo želelo izraziti polno sodelovanje slovenske manjšine na komemoraciji žrtev odporniškega giba nja — brez zahtevanega predhodnega dovoljenja oblasti formalno kršena 1. in 3. člen zakona št. 1085 iz leta 1929.
Ne more biti sprejeta trditev obto-ženčevega zagovornika, da slovenska zastava ni zastava tuje države. Republika Slovenija sicer z drugimi repu! fikami predstavlja sestavni del Federativne socialistične republike Jugoslavije, vendar ima status dr žave, saj ima svoj narod, svoje o-zemlje in svojo suverenost.
Iz tega sledi, da slovenske zastave ne moremo obravnavati enako kot druge zastave, ki kljub temu, da vsebujejo določene tuje simbole, ne predstavljajo tujih držav. To so npr. zastave dežel, ustanov, občin tujih dr žav, kulturnih in športnih društev iz tujine, katerih zastave niso podrejene določilom zakona štev. 1085 iz leta 1929. Ugotavlja se, da je vprašanje o zakonitosti 1. in 3. člena omenjenega zakona očitno osnovano glede na nasprotje s 3. in 6. členom državne ustave (princip enakopravnosti in princip zaščite manjšin). Po e-ni strani je treba sicer upoštevati, da ima prepoved izobešanja tujih za stav brez predhodnega dovoljenja splošen pomen (razen izjem, predvidenih v 1. členu zakona), kolikor je namenjena vsem subjektom — italijanskim državljanom in tujcem —, ki se nahajajo na državnem ozemlju in zato s tega vidika na prvi pogled ta primer ni videti diskriminacijski.
Po drugi strani pa je upravičeno vprašanje, če ni bil kršen princip enakopravnosti in obenem zaščite manjšin, ker ni bilo upoštevano dejstvo, da na državnem ozemlju obstajajo tudi italijanski državljani različnega etničnega izvora, ki imajo svoje tradicije, običaje, jezik in narodne barve, ki lahko predstavljajo tudi barve zastav tujih držav.
Vredno premisleka je tudi dejstvo, da ima vsaka skupnost, ki živi na dr žavnem ozemlju in ki ni protizakonita (javne ali privatne ustanove, politič na, verska, kulturna in športna združenja) v skladu z našim družbenim redom pravico do izobešanja lastnih grbov, znakov ali zastav kot dokaz 'astne individualnosti in to brez pred hodnega dovoljenja oblasti, medtem ko pa morajo pripadniki narodnih manjšin dobiti predhodno dovoljenje, kadar hočejo izobesiti zastave svojih matičnih držav.
Zahteva po predhodnem dovoljenju za izobešanje zastav narodnih manjšin — glede na to, da pripadajo skupnostim z državnega ozemlja, bi jih lahko smatrali za notranje, čeprav odgovarjajo zastavam tujih držav — uvaja torej bistveno omejevanje, pa čeprav relativno, svobode izražanja lastne identitete nekaterih skupnosti.
In zato lahko dvomimo v ustavnost zakona, ki razen, ko je zakonsko pred
videno ali dovoljeno od oblasti, prepoveduje izobešanje zastav tujih držav tudi takrat, ko te odgovarjajo zastavam priznanih narodnih manjšin, ki živijo na ozemlju italijanske države. Enako obravnavanje primerov, ki so si objektivno različni, lahko vzbudi sum o razumnosti takega ravnanja.
Po drugi strani je treba tudi upoštevati, da je zahteva po predhodnem dovoljenju povezana s potrebo krajevnih političnih oblasti, da presodi jo — tudi zaradi javnega reda — o primernosti izobešanja zastav tujih držav, s katerimi bi lahko Italija ne bila v dobrih odnosih.
Argument ima določeno težo, čeprav se ne zdi odločilen. Lahko namreč mi slimo, da ni več racionalen in da ne spoštuje svoboščin sistem, ki v pri čipu dovoljuje izobešanje zastav na rednih manjšin, tudi če odgovarjajo zastavam tujih držav in dovoljenja za izobešanje ne pogojujejo z zahtevo po avtorizaciji, obenem pa predvideva možnost, da oblast prepove izobešenje samo takrat, ko je zaradi mednarodnih odnosov države taka prepoved primerna. Vprašanje skladnosti z ustavo obravnavanega zakona, v katerem je pravica do izobešanja zastav narodnih manjšin že v svojem bistvu omejena s potrebo predhodnega dovoljenja, se zdi osnovano v zvezi s 3. in 6. členom italijanske ustave. Po membnost tega vprašanja je jasna, S a j od njegove rešitve zavisi upravi čenost obtožbe za prekršek, ki naj bi ga obtoženi storil. Zato morajo biti akti predani ustavnemu sodišču in odrejena mora biti prekinitev postopka.
Iz teh razlogov
pretor po proučitvi 1. čl. ustavnega zakona št. 1 z dne 9.12.1948 in 23. člena zakona št. 87 z dne 11.3.1953 izjavlja, da je zaradi nasprotja s pr vim odstavkom 3. člena in s 6. etenom ustave pomembno in utemeljeno vprašanje o ustavnosti 1. in 3. člena zakona št. 1085 z dne 24.6.1929 v ti stem delu, ki prepoveduje narodnim manjšinam, ki žirijo na italijanskem ozemlju, izobešanje lastnih zastav, ki odgovarja.jo zastavam tujih dr žav, brez predhodnega dovoljenja kra jevnih političnih oblasti.
Zato prekinja razpravo in predaja akte ustavnemu sodišču ter ukazuje tajništvu, naj dostavi to odredbo obtožencu, njegovemu zagovorniku, predsedniku ministrskega sveta in predsednikoma obeh zbornic parlamenta.
Gorica, 2.11.1983
Pretor
dr. Giovanni Gagliardi
Na
i>iriQr rie^avneni pogovoru s tujimi no Zv0nn je Podpredsednik zvezne vlade stični ,aPan govoril dokaj optimi hod it ° iu9°slovanskih naporih za izje 5j, Gospodarske krize. Optimističen Pos(	Predvsem zato, ker je lahko
zuita?Pel } nekaterimi ugodnimi re zUnaJ'- ™ jih Jugoslavija dosega v «o rig1 irgovini. Kot smo že pisali, tanjrTet napori za čimvečje pove tos v lzv°za na konvertibilne trge le eriaarle rodili precej uspehov. ZrrtunJ1 znak teh uspehov je močno la«e, \ai} Primanjkljaj v plačilni bi lega	konvertibilnimi trgi. Letos je
ihilij^rnanjkljaja le za 300 do 100 lijdrd nJ Odarjev, kar je celo za mi (pqa 0 Golarjev manj kot lani. Zaradi lohkoJe Podpredsednik zvezne vlade i(.nPP°vedal, da Jugoslavija pri l}Qjq leto ne bo več imela primanjk trg j , trgovanju s konvertibilnimi lažje Pomeni, da bi tuje dolgove Pa 5 '^Plačevala. Skorajda istočasno vlade nekateri drugi člani zvezne SoslaVjtaotav}iab> da bo morala Ju Pavih ia <Uf(( drugo leto najeti precej teče	v zahodnih državah, če
lzp°dni ,rzatl dozdajšnjo raven pr o °dplačnr *n *zvoza In če bo hotela '!redniprl *milijarde dolarjev tujih ki zaonli-k m dolgoročnih dolgov, ^nčne ',0 P/lhodnje leto. Če te fi tee na^°moči ne bo, potem se lahko ^IrnaJt^dl o odpravi trgovinskega s«jej0, J Ga.ia v prihodnjem letu se
Ob '
^niko,
^'ašanj ,—*■»«»■'•»« umj uui.i iuyn.au
Prave J ■ ko poslušamo notranje raz-S^°darst^.aju jugoslovanskega go SojPodaru’ tVlamo vtis, da se v tem n^ika n,,?11 skorajda ničesar ne pre-ri°sP°dar	Jlavnih	žarišč
\. zPnan-t! krize ne odpravljate, to ml, da JetrQ?v}nski rezultati so iak °v°ljujejo sklepanje, po ka
ugotovitvah
^Prašani1 zastavilo najbolj logično
se je tujim
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Prava pot je utrta
terem se jugoslovansko gospodarstvo vendarle rešuje iz krize.
Ugotovitve tujih dopisnikov so pravzaprav povsem točne, še več — zaradi močno povečanega izvoza se nekatere notranje gospodarske težave še po glabljajo. Ekonomska politika se uk varja predvsem s spodbujanjem izvoza, ne uspe pa ji reševati notranjih gospodarskih nasprotij. Izvoz na kon vertibilne trge se je letos izjemno po večal: kar za 15 odstotkov je večji kot lani. če pogledamo samo izvoz v zahodne države, potem je letos izvoz v le države večji kar za 28 odstotkov. Zaradi tolikšnega izvoza se je trgovinski primanjkljaj občutno zmanjšal.
Tolikšno povečanje izvoza je pripi sati delno močni politični akciji za povečevanje izvoza, delno pa neka terim ukrepom gospodarske politike. Zvezna vlada izvoz spodbuja in nagra ju je na najrazličnejše načine (izvozne stimulacije so zelo velike, tolikšne, da je zanje celo zmanjkalo denarja), najbrž pa sta za povečanje izvoza pomembnejša druga dva ukrepa.
Tuje valute so v dinarjih čedalje več vredne. Gospodarska politika se je namreč odločila za hitro zmanjševanje vrednosti dinarja in nekaterim najpomembnejšim evropskim valutam je vrednost v Jugoslaviji poskočila v enem letu za še enkrat, dolarju pa celo še bolj. To pomeni, da izvoznik išče tudi na silo prostor za prodajo svojih izdelkov na tujih trgih, saj je dinarski zaslužek od te prodaje že večji kot pa od prodaje na domačem trgu. Najbrž je prav ta ukrep najbolj
pripomogel k hitremu povečevanju izvoza. Dokler je bil dinar precenjen (kar je pomenilo, da prodaja na jugoslovanskem trgu prinaša več zaslužka kot na tujem), se izvoz nikakor ni mogel povečati.
Drug ukrep, ki je močno povečal izvoz, pa je vezava uvoza z izvozom. Uvaža lahko samo tisti, ki ima zagotovljene devize. Usti torej, ki z izvo zom zasluži denar za uvoz. Zaradi takšne vezave so začela mnoga podjetja, ki doslej sploh niso izvažala, iskati možnosti za prodajo svojih izdelkov na tujih trgih. V to so bila prisiljena, saj je zaradi pomanjkanja deviz devizni trg, na katerem se je nekoč dalo kupiti devize, razpadel. Devize pa ta podjetja morajo imeti, saj je proizvodnja močno oavisna od uvoza. Devize sicer lahko kupjo na nekakšnem legaliziranem črnem deviznem trgu, vendar šo na tem trgu dvakrat ali celo trikrat dražje kot pa po uradnem tečaju. Zato iščejo možnosti za devizni zaslužek na tujih ir gih, kar nedvomno povečuje izvoz. Ali pa neprestano zahtevajo, da je treba ponovno vzpostaviti devizni trg. Zato je v Jugoslaviji tudi toliko raz prav o deviznem sistemu. Kdor nam reč ne uspe izvažati, si hoče devize zagotoviti drugače: hoče, da bi vsi vse devize združevali pri narodni ban ki, lam pa bi jih nato delili po po trebah. Kdor veliko izvaža in ima od izvoza korist, se tem zamislim odloč no upira. Kako močne so zahteve enih in drugih in kako težko je najti ne kakšno srednjo pot, da bi bili oboji
zadovoljni, se kaže v tem, da zvezna vlada nikakor ne more izoblikovati pravega predloga za ureditev deviznega sistema, razprave o deviznem sistemu pa se povezujejo tako z zah tevo Po državnem centralizmu kot z zahtevo po gospodarskem liberalizmu, zaradi česar je tudi v najvišjih par tijskih telesih ta tema neprestano na dnevnem redu
Na drugi strani pa je čedalje več ugovorov iudi proti tolikšnemu padanju dinarjeve vrednosti. Banke imajo namreč zaradi padanja dinarjeve vrednosti čedalje hujše likvidnostne težave, saj je v bankah menda okoli 8 milijard dolarjev samo zasebnih de viz. Za la tuj denar morajo pokrivati tečajne razlike, prav tako pa morajo pokrivali tečajne razlike tudi za devize, ki so last podjeVj. To povzroča hudo denarno "ušo tako v bankah kot v podjeij;h. Ker je drugih vzrokov za dinarsko nelikvidnost še več, nekateri pripisujejo notranji nelikvidnosti gospodarstva vsaj tolikšno težo kat jo imajo tuji dolgovi. Zalo so nekateri delegati celo v zvezni skupščini zah tevali pojasnilo, zakaj tolikšno pada nje dinarjeve menjalne vrednosti, s čimer so pravzaprav povedali, da je za njih takšna dinarska politika neustrezna. Razprave o tečajni politiki pa so povzročile, da so se tečaji :usta lili», razen dolarskega, ki še naprej raste.
Tako tečaji dinarja do tujih valut kot vezava uvoza z izvozom dodatno zapleta notranja gospodarska proti-
slovja. Močan padec dinarja spodbuja inflacijo, kajti vse, kar uvozimo, je zdaj veliko dražje kot lani. Poleg tega prihaja do pokanja reprodukcijskih verig, ker hoče izvažati tudi tisti, ki izdeluje sestavne dele za iz voznika, res pa je, da se na drugi strani gradi dokaj trdna povezava med finalisti (izvozniki) in tistimi, ki sodelujejo z izvoznikom, če te vezi nastajajo na deviznih in dinarskih dohodkovnih načelih. Velika dinarska nelikvidnost hromi proizvodnjo, vendar proizvodnja vseeno narašča. Trg je z uvoznimi izdelki slabo oskrbljen, vendar najbolj zaradi tega, ker gredo devize za nujnejše stvari. Marsikdo je ostal brez dela in dela s polovič nimi zmogljivostmi, vendar je mar sikdo že začel iskati možnosti za večjo izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti v tem, da se skuša povzpeti na izvozni voz.
Težav, ki nastajajo zaradi tega je še več, toda gospodarstvo se je ven darle začelo usmerjati v izvoz, začelo je iskati notranje rezerve, izboljševati kakovost, bolje gospodariti, in podatki. ki smo jih napisa > v uvodu, so dokaz za to. To pa omeni, da bo morala Jugoslavija na aljevati s tak šno politiko spodbujan izvoza, da pa bo morala hkrati zač. na drugačne načine kot doslej re vati največja notranja gospodarska asprotja. Brez reševanja teh nasprotij ni mogoče pri čakovati, da bo jugoslovansko gospodarstvo res doseglo tisto, kar je tujim novinarjem optimistično napovedal Zvone Dragan. Najbrž lahko re • čemo tudi takole: pot je nakazana, delno tudi utrta, kar dokazujejo gospodarski rezultati v menjavi s tujino, toda vsi še niso prepričani, da je la pot res tudi prava. Tem bo treba ponovno dokazovati, kar pa ne bo niti najmanj lahko.
JOŽE PETROVČIČ
Na seji repentabrskega občinskega sveta
Sklep o ustanovitvi smetarske službe
Na začetku včerajšnjega zasedanja repentabrskega občinskega sveta, ki se je zaradi popravil na županstvu odvijalo v veliki dvorani Doma Albina Bubniča v Repnu se je najprej župan spomnil nedavno preminulega bivšega občinskega odbornika in svetovalca Silvestra Škabarja, katerega spomin je svet počastil z enominutnim molkom. Po seji pa so svetovalci prispevali v počastitev Škabarjevega spomina 130.000 lir za krajevno sekcijo VZPI-ANPI in 130.000 lir za repenta-brsko cerkev.
V uvodnem poročilu je župan Pavel Colja poročal, da je občina poslala ob smrti Vidalija sožaljo brzojavko na
tržaško federacijo KPI. Odobrili so načrt za ureditev parkirišča ob telovadnici - socialnemu centru in dela za razširitev županstva dobro napredujejo. Nato je bil govor o nujnosti, da repentabrska občina gravitira za zdravstvene storitve na Opčine in ne na Zahodni Kras, o čemer objavljamo posebej tiskovno poročilo. S tem v zvezi je tudi načelnik svetovalske manjšine Karlo Guštin izrazil priznanje upravi za stalno skrb za zdravstveno službo. Obenem pa je naglasil občutljivost openske Hranilnice in posojilnice, ki je dala na razpolago sredstva za nakup rešilnega avtomobila, če pa to ne bo izvedljivo se bo
treba v soglasju med vsemi župani odločiti za kako drugo pobudo.
Najvažnejši sklep občinskega sveta je bila vsekakor odločitev, da tudi repentabrska občina ustanovi smetarsko službo, za kar so glasovali predstavniki svetovalske večine. Manjšina pa se je vzdržala, vendar je Karlo Guštin izjavil, da je smetarska služba dejansko nujno potrebna. Isto tako so nato izglasovali pravilnik in tarife smetarske službe, za katero bodo morali nakupiti tovornjak in kasonete, organik pa bodo razširili za dve stalni mesti, delavca in šoferja ter uradnika s skrajšanim urnikom.
Občinski svet je sprejel ostavko bivšega odbornika Zorana Kutina, katerega ni mogoče zaradi večinskega volilnega sistema zamenjati z drugim svetovalcem, odborniške funkcije pa bo sedaj prevzel Vinko Vodopivec.
Od številnih odobritev sklepov občinskega odbora naj omenimo tistega, ki daje kulturnemu društvu Kraški dom prispevek en milijon 200.000 lir, občinski svet pa je soglasno odobril tudi resolucijo proti lakoti v svetu, ki so jo predlagali radikalci.
Na koncu je občinski svet sprejel v vednost poročilo o proračunu za finančno leto 1984 in program za tri finančna leta, o čemer boro razpravljali in glasovali čez mesec dni.
B. S.
Zahteva po zdravstveni postaji
Že od leta 1975 si repentabrska občinska uprava prizadeva, da bi prišlo na Opčinah do ustanovitve zdravstvene postaje. Za to pobudo smo zainteresirali svoj čas tudi rajonska sveta za vzhodni in zahodni Kras in zgo-niško občino. Naše zahteve so sledeče: repentabrska občina naj bi bila glede zdravstvenih uslug teritorialno priključena vzhodnemu Krasu. V tem smislu naj bi imeli v bolnici Santorio urejen ambulatorij za prvo pomoč in malo kirurgijo, samostojno ambulantno postajo, urejeno službo za analize in radiologijo. Našim občanom bi morala biti dana možnost, da si izberejo zdravnika v območju okrožja vzhodnega Krasa. Zaradi ugodnejših prevoznih sredstev šole, pošte in drugih uslug, naši občani naravno težijo na ta del Krasa.
Te naše potrebe bomo posredovali predsedniku krajevne zdravstvene enote dr. Pangherju, ki nas bo sprejel prihodnjo soboto. Ob tej priliki bomo podprli tudi pobudo Hranilnice in posojilnice na Opčinah, ki namerava darovati krajevni zdravstveni enoti rešilni avto.
Srečanje izvedencev za rastlinske bolezni z obeh strani meje v Kopru
V	okviru meddržavne mešane komisije, ki na temelju videmskih sporazumov spremlja probleme vegetacije vzdolž italijansko-jugoslovanske meje od Trbiža do Lazareta, so se v Kopru srečali izvedenci za bolezni rastlinstva-Italijansko delegacijo sta vodila ravnatelja Observatorijev za rastlinske b°' lezni, dr. Bruno Millo iz Trsta in dr. Pier Luigi Carniel iz Gorice, jugo5*0-vansko pa inž. Dušan Kresal.
Komisija se sestaja vsaj enkrat letno in skrbi predvsem za nadzorovanje «zdravstvenega stanja* rastlinstva na obmejnem območju. Tudi rastline namreč obolevajo za boleznimi, ki so povečini nalezljive, državna meja P3 te nalezljivosti seveda ne preprečuje. Od tod potreba po načrtnem in P°zor nem spremljanju razvoja bolezenskih pojavov, ki jih je le na tak način m0-goče preprečevati ali vsaj omejiti.	,
Tokrat je komisija posebej obravnavala probleme obmejnih služb in Pre0 vsem promet rastlin in semen preko meje. Posebno poglavje so namreč P>"e' nosi rastlin, ki jih opravljajo imetniki kmetijskih prepustnic. Gre za osebe-ki imajo zemljiško lastnino v sosednji državi in imajo pravico do prenos, semen, oziroma pridelkov preko meje. Videmski sporazumi jim zagotavljal0 posebne olajšave, kot na primer ta, da se jim ni treba posluževati medna, rodnih ali maloobmejnih prehodov, ampak lahko gredo čez mejo na različni mestih in prinesejo s seboj pridelek.
V	zadnjem času se je pojavila potreba po natančnejšem urejevanju tud teh prehodov. Medtem so se nekoliko spremenili in dopolnili tudi predp1*1 obeh držav s tega področja, tako da je bilo treba razširiti sezname rastlin-ki jih ni mogoče uvoziti.
Kovinski smetnjaki tudi v Skednju
Občinska smetarska služba bo v prihodnjih dneh opremila tudi Skedenj z novimi kovinskimi smetnjaki, ki služijo namenu že v drugih 11 mestni četrtih. Ob tej priložnosti ponovno vabi vse občane, naj ne odlagajo sme in odvečnih predmetov kamorkoli, ampak na za to določena mesta. Star° pohištvo, kuhinjske stroje, žimnice in podobno naj zapeljejo na rajonsK sedeže smetarske službe. S predhodnim dogovorom z direkcijo službe plačilom 17 tisoč lir na kubični meter se uporabniki lahko poslužujejo m izrednega odvzema odpadnega materiala na domu. Smetarska služba nadaiJ sporoča, da bodo v kratkem poskrbeli smetarji za bonifikacijo nedovolJen smetišč v Ul. Teatro Romano, Molino a Vento in pri Bošketu. Po čiščem bodo ta področja nadzorovali in vsako kršitev strogo kaznovali z denarn globo.
