PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 130 (13.663)
Trst, sreda, 6. junija 1990
Po daljši preiskavi palermskih sodnikov Falconeja in Spallitte
Aretirali so Vita Ciancimina »Kradel« je tudi na vodovodu
»Don« Vito bo danes prisostvoval procesu o ropih pri zakupu smetarske službe Poleg bivšega župana aretirali še nekaj njegovih zvestih rimskih sodelavcev
PALERMO — V zapor Ucciardone so ga prepeljali kar z rešilcem, ker ga je obšla slabost, ko je pred razkošno vilo svojega sina opazil policijske agente. Bivši demokrščanski Palermski župan Vito Ciancimino je bil na Siciliji, ker bo ®°ral danes prisostvovati procesu, v katerem je vpleten ^upaj z tremi bivšimi župani Giacomom Marchello, Car-^elom Scomo in Nellom Maretelluccijem. Vsi naj bi zajedali z veliko žlico, ko so bile v skledi milijarde za nove Sradnje v občini, »igrali« pa' so se tudi z zakupi občinske smetarske službe.
. Cianciminova aretacija pa nima nikaršne zveze z današ-procesom. Sodnika Spallitta in Falcone, ki sta včeraj jasnila novinarjem potek preiskave, sta dejala, da je “uon« Vito enkratni pojav v še tako zapletenem sicilskem kfiminalu. Bivšega župana so vrgli iz KD, bil je v zaporu in 119 prisilnem bivališču daleč od Sicilije, zaplenili so mu 20 dilijard vredno osebno lastnino, a vse zaman. Preiskovalci s° ugotovili, da si je v Rimu, kjer je živel že nekaj let, dedil nov položaj in nemoteno vodil svoje umazane posle udi »na razdaljo«.
O njem pravijo, da je »kralj zakupov«, ker se je najraje ukvarjal s tovrstnim delom. Tokrat so ga aretirali, ker je s kupino pajdašev, od katerih jih nekaj že sedi v zaporu, 0uščipnil ducat milijard na popravilih palermskega vodo-v°da. Občina je 1984. leta poverila družbi ICES (Ciancimi-ovihnovih rimskih prijateljev Vaselli) naj pripravi študijo , Povem vodovodu in obnovi nekaj odsekov starega. To, ^ar naj bi stalo občino 6 milijard so po posegu Ciancimino-e‘'tolpg« plačali okroglih 14 milijard, v Palermu pa vodo-nne cevi še vedno in neusmiljeno puščajo.
Sodnika Falcone in Spallitta med včerajšnjo tiskovno konferenco v Palermu (AP)
Sovjetska zveza bo do konca leta dodatno skrčila število jedrskih konic v Evropi
KOBENHAVN — V danski prestolnici se je zbralo 35 zunanjih ministrov evropskih držav (manjka le albanski) in ZDA ter Kanade, da bi razpravljali o človekovih pravicah.' Gre za drugo zasedanje pod naslovom »Človekova dimenzija« v okviru Konference za varnost in sodelovanje v Evropi KVSE, ki je doživela svoj krst leta 1975 v Helsinkih. Zasedanje bo trajalo tri tedne, gre pa za nadaljevanje prvega zasedanja o človekovih pravicah, ki je bilo lani v Parizu, medtem ko bo naslednje prihodnje leto v Moskvi.
Toda o človekovih pravicah se je na včerajšnjem otvoritvenem dnevu govorilo bolj malo. V ospredje je prišlo nemško vprašanje, še več pozornosti pa je vzbudil noYi predlog sovjetskega zunanjega ministra Eduarda Ševardnadzeja, ki je-poleg že dogovorjenega krčenja jedrskega orožja napovedal, da bo Sovjetska zveza še pred koncem tega leta enostransko uničila 1500 jedrskih konic v Evropi. Šef sovjetske diplomacije pa je tudi ponovno odločno poudaril sovjetsko nasprotovanje nemški združitvi pod okriljem pakta NATO. ,Na kaj takega bi SZ pristala le v primeru, da atlantsko zavezništvo spremeni svoj značaj. Ševar-dnadze se je zavzel za združitev obeh Nemčij v vseevropskem kontekstu varnosti in na podlagi dogovora v okviru KVSE, do česar pa naj bi prišlo še letos. Vrh KVSE naj bi bil predvidoma od 19. do 21. decembra na pariškem sedežu Unesca. •
Ob najavi uničenja 1.500 dodatnih jedrskih konic je
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Lojze Peterle o sedanjih ekonomskih zapletih
^UfiLJANA — Likvidnost, tečaj in

so trije bistveni problemi, s ka-?0sp'oriSe trenutno ot;ePa slovensko

ševajg stvo- Ali bo Slovenija re v° aj. v sodelovanju s federalno drža-pam* Pa bo, ob morebitnem neukre-Pfeck	ukrepala sama? Tako je
Peterj n^ka slovenske vlade Lojzeta Men . 9 in podpredsednika Jožeta ipite5'ln9eria ter podpredsednika ko-'Uodn za industrijo Izidorja Rejca Vnagovoril<< Matija Škof, ge-včerfli1 “irektor Slovenijalesa, kjer je Ploj J. Putekal pogovor med vladnimi pr /.ln c ar» društva Manager.
«aj nr lni,:l Je treba pingpong - kdo jetja Začne reformo: država ali pod-P°dfn- Sak t° m°ra začeti na svojem Preto- U' Kako rePubHka razmišlja o če brh izvoznikih, kakšno je stališ-p0cj la<?e do osebnih dohodkov? Gos-<CfstV0 ie na trnih tudi zavoljo ne hih razjasnjenih vendar nepoveda-Taj, sPrememb odnosov v državi... lati & ^ sPraševal direktor IMV Mar^ da genžur' Jožko Štrukelj se je čudil, k°t slJStV0' ba te tako jugoslovansko Hi>Vensko 9osPodarstvo v bankro-dlistj..0gar ne skrbi. Še zlasti ne opti-prerimh Predstavnikov ZIS. je v?eaik Lojze Peterle je priznal, ^hl om- 8 vodenie prevzela z določe-P°darsi,lm^ZInom P1 da tako slabe gos-ti ne r,6 sbke ni pričakovala. Že zlas-PodropP11 vebkih sistemih. Vlada bo že k 6n Program ukrepov predstavi-9ala nriIlec meseca. Za zdaj je predla-tl6tazvit*3ravo tinanciranja sklada za °dkloni ^.Skupščini bo predlagala, da cPanja n * šnji obseg in način finan-vlada v J , Sicer pa ima slovenska *ristrum rokab te kakšnih 20 odstotkov Pa qo■!neri^ov, s katerimi lahko vpliva fazvoj .Parsko politiko. Agencija za PoStaJ * Sklad za prestrukturiranje b° Pustil delati julija, vlada pa ne , I&la verižnih stečajev, kov, bi n0bg,role cen m osebnih dohod-*acije Prrslo do novega vala hiperin-S'°VensJk delal Mencinger. Stečaje v Pfeprefp,61? gospodarstvu moramo kavhav • tucb s spodbujanjem po-v PrišiS1Cer bo Propadlo, še preden i°da, kak -d® denarnih »omilitev«..
k	ueuarnin »omilitev«.
^Pi za krsmkoli odlog (plačila) po-toj-pj Podjetje hkrati tudi obvezo Kov ej ne
povečuje osebnih dohod-S. Č.
Razmišljanja vreden dan na vsedržavni konferenci o priseljencih v Rimu
Prava lekcija pritlehnosti in neonuke Italijanski politiki se se »izkazali«
RIM — V modernih prostorih rimskega hotela Ergife so bili evropski in neevropski priseljenci deležni nekaj ur zanimivega in naprednega »pouka«, za katerega so poskrbeli italijanski politiki, tajniki strank in ministri.
Prvi je nastopil minister za delo Do-nat Cattin, ki je kritično navalil na Martellija, češ da je občinstvu in javnosti ponudil le podatke ISTAT, ki niso verodostojni, pač pa »številke, ki bi jih lahko izžrebali pri lotu«. Vprašalniki so bili po njegovem mnenju prav tako lažni, saj niso zarisali jasne podobe imigranta, ki je res lahko oseba z univerzitetno izobrazbo, lahko pa tudi capin. Poleg te ugotovitve je Do-nat Cattin izrekel kritično mnenje tudi o drugih kolegih, tako da je občinstvo lahko upravičeno sklepalo, da premore 'Italija le enega neoporečnega ministra. Donat Cattinu, ki je ob zaključku svojega posega dejal, da bi morali o priseljencih odločati le pri enem ministrstvu, je odgovoril ministrski podpredsednik Martelli. »Donat
Cattin razpolaga Je z osebnim mnenjem,« je dejal socialistični zastopnik, »upoštevati pa moramo edine razpoložljive podatke ISTAT.«
Donat Cattinove bodice, ki so letele na desno in levo, pa so bile le priprava na nastop republikanskega tajnika La Malfe. Ko mu je voditelj konference predal besedo, je v dvorani završe-lo. Del zastopnikov priseljencev je vstal in se odpravil iz dvorane, pred tem pa so delegati pozvali kolege, naj nikar ne prisluhnejo politiku. Nastopil je tudi Martelli, ki je dejal, da imajo vsi pravico do besede, a ni zaleglo. Ko je La Malfa le prišel do besede so ga izžvižgali, sam pa se je izkazal, ko je zavpil v dvorano: »Naj ostane doma, kdor ne spoštuje demokratskih zakonov neke tuje države!« in »Nihče ti ni dejal, da pridi v Italijo, pojdi na Nizozemsko!« Res zgledno in omikano, predvsem pa v skladu s trditvijo, da ni rasist. Rasist morda ne, pritlehen pa prav gotovo.
Mala in srednja podjetja prodirajo v Vzhodno Evropo
NA 5. STRANI
□ □ □
Maturitetne komisije na višjih srednjih šolah
NA 4. in 8. STRANI
Po otvoritvi kranjskega sejma opreme za civilno zaščito
Tudjmanovi pogovori v Sloveniji
BOGO SAMSA
KRANJ — Včeraj so na gorenjskem sejmu v Kranju slovesno odprli osemnajsti sejem opreme in sredstev civilne zaščite, na katerem sodeluje 112 razstavljalcev iz vse Jugoslavije. To je ena izmed redkih še vedno jugoslovanskih gospodarsko in družbeno pomembnih prireditev, ki se je ohranila ha tradicionalni ravni.
Sejem je vedno odprl predsednik kake jugoslovanske republike. Naključje je naneslo, da je bila tokrat na vrsti Hrvaška, in tako je kranjski sejem otvoril novoizvoljeni predsednik hrvaške republike Franjo Tudjman. Bil je zelo kratek in bolj protokolaren. Najprej se je opravičil, ker ne zna slovensko, in izrazil prepričanje, da se bo z gostitelji prav gotovo dobro razumel. Civilna zaščita je neopazna, vendar izredno pomembna družbena nalog:a. Hkrati je to na sam svetovni dan ekologije pomembna dejavnost za zaščito okolja. Vsemu temu je treba posvečati še posebno skrb, zlasti v »okviru demokratičnih sprememb, že opravljenih v Sloveniji in Hrvaški, ki se nezadržno širijo po vsej Jugoslaviji«.
Hrvaškega gosta je sprejel slovenski predsednik Milan Kučan, ki ga je kasneje peljal pogledat karavanški predor in na kosilo v grad Stermol.
To je drugi sestanek in možnost stikov med predsednikoma. Že na Otočcu, ko se je Tudjman sestal s slovenskimi političnimi predstavniki iz vrst Demosa, je izrazil željo, da bi se srečal tudi s predsdnikom slovenskega predsedstva Milanom Kučanom. Kasneje se je slovenska delegacija na naj višji ravni udeležila prvega zasedanja hrvaškega sabora in Milan Kučan je bil prvi nehrvaški državnik, ki je Tudj-manu čestital ob izvolitvi. Med kosilom in po njem niso po protokolu predvideni uradni razgovori med delegacijama, vendar je očitno, da so za zaprtimi vrati razpravljali .o temeljnih problemih, ki zanimajo Hrvaško in Slovenijo, pri čemer so bili v ospredju odnosi v jugoslovanski federaciji.
Že na Otočcu je Tudjman zagotovil, da bosta Slovenija in Hrvaška sprejeli svoji ustavi, ki pa ju bodo uskladili in nato ponudili drugim republikam Jugoslavije kot podlago za ustvarjanje zvezne konfederativne pogodbe. Tudjman je
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Bolgarija ni spremenila manjšinske politike
SOFIJA — Predsednik bolgarske Socialistične stranke Aleksander Lilov je na včerajšnji tiskovni konferenci v Sofiji izjavil, da je vprašanje Makedonije že zdavnaj rešeno in da zdaj ni prisotno v političnem življenju Bolgarije. S tem je potrdil že znana stališča bolgarske Socialistične stranke o priznavanju Makedonije kot ozemeljskega pojma in tudi o zavračanju obstoja Makedoncev kot naroda, še zlasti pa kot narodne manjšine v Bolgariji. Ko je odgovarjal na vprašanja o položaju narodnih manjšin pri njih, še posebej o možnostih za vzpostavitev avtonomije Turkov, je Lilov povedal, da Bolgarija ne bo in ne more dovoliti avtonomije manjšinam, (dd)
V vrstah KD se krešejo mnenja zaradi De Mitov e podpore volilnim referendumom
Ostre polemike o uporabi referenduma zaradi neveljavnosti zadnjih glasovanj
RIM — Nedoseženi »kvorum« na treh referendumih o lovu in pesticidih je že sprožil plaz polemik v zvezi z uveljavljanjem inštitucije referenduma kot takega. Stranke vladne večine so se takoj zavzele za povečanje števila potrebnih podpisov za razpis ljudskega glasovanja. Za dvig spodnje meje se je izjasnil demokristjan Cristofori, pritegnili pa so mu tudi nekateri iz vrst socialistov, liberalcev, socialdemokratov in republikancev. Radikalci in zeleni mavrice tem predlogom odločno nasprotujejo in ponovno predlagajo, da se ukine »kvorum« 50 odstotkov in en volilec za veljavnost referenduma. Proti povečanju števila potrebnih podpisov pa so se jasno izrekli tudi komunisti.	.
Začela se je torej razprava, ki bo prav gotovo trajala še nekaj tednov, povsem jasno pa se te polemike tudi prepletajo z mnogo širšimi institucionalnimi reformami. In prav v okviru teh reform KPI vidi možnost za popravek zakona o referendumih. Po mnenju podpredsednika komunistične poslanske skupine Violanteja problem ni v številu podpisov,
temveč so vzroki za neveljavnost nedeljskih referendumov zgolj politične narave. »Če bo uspela volilna reforma, ki naj bi državljanom dala možnost, da izberejo tudi parlamentarno večino, potem bo treba razmisliti tudi o referendumih, s katerimi bi lahko volilci tudi na neki način ocenjevali izbire izvoljene večine,« je še dejal Violante.
Zeleni mavrice pa poleg ukinitve spodnje meje za veljavnost referenduma predlagajo tudi uvedbo zakonodajnega referenduma, s čimer naj bi volilci dobili možnost, da neposredno vplivajo na zakonodajo. O take vrsti referenduma so pred kratkim govorili tudi socialisti in komunisti, predsednik poslanske skupine Neodvisne levice Bassanini pa predlaga uvedbo pravil, ki veljajo za parlament. To z drugimi besedami pomeni, da kadar bi se več kot 25% volilcev izreklo »za« ali »proti«, bi ob manjkajočem »kvorumu«, tako kot je to v parlamentu, ko zaradi premajhnega števila poslancev skupščina ni sklepčna, glasovanje ponovili ob razpisu naslednjih referendumov.
Zadnji predlog je najbrž težko uresničljiv, kaže pa na živahnost razprave, ki se je po neuspehu referendumov še okrepila. Nedvomno velja poudariti dejstvo, da je »da« praktično povsod presegel 90 odstotkov, kar pri pobudnikih referendumov vzbuja prepričanje, da niso bili premagani temveč prevarani. Da ne gre za poraz, potrjuje tudi tajnik KPI Oc-chetto, ki pa je ob tem tudi jasno povedal, da je KPI ki se je sicer opredelila za trikratni »da«, svojim volilcem prepustila popolno svobodo pri glasovanju-Vzporedno s to razpravo pa se je razživela tudi polemika o volilnih referendumih. Proti njim sta v KD tudi Goria in Scotti. Goria, ki je tudi pripadnik levice v stranki, je De Miti očital, da si prizadeva za neko večino za institucionalne reforme, ki je drugačna od politične večine, ki upravlja državo. Še ostrejši je bil Scotti, ki je bivšemu ministrskemu predsedniku jasno povedal, »da ni mogoče biti del večine in se istočasno pridružiti alternativi te večine«.
G. R.
V mestu Ošu krvavi medetnični spopadi med Kirgizi in Uzbeki
MOSKVA — Na jugu sovjetske azijske republike Kirgizije so včeraj proglasili izredno stanje zaradi spopadov med Kirgizi in Uzbeki, ki so po še nepopolnih vesteh terjali enajst življenj in 260 ranjenih. Spopadi so izbruhnili v ponedeljek zvečer v bližini mesta Oša, upravnega središča Oške oblasti, ki meji z Uzbekistanom. Skupina Kirgizov je zasedla zemljišče, na katerem so Uzbeki načrtovali gradno individualnih hiš. Prerekanje se je kmalu izrodilo v odkrit spopad, po nožih so prenapeteži segli tudi po strelnem orožju.
Krajevne varnostne sile niso bile več kos položaju, ker se je spopad razširil tudi v Oš, kjer so skupine oboroženih pripadnikov obeh narodnosti zažigala poslopja in avtomobile, plenile trgovine in obračunavale z nasprotniki. Oboroženi oddelki zveznega notranjega ministrstva uradno niso segli po orožju, v Ošu pa trdijo, da so morali odgovoriti na ogenj, ker bi jih v nasprotnem primeru oborožene skupine onesposobile. Med mrtvimi sta tudi neki podoficir oboroženih oddelkov notranjega ministrstva in agent krajevne policije. Poveljnik izrednega stanja je notranji minister Kirgiške SSR general Gončarov.
Mihaila Gorbačova je torej ob njegovem včerajšnjem povratku iz ZDA dočakala še ena neprijetna vest, za katere pa nima nobene krivde. V srednjeazijskih rupublikah je
nasilje postalo že normala. Lani poleti so v Farganski kotlini izbruhnili pravi pogromi proti Meshetinskim Turkom. Iz Uzbeške SSR so se nato pogromi razširili na Turkmensko SSR. Nekaj mesecev kasneje so izbruhnili medetnični spopadi v Kazahstanu, pred štirimi meseci pa so Tadžiki začeli prave pogrome proti Armencem, v katerih jo je skupila tudi židovska skupnost. Pri vseh teh medetničnih sporih je gibalo gospodarska kriza, ki je v glavnem prizadela domače nespecializirano prebivalstvo, medtem ko so priseljenci, pa naj bodo to za časa Stalina iz Gruzije izgnani Meshetinski Turki kot tudi Armenci, ali povoljški Nemci in kavkaški Dahestanci na gospodarsko »zavidljivih« položajih. Grehi »stalinističnega preseljevanja ljudstev« in nesmotrna industrializacija zaostalih območij, kjer so le določenim plastem prebivalstva omogočili napredek in razvoj, so sedaj povzročili izbruh potlačenega nacionalizma. Vera v teh primerih ne igra nobene vloge, ker so bili skoraj vsi dosedanji spopadi v glavnem med pripadniki iste veroizpovedi (muslimanski suniti), a različne narodnosti. Poglavje zase so Armenci in Židje, ki so skupaj z Meshetinskimi Turki med najbolj delavnimi in uspešnimi manjšinami tega območja.
Uzbeška manjšina v Oški oblasti pa je že zahtevala odstop krajevnih voditeljev in zaprosila za pomoč svoje sonarodnjake v Uzbeški SSR.
Voda za Neapelj
!

Umrl Jack Gilford
NEW YORK — Le nekaj dni po Rexu Harrisonu je v New Yorku za rakom na želodcu umrl njegov solet-nik in znani filmski ter gledališki igralec Jack Gilford.
Odrske deske je začel teptati že v času vaudevilla, nato pa sta ga posinovila Hollywood in Broadway. Zaradi neprikritih simpatij do ameriške levice je moral občutiti razdiralne posledice makartizma, vendar si je nato opomogel in osredotočil svojo kariero na gledališko igro.
Večkrat je bil kandidat za tonyja, za film Rešite tigra z Jackom Lemmonom pa si je priboril imenovanje za oskarja. Redno je nastopal na televizijskih nanizankah, igral pa je tudi v prvem in drugem delu filma Cocoon.
Z nekajmesečno zamudo ugotovili da na Kosovu ni bilo zastrupitev
BEOGRAD — Po dveh preložitvah je včeraj prišlo na dnevni red odbora zveznega zbora skupščine Jugoslavije za delo, zdravje in socialno politiko poročilo strokovne komisije o pojavu množične zastrupitve na Kosovu. Poročilo so sprejeli, kakor tudi ugotovitve in priporočila zvezni vladi. Neglede na zastarelost poročila in že sprejeto oceno, da ni šlo za nikakršno zastrupitev, je razprava trajala skoraj tri ure, podprli so tudi stališče ZIS, ki je izvršnemu svetu Kosova priporočil, naj pregleda poročilo in aktualni epidemiološki položaj v pokrajini in sprejme ukrepe za odpravo pomanjkljivosti v zdravstvenih organizacijah na Kosovu. Izvršnim svetom Srbije in Kosova zvezna vlada predlaga naj sprejmeta ustrezne preventivne ukrepe, da bi prebivalstvo seznanili z zadnjimi dogodki in preprečili podobne pojave, (dd)
■ BEOGRAD — Organi za notranje zadeve z območja Kosova so v obdobju med 9. in 19. aprilom letos zavrnili bivanje v Jugoslaviji 17 albanskim državljanom, ki jim je z dopolnitvijo polnoletnosti potekel status beguncev. To je poudarjeno v poročilu zveznega sekretariata za notranje zadeve o uresničevanju sklepov zveznega zbora in zvezne vlade, ki se nanašajo na izvajanje zakona in drugih predpisov o gibanju in bivanju tujcev. Osebe, ki so jim odrekli bivanje, so bile doslej večkrat kaznovane in obsojene za različne prekrške in kazenska dejanja, je še rečeno v sporočilu, (dd)
RIM, NEAPELJ — V Palači Chigi je j bil včeraj na vrsti vrh o neapeljskih težavah z mestnim vodovodom. Mini5' trii ki so sprejeli zastopnike neapelj' i ske občinske uprave, so se z Dežel0 1 Kampanijo domenili za kratkoročh1 načrt, po katerem naj bi do 30. junij9 1990. leta zagotovili Neaplju redi'1’ dobavo primerno čiste pitne vode. ^ to bodo potrebne naložbe v vrednot'
100 milijard lir in nepretrgano. del0, vendar sta obe postavki menda lah^ rešljivi. Minister za civilno zaščito ie namreč izdal dovoljenje za delo z o9 ’ pretrganim urnikom, za »žejo« dež®' Kampanije pa so od 1987. leta sem ž tako razdali 446,751 milijarde lir.
Medtem ko so v Rimu reševali vpr^ j šanje neapeljske vode, bi bil moral j Neaplju zasedati občinski svet. Se5‘ _	|
nek so prekinili zaradi neredov v j rani, na ulicah pa se je že spet 911®,. množica, ki je tokrat segla tudi po h liganskih metodah, saj so zažgali ce mestni avtobus. (Telefoto AP)
• Sovjetska zveza
NADALJEVANJE S 1. STRANI Ševardnadze tudi vztrajal pri sovjetskem predlogu, da je treba iz Evrope odstraniti vse nuklearno orožje. Zahod je pozval, naj bi že jeseni začeli tovrstna pogajanja med Natom in Varšavskim paktom. Kot je znano, je stališče Nato v zvezi s tem vprašanjem identično z ameriškim, ki zagovarja le pogajanja o zmanjšanju števila raket z dometom do 500 km in to šele po podpisu sporazuma o krčenju konvencionalnega orožja od Atlantika do Urala. Popolno denukleariziranost Evrope pa Nato odločno zavrača.
Na zasedanju je včeraj govoril tudi jugoslovanski sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončar, ki je predstavil skupni dokument Avstrije, ČSFR, Madžarske, Italije in Jugoslavije o reševanju manjšinske problematike. Gre za prvi konkreten rezultat nedavno začetega petstranskega sodelovanja. Glede položaja narodnostnih manjšin je Lončar dejal, da so pomemben pokazatelj demokratičnosti okolja in svoboščin v vsaki državi. Poudaril je tudi, -da del jugoslovanskih narodov živi v sosednjih državah in da si bo Jugoslavija vedno prizadevala, da bi bile te manjšine deležne vsaj take zaščite, kot jo predvideva KVSE oziroma jo je mednarodna javnost ^sprejela v okviru OZN. Danes bo o pravicah manjšin govoril tudi italijanski zunanji minister De Michelis.
