1>oi VC/ublfani 12. novemb DANES > Poziv ljubljanskega ihofa ^ ^ Cena L 0.50 pljub Ceto 54 . Sie v. 46 Slovo od jeseni Slovo je navadno težko, toda ne vedno. Včasih se poslavljamo z lahkim srcem in z nestrpnim pričakovanjem. Roka v roki tedaj ni nekaj svinčeno težkega, ni več v njej magneta, ki bi družil obe v neločljivo eno« to. Korak je lahek, čeprav gre zimi naproti Pogled plava nazaj na zasnežene planine in na odpadlo listje, a ni moker, temveč čist in prozoren. Jesen gre od nas in mi zanjo ne žalujemo* ne žaluje jasen dan za lepo večerno zarjo. Planine se vedno bolj ovijajo v meglenostj in v bled pajčolan izginjajo njih vrhovi, a malokdo ve, da iz njihovih višin še vedno kraljuje znamenje odrešenja, kljub vsem viharjem, kljub gromom in bliskom, kljub snežnim zametom. Poziv ljubljanskega škofa k veliki narodni spravni pobožnosti deveterih prvih petkov V ljubezni presvetega Srca Jezusovega vabim vse vernice k posebni pobožnosti deveterih prvih petkov x začetkom v letošnjem decembru (prvi petek je 5. decembra). Mnogi so to pobožnost že opravili, morda že večkrat. Saj je obljuba Jezusova, ki jo je dal sveti Marjet' Mariji, znana in je nagnila marsikoga, da je žrtvova Čas in trud ter devet prvih petkov za povrstjo dobro pripravljen sprejel zadostilno sveto obhajilo. Da Vas vabim še enkrat, da istočasno skupaj obhajamo to pobožnost, so vzrok strašne stiske sedanjosti, ko ne trpimo samo mi, ampak vsi narodi Evrope. Pontino moramo priznati, da je Evropa veliko grešila in bila v mnogočem laži-krščanska, sto in stoletja je zametavala veli» kanske milosti Kristusove in tako si je sama spletla bič, ki jo zdaj tepe. Usmiljenje božje in s tem konec hudih preizkušenj upamo doseči, če od svoje strani skušamo Bogu nuditi odkrito« srčno zadoščenje za vse grehe in lalitve sveta in sicer tako, kakor to želi presv. Srce Jezusovo. Poleg osebnega namena, ki ga bo vsak zase na-redil, imejmo vsi skupno ta namen: Tebi, presvelo Srce Jezusovo, darujemo to pobožnost prvih petkov v zadoščenje tistih grehov, zaradi katerih je Evropo In nas zadela sedanja težka preizkušnja in te prisrčno prosimo, skrajšaj dneve preizkušnje, reši nas vsega hudega in daj nam kmalu svoj mir! Vsa podrobna navodila boste dobili od svojih du* Snih pastirjev. Prosim Vas, udeležujte se te pobožnosti, kolikor le mogoče mnogoštevilno in z neomejenim zaupanjem v pr esveto Srce Jezusova Gregorf j Rožman, škof i N i K N N «I N I lil I "I I N òonocno cvetje Medlo sije mesee skozi veje. Tu in tam 8e oglasi kaka žival, da se zdrzne pozni popotnik in mu zastane dih. Okrog in okrog ga strašijo čudne postave grmovja in dreves; zdi se mu kot bi izza vsakega vstajale čudne postave. Nekaj korakov pred seboj zagleda 6vetle točke, ki se zde kot èj. roko razprte mrtvaške oči. Kot prikovana mu za. stane noga. Toda glej saj to ni posamezno oko kar več jih je in zlivajo se v skupine. Zdaj S9' zapre eno. zdaj drugo, pa se namesto teh odpro nova očesca... Pogumno stopi naprej, naravnost proti Strahn. Čim bliže si, tem bolj jasni postajajo obrisi. Kmt-lu spoznaš, da so ta bela, svetlikajoča očesca, b«li cveti kimajoče lepnice, ki cvete samo tri noči, dočim se zdi podnevi ovenela. Rastlina mota torej hiteti, da si zagotovi oploditev. Kako napravi to? Ko se začne sonce nagibati k zatonu in tafns razprostirati mrak svoja krila na zemljo, prida življenje v dozdevno ovonele cvetne liste, ki i« ria pno in iztegnejo. Venec prašnikov moli izntd njih in se ponuja težko pričakovanim nočnim gostom. Čudovit vonj kipi iz prebujenih cvetov Ia vabi g06te, naj pridejo in pijejo iz globoke čaie sladko pijačo. Pri tem j>a so prašniki oddali svoj cvetni prah ij nočni gost hiti z njim obloien k drugem cvetu, ki že pričakuje obiska in z veseljem sprejme prišlega gosta, da ga posipa s cvetnim prahom. Z novim jutrom, ko se vsa narava prebudi, zapre nočna raslina svoje cvete, da prepreči dostop vsem nepoklicanim gostom; mravljam in žuželkam. nepoklicanim zato, ker bi se sicer hoteli okoristiti s sladko pijačo, bi pa dela, ki ga rastlina za to pijačo zahteva, ne mogli opravili. Ce tak vsiljiv gost le hoče k cvetu, tedaj mu je pot navzgor zaprta, kajti obroč lepila varuje dohod k cvetom. Tam obtiči in tam najde smrt. Ves svetli, topli poletni dan je cvet lepnite zaprt in šele naslednjo noč se zopet odpre. Todi dočim je zunanji venec prašnikov, ki je oprivi! svojo dolžnost in svoj cvetni prah oddal, ie ovt-nel, vstane zdaj namesto njega drugi, notranji venec prašnikov. Tretjo noč p>a pride najvažnejše. Prašniki se več ne ponujajo nočnim metuljem, namesto njih se ponuja pestič s brazdo. Pokrit t cvetnim prahom prileti nočni gost na cvet in oplodi brazdo s tem prahom. Tako je cvet opravil svojo dolžnost ln je vse, kar je doslej goste privabljalo, nepotrebno, zato odpade. Zunanje življenje je nehala začelo pa je notranje, ki mora a-gotoviti bodočnost, bodoči rod. Polna posebnosti in značilnosti je ie s«ki druga rastlina, namreč lusnec ali lui, ki jo pozna le malo ljudi. Ta rastlina cvete ie v marcu ln aprilu in iivi le kratko življenje. Velik del njenih cvetov oa sploh ne zagleda belega dne aid zemljo, marveč ostane kar pod zemljo. Dočim po-trebuje velika večina rastlin sončne svetlob« ia svoje življenje in delovanje, je tej rastlini »otüm svetloba nepotrebna. Lusnec je namreč zajeda v« ali parazit. Sam si hrane ne prideluje iz vode, zraka in soli s pomočjo sončne svetlobe, marveč iivi na račun drugih rastlin. Na koncu z luskami pokrite korenike, ki «ep skoraj meter globoko pod zemljo, opazimo nabrek-lino, ki je nekak vedno lačni želodec rastline. It te odebline gredo itevilne korenine na vse strani in iičejo korenin topola, leske in jelše. Ko pridejo do njih. jih obdajo x gosto mrežo korenini«, ki imajo polno srkalie (ha valori ji), to je priprsv, s katerimi srkajo U korenin gostiteljev hrano. Ta kar smo opisali, je vsa rastlina, ki pie-Bvi večji del iivljenja pod zemljo, le včasih «a zdi, da si zaieii svetlega dne in sicer spomladi, ko pošlje nekaj bledih, mesnatih eočnih cvetni» poganjkov nad zemlja Toda U eveti ao kaj čudai. Rdečkastovijoiičasti krovni lističi pokrivajo svetlo-rožnate čašne liste in med temi opazimo trokrpo bledorofaato spodnjo nstno in temnordeča dasto zgornja Vsa U ču dovi tost pa trpi lena" časa, kajtj komaj so cveti oprašeni, odmra Cvetw steblo hrani le ie krovne lističe in glavic« s w meni. Karava nam nodi marsikaj čudovitega, pa »J di izrednega, človek nikoli ne bi mislil, « noč in cvet združljiva, ie manj, da bi mogla evw lica cveteli pod zemlja ln vendar je tako. Sledimo klicu ljubljanskega škofa! Slovenci, strnimo se v eno vrsto vsi do zadnjega in zadoščujmo božjemu Srcu za strašne stiske sedanjosti. Nihče ne more tajiti, da je mnogokrat trpljenje le posledica človeških zablod, človeškega greha. Nihče ne more tajiti, da so evropski narodi veliko grešili, da so zašli daleč stran od Boga. Res je, da Bog pošilja trpljenje tudi na dobre ljudi, da jih preizkuša, dviga h kreposti in pripravlja večje plačilo. Res pa je tudi, da je mnogokrat trpljenje le kazen za velike grehe narodov in posameznikov, radi katerih trpi često potem vse človeštvo. Z zadoščevanjem, s pokoro popravljamo krivice in žalitve, storjene Bogu in kličemo nase spet njegov blagoslov in njegovo milost. Priznajmo, da tudi mi Slovenci nismo izvzeti iz števila onih, ki so žalili božje Srce in priklicali nad evropske narode stisko sedanjosti. Storimo svojo dolžnost, zadoščujmo in zadoščujmo, da se nas božje Srce usmili, da se radi naše pokore in našega trpljenja usmili tudi drugih narodov in jim pošlje milost resničnega spreobrnjenja k pravemu krščanstvu. V ta namen nas kliče ljubljanski škof k velikim pobožnostim, ki imajo Je ta cilj, da operejo pred božjim Srcem naše grehe in grehe drugih narodov in mu dajo zadoščenje za velike zablode sedanjega časa. Po vseh slovenskih cerkvah se bodo začele z mesecem decembrom velike spravne po-božnostL K njim so vabljeni vsi Slovenci brez razlike. Vsak mesec se bo na posebno slovesen način praznoval praznik prvega petka. Pred prvim petkom v decembru se bo obhajala devetdnevnica, ki se bo začela 26. novembra ter bo trajala do 4. decembra. Devetdnevnica bo v ljubljanskih cerkvah zvečer, na deželi zjutraj. Spored devetdnevnice bo sestavljen takole: 1. Četrturen govor. 2. Litanije Srca Jezusovega. 3. Rožni venec. 4. Zadnji dan devetdnevnice sv. ura. Tam, kjer pobožnosti prvega petka ali devetdnevnice ne bi bilo možno opravljati na predpisan način, naj se verniki zberejo in opravljajo pobožnosti na drug način. Ves slovenski narod naj se združi okrog teh pobožnosti v eno samo vrsto, ki bo zadoščevala božjemu Srcu in klicala milost na slovensko ljudstvo. Kmetje in delavcil Sredi napornega in težkega dela dvignite svoje roke k Bogu, pokažite mu žulje in iskreno prosite, da vam bodo radi vaše spokornosti in trpljenja prikrajšani dnevi preizkušnje. Izobraženstvo in drugi slojil Dvignite svoj um k božjemu Srcu, uklonite ga njegovi vsemogočnosti, da se nas usmili in nam vrne zopet svoj mir. d Gostilničirsko nabivljilno zidrugo so usta-novih v Ljubljani za vso Ljubljansko pokrajino. d Sprememba v prometu potniških vlakov na progi Ljubljana—Zalog. Prioenši s sredo. dne 5. novembra 1941 vozi na progi LjuNjana-Zalog doevno redno en p* potniških vlakov več in sicer v «meri Ljubljani-Zalog vlak št. 610 z odhodom iz Ljubljane ob 8.17 in 6 prihodom v Zaleg ob S.2S ter v obratni smeri vlak št. 625 z odhodom iz Ilaloga ob S.33 in s prihoderr v Ljubljano ob S.4$. Od istega dne dalje odhaja vlak št. 630 iz Ljub-Ijase eno uro kasneje L j. ob 15.20 ter vlak št. 631 K iZa k-g a 25 min. kasneje L j. ob 15.40. d Kraji Podgrad. Gradovi je in Gostiaca so se i z loči h iz okoliša pošte Devica Marija v Polju, ker ff nahajajo na ozemlju, zasedenem po ■Hfcški vojski. d Brez posebne dovolilnice ne sme nihče iz kiše v ljubljanski občini od 21. do 5. ure; v drj-gib občinah' pa od '20.30 do 5. ure. d Cene tobačnih izdelkov so 6« s 5. novem-tnm 1^41 podražile. Več bodo povedali trafikanti. d Avtobosai promet te po najnovejši odredb; pristojnih obiasii ne sme vršiti pred sedmo aro zjutraj n po devetnajsti uri zvečer. h Zigreb bo ime! tudi zimske letalske zveze t toozems-vom. Na progi Zagreb. Dunaj, Berlin botio medli poslej vsakodnevni letalski promet. h Nakaznice za surovo maslo bodo uvedli v Zagrebu. Naročnikom »Slovenčeve knjižnic«! če kdi žeti imeti knjige »Slovenčeve knjižnice« v platno vezane, ma to lahko oskrbimo za doplačilo 6 lir za vsako knjigo. »Slo ven èev a knjižnica«, Kopitarjeva 6, Ljubljana h Tovarno za take mesne izdelke T Vrbovcu je vzela v zakup zagrebška oböna. h Državna Dlagajna v Zagreba je dala mestu Sarajevu na razpolago 35 mihjooov kun za popravo zgTidb. poškodovanih ob priHki bombardiranja 13. aprila. Podpor* bodo deteiai samo h Gostilničarski in hotelski nameščenci bodo od 1. novembra naprej delali vsak dan eno uro zastonj v korist hrvatske vojske, V6 laških organizacij in gradnje delavskih domov, «iromašni meščani. h Prvo veliko mlekarno, ki bo lahko predelala okrog 30.