Občni zbor skozi prizmo 30-letnega obstoja taborniške organizacije
Rod modrega vala: trdna postavka naše stvarnosti
V nedeljo je bil v Gregorčičevi dvorani redni občni zbor taborniške organizacije Rodu modrega vala. To pa ni bil zgolj obračun enoletnega delovanja, ampak so taborniki ob tej priložnosti ocenjevali svoje delo skozi prizmo 30-letnega obstoja. Ju bilej Rodu modrega vala, ene izmed naših najdragocenejših organi zacij, je toliko pomembnejši, ker se v njej kujejo slovenske mladinke in mladinci, ki se nato koristno, kot samozavestni in napredni ljudje, vključujejo v družbeno življenje zamejske in širše skupnosti.
Pogoji dela so se v teh treh desetletjih spremenili, taborniki so se skušali prilagoditi času in okolju, ne da bi se izneverili svojim značilnostim in načelom. Pri svojem vzgojnem delu z mladimi so morali v tem dolgem obdobju prebroditi veliko težav, v katerih pa so se z uporno voljo in dobro mero idealizma tudi prekalili in utrdili. Kot je poudaril v svojem poročilu starosta Milan Pahor - Srnjak, se organizacija RMV širi in razrašča: «V zadnjih letih se je večkrat slišalo mnenje, da taborniška organizacija ni zanimiva za mlade. Rezultati zadnjih dveh let to mnenje odločno zanikajo, saj imamo največ članstva prav sedaj, ko naša tebomiška organizacija slavi trideset let neprekinjenega dela z mladino.»
Jubilej so taborniki obeležili delovno: s prireditvijo prvega zleta slovenskih tabornikov v Italiji v So-vodnjah ob Soči, na katerem je sodelovalo skoraj 300 tabornikov iz zamejstva in Slovenije. Bila je to, po oceni Milana Pahorja, velika mladinska akcija, s katero je RMV o-krepil stike z matično domovino in potrdil veljavnost odprte meje ter sodelovanja. Ob tem pa ugotavljajo taborniki še vrsto pozitivnih dejstev: rekordno število taborečih na taborih 1982 in 1983, izdajo posebne publikacije ob tridesetletnici, posebno prilogo na našem dnevniku, izid posebne številke glasila Modri val, izvedbo enodnevnih taborov v juniju za Tržaško in Goriško četo, ponovno izvedba zimovanja, utrditev delovanja z najmlajšimi člani — murni, krepko razširitev delovanja Goriške čete, pridobitev novega sedeža v Trstu, aktiven doprinos starejših članov in članic, prisotnost na zletu Zveze tabornikov Jugoslavije na Sutjeski, okrepitev stikov z Zvezo tabornikov Slovenije in vzpostavitev dokaj rednih stikov z Zamejsko skavtsko organizacijo.
Poleg sončnih pa so tudi senčne strani medalje. Taborniki RMV znajo biti privlačni in zanimivi, za velike akcije uspejo navdušiti mladega člana, pri delovanju posameznih družin pa njihovo delovanje, kot je ugo-
tovil v svojem poročilu član načelstva Maksi Vecchiet - Skunk, pa de-lovanje^ šepa. Težko je nuditi mlademu človeku, ki je bombardiran z najrazličnejšimi stimulacijami, pozitivno zabavo in vzgojo ter ga privabiti v okolje, kjer veljala načeli vztrajnosti in aktivnosti. Potrebni so novi oprijemi, novo znanje v delu z mladimi. V ta namen mislijo prire-
diti notranji posvet, na katerem se bodo tudi globlje porazgovorili o predlogih, ki so bili iznešeni v diskusiji. Aldo Rupel - Skala je bil namreč mnenja, da je treba nekoliko spremeniti prvi izpit zd vstop v organizacijo, kajti srednja starost najmlajših se je znižala, pravila pa so ostala ista. Ne-rina Švab - Zala pa je poudarila, da je v delu z mladimi in v skupinski di-
namiki potrebno specifično znanJC' ,y bi si ga morali starejši člani v pridobiti prek tečajev in seminari Pozdrav in čestitke so občnemu Z^Q ru prinesli številni predstavniki-Štajdohar za Zvezo tabornikov venije, Boris Siega v imenu *zvr‘off. odbora Slovenske kulturno-f? ^
ga
darske zveze
Sonja Pečar
odbora za doraščajočo mladino P SKGZ, Nadja Kriščak za Zvezo » venskih kulturnih društev, Zlatko linčič za Slovensko planinsko dru Eva Fičur za Zamejsko skavtsko ganizacijo, pismen pozdrav pa Je slala Zveza slovenskih športnih
Za rast in utrjevanje te mladin^j organizacije nosijo veliko zaslug ^
uigaiu^aLijt; ut/oiju vcuav/	■
bolj aktivni in vztrajni tabornik • zavzeto in nesebično dokazujejo danost taborniškim idealom- Ed°n a Mo bolj zaslužnih v vrstah RMV je ^ Rupel - Skala, kateremu s0..^anaj' deljskem občnem zboru podelili ^ višje priznanje Zveze taborniku vjgi goslavije — zlato medaljo z iaV<?ietno listom. Priznanja za 10- oz- ^jeli kontinuirano delovanje pa so P., cga tudi številni taborniki s Trža ?a_ in Goriškega. Občni zbor se J tva, ključil z izvolitvijo novega nace
• Tržaški občinski svet se bo sPU ^o. stal v petek, 18. novembra, °u
Hvaležnica slovenskih vernikov
Prihodnje leto v Trstu 36. «Nagrada Italije»
Veliko število vernikov, članov za mejske skavtske organizaci, katoliških organizacij in pevskih zborov se je v nedeljo udeležilo že tretje zapovrstne maše — hvaležnice, ki jo je za slovenske vernike daroval v katedrali sv. Justa škof Bellomi. Med daritvijo so slovenski kmetovalci in vrtnarji s Kolonkovca, iz Padrič, Bazovice in Mačkolj podarili škofu v zahvalo za letošnjo letino sadove poljskega pridelka ;n tako utrdili star slovenski običaj.
Svečanost so obogatila dekleta v na-
rodnih nošah in petje združenih pev skih zborov, ki jih je vodil dirigent Janko Ban, Gregor Pertot pa je povezoval obred. Med pridigo je škof spregovoril v slovenščini o pomenu nvaiežnice in pozval vernike k aktivnemu doprinosu za boljše življenje, posebno v teh težkih časih, ko preživlja naša družba globoko krizo ne samo na gospodarskem področju. Ob tej priložnosti je bila vernikom na voljo brošura Naša cerkev v službi tržaškega mesta v slovenskem prevodu.
Včeraj so na tržaškem sedežu RAI uradno predstavili 36. «Nagrado Italije* (Premio Itaiia), ki bo prihodnje leto, in sicer septembra meseca, v Trstu. Pomen prireditve sta na liskov-ni konferenci obrazložila v imenu vsedržavnega vodstva RAI Giordano Zir, v imenu posebnega odbora za nagrado pa predsednik .Alvise Zorzi.
Giordano Zir je naglasil pomen, ki ga ima odločitev, da bo Trst imel v gosteh tako pomembno manifestacijo, Alvise Zorzi pa je prikazal strukturo prireditve in obrazložil nekatere njene značilnosti.
Nagrada Italije je mednarodnega značaja, saj sodeluje pri reaiizaciji 52 radijskih in televizijskih hiš z vsega sveta. Na prireditvi predvajajo najboljše televizijske in radijske izdelke iz raznih področji, to je glasbe, dramatike :n dokumentarih izdelkov. Prireditev je ..ekmovalnega značaja, saj so najboljša predstavljena dela nagra jena z Nagrado Italije in z raznimi posebnimi nagradami. Bistvo priredit ve je tudi v tem, da je v osnovi namenjena prav tistim, ki se ukvarjajo z radijskim in televizijskim medijem. Tudi žirija je sestavljena iz poklicnih radio televizijskih delavcev. Vendar je včeraj Zorzi poudaril, da bo prihodnje leto prišlo do spremembe in to v smislu, da bo omogočeno tudi občinstvu, da spremlja vsaj televizijsko produkcijo.
Prireditev bo v prostorih Pomorske postaje, ki jih bodo v ta namen tudi prireidli.
Ob zaključku včerajšnje predstavitve je spregovoril tudi tržaški župan Ricchetti, ki je obljubil konkreten pri stop občine pri organizaciji prireditve in to predvsem kar zadeva vprašanje ureditve prostorov.
O uradu branilca
državljanovih
pfavic
V Furlaniji - Julijski krajini že dve leti deluje urad branilca državljanovih pravic, na katerega se posamezniki lahko obrnejo v primeru zakasnitev ali nepravilnosti pri raznih administrativnih postopkih. Sedeži urada so v vseh štirih pokrajinskih središčih, v Tolmeču in od prihodnjega meseca tudi v Huminu.
Osrednji sedež branilca državljanovih pravic je v Trstu, Ulica F. Filzi št. 21, telefon 631019 ali 7702220, kamor se lahko obrnete vsak dan od ponedeljka do petka v rednih uradnih urah. Za tiste, ki bi se želeli osebno srečati z branilcem, dr. Mattio Cau finom, jim je v Trstu na voljo vsak torek med 10. in 12. uro.
Pisma uredništvi
V	zvezi s poročilom	*e|
o srečanju mladih treh
Spoštovani !	ciove0'
V	imenu Mladinske sekcije ‘_j[n,
ske skupnosti v Trstu Vas P ^ja-da bi v Primorskem dnevni* ^ 5 vili popravek - pojasnilo v ■ jir-člankom z dne 8. t.m. «Skupn° gojenje idealov miru — Dogovor Čanju mladih treh dežel*.	sre-
Iz članka bralec razbere, da .j gd-Čanje skupno pripravila Mla<1 • ^jja-bor SKGZ in naša mladinska *
V resnici je bil organizator le ^ tak.o ski odbor, ostale skupine Pa .oVOrjf7 tudi naša — le udeleženci. 70\30skr*)1 no je namreč, da vsako *cj°j(^jh °r' za srečanje ena izmed sodeluj vrSto ganizacij. Letos je prišel	bi‘l
Mladinski odbor SKGZ, zato °a teža dela, a tudi izvedba sem11* njegovih ramah.	,4. v ek'0.
JCgUVIII I CJI1U1U.	... V Ul-- •
Ni čisto točno poročilo nJPupno 1111 ko govori o «dogovoru» za :s ^ - j°' rovno manifestacijo ob italijan- ^ jugoslovanski meji. To je bil Pr sreč°'
katerih prisotnih, ne pa sklep pil0 nja v Trstu kot takega, ®“Jrskijri )p posvečeno predvsem gospod urbanističnim problemom^m^,gjj
za Mladinsko sekcij0 ^
• V četrtek, 17. novembra, obg jaZz bo v dvorani v Ul. Ana*0 garpey koncert ameriškega kitarist jaZzov Kessela, ki ga prireja trža ski krožek.
ttUHtbltSkt DNEVNIK — 18. novembra 1983
tržaški dnevnik □
sirna
Openska hranilnica in posojilnica proslavila 75-letnico delovan ja
^amisel zadružništvu soul n« na Lf!u' *l Ba ni lahku izvajati, hrt- za ”«va odpoved, osebno omejevanje, |’ftt1§Sovmje sebičnosti! Če se to na doto« izvaja, vedi do rasli posa *®*bika In skupnosti v okviru bolj u [“'HBvfešvnega In pravičnejšega drujL 1,( BusnodaMkcga napredka! to je fl'Help solidarnosti Z razlika od »lio-ntJ oeetmomjeus*, Izoliranega posa
^.•‘f^uje vprašanje odnosa kontlikta pn člnvekorti in družbo v korist druž Pf' Mre v napet primeru * a ohranitev u”™** osebe in dostojanstva vsakega losameznlka v skladu z vsemi ostali h'! B^v^lrlem okviru napredka celot
jJMtie eilsli, ki se pravzaprav step v eno samo osnovno, v kateri se Um!, stodsel bi namen ?8 letnega plo-Jn doovanja Ifranilnlee In po JUniea na Dpeinah, smo izluščili is znal, • -SMa govora ravnatelja tega »Ji slovenskega denarnega sa luko V' Draga tiautoria med nedeljsko b iPJtio proslave v Kulturnem domu, bi Je bi a v veliki dvorani, za skorajda prelesnl, in je .S članstva bančne zadruge priva
laske hranilnice Deltse, ravnatelj tr laškega sedela zavoda Hanca dlfala Meconeelll in drugi saslopHikl Italijan skih denanilli savudov, predstavnika Zveze slovenskih zadrug na Koroškem is Celovca Mlloulg in Zvvltter, dalje Paulu Paseolloi s« ptrfttajlusko kmetij sko oadsorniMivo tu drugi.
Navzoča sta seveda bila predsednik deželne zveze hrantnle bi posojilnic teopoldo Deiser to predsednik vsedr livne zveze flnatt HndloU, ki sta ziira ne toplo pozdravila In openskemu hi vodu česlltala za doseženi razmah in uspehe, Deiser je pozval k nadaljnji zvestobi idealom zadružnega da a In vzajemne pomoči, ki Jih Je treba zna tt obvarovati pred morebitnimi devia eijami! »Hranilnice in posojilnice so narejene človeku po meri m takšne morejo tudi ostati,* Hadtotj je ravno tako potrdil veljavo principa solidar nosu s pripombo, da Je še naprej tie ba kjer koli in kodni koti priskočiti
^T.w l , ,,,	i
zfato odličje vsedržavne zveze »za zve stobo In zasluge na področju zmlrul nega kreditb-anja*.
Proslava se je začela s šopkom na rodnih, ki jih Je izvajal openski mJa dinskl mešani zbor pod vodstvom Pr. Pohajača, nakar je spregovoril pred sedriik upravnega odbora HPO Pavel Milič. Članstvu in osebju zavoda Je Izreka! zalivalo za nesebično in požr tvovaluo delo, bi p« se mota še ukre pili v korist delovnih ljudi In celovite skupnosti, s tomer bo denarni zavod še utrdil svoj ogled no deželni in vse državni ravni.
Pozdrave in čestitke so z mira pri nesli Jubilantom poleg tkl serla In Ha diolija še Miliael Demšar (Zveza za družnih liranllnic in posojilnic SRH), Aleš Lokat (tudi v imenu Slovenske skupnosti), tlvldti Zidarič (Hranilni ca in posojilnica v Nabrežini), Bdi Bukavee (Kmečka zveza) in predsed ni k SDGZ Vilo Svetina, izr ta je na
stevjatt, so predsednik HPt) Milič, ravnatelj Gantar in ptshavnatelj Klav dij Bralni ločeno razdelili priznanja čianom, ki so že čez 38 oriroma čez St) let zvesti openskemu denarnemu zavodu, Posebno ndilcj*’ Je prejel Mi lan Sosič, Na koncu sla urozdana Pia nitti Vite* iti Sandi Klun pttvablia
navzoče na slovuostno kosilo v Bepeo Hranilnica in posojibUca Opčine jt posvetila svoji ?n letnici okusno opre
"vom »Prgišče Krasa* ln ustrezno zna Čko (dg)
... ......	9 pr
svojemu bližnjemu tm pomoč, tiazatl oje pa je Izničil inž, Milanu Sosiču
Dr. Drago Gantar
Lij
beli	del povabljenih gostov o-
tluto..b4Hid,|osti, teko tudi iz matične st) ln koroškega zamejstva, ti U, Jr1,se vabilu niso mogli odzva stllkcJu iiibibunt poslali brzojavne če
^ih'!!!! ^Mdslavnlkov drugih novcu i^1 hranilnic ter posojilnic, te, uik ^ kultuHip - gnspudarske zve Vtjt,skegn deželnega gospodar M&l telt-uženja, Kmečke zveze, še tac	ustanov In organizacij
Nisi i h v Trstu Mlrnšlč in Ishm,.L Hwiko, zastopnika tržaške de ditiifa L. “JiMoslovanskc '
'tl Zv«« 1*veze Slovenije Maline bitij,; iff *aflružnlh hranilnic ln poso ^luvenije Demšar, čavnatelj Tr
g asll velik prispevek slovenskih de narnlh zavotfov k razmahu zamejske ga in tudi splošnega gospodarskega napredka v deželi in med drugim pri stavil: »Skupne pobude siovenskiit bančnih zavtšiov, združenih v samostojni bančnt sekciji pri SDGZ, lahko Še dodatnn prispevajo k boljši, uskla Jeni in usmerjevalni politiki gospodar skega razvoja pri nas.*
Po oavduštjivem nastopu Slovenske ga okteta, ki nam ga ni treba pred-
«/lnti &trelvt'» m C. SnvrnHjn
Letošnjo mednarodno nagrado »Zlaii strelec* je prejel *wčelnifc tltikotmegd tirada Mame žaoarottalnice Lian A drialico, tlaiidio SaceaH, Podelileu je utemeljena r nalančnostjo in/orma eijmih sporočil urada, fci mu načeluje in n jasnimi ter neposrednimi odnosi, fel jih ima s sredslc) množičnega ob neščanja,
PiHleljevanJe priznanj dolgoletnim zaslužnim članom
V dneh 2B, t. ut* in 11« ter Iti. dcccmimi bodo lahko tržaške trgovine obratovale
Tržaški župan Je ugodil ustrezal prošnji krajevne zveze trgovcev in pooblastil nekatere začasne spremembe v obratnem umiku trgovin, kot siedii V PONEDfiUKK, 2B. NOVKMBBA. imdo vsi trgovci, iti bi sicer toga dne morali spoštovati obvezo o tedenskem počitku, smeli prodajati to rednem urniku tako dopoldne kot popotdne (spričo težavnega praznika v Jugoslaviji, ob katerem utegne dtgiotovatl v naše mesto precej gostov))
DKCKMHHA, bodo vse trgovine lahko odprte v ti trati
DftCKMSHA, bodo spet vse trgovine smele obratovali,
V	NEDtfiUO, danskih urah)
V	NKDfiUO, 18 ln to ves dan,
Trgnvski KtiNtopniki proti davku tLOtt
Trguvskl agenti Ih zasinpnlld se na vse kriplje burijo, da Id bili opni ščenl krajevnega dohodninskega davka tLOtt uimnmUa lutale sul redditl«), Pravijo, da je ugodim mnenje v tem smislu Izreklo svoj čas tudi ustavno
sodišče, da pa
se nrlNtnJna
Vprašanju bo deželna stanovska organizacija nje, ki Im v sobnlo, 18, novembra, ob 8.30 v kongresnem središču tržaške ga razstavišča pri Munlebelu, Trg De Oasperl 1. Navzoč'a Imsin (udi član vsedržavne zveze PNAAttt!, v kateri sa trgovski agenti in potniki združeni, In Funkcionar tržaškega Finančnega nadzomlštva.
NpHo Tornih« m smotrno in pravično po ra/idoli tov srodstov po zakonu B2B
Ravnatelj deželne zveze malih ln srednjih Industrijskih podjetij Nerlo Tnmizza, ki Je tudi načelnik svetovalske skupine KD v tržaški občinski skupščini, je izrazil zaskrbljennst glede namembe Finančnih sredstev, kj Jih dr
.............. ..................... dijaki krajini, »Ce bo dobršen del
Industrijskemu aparatu, šel le v krizi,* Je naglasil, «tiotem s odtiega tkiva v deželi bi za teritorialno dnrsko uravtiovešelije slmraj Izulčlie, to po bo prizadelo v prvi vrsti naj Šibkejša območja, kot sta zlasti tržaška in goriška pokrajina,*
Tomlzzova izjava Je očitno opozorilo pristojnim deželnim oblastem, naj pri porazdelitvi omenjenih sredstev smotrno ravnajo In upešteva.k> celovitost razvojnih potreb v Purianl,H Julijski krajini.
ministrska oldasi na In ne ozira, stanovska organizacija posvetilu posebno zaseda
lavni zakon 838 odmerja Furlaniji Julijski krajini, «Ce Im dobršen del sred štev, ki so namenjena deželnemu industrijskemu sobratu, šel le kakim Štirim alt petim večjim podjetjem v krizi,* Je naglasil, »potem se bodo možnosti za pi-eobnovo proizvodnega tkiva v deželi hi za teritorialno gospo
štev, ki so namenjena deželnemu
Razstava vin v /Urmatijih
,'a.slflva In uakii.nja otIh / v soboto ln neuelja pri
nii	• b’ftiwn ifcšlžHPvz Liihiit.Ht-.ui »iti
KhV h ^teanjskem kulturnem do 1 ksp^^tP Je tudi letos bila ze Udeležilo se Je Je 88 raz
stevljaieev t* Riemanj In Loga, ki so predstavi i okrog 1(8) vzorcev čr nega in belega vina, Prireditev je pritegnila tudi velik krog obiskoval cev Iz okoliških vasi in mesta.
PposIhvh oktobrske revolucije
, »udi L n ’ ho na novem sedežu devinsko - nabrežinske sekcije K IM kat,! V v udeležbi članov Ih simpatizerjev proslavili oktobrsko revolt Z m 1 tajnik lvn Birea se Je v uvodu spumull umrlega revnlnelnnar-hH^šnicH, 8. *tt svubudu Vlltorla VldallJa, o pomenu oktobrske revolucije v hL* N“ ih f'aNU l»» Ju »bšlmu govoril deželHl svetovalec Buriš Iskra, (lovi
hiT Na Ih u“"" ,,a Je nosimo guvurii uezemi svetovalce miriš isara, (lovor * Hh^i,ave*ttl l"dl Ha IreuutHl poležal naše narodnostne skupmistl Ih urešena manjšinska vprašanja, (db)
(Mfttnvhil a^mi>k i'orjaliil vsrnk Hettreite
Deset ur po požaru moški podlegel hudim opeklinam
Deset ur po izbruhu požara v lasi uem stanovanju je v nedeljo opoldne podlegel hudim opeklinam na dermato loškem oddelku glavne bolnišnice 43 letni Balo Hiissanl. Moškega so prepe IJali v noči meri soboto in nedeljo z Hdečlm križem v bolnišnico, potom ko so se nekateri sosedi zavedli, da Je v njegovem stanovanju v Ul. Roma gtia 80 Izbruhnil nužar. V bolnišnici su ga sprejeli na dermatološkem oddal ku. Zdravniki so mu ugotovili opek,l ne druge stopnje po telesu ln tnu Iz dali prognozo okrevanja v mesecu dni. V ttedeijo opoldne sc Je njegovo zdravstveno stenje poslabšalo in mo škl je malo zalem podlegel poškod bani.
