Za poduk \n kratek čas. Kuga na slovcnskein Štajerskem. (Siiisal M, Slekovcu ) (Daije.) IV. Bilo je hudo, če ae je v eai ali drugi liiši oglasila kuga in je temu ali unemu izmed doraačih vzela življenje; — pa to je bila le drobaa kapljica britkosti za poaamezae kraje. Ali morje greakobe ia aepopisljive žalosti se je razlilo maboaia crez vso deželo, če je morivka začela obhajati svojo žotev ia je — eaako koscu aa travaiku kosila brez vsega razločka ia usmiljenja. Groza obhaja človeka, ako čita, da so po aekterib vesnicah v kratkem čaau poraerli vsi ljudje. Crez vse gialjive prizore aam razvijajo zapisaiki iz kužae dobe. Kamor je človek pogledal, videl je ležati bolaike ia umerle. S krampi ia vilami so po mestaih ulicab vlačili merliče ia aje aalagali aa kola. Semtertje so med aje zmetali tudi žive ia nje zakopali z mrtvimi vred. Ia med tera ko aajeti pogrebaiki očeta črez prag vlečejo, umira v biši aiati, raajbao dete pa v zibeli joka. Koliko je tako revče moralo semtertje prestati, predea so se našli dobri ljudje, ki so ga k sebi vzeli ia za-aj ljubeznjivo skrbeli. Večidel je pa moralo od glada koaca vzeti, ker se za-aj ai aikdo zmen.il. Strah pred kugo je vničil vse socutje ia ia razt-rgal vezi prijateljstva iu Ijubezni. Vsakdo je skrbel le za ae; kako se godi ravenčloveku, za to mu je bilo malo mar. Okužeaega se je vse balo, vse je bežalo pred njim. Starši so zapušoali svoje otroke, siaovi ia hčere pa lastae roditelje. Mož se ai zraeail za bolao žeao ia ta ae za moža; — tudi prijatelj se je svojega okužeaega prijatelja daleko ogail, da bi ae aalezel od njega knge Zalostuo je sicer to, pa ae smerao se čuditi, vsaj je tako zavkazevala postava ,,Ogai se prej ko mogoče aapadeaega od kuge ia beži iz okužeae hiše", — tako je bilo zapovedaao v cesarjevem imenu. Tudi zdravniki so ravao to priporočevali. Zato je prosto Ijudstvo navadao reklo: ,,Se prikaže kuga v bližiai, kupi si par močaih črevljev ia bcži tako dolgo, da bodo podplati raztrgaai." Kdor je le mogel, jo prej ko mogoče tudi bežal iz okužeaega kraja Prvi so jo plemeaitaši ia vitezi pobrisali; sli so v zdrave kraje ali pa so se zaprli v svoje trdae gradove. Enako so storili tudi premožai meščaai, ki so aa deželi imeli viaograde in pristave. Po meatih so ostali samo nbogi rokodelci. ki so bili aavezaai na svoje delo. 0 kako žalostao je bilo teh stanje! Ce bi ajim bila prizaaesla tudi kuga, so se imeli pa z lakoto boriti, ker so odšli premožai ljudje, pri kterih so do sedaj imeli za- služek ia življVaje. Pleraeaitaaem je bilo sicer strogo zapovedaao, preskrbovati ubogti ljadi s potrebaim živežem, pa prevzetai bogataši so se malo brigali za cesarske ukaze sploh, veliko maaj še pa za take. Zgodoviaa aam ve povedati od trdosrčaili grajščakov, ki so streljali iz svojih bivališč, če se je bližal kak revež prosit milodarov. Nič pa za verae prebivalce, posebao za oae aa deželi, ai bilo tako žalostao, kakor to, da se v okužeaih krajih ai saiela obhajati javaa služba božja ia da oadot ni smel aiboe v cerkev zahajali. Za okažeae je bil aastavljea posebea duhovaik, ki pa z zdravimi ai saiel občevati. Ta je obiskoval bolae ia ajim delil zakraaieate amirajočih. Da bi se okažeaili ae dotikal s telesom ia ae aalezel smrtae bolezai, je bolnike amzilil s palčico, ki je aa eaem koaci bila omotaaa s pamvolo; sv. hostijo ma je pa dal zavžiti v dolgi srebrai žlici. Pa pri vsem tem je raaogo dušaili pastirjev zbolelo ia postalo žrtev svojega poklica. Večiaa ljadstva je spoznala kugo kot kazea božjo za grebe človeka. Med take grehe ateje sv. pismo pred vsem bogokletstvo ia zaaičevaaje božj« slažbe. Zaradi teli pregreh je Bog poslal kugo v Seaalieribovo araiado ia v kratkem času je umrlo JS5.00O vojščakov.*) Tudi aečistost ia prešestovaaje je že v stari zavezi kazaoval Bog aekterekrati s kugo.**) Zato so cerkveae ia posvetae oblastaije spomiajale ljudstvo, aaj pasti grešao življeaje ia dela pokoro. Gospodarjeai se je oatro zapovedalo gledati aa to, da ee v ajiliovi hiši ae bo Bog žalil z bogokletsvom, aečistostjo, pijaačevaajem, igraajem in zaaeaiarjeajem božje službe. Tudi pridigarji so morali to ljudem aa srce polagati ia Ijudstvo opomiajati k molitvi ia pokori. Skoraj povsod so se za časa kuge obbajale aiolitveae ure pred sv. rešajim Telesoai ia slovesae procesije k romarskim cerkvam. Tadi obljub se je v tem času maogo storilo, vsled kterih je bilo postavljeaih več cerkev, kapel ia ,,pildov" ia vpeljaaih maogo hvale vredaib pobožaosti. Posebao radi pa so se kristjani obraeali k aekterim svetnikom, da bi pri Bogu za ajih prosili. Ia zaupanje jili ai goljufalo; — maogokrat je Bog aa priproSajo svetnikov kugo astavil. Ovi svetaiki so zaaaprej veljali kot kužai patroai. (I)alje prili.) Smešnica 18. Nekdo, ki je bil budo aa cutaicah bolaa, pride k zdravaika. Ta ga pasti tri dai , vsak daa po trikrat iz aeke skleaice (liašice), ki je bila s homeopatičaiin zdravilom aapoljeaa, vobati. Ker pa bolaiku ni tretji daa odleglo, vpraša ta aže aevoljea za račun. Zdravaik zaračuai 5 ft. Bolaik potegae aiošujo *)" TvTkraTjT 19. **; IV. Moz. 21 in Ecch. 33,. iz žepa. vzame iz aje petak, ter ga zdravaiku pomoli pod aos, rekoč: ,,Zdaj še vi vobajte !'*' Na to vtakae petak zopet v mošajo aazaj ter odide mirno, kakor da je svoj dolg poplačal.