«*) litrov mkki, bodo ustanovili v Bje-lovaru. d Dne 22. L m. iiide okrog 100 strani obsegajoča knjižica »Delajmo jaslic«, ki jo je spisal fral. Niko Karel. Slovenci še nimamo dela. v katerem bi bil$ duhovno bogastvo in poezija jaslic tako izčrpno zajeta. Preglednemu zsodovinskemu «Jed_e g'oboka. a izredno živahno pedana rajuiiišljanja o vsem. kar naj nam jaslice so in b«i<>, zlasti v teh dneh. Klene ia lepe adventne muli. ki bodo v vsakem fitatelju vzbujale pravo •dventno ubranost. Meditacijo pa naj poživi delo. Zato daje pisatelj v o'»širneišem drugem deiu knjižice podrobna navodila, kako naj si v edven-tu sami napravimo jaslice čim ceneje, čim lep^e in čim bolj domače. da bomo tudi mi ob nith aotivljali tisto pristno religiozno veselje naših pre.3n.kov. ki ga tako živo'opisujeta Trdina in Erjavec. Da bi pa vsi prijatelji jaslic knjigo čimprej in čim ceneje prejeli, jih vabimo, da jo ■aroče vnaprej z dopisnico, ki jo pošljejo na naslov založbe >\"ova stvar«. Ljubljana. Kdor natati knjizo do 20. t. m., jo prejme takoj ob iiidn aa dom ia izjemno re»o šestih lir. Ta cena pa velja le za tiste. ki knjižico naroče vnaprej in ki navedeni aaeaek p* dostavljeni poioiuki čimprej poravnajfc g Po dogovora med lulijo ia Nemcih «e cena premogu, ki ga dobavlja Nemčija lubji, do konca k'ta 1&42. ne bo zvišala. s L mrli Slovenci v Srbiji. Hühl Emil. tehnični poslovodja; Kovačič Karel, uradnik; Fatur Stanko, poslovodja; Zcrko Alojz, skladiščnik; Gabrijelčič Janez, preddelavec; Kramberger .Mirko, uradnik (iz Maribora); Vilian Franc, mizar; Rustja Josip, mizar; Ciiek Karel mizar; Cebulin Albin, mizar; M ožina Valentin, mizar; Novak Jože, mizar; Godec Jože. ključavničar; Stalekar Karo!, ključavn'-čar; Kune; Franc, ključavničar; Cergoj Kristijan, ključavničar: Koželj Jože «ur.: Andrič Savo, varilec; Perhavec Florjan, pleskar; Lorbek !.. pleskar; Baugel) Janez. Lah Vaso. Sn;nšek Knut (stud. teh); Steier. Novi k Alojz; Cuk Ludvik (organi?:): Vurk L; Tretnjak Kan. Umrlo je še kakih 15 ljudi, za katere še rise prispela imena. g Obdavčena menjava znamk. Zamenjavanje znamk med filatelisti samo po sebi ni podvrženo obdavčenju. v kolikor se vrši iz športa. Toda marsikateri filatelist neprestano zamenjava znamke, da ima kaj postramicega zaslužka, v kohkor iznaša letni pro.net manj kakor 20 mark, ni obdavčen. Pri menjavah za večje vsote pa je predpisan poslovni davek. s Jesenski pridelki so še na fiolja. Kraševce ie zima s snegom neprijetno presenetila. Jesensxi Eridelki so še povečini zunaj na polju, tako repa, orenje, p»esa. zelje, turščica za silose in mnogo drugih, ponekod je ostala na polju tudi še požela ajda. ki se je sušila v stavah. Tolažijo pa ee. da Uk jesenski sneg nima dolgega obstanka ter ga bo kmalu pobralo sonce, zemtia p« «e na Krasu hitro osuši. Uko da bodo Lahko pridelke v redu sprav ili. e Do Ul jt pogorela »Siogi« tovarna za bonbone v Kruševcu. s 250 slovenskih naseljencev je v okraju var- varinskem v Srbiji. Največ rojakov je iz dravograjskega in litijskega okriia. s Odposlanstvo slovenskih priseljencev iz Srbije se je mudilo nedavno v Belgradu. kjer je posredovalo za napredek kmefskegi gospodarstva v sadjarskem m industrijsko-obrtnem p3gledu. Na pristojnih mestih so odposlanstvu zagotovili pomoč. s Noben Nemec ae sme gladovatl Ia prezebati. Nemška organizacija »Prinz Eugen« v Srbiji je priredila ono nedeljo v dvorani Kolarčeve univerze v Belgradu veliko zborovanje za zimsko pomoč. Glavni pooblaščenec, okrožni vodja Brucker, }e v svojem govoru pod geslom »Noben Nemec ne sme gladovati in prezebati» pozval vse navzoče, naj sodelujejo pri delu za zimsko pomoč. Njegov poziv i« veljal vsem v Srbiji živečim Nemcem. s Cena govejega mesa v Belgradu je določena na 34 din. ovčjega pa ni 22 din za kilogram. s 70.000 Hrvatov se je izseiilo doklej iz Srbije v rvoto državo. Nevi grobovi m L'mrli so: v Kandiji sodnik Jože Trsje. v Horjulu .Majda Leben. \ Brjah pri Rihenbergu .Marija Zerjal, v Ajdovščini posestnik in trgovec .Mihael Malik, v Novem mestu Jožef Olcorn. v Valjev u bivši jeseniški občinski tajnik Ivan Potrato. — V Ljubljani so odšli v večnost: vii. rač. svetnik v p. Janko Košir, učiteljica v p. Minti Megušar roj. Goslar, profesor Vladimir Lapa ne. trž. nadzornik. drž. žel. v p. Ivan Rani. sluga spipošne bolnišnice v LjuNiani Franc Oven, Jožica Colarič, veletrgovec Ivan Samec, višji poštni kontrolor v p. Slavko Deikin. ravnatelj zavodi za socialno zavarovanje dr. Jo_'a Bohinjec in odvetnik dr. Janko Piltuš. Naj počivajo v mini! /mi pmo. Učitelj: >?e spel si prišel brez peresnika v šola Kaj pa bi rekel voiaku. ki bi brez puške še! v vojno?« — Franček: «Gospod Cenerai!« Pri vojakih. »Kai moraš naiprej slorili. ko dobti pu*kr> v roko?« — »Najprej pogledam, katero številko ima.« — .Prav; in zakaj?« — »Da ne bi čislil tuie puške.« SLOVENCEV KOLEDAR nekaj zanimiuasti Kako spiata pajek svefo mrežo Prirodoslovci. ki opazujejo živali, pravijo, da je spretno*! našili pajkov čudovita. Pajčevina le/e zelo hitro iz paikovega telesa iz innoviti iukniic. tako drobnih. du jih s prostim očesom ne vidimo. Ii teh luknjic pridejo tanke nitke, ki se zunaj lelesa združijo v nitko. Sto takih nilk !>i dalo komaj debelost našega lasu. Koiat te nitke pritrdi pajek na vejico, na list ali košček lesa. Ko ie nitka pritrjena, se pajek st«. šča navzdol po zraku. Za njim se spleta nitka, ki ie daljša in ga drži. da ne pade na tla. Pravimo. da paiek prede paičevino. Ko doseže ua-lek novo veio nli list. pritrdi spet nitko nanjo, sleče po napeli nitki nazaj in obenem spielt novo nilko. Tako pritrjuje nitko za nitko, dokler ni mreža golova. Vse nitke se združijo v sredi mreže. Paiek spleta mrežo zelo hitro. V pičli uri ie gotova. In vse le nitke so prišle iz njegovega telesa. Pa močne so le nitke. Veter iih ne more raztrgati ia ludi dež iih ne uniči Pajek spleta mrežo, da z nio lovi mušice in druge drobne iivali. A te živalce bi ušle. če bi bile nilke le mreže takšne. koT so navadne nilke. Zalo pokrije pajek svojo mrežo z neko lepljivo tekočino, ki prilepi mušice na mrežo. Teca lepila ne vidimo s prostim očesom. Ali skozi povečevalno sleklo izgleda kot drobne kapljice, posejane po vsej mreži. „S/ooenčei) koledar" bo veren dokument vseh dogajanj današnjih časov, zato ga takoj naročite. V VSAKO niso I V Afriki prodira puičava in posipa rodovitno zemljo x ogromnimi plastmi peska. Angleži in Francozi si ie leta sem belilo glave, kako zaustavili prodiranje puščavskega peska v rodovitne dele svojih kolonij. Letno izgine po en kilometrski pas rodovitne zemlje, ki jo puščavski pesek pregloda. da oMan* samo skalovje. Doslej so si pomagali s pogozdovanjem, v zadnjem času grnrtiio velikanske naprave za namakan ie izsušenih tal a do danes niso mJaz bi imel rad tisoč ladij polnih šivank. vsaka šivanka naj bi imela svojega krojača, vsak krojač pa tisoč vreč cekinov.« — Drugi: »Jaz bi rad imel polno morie črnita. S črnilom bi pisal številke tako dolgo, da bi vse črnilo porabil. Potem bi pa rad imel toliko cekinov, kolikor kaže napisano število.« — Tretji: »Jaz bi Da rad. da bi vidva potem umrla in vse lo zapustila meni.« 7.nkatncla tožba. Sodnik: »Hm. pred letom dni vam ie rekel toženec, da sle oningutang. vi ga tožite pa tele sedaj?« — Floridor: »Veste. Šele včeraj seiu v cirkusu videl lo grdobo; prej nisem vedel, kakšen je orangulang.« Elektrika. Učitelj ie učencem razlagal električno siln. Govoril ie o mački, katero ie treba med nevihto pobožati proti dlaki, in nato vpra-ial malega Joška. holeč ga napeljati na električno iskro: »In kaj skoči v te. če ijožaš proti dlaki?« —• Joško: »Mačka!« Snnsliiana. »Ali se vaša lena nič ne jezi, kadar pridete tako pozna domov?« — »Ne!« — «Kako pa to?« — »Sai sploh nisem oženjen!« — »Potlej pa ne razumem, zakaj bodite tako pozno domov.« NemSko šolo v Švedski prestolnici v Slock-liolmu je olvoril oni dan odpravnik poslov nemškega poslaništva dr. Dankwort. Zunanja trgovina Argentine je bila v prvih 9 mesecih tekočega leta zaključena z izvoznim prebitkom v vrednosti '200 milijonov pesosov. Več trgovinskih ladij za ceno 300,523.700 lir je kupila Argentina od Italije. Trije prekopi ia namakanje rodovitne zemlje so bili nedavno otvorjeni pri Cartageni v Španiji. V zvezi i varčevanjem so na Norveškem začasno ukinili vse nočne vlake. Hud val mraia, ki je zahteval neštevilne žrtve, je znjel pred kratkim vso Kitajsko. 12 človeških žrtev, med njimi 9 otrok, je zahteval velik požar, ki je nedavno izbruhnil v Montoleani v ameriški državi New Jersey. fi milijonink milimetra >debcline< ima milni mehur v trenutku, ko se razpoči, so ugotovili raziskovalci v švicarskem Curihu. Kože morskih psov so začeli uporabljati za obutev Japonci. Pet mesarjev so ustrelili v češki Pragi, ker so prodajali meso po previsokih cenah. Na mesto Bolana bo s prihodnjim letom BiS' sao glavno m«to portugalske Gvineje. 20 m dolgo in 6 m široko Mitravo svetišče 60 odkrili nedavno med razvalinami rimskega mesta Akvinka v bližini madžarske Budimpešte. Krave brez rogov ali z majhnimi rogovi dajejo več mleka kakor močno rogate živali, je ugotovil neki švedski živinozdravnik. 60 milijonov ton cenijo v Bolgariji tamošoji letošnji pridelek tobaka. KRATKE Velik požar je uničil v Oslu veliko poslopje, v katerem je bilo mnogo uradov m gledališče. Smrtno se je ponesrečil v župniji Roimn v dolini Aoste kanonik Giovani Bossin, gorski vodnik papeža Pija XI. Število nezaposlenih oseb v Belgiji se je znižalo na 75.000 oseb. 74 kg je tehtala bača, ki jo je pridelala na na svojem zemljišču poljedelska tvrdka Musso Piantelli v Codevilli v bližini Savone. Imela je premer dveh metrov. 4.1 milijona metrskih slotov znaša letošnji pridelek sladkorne pese na Slovaškem. V Braziliji so aničili od leta 193J ie 71,470.000 vreč ali okrog 4.4S2.000 ton kave. Za 25 % so zvišali vse potniške in blagovne cene na španskih železnicah. Viharji v Arkaasasu v Ameriki so, poleg ogTomne škode, zahtevali 17 mrtvih iu več sto ranjenih. Več tisoč liaskih otrok je prevzela v svojo oskrbo Švedska. 100 dni že spi v neki kodanjski bolnišnici mlada žena, lei je padla in udarila z glavo ob kamen. Rastlino, v kateri je petkrat tako bad «trup, kakor je strihnin, sta odkrila dva profesorja vseučilišča v Oslu v dolini reke L impcpo v Transvaal» v južni Afriki. 172-00® avtomobilov so izdelale v septembru ameriške avtomobilske tvornice. I risto let že dela za iste gospodarje družina poljedelskih delavcev na nekem gosposkem posestvu v Menslageju v bližini nemškega Bremena. Dom Franca Jožeta eo zgradili v višini 2418 m na Velikem Kleku. Havanski Indijanci so umorili znanega milijonarja Herberja Magalheisa Alerà iz Sao Paula. Dva metra visok sneg je padel na Danskem. Mnogo živine je zmrznilo. 