Božam v stanovanju Je p« vsej ve rjetnost! botroval sabo vžgan eiga retni ogorek. Take so vsaj domneve gasilcev o vzroku nesreče. Ognjeni zublji so se razplamteli najprej v dnevni sobi, zajeli so pohištvo In se razširili tudi po drugih prostorih, Br vi se je ognja zavedel Bussanliev so sed 48 lelul Adriano Stok, ki Je skupaj z nekaterimi sostanovalci poskusil pogasiti ogenj še predno so prispet’! na kraj gaslici. te-tl so nato dokonča H delo,
Bussanlia, so kot rečeno, prepeljali bolnišnico,
Sprva njegovo zdrav	dar JI.
stveno stanje ni bito zaskrbljujoče, de set ur po sprejemu pa Je prišlo, žal, do komplikacij in smeti.
• Na Rebri 1'rnmnnturln Je včeraj o poldne alta ronieo 2080 podrl 8? letno Ktlsabetlo Cramaslettor 1* Ul, Palma nova, ki Je pravkar stekla če« cesto, Ženska se Je udarila v g avn in se po tolkla po obrazu, Okrevala bo v 21) dneh, Alfa rumen Je upravljal 28 letni (Koralo Luplerl iz Ul, Alpi tllulle 4, Izvide nesreče so opravi 1 mestni re
Drevi občni /bor Slovenskega kluba
V (Iregorčlčcvl dvorani v Trsln 1» drevi ob 20.,10 redni občni zbor Slovenskega kluba, na katerem bodo Člani in obiskovalci klubskih prireditev pregledali preteklo delo Ih se pogovorili o prihodnjem,
Zapustila nas Je
Maria Zocchl roj. Plaeer
Pogreb ba jutri. 18, tm.. ob 11.30 Iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Rflttnarsko cerkev,
žalustno vesi sporočajo j mož. sin, hči, zet. vnuki (Korala, Shella, Alan, bralie, sestra, svakinje, svaka, ne čakl. tašča In drugo sorodstvo.
Trst, Sydney, 18, novembra 1883
t
Nenadoma nas Je zapustil naš dragi mož, oče, brat, tast In nonu
Franc Racman
(MlttCfiV)
Pogreli dragega pokojnika bo da nes, 18, t.m,, ob 13. url t* mrtvaš uice glavne bolnišnice v bazovsko cerkev In nato na domače pokopa tlšče.
Žalujoči t žena Amalija, hči Anica, sin tiovnrd m družinama, bral Lutko, svakinja Kdeuka z družinama In drugo sorodstvo.
Bazovica, Perth, Pnrtriče, 18. utr vembra 1883
t
Zapustil nas Je naše oče, n ono In stric
Just Grgič
Pogreb bo danes, 18, t.m,, ob 11.30 Iz mrtvašnice glavne ImhilSnice v padrlško cerkev.
žalosten vest sptiročnjo sin Vladi n ženo Ino, vnuk Aleks, nečaka Kar In te RaFko te drilgn sorodstvo.
Padrlče, 18. novembra 1883
Db Izgubi dolgoletnega člana In prosvetnega delavca
JUSTA GRDIČA Izreka svojcem Iskren« sožalje
KD Slovan
ZAHVALA
iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob nenadoma stljivl Izgubi naše drage mame
Angele
Družine (Vpur De Marchl
Trst, 18. novembra 1883
Državni tehnični zuvod »žiga Zois* Izreka dijakoma Andreju In Aleksandru najgloblje sožalje ob nenadomestljivi Izgubi dragega očeta Avguste Grudna.
Slovensko zdravniško društvo v trstu Izreka svojemu podpredsedniku dr. Dušanu Grudnu lakrenu sožalje oh smrti brala Avgusta.
Ob nenadomestljivi Izgubi dragega očeta Avgusta Izrekajo Aleksandru te družini globoko sožalje člani amaterskega ndrn Jaka Bloka • PD Pro-sek-Kontovel,
Umrl je Maks Skumavec
V petek, 4. novembra, smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od Mak sa Skumavca, dolgoletnega in zaslužnega vodje agencije ADIT v Ljubljani, ki skrbi tudi za razširjanje in vse upravne ter druge posle v zvezi s Primorskim dnevnikom in drugim zamej skim tiskom.
Po rodu iz Gorenjske — rodil se je namreč v Dovjah-Mojstrani 12. 5. 1901 — se je Makso Skumavec izšolal v Trstu, kjer je končal italijansko trgovsko akademijo ter se nato zaposlil v trgovski stroki. Po krajši delovni praksi v našem mestu se je podal na delo v Milan, a se kmalu spet vrnil v Trst, kjer se je med drugim vklju čil v mladinsko društvo «Prosveta» pri Sv. Jakobu. Kot zaveden in napreden Slovenec je bil deležen fašističnega preganjanja. Večkrat ga je namreč policija priprla tudi za več dni.
Zaradi hude gospodarske krize, ki je razsajala na Tržaškem je Makso leta 1932 pribežal v Ljubljano, kjer se je spet posvetil gospodarski stroki, leta 1949 pa je prevzel vodstvo Agencije demokratičnega inozemskega tiska ADIT, kjer je bil do upokojitve leta 1963. Njegovo delo v korist našega dnevnika in drugih naših zamejskih publikacij v matični domovini je neprecenljivo in zanj mu gre vsa naša hvaležnost. Ob bridki izgubi izrekamo ženi Karolini in drugim sorodnikom iskreno sožalje.
V Nabrežini so se poslovili od Anice Vitez Caharije
roko, če je le mogla. Med drugo svetovno vojno je aktivno sodelovala kot kurirka še v novoustanovljenem odboru OF v Nabrežini. Nekdanji vojaški referent je izjavil, da sta bili hrabrost in požrtvovalnost njeni glavni vrlini, saj je ob neki priliki rešila življenje celotnemu partizanskemu bataljonu, ki se je nahajal na kraškem ozemlju. Njeno delo med vojno pa ni zašlo v pozabo, saj je leta 1951 prejela medaljo za hrabrost SFRJ, pozneje leta 1981 pa še spominsko značko od Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem o-zemlju, in še priznanje VZPI-ANPI, kjer je bila že vrsto let vpisana.
Anica je bila tudi tajnica prosvetnega društva v Nabrežini in takoj po vojni tajnica Zveze mladine. Obiskovala je tedaj, po vojni seveda, enoletni administrativni tečaj v Ljubljani. Leta 1949 se je omožila z domačinom Milanom Caharijo, še vedno pa je sodelovala pri nabrežinskem pev skem zboru in pri kulturni dejavnosti sploh. V teh letih pa je posvečala svojo požrtvovalnost izključno družini, kjer so jo imeli vsi zelo radi. Bila je prijetna ženica in vsi so jo spoštovali zaradi njene preprostosti in skromnosti. Sedaj je odšla, tragična nesreča jo je iztrgala življenju. Naj ji bo lahka domača gruda, svojcem pa iskreno sožalje.
V četrtek popoldne je velika množica ljudi pospremila na zadnji poti Anico Vitez por. Caharija iz Nabrežine. Anica se je rodila pred petinšestdesetimi leti v begunstvu v Celju. Nato se je vrnila v rodno vas in uspešno dokončala šolsko obveznost. Hude razmere so Anico prisilile, da se je že kot mladoletna zaposlila pri raznih podjetjih. Delala je tudi v Delavskih zadrugah v Križu in Nabrežini in vedno pomagala revnejšim dru žinam, ki so živele v veliki bedi. Vsi se še sedaj spominjajo neutrudne ženice, ki je vsakomur rada prišla na
Vabilo folklorne skupine Rdeča zvezda
Vloga mladinske folklorne skupine Rdeča zvezda je pomembna za vso mladino zgoni&ke občine, saj vaje ne pomenijo le golo spoznavanje folklornih plesov, ampak obenem možnost medsebojnih spoznanj med mladimi in navsezadnje je to tudi sprostitev in zabava. Za tiste mladince, ki bi se radi ukvarjali s folkloro, mislimo tudi na tiste, ki bivajo izven zgoniške občine, so vrata skupine na stežaj od prta. čim več članov bo imela, tem bolj bo skupina napredovala. Neumno je izgubljati ure po nepotrebnem, zato, kdor misli, da mu časa ne primanjkuje, se lahko zglasi v Saležu pri Silvi Perčič. Mladinci in mladinke bodo prisrčno sprejeti.
O Krajevna zdravstvena enota sporoča, da so zdravniški pregledi za izdajanje ali obnovitev vozniških dovoljenj odslej tudi v občinskih izpostavah v Ul. del Vento 13, Ul. Puccini 76, v Proseški ulici na Opčinah in na Proseku oziroma v Križu.
Razstave
OBVESTILO
Cenjenim strankam in čitate-ljem sporočamo novi urnik sprejemanja objav za PRIMORSKI DNEVNIK:
—	Oglase in raznovrstna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure (samo osmrtnice do 20.30)
—	božična in novoletna voščila vsak dan od 8. do 13. ure do vključno 1. decembra 1983 (Po tem datumu ne moremo jamčiti objave)
Oglasni oddelek PUBLIEST
Trst, Ul. Montecchi 6/IIL nadstr. Tel. 794 672 int. 57 ali 59.
ukr
gorilniki, ki jih povsod priključimo. Novi modeli z najmanjšo porabo goriva
Informacije in predračune vam nudi podjetje:
PICCOLI FLAVIO
Ul. F.lli Fontanot 17 - TRŽIČ Tel. 74225
SLOVENSKI KLUB v Trstu Ul. sv. Frančiška 20/11
danes, 15. nov., ob 20.30 vabi na
OBČNI ZBOR
Pregledali bomo preteklo delo in se pogovorili o prihodnjem. V razpravi si bomo izmenjali mnenja in želje o takem klubu, kakršen bi najbolj ustrezal njegovim članom in prijateljem. Izbrali bomo člane novega odbora in se kot .ponavadi, zadržali v nevezanem pogovoru. Pridite!
Izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivi,n
priredi dne 4. decembra zaključni enodnevni izlet v Furlanijo s kosilom **J plesom v gostilni «Pri Toniju*. Odnop ob 8. uri s Trga Oberdan. Za VP1" sovanje in informacij v Ul. Valdirivo 30/11. nadstr., vsak torek in četrtek, 00
17.	do 19. ure, tel. 644-59 ali 732-858.
Gledališča
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Velika dvorana
V	četrtek, 17. t.m., ob 20. uri: Oti-nato Band. Južnoam riški ansambel.
V	petek, 18. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
Mala dvorana
V	soboto, 19. t.m., ob 10. uri: Maria Clara Machado «Mali strah Bav Bav* -Lutkovna skupina Horjul.
Razstave
Od danes do 21. nov.: VI. knjižni sejem. V sklopu sejma bodo tudi strokovna srečanja, predavanja in okrogle mize.
Danes, 14. novembra, ob 17.30 (sprejemna dvorana):	Otvoritev VI. slov.
knjižnega sejma s slavnostnim govorom dr. M. Kmecla. Ob 19. uri (srednja dvo rana): Slovesna akademija - pripravil dr. B. Paternu.
Od 23. do 30. novembra (I. preddverje): Razstava likovnih del s tematiko iz NOB.
ROSSETTI
Danes, 15. novembra, ob 20.30 v gledališču Rossetti nastop gledališke sku pine «Cooperativa Teatro mobile» Giulia Bosettija s Pirandellovim delom «Sei personaggi in cerca d'autore». V abonmaju odrezek št. 1.
VERDI
V	četrtek, 17. t.m., ob 20. uri premiera Puccinijeve opere «La fanciulla del West» (red A/A). Dirigent Daniel Oren, režiser Carlo Maestrini.
Jutri, 16. novembra, ob 18.30 bo v mali dvorani gledališča Verdi tiskovna konferenca, na kateri bo o Puccinijevi operi spregovoril znani kritik in muzikolog Cesare Orselli.
Koncerti
Šola Glasbene matice - Trst. Konce ti v Gallusovi dvorani, v petek, 18. tm., ob 20.30 Ul. R. Manna 29 Jubilejni koncert ob 25-letnici uurtniškega udejstvovanja Tria Lorenz: Primož Lorenz klavir, Tomaž Lorenz - violina, Marija Lorenz - violončelo. Na programu: Dvo-ržak, Štuhec, Šostakovič.
Kino
Razna obvestila
SKD Igo Gruden in KD Vesna vabita na ogled komedije «Pik-nik s tvojo ženo*. V soboto, 19. t.m., ob 20.30 v Do mu A. Sirka v Križu ter v nedeljo, 20. t.m., ob 17. uri v Grudnovi dvo:ani v Nabrežini.
Sindikat slovenske šole - (tajništvo Trst
po sklepu prvega dela občnega zbora SSŠ dne 31. oktobra 1983 predsednik občnega zbora in izvršni odbor SSŠ skli cujeta sejo delovne skupine jutri, 16. novembra, ob 16.30 v prostorih liceja «F. Prešeren* v Trstu, Vrdelska cesta 13/1. Dnevni red kakor je bil določen na občnem zboru.
Predsednik občnega zbora in tajnik izvršnega sveta
Narodna in študijska knjižnica - Odsek za zgodovino vabi na ogled razstave o ukinitvi slovenskih in hrvatskih šol ob
60 letnice Gentilejeve reforme. Urnik raz stave: vsak dan od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure, razen ob sobotah, nedeljah in praznikih. Razstava bo na ogled do 20. t.m. v Kulturnem domu v Trstu.
V	galeriji «Corsia Stadion* Ul. C. Battisti 14, razstavlja slikar Aureliano Del Sette. Razstava bo trajala do 24. novembra.
V	galeriji »Tribbio* razstavlja znani tržaški likovnik Marino Sormani, ki bo razstavljal do 25. t.m.
V	galeriji #La Navctta* - Ul. Torre-bianca 4, razstavlja svoje risbe slikarka Aliče Gombacci.
V	soboto, 19. t.m., bo ob 17. uri v galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16, ot voritev skupne razstave grafičnih risb 15 znanih tržaških in drugih umetnikov. Razstava bo odprta do 8. decembra.
Ariston 16.00, 18.00, 20.C0 in 22.00 «Fi-nalmente domenica*. Režija F. Truf-faut. Igrata: Fanny Ardant in Jean Louis Trintignant.
Eden Danes zaprto.
Fenice 17.30, 19.50 in 22.15 «Sing'Sing». A. Celentano, E. Montesano.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.10 «Clitd, orgasmo bagnato*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 16.30 — 22.10 »Africa dolce e s lvaggia*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Dvorana št. 3 16.30 — 22.10 «1 ragaz zi della 56. strada*. Režija F. Ford Coppola. Matt Dillon.
Grattacielo 17.00 - 22.15 »Mani di fata*. Renato Pozzetto in Eleonora Gioigi.
Mignon 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Flash-dance*. J. Beals, M. Nori, B. Bauer.
Aurora 16.30 — 22.00 «L’ospedale pili pazzo del mondo*. Film za vsakogar.
Capitol 16.30 — 22.00 «Psycho II.». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 «Dieci minuti a mezzanotte*. C. Bronson. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 15.30, 17.00, 18.30, 20.00 in 21.30 «Orgasmo*. Prepovedan mladini pod
18.	letom.
Vittorio Veneto 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 »Savana, violenza carnale*. Pr povedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Frohtiera*. Jack Nicholson.
Alcione 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 «Io e An-nie*. W. Allen
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu
vabi svoje člane in prijatelje na filmski popoldan. Prof. Miladin Černe bo predvajal drugi del svojega filma o potovanju okoli sveta v četrtek, 17. t m., točno ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec priredi jutri, 16. novembra, ob 20.30 v srenjski hiši predavanje Jožeta Korena ob 40-letnici Partizanskega dnevnika. Vabljeni!
KD I. Cankar sporoča, da bo seja odbora jutri, 16. novembra, ob 19. uri v društvenih prostorih.
Pevci in godbeniki Tržaškega partizanskega pevskega zbora pozor! Danes, 15. novembra, ob 20.30 v Partizanskem domu v Bazovici glavna vaja za nastop v Gorici v novem Kulturnem domu. Program: Revolucija in glasba. Bodite točni!
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 15. novembra LEOPOLD
Sonce vzide ob 7.04 in zatone ob 16.35 — Dolžina dneva 9.31 — Luna vzide ob
14.45	in zatone ob 1.13.
Jutri, SREDA, 16. novembra ALBERT
Vreme včeraj: temperatura zraka 4 stopinje, zračni tlak 1022,6 mb ra'te, veter 45 km na uro severovzhodnik, vlaga 42-odstotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 14,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Irene Zanette, Carlo Francesco Vascotto, Andrea Iacoviello, Stefano Conte, Daniele Peric, Erika Ghezzo.
UMRLI SO: 84-letna Maria Toscan vd. Michelon, 74-letni Angelo Godini, 79 letni Dante Ferroli, 85-letna Angela Mlac vd. Čepar, 27-letni Adriano Moliner, 43 letni Italo Bussani, 79-letni Giusto Grgič, 63-letna Aurora Magris por. Salvi, 73-leUia Leopolda Bahr Subich vd. Crecich, 83-1 tna Santa Potkovsek, 48-letni Aldo Na-dalin, 62-letni Giuseppe Schillani, 84-letni Giacomo Parti, 75-letni Francesco Racman, 78-letni Riccardo Visintin.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
M.E.R.U. - Maharishi european resear university Evropska univerza za ra skave Maharishi, prireja v Trstu 1 čaje transcendentalne meditacije. P® hološke tehnike za vsakogar, ki PL pomore k popolnemu razvoju urny;_ in duševnih zmogljivosti. Za vse macije: Center MERU, Ul. Revolte**3 14, od 17. do 19.30.
IŠČEM kakršnokoli zaposlitev ali kot šj vilja ali prodajalka (z diplomo)- * 040/228-813 od 12. do 13. ure.
IŠČEM finančno kombinacijo ne 73 prodajo gradbenega materiala, 200 <* ■ m pokritih, še več nepokritih, velik3, ski vhod - Sv. Ivan, Ul. Brandes*3 urnik: od 13. do 14. ure - Inž. Bak-
UGODNO prodam gliser dolžina 4 ***' motor Evinrude 55 KM in prikolico prevoz LP 470. Vse v izredno opor stanju. Na ogled v avtokleparsk* lavnici v Ul. Errera, nasproti It3* " menti, tel. 040/826-759.
menjalnica
vseh tujih valut
14. 11. 1983
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Ginnastica 6. Ul. Cavana 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in p.a-znična od 8. do 20.
Ameriški dolar Kanadski dolar švicarski frank Danska krona . Norveška krona švedska krona . Holandski florint Francoski frank Belgijski frank . Funt šterling . Irski šterling . Nemška marka Avstrijski šiling Portugalski eskudo španska pezeta Japonski jen . . Avstralski dolar Grška drahma . Debeli dinar . . Mali dinar . .
1.610" 1.300." 746." 166." 215" 203 " 539." 197." 27." 2.390." 1.H60-" 603." 85.26 11" 10."
■4}
11,60
11."
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
®ai§	•,
BANCA Dl CREDITO Dl TRlES13 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S P. A.
—«	* zlglG
TRST - ULICA T FII. ZI 10	ia
darovi in prispevki
V	spomin na očeta Alojza Dan va darujeta sin Drago in hči Marija 50.000 lir za SKD Tabor, 50.000 lir za ŠD Polet, 50.000 lir za MPZ Vesela pomlad,
50.000	lir za cerkveni pevski zbor - Opčine ter 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob pok. Alojza Daneva darujeta Zora in Pepi Ban 10.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Ob 20. obletnici smrti očeta Jakoba Žagarja iz Bazovice darujeta hčeri Zorka in Marija 30.000 lir za Pogrebno podporno društvo iz Bazovice.
V	spomin na drago Anico Caharija darujeta Edi in Jadranka 25.000 lir za dekliški pevski zbor I. Gruden iz Nabrežine.
Ob priliki skupnega nastopa Loškega glasa iz Zagorja pri Domju daruje An gel Vdjak 20.000 lir, Danilo Žerjal 20.000 lir in Darko Žerjal 20.000 lir za KD F. Venturini.
Namesto cvetja na grob Anice Vitez por. Caharija darujeta Danilo in Majda Gerdol 15.000 lir za KD I. Gruden in
15.000	lir za sekcijo ANPI - Nabrežina.
V	počastitev spomina Justa Pavletiča darujeta Meri in Albina 30.0C0 lir za PD Slovenec iz Boršta.
V	spomin na Nanita Hrovatina darujejo Valerija, Milena in Wilma Hrovatin 60.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Nanita Hrovatina daruje družina Kralj (Gabrovec) 10.0C0 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob vaški nabiralni akciji daruje Bresciani (Briščiki 55) 100.000 1»' "g jz stavitev spomenika padlim v N Briščikov.	_ jgtič3
V	počastitev spomina Jožefa p3 buia darujejo Danica, Stana in Ladi xjbe,
15.000	lir za Skupnost družina up o0o
15.000	lir za ŠK Kras - Zgonik m
lir za balinarsko sekcijo ŠK Kra - j ieta Namesto cvetja na grob Pok'.,r nOO *'r Daneva daruje Marta Malalan ia(j. za otroški pevski zbor Vesela P3 .-r z'i Zoran Parovel daruje 100.000 » ŠD Breg.	daruj®
V	spomin na Vittoria Piščanca ^ o(jO Društvena prodajalna na Opčinan
lir za SKD Tabor.	»a š*
Anica Daneu daruje 50.000 hr ^oofl Jadran, 25.000 lir za ŠD Polet * lir za SKD Tabor.	, otina in
V	spomin na Leandra Hrova. A*11'
Alojza Daneva daruj ta Jušti**3 .Pia P°' ca Daneu 30.000 lir za MPZ ve mlad.	. pa3e'
V	spomin na pok. moža A*°-F ja dr va in ob 25-letnici smrti tasta " 2C0-®PU
ruje Štefanija Danev - ^*ber^činat’; za cerkev sv. Jerneja na dpeVa <** V spomin na očeta Alojza *-*** . ey sV-Mariin SO 000 lir Z& C6'
ruje hči Marija 50.000 lir za Jerneja na Opčinah.
da-
crneja na upcinan.	_ n„va u „
V	spomin na tasta Alojza D3 cerkeV ruje nevesta Marija 50.000 l*r z
sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na Nado Rojc dar_ J n13 di in Fiorella 30.000 lir za Glasu
tico.
r
informacije SIP uporabnikom
Družba SIP obvešča, da bo v sredo, 16. novembra t.l., menjala telefonsko številko približno 100 abonentom predela Melara v tržaški občini. Interesenti so bili že obveščeni.