• Tudjmanovi pogovori
NADALJEVANJE S 1. STRANI
takrat govoril tudi o avnojskih načelih, po katerih je zgrajena Jugoslavija.
Med včerajšnjimi neformalnimi razgovori so bila ta vprašanja očitno v ospredju in razpravljalo se je o bližnjem uradnem sestanku dveh delegacij na ravni republiških predsedstev, da bi se dogovorili o ustavnih in vseh drugih vprašanjih, ki so v skupnem interesu.
Na kranjskem sejmu so se zbrali predstavniki iz vseh republik, JLA in zvezno vlado je ' zastopal pomočnik ministra in poveljnik civilne zaščite, admiral Milan Veselinovič, slovensko vlado obrambni minister Janez Janša, prisotnih pa je bilo še več vidnih osebnosti Rdečega križa in drugih organizacij, povezanih s civilno zaščito.
Večina podjetij, ki izdelujejo opremo in sredstva civilne zaščite, je iz Slovenije in Hrvaške, kot se je tovrstna industrija pač razvijala v posameznih republikah. Iz Italije sta dva razstavljalca. Posebno pozornost so posvetili gasilstvu in gasilski opremi, zakloniščem, elektronskemu varovanju premoženja in ekologiji.
Na sejmu je več posebnih razstav, posvečenih dejavnosti Rdečega križa Jugoslavije, gasilstvu na Gorenjskem, reševanju v rudnikih. V petek bo specialna vaja »Gorenjska 90«; na območju Tekstilindusa bodo prikazali reševanje iz višin, vode in ruševin ter gašenje požarov.
Pred sobotnim prvim kongresom Socialistične stranke Slovenije
LJUBLJANA — V soboto bo v Ljubljani v Cankarjevem domu prvi kongres Socialistične stranke Slovenije, nastale iz SZDL. Do tega kongresa bo prišlo po živahnih notranjih debatah in polemikah, pa tudi daljšem razčiščevanju, ki so ga zahtevali zlasti aktivisti iz občinskih in vaških skupnosti. SZDL je bila močna terenska organizacija, iz nje in ob njeni aktivni podpori je v marsičem prišlo do slovenske politične pomladi in večstrankarskega sistema. Prognoze so dajale lansko jesen stranki, ki bi se sklicevala na Socialistično zvezo, dobrih dvajset odstotkov volilcev, toda rezultati so bili slabi in ta zveza je dobila v družbenopolitičnem zboru komaj pet odstotkov; tako ima zdaj v parlamentu vključenih v svoj poslanski klub štirinajst delegatov.
V	uvodu programa nove stranke poudarjajo, da je bila SZDL naslednica Osvobodilne fronte in da so se vanjo včlanjevali različni levo usmerjeni posamezniki, socialisti, krščanski socialisti in drugi, toda Komunistična partija Slovenije je tudi v tej načeloma pluralistični organizaciji prevzela vso oblast. S tem pa je bila v vsem povojnem razdobju narejena prav moderni socialistični misli v Sloveniji največja škoda, in to prav tedaj, ko je socializem dosegel v Zahodni Evropi največji razcvet. V razdobju slovenske pomladi je SZDL premalo storila za svojo politično jasnost.
V	pripravah na občni zbor in na samem zboru bo zato odločilen odgovor na osnutek tretjega člena povsem na novo napisanega statuta stranke. Ta člen se glasi: »Član stranke lahko postane vsakdo, ki sprejema njen program in statut, plačuje članarino in ni član druge stranke.«
Bistveno določilo je: »ni član druge stranke«, torej ne sme biti član ZKS - Stranke demokratične prenove, kot je bilo v preteklosti pravilo za vodstvene predstavnike SZDL.
Po mnenju nekaterih članov in sodeč po stališčih, ki Prljj$č jajo s terena, naj bi bila v tej dvojnosti in zmešnjavi stzVg-in pozicij naj večja krivda za volilni poraz Socialistične ^ ze; zaradi tega je treba narediti oster rez v levo in str povsem i
Seveda pa obstajajo tudi povsem govore o drugačnem pristopu in izjahajo predvsem
na novo avtonomno profilirati.	K’
da pa obstajajo tudi povsem drugačna mnebr^t-
iz e0'
nosti slovenske levice, ki je v celoti prenoviteljska in v
ni več zaslediti komunističnih pogledov.
Nosilec novih tendenc stranke je dosedanji podprf. .pe-nik Viktor Žakelj, ki bo na kongresu v imenu priprajd jnjK ga odbora prebral uvodno poročilo. Dosedanji preds Jože Smole, ki je ohranil partijsko legitimacijo, pa n tega odbora.	sl°'
Sobotni kongres bo torej ob uspehu, ali neuspen ^oI-aK venske socialistične stranke pomenil prvi konkretni jpji k ustvarjanju nove podobe Slovenije po volitvah. jjiefl9 teden se bodo 12. junija zbrali slovenski člani centr,.eji, ^ komiteja ZKS - Stranke demokratične prenove na ^ na" bo prav tako prelomna in dramatična. Predsedstvo ^afl-mreč postavilo vprašanje zaupnice in na temelju ^^g^en1' data, da jeseni pripravi kongres stranke, ki naj bi 5P la ime in statut.	oVe 9.
Pri SZDL in ZSK - Stranki demokratične Prenprašan)e povrh za precej sorodno in izredno občutljivo VP 0dPul' njihovega strankarskega aparata, ki so ga večinom oSgbn' tili. To so sposobni ljudje, ki so se znašli v velik10 težavah in stiskah.	sloven
V konkretnem primeru pa gre tudi za odnose n ski levici, ki še niso izoblikovani.	n.
Poziv ZSKD in ZSŠDI: V nedeljo vsi v Franjo
Ob slovesnem odprtju obnovljene bolnice Franje v nedeljo, 10. junija 1990, vabita Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje športnih društev v Italiji vse člane, da se polnoštevilno udeležijo nedeljske svečanosti. Razpoložljive avtobusne rezervacije sprejemajo do vključno četrtka 7. junija:
-	urad ZSKD - Ul. sv. Frančiška - tel. 040/767303, od 9. do 12. ure;
-	urad ZSŠDI - Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 040/767304, od 9- do 12. ure;
■ občinska knjižnica v Saležu ' od 18. do 19. ure - tel. 040/229533;
' knjigarna Terčon v Nabrežini - tel. 040/200142.
' Dom Albert Sirk v Križu - -tel. 040/220505, od 17. do 20. Ure.
Dodatnih 30 milijard lir za pokritje izgub pri krajevnih zdravstvenih enotah
Spremenili deželni proračun
Bojan Brezigar: Posebnost dežele tiči v prisotnosti manjšin in v njeni obmejnosti
TRST — Deželni svet FJK krajine je izglasoval zakon o spremembah deželnega proračuna 1990 in triletnega proračuna 1990-1992 (proti so bili KPI, Zelena lista, MSI in Zeleni marjetice). Popravki niso kdo ve kakšni, velja pa omeniti 30 milijard lir, ki so jih namenili za kritje obresti na anticipacije krajevnim zdravstvenim enotam. Deželna vlada bi sicer rada vložila priziv pri ustavnem sodišču, da ji Država povrne tistih 200 milijard, za kolikor je oklestila njeno finančno razpoložljivost na področju zdravstva. Ob tem se postavlja tudi vprašanje, ali ne bi kazalo zahtevati revizije (znižanja) deleža, ki ga prispeva FJK k davčnemu prilivu V državno blagajno. Paolo Pa-dovan, prvi podpisnik predloga KPI o ustreznem državnem zakonskem osnutku, je sicer predlog umaknil, ker se je odbor obvezal, da se bo o zadevi pogovoril z Rimom.
Na seji je bilo še marsikaj zanimivega. Svetovalci Cavallo (VA), De Piero Barbina (KPI) in Wehrenfennig (LV) so zahtevali, naj se deželni odbor jasno obveže za poiskanje virov, iz katerih so se razširili nad deželo po černobilski katastrofi radioizotopi, za katere se ve, da niso bili posledica tiste nesreče. Že takrat so zahtevali preveritev, ali ne gre morda za radioaktivnost zaradi jedrskih izstrelkov, ki so spravljeni v deželi, a zaman. Svetovalci zdaj to spet zahtevajo vpričo nevarnosti arti-Ijerijskih projektilov W-79, ki baje niso dovolj zaščiteni. Cavallo je še predlagal, naj bi Dežela v okviru finančne avtonomije črpala sredstva tudi iz prihodkov od davkov IRPEF in IVA (na uvoz), Poli (KPI) pa, naj bi posebna sklada za Trst in Gorico in sklade za bencin po znižani ceni v Trstu, Gorici in Vidmu vključili v deželno gospodarsko načrtovanje.
Zlasti pomenljiv je bil nastop zastopnika Slovenske skupnosti Bojana Brezigarja, ki je dejal, da je sklicevanje na specifiko in posebnosti te dežele, da se ji priznajo določene ugodnosti, obrodilo malo sadov: zakon o obmejnih območjih je na slepem tiru, isto velja za oba zakona o manjšinah, a nad gospodarsko politiko FJK, ki je pod udarom EGS, se zgrinjajo gosti oblaki, ker jo Rim podpira samo formalno. Toda posebnosti dežele, zaradi katerih je dobila FJK poseben statut, tičijo v dejstvu, da živijo tod jezikovne manjšine in da je to obmejna dežela. Manjšine: prav je zaščititi furlan-ščino, ni pa dovolj, da se to ukrene zgolj s finančnimi posegi, potreben je ukrep širšega zadiha, v katerem naj bo zapopadena poleg furlanske tudi slovenska narodnostna skupnost brez razločevanja med narodno, jezikovno ali etnično manjšino. Primer takšnega ukrepanja - raba manjšinskih jezikov v deželnem svetu. Obmejnost: vpričo sprememb v Sloveniji in na Hrvaškem (ter na Madžarskem in Češkoslovaškem, ki ju veže na FJK že zgodovina) naj Dežela odigra čimbolj aktivno vlogo in to v povezavi z zunanjim ministrstvom, kajti skupnost Alpe-Jadran je že preveč zrasla, da bi lahko učinkovito in pravočasno reagirala na vse te premike. Stiki s Slovenijo bodo čedalje pogostejši zlasti na gospodarskem področju, a Dežela se pri tem ne bi smela omejiti na ustrezne smernice iz Rima, ampak v prvi osebi poglobiti dvostransko sodelovanje, s čimer bi tudi izrecno poudarila lastne posebnosti. Vse to mora najti pravo mesto v proračunih.
Brezigar je ob oceni popravkov k proračunskim listinam poudaril povišanje dotacije v okviru zakona za zaščito Krasa na 6 milijard lir. To ni sicer dovolj, je pa vendarle dobra podlaga za razvoj območja, ki je bilo ves povojni čas zapostavljeno - seveda pa je treba ukrep čimprej udejaniti.
Naravovarstveni krogi o ljudskem glasovanju
TRST — Rezultati ljudskega glasovanja o lovu in pesticidih kažejo, da Furlanija-Julijska krajina v vsedržavnem merilu močno izstopa: udeležba na referendumih je dosegla 52,6%, za DA pa se je opredelilo kar 92% volilcev. To z zadovoljstvom ugotavljata v skupnem tiskovnem sporočilu deželni WWF in Zveza za okolje (Lega Ambiente), ki poudarjata, da je to dokaz globoke naravovarstvene zavesti deželanov. Organizaciji obsojata predreferendumsko ravnanje tistih političnih sil in lovskih ter kmečkih organizacij, ki so pozivale ljudi, naj ne pojdejo glasovat, »in tako dokazale, da se bojijo demokratične referendumske institucije«. Tistim pa, ki so očitali pobudnikom ljudskega glasovanja, da so krivi brezglavega trošenja denarja - 600 milijard lir, pa odgovarjata, da ima vso odgovornost za to rimska vlada: ta denar bi lahko privarčevali, ko bi bili referendume združili z majskimi upravnimi volitvami, kot so to zahtevali ambientalisti.
Po mnenju deželnega tajnika KPI Roberta Viezzija se morajo stranke in gibanja zamisliti ob izidu referenduma in preprečiti, da bi negativni rezultat okrnil vrednost ljudskega glasovanja kot izraza neposrednega odločanja državljanov. Sicer pa ravno ta izid narekuje parlamentu, da se čimprej loti preosnove zakonskih predpisov o lovu in pesticidih.
Sodelovanje pri raziskovalnih načrtih znotraj Alpe-Jadrana
CELOVEC — Slovenski inštitut za proučevanje prostora Alpe-Jadran prire-1 danes ob 10.30 v celovškem hotelu Moser Verdino (Domgasse 2) srečanje z 0/inarji o temi ' Sodelovanje pri raziskovalnih projektih v prostoru Alpe-Jad-- Novi koncept inštituta bosta orisala predsednik (univ. as. dr. Vladimir ekounig) in poslovodja (Franc Wedenig) Slovenskega inštituta za proučevanje .r°stora Alpe-Jadran kot naslednika Slovenskega znanstvenega inštituta. Stališ-® bodo zavzeli tudi znanstveniki in raziskovalci, s katerimi inštitut sodeluje v siskovalnih projektih: dipl. ing. Ernst Gehmacher (poslovodja Inštituta za em-pj/čne socialne raziskave - IFES na Dunaju), univ. prof. dr. Niko Toš (dekan ra*ubete za sociologijo, politične vede in novinarstvo ter predsednik Centra za bišVtCave iavne9a mnenja - FSPN v Ljubljani) in univ. prof. dr. Aleš Lokar (z tv0ltuta za gospodarske in finančne vede, Fakulteta za gospodarstvo in bančniš-ClNT?‘Verze v Vidmu, in predsednik Centra za internacionalizacijo podjetij -11 v Vidmu).
CGIL: Muzeji so zanemarjeni
Videmski sindikat CGIL je opozoril oblasti na sramotno ravnanje
2 videm .........................--------------------------------
bih 2ej* v dežeIi- Arheološki muzej v Čedadu, kjer je zdaj razstava o Langobar-
Vjj nai bi brž po tej manifestaciji zaprli, ker so njegovo osebje premestili Pal 'm'tudi sicer Pa ie vprašljivo, ali bodo prišla sredstva za obnovitev muzejske ijj V videmskem muzeju ne popisujejo umetnin, personalna politika škripa vajcld'-e ne mara poslušati uslužbencev, ki silijo k podaljšanju urnika za obisko-y. Ogleju direktor ni v polnem staležu, nekaj sekcij muzeja je zaprtih že v Vji Skupno območje pa je zanemarjeno. Težave so po zatrjevanju CGIL tudi raniaru, kjer je premalo skrbi, za obiskovalce in za statično varnost.
Jutri in pojutrišnjem v Avditoriju v Portorožu
Srečanje med sociologi
PORTOROŽ — V portoroškem Avditoriju se bo začelo jutri ob 10.30 dvodnevno Slovensko sociološko srečanje. JUTRI: 11.30-13 okrogla miza Aktualnost misli Maxa Webra (nadaljevanje 15.30-18.30); 15.30-17.30 o. m. Metodološki problemi raziskav javnega mnenja; 16.30-18.30 o. m. Sociologija in socialna antropologija; 19.-20.30 obisk "Tonine hiše" v vasi Raven in razgovor o etničnih, kulturnih in razvojnih značilnostih Istre. PETEK: 9.30-13. o. m. Socialna politika in družbene dejavnosti za sedanjost in prihodnost; 15.30-17.30 o. m. 30 let izobraževanja sociologov na ljubljanski Univerzi - Problemi izobraževanja in profesionalne dejavnosti sociologov,-15.30-17.30 o. m. Bio hrana iz Pomurja. Petkovi okrogli mizi o Socialni politiki in Profesionalizaciji sociologije sta namenjeni zlasti sociologom, ki se v svojem profesionalnem delovanju srečujejo z omenjenimi vprašanji. Na okroglih mi-zaji boste dobili najnovejše informacije o reformnih in razvojnih smereh prestrukturiranja družbenih dejavnosti, socialne politike idr.
V Kopru je na ogled kartografski prerez Descnptio Histriae
KOPER — V Pokrajinskem muzeju so odprli včeraj razstavo z naslovom Descriptio Histriae: kartografska upodobitev Istrskega polotoka in sosednih ozemelj. Razstava, za katero je dala pobudo Ljudska univerza iz Trsta, bo trajala do torka, 19. junija, zatem pa jo bodo preselili v Pomorski muzej na Reki. Pred tem so jo organizirali v Rovinju, kjer je doživela čezvse prodoren uspeh. Na ogled je 154 zemljevidov in podobnega. K tej pomembni prireditvi se bomo še povrnili.
Ivan Jerman je vzel slovo od soborcev in prijateljev
LJUBLJANA — Pred dnevi so v Ljubljani pokopali Ivana Jermana, gledališkega igralca, poslanca kočevskega zbora in komisarja pevskega zbora NOV Jugoslavije "Srečko Kosovel".
Pokojni Jerman je bil rojen leta 1900 v Žrnovici pri Splitu; glavni del svojega življenja pa je preživel v Sloveniji, kjer je bil igralec Narodnega gledališča v Mariboru, nato pa član Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani.
Ob kapitulaciji Italije je Jerman odšel v partizane in postal vodja kulturno-umet-niške skupine pri izvršnem odboru OF. Njegova je bila režija drame Mileta Klopčiča "Mati", ki so jo prvič uprizorili 4. oktobra 1943 na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Na tem zboru je bil Jerman izvoljen tudi za poslanca.
Pot partizanskega borca ga je nato vodila še v Gorski Kotar, v Hrvaško Primorje, na otok Rab, na Vis in končno v Bari, kjer je bil med ustanovitelji pevskega zbora NOV Jugoslavije "Srečko Kosovel". Zbor je nato vodil na njegovih številnih turnejah po Češkoslovaški, Belgiji, Bolgariji in Švici, v številnih krajih Primorske in tudi v gledališču Verdi v Trstu.
Po osvoboditvi je deloval ponovno v ljubljanski Drami, bil pa je tudi direktor prvega celovečernega slovenskega filma "Na svoji zemlji".
Opravljal je še vrsto funkcij, bil član iniciativnega in nato osrednjega odbora primorskih brigad in domicilnega odbora pevskega zbora "Srečko Kosovel" v Ajdovščini. Za svoje delo je prejel številna visoka odlikovanja.
ALBERT KLUN
Onesnaženost Reke ne sme zamegliti vrednosti Škocjanskih jam
s, ^ čežani je bil pod pokroviteljstvom sežan-e °bčinske skupščine 2. jugoslovanski sim-zg o turističnih jamah in zaščiti Krasa, ki ga Zq Ionizirala komisija za turistične jame in
CJfo krasa nri inmnrcki 7\/p>7i hinnslaviipt.
(j.c‘to krasa pri jamarski zvezi Jugoslavije. Krj eŽence simPozija sta pozdravila tudi Boris $k,rn^are' Podpredsednik sežanske občinske fičn <^ne' *n Marjan Rožič, predsednik turis-
^ Z\ff*7C*	mr-ti i s* 1/ mrli c/-*-ž n rt c Ir o rtb\ni n -
site6 zveze Slovenije. V avli sežanske občin-e z9radbe so odprli razstavo starih razgled-let ° Škocjanskih jamah iz obdobja 1895 do ok	^ ln reliefa o Škocjanskih jamah in
ionija iZ Ieta 1894' ki le biI na 0gled d° 1
in kre^stavniki Speleološke zveze Jugoslavije l0 Republiških speleoloških organizacij, jugos-nn unske in slovenske Turistične zveze, uprav-Sef1 turističnih jam, so s predstavniki HTG n0.)ar!a. m znanstveniki in strokovnjaki s tega kovr°ifJa. sprejeli kar 17 pomembnih zaključ-'ki jih v celoti objavljamo, uradi urbanih in industrijskih odplak je zask hJeta v leto vedno bolj ogrožen. Posebno kujajoče je stanje na matičnem Krasu, IVot S° onesnažene številne jame in še posebej Zallai\is^a Reka. Analize in meritve so pokanj, '. se vode Reke zlasti v poletnem času lucern pretoku nahajajo v 3. ali celo v 4. Nol°vostnem razredu. Za izboljšanje stanja na g0Janiski Reki so sprejeli že drugi družbeni govor, pri katerem nosita glavno breme Ilir-
ska Bistrica in v zadnjih letih tudi republika Slovenija. Udeleženci simpozija so zahtevali, da se do leta 1992 vzpostavijo vode v Reki v 2. kakovostni razred in menijo, da se bo stanje izboljšalo, ko bo vsa ilirsko-bistriška industrija, pa tudi urbane odpadne vode povezane v centralno čistilno napravo. Če do takrat ne bodo izboljšane razmere na Reki, preti Škocjanskim jamam, kot edini evropski jami, vpisani v seznam svetovne in naravne dediščine pri UNESCO, da bodo izbrisane iz seznama.
Republiškim speleološkim organizacijam se naroča, da bodo z zakonom zaščitile vse jame, kakor tudi vse znamenitosti površinskih kraš-kih pojavov. Tako naj se v občinah pri družbenem planu in urejanju prostora posveti v bodoče potrebna pozornost varstvu kraškega okolja. Kraški regijski park, ki se ga planira že desetletja, je potrebno z republiškim zakonom postaviti in določiti njegove meje in zaščitne mere, kot tudi vzdrževanje tega parka. Še posebej je treba zaščititi turistične jame (z republiškimi in občinskimi zakoni), saj predstavljajo le-te ob povečanem turističnem obisku jugoslovanskih jam iz leta v leto važnejša in donosnejša gospodarska panoga.
Referati na simpoziju so poudarili izredno kvaliteto Škocjanskih jam in pogoje, da postanejo turistični center v predvidenem zahodnem Kraškem regijskem parku. Predstavniki
komisij za turistične jame in zaščito krasa, iz cele Jugoslavije so ugotovili trenutno število turističnih jam v posameznih republikah. Da ne bi prišlo do poseganja v turistično ureditev in upravljanje določenih jam zaradi nestrokovnosti, so predlagali republiškim speleološkim organizacijam, da ustanove poseben upravni svet, ki naj bi'bil sestavljan iz speleoloških, turističnih organizacij in komitejev za prostorsko planiranje in varstvo narave pri občinskih skupščinah.
Republiške speleološke organizacije so obljubile, da bodo do septembra pripravile gradivo za izdajo vodnika po turističnih jamah. Imenovali so posebno komisijo za izdajo vodnika, ki jo sestavljajo predstavniki republiških speleoloških organizacij pod vodstvom Turistične zveze Jugoslavije, ki se zavzema za izdajo tega vodnika.
Pod pokroviteljstvom Turistične zveze Jugoslavije, Turistične zveze Slovenije in Centra za turistično propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije in z drugimi jamarskimi organizacijami, bodo oblikovali marketinško-tu-ristični program turistične ponudbe jamskega turizma, vključujoč tudi izdelavo propagandnega materiala.
Turistična zveza Slovenije bo skupaj z up-ravljalcem Škocjanskih jam ustanovila svet ljubiteljev Škocjanskih jam z nalogo varovanja in ustreznega razvoja turizma v Škocjanskih
jamah in naMasičnem krasu. Udeleženci simpozija so podprli predlog kandidature strategije razvoja in varovanja klasičnega krasa s centrom v Škocjanskih jamah, kot ga je v osnutku izdelal urbanistični inštitut Republike Slovenije, Zavod za varstvo naravne in. kulturne dediščine, in vključitev tega projekta v program srednjeročnega načrta UNESCO 1990-1995. Sežanska občinska skupščina in pristojni republiški organi bodo obravnavali ta predlog. Sežanska občina mora dokončati program razširitve zavarovanja Škocjanskih jam tudi za območje Druškovca, tako kot je bil ta pogoj sprejet ob vpisu v seznam svetovne in naravne dediščine UNESCO 1986. leta v Parizu. Velik pomen in prispevek jamskega turizma v celotni turistični ponudbi v Sloveniji in Jugoslaviji, veliko število urejenih jam za turistični obisk in mednarodni pomen ter vpis Škocjanskih jam kot 220. objekta v seznam svetovne naravne in kulturne dediščine pri UNESCO daje veliko argumentov, da se najpomembnejše in naravno najbolj ohranjene jame predstavi tudi na znamkah jugoslovanske pošte.
Pod pokroviteljstvom občinske skupščine Sežana naj bi se oktobra letos ob 10. obletnici sprejema odloka o zaščiti Škocjanskih jam organizirala okrogla miza o razvoju in dosežkih Škocjanskih jam.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Včeraj so objavili sestavo maturitetnih komisij
Pred šolarji je zadnji teden pouka za nekatere pa še zaključni izpiti
Na vidiku koalicija KPI-PSI-SSk
V Dolini so pogajanja stopila v odločilno fazo
Po premoru zaradi referendumov, ki so ga »uživali« sicer samo dijaki in profesorji tistih šol, na katerih so bila volišča, se danes na vseh šolah spet začenja pouk. Trajal pa bo le še teden, saj se bo v sredo, 13. junija, šolsko leto 1989/1990 zaključilo. Na nižjih srednjih šolah se bodo že dva dni kasneje, 15. junija, začeli zaključni izpiti, medtem ko se bodo zrelostni izpiti, kot smo že poročali, začeli 21. junija s pisno nalogo iz slovenščine.