80 letni dr. Fraak Graves se je vpisal na vseučilišče Albany v ameriški državi Njujork kot slušatelj prava. Precej pozno se je zmislil. Te dni je umrl aa svojem domu v Beriin-Lankwitzu 80 letni Hans Frederik, zadnji novinar iz Bismarckovih časov. Južnoameriški mesti Detroit in Los Angeles sta v zadnjih 70 letih porasli od 79.000 na 1,618.000: ozn-oma od 5000 na 1,496.000 duš. Vsi sad 15 let stari Zidje v Parizu so od 1. oktobra 1041 pod policijskim nadzorstvom. Ob letošnjem prazniku mrtvih na grobovih v madžarski Budimpešti na oblastno odredbo niso gorele 6veče. Visoko šolo za telesno vzgojo bodo ustanovili v Bolgariji. človek in zdravje Tako dalai, da boš zdrav ! Prvič: Vstajaj zjutraj zgodaj m zahajaj zvečer ob devetih spat. Drugič: Sest dni v tednu pridno delaj, v ne. deljo počivaj. Tretjič: Pazi, da bo tvoja koža nad vse čista in si usta ter nos skrbno izpiraj. Četrtič: Dihaj vedno skozi nos in se izogibaj strupenemu prahu. Petič: Uživaj več rastlinske nego mesne hrane. Šestič: Neposredno pred jedjo in po jedi po. 6krbi, da ti bosta glava in želodec počivala. Sedmič: Ne jej v jezi ia ne jej preveč nutlnih jedi. Osmič: Poleti se ne oblači pretoplo in po-zimi ne prelahko. Devetič: Ce se ne počutiš dobro, se posti in pij grenak čaj. Desetič: Sprehajaj se v somu m čistem zraku ter bodi vedno dobre volje. Kaš želodec — ura Vsaka jed potrebuje določen čas za prebavo in dobro je, če te čase vsaj za najvažnejša živila poznamo, da bomo vedeli izbirati. Caj, kava in pivo zapustijo želodec v 1 uri, mehko kuhana jajca, me-ma juha in kuhano mleko v poklru^i uri, hruike in karlijole v 2 urah, betuii in paradižniki v 2 in pol ure, surova jajca, krompir v oblicah, bel kruli, jagode in marelice v 2 in M, kuhana perutnina v 3, bravina v 3 in četrt, riž, špinača in govedina v 3 in pol, pečenka in kumarice v 4, orehi, gosja pečenka, svež kruh in rafia peC-enka v 4 in pol, goveji filet v 4 in slanHn, gTahova kaša in zeleni fižol v 5, svinjina v 5 in H ure. Kinin ja bil nekoč sveta reč. Zoper mrzlico •e uporablja kinin, kakor je znano. Zdravilni učinek skorjo drevesa kina je znan že dolgi stoletja. Starodavni prebivalci Ekvadorja in Pernia so to skorjo čutili kot (veto. Ob koreninah teh dreves so izkopali jame, v katerih se je zbirali voda. To vodo »o imeli za zdravilno in 10 v m<| imeli svoje »veto kopeli. Prvi zaravoik, ki začel v Evropi uporabljati kinin zoper mrzlico, je bil Talbot, ki jo leta 1678. ozdravil kralja Karla IL hude mrzlice. Skorjo teh dreves nabirajo v Južni Ameriki tako imenovani katkariijeri, izveibani nabiralci, ki lupijo skorjo v pramenih z drevo, jo sušijo ob ognju ali v posebnih sušilnicah in jo tako pripravljajo za izvoz. Ceno določajo po potrebi svetovne trgovine. Oči Je treba stal»© accorati. Njih lepota in bi6tro6t trpita, če jih prenapenjamo. Citanje v polmraku, šivanje pri nezadostni svetlobi itd. j« treba na vsak način opustiti. Stiskanje vek pri gledanju v slabih svetlobnih razmerah pospešu,e nastanek gubic pod očmi. 2e I. 1798. so v Kielu zatirali grižo 6 tem. da so prepovedali prodajo nezrelega sÄJja in polivali iztrebke bolnikov z živim apnom. Trakulja, ki izvira od govedi j« pri čtoveku češča nego trakulja od prašičev. Med prvo in drago ie glede na število primerov razmerje nekako 10 do 20 : i. Trakuljo od govedi je tudi težje pregnati. Ce bi lahko raztegnili človeška čreva in v« njihove gube na ravno ploskev, bi z njimi lahko pokrili šest kvadratnih metrov površine. Pri jetičnikib je zobne gnilobe baje za 50 odst. več nego pri drugih bolnikih. Premer jeter merj na širokost povprečno 3' centimetrov, na višino 5—6 in na globino (<» spredaj proti hrbtu) lfr—21 cm. . Kdaj aaj zračimo shrambe oziroma kleli? Ta zadeva ni tako eiostavna kakor 6e zdi na prvi pogled. Napačno ravna tisti, ki zrač, kleti ali 6hrambe, ko je zunaj vlažno io topleje kot v kleti sami. S tem ne pospešujemo zračenja prostorov « ne odpravljamo vlage iz njih, temveč ravno nasprotno. Zračiti se mora shrambe in prostore le lepem in suhem vremenu, ako je toplota zunaj m2' je kakor v kleti. Zmrzovati pa zunaj ne sme. ^ Na prezrite »Mali oglasnik« »Po tem takem se imute res kaj dobro, Matijal Na prebitek imate vsega najboljšega!« »Oh, Anka, vfasi sera tako lepo sit. Kadar se naveličam dela, grem pu spat. Tuko živim prav zložno, čast in hvala Bogu! Oča so za-pustili malodane vse meni, no, moji starejši sestri Speli pa vendar tudi nekaj. Suj Speiuza tudi ni potrebovala toliko. Vzula je ljubljanskega škrica, še ne poznam ga ne; vem le toliko, da se piše za Krajana in da prodaja kramo v Ljubljani.« »Pri vojakih pa niste bili nič?« >M;sem bil, ne. Pri naboru sem pač bil takrat v ZaplanL Največji in tudi najlepši šopek sem imel jaz. Mataj — mi je dejal soldaški dohtar — tako lepo ploščate podplate ima le malokdo kakor til Škoda bi bilo tako redkega fanta, je dejal, če bi ga ustrelili na vojski, ali če bi se mu pripetila kje drugod kakšna nesreča. Bati se je tudi, je dejal, da ti s svojima težkima nogama ne bi pohodil tovarišev vštric sebe. Le kar izgubi se mi domov! Tako je govoril učeni dedec, on je že vedel, zakaj. Pa ine res niso vzeli, vidiš!« »Le Buga zahvali dvakrat in trikrat, ila te niso potrdili! Pri vojakih, pravijo, ni nič dobrega.« »Kar nas je Telebanovcev, še ni bil nobeden soldat. Nerad Oi delal jaz izjemo in zgago! Zato pa ni treba misliti, da smo zanikarni. Jaz, Mata jev Matija, sem tako zdrav, kakor mlad kozel, ki ni bil še nikdar bolan. O Svetili Treh kraljih, ko je najbolj mraz, ti hodim razoglav in golorok okoli doma. pa še nahoda ne dobim! Danes sem se pogledal v ogledalu; videl sein, da sem tako lepo rdeč, kakor bi imel šen, pa a nimam, o ne, ni treba misliti! Toda, veš... !na je: fantovaoja sem siti Predolgčns mi je na MatajevinL Oča in mati sta mi umrla oba. Sam sem na očevini...« Zopet je pogledal sramežljivo predse in so-pihal, kakor nt prenašul farni zvon. Kuhala ga je čudna vročina in nekaj ga je davilo v gol-tancu. Pripravljal se je na odločilni naval. »Zdajle ni nikogar tukaj,« je preudarjal. »Zdajle je pravi časi Bojj ve, kdaj bnva spet takole samar Matija, Matija, korajža velja! Kar povej ji, kaj te žuli, pa bo!« Nalil si ga je kozarec in izpit, da bi se ohrabril. »Nimam dekleta,« je sprožil naposled. »Nimam... nimam še nobenega. Ilm, kuj bi hvalil sum sebe? Dobra jed se satna ponuja!« »Anka!« je zaklical v veži starikav moški glas. »Takoj pridem, ata!« se je odzvala in odhitela. »Zala dečla, res, prav zala,« je mrmral Matija in se prijel za nos. »Da ie stari dedec ne I' bi bil iztegnil jezika, pa bi zdajle ona že vedela, kako rad jo ima Matiju in kakšna sreča jo čaka na Mutajevinil« 3. poglavje. Prijateljska zubava. Enakomerno je šumela zunaj voda, ki ja lila In padala na lopate, umerjeno so klopotala mlinska kolesa. Vglobljen v prijetne misli, je pogledal Matija zopet dol, koder se je jaril razpenjeni potok v zoženi strugi. Kakor žive puščice so švigale lastovice okoli mlina; zdajinedaj je katera zacvrketala tam nekoliko dalje nad mirnim tolmunom in si omočila beli trebušček na vodni površini. Včasi se je zagnala ali zaobrnila riba za plenom in zasvetilo se je srebrno iz vode. Na bregu so kokodakale kokoši; podjeten piščanec je umerjal čez vrtno ograjo. Preko potoka je begala senca, ki jo je delal dim iz dimnika. Naslonjen na oba komolca, je buljil Matija skozi okno in si dejal: »Dobro sem jo zabaval ves čas, Anko. Rada me posluša, dečla, prav ra-dal Da bi se kmalu vrnila k menile »Jaz, Matalev Mattia, sem taleo zdrav, kakor mlad kozel, ki ni bil Se nikdar bolan.« »Dober dan, Matijče, dober dani« je pozdravljal Hudopisk. V tem se je pritihotapil Andraž Hudopisk jzza peči, koder je čemel nepremično v temnem ždiču in pozorno vtepal posluške v svojo izredno zabavo. Neslišno je stopal kakor maček in tedajci na glas zakašljal pred Matajem, obrnivši se, kakor da bi bil pravkar stopil skozi vrata. »Dober dan, Matijče, dober!« je pozdravljal pivca in prijazno kazal svoje škrbine. »O — Bog te sprimi, Andraž!« se je zdrmaril Mataj, vesel nenadnega svidenja s starim znancem. »Lej ga no, kar naenkrat si tukaj, kakor bi te iztresel iz klobuka le Hudopisk pa je vzdignil svojo gorjačo in slovesno zapel s svojim hripavim glasom: »Matija Mataj I RMk) mi podaj, junak naših krajev, Matija Mata jev!« »Ta je pa res lepa, he helc ga je pohvalil prijetno poščegetani Mataj in mu stisnil ponujeno desnico. »Par bokalov je vredna, ne Samo enega, zato, ker je zložena tebi na čast, Matajev, ali ni res? Kaj pa delaš tukaj čisto sam kakor božji volek? In kaj je že to, da si tako zamišljen? Kaj ti pa dela preglavico, ljubček moj?« . »O, nič, Andražek! Nič mi ne hodi navzkriž, vse se mi plete po volji; premišljujem samo, veš, tako malo, ker ravno utegnem.« »Prav. Dober premislek je boljši kakor ura hoda.« . I »Sedi no k meni, saj me poznaš, ne, jaz pa l tebe,« ga je vabil Mataj. »Boš pa kaj povedal. | Tamle pij iz Ankinega koza/ca. Le pij, sai Ank« ni gobava!« »E, pa tudi nismo tako kočljivi,« mu je od» vrnil Hudopisk in naglo prijel za kupieo. »Kee si že tako prijazen, se ga pa ne bom branil. Ha-al uobro je in tako prijetno te ureže po jeziku V* Zaplani pa dobiš zgolj kislo podčepino.« Berač je naslonil palico v kot h klopi in so> del nasproti Mataja. „ k ,Z?P'?.nl 'e. 8Pl0h za nič vse skupaj,« jti zabavljal Matija. »He, vino je pošlo. Danes sen» dobre volje, danes dam še zahje. Ali ni nikogar blizu? Anka I Anka I Vina!« Po veži jo priropotali trdi koraki in priče» je mlinar, starikav možek v močnati obleki ia pošvedranih čevljih. „»O, Zagorjanl Dober' dan, očka!« ga je og®. vonl Matija jako veselo. »Me poznate še kaj?« »I oznam, poznam,« je odgovoril mlinar mat lomarno. »Vaš sosed sem, četudi smo si malo narazen,« je poudarjal Matija. »Dober sosed je boljši kako« devet stričevi Kako se pa že kaj imate?« »I kako neki?« je berač prestregel gospodarja odgovor. »Kako se ima? Dobro. Mlinar ima zrno« raj belega kruha dovolj, za pečenko si nalovi rib, vina ima pa v kleti. Prav dobro se mu godi« Kaj ne, Zagorjan?« »Eh, imam že tudi svoje križe,« je godrnjal starec. »Ali še vina?« »Kaj pa? Se ga bova, še!« »Lep klobuk pa imaš, Matija!« se je dobrfi kal Hudopisk, ko je odšel mlinar v klet. »Saj sem dal pa tudi trideset grošev zanj^ veš, Andraž!« je dejal Mataj ponosno in ai poi« kušal zavihati zanemarjene brke, ki so se mu pa takoj zopet povesili žalostno navzdol. »Mar me« niš, da sem ga pobral na njivi ali za ograjo?c »Tvoj rajni oča so nosiii tudi take lepe klou büke in taka perca,« se mu je prilizoval Hudo« pisk. »Pameten možanec so bili, modre glave i4 dobrega srca, Bog jim daj večni mir in pokoj, sa| so že zdavnaj dali odgovor tam gori.« »Dolgo je že tega, res,« »So na svetu ljudje, ustvarjeni drugim le <1 veselje. Tak si ti in tak so bili tudi stari Mala« jev oča. Zato pomolim večkrat kakšen očenaš za* nje, saj morda so v vicah. hm. pa ne verjamem.