Za nadaljnje informacije se lahko poslužite št. «12»
i
(informacije
služba).
v zvezi z naročniki — brezplačna
4
mss/p
J
Soc teta It a ha na per TEsercizio Tele fonic o p. a.

g	• •	:*
Iz umetnostnih galerij
vi	;i;i
Barlach v Costanzi
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Ravnatelj mestnega muzeja «Re-voltella» dr. Montenero meni, da tržaški likovniki zadnjih desetletij av Arijske dobe niso bili toliko vezani na Dunaj kot na Nemčijo, celo na njene severnejše predele in tam izvirajoče tokove in da zato skuša muze j, ki ga vodi, navezati stike bolj z nemško likovno stvarnostjo kot pa z avstrijsko. In verjetno v ta okvir spada tudi bogata in izredno sistematično pripravljena razstava Grafičnih del nemškega mojstra Ern sta Barlacha v razstavni dvorani Potoče Costanzi.
Rarlach je pomembno ime ne le v nemških okvirih, pač pa tudi na širšem evropskem področju. Rodil se je 1870 n mesiecu Wedel ob spodnjem toku Labe, umrl pa pri starosti 68 let v Rostocku. Živel je torej v dobi velikih mojstrih kot so Picasso, Cha Gali, Kokoschka in še prej Kandinski 1n Mondrian. Znani muenchenski u-metnostni zgodovinar Kurt Martin Povezuje gornja in še druga velika imena z Barlachovim imenom, postavljajoč ga pač med velike te dobe. če pa sedanji gost galerije c°stanzi» sicer ne sodi v gornjo>' vrhunsko druščino, je gotovo, da se njegovo ime uvršča med pomembna imena likovne dobe, ko so se na pod r°čju likovne umetnosti zvrstili razni stili od naturalizma do postimpresio-nizma, pa vse do simbolizma in abstraktnih tokov.
In vendar je Barlach bolj malo do vneten za nekatere stile in tokove, .1 lahko sklepamo ob obisku seda t}Je razstave v Palači Costanzi. mudiral je v Schonbergu, Hamburgu m b>resdenu, popotoval je po vsej Remčiji in bil tudi v Parizu, toda *-la igsg p0 vrnitvi s kratkega o-°iska v Rusiji, je zapisal: «Lahkega sjca se poslovim od vsega, kar sem apravil do svojega 30. leta. Tu, na čveru, Sg priročli ne mudi.» In to je °itno tudi na sedanji razstavi v Pa nci Costanzi, kjer je na ogled 73 Potnikovih grafičnih listov raznih l/er in izredno bogate vsebine oziro n motivike, kar je za tega po-fOmbnega mojstra zelo značilno, saj na razstavi nekaj del svetopisem-n.Ga značaja kot na primer jedka-j(.1Ca z naslovom «Sedmi dam, ki pri-x^Zuie stvarnika kot nekakšnega o-spjC?' ki mirno počiva v udobnem k nežu, pa tudi več čarovnic, velijo motivov socialnega značaja kot «/w kmlnier vrsta jedkanic z naslovi nračne ženske» in podobno. Sicer va bi bilo nemogoče navesti naslo-k? vseh zanimivih razstavljenih del. Pogosto le posamezni, značil-xJsl Primerki iz serijskih, obsežnejši o zblrk ali ciklusov, ki jih je moj-r ustvaril v kakih dvajsetih letih 0]e najbolj plodne dobe, namreč
od leta 1910, ko se je njegov razvojni ciklus nekako zaključil in je mojster svojo likovno govorico in tehniko le dopolnjeval, ni je pa spreminjal, saj mu je povsem zadoščala, ko pa je v svojem načinu upodabljanja našel rešitev za svojo življenjsko normo, da «zunanja oblika mora soglašati z vsebino», o čemer se prepričamo tako rekoč pri vsa kem razstavljenem delu, saj so ta dela izredno čitljiva.
In zato menimo, da razstava, ki se je začela v soboto, 12. t.m., zasluži vso pozornost in tudi obisk, trajala pa bo do 6. decembra, (fre)
V galeriji La Navetta razstavlja Aliče Gombacci
Tržaška umetnica Aliče Gombač ci, s katero smo se pred nedavnim srečali v kavarni «.Specchh, kjer je s štirimi deli sodelovala na skupinski razstavi štirih znanih tržaških u melnic, je sedaj pripravila večjo razstavo, ki so jo odprli v soboto, 12. novembra v galeriji «La Navet ta», torej na sedežu rekreativnega krožka tržaške zavarovalne družbe «Assicurazioni Generalu v Ulici Tor-re Bianca 4.
Kot je pri Aliče Gombacci v navadi, temelji tudi njena sedanja razstava, rekli bi, na osnovnem elementu vsega njenega likovnega izražanja, na ženski podobi ali točneje na upodabljanju ženskega telesa.
In tako vsa dela, ki jih je pripravila za razstavo v razstavišču «La Na vetta» in sicer eno samo večje olje na platnu in kaka dva ducata manj ših tuširank prikazujejo žensko v najrazličnejših vlogah in pozah, na primer kot baletko, kot mater ali kako drugaoče, le v dveh primerih je ob njej še moški, v enem pa o trok.
Dela, ki posredno nakazujejo, da se Gombaccijeva ukvarja tudi1 s kiparstvom, so zelo plastična, vendar njena ženska ni skoraj nikoli neka lepa ženska in je pogosto obilnejših in včasih celo nekako zavaljenih mer, je pa njena ženska vedno plastična, rekli bi že otipljivo živa.
Umetnico in njena dela je občin stvu predstavil tržaški kritik Carlo Milic. Razstava bo trajala do 23. novembra in je občinstvu dostopna sleherni delovni dan od 13. do 14. ure ter od 17. do 20. ure. (fre)
Prvi kanal
12.00	Dnevnik 1 Kratke vesti
12.05	Halo, Raffaella?
13.30	Dnevnik 1
14.05	Po poteh Kalifornije - TV film
15.00	Italijanske kronike
15.35	Šola in vzgoja
16.00	Marko - risanka
16.50	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Barriere - nadaljevanka
18.00	Risanka
18.30	Taxi - TV film
19.00	Italiasera posebna oddaja Dnevnika 1
10.45	Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Trenfanni della nostra storia 22 00 Dnevnik 1
22 10 Mister Fantasy - glasbena oddaja
23.15	Dnevnik 1
23.25	Šola in vzgoja
Drugi kanal
12.00	Oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 Ob 13. uri
13.30	Capitol - nadaljevanka
14.15	Tandem
Ljubljana
8.50	TV v šoli
16.05	Šolska TV
17.05	Poročila
17.10	Z besedo in sliko: Kapa nevid-nica
17.30	Otvoritev šestega slovenskega knjižnega sejma
18.25	Posavski obzornik
18.40	Mali svet: Pes, moj prijatelj
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik 1
19.55	Vreme
20.00	V tretjem rajhu - nadaljevanje in konec
20.55	Brat - ali kako nehati - doku mentama oddaja
21.35	Pesem giba: Amerika in Balan-chine
22 00 TV dnevnik II
Koper
14.00	in 16.30 Odprta meja - oddaja v slovenskem jeziku
17.00	TVD novice
17.05	TV šola
17.30	Popi - mladinski TV film
18.00	Veliki detektiv - serijski film
19.00	Risanke
19.30	TVD vse danes
CANALE 5
8.30	Dober dan Italija 9.00 Una vita da vivere - nadaljevanka
10.00	Rubrike
10.30	Aliče - TV film
11.00	Rubrike
12.00	Help - glasbena oddaja
12.30	Sis - kvizi
13.00	II pranzo e servito - nagradno tekmovanje
13.30	Sentieri - nadaljevanka
14.30	General Hospital - nadaljevanka
15.30	Una vita da vivere nadalje-
vanka
16.50	Hazzard - TV film
18.00	II mio amico Ricky - TV film
18.30	Ralphsupermaxieroe - TV film
19.30	T. J. Hooker - TV film
20.25	Dallas - TV film
21.25	«Bianco, rosso e...» - film
23.25	Šport: boks 0.25 «1 perversi* film
RETECUJATTRO
9.30	Mammy fa per tre - TV film
10.00	Mi benedica padre - TV film
10.20	«Fuoco nella stiva* - film
11.50	Quolia časa nella prateria - TV film
12.50	Vicini troppo vicini - TV film
13.15	Padroncina Flo - novela
14.00	Agua viva - novela
14.50	«E’ arrivato lo sposo* - film
16.20	Ciao ciao
17.20	Risanke
17.50	CH1PS - TV film
18.50	Marron glace novela
19.30	M’ama non m’ama - nagradno tekmovanje
20.30	«1855 La grande rapina al tre-no» - film
22.40 Quincy - TV film
23.30	Šport
0.05 «t rifiuti della metropoli* - film
IT ALI A 1
8.55 Čara čara - novela 9.40 Febbre d’amore - nadaljevanka
10.20	«Diamanti a colazione* - film
12.15	Rubrika o dielologiji
12.30	Vita da strega - TV film
13.00	Bim bum bam
I 14.00 Čara čara - novela
14.30	Dnevnik 2 Kratke vesti
14.35	Tandem
16.30	Šola in vzgoja
17.00	Rhoda - TV film
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Knjižne, gledališke, modne in druge novosti
18.35	Dnevnik 2 Šport
18.45	Inšpektor Derrick - TV film
19.45	Dnevnik 2
20.30	«Borsalino» - film
22.40	Dnevnik	2
22.50	Srečanje	s	kinematografijo
22.55	Dnevnik	2	- Dosje
23.50	Dnevnik	2	- Zadnje	vesti
Tretji kanal
15.35	Šola in vzgoja
16.35	Antologija fašizma v slikah
18.25	Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželni dnevnik
19.32 O filmu v naši deželi (2. del)
20.30	3 Sette - posebna oddaja Dnevnika 3
21.30	Hitler una carriera - nadalje vanka
23.00	Dnevnik 3
19.50	Prednočje - novice in zanimivosti
20.00	Obzorja
20.30	Bil sem Montyjev dvojnik - film
V današnji Odprti meji bodo na sporedu med drugim še naslednje vesti: PORDENON — Zanussi ČENTA (Videm) - PSI o gospodarskem razvoju
TRST — Občni zbor RMV VIDEM — Odnos furlanskega gledališča do drugih manjšinskih SOVODNJE (Gorica) - Martinovanje
22 05 Turistični vodič
22.15	TVD nocoj
22 25 Henrik IV. - nadaljevanka
Zagreb
16.40	Videostrani
16.50	TV v šoli
17.40	Poročila
17.45	Mali svet
18.15	Knjige in misli
18.45	TV koledar
18.55	Kronika občine Osijek
19.30	TV dnevnik
20.00	Skupno: Poti stabilizacije
20.45	Žrebanje lota
20.50	Intervju z M. Thatcherjevo
21.15	Brez utemeljenega dvoma film
22.35	TV dnevnik
14.45	Febbre d’amore - nadaljevanka
15.30	Aspettando il domani - nadaljevanka
16.05	Bim bum bam
17.50	La časa nella prateria TV film
18.50	La donna bionica - TV film
20.00	Risanka
20.30	Drive in - varietejski program
22.00	Magnum P.I. TV film
23 00 «So’o chi cade puo risorgere* -film
0.45 Ironside - TV film
TELEPADOVA
7.30	Risanke
8.30	Film
10.00	TV film
10.30	Laura - TV film
11.15	Cuore selvaggio TV film
12.00	Agent Pepper - TV film
13.00	Risanke
14.00	Laura - TV film
14.45	Cuore selvaggio TV film
15.45	11 cacciatore - TV film
16.30	Risanke
19 30 L’incredibile Hulk - TV film
20.30	«L’impero delle termiti giganti* -fi'm
22 00 Catch
23.00	«Sherlock Ho'mes nel terrore della notte* - film
0.30 Codice 3 TV film
TELEFRIUL1
11.45	Nagradno tekmovanje
12.00	Insieme
12.45	Dnevnik
13.00	Lassie - TV film
13.30	Anche i ricchi piangono - TV film
14.00	Alta marea - TV film
14.55	Longbridge Story - TV film
15.45	Spaziotlo
18.55	Lassie - TV film
19.25	Horoskop
19.30	Dnevnik
20.00	Anche i ricchi piangono TV film
20.30	Fogo’ar
22.15	Košarka -
23.15	Abat-jour
23.20 Alta marea - TV film
TELEOUATTRO
8.30	Povezava z oddajnikom Italia 1
19.00	Dogodki in komentarji
HADIO
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 15.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah: Iz očetove beležnice; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 Verdijeve in Wagnerjeve obletnice. Pripravlja Igor Pavletič. Giuseppe Verdi: Trubadur (tretje in četrto dejanje); 11.20 - 13.00 Opoldanski zbornik: 11.30 Beležka; 12.00 «Ena bolha me grize*. Pripravlja Marij Čuk - Glasbeni pot-puri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Glasba po željah; 14.10 Za zabavo in pouk - oddaja za pisani mladinski svet. Pripravlja Igor Tuta; 15.00 Mladi mladim. Pripravljata Mitja Jankovič in Edi Starc; 16.00 Od Milj do Devina; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba: orkester univerze iz Regensburga vodi Christian Pyhrr. Prvi del koncerta, ki smo ga posneli 7. septembra letos v Veliki dvorani tržaške univerze; 18.00 Slovenska žena v boju in delu: Balbina Baranovič Batteli-no: «Zofka Kvedrova*. Izvedba: Ra dijski oder, režija: avtorica; 18.45 Srečanje melodij.
RADIO OPČINE
9.00 Neva s poezijo in glasbo; do 19.00 Glasba; 19.00 Rock story (vodi Marko); 20.30 Lahko noč želi . . . (Pravljica); 20.45 Rock klapa; dalje Glasbena noč.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00 Primorski dnevnik; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro - Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved - Cestne razmere - Ekonomska propaganda Objave; 6.45 Prometni servis - Napo-
Srcdnji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov
UKVV - Beli križ 102,0 MHz UKW — Koper 98,1 MHz UKW - Nanos 88,6 MHz
ved radijskega in TV sporeda; 7.00 Zaključek jutranjega programa; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev Danes na valu Radia Koper Glasba, zanimi
Turistično-potovalna agencija Kom pas bo jutri slavnostno poimenovala dva turistična gliserja Krila Brionov in Krila Portoroža.
V Primorskem dnevniku bomo podrobneje govorili še o zagotavljanju oskrbe z energijo na obali. Na 6. slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani se bosta predstavila tudi koprska Založba Lipa in Založništvo tržaškega tiska.
Ob 13.30 boste lahko prisluhnili reportaži pred novo premiero novogoriškega Primorskega dramskega gledališča. V oddaji Mladim poslušalcem bomo ob 17.30 govorili o jubileju tabornikov. Življenju narodnost nih skupnosti v Italiji, Avstriji in na Madžarskem bo posvečala redna oddaja Sotočje. Prisluhnite ji lahko na našem valu ob 18. uri.
vosti, reportaže, pogovori; 13.45 Zamejska folklora - Objave, kinospored, ekonomska priporočila; 14.20 Glasbene aktualnosti; 14.35 Zabavno-glas-bena oddaja; 15.25 Ekonomska priporočila; 15.30 Za varnejši jutri - zavarovalna skupnost Croatia; 15.45 E-konomska priporočila; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah -Objave; 17.30 Mladim poslušalcem;
18.00	Zaključek; 18.00 - 18.55 Sotočje.
RADIO KOPER
(ltall|anskl program)
6.15, 8.30. 9 30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 7.00 Horoskop; 7.50 Glasbena oddaja; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucia-novi dopisniki; 10.10 Šola in vzgoja;
10.35	Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Made v Jugoslaviji; 14.32 Glasba; 15.00 Beneško gledališče; 16.15 Orkester Casadei; 17.00 Koncert za violino; 18.00 Zaključek programov.
RADIO 1
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranji program;
9.00	Glasbeno govorni spored; 10.30 Pesmi v času; 11.10 Emma la rossa - priredba; 11.33 L’occhei; 12.03 U-lica Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master; 16.00 Aktualnosti;
17.30	Jazz '83; 18.00 Glasbeni kontrasti; 18.30 Življenje Giuseppa Verdija - nadaljevanka; 19.15 Nabožna oddaja; 19.20 Glasbeni premor; 19.30 Audiobox; 20.00 Evropsko gledališče v obdobju 1850-1915 ; 21.03 Vrtiljak;
21.25	Deset minut z...; 21.35 Glasba in pravljica; 22.05 Nocoj tvoj glas; 22.45 Autoradio flash; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov.
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA TRST
ZALOŽBA
DRAVA
CELOVEC
vas vljudno vabita, da obiščete naš razstavni prostor na VI. SLOVENSKEM KNJIŽNEM SEJMU v Ljubljani, ki bo v Cankarjevem domu od 15. (odprtje ob 17.30) do 21. novembra 1983 od 9. do 18. ure.
Ž
nami in z našimi ustvarjalci se sPoznali na sledečih prireditvah:
boste lahko srečali in jih pobliže
w Potek, 18. novembra, ob 12. url
TiSKOVNA PREDSTAVITEV LEPOSLOVNIH NOVOSTI ZTT in DRAVA. Zdenka Rebula Tuta: MAVRIČNI ŠČIT, Miroslav Košuta; ROBIDNICE 'N MALINE, Ivanka Hergold: POJOČI OREH, Ma|a Haderlap: ŽALIK PESMI, Drabosn|ak: PASIJON, France Bevk: KOZOROG, Vekoslav Grmič; HUMANIZEM — PROBLEM NAŠEGA ČASA, Pavle Merku: POSLUŠAM, Dorče Sardoč: TIGROVA SLED.
Petek, 18. novembra, ob 17. url
LitERARNI NASTOP IN SREČANJE z DOMAČIMI AVTORJI, ki so v £Qdnjih dveh letih izšli pri obeh založbah: Florjan Llpuš, Andrej Ko-"P*. Ma|a Haderlap, Ace Mermolja, Irena Žerjal, Miroslav Košuta, A enka Rebula Tuta, Ivanka Hergold, Pavle Merku.
v soboto, 19, novembra, ob 11. url
Kako
— s SLOVENSKO KNJIŽEVNOSTJO V JEZIKOVNO TUJ A SO-LDNji SVET: okrogla miza s prevajalci, publicisti, založniki ob izda-!?.d; SAGGI SULLA LETTERATURA SLOVENA, TANTANDRUJ, MAR-KRPANRPAN V ita,iianščinl' SAMORASTNIKI, POŽGANICA, MARTIN
v italijanščini, SAMORASTNIKI, nemščini.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASE ONE POSTAJE
"»» 8 □ goriški dnevnik
IMHM0H8KI DNEVNIK — IS. novembru 198.1
Včeraj v Tržiču, danes v Gorici protest delavcev ladjedelnice
Vzdušje v Tržiču Je seveda naelek trenp, čeprav se ni set včeraj po novlle za.Heribe cest, oziroma želez, niške poataje. Včeraj Je bila v menzi ladjedelnice skupSčlna 730 deiaveev, katerim Je konce prejšnjega ledna direkcija tovarne dostavila pisma z obvestilom o dopolnilni blagajni. Na skupščino so prišli tudi pokrajinski ln deželni vodita JI enotne alndlknlne svese CUtL • CtSL . UfL ln sindikata kovlnnrjev Pt.M ter približno 25 županov Borilke In spodnjega dela videmske pokrajine s tržtšklm župa nam baccavlnljetn Ha čelu. Vsi de lavcl so sindikalistom Izročiti odpust na pisma. S tein so dokazali, dn zn vračalo dopolnilno blagajno. Na skup fičlnl Je spregovoril, tajnik Ft,M Car lo Capozza. K besedi so se oglasili tudi nekateri župani ln delavci.
Po Izteku skupščine so sindikalisti Izročili vsa pisma direkciji lovarne, Delavci pa so šil v sprevodu pn trži škllt ulicah s transparentom ln zvoč nikotn ter še enkrat opozarjali pre bdvalstvo na hud položaj v tovarni.
Danes zjutraj pridejo delavci v (!o tleo. fill bodo v sprevodu po glavnih ulicah. V spremstvu sindikalista In županov bodo prefektu Slclarllti lr.ro Čili fotokopije pisem o dopolnilni bln gajni In od njega zahtevali, da obvesti rimsko vlado o nevzdržnem polo žaju.
Tržlškl Župan Haccavlnl Je včeraj zjutraj obvesti' delavce, da je za Jutri (v sredo) ob lil. url sklical v občinsko gledališče v Tržiču Župane In občinske svetovalce vseh občin gori-ške In tržaške pokrajine ter občin spodnje Furlanije ln pokrajinskih u-prfiv Gorice ln trsta. S to skupno sejo vseh občinskih svetov hočejo o-pozorltl rimsko vlado bi prisotne vo dltelje državnih podjetij no nevzdrž
no stonje našega gospodarstva. Jutri se namreč v Ulmu sestanejo mini strl, ki bodo razpravljali o ladjedel niški Industriji.
Predsednik pokrajinske uprave Cumpeta pa Jo včeraj postal pred sodniku vlade tlraslju telegram, s katerim ga obvešča o zelo hudem go spiidarskem položaju tia Goriškem, ki Je zaostren tudi zaradi težav, v katerih se nahaja tukajšnja trgov! na, ker ni kupcev I* sosednji. Jugosln vije. Cumpala zahteva, dn lil vinds ln lili ponovno vzela v pretres položaj triiške ladjedelnice In zaposlitveno ravan v tej tovarni.
Sinoči |e bila o položaju v ladje deklištvu In v podjetjih z državno u doležltf» daljša razprava tudi na se JI pokrajinskega sveta. Ob koncu raz prave so odobrili dokument, ki Bose ga meti drugim zahtevo po prekini tvl postopka o Izredni dopolnilni bln gajnl ter začetek novih pogajanj, re vizijo načrta Fhicantleri, sklic (retje konference o podjetjih z državno ude ležim In obvezo o takojšnji picdsta vltvl osrednji vladi težavnega družbenega In gospodarskega položaja v gorlškl in tržaški pokrajini
Iz Tržiča prihajajo ib uge a,'ar mani ne vesti, Včeraj je bila v tovarni An saldo skupščina delavstva Mladika listi so delavce obvestili o nedavnem sestanku z ravnateljstvom v Genovi, Ponovna sestanka bosta 21, In 22 no vembra v Genovi, V dopolnilno bta gajno nameravajo dati 120 ditavcev in tehnikov.