Za učence in dijake, ki jih ne čakajo izpitne preizkušnje, pa se bodo čez en teden začele trimesečne poletne počitnice. Datum začetka novega šolskega leta 1990-91 sicer še ni bil uradno določen, pričakujejo pa, da naj bi se začelo nekje med 17. in 20. septembrom. Malo prej, in sicer od 3. do 14. septembra, pa se bo v Kulturnem domu v Trstu odvijal tradicionalni jesenski seminar za slovenske šolnike.
Z običajno zamudo v primerjavi z italijanskimi šolami so medtem objavili sestavo maturitetnih komisij na naših višjih srednjih šolah. Na znanstvenem liceju France Prešeren, kjer bo polagalo maturo 35 kandidatov (seveda v kolikor bodo vsi pripuščeni k izpitu, kar bomo izvedeli šele v prihodnjih dneh), bo komisiji predsedoval prof. Bogomil Rener, ravnatelj .goriš-kega klasičnega liceja Primož Trubar. Drugi člani bodo Nevica Budal za slovenščino, Majda Massera za italijan-
ščino, Milena Padovan za matematiko in Harjet Dornik za prirodoslovne vede, notranja člana pa sta Boris Fabjan in Majda Sancin.
Na klasičnem liceju, kjer bo izpit polagalo deset dijakov iz Trsta in prav toliko iz Gorice, bo komisiji predsedoval ravnatelj v pokoju Albin Sirk, drugi člani komisije pa bodo Suzana Guštin za italijanščino, Alojzija Kristančič za slovenščino in latinščino, Lidija Rupel za grščino in Donat Troha za liziko, medtem ko bosta notranja člana Marija Luiza Cenda za tržaški licej in Katarina Faganel za goriškega.
Na Državnem trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois bo maturitetni komisiji predsedovala ravnateljica goriškega učiteljišča Simon Gregorčič prof. Majda Sfiligoj, sestavljali pa jo bodo Patrizia Pettirosso (slovenščina), Nada Gerzelj (italijanščina), Jožko Prinčič (knjigovodstvo) in Borut Kodrič (bla-goznanstvo), notranji člani pa bodo Silvana Resinovič, Branka Sulli, Ester Sferco, Armando Tul in Jožef Šavli (za Gorico). Na tej šoli se bo predstavilo na maturo skupno 70 dijakov, od teh 4 iz sekcije za geometre in 14 iz zunanjetrgovinske sekcije v Gorici.
Ravnateljica liceja France Prešeren prof. Nada Pertot bo predsedovala maturitetni komisiji na učiteljišču Anton Martin Slomšek. Drugi člani komisije so Licinia Roth (slovenščina in latin-
ščina), Marjan Vončina (italijanščina), Magda Rebula (matematika) in Rosan-na Vatta (pedagogija in filozofija), notranja člana pa sta Mihaela Pirih za tržaško učiteljišče in Marija Češčut za goriško učiteljišče Gregorčič. Iz tržaškega učiteljišča se bo predstavilo na maturi 10 notranjih dijakov in 4 priva-tisti, iz goriškega pa 4.
Na poklicnem zavodu Jožef Stefan bo maturitetni komisiji predsedoval ravnatelj v pokoju prof. Maks Šah, v komisiji pa bodo še Dušanka Gabrijelčič za slovenščino, Boris Iskra za italijanščino, Aldo Štefančič za kemijo, fizike in risanje ter Ivo Tommasi za elektroniko, notranja članica pa bo Loredana Nanut. Na maturo se bo predstavilo 25 kandidatov, in sicer trije iz sekcije za tehnika kemijske industrije, devet iz sekcije za tehnika električne in elektronske industrije in trije iz sekcije za tehnika mehanske industrije.
Izmenjava z ZDA
Ob obisku predstavnikov ameriške ambasade v Italiji in departmaja za energijo ZDA v Trstu so med drugim sklenili dogovor o izmenjavi znanstvenikov. Šest znanstvenikov, ki delajo v ameriškem laboratoriju v Berkeleyu se bo tako vsako leto zamenjalo s šestimi od družbe Sincrotrone Trieste.
Delegacije krajevnih sekcij KPI, PSI in SSk se bodo danes sestale v Dolini, da bi se dogovorile o novi občinski upravi po majskih volitvah. Za današnji sestanek vlada precejšnje pričakovanje, saj bi moral biti odločilen za bodoče upravno zavezništvo. Predstavniki treh strank so se sestali že prejšnji teden in v dokaj konstruktivnem vzdušju (kolikor nam je dano vedeti) postavili temelje za bodoče sodelovanje. Če bo tudi današnji sestanek ploden, bi utegnili sklicati občinski svet in izvoliti župana in druge člane odbora še pred koncem meseca.
V sedanji fazi so sicer pogajanja osredotočena predvsem na upravni program, govori pa se že tudi o sestavi odbora in seveda o županu. To izhaja tudi iz poročila, ki ga je objavilo pokrajinsko tajništvo PSI po sestanku dolinske sekcije stranke, katerega se je udeležil tudi pokrajinski tajnik Pe-relli. S sestanka, na katerem je imel uvodno poročilo sekcijski tajnik Viljem Bandi, je izšel predvsem poziv, da bi prišlo čim prej do zaključka pogajanj brez nadaljnjih odlašanj. Socialisti - kot beremo v sporočilu - se zavzemajo za najširšo reprezentančno večino v znamenju kontinuitete z delom zadnjih let, ki pa naj upošteva volilne rezultate in ki naj socialistom zajamči »centralno vlogo«. Skratka, socialisti zahtevajo zase župansko mesto, medtem ko glede programa poudarja-
jo, da mora stremeti po kvaliteti občinskih storitev, po uresničitvi del, ki so potrebna za gospodarski in družbeni razvoj občine in po zaščiti okolja.
V Devinu-Nabrežini pa je položaj veliko bolj zapleten, saj se prava pogajanja sploh še niso začela, čeprav so v teku številni neformalni pogovori med krajevnimi sekcijami strank. Odtod tudi poziv nosilca socialistične liste v tej občini Vittorina Caldija, da je že skrajni čas, da bi sedli za pogajalno mizo. Za Caldija ni važno, kdo bo novi župan - pri čemer pa dodaja, da mora biti Italijan - pač pa, katera večina bo lahko uresničila ustrezni program.
Težave seveda ne izhajajo le iz krajevnega položaja, ampak tudi iz napetih odnosov med strankami na pokrajinski ravni. Pokrajinski tajnik PSI Pe-relli je v izjavi za tisk spet naprtil notranjim razhajanjem v KD krivdo za nastali položaj, glede položaja v Dolini in Nabrežini pa naglasil, da je treba upoštevati specifične krajevne izkušnje. Perelli pa je dodal še nekaj strupa že tako žolčni polemiki s KD, ko je ugotovil, da v Trstu obstajajo pogoji za nov konstruktiven odnos med laičnimi in socialističnimi silami, avtonomističnim gibanjem - ki pa se mora otresti svojega pretiranega municipa-lizma - ter. reformističnimi in naravovarstvenimi krogi. Glavni namen te široke fronte naj bi bil v »kljubovanju hegemonističnim težnjam KD«.
S ponedeljkove seje pokrajinskega sveta
Nastop je bil prvi iz ciklusa sedmih zaključnih akademij
Pokrajina bo priredila gospodarsko konferenco
Tretjo tržaško gospodarsko konferenco bo organizirala pokrajinska uprava na osnovi novih pristojnosti, ki so bile pred kratkim dodeljene tej krajevni ustanovi na področju gospodarskega načrtovanja na teritoriju. Tako je rečeno v dokumentu, ki so ga soglasno odobrili na ponedeljkovi seji pokrajinskega sveta in ki so ga podpisali predstavniki vseh političnih skupin. Do izglasovanja enotnega dokumenta je prišlo po obširni razpravi, v katero so posegli Gerin (PSI), Locchi (KD), Capuzzo (Zelena alternativna lista), Cavicchio-li. (LpT), Harej (SSk), Šerpi (MSI) in Benci (KD), medtem ko je zaključke povzel predsednik Crozzoli.
Med razpravo je bilo poudarjeno, da bo morala tretja konferenca (druga je bila leta 1977) nakazati razvojne smernice tržaške gospodarsko-industrijske stvarnosti v vseh njenih aspektih, od znanstvenih dejavnosti do vloge državnih udeležb in zasebnih industrijskih pobud. Prav zato bo potrebna globoka preučitev sedanje stvarnosti in perspektiv za prihodnost ob sodelovanju ustanov in gospodarskih struktur. V ta namen bo konferenca, kot je poudaril pred-* sednik Crozzoli, razdeljena na dva dela: prvi bo posvečen analizi obstoječe stvarnosti, tudi v luči perspektiv, ki jih odpirajo velike spremembe na Vzhodu, drugi del pa bo namenjen oblikovanju smernic in določitvi instrumentov za nov zagon tržaškega gospodarstva.
Pokrajinski svet je na ponedeljkovi seji odobril tudi vrsto sklepov upravnega značaja, člani odbora pa so odgovorili na številna svetovalska vprašanja.
Spodbudna raven ponedeljkove prve zaključne.akademije dijakov šole Glasbene matice Trst v luteranski cerkvi
V Luteranski cerkvi na Trgu Panfili se je v ponedeljek zvečer začel ciklus sedmih zaključnih akademij šole Glasbene matice v Trstu, v okviru katerega se bodo ljubiteljem glasbe in glasbene mladine predstavili gojenci različnih letnikov z individualnimi in komornimi nastopi v vseh inštrumentih, ki jih poučujejo na šoli GM. Nekaj uvodnih misli je pred začetkom programa prve akademije povedal ravnatelj glasbene šole GM prof. Svetko Grgič, ki je med drugim omenil, da se letošnje zaključne akademije vključujejo v proslavljanje 80-letnice tržaške Glasbene matice, ki je bila obeležena z izjemno uspelo slovesnostjo v Kulturnem domu.
Na prvi akademiji smo v petnajstih točkah sporeda poslušali gojence harmonike (razred prof. Loredane Coceani), violine (razred prof. Jagode Kjuder), klavirja (razred prof. Ivane Lipog-lavšek), kitare (razred prof. Igorja Starca), violončela (razred prof. Petra Filipčiča) in komorne skupine (razred prof. P. Filipčiča).
Za uvod je mladi harmonikar 5. razreda Da-rio Savron (sicer tudi član harmonikarskega kvinteta šole GM Prosek-Kontovel) zaigral Bentzonovo skladbo »In the zoo op. 164« in samo še potrdil tehnično znanje in interpretativni smisel. Čeprav obiskuje šele drugi razred, je na moč prijetno presenetil z zanesljivostjo zvoka
violinist Erik Žerjal v I. stavku Allegro iz Vival-dijevega Koncerta op. 3 št. 9 v D-duru ob klavirski spremljavi Beatrice Zonta, Vesna Kranjec iz 4. razreda pa je ob isti klavirski spremljavi zaigrala Allegro moderato iz Concertina op. 5 v d-molu A. Huberja.
Sledila sta kitarista Christian Volpi in Marjan Milič, prvi z Molinovo Temo z variacijami, drugi pa Dalzovo Pavano, le Royevo Burgundski ples in Calvijevo Aria di Fiorenza. Pokazala sta dobro tehnično pripravo, ki jima bo s pridobitvijo izvajalske zanesljivosti omogočila tudi zvočno polnost.
Z ubranim in zanesljivim podajanjem Tele-mannove Sonate v F-duru za dve flavti in klavir se je predstavil komorni trio Martina Ozbič, Ele-na Parovel (flavti) in Tatjana Jercog (klavir). Njihova izvedba je slonela na čistem zvoku in na lahkotnem prenašanju glasbene teme. Harmonikarski duo Aleksander Ipavec-Dario Savron je zaigral Schaperjevo skladbo Theatermusik in Hollferdejevih Šest bagatel in potrdil muzikalič-nost obeh izvajalcev, ki je prihajala do veljave v dognanem dinamičnem niansiranju in delikatnem interpretiranju tematsko različnih stavkov.
Massimiliano Viola iz 6. razreda je na kitaro zaigral znamenito skladbo španskega skladatelja
Albeniza, Asturias, in z dobro tehniko prstov obeh rok tudi v ritmičnem oziru in z zvočno barvitostjo dokazal svoje odlike.
Z zanimanjem smo pričakovali nastop mladega violončelista Vasje Legiše iz 8. r., ki je ob klavirski soigri Anne Campagna, zaigral L. M' Škerjanca Tri lirične melodije (Andante, Lento, Lento); z zanimanjem zato, ker je Vasja pred dnevi osvojil v svoji kategoriji prvo mesto na državnem tekmovanju v Genovi. In res smo poslušali izvedbo, ki je potrdila, da mladi glasbenik raste v koncertanta zanesljive bodočnosti. Odlikuje ga zanesljiv izvajalski pristop, zvočna čistost in spevnost, ki odraža izrazito muzikalič-nost.
Sledila sta še pianista 4. r. Tamara Zajec in David Puntel, prva s solidno izvedbo Chopinovega Valčka op. 3 št. 2, drugi pa-s temperamentnim interpretiranjem Bartokovih Šest romunskih plesov. Akademijo je sklenil klavirski kvartet David Žerjal in Maila Ozbič (violini), Vasja Legiša (violončelo) in Claudia Sedmach (klavir) z ubranim komornim muziciranjem, ki je doka? dobre priprave.
Precej številno občinstvo je nastopajoče nagradilo s toplimi aplavzi priznanja za pokazan? znanje. Druga akademija bo drevi in bo v celot' namenjena nastopu pianistov, (jk)
Sestanek bo jutri zvečer na Opčinah
Mladi SKGZ vabijo na pogovor o zasnovi * »mladinske strani« v našem dnevniku
Mladinski odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze vabi predstavnike raznih mladinskih skupin in organizacij na skupen sestanek, ki bo jutri, 7. junija, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, da bi se dogovorili, kako urediti posebno »mladinsko stran«, ki bi jo od časa do časa objavljal naš dnevnik. Pozornejši bralci se verjetno spominjajo, da se je zamisel o tej pobudi porodila na skupnem sestanku mladinskih predstavnikov, ki je bil pred kratkim na Opčinah. Takrat je prodrlo stališče, da bi bila taka mladinska stran najprimernejše sredstvo za širjenje informacij o delu in o problemih, s katerimi se srečujejo mladinske organizacije in mladi nasploh. Mladinska stran bi omogočila mladini učinkovitejši nastop v slovenski in širši družbeni javnosti. Ta učinkovitost pa bi nedvomno blagodejno vplivala tudi na udeležbo mladih v političnih in kulturnih organizacijah, ki danes - roko na srce - vidno pojenja.
Na jutrišnjem sestanku bi morali udeleženci razčistiti pojme glede uredniške zasnove strani in določiti odgovorne, ki bodo skrbeli za uresničitev tega načrta. V zvezi z uredniško zasnovo sta že na prvem sestanku prišli na dan dve stališči: nekateri so zagovarjali tezo, da bi morala biti mladinska stran tematsko usmerjena, drugi pa so se ogrevali za tako stran, ki bi vsebovala čimveč informacij o vsem, kar se dogaja na mladinski ravni. Ker se obe zamisli med seboj ne izključujeta, je najbolj verjetno, da se bodo udeleženci jutrišnjega sestanka dogovorili za neko srednjo pot. (w)
Pretekli petek v trebenski cerkvi
Celovečerni koncert ŽPZ Ivan Grbec
Ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Škednja, ki je pred nekaj dnevi slavil 10-letnico uspešnega delovanja, je pretekli petek nastopil s celovečernim koncertom v cerkvi v Trebčah. Bil je to nastop, ki je po vsebini pesmi v programu in po udeležbi občinstva, predvsem pa po izvedbi posameznih skladb dosegel uspeh, s katerim so bili zadovoljni tako organizatorji kot občinstvo in seveda pevke s svojo zborovodkinjo Božo Hrvatič.
Na koncertu so se škedenjske pevke predstavile s štirimi nabožnimi skladbami - s tremi Ave Marijami različnih avtorjev in s skladbo Mokranjca in z nekaterimi umetnimi in narodnimi pesmimi, zaključile pa so ga s priljubljeno Zdravljico. Spored je napovedovala Tamara Stanese, ki je v predstavitev vpletla verze Simona Jenka, Gregorčiča, Župančiča, Aškerca in Mihe Kastelica.
Škedenjske pevke so z nastopom v Trebčah, kjer so pred leti že z uspehom nastopile, zaključile letošnjo sezono, v kateri so imele kar osem nastopov oziroma samostojnih koncertov: na italijanski osnovni šoli v Škednju, na prireditvi, ki so jo organizirali bivši aktivisti, invalidi NOV in upokojenci, na skupni Prešernovi proslavi v Domu Jakoba Ukmarja, ob razstavi žensk - ustvarjalk za 8. marec, na srečanju ženskih pevskih zborov na Proseku, v Bilčovsu na Koroškem in še s svojim koncertom v Škednju. Lahko zapišemo, da so pevke s preteklo sezono upravičeno zadovoljne, (ni)
Veliko gostov in navdušenja na devetem prazniku mladih pevcev zborov Vesela pomlad na Opčinah
Pevci zborov Vesela pomlad z Opčin so tudi letošnje pevsko leto - nadvse bogato in polno lepih pevskih dosežkov - zaključili z dvodnevnim praznikom, ki se je pričel v soboto zvečer s pevskim koncertom v dvorani Fin-žgarjevega doma, v nedeljo pa nadaljeval s pestro kulturno-zabavno prireditvijo na prostem.
Gost mladih openskih pevcev je bila v soboto mladinska vokalna skupina AVE iz Ljubjane, ki jo vodi sposobni mladi dirigent Andraž Hauptman. Skupina deluje v okviru župnije Ljubljana - Vič, kjer s pesmijo daje svoj prispevek k oblikovanju cerkvenega bogoslužja in obenem goji poli-fonsko, črnsko duhovno in slovensko ljudsko petje. Za svoje nadvse kakovostno pevsko izvajanje in odlično interpretacijo je bila skupina nagrajena z zlato plaketo na mariborskem pevskem tekmovanju Naša pesem. Tu je prejela še posebno priznanje za najboljšo izvedbo obveznega Gallusovega moteta O beata trinitas. O izrednih pevskih spodobnostih vokalne skupine AVE smo se prepričali tudi na sobotnem koncertu, ki je bil izreden pevski užitek tako za poznavalce pevske umetnosti kot tudi za mlade domače pevce. Po uvodnem pevskem pozdravu, ki ga je ljubljanskim gostom namenil MPZ Vesela pomlad, smo v prvem delu večera prisluhnili bogatemu izboru polifonskih skladb, v drugem pa črnskih duhovnih in domačih ljudskih pesmi. Bil je to res prvovrsten pevski dogodek, ki bi si bil vsekakor zaslužil širšo pozornost tukajšnje javnosti.
Nedeljska kulturno-zabavna prireditev je v parku Finžgarjevega doma združila kakih dvesto domačih in gostujočih pevcev, plesalcev in mladih glasbenih izvajalcev. Posebnost praznika pa je bil naš priznani čarodej Vikj s svojo skupino. Uvodni del bogatega kulturnega programa je bil na-
menjen izključno pesmi, tej nezamenljivi vrednoti, ki tako pomembno vpliva na oblikovanje mlade osebnosti in zbuja v človeku, ki ji zna prisluhniti, mnogotera globoka čustva.
Negotovo vreme je najbrž marsikomu preprečilo obisk prireditve, kljub temu številni udeleženci pa so z zanimanjem spremljali pevski program, ki so ga oblikovali OPZ in MPZ Zvonček z Repentabra pod vodstvom Toneta Bedenčiča in Loredane Guštin, ter OPZ, MIMPZ, DPSMPZ, DPS in FPS Vesela pomlad pod vodstvom Franca Pohajača. Zadnji so presenetili še s skupno izvedbo pesmi Mi se imamo radi v veseli pomladi ob instrumentalni spremljavi istoimenskega glasbenega tria.
V nadaljevanju kulturnega programa sta se zvrstila še nastopa folklornih skupin OŠ France Bevk z Opčin ter iz Trebč. Prvo je pripravila Anka Koc-
jančič in je zaplesala ob sprenFJ e tria harmonik proseške podru2'1 Glasbene matice, drugo pa je VO“1II]0' nac Duh, ki je poskrbel tudi za {ed nikarsko spremljavo. Kulturni sP°eir praznika sta dopolnila še instrULgad talno-vokalna skupina Vesela P° in repentabrski ansambel Burja. je Pozornost, predvsem najmlaJslajto' pritegnil s svojim simpatičnim n vci pom čarodej Vikj, ki se je s sod® predstavil v dveh prikupnih .redit' Protagonist sklepnega dela Prl ne 5 ve pa je bil ansambel Taims. Pa Krasa, kot se naš priljubljeni fnSce us; tudi rad poimenuje, so udeležen batji pelega praznika popeljali v ra ^rb®' svet valčkov in polk ter tako P° li za res prijeten zaključek dneV.jSki Na sliki (foto Križmančič) n^eye9a praznik na vrtu Finžgar]
'l0"*'	.	MAJDA
Na Pomorski postaji zanimiva mednarodna konferenca SPI in OECD
Mala in srednja podjetja izredno pozorno sledijo velikim spremembam na Vzhodu
Mala in srednja podjetja so pravzaprav gonilna sila zahodnoevropskega gospodarstva, posebno v državah Evropske skupnosti, kjer ustvarjajo Približno 75 odstotkov celotne proizvodnje. Gre za več ali manj visoko specializirane ekonomske enote, ki se morajo stalno prilagajati tržišču in njegovim zakonitostim, zato se tudi v prvi osebi zanimajo za inovacije ter za splošna vprašanja podjetnosti in kadrovanja. Mala in srednja podjetja evropskega prostora v tem času zelo pozorno sledijo družbenim in gospodarskim spremembam na Vzhodu, kjer svobodna tržišča ustvarjajo prevečkrat samo z dekreti in z načelnimi proglasi, pozabljajo pa na vzpostavitev tradicionalnega razmerja med ponudbo in povpraševanjem. Zato je prav, da iz razvitejših držav prihajajo nasveti in sugestije, pri čemer igra tako rekoč vlogo avantgarde italijanska IRI, ki je »zunanjepolitično« vlogo na tem pod-ročju poverila svoji finančni družbi SPI. Le-ta je pred nekaj leti ustvarila Projekte BIC (Bussines Innovation Center), neke vrste servisne centre za mala podjetja, ki se naslanjajo na izkušnje strokovnjakov SPI, a tudi zasebnih gospodarskih podjetij. Prvi večji center BIC je nastal v Trstu, sledile so podobne pobude na Poljskem m v Sovjetski zvezi, danes pa bodo v Ankaranu postavili temeljni kamen za gradnjo prvega jugoslovanskega cen-tra z imenom BIC-Capodistria, pri up-ravljanju katerega bo v prvi osebi sodelovala italijanska narodnostna skupnost v Jugoslaviji.
Vloga malih in srednjih podjetij na relaciji Zahod-Vzhod je v središču polnosti dvodnevnega mednarodnega Posveta na temo »Inovacije in podjetnost«, ki ga na Pomorski postaji prire-)a družba SPI pod uglednim pokrovi-teljstvom Evropskega sveta za sodelo-Vanje in razvoj (OECD). Gre za visoko ^rokovno konferenco, na kateri sode-*ujejo izvedenci iz raznih evropskih držav in ZDA, voditelji SPI in IRI ter kar dva ministra, Pierluigi Romita, ki dogovarja za sodelovanje z Evropsko pUPn0stj0, in njegov kolega Carlo
racanzani, ki vodi resor za državne soudeležbe. Včeraj se je prvenstveno govorilo o specifičnih izkušnjah in Perspektivah malih in srednjih podje-Jji v Italiji, Franciji, Veliki Britaniji in ~pA, danes pa bodo na uvodna poro-. a odgovarjal^ strokovnjaki iz Sov-[etske zveze, ČSSR, Jugoslavije in Madžarske. Da je italijanski kapital jdočno zainteresiran za prodor na vz-dodnogvropska tržišča je s svojim vče-Nšnjim posegom pokazal podpred-
6dnik Confindustrie Carlo Patrucco, ,ltldikalno stvarnost pa je zastopal "0Ufederalni sekretar UIL Silvano Ve-fouese.