« »Dobri so bili in modri tudi, nič se ne lažeS, Andraž,« je kimal Mataj. »Kadar so me blagi oča: tepli, so me vprašali vsakipot, če me kaj hud« boli. In če sem zastokal, da me skeli, kakor na vem kaj, so me pa lepo tolažili takole: Le mala potrpi, ljubi Matija, saj sem jaz tudi, kadar s« mene šeškali in mi strojili kožo moj oča, tvo| ded. Takega junaka pač ni bilo še na svetu, dai tepenega ne bi bolelo kolikortolikol Cez tri, štiri dni se boš komaj še spominjal, da sem te tepež« kal. Tako so me tolažili oča in najkrepkeje pri«) tisnili vselej zadnjikrat, da me je bolelo manj časa. Niso bili res dobri? To je prava očetovska! ljubezen, Andraž, kaj?« Mlinar se je vrnil z vinom. Mataj ca je nao točil v oba kozarca in ponudil svojega Zagorjanu» »Bog te živi!« je ponosljal dolgočasni mlipar« gostilničar, izpit polovico, dolil zopet do vrha, po« rinil kupico pred Mataja in odkoracal iz sobe. »Bbg te živi, Matijče I« je viknil Hudopisk i* naglo izpraznil čašo. »Pa je res pust tale dede« stari. Tako potmurjeno gleda in drži se tako če* memo, kakor bi bos plesal po samih nasajenill iglah!« PriSel ie mlinar in prinesel vino. ^ Cirleuiki klovni. Beseda cirkus je latinskega izvora in pomeni y slovenskem jezika krog. Za Rimljanov je bil cirkus tekališče oble plo-akve, namenjeno posebno konjskim in voznim dirkam, pa tudi raznim drugim igram. Dolžina cirkusa je znašala okrog 600 m, Širina do 110 m. Ograja in globok jarek sta ločila pozorišče od skrajnih spodnjih sedežev. Cirkuške igre so za rimskih cesarjev predstavljali z velikim pompom. Najbolj znani rimski cirkusi so bili: Cirkus Maximus med Aventinom in Palatinom, ki ie štel 886.000 sedežev, dalje Cirkus Flaminius in Cirkus Koloseum. SJ BAJXCO iivljenie irleusih Drzni akrobat je djal roko divjemu levu med zobe. Povodnji konj kale, da te tudi on o martilem iiveiba. V novi in najnovejši dobi cirkusi na iptono niso imeli umetniškega pomena, kot svoj ^ fe. prav so v raznih evropskih velemestih stalne in dokaj lepe cirkuške arene. Naj omenimo ob tet priliki posebej Španijo, ki ima po starem obitaju v vsakem večjem pokrajinskem mestu posebno zgradbo za bikoborbe. Poleg stalnih, imamo tudi potujoče cirkuM, med njimi nekatere velikega obsega. Naj navt. demo imena cirkusov, od katerih bo ta ali oni ▼ spominu zlasti starejšim Slovencem, saj smo imeli priliko pred nekaj leti opazovati čudovite sp» rede velikih cirkusov tudi v beli Ljubljani. 0>ta*ki Lev hodi po vrvi. irkusi svetovnega Imena so: Barnum, Bailey, aie, Renz, Busch, Sarrasani, Krone, Schumann drugi. Večji potujoči cirkusi imajo prostora za 2—6 ioč ljudi in vozijo s seboj tudi veliko število mili živali z vseh delov sveta, ki jih kot po-bnost ne samo kažejo, temveč tudi igrajo z imi. V cirkusih vidimo, kakšnih čudovitih na-ipov se lahko navadijo: pes, konj, osel, prašič, na in opica. V občudovanja vrednih prizorih sodelujejo na edstavah tudi druge divje živali, kakor so tiger, r, leopard, medved, slon, povodni konj ln tju- ' Medved na motornem kole,a kaie tvojo umeinott. Slon tt je pottavil na glavo — kakor vet j danai nji tvet. S lenj. V cirkusu ploskamo brezprimerni drznosti ln izvežbanosti raznih telovadcev-akrobatov in nad vse šegavim nastopom cele kopice našemljenih klovnov in bajacov. Cirkuško življenje, za občinstvo na vide« srečno in blesteče, skriva v svoji bajni globini za neredkega klovna in glumačico zvrhano čašo gorja, ki mu je običajno konec resnična krvava ialoigra. Primer nesrečnega cirkuškega življenja prikazuje znana spevoigra »Glumačic, ki smo jo žo videli v ljubljanskem gledališču, pa tudi v kinematografu. Plesalka raja .« slonom. Opica na osliiku brzi na vto mol po tekaliSču. Tamara se je zopet skrila ▼ seno in trepetala od strahu: »Ugrabiti me hočejo? Zakaj neki? Saj jaz nisem hudobna!« Jezdeci so se le približali na deset korakov. Ko pridejo do voza, se ustavijo in eden vpraša: Mladenič molči. Ničesar več se ne spominja____Ničesar več ne razume.., ves zbe- gau pogleda okoli sel* in «kliče: »Tamara! Tamara! . KfcSai. Tamara...?« Deklica, zvezana in napol zadušena v vozu sliši njegov klic. Njena uboga glavica se obrača v obupni nemoči. Njene oči Se vedno izraža io Povest 3 kKTkalklh planil». Solist M. D« Carnao. »Poslušaj, dobri človek: ali hodno lej poti karavane, ki prevažajo sužnje v TurčnoT« Jakob se je naredil nevednega: »Ne vem. Se ne zanimam za te stvari.,. Nisem nobenega srečal.« »ln kam greš?« , . .... »Grem domov ter vozim seno, kot vidiš,« Tedaj spregovori drugi iezdec: »Ali nisi nič slišal o izginotju deklice lz Vladi-Kaleja? Izginila je ali slučajno, ali pa te vmes kak zločin. Mi zasledujemo zločinca. Ah nisi morda videl v teh krajih kakega jezdeca ali pešca, ki bi vodil s sabo mlado deklico?« »Nisem videl ničesar, ne vem ničesar... ne poznam drugega kakor svoje kmečko delo,« odgovori Jakob ter se pripravlja, da požene voz. »Nič ne bo t njim!« godrnja eden od jezdecev. >Bo!je bo. da vprašamo drugje.« Tamara ni mogla razumeti razgovora. Jezdeci so se kmalu oddaljili in deklica si je oddahnila... Jakob pa začne vzpodbujati vole, da bi pospešili svojo počasno hojo. Deklica se tega zelo veseli, saj bo toliko prej prišla k svoji mamici. .. Toda kako počdsi potekajo ure. Kmalu se je znova zaslišalo peketanje konjskih kopit. Tamara se zopet dvigne in pogleda skozi odprtino, katero je Jakob zakril z odejo. Opazi jezdeca, ki se bliža v naglem diru. »Skrij se!« zakliče Jakob in ustavi vole. Približa se skrivališču, v katerem je deklica sedela vsa prestrašena. »Tudi sedaj se ne smeš oglasiti!« ji je dejal. Ona pa ga ie začudeno pogledala. »Toda če je jezdeca poslal moj oče, ie vendar treba, da mu povem, da sem tukaj!« je ugovarjala. »Ne! Tega nikakor ne smeš storiti. Na vsak način ti hočem to preprečiti. Tako ...« Potegnil je izza pasa dolg kos blaga in ga trdo ovil deklici okoli glave, tako da so se ji videle samo Se oči. Nato ii je zvezal še roke in noge ih jo znova položil na seno. Uboga Tamara se ni mogla niti ganiti. Njene široko razprte oči so izražale smrtno grozo... Jakob pa je zopet sedel na svoje mesto in pognal vole. Deklica ie slišala, kako se je jezdec približal in ae ustavil. Cez nekaj hipov je zaslišala glas, katerega ie takoj spoznala. Bil ie njei tako drag glas njenega prijatelja Mitje. »Moj koni je tako izmučen in lačen. Ali mi moreš dati nekoliko sena? Moja pot je Se dolga.« »Ne prodajam sena komur koli. Pojdi svo-io pot; meni se mudi,« mu je neprijazno odgovoril Jakob. »Ali mi ga res nočeš dati vsaj nekoliko?« je vztrajal Mitja. »Glej, samo toliko bi ga rad.« Sklonil se je v sedlu in pograbil šop sena, prav na vrhu kupa, pod katerim je ležala Tamara. Jakob pa se ie zravnal, pograbil bič in zakričal: »Pusti moje seno! Rekel sem ti že. da pojdi svojo pol!... Nimam časa, da bi se ustavljal... Čemu me zadržuješ?« »Iščem sled za nekom... za neko deklico... Njena mati joka... Hočem ji jo pripeljati toazaj.. « Mitja govori s težavo, njegov pogled je zbegan. Jakob ga pogleda... Nenadoma ga spozna. Vzbudi se mu zlobna misel. Hotel je izrabiti zmedenost svoje žrlve... Reče mu z glasom, ki je izdajal pomilovanje: »Vrniti ji?... Ubogi mladenič... ali ne veš, da je deklica mrtva?« »Kdo ti je to rekel?« »Saj to že vsi vedo... Le njenim staršem so resnico prikrili... Neki pastir jo je usmrtil... Mogoče poznaš njegovo ime. . Mitja jo je smrtno zadel, ko ie na pašniku streljal z lokom...« strah in grozo. Njeni beli zobki brezuspešno grizejo krpo, s katero ji je Jakob zamašil uste-ca. Kako rada bi zakričala, poklicala svojega prijatelja na pomoč... pa ne more skoraj niti dihati! ... Jakob je pognal svojo vprego, voz se te začel pomikati naprej. Mitja nikoli ne bo izvedel, da ie jnegova mala prijateljica tukaj... In mati ne bo nikoli več videla svoje ljubljene hčerkice! .. Jezdec se ie oddaljil. Tamara kmalu ne sliši več peketanja konjskih kopit... Vsega je konec! ... Mitja je ves zbegan in obupan. Kakor blazen lieži na svojem konju. Zdi se mu, da ga preganjajo vsi peklenski duhovi, odkar ga je Timatina obdolžila, da je usmrtil Tamaro. Jakobove besede so njegove že tako zbegane misli še bolj zmešale. Mislil je, da bo moral zblazneli. Spodbode svojega konja in drvi vedno bolj divje naprej. Zdi se mu, da v enakomernem peketanju konjskih kopit sliši neprestano ponavljanje strašne obdolžitve: »Mitja jo je usmrtil! Mitja jo je usmrtili...« VIII. Preteklo ie več dni in več noči, preden se je Timatina mogla uveriti, da ie za vedno izgubila svojo ljubljeno hčerko. Ni mogla verjeti, da ne bo slišala več njenega srebrnega glasu, njenega živahnega smeha in njenega lahnega koraka., da je nikdar več ne bo mogla prižeti na svoje srce. Njene oči so vse rdeče od neprestanega joka. Tava po hiši, kakor da bi bila brez duše. Od časa do časa stopi jjrèd hišo in gleda kamnito klopico. kjer še vedno ležita Taniarina punčka in žoga, kakor ju je bila deklica pustila. V kuhinji je na mizi skodelica, ki je bila pripravljena zanjo in poleg mize je na malem stolčku blazina, na kateri je deklica vedno sedela Na zidu visi predpasnik, katerega je Tamara odložila, ko je odšla s pastirjem; žepi so Se polni lešnikov... In posteljica... Vsak večer poklekne Timatina pred posteljico s strtim srcem. In ko se znoči, jo pripravi, kakor je to delala poprej. Nato se vrže na blazine in ostane tam dolgo časa, ne da bi sploh mogla kaj mislili. »Ne morem... ne morem živeti brez tebe!« je večkrat ponavljala nesrečna mati. »Ne bom te mogla več pritisniti na svoje srce, ne bom mogla več božati tvojih mehkih las ... Zakaj.., zakaj sem te zaupala Mitju?« Napadejo jo znova spomini na zadnje dogodke. Tamara je hodila po cesti in jo držala za roko... Smejala se je in skakljala, da so ji dolge kite poskakovale na hrbtu ... Nato je odšla s pastirjem. Na ovinku se je še enkrat okrenila in se ji nasmehnila. Bilo je to zadn jičl... Včasih Tinatina odpre omaro, vzame iz skrinjice malo opanko, ki je omadeževana s Tamarino krvjo. Poljubi ta zadnji spomin na ljubljenega otroka in obuja v svoji domišljiji dogodke, ki so v zvezi s to opanko. Kako lepo je plesala njena mala na praznik. Bila je tako vesela in brezskrbna! Ali more mati še živeti, če izgubi svoj zaklad? ... Vsa uničena sedi Timatina in gleda kakor izgubljena svoje roke, ki ležijo nepremične v ničnem naročju... Cemu naj ji bodo te roke, če ne morejo več šivati in vezti za Tamaro? Cemu naj ii bodo oči, če ne bodo nikoli več gledale otrokovega nasmejanega obrazka? Cemu na i ii bo to delo... in duša?... Uboga mati je vsa prevzeta od svoje bolečine in ne ve, Ipko bi jo mogla olajšati. Nteni starši so bili kristjani, toda ko ie bila stara t rina ist le», «o jo dali ca ženo muslimanu, kt to je pripravil do tega, da je opustila vse svoje pobožnosti. Zato sedaj v svoji bolečini nima nobene tolažbe, nobene opore. Pogreša ljubezni do Boga, ki je največja tolažba r nesreči; zatočišče, kadar je vse izgubljeno. Edino le la ljubezen nas more rešiti obupa. Vse poizvedovanje za izgubljeno deklico je bilo zaman. Tudi Mitja je izginil, ne da bi niti malo razjasnil, kaj se ie prav za prav zgodilo. Tisti, ki so ga srečali, so pripovedovali, da bega naokoli, kakor da bi bil izgubil pamet. Timatina v svojem obupu ne ve, kaj naj stori. Vsa sltrušena čaka, da se vrne njen mož, da mu pove: »Najinega ljubljenega otroka ni večl...