^"Čestitke 1
EltNKST IHAN DOLIČ praznuje danes svoj 75. rojstni dan. Vse najboljše nm želijo žena In otroci z družinami.
DANES V VERDIJE GLEDALIŠKA SEZONA
V	Verdijevem gledališču v Gorici se prične danes oh 10.30 Italijanska p le dallška sezona, ki jo prireja deielna gledališka ustanova. Na nocojšnji predstavi ho nastopila Compagnla Ita liana dl prosa, ki jo vodi znani ita lljanskl avtor Giuseppe Polronl Orl/ fl. Na sporedu ho delo »Mettl una se ra a cena*, ki ga je napisal Patrnnl Orlffl Nosilci alatmlh vlog so Pio rlnda Balkan, Mlchele Ptacldo, tlemo Olrone, Florenza Mnrcheggktnl In Pa brlzlo Bentlvoglh. Delo je režiral Al dn Tvrll«!.
To delo je PatronI Orlffl napisal sredi Šestdesetih tet Izrecno za lo kratno znano Compagnla del Otova ni. Snemati so tudi /IIm. Igro bodo ponovili tudi jutri, v sredo, vedno oh 10.30. Na razpolago je še nekaj vstop nlc zn jutrišnjo predstavo, kajti tor kova je že pokrila z abonmaji.
V	letošnji abonmajski sezoni ho o
sem prerlstav. že 11. novembra ho na sporedu Tita Mačeta Plauta Amfltruo, v priredbi Olanrlca Tede srhi ja rt de cembrtt bo Tealro popolare dl. Koma Izvajal Upa Beltljn Corruzlone al Pa lazzo dl plustlzla, V naslednjem Iglu bo W. januarja na sporedu Compagnla del Pepe s Pegdeaualeva La maln pasne. 14. januarja pa deželno stalno gledališče PJK nastopi e Komolo tl Grande Prledrlclui IMIrrenmatta. Ista gledališče ba nastopilo 14. februarja z II planeta Indecente Kenta Kossa. 13. februarja bo Teatra slabile Iz Bo ena nastopit s Provacl ancora Sam, IVoodpJa Allena Zaključili nastop bo 13. marca 11)34 s Plrandetlovn Igro Nan sl so come v Izvednl Tealro Sli seo Iz Kima. Poleg teh del bodo Ime II še nekaj predstav Izven abonmaja, Večino teh del, ki bodo v abonmaju ob torkih, bodo Izvajali tudi liven abonmaja ob sredah,
UMRL JE DORI KLAVČIČ
Umrl Je Izidor Klančič, zaveden Slovenec ln prnllfašlst, na Goriškem In tudi v širšem zamejstvu znan po svoji dolgoletni ni uspešni pevovodskl dejavnosti, posebno po drugi svetovni vojni. Rodil se je leta Im v Podgo rI, kjer je imel skromno kmetijo. Nje govo največje veselje je bilo petje. Pripadat Je tisti generaciji med obe ma svetovnima vojnama, ki je prav s slovenskim peljem gradila zid pred fašističnim potujčevanjem.
Ko je Lojze Bratuž umiral zaradi fašističnega nasilja, je bil Dori Klar Čič med tistimi sedaj maloštevilnimi Še živečimi člani zbora, ki so mu pod oknom v slovo zapeli tiste, srce trga joče Kraauljčke, Braluževo pesem, ki je v najhujših časih vlivala pogum
je
In
upanje.
v vrstah briško beneškega odreda bo ril v Brdih in v Beneški Sloveniji, Po hudem spopadu pod Matajurjem je 1944. leta prišel domov, kjer so ga Nemci aretirali ln odpeljali o kan centracljsko taborišče BucheHtLuId, od lam pa v zloglasna Dora,
Po vojni se je ves predal pevavad skemu delu, Pri Slovenski /reseetnl zvezi Je vadil pevske zbore v Podpri rl, Atandreiu, Ateverjanu, Svetinjah, Pevmt ln na Vrhu, Z, njimi je na stopil na številnih prireditvah širom po naši deželi, večkrat tudi na samo stojnih koncertih Njegov prlrtr. n dar ra glasbo mu je drjvoljeval, do le do segel visoko stopnja poustvarjanja, Pa nastopih Je neskončno rad - pel s svojimi pevci. Ob marslkate: r rlloi rtasti so mu v ožjem krogu trlvrell Iz srca Bratuževi Kruguljčkl. alreb no bo poiskati pero, ki bo opis- a po membrto vlogo, ki so Jo pet vodje opravili po drugi svetovni w' I pri razvijanju narodne zavesti,
Pokojnik je bil od samega	vika
naš vsakodnevni naročnik, Bil	član
VZPI AN Pl, »vaje slrnnkarsk	oll tl
čtto udejstvovanje pa je ra	'al r
KPI.
Pogreb dragega pokojnika	da
nes, v torek, ob II, url Itpr, -trli ške veže splošne bolnišnice v	orlcl
na pokopališče v Podgnrl, (gt
Kot doslednega protlfašlsta »o ga Italijanske oblasti aretirale in pa Ime le zaprtega v Possalonu, Gorici, Tr stu In Kirnu. Po propadu fašistične Italije je odšel v partizane ln se je
Razna obvest
KD Danica vabi člane In na 19, redni občni zbor, ki tek, 1B. t.m. nb 20. uri v Dri lovcu.
m
p iatelje
I .■ pe
tfbil
Martinovanja v naših vaseh
Prijetno In domače Je bilo v nedeljo v dovodnjah, fitandrešu, stave rjaim ln Podturnu ter v drugih kra Jih, kjer so se obnovili starodavni a.lf ob proslavljanju Martina, to
običaji ob proslavljanju Je eb zakjučku kmečkega leta V bovodnjah je blia ti
radtelonalHa
lredltov na trgu pred uerkvljo, . II »brala velika mnn žica I* vseli krajev sovodenjske ob-
čine, pa tudi od drugod.
stovu domačega župnika so otroci v narodnih nošah udele
o blage-omjanea
ženeem ponudili, po starem slovenskem običaju, Izrazu gostoljubja, domač kruli m sol, »a vse pa Je bil
tudi na vo Jo kozarec vitta, novega seveda, kl so ga ob lej priložnosti prinesli na pokušnjo malodane vsi vinogradniki la sovodenjske občine. Tudi v tem Je Izraz, domačnosti ln oživljanj« starih običajev.
Podobno se je odvijalo Martinovo žegnmije v standrežu. v kraju, ki Je sicer Izgubil nekdanjo pretežno kmečko podobo, kjer pa je kmetijstvo, o-zlroma vrtnarstvo Že zmeraj Pomembna gospodarska dejavnost. Na ■rkvljt
trg pred cerkvijo so pripeijalt kine čkl vos z razstavljenimi »načini mi šlandrešklnii pridelki, med drugim z orjaškim krompirjem, kl Je letos posebno bogato obrodil. Kevwln so bili pred cerkvijo razvrščeni tudi traktorji In drogi kmetijski stroji, brez katerih sl je težko danes za mislili uspešno kmetijstvo. Udeležen ceni slavja so tudi tu ponudili koza rec domačega vina.
Podobna slovesnost Je bila popoldne v Steverjanu, zjutraj pa so imel Martinovo zahvnlolco tudi v Podturnu. na pobudo tamkajšnjega ceotra za oživi, arije in ohranjanje ljudskega izročila.
Oti tej priložnosti so poskrbeli tudi za tisk posebnega kmečkega koieda rja v furlanščltil *Lunari pal 10114*,
SovodeHjskl mladinci v narmltdh nošah ponujajo domač kruli ln vino

fitandreški otroci Imajo v koših domače pridelke

U čolrlok šob to nt> k moHono ktmlšljo
Predlogi avtoprevoznikov za uskladitev interesov
V četrtek se bo v Ljubljani sestala mešana Italijansko Jugou ovanska ko misija za cestni blagovni promet, Po pričakovanju bo sestanek, zaradi odločitev, kl naj bi Jih sprejeli, po sobnega pomena. Avtoprevuznlštvo na Goriškem že dalj časa doživlja precejšnjo krizo, kot posledico splošnega neugodnega gospodarskega položaja, pa tudi radi vrste nerešenih vprašanj, tako splošnega, kakor spe clflčHaga značaja.
O ten vprašanjih je bil govor na sobotni Izredni skupščini avtnprevoz nlkov, vo anjeiilh v Industrijsko In obe obrtniški združenji. Itazpravljall naj lil tudi o stavki vsedržavnega značaja, kl Je napovedana od I8 do IH, decembra ter o nekaterih drugih vprašanjih, vendar so največ pozornosti, razumljivo, namenili prav ob-
JNt bilo vse prav s plučo delavcev oh trgatvi?
V času letošnje trgatve so orožniki ln funkcionarji inšpektorata za delo, na prijavo dlimikata krneč kih delavcev FtMSA CtSL večkrat pregledali vinograde v raznih krajih Goriške ln ugotovlil kako Je z zava ruvanjem tistih ljudi, kl so Jih za čas trgatve najeli kmetje oz, lastniki velikih posestev. V Gorici pravi, |o, da so ugotovili okrog petdeset prekrškov delovne zakenodaje iti da bo o tem govor pred sodiščem, Gre v skmo vseh primerih za to, da niso bili delavci zavarovani.
Kino
Gorica
VF.ItDI 30.8(1 Gledališka predelava,
VITTORIA 17,30 22,00 *Canntbal Ho loeaust*. Prepovedan tmadlni pod IH. letom, Jutri zaprto.
CORMO 17.16 22,00 zOetopussy Ope razlone plovca*,
mte
PRINGIPK IB,00 22,00 «Messlco in flamme*.
RXCEIJilt)R 10,00 aa,OD «La porno fotografa*. Prepovedan mladini pnd IH. letom,
Nnvtt Gorica In okolica
SOČA IH,00 30,00 sNekaJ vmes*. Ju goslnvanslm drama,
SVOBODA li.dl)-IIJ.OIl ^Maturanti na počitnicah*. Francoska kome dlja.
DESKL1 10,80 Zgodba o dekletu O'*, Francoski erotični film,
navnavi tematike v zvezi s skorajš njim sestankom mešane komisije, Na skupščini, kl je bila v dvorani gori ške trgovinske zbornlee, so no daljši razpravi odobrili dokument, ki vse buje predloge, kl naj bi jih itolijan skl člani mešane komisije zagovarjali na srečanju v Ljubljani in na podlagi katerih bi bilo mogoče doseči zadovoljivo laven uskladitve Interesov na področju avtoprevozništva med ita liju hi Jugoslavijo.
Najvažnejši je predlog, oziroma zahteva o enakovredni porazdelitvi ste vila prevozov Ponvico prevozov naj bi opravljali italijanski avtnprevoz nlkt, polovico jugoslovanski. Goriški avtoprevozniki predlagajo nadaijo spremembo glede razdeljevanja pasa mezhlli dovolilnic »a prevoze v ma loobmejnem prometu,
Namesto dosedanjih posameznih (poimenskih) dovolilnic, naj bi izda II omejeno število dovolilnic na pri nosnika, kl bi Jih bilo mogoče dvig niti na mejnih prehodih. Tretji pred log zadeva liberalizacija tranzitnih prevozov. Vozila s tranzitnim tovo rom, bi blia podvržena 1e plačilu cestnine, Pomembni se zdi tudi pred log o ustanovitvi posebnega sklada za plačevahje prevozov v valuti ter dogovor o tarifah,
Na soboto) skupščini je bil nada Ijc govor o novih predpisih glede dodeljevanja dovolilnic za medna'od ni tovorni promet. Po teli predpisih, ki veljajo oa splošno lo ne samo v odnosu do Jugoslavije, Je osnovni kriterij obseg premeta, oziroma o prnvijetiih prevozov v lanskem letu.
v sodelovanju
z Zvezo
slovenskih kalaralh društev la Zvezo
slovenske katoliške prosvete v Kulturnem domu v Gorici
Dušan Jovanovič
zoollHgviatičHl mlrakel v treh nizih ln dveh predahih
v nedeljo, 30. nov,, ob 10, uri = ABONMA HBD «As v ponedeljek, 81, nov,, ob 80.30 — ABONMA BSD «B* v torek, 88. nov,, eb 80.80 ==■ ABONMA BBD «C*
Vandali razdejali staro pokopali.^ v TržlM
Ogorčenje
vandalskim početji',,,, m s,» boto zabeležili na starem pokupaj;
nad
stt-
zaprepadenost
em, lil so ga v
... ^	_____pa^ha*
šču v Tržiču, Skupina mlajših oseh, očividci so pr| delu zalotili dva imr deniča, pa obsegu razdejanja P« f mogoče soditi, tla je za div laško 9« čet Je kriva večja skupina, je radT la na stotine nagrnhnlkov, raznieja, a cvetje in vlomila celo v mrllšK" vežo,
V nedeljo se je na staro iztTTfl Iliče zgrnila množica občanov m * različnimi občutki zgražala gnusnim ln nerazumljivim početjem-
+	Nenadoma nas je zapili*0
•	draga sestra in teta
Pavla Rojec
Pogreb pukojnlee bo danes, 18- k*0!1 oh 10, url 8 doma v eerkev v novoo fljah,
Brat * družin«
Snvodnje uh Boči, 18, novembra 1^
+	Umrl je naš dragi ttiož,
*	In stari oee
Jožef Devetak
Pogreb bo danes ob 14, uri, glavne bolnišnice v GoHel v cera na Vrhu,
Žena ln otroci z družinami Vrb^Tnuvemht^0^
Db boleči Izgubi očeta JHŽKFA
Izrekajo Kulturno društvo
V56P1 ANP1 gloluikii sožalje elanu m lanu Devetaku In družini.
Izrekajo'*/veza'’ shlvenstd^ društev In v Hjej včlaujen« ženi MIH In ostelemu sorodstvu « no sožalje.
Ob smrti bivšega pevovodje IZIDORJA KLAVČteA
Izrekajo KO OaHlea, Gospodar# *j. druga Vrh Ih sehelia V/PlANP ^, glnblje sožalje žeHl Mili Ih sorod«1011
Člani KD vA, Paglavec« hi #^ V/PLANPI iz Pudgore se klanjaj« » mlHU
DOROtA KLAVČlfiA Ih se pridružujejo žalovanju sv«lr0V
V nedeljo v Trstu v 7. kolu košarkarskega prvenstva C-l lige
Jadranovim košarkarjem doma odločno ne gre
Jadran — Fiamma Bočen 77:80 (37:36)
iADRAN: K. Starc 7 (1:3), Ban 19 (5:6), Vitez 22 (4:4), Žerjal 16 (4:6), uber 6 (2:3), Daneu 7 (3:4), Sosič, Vremec, Kojanec, Gulič.
FIAMMA BOČEN: Valerio 22 (6:9), Calandrin 13 (1:5), Bazzan 1 (1:3), (7:10), Pedrotti (3:9), Magistrini, Lorenzoni 10 (4:4), Conci 6 ••>), D’Alessandro, Pontalti.
OUMIK/V: Vicenzino (Padova) in Zacanella (Este). GLEDALCEV: 1.500. KOSTI METI: Jadran 19:26, Fiamma 24:45. OSEBNE NAPAKE: Jadran 29, *Iamr
ma 30. PET OSEBNIH NAPAK: Bazzan (33), Ban (36), Calandrin (36),
(38), Guglielmi (39), Rauber (40).
K Starc
•Jadranu na domačem igrišču letos ločno ne gre. Naši košarkarji so m roč v nedeljo v svojem četrtem biačem nastopu v 7. kolu košarkar-n e®a Prver>stva C-l lige izgubili tudi je vodilni Fiammi iz Bočna in to „ Ze četrti zaporedni spodrsljaj Ža-rJevih varovancev pred svojim ob-
'bstvom.
r„ e je bilo za dosedanje domače po-lQl?? (udi nekaj opravičil (proti bo-ip, ekipi je bila prva prvenstvena a/!a- derbi s Servolano je bil pač igr n’ ^(efanei Pa Je v Trstu odlično ■j’ Nedeljski neušpeh proti bocen-, mu moštvu oa je bil «po svoje» K?,raJ neverjeten.
Vse
je namreč kazalo, da bodo
kon' ‘an(je zmagali. Tri minute pred sti CCm So namreč vodili kar s še-s“mi -očkami razlike (72:66). Gostje Medtem zaradi petih osebnih na n . že «izgubili» odličnega Calandri-'cemln Bazzana. Res je, da si je med-0s , '•udi Marko Ban prislužil peto PP° napako, ob takem vodstvu pa Vend°-Skdraj nemogoče izgubiti... Pa
Jadrr
Jan^ar e se 'e ugodilo :<nemogoče». r|Q. ran<)vci. ki so dotlej igrali zelo karr° (Požrtvovalno v obrambi :n še i2„ Tpežno v napadu), so enostavno h fe tuli glavo. Prišla je :ia dan «psi-
v *a labilnost* našega moštva, ki jo zenP°rtu lahko tudi imenujemo «boja-došii3red zmago». To se je dogajalo velik'J na®'m fantom, ko so bili pred stv K,lrni podvigi (v končnici prven-’. (o Pa se Jadranu letos stalno
Ponavlja
na domačem igrišču.
sraf.,v l)a vrnimo se k zadnjim «ne Pal a vm>> m‘nutam v tržaški športni stjmci: Ko so naši fantje vodili s še-da A '■očkami razlike, bi bilo dovolj, mPf 1 obranili mirne živce, da bi pa nasD° ( zPe*ja'i napade, da bi prisilili Papat* -ke’ s‘ naberejo osebne •ladr G *n na(° izvajali proste mete. gač anovei pa so ubrali povsem dru igri.? Pot. Dotlej eden najboljših na proricu Beter Žerjal je izgubil dve ne,,.,. aKoc:eni žogi, tudi ostali so se šču y° in boječe premikali na igri-načir a. 80ste je bilo tako lahko ize-qqu -'Zid in nato tudi zmagati rjetn ' ■ nunute pa so jadranovci ve-Sreča° ■1^rah doslej najboljše domače b0rii-nje' Izredno požrtvovalno so se sebe' X obrambi. Vsak je dal vse od Zrna’• . bi pripomogel k prvi domači šil „ thtez je v začetku precej gre-d 'e dobro «zaiagal» koš, bi- *° “an je bil zelo dober v obram-VeziTfial in Klavdij Starc sta bila je u:,at dokaj učinkovita, .Žerjal pa ličen Gr del drugega polčasa od srčn' /ud' Rauber in Daneu sta se j£. borila pod košema. del0 ^ '°a' h° so vse svoje izredno taj vZaPravili z neverjetnimi napakami,,. jOOčnih minutah. sevt(j dušenje gostov je bilo po tekmi terp 3 n.ePopisno. Fiamma je tudi v ni ,.^'čanju v Trstu dokazala, da Gre Caino na prvem mestu lestvice, rji oceniti, da so bocenski košarka-igraicast0P*li brez treh standardnih Se j ®v (poškodovani), vseeno pa so Tr(,/, °,Požrtvovalno borili.
er Fiamme Roberto Maggi se
je med tekmo pošteno spotil, počakati smo ga morali po srečanju, ker je moral pod tuš.
«Oprostite za zamudo, tudi na klopi se človek spoti. Posebno pa, ko so srečanja tako napeta in izenačena, kot je bilo to v Trstu. Kaj bi dejal o tekmi? Ta zmaga je za nas izredno dragocena, saj smo proti zelo močni ekipi nastopili okrnjeni. Tudi v tem
srečanju smo zmagali, ker smo pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti. Tudi v kočljivih trenutkih sm0 stisnili zobe in to se je še kako splačalo. Od jadranovcev sta me u-godno presenetila Vitez in Ban, nekoliko več pa sem pričakoval od Klavdija Starca,» je dejal bocenski trener Maggi.
Jadranov trener Andrej Žagar je bil skoraj brez besed. Ni mogel verjeti, da je prišlo v končnih minutah do takih napak in je dejal: «Nasprotniku smo praktično poklonili zmago. Izgubili smo, ker smo v končnih minutah s slabimi podajami zapravili kar šest točk prednosti. Poraz je zelo potrl fante, da bo sedaj problem z moralo v ekipi. Dejal bi, da smo igrali svojo najboljšo tekmo doma, vendarle pa točki odhajata v Bočen.» (B. Lakovič)
TRENUTNO STANJE V KOŠARKARSKI C-1 LIGI
IZIDI 7. KOLA
LESTVICA
JADRAN - Fiamma Bočen	77:80	Fiamma Bočen	7	6	1	574:488	12
Castelfranco - San Bonifacio 81:79		Stefane! Treviso	7	6	1	589:503	12
Caveja FO - Fulgor FO	87:83	Maltinti Pistoia	7	5	2	535:489	10
Ceam BO - B. Ravenna	70:69	Servolana Trst	7	5	2	521:498	10
Monkcy’s - Delfinu PS	68:73	Budrio Be. Ca.	7	5	2	472:460	10
Stefancl TV - Abitare UD	99:91	San Bonifacio	7	4	3	462:465	8
Budrio - Servolana	63:59	Abitare Videm	7	4	3	561:573	8
Faraboli - Maltinti PT	63:68	Castelfranco	7	4	3	521:536	8
		Caveja Forli	7	3	4	581:571	6
PRIHODNJE KOLO (19.11.)		JADRAN TRST	7	3	4	572:575	6
San Bonifacio - JADRAN	(20.30 v	Ceam Bologna	7	3	4	516:536	6
San Bonifaciu); Fiamma -	Stcfanel;	Basket Ravenna	7	2	5	579:588	4
Fulgor - Ceam; Dclfino -	Budrio;	Monkey’s Milan	7	2	5	474:536	4
Servolana - Castelfranco;	Abitare -	Delfino Pesaro	7	2	5	521:611	4
Monkcy’s; Faraboli - B.	Ravenna;	Fulgor Forli	7	1	6	530:561	2
Maltinti - Caveja.		Faraboli Fidenza	7	1	6	546:598	2
Po tretjem kolu zenskega odbojkarskega drugoligaškega prvenstva
Meblo utrdil vodstvo na začasni lestvici
Z zmago v tržaškem derbiju z OMA je združena odbojkarska ekipa Meblo utrdila prvo mesto na začasni lestvici svoje podskupine v B ligi. Prodornemu začetku prvenstva naše šesterke se po treh kolih upira samo še Ner-vesa, ki je v neposrednem obračunu premagala Albatros, tretjo ekipo, ki je bila pred tednom dni na čelu lestvice in ki bo v prihodnjem kolu gostila prav Meblo.