Včeraj je bilo, kot' rečeno, slišati rodvsem izkušnje in tudi težave, s drirui se soočajo mala in srednja
podjetja v visoko industrializiranih državah. Patrucco je bil glede tega precej kritičen do rimske vlade, kateri je očital, da pravzaprav nima velikega posluha za to dragoceno gospodarsko realnost, kot dokazujejo nekateri nedavni ukrepi na davčnem področju. Predstavnik Confindustrie je izkoristil prisotnost Veroneseja za javno soočanje o vprašanjih produktivnosti v tovarnah in zlasti novih delovnih pogodb. O vlogi in načrtih finančne družbe SPI je v dopoldanskem uvodnem poročilu obširno poročal njen predsednik Agostino Pači, udeležence konference pa je še prej pozdravil tržaški župan Richetti. V razpravi sta se oglasila tudi predsednika tržaške in videmske trgovinske zbornice Gianni Bravo in Giorgio Tombesi.
IRI in SPI pa tudi sama organizacija OECD smatrajo, da bi lahko bil Trst neke vrste odskočna deska za prodor evropskih malih in srednjih podjetij v Jugoslavijo in v širši podonavski prostor. Tukajšnji BIC predstavlja že konkretno pobudo na tem področju, nova koprska BIC enota, ki so jo včeraj tudi predstavili udeležencem srečanja, pa pomeni nadaljnji korak naprej na poti odpiranja proti Vzhodu.
SANDOR TENCE
Na sliki (foto Križmančič) predavatelji na včerajšnjem mednarodnem posvetu, ki sta ga SPI in OECD priredila na Pomorski postaji.
Na konferenci tudi Lojze Peterle
Tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle se bo danes udeležil posveta OECD o razvoju mednarodnega sodelovanja Zahod-Vzhod. Na Pomorski postaji bo govoril približno ob 12. uri, pred tem pa se bo na generalnem konzulatu SFRJ v Trstu srečal s predstavništvom Slovencev v Italiji. Ob 14. uri se bo predsednik Peterle z ladjo Dioneo odpeljal v Koper, kjer se bo ob 15. uri udeležil polaganja temeljnega kamna za tamkajšnji bodoči center BIC. Ta center je rezultat skupnega italijansko-jugoslovanskega projekta o sodelovanju, eden izmed njegovih glavnih ciljev pa je tudi utrjevanje ekonomskega razvoja italijanske narodnostne skupnosti v sosednji Jugoslaviji.
Zgodovinar Branko Marušič v DSI o pobudi za osvetlitev majskih dogodkov iz leta 1945
V Društvu slovenskih izobražencev je v ponedeljek zvečer predaval zgodovinar Branko Marušič, ki je poslušalcem posredoval nekaj podatkov o skrivnostnih deportacijah maja 1945 iz Trsta in Gorice, obenem pa je predstavil zahtevo svetovalcev Demosa na Občini Nova Gorica po razčiščenju tega vprašanja. Po 45 letih je problem fojb še vedno živ, je uvodoma poudaril predavatelj in opozoril, da je italijanska stran veliko glasnejša od slovenske, ko zahteva pojasnila in toč-nejše podatke o dogodkih takoj po koncu vojne. O tem vprašanju je Jugoslavija doslej molčala, molk o fojbah pa je šele nedavno prebila slovenska revija »Prispevki za zgodovino delavskega gibanja«, ko je objavila pre--vod članka tržaškega zgodovinarja Galliana Fogarja iz tržaške revije »Oualestoria« (letnik 1983).
Znanstvena dela o vprašanju fojb so bila opravljena skoraj izključno na italijanski strani. Italijanska znanost obžaluje, da za popolnejše poznavanje nimajo na voljo gradiva, ki naj bi ga hranila Jugoslavija. Majske deportaci-
je leta 1945 so bela lisa v našem zgodovinskem spominu, je poudaril predavatelj. Prav želja po točnejši raziskavi pa je botrovala izjavi, ki jo je skupina občinskih svetovalcev Demosa v Novi Gorici prebrala na zasedanju 24. maja letos. V tej izjavi se zahteva končno znanstven in zgodovinski pristop do vprašanja majskih deportacij. To vprašanje tudi danes, po 45 letih še vedno kvari sosesko sožitje, piše v izjavi. Svetovalci Demosa so torej izrazili zahtevo, naj skupščina Občine Nova Gorica sproži postopek, da posebna znanstvena komisija razišče vprašanje deportacij iz Trsta in Gorice takoj po koncu vojne. Na dan bi morali priti vsi arhivski dokumenti, na podlagi katerih bi bilo treba sestaviti seznam odpeljanih in na ozemlju Občine Nova Gorica na primeren način označiti skupna podzemeljska grobišča, pišejo še svetovalci Demosa.
O tem, kaj je o fojbah resničnega ali izmišljenega po 45 letih potvarjanja podatkov res ne vemo veliko, je nadaljeval predavatelj. Zato je v tem trenutku nujno, da se odpravi temni ma-
dež, ki še vedno kvari odnose med obema državama ali vsaj med prebivalci obmejnega pasu. Po petinštiridesetih letih je treba vendarle sprožiti dejanje - je zaključil dr. Marušič - ki ga sicer pravna država in civilna družba samodejno vključujeta med temeljna pravila svojega obstoja.
Po predavanju se je v dvorani Društva slovenskih izobražencev razvila razgibana diskusija. Marsikdo od prisotnih se je precej razgrel, ko je ostalim razlagal svoja stališča. Seveda je bilo veliko umirjenih in tudi strokovnih posegov. V debati je prišla na dan tudi zahteva po odprtju fojb v tržaški pokrajini. Le tako bo enkrat za vselej konec potvarjanju zgodovinskih podatkov in njihovemu izkoriščanju v politične namene. Prav pa bi bilo, da bi do takih pobud, do kakršne je prišlo v Novi Gorici, prišlo tudi v drugih, tako slovenskih kot italijanskih občinah obmejnega pasu. Samo z razčiščenjem preteklosti bo namreč mogoče vzpostaviti resnično prijateljske vezi med obema narodoma, živečima ob meji.
(hj)
Priredil ga je klub Rosselli
S soočanja med načrtoma Polis - Bonifica
Ali sta projekta Polis in Bonifica v kontrapoziciji ali se dopolnjujeta, se zavzemata za ovrednotenje starega pristanišča ali za njegovo uničenje, in končno kakšno bodočnost pripravljata Trstu? To je niz bistvenih vprašanj, ki si ga je zastavljala velika večina številnih udeležencev včerajšnje okrogle mize kluba Rosselli o obeh projektih. V njihovem imenu jih je na začetku srečanja jasno povzel deželni odbornik za načrtovanje Gianfranco Carbo-ne, ki je vodil razpravo, v katero so posegli projektanti, javni upravitelji in odgovorni za podjetja in ustanove, ki so soudeleženi v projektu Polis oziroma Bonifica.
Če je bil namen srečanja, da razjasni nekatere dvome in nesporazume v zvezi z binonom Polis-Bonifica, je včerajšnja okrogla miza kluba Rosselli v veliki meri dosegla svoj namen. Kljub negodovanju nekaterih posameznikov, češ da kljub številnim razlagam še ni jasno, kje naj bi bile stične točke med obema projektoma oziroma, kako se Polis vključuje v načrt Bonifica, pa je le res, da so poročevalci razčistili veliko dosedanjih nejasnosti.
Zelo nazorno so npr. povedali, da je projekt Bonifica, ki nosi ime po družbi, ki ga je izvedla po naročilu deželne uprave, okvirni urbanistični načrt o ureditvi obrežja od Miramara do Drevoreda sv. Andreja. Kot tak, je poudaril koordinator skupine, ki je načrt pripravila, arh. Semerani, daje vrsto smernic za ureditev perečih vprašanj. Med temi je že najbolj občuten problem vhod v mesto z miramarske strani, za rešitev katerega Semerani in njegovi sodelavci ponujajo vrsto rešitev, ki so nekako razvrščene po višini izdatkov ui številu raznih posegov, ki bi jih terjale.
V ta okvirni projekt bi se moral vključiti načrt Polis, ki se nanaša na ureditev novega operativnega pristaniškega sedeža v starem tržaškem pristanišču. O projektu Polis, ki je torej teritorialno in vsebinsko veliko bolj omejen oziroma osredotočen na točno zastavljen cilj, so govorili predstavnik Pristaniške ustanove Cuomo, pooblaščeni upravitelj družbe Polis Leodari, ki je predvsem predstavil vsebino dogovorov med zasebnimi podjetniki in Pristaniško ustanovo glede preureditve starega pristanišča, arh. Valle, kateremu so zaupali izdelavo podrobnos-tnega načrta in ki je s šegavo neposrednostjo obrazložil, kako misli izpeljati zaupano mu nalogo.
Po besedah predstavnika družbe Polis bi lahko že naslednje leto začeli z deli, prej pa mora tržaška občinska uprava sprejeti varianto na regulacijski načrt. O tem je govoril odbornik za urbanistiko Cecchini, ki pa je v odgovor na kritiko o počasnosti birokracije opozoril na precejšnjo konfliktual-nost med strankami glede projektov. Na ravni projektantov pa obstajajo različice glede usklajevanja globalne vizije o ureditvi mesta s pojavom mo-nofunkcionalnih centrov, (bip)
w Po mnenju psihiatrov centra za umsko zdravje Evarista in Del Giudicejeve
Če je psihičnih bolezni in umorov čedalje več so odgovorne tudi upravne in družbene izbire
cJ^mesto da bi skušali razumeti Priami1* kontekst, v katerem lahko se 6 določenih zločinov, in da bi P°Padli s problemi vsega mesta, se karji osredotočite vedno na parti-^ ‘aren primer, kot da se ta ne bi ro-t * v tem družbenem kontekstu.« S ■ grenkimi besedami sta me včeraj Prejela psihiatra centra za umsko atavje v šentjakobski Ulici della Gu-Nijla' kjer je 17-letni Massimiliano svnflai' ki je v soboto ponoči umoril sVn, a ooota, poiskal včasih uteho za Qj0a mladostniške stiske. Psihiatra Evaria?na .'ioi Giudice in Pasguale la >, sto m‘ 0 Massimilianu nista hote-Vatj ^oriati veliko, ker želita obvaro-“ostin t3OV° oaobnost pred radoved-Urnn ' „ Je včasih celo morilska. »Po Ha nK Berte Zadnich maja 1987 je bil ki »n,111!61 kompleks ljudskih gradenj, kriim ,?ntjakobčani pravijo Vatikan, . ri0Vflina“ziran' Na ta način pa so sta-trpn cem Vatikana naprtili še večje 6tharrc •' sai tih je družba še bolj P°qov lraia,<< sta mi dajala. Zato pa je ih nai0rJz^rknil na kulturo tega mesta ' v°li n ^.družbe sploh, ki ne nudita do-»Pat ire osebam v stiski.
Hova OIo9ija, kakršna je Massimilia-Pfavi' c6 Pamreč ne' rodi "v zraku",« teri ž^v■VaIast.0, "Peč Pa v družbi, v ka-»Vsi 1 hosilec" patologije.«
P°Uda hrnori iz zadnjih let pa kažejo,«
PljeniJ3 ^ei Giudicejeva, »da je tr-PljeJ v naši družbi čedalje več. Tr-'“hori ' ^0t dokazujejo še vedno ti družbe^ ^ doma samo pri revnejših S° Vali,1” ^ojilr ali v "getih", kakršni Nelao®aura, Rocol-Melara in Altura. Slasti*-. d° družbe, kakršna je naša, h ih si rzaška, se veča v vseh družbe-he, j. tm- Eksplodira pa znotraj druži-‘hštitJ11 družina postaja najkrhkejša C1ia, ker ji družba ne nudi do-
volj podpore. Osebam, ki v družini ne najdejo tistega, kar potrebujejo, pa družba ne nudi nobene veljavne alternative.«
Vzrok za nelagodje in trpljenje tiči torej v dominantni kulturi, ki ne nudi trdnih vrednot, ki zavaja v potrošništvo in torej v negovanje »zunanje« osebnosti, ne pa notranje. Potrošniška kultura namreč ne utrjuje medčloveške solidarnosti (ker vsiljuje samo egoistične vzore), pač pa - nasprotno -proizvaja nasilje (kot sredstvo za potrjevanje samega sebe in kot izraz nasprotovanja vsiljenim vzorcem). Družba pa ni sposobna nuditi nobene alternative mladim, ki se spopadajo s težavami dograjevanja svoje identitete in vključevanja v družbo. To je po mnenju psihiatrov Del Giudicejeve in Eva-risfa še posebno izostreno v Trstu, kjer upravitelji sploh ne skrbijo za šibkejše družbene sektorje, še manj pa za mlade. »Mladi se spopadajo s konkretnimi problemi,« pravi Evaristo. »Ne najdejo zaposlitve, stanovanja. A nimajo niti možnosti, da bi sprostili svojo ustvarjalnost, svoje energije. Le-te se zatorej sprevržejo v agresivne in negativne energije. To velja za vse mesto, ne samo za tako imenovana problematična naselja. Mladi namreč nimajo možnosti, da bi se srečevali na konstruktiven način, saj jim krajevne uprave ne nudijo nobenih kulturnih priložnosti in niti primernega kulturnega ali družabnega središča. Poleg tega pa nimajo niti politične volje, da bi podpirale njihovo ustvarjalnost. Kolikokrat se je pripetilo, da so upravitelji zaloputnili mladim vrata pred nosom. Nekatere so celo prijavili sodnim oblastem, ker so v zapuščeni gledališki dvorani hoteli prirejati kulturne prireditve!«
V našem Trstu torej ni javnih storitev za mlade, ki bi mladim omogočale, da bi doživljali polnejšo mladost in da bi dozorevali na uravnovešen način. Prav tako pa ni dovolj javnih storitev v pomoč družini (jasli, struktur za mladino itd.), ki mora torej sama reševati vse probleme in nima več časa in energij, da bi se ukvarjala s seboj.
»Ti problemi so seveda še bolj izostreni v nekaterih naseljih,« pravi še Evaristo. »V stanovalskem kompleksu, kjer' stanuje Massimiliano, živi ena ob drugi tisoč oseb, ki pa nimajo možnosti za komuniciranje. Gre za tako imenovana "spalna naselja", ki razen stanovanj ne nudijo ničesar drugega. Zato pravimo, da so za nelagodje in trpljenje mladih v veliki meri odgovorni naši krajevni upravitelji, saj so oni izbrali tako socialno in urbanistično politiko, ki potiska ljudi v gete brez vsakega izhoda.«
»Spraševati psihiatra za vzroke nekega vedenja,« je zaključila Giovanna Del Giudice, »je torej nesmiselno. K nam prihajajo osebe, ki imajo za sabo že veliko trpljenja. Preden pridejo k nam, pa doživljajo praznino, saj ni nobene strukture, ki bi jim pomagala preprečiti psihopatološka stanja. Tako pa padajo v brezno, na koncu katerega najdejo samo nas. Mi pa jim žal ne moremo veliko pomagati. Zato sprašujemo tržaškega župana, ali -je res župan vseh Tržačanov, ali je samo župan zdravih Tržačanov. Tudi Massimiliano je bil zdrav. Trditev, da je moril zato, ker je imel psihološke težave, ni torej nič drugega kot samo poskus, da si umijemo roke (in vest, op. ur.). Če je psihičnih bolezni in umorov vedno več, je to torej odvisno tudi od upravnih in družbenih izbir...«
BARBARA GRUDEN
Po dveh dneh intenzivnega dela v Devinu
Včeraj končan mednarodni posvet o nadzorovanju poslovanja družb
S praktično soglasnimi zaključki udeležencev se je včeraj v Devinu končal dvodnevni mednarodni simpozij o nadzorovanju družb v viziji direktiv EGS oziroma o italijanskih izkušnjah in perspektivah na tem občutljivem področju. Kot smo že poročali, je posvet priredila goriška Visoka šola za upravljanje in nadzorovanje podjetij, ki sodi v okvir tržaške univerze.
S posveta je izšla osrednja ugotovitev, da je nujna čimprejšnja prilagoditev italijanske zakonodaje na obravnavanem področju z evropsko, saj je Italija že v hudi zamudi. Po drugi strani pa je nujno tudi razjasniti vloge in funkcije nadzornih družb in odborov. Pri vprašanju, kako naj bi do tega prišli, pa so bila mnenja dokaj razvejana. Za univerzitetnega docenta Giuseppa Verrascino iz Pavie je na primer najboljša odločitev za eno samo nadzorno telo, ki bi bilo enako za vse družbe in bi tako preprečilo kakovostno različne načine nadzora. Giuseppe Bruni z univerze v Veroni pa je poudaril, da bi morali vsekakor čimprej preseči sedanji sistem, v katerem nadzorni odbori in revizijske družbe koeksistirajo v okviru nejasno opredeljenih vlog in odgovornosti. Sistem - je dodal Angelo Provasoli z milanske univerze Boc-coni - ki gotovo ne povečuje jamstva glede verodostojnosti preverjanj, pač pa razdvojenost nalog in odgovornosti porojeva praznine v nadzoru in nesoglasja v strokovnih sodbah. Sodnik ka-sacijskega sodišča Vincenzo Salafia pa je že na osnovi sedanje zakonodaje razdelil naloge in vloge nadzornega odbora (ki mora informirati občni zbor) in revizorjev (ki izvajajo stalni nadzor nad računovodskim sistemom neke družbe). Če je torej potrebno razjasniti, komu gre odgovornost za nadzor nad dokončno poslovno bilan-
co, potem je neohodno opredeliti strokovne lastnosti tistih, ki so odgovorni za nadziranje družb, članov nadzornih odborov in revizijskih družb, je v zaključku med drugim ugotovil ravnatelj goriške šole Maurizio Fanni.
Težak tovornjak razklal avtomobil
Pri tovornem terminalu pri Fernetičih se je včeraj pripetila slikovita nesreča, ki je povzročila veliko gmotno škodo, a ni imela hujših posledic za ljudi. Lažje se je ranil samo 19-letni Andrej Colja iz Šempetra pri Novi Gorici, ki bo okreval v 20 dneh.
Nesreča se je pripetila malo po 16. uri ob izhodu iz terminala. Madžarski tovornjak iz Paszta, ki je bil namenjen proti Opčinam, je verjetno zaradi spolzkega asfalta rahlo zavozil na levo cestišče in trčil v Coljev avtomobil, ki je prihajal iz nasprotne smeri. Trčenje ni bilo silovito, vendar je tovornjak z blatnikom potegnil za seboj osebni avtomobil in ga tako dejansko »pometel« v obcestni zid. Tokrat je bil sunek res silovit in je razklal avtomobil v dva dela. Da bi mladega šoferja potegnili iz razbitin, so morali poseči gasilci, ki so s hidravličnimi škarjami prerezali pločevino. K sreči pa je bil strah večji od poškodb.
Uslužbenci Občine Dolina izrekajo iskreno sožalje Mariji Sturman por. Canciani in družini ob izgubi drage mame.	*
Na prazniku vina v Hribenci tudi zanimiv kulturni spored
Tradicionalni praznik vina, ki ga je letos že dvajsetič priredilo PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca, letos žal ni bil deležen najugodnejših vremenskih razmer, saj je dež povsem onemogočil običajni ponedeljkov zaključek ob večernem plesu. Prireditveni prostor v Hribenci pa je zaživel v soboto zvečer ob zvokih ansambla Taims in še posebej v nedeljo popoldne, ko je bil v okviru letos jubilejnega praznika vina na vrsti kulturni spored. Poleg koncerta Godbe na pihala iz Nabrežine in nastopa MePZ Slavec-Slovenec sta kulturni popoldan popestrili še folklorna in ženska pevska skupina Stu ledi (na sliki - foto Magajna), ki sta predstavili splet pesmi in plesov s Tržaškega, Goriškega in iz Benečije. Zvečer je za ples igral ansambel Happy Day. (dam)
V Boljuncu pripravljajo zaključni nastop plesne šole KD F. Prešeren
V petek in soboto bo v gledališču France Prešeren v Boljuncu zaključni nastop plesne šole istoimenskega kulturnega društva iz Boljunca. Sodelovalo bo kar 36 mladih, ki bodo seveda nastopili v 18 plesnih parih. Njihova starost se giblje med 5 in 18 leti, med njimi so nekateri začetniki, drugi pa so se že dobro uvrstili in dosegli lepe rezultate na raznih deželnih tekmovanjih in na tekmovanjih v Trivenetu.
Tako bodo med nastopajočimi - nam je povedala odbornica domačega društva Tatjana Turco - tudi Alen Kermac in Noemi Cesira, ki sta si že priborila drugo mesto v deželnem merilu in prvo na območju Triveneta, in sicer v kategoriji latinskoameriških plesov. Potem sta tu še dva mlada obetavna plesalca iz Bazovice, Martina in Cris-tian, ki sta se začela s plesom ukvarjati šele letos, a sta že dosegla vrsto dobrih uvrstitev v standardnih plesih.
Tokratni program bo obsegal standardne, latinskoameriške plese in še koreografijo mamba. Mlade plesalce vodita priznana poklicna učitelja Ma-risa in Fulvio Settomini iz Turiaca, pri vsakih vajah pa vadita z mladimi ple-
salci tudi Antonella Berini in Ivan Komar. Vaje so potekale dvakrat tedensko, pred vsakim nastopom pa dodajo rednim vajam še eno.
»Pohvaliti moramo vse mlade plesalce, saj so pokazali velik napredek in nam pripravljajo dva lepa večera. Pohvaliti moramo seveda tudi učitelje in vaditeljico, predvsem pa vse starše, ki sami skrbijo za izdelavo razkošnih oblačil, v katerih bodo mladi plesalci nastopali. To zahteva veliko dela, pa tudi veliko denarnih stroškov,« nam je povedala Tatjana Turco, ki v teh dneh tudi sama hiti z izdelovanjem kostumov za to prireditev.
Ure in ure vaj je potrebno za izdelavo ene same plesne točke. Najmanj pet let pa je potrebnih, da plesni par izdela svojo tehniko, da se privadi skupnemu nastopanju in da resnično obvlada plesno tehniko, menijo učiteli in vaditelji. In ker deluje plesna šola v Boljuncu že šesto leto, bodo torej nastopili pari, ki so to fazo izpopolnjevanja in dodelave že dosegli. Zato so organizatorji prepričani, da bo udeležba na obeh prireditvah dobra, saj so pripravili res lepe nastope, (ni)
včeraj - danes
Danes, SREDA, 6. junija 1990
NORBERT
Sonce vzide ob 5.17 in-zatone ob 20.50 - Dolžina dneva 15.33 - Luna vzide ob 19.28 in zatone ob 3.28.
Jutri, ČETRTEK, 7. junija 1990
ROBERT
PLIMOVANJE DANES: ob 3.30 nai-nižja -54 cm, ob 10.08 najvišja 19 cm, ob 14.47 najnižja -7 cm, ob 20.45 najvišja 47 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 19 stopinj, zračni tlak 1012,5 mb narašča, brezvetrje, vlaga 92-odstotna, nebo oblačno, padlo je 0,2 mm dežja, morje mirno, temperatura morja 18,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Sara Ghezzo, Luca Pa-rovel, Ivan Bocchio.
UMRLI SO: 76-letni Antonio Santale-sa, 37-letni Fabio Sancin, 75-letna Gabri-ella Fradelloni vd. Guttv, 78-letni Pietro Trento, 70-letna Fausta Čercego vd. Fonda, 87-letni Giorgio Marchesini, 62-letni Tommaso Di Nuzzo, 74-letni Ladislao Mihaljevic, 83-letna Maria Mersnik, 79-letna Anna Maria Udovich, 60-letni Mario Rosset, 76-letni Giorgio Vatta, 70-letna Carmela Tricarico.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 4. junija, do sobote, 9. junija 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan).
PROSEK (tel. 225141 - 225340), MILJE, Mazzinijev drevored 1' (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 8 ( Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Trg Cavana 11.
PROSEK (tel. 225141 - 225340), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
PROSEK (tel. 225141 - 225340), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
_______šolske vesti
Osnovna šola Oton Župančič obvešča, da bo letos ZAKLJUČNA PRIREDITEV v Marijinem domu v soboto, 9. t. m., ob 11. uri. Razstavo ročnih del si boste lahko ogledali v šolskih prostorih v ponedeljek, 11., in torek, 12. t. m.
Osnovna šola I. Grbec in otroški vrtec iz Škednja vabita na zaključno prireditev ob 10-letnici poimenovanja šole, ki bo v soboto, 9. t. m., ob 18. uri v kulturnem društvu I. Grbec v Skednju.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu
Odsek za zgodovino
vabi na predstavitev knjige Draga Žerjala
SPOMINI IN RAZLAGE O PROTIFAŠISTIČNEM BOJE PRIMORSKE MLADINE MED VOJNAMA
Sodelovala bosta:
Jože Pirjevec in Branko Marušič.