« IX. «Nadgiè, pomagaj mi prešteti bisere. Vstavila sem tri rdeč« namesto treh zelenih in sedaj se ne znajdem več.« »Valja, poglejte vzorec in ne boste se mogli zmotiti.« Deklica, ki je svoji tovarišici tako svetovala je imela kakšnih dvanajst let. Bila je zelo ljubka deklica s črnimi lasmi in modrimi očmi. Njena tbvarišrca, ki fe morala biti iste starosti, je udobno ležala na divanu. Tudi ta je bila ljubka. Njene velike žametaste oči so pokrivale goste in dolge trepalnice. Njeni dolgi zlati lasje so obkrožali nežen bled obrazek. Obe deklici se sklanjata nad malo mizico, ki je vsa izrezljana in obložena « slonokoščenimi okraski. »Glejte, kako je to lahko,« ie delala NadgiS in pokazala tovarišici pehljačo v obliki palmovega lista, čigar držal ie bil ves okrašen z raznobarvnimi biseri. »Je vse zastonj! Ne posreči se mL« Valja je malodušno spustila svoje delo na mizico in potisnila skledico z biseri proč od sebe. Vsa izmučena se je naslonila na blazine, ki so bile nakopičene za njenim hrbtom. »Preveč temno ie tukaj,« ie dejala Nadgiè in vstala. Približala se je zamreženemu oknu in odgrnila zaveso. »Sedaj boste bolje videli.« Zopet je sedla k mizici in se sklonila nad svoje ročno delo. Soba, kjer sta obe deklici, ie zelo velika. Ob stenab so razvrščeni divani, na katerih so cele gore blazin in krasna pregrinjala. Tla a? pokrita z dragocenim! perzijskimi preprogami. Na belo pobarvanih stenah pa se odražajo iv reki iz korana. Sredi harema, tako se namreč imenuje stanovanje turških žensk, je velik okrogel bazen iz rožnatega marmorja. Iz bazena se dviga droben curek vode, ki pada v obliki drobnega dežja v bazen in rtizširja po sobi prijeten vonj m hlad. Vsepovsod so razstavljene mizice, na katerih so drogocene vaze polne redkih in blago« dišečih cvetlic. Valja pa se ni ganila. Zaprla ie oči, njen obraz pa je izražal nevoljo. Njeni prsti so nestrpno mrcvarili zlate rese svilenih blazin. Mal» Türkin ja je doma oblečena v narodno nošo. Ta navada pa sedaj že precej izginta. narodna noša sestoji iz prozorne srajce, iz kj"1', ke obleke, okrašene z zlatimi trakovi, iz širow» svilenih hlač, ki so navadno zelo žive bar«? male rdeče čepice, okrašene z zlatimi cckinu 03 M SLADKO, PO ČEH LE KA3 BO? R. B. Trgatev ali bcndima na Goriškem je ie pri kraju. Sodi (o 2e polni vina, tu več, tam manj, kakor je pač naneala uima. No, pa ga bo še dovolj, da se bo tudi v teh, pravijo jim žalostni £asi, še plela vesela rima v prijetni družbi ob cekinastem dolenjcu, vipancu, bricu ali kakem črnem in sladkem dingaču ter kislasto dobrem cvičku in sorodnem mu gospodu teranu. Pili ga bomo še, to je gotovo, a po 2em, to je pa vprašanje, ki skrbi prav tako kvartinčkarje kot vinogradnike. Prvi bi ga radi poceni zlivali kance vase, ti bi pa radi bahato pošumevali (rožljati se z drobižem ne da več) z denarjem v žepu. Razso-dtk bi tudi za rajnega Salomona bil pretežek. Vsem se ne da ustreči. Gotovo je, da bo šlo vse navzgor, čeprav silno različno. Danes ga pije n. pr. Ljubljančan še enkrat dražje kot Tržačan. Vipavca še niso nastavili točne cene. Danes se toči od S do 6 lir liter. Starino prodajajo ie po okoli štiri na debelo. Za novo bodo pa oblastva določila ceno, menda okrog treh lir. To je le na golo povedano, morda bo še kaj drugače. Pa vendar se ti nemara pri drugem četrtu utrne misel, po čem so ga neki srebali naši predniki v dobrih, starih časih. Takih sporočil nimamo dosti, ker so menili stari proiesorski zgodovinarji, da obstoji vsa zgodovina zgolj iz vojske in cesarjev Henrikov ter raznih Rdečebradcev. Treba je poseči po kakih starih zapiskih preprostih, za gospodarstvo zavzetih ljudi. En tak zapisnik sem staknil v Kanalu. Pisal ga je Valentin Kofol, posestnik, mizar in 40 let cerkovnik pred dobrim pol stoletjem. Mož je bil imenit-nost za kanalski trg in so mu tudi poverjali važne javne službe. Zapisoval si je »Dogodke domače in širne. Spremembe vseh stanov brez izjeme.« V teh zapiskih tudi beremo o vinskih cenah v starih časih. Sezimo nazaj do pred pet sto let. Okoli 1.1467 je veljala orna vina okoli 56 soldov. Vidite, tedaj so drugače merili in drugače plačevali kot danes. Računi so malo zamotani. Mere so bile v starih časih, tudi za žito, votle; to se pravi, da niso tehtali na kile in k vintale, marveč so merili na stare mernike, polovnjake in bokale. En bokal je bil na Primorskem po letu 1757 približno 1.40 litra, torej malo manj kot pol-drug liter. Vino »o merili po isti mori. Imeli so orne kot podlago. V starih zapisnikih se vedno imenuje »orna vini«. Vipavec ie danes vozi domov frozdje v ornah, ki drie približno poldrag bekto. tare ornice so imele po 60 bokalov, kar ja zneslo skupaj 0.832 hI ali en kvinč. Manjše mere je bilo vedro, t. ). 40 bokalov. V »oitariji« pa »o romali na mizo v večji dražbi bokali, zmeren meščan si ga je ob delopnstu privoščil polovico bokala ali polič, ta pa ae je delil, kar stari še vedo, na maseljce. Žganje pa so pili iz polovice maseljca, to je iz Irakeljna, kar poje tista: »Mi smo pa iz Nakelj-na, ga pijemo iz irakeljna«. Denarja pa je bila cela vrsta od zlatnika do peca. Kovance je pa vsak vladar in vladarčič, mesto ali grofija kovalo po svoje. Zato je bilo doka) zmede in sleparskih menjalcev. Pred kakimi pet «to leti so bili v teku, na grobo povedano, «oidi. Teh je bilo lest za eno šestico aH groš. Dvajset grošev pa je bilo za eno lero. Sele leta 1806 so "peljali forinte in krajcarje- Točno pred petdesetimi leti pa so prišle krone in vinarji. Te razne mere in denar si je bilo treba povedati, če hočete pre-številčlti stare vinske cene. Leta 1562 stoji zapisano, da je bilo treba odšteti za en bokal vina točno en groš ali približno 4 krajcarje stare avstrijske veljave. No, če števil-čimo še dalje, bi zneslo okrog 22 litrov za 2 kroni. Zdaj pa sami računajte, koliko bi to bilo danes. Seve, upoštevati je treba sorazmerno cene tedanjega blaga z drugimi pridelki. En vol je takrat 6 dukatov in 12 grošev ali okroglo 52 bokalov vina. En bokal vina je bil tudi približno za dve kokoši. Kravo si dobil za štiri cekine (ali. dukatej in P°'' Vi Dvajset let pozneje je ena orna vina stala 22 grošev, to je približno enako. Leta 1585 e enajst grošev. Po letu 1602 so pa cene vinu lezle stalno I navzgor. Veljava denarja je jela propadatil Fna I orna je bila poldrugi cekin. Sto let pozneje že 16 lir ali 54 grošev. Bogata letina je bila leta 1702; orna je bila po 12 lir. »Abundanta vini ut anno 1681«, t. j. dosti vina kot v leta 1681) ie zabeleženo v farni kroniki kanalski za leto 1723. Orna je šla po 9 lir. To je bila najnižja cena v 18. stoletju. Najvišja pa je bila 47 lir za orno v leta 1787. Tista leta so pritisnile hude zime. Trte so zmrznile. L. 1755 je led pokril celo Sočo in vino v sodih je tudi zamrznilo. Leta 1802 je veljala orna vina že 42 lir, pred sto leti pa, kot berete zgoraj, le 16. Osemdeset let pozneje je bil kvinč vipavca (60 bokalov) po 14 goldinarjev. Taka cena «e je precej časa držala. Rebulo so točili po 32, istrijana pa kar po 24 goldinarjev za hektoliter. — Ko so prišli novi goldinarji, so vpeljali tudi hekte in litre. L. 1901 je bila na svetu ena najboljših vinskih letin, kar so jih že zdavna pomnili. Vipavec je bil po 8 gld. za 100 litrovl Deset let pozneje je trto močno stisnila peronospora. Kdor ga je imel prejšnje leto do 100 hI, ga je takrat nabral komaj pet. Zato je tudi šlo vipavsko belo o svetem Martinu že po 50 kron (25 gld.). Tik pred zadnjo svetovno vojno L 1914 je bil «rednje dober vinski pridelek po vsem Primorskem. Za vipavsko belo so dajali po 30 kron, za brica od 40 do 44 kron. Prvo leto vojne pa je vse začelo rasti, tudi vinske cene. Vipavec je poskočil, na veliko žalost kvartinčkarjev, na 70 kron, bric kar na 80. No, in nekaj podobnega smo «pet sedaj uča-kali. Zgodovina — čudno, tudi vinska, — ae ponavlja. Pa prav zato se lahko tudi tolažimo, da ga bomo ie jako poceni pili kot tam okoli leta devetnajsto prvega in drugega. Bog daj in sveti Martini «» tuitiiatt'.ij iii3iuitiui:tiuiiHyiOUi(!i lüwmtüiitutR i m^Kti uwistnii ; u'.muuu)iuauiiMi«''rtniu>i ntoitiui^iiQuniitnnuaUitnaiu Mož v pregovorih Ako mož ženo zmerja, jo otroci tolčejo. Bodi inož-beseda. Brez moške glave pri hiši je težko življenje. Ciganska pogodba — moška plača. Času pustimo čas, da pride mož s strdjo. Ce se mož in žena prepirata, je kačje gnezdo v hiši. Ce se moškemu kaj pove, gre pri enem ušesu notri, pri drugem pa ven; če pa ženski, gre pri obeh ušesih notri, pri ustih pa ven. Ce so otroci dobri, očeta k možu postavijo; ie so pa hudobni, ga na beraško palico pripravijo. Čebele moža postavijo ali umčiio. Cez Boga — ga ni moža. Dobre kose ni lahko dobiti, kakor ne dobre žene; še težje pa je dobiti dober brus in dobrega moža. . , Dobro je, dokler mol vino nosi; a napak je, kadar vino moža nosi. Hvala — možu poguba. Kakršen mož, taka beseda. Kdor denarja ima, lahko moški ravna. ' Kdor ima groš, ta je mož. Kdor ima pod palcem groš, ta je mož. Kjer ni moškega glasa, niti ni mož-besede. Kjer žena hlače nosi, mož malokdaj dobro kosi. |! Kjer lena hlače nosi, si mož kruha prosi. ,] Konja za brado, moža za besedo držijo. «' Mož beseda. Mož beseda brez premisleka — preseda, »i Mol beseda več velja ko kup zlata. 1 Mol beseda velja. 1 Mol brez brade — konj brez grive. Mol je glava, žena pa lava. Mol je hvalil svojo leno: Ce rečem jaz: To je črno - ona: Kakor oglje. Jaz: To je belo - ona: Kakor sneg. „ ». Mož, jejte repo, boste imeli ženo lepol Mož Ce pojem tudi kad in obroče, me nobena vzeti n°JeMož, ki za kokoši ne mara, tudi za ženo ne mara. j IZ RAZNIH KRAJEV^» Sv. Gregor. Tukajšnja sadjarska poriruž« mca je priredila v nedeljo 26. oktobra sadna razstavo. Razstava je zelo dobro uspela. JJko-tovljeno je po strokovnjakih, da je naše iSffje prvovrstno Določen je bil poseben sadni izbor, da bi bilo sadje čimbolj enotno, kar je za trgovino velikega pomena. 