Mimo uspešnega položaja na lestvici, ki za sedaj obeta zelo miren :'n uspešen razplet prvega dela prvenstva (ne smemo pa pozabiti, da mora Meblo igrati še z dvema najmočnejšima ekipama) je najbolj razveseljivo dejstvo v tem, da je Meblu že uspelo poživiti določen interes okrog svojih uspehov ;n ambicioznih ciljev. V Nabrežini se je v soboto zbralo res veliko število gledalcev. Prav go-
tovo je temu botrovalo dejstvo, da ljubitelji športa niso imeli mnogo drugih vabljivih alternativ (Jadran je igral v nedeljo, namiznoteniške igral ke Krasa :iiso igrale itd.), vendar ostaja ugotovitev, da zanimanje za našo združeno ekipo raste, kar ni sicer nič presenetljivega, saj so ekipe, ki zmagujejo pri nas vselej pritegovale navijače.
Škoda le, da sobotna nabrežinska predstava ni bila na višini drugoligaškega derbija, za kar nosijo glavno krivdo igralke OMA. članice Mebla so bile po tekmi prav potrte, da niso mogle pokazati igre, ki so jo prav gotovo zmožne predvajati in ki so jo gledalci tudi pričakovali. Odbojka je pač takšna igra, da včasih eden od tekmecev psihično popolnoma popusti in greši tudi najenostavnejše poteze.
TAKO V DRUGI ŽENSKI ODBOJKARSKI LIGI
1. podskupina IZIDI 3. KOLA
Putinati Ferrara - Pallavolo Volta 3:0; CUS Padova - Torrefranca Trenr to 3:2; Fratte Camposanpiero - Viag-gi Leonardi 3:2.
LESTVICA
CUS Padova	3	3	0	9:2	6
Torrefranca Trento	3	2	1	8:5	4
Putinati Ferrara	3	2	1	6:4	4
Fratte Camposanpiero	3	2	1	6:5	4
Viaggi Leonardi PD	3	0	3	5:9	0
Pallavolo Volta	3	0	3	0:9	0
PRIHODNJE KOLO (19.11.)
Terrefranca Trento - Putinati Ferrara, CUS Padova - Viaggi Leonardi, Pallavolo Volta - Fratte Camposanpiero.
2. podskupina IZIDI 3. KOLA
Meblo - OMA 01ympic 3:0; Pallavolo Nervesa - Albatros 3:1; Moglia-no Veneto - Volley Conegliano 3:0.
LESTVICA
Meblo	3	3	0	9:0	6
Pallavolo Nervesa	3	3	0	9:4	6
Albatros Treviso	3	2	1	7:7	4
Mogliano Veneto '	3	1	2	5:6	2
OMA Olympic Trst	3	0	3	J:9	0
Volley Conegliano	3	0	3	2:9	0
PRIHODNJE KOLO (19.11.)
Albatros Treviso - Meblo, Pallavolo Nervesa - Volley Conegliano, OMA O-lympic Trst - Mogliano Veneto.
Po prvem porazu na domačem igrišču s Campobassom
Neučinkovit napad Triestine
Triestina—Campobasso 0:1
(0:1)
TRIESTINA: Zinetti, Stimpfl, Bra-ghin, Vailati, Leonarduzzi, Chiarenza, De Falco, Romano, Perrone, Ruffi-ni. De Giorgis.
CAMPOBASSO: Ciappi, Parpiglia, Trevisan, Maestripieri, Progna, Ciar-lantini, D’Ottavio (86. min. Donatelli G.), Di Risio, Goretti, Maragliulo (46. min. Pivotto), Ugolotti.
SODNIK: Ballerini iz La Spezie STRELEC: v 31. min. Maragliulo
Če je bila doslej za Triestino kriza v zraku, je sedaj postala realnost. S prvim porazom na domačem igrišču je Triestina obtičala na dnu lestvice. Poleg tega pa bo imel ta spodrsljaj hude posledice na vzdušje v ekipi in verjetno tudi med navijači, ki so v nedeljo (kljub burji) v velikem številu napolnili stadion in so pozdravili ta nov negativni rezultat z burnim žvižganjem.
Kako daleč se zdijo časi, ko je Triestina na domačem igrišču ne-
izprosno obračunavala z vsemi nasprotniki, poteklo pa je le nekaj me secev. . . nedeljo smo lahko opazovali ekipo, ki še zdaleč ni dorasla ti sti, ki smo jo občudovali lansko leto. In naj pristavimo, da Campobasso (čeprav je sedaj prvi na lestvici) nikakor ni nepremagljiv. Gostje so sicer solidna ekipa, ki je imela na razpolago vsega dve priložnosti za strel in je eno od teh tudi izkoristila. Triestina je Imela na razpolago štiri priložnosti za zadetek, pa jih ni znala izkoristiti. Sinteza tekme je vsa v tem podatku. Ko smo že pri zadetku Campobassa, naj povemo, da je to drugi zaporedni zadetek, ki ga Triestina prejme neposredno iz prostega strela.
Upati je le, da vodstvo Triestine ne bo sprejelo ukrepov, ki bi lahko še poslabšali nastali položaj. V mislih imamo predvsem zamenjavo trenerja in podobno. Mnenja smo, da Triestina razpolaga z igralci, ki so spodobni doseči edini cilj, ki je v
možnostih te ekipe: obstanek v ligi.
Igor Pavletič IZIDi 10. KOLA
Arezzo Palermo 1:1, Cagliari -Cavese 1:1, Catanzaro - Como 2:2, Atalanta - Padova 2:1; Cesena Cremonese 1:1; Lecce - Sambenedet teše 0:0, Monza Empoli 2:1, Pescara - Pistoiese 2:0; Triestina -Campobasso 0:1, Varese - Perugia 1:0.
LESTVICA
Campobasso, Arezzo 15; Cremonese 14; Palermo, Como 12; Varese 11 Empoli, Cesena, Atalanta, Cavese Lecce, Cagliari 10; Monza, Sambe nedettese, Pescara 9; Perugia 8; Pi stoiese, Padova 7; Triestina, Catanzaro 6.
PRIHODNJE KOLO (20. 11.)
Campobasso - Arezzo, Cavese -Lecce, Cesena - Catanzaro, Como -Cagliari, Cremonese Triestina, Em poli Atalanta, Padova - Palermo, Pescara, Pistoiese - Varese, Sambe-nedettese - Monza.
KVALIFIKACIJE ZA EP
SZ izločena
LIZBONA — V zadnji tekmi druge kvalifikacijske skupine za evropsko nogometno prvenstvo je Portugalska poskrbela za pravo presenečenje, saj je premagala in izločila Sovjetsko zvezo, kateri je zadostoval že neodločen izid. Odločilni zadetek je v 44. min. dosegel Jordao po enajstmetrovki. To je prvič, da se bo Portugalska udeležila finalnega dela EP. Njen uspeh, kot rečeno, ,ie popolnoma nepričakovan, saj so bili Sovjeti, tudi po prikazani igri, veliki favoriti sku pine.
KONČNA LESTVICA SKUPINE 2 Portugalska 6	5	0	1	11:6	10
SZ	0	4	11	11:2	9
Poljska	0	1	2	3	7:9	4
Finska	G	0	1	5	3:14	1
Jutri bo v okviru kvalifikacijskega dela nastopila tudi Italija, ki se bo v Pragi pomerila s češkoslovaško. Kot znano je tekma pomembna samo za domačine, saj so «azzurri» že izločeni iz boja za prvo mesto.
• V OSMINI FINALA pokala rokometnih zvez je Rovereto z 29:23 doma izgubil s špansko ekipo Granollers.
^no Križman	20.
Amerika, Amerika
s°vnfr°°tba11 )e najbolj priljubljena igra v ZDA. Ča-Veg ® Razlike omogočajo TV, da prikaže dnevno po Ijejj *perrL eno pa namenoma odigrajo v ponede-Pfekj = na TV prostora še zanjo. Prenose stalno
lnia reklama.
XII.
^0thii > Francisca začneva praktično pot proti Ver Preko Salt Lake Cityja sva namenjena v Den-kojjj /a zadnji večdnevni postanek pred New Yor-■ D0 Denverja bova potovala z avtobusom.
Zivpe ,ub stalnemu tavanju in nasploh zelo inten-Sv®ža >U ^vMenju sva fizično in duševno povsem iti Se lzgleda, da sva dojela vso razsežnost te dežele p z njo sprijaznila.
hajp °bereva svoje stvari in zapustiva «hotel», ki V rirJo nudil tako poceni prenočišče. Dobrih 1200 Odpe] ^alt Lake Cityja naju niti najmanj ne plaši.
pr'er Se nekie P° 20- uri- Z mosta «Bay Bridge», urahci a -Ce^ zal'v' zadnjič občudujeva lepoto San lsVečjen?a in že sva v Oaklandu. Spati ne morem, malo zadremam. V polni noči pridemo v v Nevadi, ki je le «amaterski» Las Vegas.
Igralnice, ki jih vidiva med krajšim postankom, so enake tistim z juga, le manjše. Vendar pa vse delujejo. Ob zori pridemo v Winnemucco. Pošteno zebe. Igralnice so tu le «začetniške». Očitno je Amerika Nevado rezervirala za «gambling'>, center vsega pa je le na jugu v Las Vegasu.
Nevada je na severu različna. Doline so travnate in posejane s farmami. Tu pa tam srečujemo tudi skromne gozdove. Vseskozi vozimo po planoti kakih 1500-1800 m, gorske verige pa presegajo 3000 m. Po prelazu Silver Zone smo ponovno v puščavskem svetu. Bližamo se veliki slani puščavi, ki se razteza v državi Utah v dolžini kakih 200 in širini 170 km. Bela slana planota se že od daleč blešči pred nami.
V VVendoverju imamo kratek počitek. V neposredni bližini je na slani skorji slovito dirkališče, kjer s posebnimi avtomobili dosegajo brzine preko 1000 km na uro. To mejo so prvič presegli pred nekaj dnevi.
Skozi slano puščavo je speljana z ravnilom začrtana avtocesta. Celih 100 km je cesta povsem ravna. Ob straneh sama sol s slepečo belino. Vožnja mora biti doživetje tudi za domačine. Z avtoceste so namreč vseskozi vidni sledovi avtomobilov, ki so zavozili na skorjo in preizkusili hitro vožnjo po soli. Ob avtocesti so tudi s kamenčki sestavljena imena tistih, ki so tam počivali.
Slana puščava je večji del zaprta obiskovalcem.
Večino površine nadzoruje vojska za preizkušanje novih vrst orožja. Baje so največje skrivnosti v južnih rezervatih, kjer naj bi preizkušali učinke bakterioloških orožij in strupenih plinov. Slano jezero je le ostanek velikanskega notranjega morja, ki je pred stotisoči let prekrivalo današnjo puščavo in še širše predele.
Jezero ima zelo močno koncentracijo soli: 25 odstotkov. Globoko je do 10 metrov, ob bregovih pa se lahko hodi še in še in voda sega samo do gležnjev. Vodna gladina je na nadmorski višini 1277 metrov.
Ko stopiš iz vode, te začne kmalu po nogah močno srbeti. Umiti se ni kje in neprijetno počutje moraš prenašati, dokler v mestu ne naletiš na vodno pipo ali namakalno napravo. Jezero izkoriščajo tudi za pridobivanje soli, beležijo pa rahlo upadanje gladine in ustrezno krčenje površine.
V dobro voljo naju že med potjo spravlja italijanska družba. Ženica s Sicilije je na obisku pri sorodnikih. Čudi se razglednici, kjer so s fotomontažo zajcu nadeli mogočno rogovje. Prepričam jo, da gre za resnično vrsto zajca in brž kupi nekaj izvodov in jih pošlje v domovino, da ji bodo ob povratku zavistni.
Salt Lake City leži ob vznožju visokih gorskih verig. Kljub običajnemu centru z nebotičniki je mesto zaradi lepe lege pomirjujoče. Ritem je manj intenziven in ljudje imajo tudi čas za odgovor in razgovor.
V 1. amaterski ligi
Vesna spet presenetila
Gradese — Vesna	0:1
(0:0)
GRADESE: Cicogna, Cicott, Frau-sin, Benussi, Padovan, Boemo, Slama, Patruno (v 67. min. Degrassi), Giigaon, Gerotto, Benveginu (v 60. min. Vadori), Chiusso.
VESNA: Bubnich, Somma (v 46. min. Picchieri), Sodomaco, Basiaco, Penco, Zucca, Bruno, Pipan, Sedmak, Candotti I., Candotti II. (v 80. min. Kostnapfel).
SODNIK: Maiero iz Codroipa.
Vesna je tokrat povsem presenetila saj ise je proti drugouvrščenemu Gradeseju skozi vso tekmo enakovredno borila in naposled tudi zmagala. Igro, ki so jo Križani prikazali v Gradežu sicer ni bila najbolj privlačna, priznati pa moramo, da je bila res učinkovita.
Križani so igrali precej zbrano saj so si za cilj zastavil, da se vrnejo vsaj s točko. Gradese si s prikazano igro res ne zasluži položaja, ki ga ima na lestvici: glede na to, da je nastopila doma, res ni pokazala kaj več od Križanov.
Tekma se je začela zelo dobro za Vesno: v peti minuti je Sedmak preigral nekaj nasprotnikov, potem pa z lepo podajo omogočil Robertu Can-dottiju, da se je znaša' sam pred vratarjem, a mladi napadalec je žogo poslala čez prečko. Po tej akciji so Križani nekoliko omejili svoje proti napade in igra se je v glavnem odvijala na sredini. Domačini so v prvem polčasu igrali nekoliko zmedeno in nepovezano.
V drugem polčasu se je stanje neko iko spremenilo. Gradese je začel vse bolj pritiskati, tako da je kriška obramba imela precej dela, še plasti zaradi neučinkovitosti veznih igralcev, ki niso že na sredini zaustavljali navala domačinov. V teh trenutkih se je .še najbolj izkazal Bubnich, ki je z nekaterimi drznimi posegi rešil Vesno pred najhujšim.
Kazalo je, da bodo Križani sicer to-
čko le odnesli, a zmage ni nihče pričakoval. V 55. min. pa je obramba Gradeseja kratko odbila žogo, ki jo je prisebni Zucca «hic et nunc» poslal v vrata.
Po zadetku je Gradese še nekoliko pritisnil, a kriška obramba je bila vedno na mestu. Zvesti kriški navija či, ki so se kljub ostremu mrazu v velikem številu zbrali v Gradežu, so se po tekmi zadovoljni vrnili domov, saj si takega podviga niso čakali.
(Andrej)
OBVESTILI
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 15. t.m., ob
19.	uri na sedežu ZSŠDI v Trstu seja odbojkarske komisije.
ZSŠDI — smučarska komisij'a
obvešča, da bo suhi trening tekmovalcev vsako nedeljo ob 9. uri na trim stezi v Salcžu.
V 9. kolu druge amaterske nogometne lige
Povsem nezaslužen poraz Zarje
CGS — Zarja	3:1 (0:0)
CGS: Colonna, Righer, Rebez, Bi-sel, Vucetti, Verona, Depangher, De-gano A.. Palumbo, F. Colonna, Cri-stofaro.
ZARJA: Puzzer, Bencich, Tognetti, Franco, Sossi, Križmančič, Perossa, Bon, Egon Fonda, Damjan Fonda, Ražem.
SODNIK: Aprile iz Cervignana.
STRELCI: v 50. min. Sossi. v 67. in v 83. min. Palumbo, v 76. min. Colonna.
Bazoviška Zarja je v nedeljo doživela pekoč, a nezaslužen poraz, saj je bila večji del tekme boljša od domačinov, ki pa so bili v ključnih trenutkih prisebnejši. Močna burja, ki je vseskozi ovirala reden potek srečanja, je pripomogla k slabi igri, svoje je opravil še sodnik, ki je o-čitno pripomogel k zmagi domačinov in slika je popolna.
Ekipi sta začeli previdno, le proti sredini polčasa so Bazovci nekajkrat
1. AMATERSKA LIGA Skupina B IZIDI 9. KOLA
Gradese - Vesna	0:1
Palmanova - S. Canzian	1:0
Pieris - Ponziana	1:1
Sangiorgina - Costalunga	2:0
1. Turjak - Pro Fiumicello 0:1 Tisana - S. Giovanni	0:3
Muggesana - Torviseosa	2:1
Ronehi - Percoto	1:1
LESTVICA
Pieris 15, Gradese, Pro Fiumicello 13, Muggesana 12, S. Giovanni 11, Sangiorgina, Vesna 10, Percoto, S. Canzian, Ronehi 9, Ponziana 8, Palmanova, Costalunga 7, Torviseosa 5, Tisana 4, Isonzo Turjak 2.
PRIHODNJE KOLO (20.11.)
Pro Fiumieello - Tisana, Ponziana
-	Sangiorgina, Vesna - Ronehi, Costalunga - Pieris, Percoto - Gradese, S. Giovanni - Isonzo Turjak, S. Canzian
-	Muggesana, Torviseosa - Palmanova.
2. AMATERSKA LIGA Skupina F IZIDI 9. KOLA
CGS - Zarja	3:1
Libertas - C.E. Prisco	1:2
Domio - Kras	prek.
Giarizzole - Fortltudo	0:0
Opieina - Radio Sound	0:0
Aurisina - Vermegliano	2:0
Primorje - Zaule	0:2
Stoek - Op. Supercaffe	2:0
LESTVICA
Fortitudo, Radio Sound, Opieina 12, Zaule, CGS 11, Domio, Aurisina 10, Stoek, Zarja 9, Libertas, C.E. Prisco 8, Kras, Op. Supercaffe, Giarizzole 7, Vermegliano 5, Primorje 4.
PRIHODNJE KOLO (20.11.) Radio Sound - Aurisina, Kras -Giarizzole, Zarja - Stoek, Fortitudo -Domio, Op. Supercaffe - CGS, Vermegliano - Opieina, C.E. Prisco - Primorje, Zaule - Libertas.
poskusili ogroziti domača vrata. Najlepša priložnost se je ponudila Damjanu Fondi, vendar ga je branilec zrušil v kazenskem prostoru, sodnik pa je očitno 11 metrovko spregledal.
V	drugem polčasu je Zarja takoj pritisnila, imela več lepih priložnosti in že v 50. min. povedla s silovitim strelom Sossija. Po golu pa so se Bazovci pomaknili v obrambo in s protinapadi skušali podvojiti. Najlepša priložnost se je ponudila Pe-rossi, ki je žogo poslal za las mimo vrat. Toda v 67. min. so domačini izenačili s Palumbom, le 9 minut nato pa so s pomočjo sodnika, ki si je izmislil prosti strel, povedli. Tretji gol je padel v 83. min. iz gneče. Najboljša v vrstah Bazovcev sta tokrat bila Perossa in Tognetti. (Big)
Primorje — Zaule 0:2 (0:1)
PRIMORJE: Micor, Chizzo, V. Per-tot, Pugliese (v 57. min. Rustja), Sa-mese, S. Husu, Antoni, V. Husu, Roiaz, Lenarduzzi (v 57. min. Milič), Castriotta.
ZAULE: Canziani, Livan (v 57. min. Valzano), Nordio, Zoch, Muie-san, Prandi, Bianco, Stasi, Zagaria (v 80. min. De Rosa), Nonis, Atena.
STRELCA: v 43. min. Prandi, v 53. Atena.
SODNIK: Ffadiani iz Gorice.
Na domačih tleh je proseško Primorje klonilo proti solidni ekipi Zaule s klasičnim 2:0 in tako že tretjič zapored ostalo praznih rok. Tudi tokrat so rdeče-rumeni pokazali vse stare hibe. Ekipa nima pravega koncepta igre in preveč nogometašev je povsem izven forme.
Čeprav je Primorje v prvem polčasu imelo veter v hrbtu, ni v vseh 45 minutah spravilo v zadrego o-brambno vrsto gostov, ki so na Pro seku prikazali urejeno igro, bodisi v obrambi kot na sredini. V enem izmed nevarnih protinapadov so gostje tik pred koncem prvega polčasa tudj zasluženo povedli.
V	nadaljevanju, čeprav se je tre-
ner Primorja odločil za nekaj taktih" nih sprememb, se stanje v bistvu ni spremenilo. Tržačani, ki so t0-krat imeli veter v korist, so vsesko-zi imeli pobudo v svojih rokah in s0 igrali urejeno kot v prvem polčasu, nasprotno kot nogometaši Primorji ki niso kljub dobri volji uspeli u, stvariti učinkovitejših in prodorni akcij. Zaradi boljiše razporeditve n igrišču so Tržačani že v 8. min. drij gega polčasa podvojili in brez vec jih težav obdržali prednost do konca-Za Prosečane postaja letošnje Prvenv stvo vedno bolj naporno in čepra upanja še niso zgubili, saj man ja do konca še 21 kol, se bodo niorau vseeno pošteno potruditi, če boo hoteli nadoknaditi zamujeno. (H-* * * * v'
Domio — Kras (prekinjena v 72. min. pri rezultatu 1:0)
DOMIO: Barichievich, Mairano, Čreva ti n, Zacchigna, Ridolfo, Pison, Mar tin, AHegretti, Cerra, Polij, Grbec.
KRAS: Paulin, Gnezda. P. Terčon. Škabar, Ferfolja,. Puntar, Lo Faro, dali, Košuta, Olivo (v 58. min. Covm Samec
STRELEC: Martin v 31. min.
SODNIK: Parise iz Ogleja. .
Nedeljsko gostovanje Krasa pri DF mju se je srečno končalo. Tekmo P namreč sodnik v 72. min prekinil z radi močnih sunkov burje, saj sop pogoji za igro nemogoči. Ob tej od čitvi so bili oškodovani z'as ti doma ni, ki so tedaj vodili z golom, ki so g dosegli v prvem delu igre, ko jim ‘ močna burja pihala v hrbet.