Trst, Narodna in študijska knjižnica, Ul. sv. Frančiška 20 jutri, 7. junija, ob 18.30
GLASBENA
MATICA
TRST
ZAKLJUČNE AKADEMIJE OB 80-LETNICI
GLASBENE MATICE V TRSTU
Danes, 6. junija 1990, ob 20.30 v evangeličansko-luteranski cerkvi - Trg Panfili
KLAVIRSKI VEČER
Pavel Biancuzzi, David Bogateč, Tjaša Bogateč, Katja Granier, Breda Mihalič, Marjetica Možina, Damjana Olenik, Veronika Pertot, Jana Radovič, Irina Sancin, Marko Sancin, Eva Žafran.	.,
Vabljeni!
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava mladih GRŠKIH KIPARJEV.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 bodo 14. t. m. ob 18. uri odprli razstavo slikarja Dina PREDONZANIJA, ki bo trajala do 5. julija .
Na Gradu sv. Justa bo do 14. julija na ogled razstava o ERTEJU.
V	Kraški galeriji je do 17. junija na ogled razstava originalnih grafik Franca Degrassija, Renate De Mattie, Maure Is-rael, Edija Žerjala in Bruna Ponteja z naslovom »Srečanje na Krasu« s prof. Lojzetom Spacalom.
V	galeriji Rettori Tribbio 2, Piazza Vecchia 6, je do 8. junija odprta razstava kitajskega slikarja ZHOU ZHI VVEIJA.
V	prostorih miljske letoviščarske ustanove bo na ogled do 14. t. m. slikarska razstava na svili in platnu, ki so jo pripravili tečajniki pod vodstvom Laurette Ghirardi. Urnik: 10.30-12.30 in 17.00-19.00, ob praznikih 10.00-12.00.
Paralelna razstava bo na ogled od 7. junija dalje na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu.
V	občinski galeriji na Trgu Unita bo
do 8. junija na ogled razstava Diega POLLIJA. Urnik: 10.00-13.00 in 17.00-20.00, ob praznikih 10.00-13.00.
V	galeriji Tommaseo bo do 30. t. m. na ogled razstava Maurizia DONZELLI-JA. Urnik: ob delovnikih od 17. do 20. ure.
V galeriji Nadie Bassanese (Trg Giotti 8, I. nad) bodo danes, 6. t. m., ob 18. uri odprli razstavo ameriške umetnice Lynn UMLAUF. Razstava bo trajala do 30. t. m. in bo na ogled ob delavnikih od 17. do 20. ure.
izleti
Združenje aktivistov in invalidov NOB, Društvo slovenskih upokojencev v Trstu in KRUT v sodelovanju z Zadružnim centrom za socialno dejavnost
prirejajo 21., 22. in 23. junija 1990 tridnevni izlet v hrvatsko Zagorje. Vpisovanje na sedežu zadružnega centra v Trstu, Ul. Cicerone 8/b, jutri, 7. junija, od 9. do 12. ure (tel. 360324).
SKD Vigred prireja v soboto, 23. junija, izlet v Gardaland. Cena izleta je 30.000 lir. Za vpisovanje jn informacije tel. na št. 200150 - Franka Škrk ali 200679 - Mirka Kosmina od 20. do 21. ure najkasneje do 15. junija.
SKD Slavec Ricmanje organizira enodneni izlet v Čedad in okolico v nedeljo, 10. t. m. Vpisovanje danes, 6. t. m., od 21. do 22. ure na sedežu društva -Ricmanje 64.
Sindikat upokojencev CGIL Nabrežina - Križ prireja izlet Buzet (Pinguente -Valle del Ouieto) v nedeljo, 24. t. m. Za vpisovanje tel. na št. 200036 ob uradnih urah.
Sedaj tudi v Trstu lestenci
znanih modnih ustvarjalcev
bv arte vetro V murano
ISS0N1
ririfiFiffi scBiiicfin
'O
EDINI ZASTOPNIK ZA TRST IN GORICO
RIZZOTTI
___________________TRST_____________________
Ul. deiristria 216 (vog. Valmaura) - Tel. 810213 Drev. Čampi Elisi 60 (vog. PAM) - Tel. 763140
gledališča
GLEDALIŠČE VERDI
V petek, 8. t. m., ob 20. uri (red C) bo na sporedu ponovitev Donizettijeve opere ELIS1R D'AMORE. Dirigent Gianfran-co Mašini, režiser Marco Tullio Giordana. Zbor bo vodila Ine Meisters.
Ponovitev bo še 10. 6. (red D) ob 16. uri.
Simfonična sezona Gledališča Verdi
Nocoj ob 20.30 ( red A) bo na sporedu koncert pod vodstvom Pinchasa Stein-berga. Izvajali bodo skladbe Bernsteina, Andersona in Gerswhina.
Ponovitvi koncerta jutri, 7., ob 20.30 (red B) in v soboto, 9. t. m., (red S) ob 18.00.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
GLEDALIŠČE CRISTALLO -
LA CONTRADA
Danes, 6. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Cristallo premiera L'OSPITE DESI-DERATO. Režija Orietta Crispino. Gledališko delo je napisal Rosso di San Se-condo.
_ Upravitelji gledališča obveščajo, da je za predstavo obvezna rezervacija pri osrednji blagajni UTAT v Galeriji Protti, ker je število sedežev omejeno.
koncerti
Glasbena matica - Trst vabi na zaključne nastope, ki bodo: jutri, 7. t. m., ob 17. uri na Glasbeni matici in ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini nastop v spomin na prof. Sergija Radoviča, v petek, 8. t. m., ob 18. uri v dvorani I. Gruden v Nabrežini, v ponedeljek, 11. t. m., ob 17. uri na Glasbeni matici v Trstu, ob 18.30 v Slovenskem šolskem centru v Miljah in ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini klavirski recital Claudie Sedmach.
Gledališče Miela
Danes, 6. t. m., ob 21. uri bo na sporedu koncert ARTHURJA MILESA in STEFANA FRANCA.
V	gledališču Verdi v Miljah bo nocoj ob 20.30 zadnji koncert, ki ga organizira Associazione Musicisti Giuliani pod pokroviteljstvom miljske občine in v sodelovanju z Kulturnim krožkom L. Frausin. Na sporedu bodo Brahmsove in Beethovnove skladbe.
Jutri, 7. t. m., ob 18. uri bo v gledališču Miela glasbeno srečanje s tržaškimi glasbeniki. Sodelovali bodo Pierpaolo Cogno, Gabriele Centis, Sergio Candotti, Marco Balaben, Stefano Franco, Angelo Baiguera in Alessandro Simonetto.
V	petek, 15. in v soboto, 16. t. m., ob 18.30 bo v gledališču Miela koncert gojencev Glasbene šole 55.
razne prireditve
KD Lipa - Bazovica priredi jutri, 7. junija, ob 20.30 v Bazovskem domu ob 45-letnici osvoboditve koncert partizanskih pesmi v izvedbi MPZ IGO GRUDEN iz Nabrežine. Vabljeni!
Gospodarsko društvo na Kontovelu proslavlja 90-LETNICO USTANOVITVE. Ob tej priliki organizira zgodovinsko razstavo gospodarskega, kulturnega in športnega delovanja na Kontovelu ter pokušnjo vin vaških vinogradnikov. Odprtje razstave bo v petek, 8. junija, ob 19. uri V društvenih prostorih. Sodeluje amaterski oder Jaka Štoka. Vabljeni člani in prijatelji. Urnik razstave 9. junija in 10. junija od 10. do 20. ure.
V petek, 8., in soboto, 9. junija, ob 20.30 bo v gledališču France Prešeren v Boljuncu ZAKLJUČNI NASTOP PLESNE ŠOLE KD FRANCE PREŠEREN. Vabljeni!
Slovenski kulturni klub bo v soboto, 9. junija, zaključil svojo delovno sezono. Na vrtu Finžgarjevega doma na Opčinah bo priredil POLETNI PIKNIK. Na programu je nagrajevanje klubovca leta, nagrajevanje najboljše slaščice, zabavne in družabne igrice, smeh in dobra volja. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Začetek ob 18.30.
Sklad Mitja Čuk vabi PRIDE, GRJE-MO NA TABR... z ljudsko pesmijo od Istre do Rezije. Nastopajo: ŽPZ in plesalci Stu ledi, z ljudskimi igricami se bodo zabavali tudi vaši malčki... Pred cerkvijo na Repentabru v nedeljo, 10. junija, od 17. ure dalje (v primeru slabega vremer na, bo prireditev v dvorani na Čolu).
Slovenske dobrodelne ustanove v Trstu sporočajo, da odpade danes, 6. junija piknik za starejše občane v Dragi. Namesto tega se bomo srečali na vrtu pri šolskih sestrah pri Sv. Ivanu v Ul. delle Docce 34 v sredo, 13. t. m., ob 16. uri. Gledali bomo diapozitive o naravnih lepotah naših krajev in se še drugače zabavali.
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši -Prosvetni dom Opčine, v sredoi 13. t. m., ob 20.30 srečanje na temo MOČ IN NEMOČ KULTURE PRI DEMOKRATIZACIJI DRUŽBENEGA RAZVOJA. Gost večera bo pisatelj BORIS PAHOR.
menjalnica
TUJE VALUTE
Ameriški dolar .. Nemška marka .. Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank ..
Funt šterling____
Irski šterling .... Danska krona ... Grška drahma ... Kanadski dolar..
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
1247.400	1230. -
735,350	732.
. 218,140	216.—
653,23B	650.-
35,738	35.
2092.400	2070. -1970,300 1950.
193,100	190.—
7,507	7,—
1060,200 1020.
razna obvestila
ŠD Zarja sklicuje danes, 6. junija, redni občni zbor, ki bo v Bazovskem domu ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabljeni člani in simpatizerji.	,
Lanskim 50-letnikom in sošolcem z Opčin, od Banov in s Ferlugov! Zberemo se 8. junija na večerji na Opčinah. Za potrditev prisotnosti poklicati na tel. 214763 ali 211468 v večernih urah.
Sklad Mitja Čuk obvešča, da bodo od 15. junija do septembra letos prekinjene dejavnosti šiviljskih popravil.
Pokrajinsko vodstvo VZPI-ANPI Trst poziva vse svoje sekcije, da se množično udeležijo proslave odprtja obnovljene zgodovinsko znamenite partizanske bolnice Franje v nedeljo, 10. t. m., saj so zamejski Slovenci in Italijani izjemno veliko prispevali za njeno obnovo.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza - Odbor za vzgojo in izobraževanje in Dijaški dom S. Kosovel iz Trsta prirejata PLANINSKI POHOD 1990 od 17. do 21. julija 1990. Obvezna je veljavna izkaznica ŠPDT.
kino
ARISTON - 18.30, 22.00 Roger and Me, r. Michael Moore, i. Roger Smith, Pat Boone.
EKCELSIOR - 18.45, 22.15 Paganinl, r.-i Klaus Kinski, □ □
EKCELSIOR AZZURRA - 19.30, 21.45 Morte di un maestro del te, r. Ken
Kumai.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Nightmare V - H mito, □
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Fuori pis-ta.
NAZIONALE III - 16.20, 22.15 Moana e Cicciolina, supervogliose di maschi,
pom., □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 II sole an-che di notte, r. P. in V. Taviani. GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta.
MIGNON - 16.00, 22.15 Sogni, r. Akira Kurosawa.
EDEN - 15.30, 22.00 Animal, la sposa su-persexy, porn., □ □
CAPITOL - 17.30, 22.00 Nuovo cinema Paradiso, r. G. Tomatore, i. Philippe Noiret, Salvatore Cascio.
LUMIfiRE - 18.00, 22.15 Fa la cosa gius-ta, r. S. Lee, i. D. Aiello, O. Davis. ALCIONE - 18.30, 22.00 Marrakech ex-press, r. Gabriele Salvatore.
RADIO - 15.30, 21.30 Di dietro tutta, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom O - 18. letom □ □
mali oglasi
OSMICO ima odprto Jožef Kukanja v Devinščini št. 1.
OSMICO je odprla Sonja Strain v Mač-koljah (Križpot 84).
OSMICO so odprli Goljevi v Samatorci 20.
OSMICO sta odprta Ladi in Rado Milič v Saležu št. 68. Točita belo vino in teran.
OSMICO je odprl Komar v Logu št. 243. PODJETJE import/export zaposli urad-nico/ka - tajnico/ka, zaželena praksa. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Komunikativnost".
V MILNI na otoku Braču oddam komfortni apartma za štiri osebe. Za informacije tel. 421412 - zvečer ali pismeno na: Mirjana Padovan, Zoraničeva 6, Spld' tel. (003858) 589507.
TRGOVSKO podjetje zaposli knjigovod-jo/kinjo z nekajletno izkušnjo. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Dober zaslužek"
KORESPONDENT z znanjem slovenskega, italijanskega in angleškega jezika išče zaposlitev tudi part-time. Morebitne ponudbe poslati na upravo Pomorskega dnevnika, Ul. Montecchi “ 34137 Trst, pod šifro 'Korespondent'■ PRIVATNIK prodaja privatniku 6-sobn prazno stanovanje v bližini postaji' primerno tudi za urade. Dvojni vhoO dvigalo, avtonomna kurjava ter p?1*' strešje. Tel. na št. 422010 ob uri kosu j IŠČEM delo kot hišna pomočnica ali P° moč v gostilni. Tel. (003866) 81371.	0
IŠČEMO žensko za pomoč motoricO prizadeti starejši gospe v zgoniški o čini, petkrat tedensko dopoldne. * na št. 229203 od 12. do 13. ure.	p
PRENOSNI osebni računalnik toshiba r 1000 IBM, kompatibilen za 1.000.000 in tiskalnik za 500.000 lir, tudi l°ef; prodam. Tel. 302748 v večernih urah PRODAM fiat uno fire, letnik '87, Pr® [ Ženih 52.000 km, edini lastnik. 1 229234.	i
PRODAM traktor fiat DT 540, ročaj/obrezovalec za traktor do 590 dolžine in prikolico za prevoz 90*f]ič-čarjev 40 stotov nosilnosti, vse v ou nem stanju. Tel. (0481) 531741. .toui PRODAM pse - mladiče z rodovni*1 r pasme "terranova". Tel. 829014 zv® t OPRAVLJAMO razna vrtnarska °e zna dobavo vsakovrstnih rastlin in r vzdrževalna dela. Tel. (0481) 88416
TUJE VALUTE
Japonski jen ......
Švicarski frank....
Avstrijski šiling..
Norveška krona.....
Švedska krona......
Portugalski eskudo .
Španska peseta ....
Avstralski dolar...
Jugoslov. dinar ...
ECU......... ......
5. 6. 1990
FIXING
MILAN
8,168
867.—
104,530
191,680
203,800
8,370
11,905
958,100
,VC1
BA?RS°T
8'
86^
lO'*.''
188-''
201'^
7,50?
11,3°
900.^
lOO-"
1512,950
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DCIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tele!.. Sedež Agencija Domjo 4l1.6l Agencija R°la


i
k
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
Ali je feminizem še doma v ZDA?
Berlusconi: Tekmovanje z Rai bolj trezno
RIM — Državna televizijska ustanova Rai in zasebna grupa Fininvest nista še podpisali »televizijskega miru«, vendar sta se preusmerili k bolj trezni konkurenci, ki naj omogoči večjo kakovost brez prekomernega naraščanja stroškov. Tako je menil Predsednik zasebnega koncerna Berlusconi, ki je skupaj s podpredsednikom Letto sodeloval pri otvoritvi no-vega oddajnega središča Rai v kraju Grottarossa.
Berlusconi je v pogovoru z novinarji pohvalil novo televizijsko središče, pri tem pa je dodal, da ima tudi Fininvest v načrtu »mestece komunikacij«. Pojasnil je, da bo središče zraslo pri Milanu, pred začetkom del pa bo treba prilagoditi urbanistični načrt. '
Dober del svojega razgovora z novinarji pa je Berlusconi namenil odnosu z Rai. Dejal je, da je konkurenca še vedno močna, vendar se preusmerja na kakovost in manj bremeni mdatke. V tem okviru je zlasti omenjal problem nogometnih tekem, o Prenašanju katerih se dogovarjajo v troje: Rai, Fininvest in nogometna ?yeza. Slednja seveda želi iztržiti čiinveč. Berlusconi pa je predlagal, naj bi Rai ohranila prenos tekem Prve italijanske lige, medtem ko bi 2asebne postaje lahko dobile prenos Pokalnih tekem.
Ob prizadevanjih, da bi si zagotovila več športnih prenosov, Fininvest razmišlja tudi o »pay TV«, se pravi o °ddajah, za katere morajo gledalci Plačevati naročnino. Morebitno ures-ničevanje tega načrta bo začelo, šele ko bo jasno, kakšen bo novi zakon o televizijskih oddajah. V primeru, da m Fininvest ne smel imeti več kot 3 kjreže, bi pravico za »pay TV« odstopil Leonardu Mondadoriju, s katerim le Berlusconi tesno povezan.
Kaže vsekakor, da je »pay TV« več kot samo okvirni načrt, saj razmišljalo že o višini naročnine (35.000 lir na mesec) in o vzorcu, po katerem bi bil Proti plačilu samo del programov, medtem ko bi drugi del bil namenjen vsem gledalcem.
Veliki Caruso med zgodovino in legendo
Po več kot 40 letih je na italijanskem knjižnem tržišču izšel nov življenjepis Enrica Carusa. Zadnjega je leta 1947 napisal Eugenio Gara, pred dvema letoma pa se je kot anglosaški poklon Carusu pojavilo na knjižnem obzorju delo Michaela Scotta. Avtorja življenjepisa, ki ga je z naslovom Caruso: življenje in umetnost velikega pevca objavila založba Longanesi, sta Pietro Gargano in Gianni Cesarini, ob njunem podrobnem raziskovalnem delu pa je tudi prispevek muzikologa Michaela Aspinalla, ki obravnava značilnosti Gamsovega glasu in enkrat-nost njegovih fonografskih posnetkov v tistem obdobju.
Enrico Caruso se je rodil in umrl v Neaplju, zaslovel pa je širom po svetu, predvsem v ZDA, kjer je bil 16 let prisoten v opernih sezonah newyorškega Metropolitana. Za ameriško občinstvo je Caruso poosebljal čar sredozemske-ga glasu, strastnega in obenem patetičnega interpreta. In res je bil Caruso zelo instinktiven pevec, ki je uspel v vsak lik vliti svojo značilno neapeljsko čustvenost. Poleg nezanemarljivih tehničnih sposobnosti ga je odlikovala predvsem izredna, žametasta toplina glasu, ki se je včasih celo prevešal v baritonske barve. Zaslovel je kot doživet interpret italijanskih oper Leonca-valla, Mascagnija, Giordana, Puccinija in Verdija, med njegovimi najljubšimi pa sta bili tudi Bizetova Carmen in Gounodov Faust.
Gargano in Cesarini ustvarjata predvsem človeško podobo največjega tenorista tega stoletja: ob podajanju vzdušja tedanjega glasbeno-kulturne-ga obdobja se poslužujeta drobnih vsakdanjih zgodb, da bi čimbolj izpostavila značajske lastnosti pevca, njegovo duševnost in intimno doživljanje glasbene umetnosti. Presunljivo pričevanje tega je pismo, ki ga je Caruso pisal Emilii Niola nekaj mesecev pred smrtjo, 14. decembra 1920, predno bi bolezen zamrla še zadnje umetnikove sanje, da bi postal vez med občinstvom in nebeško skrivnostjo.
Med številnimi obveznostmi Raise Gorbačove, ki je spremljala moža Mi-haila na nedavnem obisku v ZDA, je sovjetska first lady s svojo ameriško gostiteljico Barbaro Bush opravila tudi »obisk sprave« v enem izmed naje-ksluzivnejših ženskih koledžev. Wel-lesley University (Massachusetts) je namreč povabila soprogo ameriškega predsednika na prireditev ob zaključku šolskega leta, vendar pa je predlog vodstva tega prestižnega izobraževalnega centra vzbudil nepričakovano oster protest študentk, ki so napisale ostro pismo, v katerem se sprašujejo, kakšne neki so profesionalne zasluge gospe Bush, da bi morala biti ugledna gostja zaključne prireditve.
Protest je porodil nov protest: na nepredvidene kritike študentk glede izbire »ugledne ženske osebnosti, ki naj bi odražala cilje izobraževanja na
Wellesley University«, je seveda najprej reagiral profesorski zbor, ki se je oprostil uvidevni Barbari Bush in jo še enkrat poprosil, naj obišče koledž. Spravljiva gospa Bush je, kot je znano, razumevajoče sprejela razplet celotne zadeve in v prestižno visoko žensko šolo pripeljala še Raiso Gorbačove.
Če je bila reakcija pobudnikov obiska gospe Bush v ekskluzivnem koled-žu na protest študentk precej razumljiva, pa je bilo povsem presenetljivo stališče, ki so ga s tem v zvezi zavzele ameriške feministične organizacije in nekatere posameznice, ki so veljale za »zastavonoše feminizma made in USA«. Skoraj brez izjeme so namreč zagovarjale odločitev vodstva koledža in sploh niso podprle stališč študentk.
Ob aferi v Wellesley College, nad katero se je v bistvu razburila celotna
javnost v ZDA, pa je skoraj v istem času vzbudilo zanimanje zadržanje študent nekega drugega ekskluzivnega ženskega koledža, v tem primeru na drugem koncu države. Zaradi finančnih težav je namreč vodstvo malega kalifornijskega koledža Mills predlagalo, da bi v naslednjih šolskih letih na zavod sprejemali tudi študente moškega spola. Ko so zvedele za predlog, so študentke priredile tako oster protest, da je vodstvo svoj predlog umaknilo.
Obakrat so študentke, ki jih je večina označila kar za veterofeministke,.v bistvu ostale same. »Zgodovinske feministke« se o dveh primerih javno niso izrekle, medtem ko so uspešne poslovne ženske, ki v glavnem pripadajo generaciji med 30. in 40. letom, izredno ostro obsodile stališča študentk. V njihovem imenu je znana in vplivna novinarka Jessica Cato na straneh dnevnika Washington Post napisala: »Ali mati ali žena zaslužita manj občudovanja in našega spoštovanja kot letalska pilotinja ali bančna uslužbenka? Ne, incident študent iz koledža Wellesley dokazuje samo nekaj. Dokazuje, da se lahko tudi ženske obnašajo kot oslice«.
Če je establishment tako neizprosen do svojih mladih ženskih sil; pa so strokovnjaki-izobraževalci samo nekoliko prizanesljivejši. Tako je npr. poli-tologinja Elisabeth Drew izjavila, da so kontestatorske študentke izredno zmedene, ker so »vsrkale« samo najbolj površinski in nebistveni del feminističnih predlogov. Po njenem mnenju niso dojele bistva feminističnih tez, v skladu s katerimi je prvenstvenega pomena možnost svobodne izbire. V to zmedo pa naj bi jih zavedla feministična gibanja v zadnjih letih, ki niso pravilno dojela stvarnosti. Če bo ta preskok iz vizij v stvarnost opravila nova generacija, ima feminizem v ZDA še bodočnost..
Na sliki Barbara Bush (levo) in Ra-isa Gorbačova med obiskom v ko-ledžu Wellesley.
CX RAI 1___________________
7-00 Aktualno: Uno mattina 0-40 Nadaljevanka: Santa Barbara
‘0.30 Jutranji dnevnik }0.40 Risanka: Tao Tao j 1.00 Nad.: Chateauvallon 11.55 Vreme in dnevnik
4.05	Ob nogometnem prvenstvu: Un mondo nel pal-j, Ione - ZDA ^■30 Dnevnik - tri minute
4.00	Variete: Occhio al bi-
14 m 9liett0
'1° Oddaja za najmlajše: L'-
14	40 a9aero azzurro
15	on ?isanka: Zmaj Grisu
17	c;- pladinska oddaja: Big!
18	(K > Parlamenta in vesti
Nan.: Cuori senza eta -18 4o "lamma resta con me '40 Nadaljevanka: Santa Ig Barbara ?o o? Almanah in vreme ^Dnevnik
u Osmeroboj v atletiki
|15 Dnevni Milana)
^ Kviz: II gioco piii bello del mondo (vodi Gabri-
g'05 Nočni dnevnik '40 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
jg, ella Carlucci) oS Filmske novosti
—CANALES________________
10 ^an': La grande vallal
8.00	Una famiglia amei cana, 9.00 Love Bos In on 0-001 Jefferson ' 0 Kvizj. Časa mia, 12j Bis, 12.40 II pranzo e st ^11°' 13.30 Čari genito
14.15	11 gioco delle co 15 n Ple
H Aktualni oddaji: Age ^la matrimoniale, 15.
16.00	Terco e offro
10.30	Ž.dravniški pregled l7.0oT.amde 5 za vas
Kvizi; Doppio slaloi A30 Babilonia, 18.i
19.00	n 'K:11 Prezzo e giusto .i gioco del nove, 19.
^0.3o Mra rn°glie e marito Nenizanki: Dallas, 21.