'L veseljem pozdruv-ljnmo zamisel naše mlade, a zelo delovne podružnice, da bi se čim prej zgradila sadna sušilnica, kar bi bilo velike važnosti, posebno še ob tako dobri sadni letini kakor je bila letošnja. — Po prijaznih jesenskih dneh nas je kar čez nof presenetil prvi sneg, ki smo kar preveč založeni z njim. Napravil je veliko škode na •sadnem drevju. Upamo, da nam bo ljubi Bog kmalu dal še obilo prijetnejših dni. — Po večno plačilo je odšla 2gojnnr Neža iz Praproč. Pokoj njeni duši! Ostale naj tolaži Bog! Kompolje pri Dobrepolju. Gospodinjski tečaj obiskuje šestnajst deklet, ki se pridno uče. Tečaj je v novo zgrajeni šoli, ki ima dovolj velikih prostorov zq kuhinjo, učilnico in za učiteljska stanovanja. — Začeli smo tudi z asana-cijo vasi. Luže so izsušene, ureditev potoka končana, le še cementa čakamo, da zabetonira-mo napajališče, v katerem bo dovolj vode za V60 konipoljsko živino. Kočevje. Dne 3. novembra so v prostranih kočevskih Auerspergovih gozdovih imeli velik dan. Ustrelili 6o namreč 600 kg težkega medveda, ki je tamkaj lomastil že precej časa. Težka mrcina je bila ustreljena blizu Koprivnika. To je bila prva letošnja žrtev v medvedjem rodu pri na6. Se enega medveda čaka krogla, kajti več kakor dva medveda na leto je prepovedano ubiti, to pa zaradi tega, da se ohrani v kočevskih gozdovih medvedji rod. Ribnica. Nad pol metra visok sneg je pobelil Ribniško dolino m olepšal Veliko in Malo goro, kočevske gozdove m Bloke. Tako prvi kakor drugi letošnji sneg je napravil veliko škodo v mnogih sadovnjakih. — Povpraševanje za kurivom je zelo veliko; na večjih dolenjskih postajah je polno vagonov lesa, hlodov in drv ter premoga. — Mraz in sneg sta prisilila divjaäno iz Velike gore, Male gore in kočevskih gozdov, kjer je snežna odeja 6koraj meter debela, v doline. — Smučarji se pridno pripravljajo, saj so v naši okolici idealna smučišča. — Lastni kino bodo menda dobili Rib-ničani. Predstave bodo trikrat na teden. Stari trg ob Kolpi. Nedavno sta dopotovala k nam zdravnik in sestra Higienskega zavoda iz Ljubljane. Tu imala predavanja, ki jih pojasnjujejo filmske slike. — Za priseljence je tukajšnje ljudstvo darovalo mnogo krompirja, zelja in še drugih življenjskih potrebščin. Hvala dobrim ljudem! — Poštni promet je samo trikrat na teden. Zaradi prevelikih snežnih žametov je bil prevoz za potnike nekaj dni popolnoma ustavljen. Mireaska dolina. Zdravnik dr. Pepi Jaklič se je iz Sarajeva preselil v St. Rupert. Posluje v hiši g. Al. Jakliča. — Prebivalstvo naše občine je močno naraslo. Občina in R. K. imala polne roke dela. Pomoči potrebnim rojakom gre tudi tukajšnja oblast zelo na roko. — Iz poštnega okoliša St. Janž, ki je sedaj zaseden po nemški sili, izključene vasi: Podboršt, Požarče, Orehovica, Ovseno, Leševje in Nunski log, so priključene posli Si. Rupert in imajo svojo pomožno pošto na Vel. Cirniku, kamor jim bodo zopet dostavljeni vsi naši časopisi. Tem tudi sporočamo, da imajo se ta teden priliko naročiti pri našem zastopniku »Slov. koledar«, ki «tane samo 11 lir. Hali Gaber na Dolenjskem. Pred par meseci se je v našo vas poročila edina hči posestnika Ihančka iz Radohove vasi. Vzela je mladega gospodarja Kebličevega posestva. Nedavno si je no-voporočenka 8 šivanko čistila zob in si tako zastrupila kri ter je po nekaj dneh hudega trpUe-nja odšla v večnost. Novo mesto, živinski sejem na Loki om po-nedeliek jt bil zelo dobro obiskan. Skupno je brfo prignanih blizu tisoč glav volov, krav, juncev, te-fc, svinj ir. prašičev. Cene jivm. so bile na spto-šno iste kako. na poslednjih sejnnh.Pra«i& 2 d® 6 mesecev stare s.- prodajah od 120 do 70U lir, klavne svinje od 1400 d« 2000 lir za rep. - IIstočasni konjski sejem v Kandiji pa to pot m bil m posebnega. g, Tukaj k» j(> posadil na stol. »Saj to vi) ud ar ni tnko htido.c Jo nadaljeval. »Kos, da (trilline Maquinoz ni tukaj, todn stanuje Io ncfcij ur oTod» saj je do tja skoraj en dan hod»,« so mu dejali vsi hkrati. »Truden si. Moraš si prej odpočili. Ostani tukaj. Odšel boš jutri zjutraj.« »Nemogoče! Nemogoče!« jim je odvrnil deček. »Pokažite mi pot. Ne ostanem niti trenutek več. Takoj hočem oditi, pa četudi bi moral na poti umreti!« Ko »o navzoči videli njegovo odločnost, mu niso več branili. »Nog na f te spremlja!« so mu dejali. »Srečno |H>t. Italijanfek!« Nek moAki gs je spremljal skozi mesto, mu pokaral pot in mu dal nekaj nasvetov. Ko se je deček poslovil od njega tabvalivši se mu, je ta ie doljio gledal ij> njim. Marko M bil rad tekel, toda bil |e tako utrujen. d« ne ie komaj še vlekel naprej. Vendar pa je kmalu šepaje in ve« «ključen izginil za drevesi bližnjega go/Ja. Ta in>č je bil« strašna za ubogo bolnico. Bolečine so bile tako hude, da je od č:isa ito fasa za-vpila. Tudi bledlo se ji je. ženske, ki so ji stregle, «o skoraj izgubile glavo. Tudi gospa Mequinez je Ìirihajala v njeno sobo vsa zaskrbljena. Vsi so se >»li. d« tudi če bi privolila v operacijo, ko pride ajutraj idravnik, bo ie prepozno. V kratkih presledkih. ko se ji ni bledlo, Je bilo mogoče «pomati, d* Jo je bol) kot bolečine mučila misel na svojce, ki «o bili tako daleč. Shujšana, skoraj brez moči. je telala v postelji. Nenadoma pa se je zopet stresi«. «»ril« > obupno kretnjo roke med svoje ie osi-wie Use in kričala i glasom, kl je okoli stoječim trgal srce: »Moj Rog. moj Bogi Umreti moram, tako daleč cvt doma! Umreti, ne d« bi videli svoje dr «gel Moja uboga otroka! Ostali bosta brei matere! Ubogi moj Marko! Tako majhen je Sel Tako dober in ljubeč otrok. Oospi. ne morete «i misliti, kako alai je bil ta moj mili.« • Ko sem odtujili, se nI mogel ločiti od mene. Tako siltK^ je tok al. kikor da t« slutil. di ne bo nikoli več Videl »\oje m»tere. Ubogi moj nuli! Mislili sem. da mi bo počilo srce. Oh. ko bi bili umrli tedaj, ko sem «e ločil», od domi! Di bi biU roofta umreti v domovini, preden sem jo «pustili! Oh. ubogi moj mili Mirto! Brez miter* bo ostal in pr« sedi j. ko bi jo najbolj potreboval! Kij po t njic.? Vse 1 hijen j* bo revei Vedno bo pogre*»! miserino roko in mojxxV bo še ceto v 1 re>*Hni. Moral ho hoditi od hiše do hiše in prositi ' BNtoJčin*' Oh uhogi ia nesrečni moj otrok! Moi Mirko! Oh moj Bog! VxSctn umreti! Pokliči* Wravmki! Nij stori i mano kir ho.V. Naj me wie in rirtryi. sin», da mi reši Iivljenje. živeti iKVVm! rkvVm ordrivrii. odnotoviti. r beliti! Ti-liO) Mitri ho*nn odtod! Pofcli&te zdravniki' Ni n> ■»oč! Na pomoč'« 1 ta žeroAe «o jo prijele n roke »er jo skupile MdrJm v postelji. Prigovarjale so ji. m j ta m,,-. m u mi pntqpi *> juiri. Oovorile «o ji o Bogu in k »rdrivtjeaju. * Polagoma se je bolnica umirila, toda tedajie znova zapadla malodušnosri. Jokali je in grabila s suhimi prsti po svojih sivih laseh. Vzdihovala je in stokala, kakor otrok. Od časa do časa je za-mrmrala: ■ Moja Oenova! Moi domi Morje... Marko ubogi moj Marko!... Bog ve, kje je sedaj, mo ubogi mali!« Bilo ie polnoči. Njen ubogi Marko se |e ves iznničen dvignil. Pred nekaj urami 6e je na pol mrtev zgrudil ob robu nekega jarka in ni mogel nadaljevati 6voje poti. Sedaj si je nekoliko odpočil in je pogumno korakal skozi velik gozd, kjer so rasila orjaška drevtsa, čigar debla so bila kakor stebri veličastnih katedral. V skoraj nedogled») višini so se spajale veje, čigar zelenje so obsevali srebrni lunini iarki. V tej negotovi svetlobi j« Marko videl nešteta debla raznovrstnih oblik. Nekateri so bila ravna, drugi nagnjena, spet druga skrivijena ni vse mogoče načine. Nekateri so se tnu zdela grozeča. Tu in tam so ogromna debla ležala m tleh. Preraščalo jih je bujno tropsko rastlinstvo, ki se je bohotno vzpenjilo preko njih. Videl je skupine rivnih dreves, ki so se zdele kakor orjaške puščice, čigar 06ti so se dotikile oblakov. Marko še nikoli ni videl tako veličastnih prizorov. Ta čudoviti, veličastni in obenem strahotni svet ga je spravljal v brezmejno začudenje. Toda njegove misli so se nemudoma zopet vnčile k materi. Bü je izmučen; njegove noge so krvavele. Sam je bil 6redi tega orjaškega gozdi. Le od časa do časi je opizil človeške naselbine, ki pi 90 se ob vznožju teh orjaških dreves zdele kakor mravljišči. iu in tam je zigledal kakšnega bivola, ki je spal ob poti. Bil je truden, toda ni čutil utrujenosti. Sam je bil, a ni ga bilo strah. Veličina gozda gl je nekako dvigala. Zavest, da je miti blizu, mu je dajala moč m pogum. Bil je vesd in ponosen ob spominu na dolgo pot, katero je prepolovil, na trp-Ijenje, kateregi je moral prestiti, na teiive, katere je premagal in ita svojo vztrajnost in pogum. Kri mu je ob teh mislih živahno piala po žilah. In nekaj novega se je godilo v njem. Medtem ko je do sedaj videi v svojih mislih sliko svoje matere nekako nejasno, je sedaj ta 6liki postajala vedno bolj jasni. Videl je pred seboj njen obraz tako ž i vo, kakor ga ni videl že zdavnaj. Oledal gl je či sto bliru, razsvetljenegi, živega. Videl je z vso jasnostjo njene oči, vsak gib njenih ustnic, vsako kretnjo, vsako misel. In ti logiki gl je vzpodbujali. da je pospešil korak. Ljubezen v njegovem srcu je postajala vedno večji. Poligonu so mu zahlt polzeti po licih vroče solze veselja in hrepenenji. Hodil je v poltemi brez pres tanki. vedno naprej. Ponavljal je besede, kitere bo pnv kmalu govoril svoji ljubljeni mimici m uho: • Glej, tukaj sem, mainici moja!... Nikoli več te ne zapustim!... Skupaj se vrnevi domov in na lidji se niti ra trenutek ne bom oddiljil od tebe. Nihče me ne bo več odtrgal od tebe!... Pri tebi bom vedno, vse življenje!...« Niti opizil ni, da je medtem hmina svetlobi "čeli bledeli in di je vstijal nov dan. • Ob osmih je mladi zdrivnik. ki je bolnico ie večkrat skušal pregovoriti, brf s svojim isisten-tom zopet pri njej. di poskusi še enkrat, di jo pregovori, di bi se pustili operirati. Tudi gospod in g«.*pi .Mequinez sli bita ob njeni postelji in podpirata zdravniki pri njegovem zadnjem poskusu. Todi ves trud je bil zanvin. Bolnica je bili izmeni in nt mogli več upati v uspeh operacije. Bdi je prepričana, di bo umrli ie med operacijo Ülf1 « ur D^1» d* nima no- nwni da bi precinta boiečiae. ki h ne morejo rešiti. h pi bodo le prepešite njen konec. «ravnik H je neprestano poni vbil: «41m Ä ie gotov! Lahko ram še rf™ '»Vo?- le če se nekoliko opogumite, Ce pa ne privolite. smrt neirofibni.« V« njevovo prigovarjanje je bilo brez us- Ne,« je bolnica odgovarjala s slabotnim »Samo toliko poguma imam še, da bom ' gia umreti. Nimam ga pa več, da bi trwj, , koristi. Hvala vam, gosj>od zdravnik! UÌoie„n je tako. Pustile me, da umrjem v miru.. 1 Zdravnik je uvidel, da je ves njegov tt man. zato ni več silil vanjo. Nihče m vet voril. Cez nekaj časa se je bolnica obrnila k rr« • Mequinez in ji dejala e pojemajočim glasom: • Prosim vas gospa, da bi bili tako dobri poslali ono malo denarja in moje stvari moji dr* zini. Saj vam to ne bo teiko storiti potom km zula. Upam, da so doma vsi živi. V teh 2a,X trenutkih mi srce pravi, da je doma vse dobi Prosim vas, pišite jim, da sem neprestano misti nanje, da 6em vedno delala zanje... za mojt ofrT. ke... in da je moia edina bol ta, da jih ne bom vtf mogla videti... Povejte, da sem umrla mirno i vdano... da jih blagoslavljam. Pišite mojemu «J iu... in starejšemu sinu, da jima predvsem ^ poročam mojega najmlajšega, mojega üb»« Marka... da sem mislila nanj do zadnjegih, nutka.« Zopet se je razburila. Sklenila je rot« j vzkliknila: • Markol Moj otrok! Življenje moje!« Toda ko je pogledala okrog sebe, je opazk da njene gospodinje ni več poleg njene posw» Nekdo jo je skrivaj poklical iz sobe. Z očmi ji iskala gospodarja. Tudi tega ni bilo več In zdi«, nik je tudi izginil. Ostali «ta le obe botničarti in zdravnikov asistent. V sosednji sobi je bHo slišati tiho pogovir, ianie, nagle korake in pritajene vzklike začudenji Bolnica je uprla pogled proti vratom in čaluk Cez nekaj minut se je vrnil zdravnik. Sledila sli mu zakonca Mequinez. Na obrazih v«eh treh ji bHo opaziti nekaj nenavadnegi. Vsi so jo nek» čudno gledali. Tiho so se med seboj pogovarjal Zdelo 6e ji je, da je zdravnik rekel gospej: • Bolje je takoj.