Kljub temu da so rdeče - beli v dim gem polčasu imeli pomoč burje, n* ustvarili izrazitih priložnosti, raze lepega strela z glavo Ferfolje, veno, je vratar Domia mojstrsko prestrog žogo. Nasprotno, nevarnejši so bili mačini v protinapadih in Terčon P moral posredovati na sami gol c Sodnikovo odločitev so Kraševci ve lo sprejeli in ob dogovoru obeh trene J bodo tekmo ponovil 8. decembra-
(Z. bJ
3. AMATERSKA LIGA: Doberdobci boljši od gajevcev
SKUPINA H
Fossalon — Sovodnje 2:4 (1:0)
SOVODNJE: Uršič, J. čavdek, Kosič, Fiorenin, Visintin, Petean, Fajt (Pavlin), E’. Čavdek, Butkovič, Go-mišček, Nanut.
STRELCA: v 49., 59. in 79. min. Butkovič, v 51. min. Nanut.
Končno so sovodenjski nogometa ši le osvojili nov par točk. V prvem počasu so oblegali vrata domačinov, čeprav jih je oviral močan veter. Domačini so dosegli prvi zadetek iz enajstmetrovke, poten ko se je naš branilec v kazenskem prostoru dotaknil žoge z roko.
V drugem delu igre je trener Mar son poslal na igrišče mladega Pavlina, ki je svojo nalogo dobro opra vil. Naši nogometaši so z Butkovi-čem izenačili že v 4. minuti, dve minuti kasneje pa je mrežo zatresel mladi Boris Nanut, ki je tako dal svoj prvi zadetek v prvi ekipi. Na 3:1 je osem minut kasneje povišal spet Butkovič, ki je postavil tudi končni rezultat na 4:2 v veliko veselje vseh Sovodenjcev. Po taki igri je upati, da se bodo slovenski nogometaši gotovo izvlekli iz sedanje krize.
Visco — Juventina 0:1 (0:0)
JUVENTINA: Gurtner, Di Palma, Šturm, Krpan, Medeot, Trave, Russo, Costa, Panico, Lauri, Roterdam.
STREILEC: Lauri.
Juventina je v Viscu dosegla svojo drugo zaporedno zmago in tako zapustila zadnje mesto na lestvici. Štandrežci so tako potrdili, da polo-
Tako	v treh skupinah v 3.		amaterski ligi		
SKUPINA H		SKUPINA 1		SKUPINA L	
IZIDI 8. KOLA		IZIDI 8. KOLA		IZIDI 8. KOLA	
Villesse - Mariam*	1:0	Gaja - Mladost	0:2	S. Andrea - Olimpia	1:2
Jalmieeo - Piedimonte	0:2	Fogliano - Sagrado	1:0	Roianese - Lancieri FI	2:2
Fossalon - Sovodnje	2:4	Romana - Primorec	0:1	Chiarbola - S. Luigi FY	0:2
Medea - San Lorenzo	2:0	Barbarians - S. Marco	2:7	San Sergio - San Vito	0:0
Visco - Juventina	0:1	Begliano - Union	1:0	GMT - San Nazario	2:2
Brazzanese - Torriana	2:1	Italcantieri - Campanelle	1:0	Rabuiese - Breg	2:1
Počitek: Azzurra		Počitek: Poggio III. A.		Počitek: SanfAnna	
LESTVICA
Piedimonte 13, Villesse 12, Tomana 11, Azzurra in Brazzanese 10, Me-dea in Mariane 9, Jalmieeo 6, Juventina in Sovodnje 4, San Lorenzo in Visco 3, Fossalon 2.
PRIHODNJE KOLO (20.11.)
Juventina - Jalmieeo; Piedimonte -Azzurra, Marjano - San Lorenzo; Tor-riana - Sovodnje; Medea - Fossalon; Visco - Villesse, počiva: Brazzanese.
LESTVICA
Italcantieri 14, Begliano 11, Poggio III. A. 10, Campanelle 9, Sagrado, Fogliano, Primorec 8, Mladost, S. Marco 6, Gaja 5, Union, Romana 4, Barbarians 2.
PRIHODNJE KOLO (20.11.)
Union - Fogliano, Sagrado - Poggio III. A., Mladost - Barbarians, Campanelle - Primorec, S. Marco - Romana, Begliano - Gaja, počitek: I-talcantieri.
LESTVICA
Olimpia 14, San Sergio 13, San Lui-gi FY 11, SanfAndrea, Roianese 9, Rabuiese 8, SanfAnna, Chiarbola 6, San Vito 5, Breg, San Naz.ario, GMT 4, Lancieri FI 3.
PRIHODNJE KOLO (20.11.)
Breg - SanfAnna, San Nazariu -Rabuiese, San Vilo - GMT, San Luigi FY, - San Sergio, Lancieri FI - Chiarbola, Olimpia - Roianese, počitek: SanfAnna.
žaj v ekipi le kaže na boljše in da odslej lahko upamo na bolj ugoden potek prvenstva.
Srečanje v Viscu ni bilo na visoki tehnični ravni in povedati je tre ba, da sta si bili ekipi enakovredni. Zmagoviti gol je Juventina dosegla v drugem polčasu, ko je Lauri, potem ko je vratar odbil žogo, neubranljivo streljal v vrata.
Štandrežci pa imajo že v nedeljo lepo priložnost, da pospravijo nov par točk. V goste bedo namreč sprejeli ekipo iz Jalmicca, ki ima dve točki prednosti pred slovensko ekipo.
SKUPINA I
■=nrr-=7=-l		- 		. ,Tr=
mn		ffi J TVi
Arezzo - Palermo	X
Atalanta - Padova	1
Cagliari - Cavese	X
Catanzaro - Como	X
Cesena - Cremoncse	X
Lecce - Sambenedettc.se	X
Monza - Empoll	1
Pescara - Pistoiese	1
Triestina - Campobasso	2
Varese - Perugia	1
Treviso - Vicenza	X
Torres - Olbia	X
Siracusa - Reggina	X
KVOTE
13 ( 439 dobitnikov) - 13.380.000 lir 12 (12313 dobitnikov) -	477.000 lir
1.	—	L	Eymard	2
2.	Aguivolo	1
2.	—	1.	Caieidoscopio	X
2.	Panjoy	X
3.	—	1.	Bergese	X
2.	Astimon	1
4.	—	1.	Ali Bcy	X
2.	Anneta	1
5.	—	1.	Trebisacee	2
2.	Coeur d’Acier	1
6.	—	1.	Valdambrino	X
2.	Cadir	1
KVOTE
12 ( 23 dobitnikov) - 9.727.000 lir 11 ( 420 dobitnikov) - 518.000 lir 10 (4010 dobitnikov) -	53.000 lir
Gaja — Mladost 0:2 (0:1)
STRELCA: Nardon v 8. min., Fer-folja v 55. min.
GAJA:	Kante, Punč, Kalc, Ga
brielli, Križmančič, Tome (v 46. minuti B. Grgič), Vrše, M. Grgič, Pečar, Škerk, Salvi (v 71. min. F. Kraljič).
MLADOST: Bruni, D. Gergolet, Pahor, D. Frandolič, Ulian, Nardon, Lavrenčič, El Gergolet, E'erfolja (v 89. min. Vižintin), Kobal, Semolič.
SODNIK: Cumini iz Tržiča.
«To je bila najslabša tekma, odkar sem pri Gaji,» je po 'nedeljskem derbiju na Padričah razočarano pripomnil trener padriško-gropajske enajsterice Aldo Kralj. Gaja je tokrat res slabo igrala, nepovezano, neučinkovito, brezglavo, tako da prvi slovenski derbi v 3. amaterski ligi med neko goriško in tržaško enajsterico še zdaleč ni zadovoljil sicer maloštevilnih gledalcev.
Mladost je povedla že v 8. min. z natančno izvedenim prostim strelom Nardona ter še naprej oblegala vrata Gaje, ki se je branila z veliko težavo in dobršno mero srečo (ali je posegel tokrat na trenutke sicer nezanesljivi vratar Kante, ali so ga-jevci žogo odbili na sami gol črti ali pa so bili Doberdobci netočni). Premoč gostov jasno kaže že to, da so gajevci z Valterjem Kalcem prvič resneje streljali proti doberdobskim
vratom šele pet minut pred koncem prvega polčasa.
V drugem delu je Gaja imela bur-jo v hrbet in je bilo pričakovati, da bo to izkoristila. Vendar nič. Še naprej je igrala (ali bolje — ni igrala) neučinkovito, z visokimi podajami, kar ob vetru ne prinaša nobene koristi. Mladost pa je silovito napadala. z E. Gergoletom zadela zgornji kot vrat ter nato po njegovi podaji s E’erfoljo tudi znova povedla ter do kraja imela še nekaj priložnosti, da še bolj zaokroži rezultat.
Gaja se je nekajkrat pokazala v do-berdobskem kazenskem prostoru, vendar bolj zato, ker se je Mladost v glavnem zanašala na protinapade kot pa po lastni zaslugi (omembe vreden je le strel Kalca).
«Pričakoval sem bolj odločno igro, saj Gaje do danes nisem poznal,* je po tekmi povedal trener Mladosti U-ranič. «Ostal pa sem presenečen nad tako konfuzno, neagresivno igro. V drugem polčasu smo predvsem ojačili sredino in se odločili za protinapad, ker smo si nadejali, da bodo domačini šli na vse ali nič, saj niso imeli kaj izgubiti, poleg tega so tudi imeli burjo v hrbet.» Bojazen pa je bila očitno odveč.
«Letos smo slabo startali,* je nadaljeval Uranič, «zato nam je ta zmaga prišla kot naročena. Mladost se namreč ne more pohvaliti z veliko značajnostjo, neuspehi jo precej po trejo, poleg tega nam tudi poškodbe niso prizanašale. Sploh težko pride-
vodil Albertini, je Zonta n_(j fje Pl‘ki P?;
, c to
mo do gola. Upam, da se no -zmago za nas obrnilo na bolje-^ ^
Romana — Primorec
(°:1)
PRIMOREC: Leone, Marko Kri> > Mauro Kralj, Vidah (v 15. min. E •„ si), Franko Milkovič, Stojkovič. *	.
Kralj, Edrfolja, Štoka (v 78. min. lo Kralj), Dettori, Valter Milkovič-STRELEC: v 26. min. Štoka. j. Proti Romani se ni Primorec P g stavil z najboljšo postavo. Zaram^j sebnih in ekipnih problemov Je jLgr tekmo zapustil svojo mesto tudi tre ^ Bogdan Čuk, katerega je na kloP^, časno zamenjal Henrik čuk.	j0,
izpostavljeno igrišče pa ni dopus ^ da bi ekipi pokazali, kar znata, ^ smo bili priča bolj atletski kot pa , nični igri, kjer so z’asti v drugern ^ času, prevladovali ostri starti na gla. ža, kat rim je veliko pripomes bo sojenje.	. u i0-
Primorec je vsekakor že <>ai’ .^gl min. zadel drog z Dettorijem m , ,pg-še nekaj lepih priložnosti, poleg pol-ga Štokovega zadetka. V druge ^ času pa je bila Romana stalna ^ padu, a ni nikoli resneje 0^°toncc^ oneja, nasprotno, prav pred K a je Eidvin Kralj zamudil edinstve ložnost v protinapadu.	Trebeti'
Po tem pozitivnem rezu tatu • gj ci sedaj upajo na hitro okrevanj ,^a. šotnih tovarišev, da bi se	tv«,
zali v tem enakovrednem P^.^jj)
SKUPINA L
O 1	(2;°)
Rabuiese - Breg 21 letti-BREG: Paniconi, Šavron• nič), Siega, Ražem, Dazzara ^^..Vtini)' Albertini, Jez (v 80. min. w Zonta, Mondo, Strnad.
STRELEC ZA BREG: Zonta. že v Proti Rabuieseju so Brežan' eno uvodnih minutah zapravili eai ^ go priložnost za svojo prvo zmag ;0 f steh: po izredno lepi akciji. ;etn0
Alhnrfini in 7/Ultjl ^	^16'
um, je	„tj.
zgrešil sam pred prostimi vr g^gjii kaj minut kasneje so imeli ^ J° na razpolago 11 metrovko,	JJačii'*
je Jez zastreljal. Odtlej so	rVega
izkoristili burjo in do konca cpega polčasa dosegli dva zadetka, iz 11-metrovke.	]aVi» PZ
V drugem polčasu so se «P*ostari* dali v napad in znižali ,'lieVaHJu
v 70. min. z Zonto. V nadalje so imelj še nekaj priložnos • ri5 prišli do remija, ki bi ,S1 zaslužili. (I.T.)
Tržaški Ute le četrti v Trevisu
ah. Jr*«ski košarkarski prvoligaš Hip je ne turnirju v Trevisu utr la* * Potem ku so v prvem srečanju izgubili proti Benettnnu, ia^L01 08ts^' presnih rok tudi v molom finalu proti Peroniju is Givor
osvojil }e m, so Tr Mvorna- Ko
MeNeaiy, ki je do
vphkem finalu sa prvo mesto pa je Bancoroma pomagala moštvo aenettona, sa katerega igra tudi •Jugoslovan Jerkov, s 74!B3
uspeh italijanskih košarkarjev
ijja^’PShNQ (Kalifornija) — V drugi tekmi svoje ameriške turneje je ita putska košarkarska reprezentanca premagale ameriško vseučilišcm. ekipo wK"» University s 78:83 (40;3i), se pravi s enako rasliko v Mkah kot v prvi tekmi s Ung Heaohosn. Včerajšnji nasprotnik pa je bil weeej "»oenejsi od prvega- Italijani so saigrali selo umnkevfto v obrambi, koše pa in u sedali v glavnem s protinapadi, Najboljši so bili Gilardi, Riva, Baeehettl 'IMarsoratj, Itreloi sa nalije; Gagiieris l, Honamjoo 1, Gilardi IB, Gosta Š, ^Hnamonti a, Villalta 4, Solfrini a, Riva 81, Veeelilatu 10, Marzorati fl, fteehetti 10, Magnifieo 1 ‘fonut in Premier nista stopila na igrišče-
Vkok poru* Gomie £ IVIon talni II urin
jjakar se je Mentebelluna razigrala in dosegla še tri sadetke. Po tem F«zazu Jakami	na	začasne lestvice, še naprej s sedmimi
Naše odbojkarske ekipe v državnih in deželnih ligah
V C-l ligi Brežanke edine nepremagane
V	odbojkarskih ligah, v katerih nastopajo naše šesterke, je bilo od= igranih 11 tekem,
V	enajstih nastopili so bile naše šesterke petkrat uspešne, enkrat več pa so potegnile krajši konee. Vseka ker pa velja omentM, da je bil v ženski Gl ligi siovenshj derbi med hlogo in Borom, Končna bera točk pa n| bila najbolj rasveseljiva, saj so naše ekipe pospravile samo 46,40 odst- možnih točk, 6e posebej pa ve-ija umenitl tretji zaporedni uspeh sdruiene ekipe Mehle (o katerem pi šemo na drugem meatuj v ieuski 8 ligi ter prav tako tretji zaporedni usfieh Brega- Bo nepričakovanem spodrsljaju v drugem prvenstvenem nastopu je Sloga v slovenskem der bijn brez vetjih težav premagala
I|Qpt
V	moški G a ligi je b|l uspešen le
OK Val, goriška Q|ympm pa je ne Zugliano koliko presenetljivo Izgubil« V O • CoUored
ligi je najbolj pokoč pora* Bora, ki jo žo vodil * 2:0,
Zuj^lianu, Kontovel Electronic Sbop
MOIKA D LIGA
tlN«KA C-1 UPA _________
l, podskupina
istim a koga
Tomana Gradišče Mbertas Kr min 3:3; Moge - Boi’ 3:0; CUH 'Trst = Breg 1:8,
GESTVICA
3
a a
a	1	7:7	4
0	3	4:0	O
3	(I	3	0:1»	0
8:3 (1
8:4 4 8:8 4
NA TURNEJI pi) ZDA
Udmuse premagal *^»štvo Atlasa
finese - Atlas Ui1 (liO)
SAN FRANCISCO - V drugem sre nS 08 turneji po ZDA je videmski zasluženo premagal moštvo , ,yasa is Giudad Mežica Tolikšna je a,, Pfšmoč Videmeanov, da je Izid so S tesen sa Žica in tovariše, ki Wiožm zamudili več ugodnih
&$Sr&A .
S8,1	k« Atlas pa je častni
tri minute pred koncem do
je prisostvovalo ie 6-000
HriRi'nn 8 1M 'Bral v naslednji postavi; I raneheri iod 88 min, Galparo-Mail 8sfer, Gerolin, idinho, Cataneo, s(n i? tod 86, min liominissini), Cau Žico' jr Afosimi (od BI, m)n- Miano), Virdis (od -10 min Prudelia)-
Z derbija Sloga-Bor
min, povedel 81, min,
V slovenskem derbiju G l lige v Repnu so udbojkarlre Sloge (desno na sliki) zanesljivo premagale liorovke
Dekleta uspešnejša od fantov
(inšai^ejemo s pregledom atletskih tlfiHa i	ki jih je izdala fede
aih inil' ki obsegajo prvih 10 uvršče atletov in atletinj vsak kategorije
^aIil 6lanUe mladinke
»'•o 1- HairArehe (Chjmiea Vi ,48 m iJP' 4 Tizianu Natuml (Bor) iMi »»vire; 1, Seettn (UGU (lloJ,^L,B '87, 8, Tiziana Natural ^ar (n. v Met Moglei 1, Irena Tav ||l ® 13,80 m Met diska i 1- Ire ‘avčar (Bon 47,18 m,
Viai„ Naraičalnl«
P) Oh1 t ^agi (1IGG Gorjea) 1,68 ei j Umeri (Bor) 1,88 m Kop 4B,7u’’ Terraelano (Ghlnuea Videm) H 8- -Jasna Tavčer (Bor) 38,13 m Ufi m, , Kadetinje (ija g*! 1 Rossi (Edem) 10"0, 4- Ta l«v ni 8 IRnfl 10 "8, 0, Jadranka ču wae Bh^ 0"» M(> "virei 1 Mako ‘»dela, ia"3, a. THn)H Kh4(j sBr)
ia’’8, 8- Veronika Gerdol (Bor) 13"6-Daljina; 1, Andretti (UGG Goriea) 8,80 m, S, Jadranka Čulav (Bor) 4,87 m- Višina; 1- Pbntamiglio (Tomana G.'a4isea) 1,63 m, 4- Veronika Gerdol (Bor) 1,80 m, Krogla; Paulin (UGG OorlPa) 10,00 m, 0- Jadranka Gulav (Bor) 0,30 m Diski 1 Paulin (UGG Goriea) 36,00 m, 3 Veronika Gerdol (Boi) 37,14 m, 8 Miljam Gregori (A^ dri«) 88,18 m, »• Garmen Nabiral (Bon 31,08 in- Kopjei t Jadranka Gti-lav (Bor) 38,86 m, 3 Mirjam Grego rl (Adria) 33,18 m, 7 Veronika Ger doi (Bor) 36,04 m- Gelverohoii 1 An droit (UUG Goriea) 8300 točk, 4, Ta nja Kale (Bor) 1888 točk, 7, Veronika Gerdol (Bor) 1880 točk, štafeta 4*100 mi 1 Kdera S8"7, 4- Bor 84"4 Deklice
60 mil, bpasseri (AGSI Videm) B"4. Noaepo tl-ihortas Manaano) H"4 8 Po ljanka Pavletič (Bor) 8"8, 8 Katja
Migiiore (Bor) H"0 1006 m; 1, Hedin (Audi Videm) 8'81"1, 4- Marisa VUler (Adria) 3'38'8, 5- Martina Glierlani (Bor) 3’34"0 60 m ovlrei 1, |N>ljH«kH Pavletič (Bor) 10"4, 8 Katja Migiiore (Bor) U"3, S. Maša Pilat (Bor) »"#. Višinai j, Gomuaai (Gampoformidoj 1,88 m, 8- Poljanka Pavletič (Bor)
l,	38 m, O- Martina Gherlani (Bor) i,20 m- Daljina i Gomuasi (Gamijofovmido) 4,71 m, 8 Poljanka Pavletič (Bor) 4,46 m, 4- Katja Migiiore (Bor) 4,18 in. Kroglica i 1- Sandra Sumbera* (Adria) 88,30 m, 3- Katja Komar (Adria) 38,86
m,	4, Martina Glmrlani (Bor) 33,iO m, 7 Poljanka Pavletič (Bor) 30,88 m, 10 Katja Migiiore (Bor) 38,38 m. Troboj; l- Cumu**l (Gampoformido) 1834 točk, 3 Poljanka Pavletič (Bor) 1888 točk, 3- Katja Migiiore (gor) 1400 točk, 4. Sandra Sumbera* (Adrial 1447 točk, Ita N« 3x10(1 m; 1. NA Demona 5B"8, 0- Adria P08"8 (G,P.)
Breg	8
Krmln	5
Torrlarm Gradišče	3
CUs Trst Bw Trst
PRIHODNJE KOM) (10. II.)
Bor Torriana Gradišče, Sloga Breg, Mbertas Krmln CUS Trst.
3. podskupina IZIDI 3 KOI,A
Santerno Jmola Ml*ar Uoscbi Bo logna 1:8; Vtrtus 3’aglio dl Po Benassi Cento 3:8
(tKHTVtCA
Mizar Boschi	Bologna	3	8	l	8:8	4
Volpe Piesso	3	I	1	8:3	8
Virtus 1’agllo	di Po	3	I	i	4:0	3
Coramiea Santerno IM 8 1 I 4:8 2 Špes Benassl	Cento	8	1	8	3:8	8
PRIHODNJE KOM) (10. D ) Benassi Cento Geramiea SanUn no, Vh'tus Tagllo di Po - Volpe Fies
SO-
MOIKA C 2 LIGA
1	podskupina IZIDI 1, KOGA
Gasilej Pordenon , CUS 'IVst 1:3, Vollev Bali Videm Bnngeis 3:3, O lympla Terpln Gorica Ualeantierl
0 j tl
GESTVIC A
Ralcantiert Tržič, CUS Trst in Vol ley Bali Videm 2. Bangers Videm, Ga »Ilci Perdenon in Glympia Terpin Gorica 0
PRIHODNJE KOM) (10. IG)
Bangers Gasiloi )*oidenun, Ital eantierj Vo||ey Hall Videm, CUH Trst Qlymnia Terjiin Goriea
2	podskupina IZIDI G KOGA
Mbertas Haojle fnter 10tH Trst 3:0, Bo/*o| OK Val Atandrež 2:3, Vi vil	Metallurgiea 0:3.