22.30	asty
23.i5 vktualn°: Forum
anete: Maurizio C
0.30
0.30
BETE4
^snizanka: Ii Ainami in dicer Nadaljevanke:
ta Y1Verer ll.<
P do H dom. Losi girailmor
RAI 2______________
7.00	Otroški variete: Pata-trac in risanke
8.00	Oddaja za najmlajše: L -albero azzurro
8.30	Zdravnik neposredno
9.30	Monografije
10.00	Dok.: Occhio sul mondo
11.00	Nadaljevanki: La torre nera, 11.55 Capitol
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Diogenes, Gospodarstvo
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nan.: Saranno famosi
15.30	73. giro (20. etapa)
17.00	Vesti in Videocomic
17.35	Policija, država in državljani
18.20 Vesti in Casablanca
18.40	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Vicolo cieco (dram., VB 1984, r. Larry Cohen, i. Anne Carlise, Brad Rijn)
22.10	Dnevnik - nocoj
22.45	Film: L'ultima scena (kom., It. 1988, r. Nino Russo, i. Vittorio Capri-oli, Aldo Giuffre)
0.30 Dnevnik in horoskop
1.05	Film: lo la difendo (dram., ZDA 1942, r. Ed-win Marvin)
|	^ RAI 3	[
10.30	Hokej na travi - play off
11.00	Teniški turnir Roland Garros (evrovizijski prenos iz Pariza)
14.00	Deželne vesti
14.10	Izobraževalna oddaja: Dadaumpa
14.30	Videosport: teniški turnir Roland Garros (iz Pariza), judo - turnir Tre torri
18.45	Športna rubrika: Derby (ured. Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Šport: Girosera (vodi Giacomo Santini)
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.10 Attenti a Raitre (s Pierom Chiam-brettijem)
20.30	Film: Uomini selvaggi (vestern, ZDA 1971, r. B. Edwards, i. William Holden, Ryan O Neal)
22.20 Dnevnik - nocoj
22.25	Dokumentarec: II terzo dopoguerra - II cuore a sinistra (urednik Furio Colombo)
23.45	Nočni dnevnik
0.15 Dokumentarec: Mit tega stoletja - Klavirski genij Glenn Gould
| jr TV Ljubljana 1	[
9.00	Spored za otroke in mlade: Medvedov godr-njavček (1. del), 9.10 Pamet je boljša kot žamet
9.15	Drama: Adagio (pon.),
10.25	Nad.: Oče bom (pon.)
11.10	Video strani
15.25	Žarišče (pon.)
15.55 Poletna noč: ponovitev nan. Murphy Brown, nad. Kdo je Bourne? in nan. Črni gad
18.00	Dnevnik
18.05	Poslovne informacije
18.10	Mozaik. Dokumentarec: Po sledeh napredka
18.35	Spored za otroke in mlade: ZBIS Desetnica,
18.50	Ciciban, dober dan - Prebesedimo besede
19.05	Risanka
19.15	TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Film: Veliki tek (Poljska 1981, r. Jerzy Domaradz-ki, i. Tadeusz Bradecki)
21.50	Dnevnik in vreme
22.15	Poletna noč, vmes nanizanka Murphy Brown, nadaljevanka Kdo je Bourne? in nanizanka Črni gad
0.15 Video strani
Hip) TV Koper
13.45	Dok.: Čampo base (pon.)
14.15	Zgodovina športa po želji: Juke Box (pon.)
14.45	Rubrika: Veliki boks
15.45	Dokumentarec: Speciale Čampo Base
17.15	Hokej - prvenstvo NHL
18.15	Wrestling Spotlight
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	Stičišče '
20.00	Oddaja o nogometu: Viva il Mondiale
20.30	Košarka - prvenstvo NBA
22.35	TVD Novice
22.45	Nočni boks
23.30	Tednik o motokrosu: Supercross
24.30	Oglejmo si prvake: Gol-den Juke Box (pon.)
HlT TV Ljubljana 2
17.00	Satelitski prenosi
18.30	Mostovi
19.00	Izobraževalna oddaja: Iz tujih kuhinj - Japonska
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Kronika festival animiranega filma v Zagrebu - Animovizija
22.30	Svet poroča
12.15
12.40
13.40
19.30 19.35
20.30
21.00
23.00
23.30
1.20
1.25
Nanizanka: Strega per amore - Fortunati al gioco
Otroški spored: Ciao ciao in risanke Nadaljevanke: Sentieri,
14.40	Azucena, 15.20 Fal-con Crest, 16.30 Veroni-ca, il volto delLamore,
17.00	Andrea Celeste,
18.10	La valle dei pini,
18.45	General Hospital Horoskop (vodi Daniela Rosati)
Nadaljevanka: Febbre damore
Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi)
Film: Le legioni di Cleo-patra (zgod., It. 1959, r. Vittorio Cottafavi, i. Linda Cristal, Ettore Manni) Tednik o ekologiji: Gaia - projekt okolje Film: L esperimento del dott. K. (srh., ZDA 1958, r. Kurt Neumann, i. Vincent Priče, Patricia Owens)
Horoskop (vodi Daniela Rosati (pon.)
Nanizanka: Missione im-possibile - Doppio scam-
7.00
8.30
14.00
14.30 14.35
15.30
16.00
18.00
20.00
20.30
22.30
23.30 0.10 0.55 1.05
ITAUA 1
Otroška oddaja: Caffi latte in risanke Nanizanke: SuperVick
9.00	Agente Peppe
10.00	Simon & Simon Progetto per un omic dio, 11.00New York Ne York - Paura della verit
12.05	Chips, 13.00 Mai num P.I.
Vodič za Mundial Variete: Smile DeeJay Television Nanizanka: Tre nipoti un maggiordbmo - Il n stro amico Stanley Otroška oddaja: Bi bum bam in risanke Nanizanke: Arnold, 18.: Llncredibile Hulk, 19.: Denise Risanke
Gala večer kot napove Festivalbar '90 Variete: Mai dire Mui dial
Rubrika o ribolovu Dok.: Jonathan Italijanske smešnice Nanizanki: Sulle strac della California - Car di credito, 2.05 Chopp' Sguad
I opeoN ___________________I
11.00	Igra: Špesa in vacanza
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nadaljevanke: Rosa sel-vaggia, 16.15 Colorina, '
17.15	Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Dok.: Človek in Zemlja
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.00	Aktualno: USA Today
20.15	Branko in zvezde
20.30	Film: Tutto suo padre (kom., It. 1978, r. Maurizio Lucidi, i. Enrico Montesano)
23.00	Film: Maria di Scozia (biog., ZDA 1936, r. John Ford, i. K. Hep)
TMC___________________
11.30	Aktualno: Ženska TV
12.30	Nanizanka: Ancora tu
13.00	Športne vesti
13.15	Variete: Alč, oh-oh
13.30	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Teniški turnir Rolland Garros (iz Pariza)
18.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
19.00	Rubrika: Mondialissimo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: U-112, assalto al Oueen Mary (pust., r.
John Donohue, i. Frank Sinatra, Virna Lisi)
22.30	Aktualno: Galileo
23.10	Vesti
23.25	Šport: 73. giro (povzetki), Turnir Rolland Garros
TEIEFRIULI_____________
11.30	Nanizanki: L albero delle mele, 12.00 Famiglia, si fa per dire
12.30	Morski športi
13.00	Nanizanki: After Mash,
13.30	Love Story
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
19.40	Rubrika: Friuli Mondiale
20.10	Nan.: L artiglio del drago
20.30	Rubrika z županom
22.00	Nanizanka: Il brivido e Tavventura
22.30	Rubrika: Friuli Mondiale (pon.)
23.00	SP v nogometu - Mehika 86: Italija-Argentina
1.30	Nočne'vesti in News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.00 in 14.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Soft mušic; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni;
12.00	Zdravniška posvetovalnica; 12.20 Melodije; 12.40 Z lanskega tekmovanja Seghizzi v Gorici; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Črno na belem; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Povest v nadaljevanjih: Moj Kras (pon. 11. dela); 17.24 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Naš zlati pevski letnik 1920;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Žgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govor-no-glasbeni program; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Vitrina superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja;
11.30	Italiana; 12.00 .Glasba po željah;
13.00	Čestitke poslušalcev in glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.00 Kviz; 16.45 Made in Yu; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba.
SSŠ je za popolno osamosvojitev sekcij ITI in Ž. Zois
Napovedana odločitev ministrstva ne upošteva znanih stališč sindikata
Prihodnje leto spet start iz Štandreža
Argoš 90 - zabaven in prijeten avtorally
V sobotni številki dnevnika smo objavili vest, da bo sekcija zavoda Žiga Zois z novim šolskim letom priključena zavodu Ivan Cankar. Vest je, kakor smo v članku tudi napisali, še neuradna, posredoval pa nam jo je pokrajinski odbornik za šolstvo.
"Gre za rešitev, ki ne upošteva smernic in predlogov, ki jih je glede racionalizacije šolstva izrekel Sindikat slovenske šole že pred časom, znova pa potrdil v pismu z dne 29. maja letos, šolskemu skrbništvu, Pokrajini, Ministrstvu za javno šolstvo in nekaterim drugim ustanovam", je v telefonskem pogovoru povedal predsednik Sindikata slovenske šole prof. Leopold Devetak, ki ne skriva določenega razočaranja nad načinom reševanja šolske problematike.
Sindikat slovenske šole je v omenjenem pismu jasno opredelil stališče glede pokrajinskega načrta racionalizacije šolstva, ki ga je pripravilo Šolsko skrbništvo 26. marca letos. Medtem ko se SSŠ strinja s stališčem Skrbništva glede ohranitve dveh didaktičnih okrožij za osnovne šole s slovenskim učnim jezikom, izraža vrsto pomislekov glede predlaganih rešitev za višje srednje šole. Posebej zavrača nakazano možnost združitve učiteljišča Simon Gregorčič in klasičnega liceja Primož Trubar. Za manjšinske šole, po trditvi SSŠ, namreč ni mogoče upoštevati splošnih smernic glede števila dijakov, oziroma razredov. Poleg tega je treba upoštevati pomen teh dveh šol v sedanjem trenutku, kakor tudi njuno vlogo v preteklosti.
Posebno pozornost namenja Sindikat obravnavi nakazanih predlogov glede preureditve tehničnih zavodov. Tako se strinja s točko št. 5 Pokrajinskega načrta racionalizacije šolske mreže glede ureditve statusa slovenske sekcije industrijskega zavoda Galilei. Tej šoli bi morali zagotoviti avtonomijo v skladu z normami glede varstva jezikovnih manjšin.
Prav tako bi morali zagotoviti avtonomijo sekciji tržaškega zavoda Žiga Zois.
Glede zavoda Ivan Cankar naglaša dejstvo, da se na tej šoli izvaja poskusni program "Projekt 92".
Združitev omenjenih treh zavodov po mnenju SSŠ ni primerna, zaradi zelo različne usmeritve in bi odprla veliko težav glede upravljanja.
Zato Sindikat nasprotuje predlogoma, izraženima v točkah št. 6 in 8 omenjenega pokrajinskega načrta.
Pismo sindikata se zaključuje z dvema predlogoma: da se ohrani sedanji status, kar zadeva klasični licej Primož Trubar, učiteljišče Simon Gregorčič in Trgovski poklicni zavod Ivan Cankar, da se osamosvojita slovenska sekcija zavoda ITI in sekcija trgovskega zavoda Žiga Zois.
Samo po tako izvedeni preureditvi in po konsolidaciji stanja, bo mogoče začeti razpravo o združevanju posameznih šol.
Do tu pismo, oziroma stališče Sindikata slovenske šole, ki je, po našem mnenju, najbolj poklicana ustanova,, da o šolski problematiki pove tako ali drugače mnenje. Toliko bolj, ker so menda tudi na Pokrajini izrekli soglasje s predlogi SSŠ.
"Precej čudno izgleda zdaj to prepletanje stališč, oziroma , kot se zdi, že sprejetih odločitev. 29. maja Sindikat formalno oblikuje (stališče je bilo sicer znano že prej) svoje opazke in predloge glede Pokrajinskega načrta racionalizacije šol, dva dni zatem pa je že v javnosti vest, da je Ministrstvo sprejelo svojo odločitev glede sekcije zavoda Žiga Zois. Očitno gre za pomanjkanje medsebojnega pravočasnega informiranja in komuniciranja, ki je spričo problematike, še kako potrebno", meni predsednik Sindikata slovenske šole prof. Devetak.
Navzlic ne ravno spodbudnemu imenu ekipe je na letošnjem avtorally-ju ARGOS iz Štandreža do Kranjske gore zmagala "Kariola brez žlajfou". Člani posadke, Tamara in Boris Bone-ta, Marino Pelicon in Zvonko Frando-lič, so si tako zagotovili 10-dnevno letovanje na Malem Lošinju. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa "A b' šla na špik?" (Jože Cej, Damjan Klanjšček, Igor Komel, Bogdan Šuligoj), na tretje pa "Quo vadiš?" (Jerica in Anton Volčič, Mariza in Ivan Čok). Drugouvrščeni bodo letovali 8 dni v Čateških Toplicah, tretjeuvrščeni pa 8 dni na Malem Lošinju.
Skupno se je tekmovanja udeležilo 22 ekip oz. okrog 70 tekmovalcev. Na prva mesta so se uvrstili "veterani", ki so se večinoma že izkazali na prejšnjih izvedbah. Med potjo so morali odgovarjati na številna vprašanja iz splošne kulture, na vprašanja o posameznih krajih skozi katere so se peljali na približno 170 kilometrov dolgi poti, ter razrešiti še marsikaj: na primer zapleteno uganko, matematično vajico, izmeriti ploščino plošče na nekem spomeniku, poiskati v posameznem kraju to ali ono. Nekaj je bilo tudi "športnih" preizkušenj: tekmovalci so morali iz avtov v gumenjak in na njem prebroditi reko Idrijco, izkazati preciz-
Maturitetne
komisije
na višjih srednjih šolah
Včeraj so objavili seznam maturitetnih komisij za slovenske višje srednje šole. Komisijo za slovensko sekcijo industrijskega zavoda "Galilei" še niso dokončno sestavili.
Gimnazija - licej "P. Trubar": predsednik ravn. v pokoju Albin Sirk, prof. Suzana Guštin (ital.), prof. Alojzija Kristančič (slov., lat.), prof. Lidija Rupel (gršč.), prof. Donat Troha (fiz.), prof. Katarina Faganel (notranji član).
Trgovsko-tehnični zavod "Ž. Zois": predsednik rav. Majda Sfiligoj, .prof. Patrizia Pettirosso (slov.), prof. Nada Gerzelj (ital.), prof. Joško Prinčič (knji-gov.), prof. Borut Kodrič (blagozn.), prof. Jožef Šavli (notranji član).
Trgovski zavod 'T. Cankar": predsednik favn. Ivan Černič, prof. Natalija Sirk (ital.), prof. Irena Žerjal (slov.), prof. Silvana Hvalič (jur. vede), prof. Franko Abrami (trgov.), prof. Violeta Rossanda (notranji član).
Učiteljišče "S. Gregorčič": predsednik ravn. Nada Pertot, prof. Licinia Roth (slov., lat.), prof. Marjan Vončina (ital.), prof. Magda Rebula (mat.), prof. Rosanna Vatta (ped., fil.), prof. Marija Češčut (notranji član).
Na Pokrajini predstavili sklepni del študije za sisteme uničevanja odpadkov
Predstavniki družbe Lombardia Risorse so včeraj na Pokrajini predstavili tretji in zaključni sklop ugotovitev iz raziskave za oblikovanje pokrajinskega načrta za uničevanje odpadkov v goriški pokrajini. Potem ko so že na prejšnjem srečanju opredelili različne možnosti glede sistemov uničevanja mestnih odpadkov, so tokrat podrobneje predstavili dva sklopa vprašanj. Prvi zadeva uničevanje posebnih odpadkov, drugi pa geološke in druge omejitve glede izbire lokacij za posamezne naprave.
Dr. Vescovi je številnim upraviteljem in predstavnikom družbenih sil predstavil stanje in perspektive glede uničevanja posebnih odpadkov. V to skupino sodijo industrijski odpadki, odpadki iz tržiške termoelektrarne, ostanki iz predelave navadnih in posebnih odpadkov. Posebni odpadki so tudi razni gradbeni materiali in odvržena vozila, ki pa naj bi jih izločevali v odlagališčih oz. s predelavo. Drugih posebnih odpadkov na Goriškem ne proizvajamo v tolikšni količini, da bi predstavljali velik problem. Inž. Vescovi je na osnovi podrobnih študij predstavil vrsto potrebnih naprav. Predvsem naj bi nekatere posebne odpadke usmerjali v začasni zbirni center in jih nato pošiljali v naprave izven pokrajine za dokončno uničevanje. Nadalje pridejo v poštev na pokrajinskem ozemlju razmeroma majhna naprava za prečiščevanje odplak (z zmogljivostjo 10 tisoč ton letno) ter odlagališči za skupnih 40 do 45 tisoč kubičnih metrov letno. Skupna investicija bi znašala 6,5 milijard lir, letni strošek za obratovanje pa skoraj poltretjo milijardo.
Precej pričakovanja je bilo za geološko poročilo prof. Broglija, ki je evidentiral možne lokacije za naprave, v katerih naj bi uničevali tako posebne kot navadne odpadke. V naši pokrajini je tako ločil štiri skupine območij. V prvih dveh je izključil namestitev katerekoli naprave: semkaj sodijo laguna, obalni predel in nasploh ves predel nekako južno od sotočja Tera s Sočo, obrežja Soče in drugih vodnih tokov, Kras in briško gričevnato območje. Na tretjem območju (obrobja Brd in lagune) je prav tako odsvetoval nameščanje potencialno škodljivih naprav, čeprav bi lahko z dodatno študijo ponekod bilo to mogoče. Sprejemljivo območje zato ostaja pretežno ravninski del nižine, ki se razteza med Sočo, Brdi in mejo z videmsko pokrajino, ter delno tudi na levem bregu Soče. To so seveda geološke koordinate, ob katerih pa bo pri izbiri konkretnih lokacij treba upoštevati še vrsto drugih omejitev (vojaške služnosti, arheološko ali naravno zaščitena območja itd.). Izbiro bodo morali opraviti upravitelji.
Dr. Vescovi je nato še nakazal časovne termine za uresničevanje načrta za odpadke. V dveh letih naj bi izbrali sisteme za uničevanje in tudi že uresničili potrebne objekte, ki naj bi začeli delovati v tretjem letu po odobritvi. V roku 4 ali 5 let naj bi novi sistem po potrebnem dodatnem preverjanju in morebitnih popravkih že povsem deloval.
Glede časa za odobritev plana pa je predsednik Crisci napovedal, da nameravajo o njem razpravljati že pred poletjem, tako da bi do odobritve prišlo jeseni, potem ko se bodo o izbirah pokrajinske uprave izrekle še posamezne občine, ki bodo za to imele dva meseca časa.
V Podgori so v nedeljo pripravili lep praznik
Uspešnih petnajst let zbora A. Paglavec
nost v metu malih ročnih puščic in z zavezanimi očmi ujeti visečo žogjo.
Posebnih težav med potjo ni bilo, tako da so o vrstnem redu odločali odgovori na vprašanja oz. uspešnost na preizkušnjah. V hotelu Špik v Gojdu Martuljku je bila skupna večerja, nagrajevanje in ples ob glasbi ansambla Black Jack iz Kopra. Nagrad je bilo za vse: poleg že omenjenih so namreč nagradili najbolj šaljivo ekipo (prišli so na start s smučmi), ekipo z najbolj šaljivim imenom ("suposta"), najmlajšega udeleženca, najbolj divjega voznika, najboljšo žensko ekipo, pa še izvolili miss in misterja Argoš '90. Zabava se je nadaljevala še v nedeljo z ogledom video kasete o rallyju, vse do slovesa in obveznega »nasvidenje prihodnje leto«, ko organizatorji želijo še večjo udeležbo in napovedujejo v tem primeru še bogatejše nagrade.
GLASBENA
MATICA
GORICA
podružnica v Sovodnjah
vabi na
zaključni
nastop
gojencev
jutri, 7. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah
Avtocesta
V Ronkah bodo danes ob 17. uri slovesno izročili namenu odcep avtoceste med izstopno postajo v Redipugli in letališčem. Urejajo pa še tudi zadnja dela na velikem parkirnem prostoru pred samim letališčem.
Današnje slovesnosti se bo udeležil predsednik deželne vlade Biasutti.
razna obvestila
SKPD Mirko Filej vabi jutri ob
20.30	v Katoliški dom na predstavitev zbornika Venetovanje. Sodelovali bodo prof. Bogo Grafenauer, dr. Milko Matičetov, dr. Božidar Slapšak, d_r. Alenka Šivic Dular in dr. Mitja Guštin.
Zaključna družabnost rekreacij6 SPDG bo v petek, 8. junija. Zbirališč® pred Kulturnim domom ob 20.30.
V osnovni šoli v Solkanu bodo v petek, 8. junija ob 18. uri odprli razsta-vo najboljših del republiškega nateča" ja črno-bele fotografije. Isti dan, °.
19.30	bodo v Kulturnem domu v Novl Gorici prikazali najboljše diapozitiv® republiškega tekmovanja in Dia Prl’ morske.
KD Briški grič in A. Paglavec pr!' rejata 21., 22. in 23. julija izlet na Trl' glav. Vse, ki se ga nameravajo udel®' žiti, vabijo v četrtek ob 20.30 v g05^ no na Jazbinah na pogovor o izved" izleta.	.
Radio Trsta A bo danes v oddaji K goriškem valu ob kulturni in špoftn_ rubriki oddajal posnetke z nastopa g°5 jencev glasbene šole v Doberdobu, prireditve ob 15-letnici zbora Pa9 g. vec in s Praznika špragljev v Štand® žu.
______________kino_____________^
Gorica
CORSO Zaprto.
VERDI 18.00-22.00 »Senti chi parla«. a
VITTORIA 17.30-22.00 »I desideri di donna vogliosa«. Prepovedan m^a pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.	tj„,
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Caldi conta1 Prepovedan mladini pod 18. letom-
Nova Gorica	v
SOČA (Kulturni dom) 18.00 »Dem°n omari«. Ob 20.00 »Več od strasti«-
Podgorska skupnost je v nedeljo praznično proslavila 15-letnico delovanja moškega pevskega zbora Andrej Paglavec. Na slovesnosti, ki so jo pripravili na društvenem sedežu, se je zbralo veliko domačinov, ki so s svojo prisotnostjo izrekli domačim pevcem ter članom društva Andrej Paglavec čestitke ob jubileju.
Pomembnost dogodka je v nagovoru podčrtal tudi Janez Povše, ki je ugotovil, da delovanje društva predstavlja kulturno žarišče, na katerega smo lahko upravičeno ponosni.
Svoje misli na podgorski slovesnosti je Povše takole razvil: »Srečevanje med ljudmi, premoščanja ob upošte-
vanju razlik, vedno pomenijo povezovanje in zbliževanje, pa naj se tega zavedamo ali ne. Skrita želja po odstranjevanju mučnih pregrad je porodila velikanske spremembe, ki smo jim priča. Toda v globini, v bistvu teh sprememb, je želja po povezovanju in občutek skupne usode.
Vaše društvo je lep primer graditve odnosov: nemara brez odprtosti in povezovanja sploh ne bi mogli napraviti vsega tega, kar ste napravili in kar delate. Vaš jubilej je zaradi tega po? memben za vso našo slovensko identiteto in to je najžlahtnejši rezultat vašega dela in vaših načrtov. Gre
tudi za graditev sožitja z večinskim narodom. Tukaj ne smemo nikdar obupati, čeprav smo večkrat začudeni, včasih tudi prizadeti. Toda prepričani smo lahko, da bodo novi časi prinesli več sreče in tvornega sodelovanja tudi na tem področju.«
Kulturni spored, ki ga je povezovala Marina Jerman, so uvedli najmlajši, člani pevsko-recitatorsake skupine iz Podgore, ki sta jih vodili Sabina Antoni in Kristina Kovic. Prijateljski in kulturni odnosi, ki vežejo Podgorce z Reko, so se izkazali tudi na nedeljski slovesnosti ob nastopu mešanega pevskega zbora z Reke (dirigent Anton Corel). Pod vodstvom Mirka Špa-
capana so se nato predstavili še člani mešanega pevskega zbora PD Podgo-ra, spored pa so pod vodstvom Marjana Cigliča zaključili pevci zborov Soča iz Nove Gorice in Andrej Paglavec.
Ob tej priložnosti je predstavnik društva Rihard Kocjančič izročil spominsko plaketo nastopajočim skupinam in govorniku, podgorska slovesnost pa se je sklenila ob družabnosti in veselem razpoloženju.
Na slikah (foto Pavšič) pevci zborov Soča in Paglavec ter člani pev-sko-recitatorske skupine.