« Bolnica ni mogli razumeti z* kaj gre. »Marija,« ji je dejala gospi s tresočim el» som. »Veselo novico vam moram sporočiti. Ali s« pripravljeni, da slišite nekaj zelo veselega?« Bolnica jo je pozorno pogledala. »Neko novico,« je nadaljevala gospa, vrl» bolj razburjeno, »ki vatjto zelo razveselila." Bolnici je široko razprta oči. »Pripravite se, da boste videti neko 0*1«, katero imate zelo radi.« Bolnica je vztrepetala in dvignila glavo. NjS bleščeči pogled je šei od gospe do vrat in sc vpn. šujoče vračal k gospodinji. »Neka osebi,« je nidiljevata gospa in pre-bledeli, »ki je pravkar prišla... čisto nepriÙ» vano.« »Kdo je?« je vzkliknila bolnica z glasom,! jc izražal obenem strah m pričakovanje. Cez hip pa je zakričala na vse grlo in t dvignila na postelji. Ostala je negibna e šira» razprtimi očmi. Z rokami se je zagrabila za gif vo, kikor da bi zagledata kakšno prika/en. Marko, raztrgan in zaprašen |e stal ni vt» tih. Zdravnik ga je držal za roko. Bolnica j« takrat zavpila: »Moj Bogi Moj Bog! Moj Bog!« Marko je planil proti postelji. Ona pa je if legnila svoje koščene roke in ga prijeli nast t vso sito. Iz njenih ust se je iztrgal krčevit sn*k kiteremu pi je sledil jok brez »Iz. Končno j« v» izmučena padli zopet z blazine. Toda kmalu 6i je zopet opomogla. Zifeta i1 dečka poljubljati in pri tem vzklikali: »Kako to, di si tukaj? Zakaj? Ali si r« ti? Kako si zraste)! Kdo te fe privede)? Ali si <®»? Ali nisi bolan? Ali si res ti, Mirko? Ali ris * sanjim? Moj Beg! Govori vendar, otrok moj!' Todi hipoma se je njen glas izpremenH: ►Ne! Nikir ni govori! Počakij!« OkreniU se je proti zdravniku in dejala « raj brez sape: »Hitro, hitro, gospod zdrivnik! Ozdraviti n» čem. Pripravljena sem. Ne izgubljajte niti treoB-ki. Odvedite dečka, da ne bo slišal Otrok M ne boj s«! Nič hudega ni. Pozneje mi bo* >* E povedoval. Poljubi me še enkrat Sedaj p» P0)®' Gospod doktor, pripravljena sem.« Inženir Mequinez je odvede! dečki. Tiri £ spi in obe bolničarki «fa odšli iz sobe. Osti«?» le zdravnik in njegov asistent, ki je skrbno «P1 vrata. . (Nadaljevinie som. »Samo toliko poguma imam še, da bom ^ ..i.....»»ali Miinatn cri n« uaA A „ t. • . IUQ. Dom Zidovi doma nieo iz kamna ali lesa, ampak iz «niče in zvestobe Neprijaznosti, nevoščljivoeti in nesoglasja ni . goče zakriti s preprogami in lepimi zavesami, nipak s spravljivostjo popustljivostjo in samopre-lagovanjem. Zavese, ki krasijo dom in ga zak-ri-fcajo pred očmi nepoklicanih, niso iz äpk ampak obzirnosti. Hrana ni meso in kruh, pač pa ljubeznivost in sebiöio6t, ki ohranjata veselje. Pijača ni samo voda m vino, ampak èe bolj ljubezen, ki obenem hrani in opaja. Doma ne počivaš samo na mehkem ležišču in snežnobelih rjuhah, ampak z mirno vestjo, ki ne zaveda nobene krivde napram Bogu in svo-nu bližnjemu. Do mnaj ne razsvetljujeta samo sonce in svetilka, temveč iskrena naklonjenost, ki 6eva iz lju-iih oči in ki žari v zvestih očeh. Tvoj dom ni tam, kjer odložiš svojo obleko. Tam je, kjer odložiš svoje 6krbi. V svojem domu ne hrani samo raznih živil. Iraoiti moraš tudi spomine na ure zaupljive lju-ezenske skupnosti in na ure odpovedi m prosto-oljne žrtve. Dom ni kraj, kjer se srečujejo samo teksa. _njišče je, kjer ee združujejo platneni, ki toliko olj žarijo, kolikor bolj so združeni in kolikor bolj ko se dvigajo k nebu. Lepota doma je soglasje. Varnost doma je zvestoba. Veselje doma je ljubezen. Polno6t doma so otroci. Udobnost doma je v zadovoljnosti. Dom, pravi dom človeka zida Bog sam. Isti g, ki je ustvaril zvezde in zgradil zemljo. Dobro prežveči Mnogi ljudje jedo prehitro in zavžijejo dva-at ali celo trikrat toliko hrane, kot je v resnici otrebujejo in koliko je njihov želodec 6ploh Store prebaviti. Pri površnem in slabem žvečenju, Te najmanj polovica hrane neprebavljena iz že-»dca. V mladosti sicer marsikateri želodec mnogo Tenese. Toda v poznejših letih preobilna hrana ovzroča nerazpoloženje, utrujenost po jedi. Neba lok rat le vzrok težkih obolenj. Kdor hoče ostati zdrav in se Čim bolj okoristiti I hrano, katero zavžije, mora vsak grižljaj temeljito prežvečiti, tako da se skoraj raztopi v ustih kar sam zdrkne po grlu. Priporočljivo je, da Èlovek pri jed! ne govori, ampak posveča vso pozornost teni'i; -ia hrano dobro prežveči. Dobro prežvečeio hrano Želo-Bec popolnoma izkoristi in zato zadostuje za prehrano tudi manjša količina živil. Zato tudi ni prav, Pa se nam pri jedi tako silno mudi. Za vsako livar, za vsako delo je treba dovolj časa. Posteljica za dojenčka Dokler je otročiček še čisto majhen, mu more a posteljico 6lužiti tudi čisto navadna košara za perilo, le da je 6uažna. Mora pa biti dovolj ve-ika, da se more dele v njej gibati. Po deželi 60 še :elo v navadi zibelke, ki so 6e uporabljale že skozi eč stoletij. Toda zibelka ni najideafnejše ležišče a dojenčka, kajti zibanje otroku škoduje. Matere a tega nočejo verjeti. Ne samo, da otroka zibljejo r zibelki, tudi če ga vzamejo v naročje, se začnejo e kar skoraj nagonsko zibati in mislijo, da je de-etu to prijetno. Kako bi se počutile same, če bi lile neprestano na vlaku ali v čolnu in se brez westanka zibale? Prav tako se godi ubogemu naKSku, ki niti za hip nima miru. Ko dete nekoliko odraste, mu poskrbi za po-teljico, ki naj bo po možnosti železna. Najboljša « takšna, lei ima na obeh straneh ograjo, ob kafri se otrok more vzpenjati in ee tako učiti ho-liti. K ' Podloga, na kateri dete leži, mora biti trda. vajboljša je blazina iz žime ali slame, pokrita z rumijasto prevleko, preko katere pregrneš rjuho, od glavo ne smeš otroku podložiti ničesar. Sebičnost Sebičnost se je ponašala pred 6vojimi tovariši, da ima ona na svetu največjo moč. »Ves 6vet imam v svojih rokah. Ljudje se uklanjajo moji volji kakor sužnji. Nikogar ni, ki ne bi podlegel moji moči.« Tako je govorila ponosno in samozavestno. »In če mi ne verjamete tedaj pridite z menoj. Kmalu bo6(e sjjoznali mojo moč.« Odšli so po svetu in sebičnost jim je zmagoslavno kazala, kako so se ji vsi ljudje priklanjali. »Ali je kdo med vami,« je vprašala v svesti si svoje moči, »ki bi se ne hotel ukloniti moji moči?« ' Tedaj je iz množice 6topila cvefoča mlada ženska. Imela je v naročju majhnega otročička z zlatimi kodrčki in velikimi modrimi očmi. Na desni in levi 6trani 6ta 6e je za krilo držala dva ncko- i - ' i&s?1 m * m nür ityi - ® 'Ä^Um* '«feti šissti! * -^jjlfelil ^Hk. kkB HKsl Kmj^nii^.-: .OBi &jJRnr;|flBLjHH 'Xfi&'sMjfiMàtÈ* Materina ljubezen premaga sebičnost... liko večja otroka. Na hrbtu pa je imela privezan velik sveženj suhih vej, katere j« pravkar oabraia, da bo mogla otrokom skuhati kosilo. Neustrašeno je stopila pred sebičnost, ki je mislila, da je najmočnejša, m ji dejala z iskrečimi se očmi: »Jaz in še mnogo drugih nosimo v srcu neko silo, ki je mnogo večja in višja od tiste, 6 katero ee ti ponašaš. Ta sila te more celo umoriti, če le hoče. In to je... materinska ljubezen!« Tedaj je sebičnost osramočena sklonila glavo in 6e oddaljila. Tiho je še zamrmrala predse: »Na to sem pa čisto pozabila. 2al vem že predobro, da je ona močnejša od mene.« Mleko Da je mleko zdravo in redilno, to brez dvoma vsakdo ve. Ne ve pa vsakdo, kako ga je treba uživati, da postane res koristno. O tem nas narava sama pouči. Dojenčki, ki 6e hranijo edino le z mlekom, ga uživajo v majhnih količinah, v majhnih požirkih. Isto velja tudi za odraslega človeka. Ce hočeš, da bo mleko, ki ga povžijčš, tvojemu organizmu v korist, ga pij počasi, z majhnimi požir-ki. Ce spiješ celo skodelico mleka naenkrat ali če ga piješ potem, ko je želodec že poln drugih stvari, ti ne le nič ne zaleže, ampak želodec le obleži. Ce pa pride mleko v želodec v majhnih količinah, ga ta dobro prebavi in preidejo vse hranilne snovi v kri. Za slabokrvne in slabotne ljudi kakor tudi za tiste, ki bi se radi zredili, m n« boljšega kot zelo | pogo&lo (če mogoče vsako uro) uživanje mleka v j majhnih količinah. I Novi zakon ne bo nič srečnejši. Doro imajo strasti v popolni oblasti. So, kakor neukročen konj, ki svojega jezdeca vrže ob tla in pohodi. Danes s« Dora zaljubi v tega, jutri v onega, vedno do ušes,-Ce se je Bog ne bo usmilil, bo gotovo propadla.*' »teta Reza, povej mi vendar, kako more člo. vek tako daleč zaiti. Saj je bila Dora dobro vzgo* jena, verna tudi, vsaj v samostanu.« »Dc-a je brala vse vprek, obiskovala je vs«, predstave, v izbiri družbe je bila premalo previdna. Ne da bi opazila, je podlegla duhu časa. Mo. derna literatura prikazuje danes samo čutno liu* oezen, kakor da bi v življenju ne bilo drugih vred-not. Ločitev ji je čisto naravna in praktična, poveličuje prevejana m koketna dekleta, smeje pa s« poštenim in zvestim žetiam. Najzanimiveie pa ja da ravno žene to literaturo najraje čitajo. Dan za dnem je bolj vidna resnica, da mor» ženo dvigniti le Kristus, da bo le ob Njen ohranil« dostojanstvo, ki ji v človeški družbi pripada. Ženat ki zapusti vero, zdrkne na raven sužnje — kot j« bila v poganski dobi. X. Eno samo pismo. »Ali si že slišala?« »Kaj pa?« »Ankina za« roka se ie razdrla:« »Kaj takega!« Dekleta, ki so čakala na kongregacijski se« stanek, so se nagnetla okoli govornice in jtt obsipala z vprašanji. Odgovori in vprašanja so padali kar križem, da predsednica ni mogla napravili reda. Dogodek, ki je za vedno ločil dve srci, je postajal jasnejši šele, ko je vstopil duhovni voditelj. Metka ie bila veselo in pošteno dekle. Tudi zaročenec je bil značajen mož in je svoja nevestico izredno ljubil. Vsi so jima obetali srečen zakon. Čisto razumljivo ie, da je razdor zarok« vse zelo presenetil. Dekleta so bila prepričana, da se je moralo nekaj posebnega zgodili. V resnici je bilo tega krivo drobno, dišeč« pisemce. Pred tremi leli ga ie pisala Metka nekemu »dragemu Štefanu«. Vsebina pisma ie bila skoraj nedolžna. Vanj je izlila svoje, o<Ä trenutno vžgane ljubezni, prekipevajoče srce. Potožila je tudi, da il starši ne dovolijo, da bf se sestajala z njim in mu je končno obljubila vseeno zvestobo. Dekletom so se ob usodnem pisemcu stisni« la srca. Bog ve, ali tudi same niso bile takf neprevidne. Zaslutile so polek dogodkov. »Ljubi Stefan« ni bil vreden Metkinega zaupanja. Ko je neko{ pismo z drugo šaro potegnil iz predala, ga j« krohota je se pokazal svojim prijateljem. Pismo je romalo iz rok v roke in nekdo ga ie vtaknil v žep: »Izvrsten vzorec!« Napisati moram za" ljubljeno pismo, si vsaj ne bom belil glave. Nihče ni vedel, kako je prišlo pismo ženinu' v roke, le eno je bilo gotovo, da se je zarok« razdrla. »Ali pa ie Melka Štefana tudi zares lju« bila?« »Kai še,« je pojasnjevala njena tovarišica »enkrat sla si prisrčneje stisnila roke in ljube« zen je ugasnila. Ne verjamem, da jo je njen ženin resnično ljubil, ker ga odbije že tako no. dolžno pisemcc.