GESTVICA
Mbertas Saeile, Metallurgiea Po vojetto in GK Val StandreŽ 3, Ro* sol, Vivil in Juter lOtM Trst o PRIHODNJE KOGO (|0. IG)
OK Val • Mbertas Saeile, Melailur gjea Roszol, Jnter 1004 Vivil.
»NIKA C-2 UIGA
G podskupina IZIDI G KOGA
Italeantieri Kontovel Kleetronic Skop 8:3, Poli«|X)rtiva Zugliano Vi vil 3:8, Colloredo Fonlanarreddu
liV
GEST Vit: A
Colloredo Paslan di Prato, Konto vel Eieetronio Sbou in Pollsportlva Zugliano Po**uokt 2. Italeantieri Tržič, Vivil Temi d'Aquileia in Fonta nafredda 0-
PRIHODNJE KOM) (10. U.) Vivil Italeantieri, Fontanafredda
G podskupina (ŽIDI 3 KOGA
Hote) S. Giuato - Nuova Pallavolo Trst 3:0, Bor • Vlij 2:3, Mbertas Turjak - Urall Torrlarm 3:3-
GESTVICA
Hotel S- Giusto Trst, VIS Trst in tirali Torriana Gradišče 3. Bor, M-bertas Turjak in Nuova Pallavolo 'Trst 0-
PRIHODNJE KOGO (10, In 20. IG) Vis Hotel S Gldsto, Graj) Tor nana Bor, Nuova Pallavolo Trst Mbertas Turjak,
I. podskupina
IZIDI G BOGA
Pallavolo Gradei • Corridoni 0:3, bitrepida - Glberfas Goriea 3:2, Duke Volley 80 ■ Kras 3:2-GESTVICA
Corridoni Foljan, Intmada Maria no rjel Friuii in Duke Vo)ley 80 2, Mbertas Goriea, Kra« irt Pailavojo Grade! 0,
PRIHODNJE KUGO
Mbertas Goriea - P«lluvqlo Gradež, Kras ■ mtrepida, Corridoni Puku VoHey 80
I- podskupittu (Videm - Pordenon) IZIDA G KOGA
Mbertas Krmln ASFJR 1:3; Jam Ijo Hrandlgi Poilavol« 0:3.
GESTVICA
Hrandigi Pallavolo in ASFJR če dud 2, Mbertas Krmim Jamlje in Pro Gervignano (I
PRIHODNJE KOM)
Hrandigi Pallavolo Pro Cevvigna no, ASFJR Jamlje
__ ŽBNSKA P i lGA________________
G podskupina IZIDI G KOGA
OMA U|ympk' Volley Club Tr-st 3:0, Friulex|wrt Volpi 3:0, tnter UHH Trst Vo||ey Club Tržič 3:2. GESTVICA
Fnuleriport, OMA G|ymp|e in In ter \m i, Vo|Jey Club iVžjč, Vol pj in Volluv C|ub 'IVst O
PRIHODNJE KOGO (|0. ||.)
Ge Volni OMA Oiynu>ir', Vo|Jey Club Tržič Frluiexport. Vo)|ey Club Trst Jnter I8IM 'IVst
2- podskupina
Pallavolo Mossa Pallavolo Guei riieo 0:8, Pieris Sloga 3:0, Ki||joy Ulit* Vivai Husa 3:0
GESTVICA
Pallavolo Gueinler*. Pieris in Kili Trst 2, Sloga, Pallavolo Mossa 'n Ulit* Vivai Husa 0.
PRIHODNJE KOM) H8- In 2« IG) Sloga Pallavolo Mossa, fllitz Vj vaj Husa Pieris, Guelnlco • Killjoy G podskupina (Videm - Pordenon) AS Majanese Val Resia 3:1, Mor tegllano - Baneudine CUS 3:2, O iyn)p4a Gorica Urandig) Pallavolo
IS'
preložena na Jutri
GESTVICA
AS Majanene in AP Marteg|iarur 2, G|ymplu Gorica, Hrandigi PalJa volo, Baneudine Pallavolo in AK Val 0
PRIHODNJE KUGO (10, In 20- IG) Baneudine CUS Majanese, Bran digi MortegUano, Vaj Resia G |ympia Goriea (G. F )
V petem kolu košarkarskega promocijskega prvenstva na Tržaškem
Vsi trije naši predstavniki tokrat praznih rok
0(f|.}7°)Seft * Kontovel
jot ^ '(PVBG; Ban 14, Zaeearia, Per
i1,ltjffi(,v«l Je. kot .je razvidno pa ; e-v j oopolnoma odnrrvedal, Votlin i’ mih namreč so nasprotniki Vilni.8tačkami razlike, Tedaj hjr ‘"aktičnu tekme konee. 1
Sfaiiiia^^fhimo, da je slaba igra hapazlj,8 ^ifwmagla k tako visokemu
D, S,
92:57 CUS - Polet M;M (30:29)
POGBT; Malalan, Bedmak 13 (1:4). Ganelanl 0 (1:8), Gregnri, Sosič 9 (1;3), Parovel, Vitez 17 (SiB), Daneu 0, Tavčar
Zaradi raznih poškodb in bolezni, ki pestijo moštvo, so se poletovei pro ti .ržaškim vseučiliščnikom predstavili na igrišče mučno okrnjeni, saj so izostali kar (rije standardni mrajei (Ferluga, Baženr ;n Benčina)- vseka kor so Openci izgubili tekmo, ko ,|n že vse kazalo, da uodo tudi mkrat osvojili zmago-
V prvem delu tekme su naši za
igrali dokaj poprečno, Občutiti ,je bilo predvsem pomanjkanje centrov, tako da su domačini po zgrešenem metu večkrat ulovili odbiti! žogo v napadu-
Kakorkoli že, so Boletovi košarkarji obdržali stik z nasprotniki in jim b I! vseskozi enakovredni V drugem pol času se je stanje na igrišču spreme
Tako v prornocljikom prvomtvu
ID MLADINA — K R 12
c	prireja
l' sejem nove In rabljene smučarske opreme
In 81, nov. od 1Q. Ge 21, are v Doma A. Sirk v KRIŽU
IZIDI 8, KOGA
Dim Boško ■ KONTOVEG	82:87
GUI Trsi - POGET	80; 64
Eerrovlarlo - BOR RADENSKA 78:80 Alalmrda - Hurrolana	77; HI
Časa del Erigo - Mbertas 80; 131 liudiogruf - Stella Azzarra	76; 88
Gav, Partn - Si oglietto	BI 1118
PRIHODNJE KOGU HUB RADENSKA • KONTOVEG
(10,11, v Trsta ob 18,30); POGET -Don Boško (18,11. v Repnu oh HMHBi Gibertus = l,av, Porto; Radiograf -GUS| Stella Azzarra » Alalmrda; Sko-glietto - Eerrnviartoi Uannlana Časa del Erigo.
GESTVICA
Itailtogruf Milje Bareolana Don Roško Mlmrtas Alalmrda POGET CUS Trst Stella Azzarra Ferroviario Senglletto Časa del Erigo Gavorutori Porto BOR RADENSKA 4 KONTOVEG 4
6	4	1	371; 338	H
4	J	()	31)712711	8
4	3	I	3831282	8
0	3	2	3081358	II
3	3	2	421)140»	8
0	2	3	312:308	4
4	2	2	273:37»	4
5	2	3	388:387	4
0	2	3	348i360	4
4	2	2	343:308	4
3	2	3	31111:427	4
R	2	3	1114:444	4
I 3 2701302 2 0 4 2521315 0
BOR RADENSKA, KONTOVEG, Itanolaaa, Don Boško, CUS Trst In Noogllolto imajo po tekmo munj,
nilo, saj so Godničevi varovanci igrali prisebnejše in mnogo bolj učinkovito ter sl priborili prednust 'majstih točk V deseti minuti drugega polčasa pa »o gostje prešli na obrambo • mož-moža», prot) kateri se naši fantje nikakor niso znašli. Igra}; so vse preveč statično in se slabo odkrivali, poleg lega pa so bili vse preveč po vršni v obrambi, tako da so domačini nadoknadili »umujmo In »magail-
Za člansko postavo Poleta je res škoda, da ni izkoristila priložnosti prodvsem ob dojstvu, da je bil CUS objektivno slabši tekmec, kateremu so poletovei, kljub okrnjenosti, darovan zmago. (Ceneta)
• MIKE HAHPER, Italijansko košar karsko pi-vollgaško društvo Gatlni iz ForllJa je namesto dosodanjoga A mericana Moffeta najelo bivšega člu im tržaškega Biea Mika Harperja-Harper ja star 26 let in visok 20« em in ga ameriške profealonalna moštva tudi letos niso vključila v svoje vrste-
Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 10.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali ogla si 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
primorski
M	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
15. novembra 3983
Po zaprtju v okviru nedavne akcije proti delovanju mafije
Igralnica v Campionu ostane zaprta
MILAN — Igralnica v kraju Campio-ne d’Italia, ki so jo pred kratkim zaprli v okviru preiskave o vplivih mafije na delovanje italijanskih igralnic, bo ostala še naprej zaprta. Vprašanje ponovnega odprtja je sicer precej zapleteno, ker so sodne oblasti precej šnje število funkcionarjev te ustanove aretirale in bo treba zdaj sklicati novi občni zbor, da bi obnovili vodstvo igralnice.
Precejšnja zaskrbljenost vlada tudi med 400 uslužbenci te ustanove, ki se boje za svoja delovna mesta. Ti so zato poverili dvema odvetnikoma nalogo, da bi uredila vse formalnosti za čim prejšnje odprtje igralnice.
Medtem v Milanu še vedno zaslišujejo aretirane voditelje igralnice. Podrobnosti zasliševanj niso znane, vse pa kaže, da bodo preiskovalci zaklju čili svoje delo danes.
Np. sliki (foto AP): prazna dvorana igralnice v Campionu.
Pravi možganski «računalnik» v glavi zeniškega rudarja
ZENICA — Zeniški elektrikar Konstantin Rakič je sicer zaposlen v tam kajšnjem rudniku, toda daleč naokoli ni najbolj znan občan tega bosanskega mesta zato, ker bi bil kak izjemen rudar, ampak ker je dejansko pravi živi računalnik. 25-letni Konstantin ima namreč naravnost neverjeten spomin, * katerim ne navdušuje le svojih soobčanov, ampak vedno bolj preseneča tu® vsakovrstne strokovnjake.	^
Tako je npr. s preskusom dokazal, da je sposoben kvadrat z 250 številkami na pamet ponoviti v vrstah, v stolpcih, naprej, nazaj, v spiram diagonali in kdo ve še kako. Natančno lahko tudi pove, v kateri vrsti ® na katerem mestu se nahaja eno izmed števil, pa čeprav so mu jih Pre° tem našteti tudi več kat 400.
Toda lakih fenomenalnih sposobnosti nima samo kar se tiče števil, a®' pak lahko «usk)adišči» tudi na tisoče imen oseb, mest, predmetov itd. Tak zna za vsako izmed 4.000 motornih vozil v Zenici povedati na pamet reg1' istrsko številko, barvo, znamko in ime lastnika. Če mu prečitajo daljši teks ali zgodbo iz kake knjige, zna v sekundi koliko črk štejejo najdaljše besed«; koliko jih je, na kateri strani so zapisane, v kateri vrati itd. Tudi najdalj* iek3t si zapomni za 15 dni, če ga enkrat samkrat prečita, če ga pa v mis®1 po dveh tednih še enkrat obnovi, pa še precej več časa.
Konstantina Rakiča v Zenici sicer vsi občudujejo, ioda njegove nadaf jenosti doslej ni še nihče ovrednotil. Rakič namreč še vedno dela — v rudniku-
Terorja v Latinski Ameriki še vedno ni konec
Na tisoče oseb v Gvatemali ubitih ali pa izginilo
Ko je bencin cenejši
PARIZ — Če se svet vedno bolj zaveda pomena miru in sožitja, pa je po drugi strani tudi res, da je na tem našem planetu vedno več nasilja. Tu pa ne mislimo samo na vojne, ampak tudi na stanje v tistih državah, kjer navidez vladata red in demokracija, v resnici pa je tam najhujši teror in je nasilje vsakodnevna praksa oblastnikov proti ljudstvu, ki si ne more pomagati.
Eno izmed tistih področij, kjer človeško življenje tudj v «miru» nima posebne cene, prav tako pa tudi ne človeške pravice, ki jih priznava ves civilizirani svet, je zlasti Južna in Srednja Amerika. Posebno sta se v tlačenju človeških pravic v zad njih letih odlikovala Argentina in Čile.
Poslednje vesti o grozodejstvih v Latinski Ameriki prihajajo iz Srednje Amerike in sicer iz Gvatemale. Mednarodna zveza za zaščito človekovih pravic je sestavila posebno poročilo, ki ga bo njen predsednik Antonio Garcia v prihodnjih dneh predložil Združenim narodom.
V dokumentu piše, da je od lanskega marca, ko je general Efrain Rios Montt prevzel z vojaškim udarom o-blast v tej deželi, izginilo ali bilo u-bitih več kot 15.000 oseb. V vsej deželi so raztresene tajne ječe, v katerih je tisoče in tisoče zapornikov. Najhujše razmere pa so v ječah, ki so jih zgradili v podzemeljskih prostorih tehnične fakultete v prestolnici, kjer živi več tiseč jetni-
kov v pošastnih razmerah in so neprestano podvrženi strahotnemu mučenju.
V vsej deželi vlada občutek stalne negotovosti, saj nihče, ki gre zjutraj od doma, ne ve, če se bo zvečer vrnil pod domači krov. Največ tega nasilja izvajajo razne skrajno desničarske tolpe ali pa vojaške in pol vojaške organizacije. Garcia se je srečal tudi s šefom države, ki je pa, kajpak, obstoj nasilja zanikal.
KAIRO — Da sodi Bližnji vzhod med najbogatejša področja sveta je znano danes že vsakemu otroku. Pa tudi glavni vzrok tega bogastva je znan: to je nafta, «tekoče zlatom, ki prihaja na dan iz puščavskih vrtin vsega Bližnjega vzhoda. Zato nikogar ne preseneča, če si lahko bližnje-vzhodne države, ki bi sicer morale veljati za izredno revne, privoščijo naravnost sanjske nakupe najdražjih letal, najbolj zapletenih in popolnih orožij, jedrskih elektrarn, speljujejo skozi pustinje najsodobnejše avtoceste in grade stavbe, ki spominjajo na pravljične gradove iz «Tisoč in ene noči». Svet je pač odvisen od nafte in brez nje bi se današnja civilizacija krepko zamajata, če ne še kaj hu lega. Nafta gre zato dobro v denar, denar v trezorje arabskih bankirjev, tam
pa postane osnova za trgovino, in to veliko trgovino.
Arabci dobro vedo, da je za denar mogoče kupiti vse. In ker imajo denarja mnogo in včasih celo preveč, kupujejo tudi vodo. Ta tekočina je namreč na tistih področjih izredno dragocena. V Egiptu stane npr. liter vode približno tretjino več. kot liier bencina. V «petrolejskih» državicah in državah ob Perzijskem zalivu je tre ba plačati za liier pitne vode celo osem tisoč lir. Kdo bi se zato čudil, če je na tem področju voda prav tako iskano trgovsko blago, kot npr. pri nas vino ali moka itd. Zato iam tr govina z vodo odlično uspeva.
Toda Bližnji vzhod ni le področje, kjer stalno primanjkuje vode, ampak zaradi nerodovitnih tal in neurejene ga kmetijstva niti približno ne krije
Za zazidalni načrt ni nikoli prepozno
PIRAN — Malce presenetljivo je, da so se v piranski občini lotili izdelave zazidalnega načrta za Portorož zdaj, ko je ta turistični kraj tako rekoč skoraj do zadnjega že pozidan. Zveni namreč tako, kot če bi se kdo lotil zidati hišo pri strehi. Vendar pa je izdelava zazidalnega načrta nujna, predvsem zato, da bi vsaj za vnaprej preprečili kakršnokoli napako pri prostorskem urejanju kraja.
Doslej so naselje Portorož — središče turizma na slovenski obali (gre za dvesto hektarjev površine) gradili in pozidavah po delnih prostorskih načrlih, ki so sledili splošni urbanistični zasnovi. Dvajset let je moralo miniti, da so odgovorni spoznali, da tako ne more več naprej, saj prihaja zadnja leta na račun prostorskega urejanja kraja vse več pripomb. Pri piranski enoti za upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč so že zbrali ponudbe za izdelavo zazidalnega načrta
Portorož. Ugotovili so, da bi bilo najbolje združiti obe prispeli ponudbi in sicer koprskega Invest biroja (ki se že ves čas ukvarja s prostorskim načrtovanjem v občini) in ponudbo ljubljanskega Slovenija - projekta, ki naj bi programski del zazidalnega načrta računalniško obdelal. Odločili so se tudi, da bedo najprej izdelali programski del, za kar bi potrebovali 4,8 milijona dinarjev in devet mesecev časa. Da bi zagotovili ves potreben denar, pa so že izdelali samoupravni sporazum, v katerem je natančno zapisano, kako naj bi enajst udeležencev - podpisnikov tega sporazuma prispevalo svoj delež pri izdelavi zaz.iialnega načrta.
Čez nekaj let bo torej v tem turističnem naselju ve’iko lažje zbratj gradbeno dokumentacijo, pa tudi sporov v zvezi z zidavo ne bo več toliko, kolikor jih je zdaj. Toda kaj, ko bo do takrat ostalo le še malo nepozidanega prostora v Portorožu. (Bš)
od vode..*
svojih potreb po hrani. Prav to P® 1 ustvarilo priložnost za izredno no trgovanje s hrano, saj jo je Aru cem trenutno mnogo lažje kupovati2 dolarje, ki jim za prodano nafto ko sami letijo v deželo, kot pa obdelov ti in namakati polja.	■
Tako je to področje postalo ®’Pr_ čakovano izredno zanimivo za P[01, vajalce hrane po vsem svetu. joCf. ker so kupci bogati zahtevajo najboU še blago, ves trgovski posel pa biti izpeljan do potankosti natančn > brez zastojev in zapletov. Vse to P zmorejo le velike družbe, ki so zav hale dobre zaslužke in so se l°lt poslov z vso resnostjo.
Tako so npr. ZDA, Brazilija in cija ugotovile, da je na Bližnjem vzn ^ du izredno > rentabilno trgovanje piščanci. Uredili so velikanske faT , čivkačev, zredijo jih do slabega P drugega kilograma, nato pa jim tekočem traku zavijejo vrat. strol.a. oskubijo, globoko zamrznejo in zaP kirajo. Odtlej jih merijo s ioria*„z Tako ZDA izvozijo vsako leto C Atlantik 480.000 ton globoko zrnT^va nih piščancev in, čeprav je nji"0' cena letos padla za več kot 30°/o,	^
bijo zanje še vedno po več kot P drugo milijardo lir za tisoč ton slabe pol milijarde dolarjev.	0
Francoski izvoz piščet znaša 3j0-	.
ton, v zadnjem času pa so Ib®2® pogruntali, da so piščanci, ki jih ^ miš s koruzo in sojo, namesto t . bjo moko kot Američani in Franc ’ okusnejši in jih tudi že prodajo 300 000 ton, ker so pa še nekoliko stili ceno bodo gotovo kmalu prem Francoze in Američane.	ir0.
Vsekakor je bližnjevzhodno P° čje za trgovce s hrano tudi sicer redno zanimivo in bo tako še ao časa.
Miki Muster:
Gusarji
(10.)
su
I USVOLOtNI GtKA
UUO
.Ul
K?
GA ZAMAN
LOVIH PO V
MO
UM
©VETA
Minister in policaj
RIM — Tudi če si minister, se včasih ne izogneš policijskemu & gledu. Ta usoda je včeraj dopoldne doletela ministra za odnose s podart _ tom Oscarja Mammija, ki se je peš odpravljal v zbornico. Agenti, ki s0^eA stražili Trg Montecitorio, da bi preprečili protijedrsko manifestacijo Pj r. sedežema zbornice in vlade, so ustavili ministra v neposredni bližini 2 -j niče. «Kam pa vi,» je agent nagovoril Mammija. «V zbomico», je minister. «Kaj pa tam počenjate, ste v službi,» je še silil policaj. «%al’ L je minister,» je pojasnjeval Mammi. Odgovor policaja ni povsem prepričal. -e ko mu je Mammi pomolil svojo poslansko izkaznico, mu je dovolil. da stopil v palačo.
Moskva pod debelo snežno odejo
MOSKVA — Nenavadno rana zima je od sobote na nedcijo ^^ali svoj ledeni oklop Moskvo. Kot poroča agencija TASS je v slabih 36»jjo padlo v sovjetskem g'avnem mestu prib'ižno 30 cm snega, kar je P>vzrU s o znatne zastoje v cestnem in železniškem prometu, moskovska letališča P morali zapreti.
TASS dodaja, da prebivalci ne pomnijo tako zgodnje in nenadne žj Še pred nekaj dnevi se je temperatura sukala okoli 10 stopinj nad včeraj pa je termomciler kazal minus desni.
Kitajski učitelj je prodajal ženske
PEKING — Podjetni kitajski učitelj Li Changkui je dobro »vnovčil*Jgjgj poklic: ker je pač imel v neki oddaljeni vasi opravka z mladino, je * še neznanim kupcem) prodajal mlada dekleta. V petih letih jih je ® devet '	’	" .............
svojo
vsaki prodaji vrnila k njemu in s »trgovino» sta začela na novo. ‘'L-o0a obračun «trgovanja» pa je tak: Li bo sedel na hladnem 15, njegova s ” pa 14 let.
in je zasluzil 4 in pol milijona lir.	^
Toda premeteni Li si je pomagal tudi drugače. Prodajal je namreč ^ '■—	” nj0 pa je bn domenjen tako, °e ]
ženo in to kar večkrat. Z
seJLč«