DEŽURNA LEKARNA V GORlCl te\. AlForso bianco - Korzo Italia 1 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽK
Rismondo - Ul. Toti 52 - tel.
pogrebi
D®11 ’
Danes v Gorici ob 9.30 Terasa jce Asta vd. Balbinat iz splošne b0,0(:riik'>' v cerkev in na pokopališče v jna v ob 10.30 Natalja Prinčič iz K„0K0pa' cerkev sv. Ivana in na glavno P • volišče, ob 11.15 Kristina Gregv p0u-Sturman iz splošne bolnišnic
Chateaubriandovi avtobiografski spomini pri Kondorju
Spomini z onkraj groba
V znani knjižni zbirki Kondor je kot 251. zaporedna knjiga izšel izbor avtobiografskih zapisov z naslovom »Spomini z onkraj groba«, kot jih je zasnoval Francois-kene de Chateaubriand, znani francoski avtor, imenovan »očarljivec«.
Pisatelj, ki je dočakal točno 80 let in je umrl v prelomnem letu 1848, pisatelj, ki so ga v svojih ocenah izjemno visoko povzdignili Claudel, Goncourt, Hugo, Baudelaire, Gide, Flaubert, Mallarme, Proust in drugi, človek nenavadnega šarma, ki je doživel francosko revolucijo, nekaj kasneje kar za sedem let emigriral v Anglijo, se spreobrnil v krščanstvo, bil izvoljen v Francosko Akademijo, postal veleposlanik v Londonu, kasneje v Rimu. V svojem življenju je med drugimi osebno srečal in spoznal Ludvika XVI., ki je končal pod giljotino, se pogovarjal z Washingtonom, z Napoleonom, nad katerim je bil očaran, čeprav je bil do dna svojega bistva nasproten vsakršni diktaturi; osebno je Poznal gospo de Stael, angleškega kralja Jurija IV., češkega kralja Karla X.
Zanimivo je, da so med njegovimi številnimi literarnimi deli ravno »Spomini z onkraj groba« preživeli svojega avtorja, nenavadno obširno delo v kar 50. knjigah, ki so doživele po Chateaubriandovi smrti zelo zanimivo, po svoje kar kruto usodo. »Spomini« so takoj po avtorjevem pogrebu izhajali kot podlistek, prva popolna, kritična izdaja Po je ugledala luč sveta točno sto let (!) po tistem letu, ko je Chateaubriand za vedno zapustil ta nenavadni svet, v katerem je po svoje v večji meri ljubil umetnost kot resnično življenje. Nekje pravi: »Ločiti se od resničnosti ni nič,-toda od sanj! Srce trga, ko se poslavlja od njih.«
In res se njegovi »Spomini« berejo kot sanje, ko prične 2 opisovanjem staršev, babice, dveh sester, ko osvetljuje svoje šolanje. To je prijetno, zelo očarljivo branje, lahkotno Pa vendar polno občutenega smisla za lepoto življenja, oodisi zunanjega bodisi notranjega. V teh poglavjih je ču-d[i slast po pisanju samem, po tistem aktivnem pristopu k °živeli duševnosti, ki pravzaprav pripoveduje sama, pisa-teIj ima pero v roki le kot zapisovalec besed, ki govorijo same, jih ni mogoče ustaviti, nekoliko težje pa verodostoj-n° zapisati in primerno oblikovati. Nekje avtor tudi opiše Svoj značaj, vsaj v tistem odločilnem delu, ki pravzaprav do kraja pojasni njegovo naravo, predvsem pa njegov vz-Sib pisateljevanja. Pravi, da ima značaj, ki se v lepih moč-
nih trenutkih raje odpre navznoter kakor navzven, v življenju se ne more ustrezno izraziti, sproži se notranje doživljanje in edina možnost, edini prostor tega notranjega, močnega doživljanja je pero, je pisateljevanje, je pisanje.
Medtem ko po eni strani občudujemo mojstrstvo avtorjevega peresa, predvsem pa očarljivo lahkotnost, ki je Francozom tako zelo pri srcu, pa v okvirnih obrisih spoznavamo tudi pisateljevo naravo, bolje rečeno, naravo pisateljevanja kot poostrenega podoživljanja čustev in misli, doživetij in dogodkov, ki se v zunanjem smislu slej ko prej brezbrižno pomikajo okrog človeka in ga potegnejo zdaj v večji zdaj v manjši vrtinec. Zategadelj je globinskih opisov malo, beseda teče kot studenec, kot radost življenja, kot sreča tistega, ki je odkril v sebi talent pisateljevanja, s pomočjo katerega je mogoče ustaviti čas, ponavljati najlepše dogodke, se previdno in vendar vse bolj približevati težkim in tudi nesrečnim situacijam, ki jih je koncem koncev nujno vključiti v življenjski krogotok, če pač nočemo biti le mimobežni sprehajalci, ki se usmerjajo zgolj naprej in puščamo za seboj vse, kar nas navdaja z muko in tesnobo. Pisateljevanje je zaradi tega očarljiva, srečna in čarobna možnost upoštevanja sebe v celoti, je nekakšen pogoj celovitosti, pa če pod pisateljevanjem razumemo dobesedno opravilo ali pa vsa tista razmišljanja, ki podobne stvari urejajo brez peresa, zgolj v na videz neobstojni misli in nedokazljivem podoživljanju.
Chateaubriand je bil nedvomno srečna narava, povsod priljubljen, in sam poln ljubezni do življenja. Viri govorijo, da je imel nenavaden uspeh pri ženskah, da je bil z eno besedo osrečujoč človek, toda razumljiv paradoks bi bil v tem, da je bil tudi na tem področju resnično nekako mimobežen, da je obraze sproti pozabljal, da ga je nekaj gnalo naprej in naprej, čeprav brez obžalovanja in brez muke. Bil je pač človek, kot smo ljudje vsi, njegovo umetniško delo je pravzaprav dopolnjevalo njegov nemir, njegovo bivanje in minevanje. Vse to je na lep in svetel način čutiti v njegovi knjigi »Spomin z onkraj groba«, ki jih je za naš prostor priredila, izbrala ter prevedla in opremila s spremno študijo Djurdja Flere - rezultat je kar študijsko poglobljen prikaz tega posebnega avtorja in ljubitelja življenja.
JANEZ POVŠE
Majhna antološka razstava Popy
Po razmeroma dolgem časovnem Presledku je te dni ponovno stopila Pred svojo publiko tržaška likovnica 9l * * * Sanella Piazza, ki je v domačem li-?vnem svetu bolj znana pod psevdo-Popy. V galeriji Cartesius si jPoreino ogledati kakih dvajset njenih aelr izključno olj. Čeprav likovnica Postopa spet po večletnem premoru, 111 dala na ogled izključno novih del, Pač pa bi mogli njeno sedanjo razsta-J'0 označiti kot nekakšno majhno antološko predstavitev.
Dianella Piazza - Popy se je prvič Pojavila s svojo ustvarjalnostjo v jav-. °sti pred dobrimi petnajstimi leti in i, v začetku pripravila več razstav v fstu ter v nekaterih središčih naše J^ele. Nato se je nekaj let povsem . toaknila v zasebno življenje. Tokrat JuusPonovno srečamo v galeriji Cartesi-
v ^todstavlja se nekoliko prenovljena,
nieu r pa ne veliko' sai se skozi vsa čene dela' stara in nova, vlečejo dolo-Pa	kot nPr- močne vendar
rativ kričeče barve, več ali manj figu-kof- 611 način izražanja, ki pa je bil ne-Vehko bolj izrazit ali če hočemo
bolj poveden in preprost; prav tako je še vedno pri njej v navadi debel namaz barve. itd. In vendar zasledimo, tudi kako očitno novost, saj je v njenih novejših delih tudi precejšnja
doza nekakšnega simbolizma, ki verjetno vsaj posredno nakazuje, da likovnica išče kako novo pot izražanja, da išče morda neko novo govorico, ki pa ostaja kot kaže, na pol poti. Je to morda odraz zunanjih vplivov ali pa premalo volje, da bi se vsebinsko odtrgala od preteklosti. Takšna razmišljanja vsiljuje npr. olje z naslovom Potovanje v nič. Še izrazitejši pa sta glede tega olji Sanje ter Ribi.
Sicer pa daje misliti tudi dejstvo, da se na mnogih njenih delih srečujemo s svetopisemskim ali če hočemo mističnim simbolom - ribo. In to tudi tam, kjer bi je nobena logika ne opravičevala.
Ob ogledu razstave pa dobi obiskovalec galerije vtis, da se je likovnica dolgo izživljala z upodabljanjem cvetja, posebno še šopkov v najrazličnejših vazah, kjer so tudi vaze zadobivale svoj poseben smisel. Vendar je vsem tem svojim osnovnim motivom dodajala nekaj, kar ni bilo in ni le dopolnilo, pač pa poseben element v sporočilnosti dela. Seveda v kolikor ne gre le za obogatitev vsebine slike. (Fre)
Erotika sanj in
na temelju asociacije
Čaščenje kiparskega mojstrstva se je v stoletjih nakopičilo v emotivnih vsebinah, ki so v raznih umetnostnih obdobjih imele mnogo izraznosti, vendar so bili vzgibi pogosto na isti osnovi. Vse kulture doslej so erotično zamaknjenost priznavale na različne načine. Zato bi verjetno težko rekli, da je erotika tema, ki nikogar ne zanima. Nasprotno: malomarno rečeno bi celo verjeli, da se ji večina izogiba, v bistvu pa vemo, da prija, godi in ugaja vsem, ki sprejemajo upoštevanja vredno in zanimivo življenje tako kot je. S tovrstnim upodabljanjem je namreč umetnost dvanajstega stoletja skušala piovrniti nekaj moči doživljanj a.primitivnih narodov, vendar je erotično bogata umetnost starih kultur imela ritualni, bogovom in posmrtnemu življenju posvečen namen, sodobna pa niz drugih: erotični ekshibicionizem našega stoletja je nastal kot protiutež mori seksualnih prepovedi, nadrealizem in nova figuracija pa dojemajo tovrstno umetnost kot protest in kot zadovoljitev nagona hkrati: sodobna umetnost je z dediščino medsebojnih odnosov obogatena s simbolno pomenskostjo.
Tako se elementarni ples kot neugnana dinamika v igri premika v čustvenem ozračju in različnih asociacijah: krhki ženski lik (Boris Kalin) vsekakor ni le podoba elementarne ženskosti z otrokom pri prsih, vendar tudi v sodobnem času ostaja subtilno upodobljena ženska (Zdenko Kalin) svečenica moškega/boga: kjer je Eros pripravljen združevati ljudi, nagrajevati in ščititi ljubeče vselej in povsod. Temeljna misel je posvečena duhovnemu gibanju ženske kot utelešenje prebujenja (Karel Putrih). Naturalistično gibanje je izoblikovano v celoto mehke ženske drže, ki z določeno tipizacijo (Stojan Btič) prevzema izrazite figuralne oblike, ki ponujajo življenjsko stvarnost in vizijo hrepenenja. Obredni eros, ki preveva prepletena telesa živali, je vznikla bit na pogorišču razjedene civilizacije. Ni več le opomin, temveč novo življenje: obljuba rojstev kot srž ljubezenske igre in sle. Umetnik mistično sporočilo uporabi hote v konjski formi s čustveno zaobljeno zadnjico (Lujo Vodopivec) s poudarjanjem notranje napetosti, okoli katere se gibljejo kiparske mase. Predvsem pa so na teh osnovah nastale dvojice nosorogov: zlakoten varnosti, zaupanja, predanosti in ljubezni polaga kipar (Janez Boljka) razpoznavne oblike materinstva čim bliže zemlji kot prispodobi rodnosti, dinamično pa nadnjo simbolno razgiba kompozicijo kvišku v ekstazni vrhunec kot simbolično gonilno sifo življenja. Skulpture impozantnih živali so v kombinacijsko prvinskih pozah ljubljenja statičen prikaz moči in kot take logična osnova novega izraza: polne dinamike svetleče obdelanih površin, mase in izvotlenih struktur poosebljajo Eros kot ustvarjalno božanstvo in stvaritelj-štvo življenja.
Stoletja, tisočletja, celo večnost drsimo po ženskem telesu, oblikovanem v vseh materialih, celo po moškem ali po upodobljenem sožitju (Tone Lapanje): v davni preteklosti kultur bolj
kot danes. Dokler je bil ljubezenski akt obred in naravna danost, dokler ni postal tabu umetnikom, so bila ta doživetja prvinsko upodobljena. Doživeto personifikacijo ekshibizionističnega akta poudarjene moškosti se v prostranosti te vsebine danes lotevajo tudi mlajši umetniki (Jakov Brdar): forma in vsebina sta šokantni, material je konstrukcija živega telesa, mavčnega falusa, izjemne fotografije, da objekt zaživi.
Po stilsko suhoparno napornem variiranju, ki je sicer nuja v iskanju čistoče stila, kiparjem navadno pomeni sprostitev: žensko vidijo drugače, ne na piedestalu njenih, temveč svojih sanj in asociacij. Erotičnost, ki bi bila iz posamičnih prizorov lahko banalna, zaživi v celoti estetsko in prevlada agresivne detajle. Kiparjev (Drago Tršar) pogled na skulpturo se vrača v lastne začetke, ko je še kot študent na akademiji oblikoval ženske z do karikira-nosti pretirano tankimi nožicami: pa kiparke (Mojca Smedru) - glini je oblikovala razkrečene akte kot glasnike zemeljsko vabljivih bitij; ali kiparja (Jiri Bezlaj), ki je v širokem razponu mladeniških čustev zasnoval spolni akt. To so hkrati plastični praliki in sodobna videnja, vrnitev v preteklost in pot v prihodnost.
Razumevanje abstraktne umetnosti poudarja kiparjevo dvoplastnost. Njegovo (Slavko Tihec) umetnost namreč doživljamo kot človeško dramo, napetost, tekmovanje uma s čustvom. Dojemamo jo kot nekaj čutečega in razmišljajočega v vsakem od nas. Abstraktno umirjena energija se ponuja v erotičen pomislek: nakopičena Vsebina žari v širokem razponu asociacij. Gladko spoliran kamen, ki so ga z rokodelsko natančnostjo klesale kiparjeve roke (Negovan Nemec), so navidezno porcelansko krhke umetnine, v katerih drhti jedro in valovi sila, ki v oživljeni abstrakciji asocira ženskost. Razkritje kiparjevega notranjega jezika (France Rotar) se razkriva v najpopolnejšem geometrijskem telesu: krogli, ki je nujnost novega spočetja in nenehno gibalo življenja. Tako mikavna kiparska oblika v mreži domišljije vznika tudi na abstraktnih osnovah, ki jih porojena v individualno prečiščenih formah čutno nadgrajuje v dobršno mero genialne prismojenosti. Prispodoba lebdečih kril in harlekin-skega odnosa je zasnovana na blodnjaku pripovednih sag (Lovro Inkret) med blage občutke lagodnosti in tegob, prvinske občutke mraza in topline, božajočih dotikov in grobe raska-vosti prvinskega dogajanja.
Vsa ta sporočilnost je bila v zadnjih desetletjih v slovenskem prostoru nakazana v raznih zvrsteh, stilih in smereh, ter na razne načine: je simbolično prikrita, duh/ideja umetnine je erotičen spomin. Je estetska in lirično poetična v nasprotju z ekspresivno napadalno. Je čutno realistična in prikrito nadrealistična. Je abstraktna in figuralno asociativna ali nazorna. In kot taka je vsekakor del umetnosti, ki jo lahko občudujemo.
TATJANA PREGL KOBE
til	Boris Zuljan je prav pred dnevi zaklju-
tiovm0^0 razstavo v Kanalu na Goriškem. Kar 35 stav -^l ^ razstavljal iz obdobja 1988-90. Raz-a je uspela ter je bila tudi dobro obiskana. Ujnet°' tok je bil začetek našega razgovora z ni tolkom, ki se resno ukvarja tudi z restavrira-ikon	fresk, pa tudi pozlačenih okvirjev,
. starih skrinj in še marsičesa. rest/edVSem k* želeli spregovoriti o vašem haše Kratorskem de,u' ker menimo, da bi to •tosfi jralce zanimalo, saj je prav o tej dejav-oj, 1 nanes veliko govora, predvsem v zvezi z ttioJ^janjem in restavriranjem raznih po-'etobnih umetnin.
sem s študijem restavratorstva že na dej1 š°Ii Istituto darte. V to zvrst umetniške kvHnosti me ie uvedeI Pr°I- Bastianuto, velik val •enec za restavratorstvo. Nato sem nadalje-s profesorjem Moi iz Benetk in nato v in °I-82 še s študijem na Akademiji znanosti Ffa umetnosti v Ljubljani pod vodstvom prof.
Kokalja, ki je sedaj rektor akademije. kaj umetnik ima prav v tem času v delu ne-ka2e lk iz 16. in 18. stoletja, last privatnikov, ijjia / te9a restavrira stare pozlačene okvirje ter tp^ , 6 nekaj naročil za tržaške antikvarije, po-rih s, ° J® sodeloval tudi pri restavriranju nekate-
SU v pK' ,K* so Bde pokvarjene pri zadnjem potre-onaniji.
^°žilf a*1?3 nas' kako bi našim bralcem obraz-£>et ° umetnika - restavratorja?
Vsejn 0 restavratorja ni lahko ter zahteva pred-teri je^i-t0 P°trPlienja, poznavanja dobe, v kobro nn sll*a' uH freska nastajala, in seveda do-»točkovT^6 Bnrv in drugih kemičnih pripo-rabitj V'	ie treba pri obnovi umetnin upo-
r>i UmetaVrator mora predvsem skrbeti, da obrabila. p0?lno' k* jo poopravlja, takšno, kakršna je nacj0in ej?? pa mora poskrbeti tudi za to, da se Se Potk*;!10 razni deli slik ali predmetov, ki so Rest aovaH' okrušili ali odlomili. dvoieVratori‘ Pravimo, da gre pri našem delu k°Vni dp/V^S^ P°segov: za konservacijo in za li-deie. pn/ "° umetnini nadomestimo manjkajoče breg ^ .ern te tu še tehnična plat, ko stojimo ?toč,j0 .U^m, da je na primer platno slike že l a' V flf varjeno, da se barva in podlaga luš-*Qf PorripKem Pr.imeru moramo sliko "dublirati", m, da jo moramo zalepiti na novo plat-
Slikar Zuljan o svojem restavratorskem delu
Ohranjati umetnine preteklosti
no, seveda z vsemi dodatnimi popravki in ihter-vencijami.
Tudi tu sta v porabi dva načina dela, nam je Zuljan obrazložil. Gre za nordijski in za tipično italijanski način restavriranja. Restavrator se poslužuje obeh, odvisno od tega, kakšen primerek ima pred seboj.
Nordijski način restavriranja neke umetnine se v glavnem poslužuje lepila, kjer je glavna osnova vosek, ki je najmanj nevaren za sliko, saj je molekula voska manjša od molekule vode, kar pomeni, da lepilo ne širi slike in torej ne kvari njenega izgleda.
Italijanski način se poslužuje pri restavriranju mešanice moke in kleja, iz katerega se pripravi lepilo, ki odlično vzdrži v suhem podnebju; če pa je v zraku vlaga, lahko pride do plesni in torej tudi do resnih okvar.
- Nič manj važen ni likovni del pri restavratorskem poklicu. Kar precej je umetnikov, je povedal Zuljan, ki so slike popravljali tako, da so jih kar preslikali, to pa se ne sme zgoditi. Treba je spoštovati izvirni izdelek in ga skušati samo popraviti tam, kjer ga je načel zob časa. To pa zahteva seveda potrpljenje, poznavanje barv, poznavanje kemičnih in drugih sestavin, ki se jih uporablja, pa tudi dobo, v kateri je umetnina nastajala.
Ko je slika na trdni podlagi, ko ne razpada več, se začenja glavni estetski del obnavljanja umetnine. Za ta način se bolj navdušujejo privatniki - lastniki raznih umetnin, medtem ko se muzeji odločajo za konservativni način restavriranja umetnin, torej tisti, ki pušča čim več izvirnosti. Ko restavrator nadomesti dele poškodovanega platna, ko torej poskrbi za obnovo podlage, potem se začne delo z barvami. Sam uporabljam predvsem tempera barve, čeprav je delo z njimi zahtevnejše in bolj zamudno. Seveda imajo tudi te barve svoje prednosti, pa tudi pomanjkljivosti. Predvsem imajo en odsev, ko se posušijo, drugega pa potem, ko se jih premaže z lakom. A te barve trajajo zelo dolgo. Z oljnimi
barvami lahko restavrator dela bolj hitro, ker tudi hitreje najde pravo barvno nianso. Vendar te barve v nekaj letih oksidirajo in tudi potemnijo.
Ko je slika stabilna in še preden se začne z ostalim delom njene obnove, jo je treba očistiti. Sedaj so na razpolago razni moderni kemični preparati. Toda preden se jih človek loti, mora dobro preštudirati za kakšno umazanijo gre: je sliko umazal dim, saje, je bila slika, ali freska prelakirana, ali tudi preslikana.
Veste, vsaka slika z leti popoka. Kemikalije lahko tako pronicajo skozi razpoke in napravijo tudi veliko škodo. Kolikor se bo morda čudno zdelo, je lahko najnevarnejše čistilno sredstvo prav voda. Zato pri čiščenju uporabljamo na primer alkohol in bencin in to v različnih mešanicah. Pri nekaterih slikah iz 15. stoletja so morali za odstranitev nekaterih lakov uporabiti celo ogenj.
No, sedaj ko smo na kratko povedali, kaj je in kako poteka delo restavratorja, nas zanima kakšno je stanje naših - slovenskih umetnin?
Že to, če bi hoteli pregledati vso imovino, ki jo predstavljajo dela naših umetnikov, bi nam vzelo kar nekaj let trdega dela. Poglejmo samo stanje naših cerkev, ki so bile na primer v povojnem času prebeljene. Koliko fresk je bilo morda pokritih, koliko umetnin se je izgubilo. Ricmanjsko cerkev so lani končali restavrirati in predstavlja tako primer, kako je treba umetnine na pravilen način reševati. So pa še druge cerkve, ki čakajo na takšne temeljite posege. Pa tudi privatniki imajo veliko umetnin, ki propadajo. Naj omenim samo naše skrinje. Sam sem na primer rešil staro skrinjo, ki jo je hotel lastnik že zažgati. In še koliko je tega bogastva v naših domovih.
Res je. Včasih so stari ljudje spravljali vse. Danes smo beračno-moderni, je dejal Zuljan, ter smo pripravljeni uničiti marsikaj, kar predstavlja pomemben spomin na našo preteklost.
Toliko se govori o ekologiji in tudi razstave se v zvezi s tem prirejajo. Mi imamo lepo Kraško hišo. Takšnih objektov bi moralo biti še več. Naše občine bi se morale zavedati pomena, ki ga imajo stare umetnine za ovrednotenje naše zgodovine in kulture. To ni toliko stvar denarja, temveč bolj mentalitete ter pravilnega pristopa do tega problema.«
Ni bodočnosti brez preteklosti, je prof. Zuljan zaključil razgovor. Zato se namerava posvetiti še bolj slikarstvu, pa tudi restavratorstvu. Eno pomaga drugemu, je njegovo geslo.
Razgovor zapisala NEVA LUKEŠ
Na včerajšnji predzadnji etapi Gira
Jugoslovani dopotovali v Italijo pod vtisom dogodkov v Zagrebu
Slavje Bugna
VARESE — »Bila je moja dolžnost, da zmagam, zaradi vseh teh ljudi, ki so ure čakali name pod dežjem,« je skromno povedal Bugno po koncu včerajšnje predzadnje etape (na kronometer posamezno), ki mu je prinesla dokončno zmagoslavje. O njegovi vrednosti nihče ne dvomi več, kljub temu pa so nekateri namigovali, češ, imel je tudi nekaj sreče, da ga je na najvažnejših etapah spremljalo lepo vreme. Včeraj pa ni deževalo, dobesedno je lilo, a Bugno je pokazal tako premoč, da so se mu morali vsi ukloniti. Zavladala je prava evforija: vsi so prepričani, in tudi upravičeno, da se je vendarle našel človek, na katerega so čakali od časov Gimondija. Bugno namreč ni samo premočno zmagal, dokazal je, da je kompleten tekmovalec: v ravnini, v hrib, v sprintu, v spustu. Za dokončno uveljavitev mu sedaj manjka zmaga na Touru.
Vrstni red 19. etape: 1. Bugno (It.), ki je 39 km (Gallarate - Varese Sacro Mon-te) prevozil v 58'04" s poprečno hitrostjo 40,299 km na uro; 2. Lejarreta (Šp.) po 1'20"; 3. Gelfi (It.) 1'22":' 4. Chiappucci (It.) 1’33"; 5. Puljnikov (SZ) l'55"i 6. Lelli (It.)