« »Ženina popolnoma razumem,« reče pater, »Pismo vsebuje toliko zaupnosti, ki bi je Metki napram tujemu moškemu ne smela pokazati. Niti zaročenca ne smeta prestopali meje med moškim in žensko, kajti dala sta si šele besedo, ne pripadata pa drug drugemu. Sama ljubezei* jima še ničesar ne dovoljuje. Ženin se ima pra< vico upreli, če njegova nevesta drugemu moške» mu izkaže zaupanje, do katerega ima sam pra' vico šele po poroki. « »S tem pisemcem Melka vendar ni omadeževala svoie časti,« se upro dekleta. »Gotovo ne,« potrdi pater, »vendar vsak« nepremišljeno pismo lahko omaje zaupanje zaročencev. Iz snmničenja zraste v zakonu nezaupanje in ljubosumnost, ki lahko pripelje-d* ločitve.« . »Čemu moški govore o vilešlvu,« vzkipl neko dekle, »če zaupanje dobrih deklet taki podlo zlorabljajo.« iNadalJevanje pribodmič.l 4! NAŠI VELIKI MOŽ)E MATIJA ČOP Rodil ve »e Mstiw Coo 26. januarja L 1797. v Žirovnici v kmečki hiil po domače pri Ovse-niakovih. Bil ie torej Prešernov olji rojak, ii Iste (are sla bila doma. a Lop ie bil tri leta starejši od Prešerna. Prvih šes» gimnazijskih razredov je izvršil Con v štirih letih 1810—14.; modroslovie ie poslušal na ljubi janskem lice ju. Bil je vedno prvi v razredu, tako dobro v- je učil. Poleg nemščine, ki se ie ie učil v šoli. se ie izpopolnjeval v italijanščini, ki io »e poučeval Valentin Vodnik: francoščino se ie imel priliko učiti od Francozov, ki so bili takrat * Ljubljani: Spintóne in angleščine se ie učil iz lastnega veselja ln pridnosti. Prvak med součenci pa ni bil samo v jezikih, ampak tudi v ostalih predmetih, da mu noben niegovih vrstnikov ni bil kos. dasi je imel res pomembne sošolce: Fidelisa Trpinca. fužinskega graščaka in svetniškega Friderika Barago. Jeseni 1 1816. je šel Cop na dunajsko univerzo študirat modroslovie. A že naslednje leto se ie na materino žel io vrnil v Ljubitana in se vpisal v bogoslovje. Tu se je posvetil zlasti študiju hebreiščine in slovenščine, ki io je predaval v eie zaslužni profesor Franc Metelko. Cop pa ni imel ne vesel ia ne poklica za duhovski »lan. L. 1819 ie naredil profesorski izpit in naslednje leto dobil službo profesorja starih klasičnih jezikov (latinščine in stare grščinel na gimnaziji na Reki. Bivanje na Reki je Cop izkoristil za pridobivan ie novega znanja. Scmnanil se ie s hrvatskim jezikom, s staro hrvatsko du brovniško književnostjo, s cirilico in glagolsko pisavo. Angleški konzul na Reki. John Leard. mu i? bil učitelj v angleščini. Ukrajinec prof. Vasilij Ključenko pa ga je uvedel t ukrajinski, ruski in poliski iezik. Tudi v italijanščini se je dobro izuril. Z Reke ie večkrat odpotoval v bližnjo Italijo, kjer se te v Padovi in v Benetkah dolgo časa bavil i mnogimi starimi knjigami in rokopisi. Ker ie bila Reka za njegovo učenost pre-tnaihno mesto, te prosil za službo v večjem «neslu in dobil L 1822. mesto profesorja v L rovu v Galiciji. Coo» so Irovski Poljaki kmalu vzljubili, spoznali so njegov blag značaj in izredno izobraženost. V Lroru je bil Cop samo tri leta gimnazijski profesor. L 1825. so ga poklicali na lvor-sko univerzo za profesorja latinščine in grščine in to kljub njegovi niza. starosti. Takrat je imel komai 28 let. Toda mladi in učeni slovenski rojak se ni mogel ru Poljskem nikoli popolnoma udomačiti, srce mu je hrepenelo po domovini Leta 1827. mu ie bila podeljena služba profesorja na ljubljanski gimnaziji in 1. 1830. služba knjižničarja licejske I veda i univerzitetne) knjižnice. Istočasno pa se ie izpraznilo mesto Prvega knjižničarja dunajske dvorne knjižnice. Cop ie prosil zanj. Ta prošnja Copora je posebno znamenita, kajti v njej pripoveduje mladi učenjak in z uradnimi izpričevali dokazuje, da razume in večinoma tudi gladko gorori in piše devetnajst jezikov. Ti jeziki so: slorenski. nemški, latinski grški, italijanski. francoski, angleški poljski, španski, staroslorenski. ruski, srbski. češki, lužiškosrbski. portugalski, starofran-coskl madžarski in hebrejski Pripomniti pa je treba, da Cop ni poznal samo jezikov zgoraj navedenih narodov, ampak tudi rie. kar je bilo v teh jezikih lepega in modrega napisano, zlasti pa pesniitro. Coo ie bil neutrudliivo priden: če se pridnost in nadarjenost pri nekem človeku združita, potem pride do čudovitih uspehov. In to se je Pri Copu zgodilo. Njegori prijatelji pripoveduje ro. da ni bilo pridnejšega človeka, kot ie bil Cop. Ze kot modroslovec in bogo sloveč je tičal ves dan r knjigah, katerih je bila polna njegova •°ba- Brez knjige ga ni nihče videl iti po cesti. Ko ie bil bogoslorec v Ljubljani ie zvedel, da l.s*ot*loikea* samastauu kapucin. ki je po | rodu Portugalec in k njemu je redno hodil, da se je irpopolnieval v portugalščini Kljub sroii izredni učenosti je Cop prav malo napisal. Prešeren je zapisal o njem: V Ljubljani živi dihur, ki noč ln dan žre knjige, od sebe pa ne da nobene fige. Cop je napisal prvo In za tiste čase zelo koristno zgOMOUl"B.. dat Vi »ore^bra 194'-XX Stev. 4i •tak* Pftiotl: sme t veätemv. pofctfcj Aohre-ci im tršhtriiteci n>aù.. o»a ir^stm i-asestEiti K imarja .lauti» u Ftre. lattina je t*: tek >D«nc>}nr>< h zaìu.u! \ bj~ pov® hik» fc «kot rs» tau pspoitasri Xi sire, pokojniki rrixit hit. ostai« m ni. ItiUr r.a; — Pri aas umido hudo l.sk Siseri je uiuiitc oktobri toilko. ài t» Uteri ne >:• m tsi»- rrji. BMu. mi-soli ler. )t atzi. brej <ìrt n «H je Bercarj: pri Oni-niči. !>»• oksaùn j» ntiss;! rTojetrai-»e o5t Žagar jsrij. ti Berri'- C'l- EkočakaJ ;e 7* - Bolehaj je ««V? časa Freid esja letos na je snria ie»* Njeaa itrsba ssa k»éo j»:rik. Bi je dose? ir èeli-Tfvj pnspodar za-rei« trščiosi: oče. Narwaik »I>n»oija- ____ ba< je bil skoi. let. Bil je reč let oboaski odixirtik ia üta Hrai:!sjce t Osilaiei. Pokojkikt reč-a: za:r Preostale toiir: B:<£ Mar ji rsrepz- (MM sm, «nit! Frei. Site Kare'. SeUUmr ms&a! V prec-^irofii. ào 3.-1 a. tiste L. fr— DEČKOM IN DEKLICAM od C. de li ^Lt. 20 ura ai. Cesa L 2 — Zgodovina jatiic. — Ka care jaslice govore k-t»e adrentoe mitii. — Kaiu> »i jit MO; ni_ pravim «trotom* navodila xi lepo Mteotor òtto (Mamg 100 strani m 80 siik-Založtia „NO»« STVAR" Ljubljana feil Mali oglasnik V Dowofc-abo *e zarafccntjr mai oriar pc besedam. ir Roer p lari tub ki lire tiaùw L. Ut as besed« ; t ieei?resi£ orlasti a dopis: i be-seai L 1— » reté àrank «eis sta ata»e beteia Lttt Vsem onasoir. *e viste?* ie or.MB davek. \i maini rceaei L 7-—. u žemrvene ori fa* L Resta' I>on>cč;ot»?v. naročnik- otačaic pok-rU2 örinrx: ceti rrré-ti Fra* Poim4»Ik » U-atrjani. Trrlwrm certi »-_ U (jit-m Ala- li \t$rr- psjsktv t ted&ev ttu-.h. prodali- Poirr* h Gatt- ti« i. » CrtrRjpli«. Ul lir tefcfnkt lahko Titt w>ati ^»t^jlt* Er.ui. t : n Pij-OTOr JC»S BATIC. ljttblja»;a vn Bgaéts nairtfaj prxoTrrauii »Tr. ®tTD>*T. koiea ctro-ui- tobstonr bimk-Bi» Itd pri »Promet«. fcrut&atkf rer-krm. CH> «ei^ab «ojKrf- «IM na ori*« Up žrehK* S u»«fT rtir. na-proAai K«4J* Jota. PaTKüiate p Dve travi • teO'tfcc-E. — Jesi» Novai. Por.ar* tu 1. pri Grwisf.'.jett. ■izirki utsemk iE r.-frfci; orc-iiA ta. pan. Perke. BrtSberi **- lt. VII. Dd1i neh ks>*Ekix. öt. ts ruÄ. p..Fi r.; «tv», priftat tr. yoit*-r.c ce milite od It l*t. take; iprtiroe«: v eletbe Naitftv v opt. >Donu.Uuba< It. lii(l. K menit« i vaeec orodjem ir. rt* -»ciT»i;)ejn. odane ni prometni toCti NaiJtrr v upr >T>omc.V^ba< poč tt lttit Reprtznitt na bite: txde)c)e Hrom' Frane, kovai. SaM-rtoc ob Sai-, iL p Moste MALI OGLASI! SE PKEZXITE Keare> Tu je nitrii laiaj. peiek Jer:c» J»-rexii. ifiLi treorst»ju rrai.-ji je tatti t- 1;ito r-iros: k« iei Ridici je öiu mat. £ Per tri itaetiéa. osirtnaiki jaosop^iikü pr S' K r>-rs. t L^frijaaL Sun vaea torolaiioo. lireit»-sdo svoje Ktäaije. .Vi. pohra v cure S: Lome «a Detajskem. Našo io» ofr.skit-je »sc dvesnc osroa.. Cerrr rtrr«! sano randelli v jv» «'.T"»: E ene dob» še taegi uč«ri>a. Z*-ni siaceli v:rjaeu je t» sotsr. obisk tiab, ker Jedilno olf e sadroertek sa lahke pripravite sam: t sa^im pr»-ukttšmm praško«; „Amlsnn". — 1 urim Aaisana ZKXwnsie sa I iE pal litra oijaaM mešani« ce večja L 1-&C. po poitj L 2-SU — Denar nxrrate poadati t aspre;- Kavsdiko je zraven. ~ ~ ---- - i ip—f siajeiija asn, yaaijut, k—il— an. i Na üetei. pa iikim:te Aeiuc prašek pr. Vašen. trgovca al: udrvg^ c-rokotn aaajKi doirr.r čnijev. — 2i>ki leuat je b.u pr: mae dobra. SUbie ot je t krOHpvrjGDr Aot ejao pnótiii. kosu. u sesie. Tai saóji m bMo moti nnL Siibo vreme oniri koocaa deàa pr gTMdmj: omegi àea ce?* u Catti. — Mlekanu « iu novo orejaje. Drrr-n. dooot m>e»j ee je àvtgmi. ai 700 etrov. Miemra» ptačiie diese po 1.10 kre. Preiskave« redita i pratak fri aaità praitckih pen^šoje 1 Kedin pra>«c Hitro rast, ki ep) kocb in [it varuje retate bo letni. Večji preiti' pa ve čudovito hitro rediic m d». Oro prebavljnjo. 'Lmàataie ie 1 ia»net za 1 prahta t«r stane 1 zar. L S -. po mMì L» ,3 zav. pc potu L lft--.4zrv.po pobi L 2*"-. Maoeozahvalnit oueta. Pazile : pravi K e d i n se doò: mudo z gornjo iliko, Ka deteti pa zabtevatta Redic pn Va^em trgovci ali radrsgr, ker ai prihranile poètmac Karotekl iz Trta*Ire io GoriKe pronutie morij« paaLati dmir voapre . Mötoffl etnea Aostic Z n»So nmetno eM»co V! ostie S' lahko vsakdo i malim: stro-fcki onoravi tzboroo. obetojno sc zdr»vo domačo pitačo. Cena 1 steki. za 1K' btrov U 15 —. po poŠt L 2S-50. 2 nektasici po pofej L 3 »tekleciioe po ooö L 57&j Pmtm toftrtf« im. imm*. t****» »LI Sa dei e! pa tkiter»,te Mostni pr. Valere trgovcu ah zadrar^ ker b pntranite polit;oa Kočevske ptaaiae. Tu ie igiì oyjje 21 Ita: oghK Ajckz \ rènk m Riečtji Kaia pr Dot*-ocah. Zravea o£ ;«n>e r >e potiai'f: zauÉao barate. •» kater je med žfunor. ogUi spai Soeg je poooiz Odkurv] nad biraiso teià» ve», pod katere težo te je baraki sesub m pokopal; pod «e-tto. Vrtata. Og-iuL- je pri tem dobiü hude po-äkodöe e se nomi v boiaiteics. Ulte ic Družinska pratika za leto 1942. Dobili jo D oste sa ceso 12- v Liaiiahi kaiigarxi. v tneorot fiičmac in v retto dragit tsjivtarsat m Bnmgit trgo- räah v LjaOhaa in aa dabei-. Ker nakiada ai veliki nezrte ukc. pr pra-tiki »v. Oniiae. JABLIN-JataMColk za izdelavo umetne doraač» pijače Vas sti -t n 50 litrov zavitek L 114C. po pobi L 16—, * zavitka po pob. L «o-—, S zavitki po po«: L 43 — Pradaja Dragcrija Kam ■▼an Kaute • I javlja »a - fcMm Unrat ko, hnäevec, peliokotet is nn -7 panai pmu »«piailta. i nenta mea naše ometoe etnee za oapraix> b htrw »fr vovke. truievea. pel nkovea ali rama rtase L. 15* po poki L 21-. C st«K>e«ei po pobi L S -, I ttekteoiee po pob. L SI —. Točaa navoiiu al vuki eteklemiCi- «1.1 »SloveMev koledar« lahko i« placate se io vkljmno 25. not. 194! ... >I>o»>n. »ali ljudje ne vedo. j 9__J.___M «i ni tradì je treba za priaßter Prar:l- ZÄStöBBIEI " nep braija. Dorsel i- Wmàc«.^ fcWWPB,IU * tu se ne rare» reč, da sem dosege: u cilj « Tega raka m fcaao vač pmUJ|tevalj ! Za naročnike naiih lis»ov te iS»«v knShiieer vriia le 9 lir in S lin za poiilutrrne »troike, skupaj 11 lir. — Za v« druge pa » Ur. tonati k plačajte kililir takoj I Do iS. t. m delajte : pte memo, da bo vtaln druiina p im li in rotrdnji fari imela toledar! Sezname naročnika,- moramo dottiti paoj do 27. t. m. njttmojjmb. staae IS or sa celo leta ta teozemtvo v li, i- rate n ««--«fcj. rji»a »f>o»ol;»bet. - OfZ» « JraS^ « red».rrfal^. ^ Oregonj Pečjak. ^?» fc ^^ (gfS^J.^ "