2'06"; 7. Pierobon (It.) 2'11'j 8. Poison (Fr.) 2'11"; 9. Mottet (Fr.) 2'20"; 10. Giovannetti (It.) 2’21".
Skupna lestvica: 1. Bugno (It.) 89.58'42"; 2. Mottet (Fr.) po 6'33"; 3. Giovannetti (It.) 901"; 4. Puljnikov (SZ) 12'25"; 5. Echave (Šp.) 12'29"; 6. Chioccioli (It.) 12"36"; 7. Lejarreta (Šp.) 14 31"; 8. Ug-rumov (SZ) 17'02'’; 9. Lelli (It.) 17'14"; 10. Sierra (Ven.) 19'12''; 11. Chozas (Šp.) 20'15"; 12. Chiappucci (It.) 25'28"; 13. Phr-lipot (Fr.) 25'47"; 14. Lecchi (It.) 26'01"; 15. Theunisse (Niz.) 28'43"; 16. Zaina (It.) 30'29"; 17. Giupponi (It.) 31'01"; 18. Bagot-te (Fr.) 31'58"; 19. Hodge (Avs.) 33'54"; 20. Jaskula (Pol.) 37'10".
Beliiju Giro amaterjev .
VARESE — Na zadnji etapi kolesarske dirke po Italiji za amaterje je bil najhitrejši Fabio Baldato (Veneto), končno zmago pa osvojil Vladimiro Belli (Lombardija) v času 34.37'52". Sledita: 2. Gotti (Lombardija) po 11"; 3. Pantani (Emilija Romagna) ril". Flavio Milan iz Furlani-je-Julijske krajine je zasedel 10. mesto z zaostankom 4'15".
Na teniškem turnirju Roland Garros
Seleš - Capriati
PARIZ — Svetovno teniško prvenstvo na peščenih igriščih, kot bolj zveneče pravijo pariškemu turnirju Roland Garros, se približuje h koncu. Že sta znana ženska polfinalna para. Zelo zanimiv bo dvoboj najstnic Seleševe in Capriatijeve, Grafova pa bo igrala s Čehinjo Novotno. Za Seleševo pot do polfinala res ni bila lahka. Zelo se je morala naprezati tudi včeraj. Proti Švicarki bolgarskega porekla Manueli Maleevi je bila celo na robu poraza. V tretjem nizu je imela namreč Maleeva pri vodstvu s 5:4 celo eno zaključno žogo. Nato si je Seleševa opomogla in zaigrala uspešneje, po dvoboju pa je priznala, da se je loteva utrujenost.
Zelo lep je bil dvoboj moških med domačinom Lecontejem (33. na svetu) in Švedom Svenssonom (24.), zmagal pa je Šved. Jugoslovanski up Ivaniševič se bo z Avstrijcem Mustarjem pomeril danes. Istočasno igrata še Ekvadorec Gomez in Francoz Champion. Včerajšnji četrtfinalni izidi:
MOŠKI: Agassi (ZDA) - Chang (ZDA) 6:2, 6:1, 4:6, 6:2; Svensson (Šve.) -Leconte (Fr.) 3:6, 7:5, 6:3, 6:4.
^ ŽENSKE: Graf (ZRN) - Martinez (Šp.) 6:1, 6:3; Seleš (Jug.) - M. Maleeva
(Švi.) 3:6, 6:1, 7:5; Novotna (ČSFR) - K. Maleeva (Bol.) 4:6,. 6:2, 6:4; Capriati (ZDA) - Fernandez (ZDA) 6:2, 6:4. POLFINALNA PARA: Seleš - Capriati; Graf - Novotna.
Rally Akropole Sainz še vodi
DELFI — Na railjyu Akropole, ki šteje kot 5. preizkušnja za SP, se nadaljuje italijansko-japonski dvoboj med Toyoto in Lancio. Po zahtevni tretji etapi je Španec Sainz na toyoti spet nekoliko povečal svojo prednost pred predstavnikom Lancie Fincem Kank-kunenom. Soliden je bil tudi Biasion (lancia), ki je dobil tri posebne preizkušnje.
_ VRSTNI RED PO 3. ETAPI: 1. Sainz (Šp.) toyota celica 2.ir33"; 2. Kankku-nen (Fin.) lancia martini delta po 43"; 3. Biasion (It.) lancia martini delta 2'09"; 4. Eriksson (Šve.) toyota celica 11’04"; 5. Fiorio (It.) lancia delta 20T8"; 6. Alen (Fin.) subaru 28'.
Današnja zadnja etapa meri skupno 189 km. Prihod v Atene bo okrog 19.40.
Osim ne skriva težav
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
BOLOGNA — »Zelo sem jezen zaradi škandaloznega obnašanja publike na tekmi z Nizozemsko v Zagrebu, toda to je motiv več za nas. Jugoslavija bo prišla daleč, računajte nanjo, toda svetovni prvak bo Italija,« je dejal kapetan jugoslovanske nogometne reprezentance Zlatko Vujovič ob prihodu na letališče v Bologni, predno so »modri« nadaljevali pot v svojo bazo predtekmovanja v Sassuolu.
Jugoslovanski igralci so še vedno od vtisom dogodkov v Maksimiru, jer so bili gostitelji pravzaprav Nizozemci, saj je Zagrebška publika zmerjala »modre« in aplavdirala Gullitu, Van Bastnu in drugim Nizozemcem. Toda selektor Ivica Osim je šok hitro prebolel, jugoslovanskim in italijanskim novinarjem je ob prihodu dejal: »Ne bomo odstopili od našega koncepta. Osvojili smo zavidljivo raven igre, imamo pa še dva problema: da od petih priložnosti izkoristimo vsaj eno ter da nasprotniki proti nam ne
izkoristijo prav vseh priložnosti, ki jih imajo. Torej težave v končnici napada in v obrambi. Na sredini igrišča pa nam še kar uspeva. Ne s Španci in ne z Nizozemci ni bilo slabo, le rezultata sta bila za nas pogubna.«
Osim je napovedal, da se ne bo odpovedal kar številnim artistom v svojem moštvu, da bo njegovo moštvo sicer igralo na rezultat, vendar pa tudi riskantno. To naj bi pomenilo tudi spektakularno igro. »Nimam duše, da bi zatrl ustvarjalnost jugoslovanskih igralcev, pa čeprav bi lahko sestavil tudi brutalno moštvo,« pravi Ivica Osim.
Jugoslovanski selektor pa je demantiral svojega kapetana Zlatka Vujoviča, da je Italija prvi favorit: »Italija je samo eno od štirih najboljših moštev, nikar pa ne prvo. Mislim, da imajo "azzurri" preveč lahkih tekem za seboj: ni jih bilo v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, za generalki pa so si izbrali lahki tekmi z Grčijo in Cannesom. Mi smo se odločili za močna nasprotnika, kot sta Španija in Nizozemska in veliko pridobili.«
»Modri« so po akreditaciji odpotovali v bazo v Sassuolu, zvečer pa že prvič trenirali v Fiorinu. Vzdušje je bilo obetavno, dva poraza sta očitno streznila preveč samozavestne Jugoslovane in še motivirala druge. Poškodb tako rekoč ni, čeprav spopada z Nizozemci in Španci nikakor nista bila nežna. Ljubljančan Srečko Katanec je še najbolj zdelan. »Ne vem, od kod italijanskim novinarjem informacije, da sem se ob menjavi v Zagrebu sporekel z Ivico Osimom. Dogovorjeno je namreč bilo, da bom igral celo samo prvi polčas. Nisem še povsem nared, poškodba kolena me ovira pri igri, najraje bi celo preskočil prvo tekmo z ekipo ZRN. Vem pa, da Osim o tem ne bo hotel niti slišati. Res imam težave, normalne obveznosti bi še nekako zmogel, toda jaz moram kljub poškodbi teči za dva ali celo tri soigralce. Tako ne bo šlo,« je dejal Srečko Katanec.
Selektor Ivica Osim ima v glavi jedro moštvo za nastop v Milanu z ekip0 ZRN. Bržkone bo igrala postava s tekme proti Nizozemski,, kar pomeni, da bo Savičevič v prednosti pred Prosi-nečkim. V kombinaciji je tudi Brnovič, ki naj bi zaščitil hrbet preveč ofenzivnim zveznim igralcem. Zanesljivo pa bo Vujovič v igri z Nemci edini igralec v konici napada, Pančev, Šuker, Bokšič in še kdo drugi pa bo moral počakati na priložnost v naslednjih lažjih tekmah s Kolumbijci in Arabci.
Suspendirali grško nogometno zvezo
RIM — Na zasedanju mednarodne nogometne zveze so včeraj obravnavali vrsto vprašanj. Eno se je nanašalo na grško nogometno zvezo, ki še vedno ni prilagodila svojega statuta, tako da je FIFA sklenila, da ^o suspendira. Grki imajo čas do 10. julija, da zadevo uredijo.
Beseda je tekla tudi o zelo izpopolnjenih upočasnjenih posnetkih.. FIFA se strinja z RAI, da se jih med tekmo ne bi posluževali, ker noče ustvarjati nepotrebnih težav in hoče zavarovati sodnike. Nadalje so potrdili sklep, da med tekmo gre lahko na klop enajst igralcev in pet funkcionarjev. Kljub temu pa se bo lahko zamenjalo samo dva igralca ter vratarja, a izbirati bo treba med tistimi petimi imeni, ki jih bo treba predstaviti pred srečanjem. Zelo strogi so kriteriji v zvezi s prekrški. Za drugi opomin na isti tekmi bo igralec izključen za eno kolo in bo dobil 5.000 švicarskih frankov globe (več kot 4 milijone lir). Vsota se podvoji v osmini finala in potroji od četrtfinala naprej. Za rdeči karton globa znaša
10.000	frankov v prvi fazi, 20.000 v drugi in 30.000 v tretji fazi.
Trening tekma na Grezarju ob 20. uri (vstop je prost)
Triestina drevi s Španijo Okrepitve za prihodnje leto
Drevi ob 20. uri bo španska nogometna reprezentanca na Grezarju odigrala proti Triestini še zadnjo trening tekmo pred uvodnim nastopom na mundialu z Urugvajem. Vstop bo prost, kajti mednarodna zveza FIFA ne dovoljuje, da bi v Italiji pred svetovnim prvenstvom igrali uradne tekme. Čeprav gre torej le za trening, na katerem bodo španski nogometaši zlasti pazili, da se ne poškodujejo, je pričakovati, da bo dogodek privabil na stopnišča starega tržaškega stadiona lepo število gledalcev, ki naj bi uživali ob atraktivnih potezah gostov in sproščeni igri Giacominijevih fantov, ki letos navijačev res niso zadovoljili.
Bolj zanimiv je bil po svoje razplet včerajšnje redne skupščine Triestine, na kateri so imenovali novi upravni odbor tržaškega drugoligaša, v katerem so potrjeni Roberto Cividin, Vale-rio Covacich, Guido Crechici, Raffaele De Riu, Vittorio Di Bin, Giovanni Lokar, Antonio Grandi, Sergio Sorrenti-no, Fabio Volpi in Elio Visintin ter novi Ugo Runfola, Antonio Rosellini, Antonio Stigliani, Fabio Lonciari, Giuseppe Brunn, Lionello Maggio in Giovanni Mongiovi.
Predsednik De Riu je potrdil zaupanje trenerju Giacominiju in športnemu direktorju Salernu ter dejal, da bodo vsoto za povečanje glavnice v celoti namenili okrepitvam za člansko moštvo. S prodajo abonmajev za prihodnjo sezono bodo začeli šele po končanem prestopnem roku za igralce, ko bodo lahko navijači uvideli, kakšen je bil resničen napor društva za okrepitev moštva. Vse kaže torej, da namerava Triestina resno naskakovati A ligo, če vemo tudi, da je društvo pripravljeno še za prihodnjo sezono igrati na Grezarju, da bi tako omogočilo popolno dograditev novega stadiona.
Koper na Bonifiki danes za obstanek
KOPER Zaradi bližnjega svetovnega prvenstva bodo v tretji jugoslovanski nogometni ligi prvenstvo sklenili danes. Koper igra na Bonifiki (ob 17. uri) tekmo obstanka s petrinjsko Mladostjo in ker na ugoden razplet v II. zvezni ligi ne more več računati, mora zmagati, če želi še naprej tekmovati v tej ligi. Koprski trener Krasno-dar Rora ekipe, ki je zmagala v Sinju, najbrž ne bo spreminjal. (Kreft)
Po prvih tekmah četrtine finala za deželni odbojkarski pokal FJK
Pregled moške odbojkarske C-2 lige
Ob porazih še nekaj upanj za naše
Vseh naših pet ekip je v prvih tekmah četrtine finala za deželni odbojkarski pokal FJK (namenjen je članskim ekipam C-2 in D lige) doživelo poraz. Toda to še ne pomeni, da so tudi vse že izločene iz nadaljnjega tekmovanja, saj so kar tri naše ekipe v soboto izgubile šele po petih nizih igre in imajo torej v povratnih tekmah še možnost, da spreobrnejo končni izid sebi v korist. Brez možnosti je skoraj gotovo le Sloga Koimpex, največ šans pa ima verjetno Sokol Indu-les, ki bo igral doma.
Povejmo še, da se bodo zmagovalci četrtfinalnih tekem za osvojitev pokala med sabo piomerili vsak z vsakim v finalni skupini štirih moštev.
Moški
BOR CUNJA AVTOPREVOZ
- VOLLEV BALL VIDEM	2:3
(15:6, 8:15, 11:15, 15:12, 5:15)
BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Giac-ca, Aiello, Marega, Stančič, Starc, Melon, Pernarčič.
Bor Cunja Avtoprevoz je izgubil, čeprav je bil favorit, saj je med prvenstvom obakrat premagal Videmčane. Tokrat pa se je pri plavih preveč opazilo, da so zadnje čase nekoliko bolj sproščeno trenirali, saj jih je prvenstveni maraton bodisi fizično kot tudi psihično precej izčrpal. To so znali spretno izkoristiti mladi nasprotniki, čeprav jim pot do dveh točk ni bila prav z rožicami posuta. Vse do delnega izida 5:5 v tie-breaku je bila tekma, sicer po (ne)zaslugi plavih, zelo -izenačena. Šele po zadnji menjavi igrišča so borovci uvideli, da bi jih končna zmaga stala preveliko energij in zato so gostom »podarili« točki. Omeniti velja sicer, da je v odločilnih trenutkih zmanjkal doprinos onemoglega kapetana Stančiča. (Igor)
OLVMPIA -
FINCANTIERI CRISMARE 2:3
(15:10, 15:8, 10:15, 3:15, 8:15)
OLVMPIA: S., A. in J. Terpin, Dornik, Sfiligoj, Bensa, Cotič, Vogrič, Černič.
Goriški odbojkarji so izgubili predvsem po lastni krivdi. Potem ko so v
prvih dveh setih igrali dokaj zbrano, se je v nadaljevanju položaj na igrišču spremenil. Jakopičevi varovanci so namreč precej popustili, slabo so igrali v polju in v obrambi.
V	delno opravičilo za sobotni neuspeh lahko rečemo, da so olympijci zaigrali brez Špacapana in Marassija,' kar se je poznalo predvsem v napadu. (P. Černič)
VOLLEV PORDENON -MEBLO IMSA	1:3
(15:7, 15:13, 13:15, 15:9)
MEBLO IMSA: Petejan, Lavrenčič, Vogrič, Tomšič, A. in M. Feri, Buzzi-nelli, Lutman.
Naši odbojkarji so zadovoljili, vendar je bil Pordenon, ki je napredoval v C-l ligo, nekoliko pretrd oreh, še zlasti, če upoštevamo, da so Goričani na tem gostovanju poskušali razne sheme igre, ki bodo prišle v poštev za prihodnjo sezono. Vrh tega je praktično ves čas v vlogi podajača igral Tomšič, ki je med letom igral bolj malo, kapetan Petejan pa je stopil na igrišče šele v tretjem nizu.
V	današnji povratni tekmi bodo vsekakor Goričani poskusili vse, da izločijo nasprotnika iz nadaljnjega tekmovanja. (Zip)
OSTALI ČETRTFINALNI IZID:
Torriana - Cima Sacile 1:3 (11:15, 6:15, 15:9, 8:15).
SPORED POVRATNIH TEKEM:
Danes ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu: Meblo Imsa - Volley Pordenon; jutri ob 20.30 v tržiški športni palači: Fincantieri - 01ympia; v soboto ob
18.00	v Vidmu, Ul. Scrosoppi: VBU -Bor Cunja Avtoprevoz; v soboto ob
16.00	Cima - Torriana:
Ženske
PRATA - SOKOL INDULES	3:2
(10:15, 15:9, 8:15, 15:11, 16:14)
SOKOL INDULES: Kralj, Ušaj, Vi-dali, Brumat, T. in L. Masten, Visentin, Škrk, Gruden, Devetak.
Na gostovanju v Prati so Nabrežin-ke izgubile šele po napetem tie-breaku. Obe šesterki sta si bili enakovredni in sta dosegli vsaka po 64 točk. V
prvem setu so Nabrežinke uspešno napadale in servirale ter onemogočale nasprotnicam učinkovit protinapad. Drugi set so začele lahkomiselno. Podcenjevale so gostiteljice, ki so povedle z 12:5 in kljub trudu sokolovk, je bilo seta kmalu konec. V naslednjem setu so naše zaigrale zbrano in brez večjih težav dobile niz. Podobno je bilo na začetku 4. seta, nakar pa so jih gostiteljice prehitele. Do stanja 10:10 je bil tie-break izenačen. Sokolovke so tudi povedle s 14:12, prednosti pa niso ohranile. Pripomniti je treba, da je bil prvi sodnik prestrog z našimi. (A. D.)
OSTALI ČETRTFINALNI IZIDI: CUS Videm - Promovolley 1:3 (15:8, 4:15, 9:15, 5:15); Fincantieri - Al Fungo 3:0 (15:5, 17:16, 15:8); Sloga Koimpex -Kennedy 0:3 (4:15, 8:15, 7:15).
SPORED POVRATNIH TEKEM: Drevi ob 20.30 v Felettu Umbertu: Kennedy - Sloga Koimpex; v ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Prata; drevi ob 20.30 Al Fungo - Fincantieri; v soboto ob
16.30	Promovolley - CUS Videm.
1. ŽENSKA DIVIZIJA CUS TRST - SLOGA SAGOR 3:1
(15:3, 15:3, 14:16, 15:4)
SLOGA SAGOR: Ciocchi, Ferluga, Fonda, Kosmina, Mahnič, Milič, Stigliani, Stopar, Tensi.
V nedeljo so odigrali še zaostalo srečanje med drugouvrščeno ekipo CUS in Slogo Sagor. Slogašice so nastopile v zelo spremenjeni postavi. Kar pet standardnih igralk je bilo namreč zaposlenih s pionirsko reprezentanco ZSŠDI na turnirju v Kopru, tako da so vskočile v ekipo nekatere igralke under 14. Povsem jasno je bilo, da proti tržaški ekipi ne morejo računati na zmago. Kljub temu so s prikazano igro kar zadovoljile.
Za Slogo Sagor se je tako prvenstvo tudi uradno zaključilo, z osvojenim 6. mestom pa so pri našem društvu povsem zadovoljni. V tem prvenstvu so namreč za Slogo Sagor natopile igralke letnika '75, ki so se v ostri konkurenci starejših ekip zelo dobro odrezale, zlasti v povratnem delu prvenstva, ko so bile uspešne petkrat. (Inka)
Mladi resno trenirali
4. DEL
Pri našem nadaljevanju pregleda deželnih odbojkarskih prvenstev so v moški C-2 ligi izredno zanimive izjave treh trenerjev, ki so po našem mnenju povsem objektivne in prežete z optimizmom, glede na dejstvo, da se v vseh treh šesterkah prebijajo v ospredje mladi odbojkarji, ki imajo resen odnos do dela in veliko željo po napredku. S takim pristopom do treninga dobri uspehi ne bodo mogli izostati.
V prihodnji sezoni ter že sedaj, ko se tekmovanje za deželni pokal pomika proti zadnjim odločilnim nastopom, si lahko nadejamo prodor naše moške odbojke, zaenkrat vsaj v sam deželni vrh.
Po dolgoletnem »zatišju« je za atraktivno igro ob mreži velik korak naprej, bržkone ob pravem trenutku, saj postaja najbolj privlačna športna igra za najmlajše v Italiji. Izredno ugoden medijski čas (ob uspehih reprezentanc) je potrebno izkoristiti, da se pritegne še več mladih moči k društvom in v telovadnico, kjer naj bi se aktivno vključile v vadbo.
IGOR GOMBAČ (BOR CUNJA AVTOPREVOZ): »Glede na dejstvo, da smo pripravili dveletni načrt, ki naj bi Bor pripeljal v višjo C-l ligo, sem po končanem letošnjem prvenstvu izredno zadovoljen, najprej v zvezi z opravljenim delom kot tudi s končno uvrstitvijo, čeprav nas je osvojitev 3. mesta vse nekoliko razočarala. Kot trener novinec v moški C-2 ligi sem ostal malce razočaran glede na rivaliteto med našimi ekipami, ki večkrat presega meje pravega športnega boja. Pohvaliti moram naše mlade odbojkarje, ki so se kljub začetnim težavam dobro prilagodili prvenstvenim zahtevam in ustvarili pravo športno vzdušje in trdne prijateljske vezi znotraj ekipe. Vsekakor moram pohvaliti tudi igralce ostalih dveh slovenskih šesterk, ki so pokazali lep napredek in tudi končna uvrstitev je več kot spodbudna. Veliko bolj zadovoljen bi bil ob koncu prvenstva, če bi se v višjo ligo uvrstila vsaj ena naša šesterka.«
RAJKO PETEJAN (MEBLO IMSA)-'
»Prvenstvo smo končali po pričakova' njih. Ne mislim na končno uvrstite' (osvojili smo 4. mesto), ampak na igr° in na pristop do posameznih prvenstvenih tekem in treninga. Za Meh10 Imsa je bilo najbolj važno, da se dohr° uvrstimo in tudi treninge smo takL programirali, da smo se primerno p°a redili temu cilju. V začetku naših PrI, prav je bil poudarek na tehniki. samimi prvenstvenimi tekmami so s v zvezi z našim programom pokaza ^ dobre in slabe strani. Slabost je tem, da smo imeli v decembru hud P ^ dec glede na telesne sposobnosti- ^ prvih devetih prvenstvenih nast0Po. smo igrali sicer kar dobro, a zmanjk valo nam je moči, da bi uspešno ključih nekatere prvenstvene nastop S tehnično-taktičnim napredkom s® bil izredno zadovoljen, ker so vsi »
ralci pokazali velik napredek. V
ltn° ali
pravili specialno vzdržljivost, dose9..
gem delu prvenstva smo izdatno P®-
smo neverjeteno serijo uspešnih
pov in s tem tudi visoko končno
stitev, tako da sem bil ob koncu P^ venstva povsem zadovoljen tudi p° plati.«	s-O'
VOJKO JAKOPIČ (OLVMPIA za RICA): »Samo prvenstvo je našo mlado vrsto uspešno. PoV|raca-starost igralcev, brez veterana bp pana, je bila okoli 20 let.	zelo
Po šestih kolih smo se zn-lxi n3 visoko, na odličnem drugem mes g8 lestvici. Uvodne zmage so marSa0t^ nekoliko zapeljale, ker smo se 11 r0i-srečali z razmeroma slabšimi na Rajniki. Osvojitev 7. mesta na ^■°nC,e{i us; tvici je za 01ympio povsem r®?ic}ral^ peh. Mislim, da so s tem mladi .^uš-
dobili potrebno samozavest m _ za nje za prihodnje nastope v je tak0 točke. Če bodo tudi v Prlh°, _ti še resno in zavzeto delali, se m ^ še' uspešnejšo prihodnost. Pri 9° oSnova sterki je tako podana najboljs ^jjnj6 oziroma imamo skelet zar"p.) nastope v tej konkurenci.« (
(Se nadaljuje)
k
Enoletni obračun na ponedeljkovem občnem zboru na Opčinah
Jadran še vedno katalizator za mlade košarkarske sile
Košarkarska turnirja v Dolini
Bregu dve 2. mesti
Posnetek z občnega zbora ŠZ Jadran na Opčinah	(foto Križmančič)
Enoletni obračun ŠZ Jadran je bil podan v ponedeljek zvečer na občnem zboru v Prosvetnem domu na Opčinah. Poročilo predsednika Edija Krau-sa je bilo razdeljeno na dva poglavitna dela. Nekakšen političen je objel odnose med matičnimi društvi in Jadranom ter iznesel potrebo, da se utrdi enotnost ukrepov za obrambo športnega potenciala, katerega domača košarka sproti ustvarja. Kraus je poudaril, da je Jadran še vedno katalizator za mlade košarkarske sile in se lahko krepi samo ob jasnih ciljih ter odkritih in poštenih odnosih med članicami združenja in centrom. V zadnjem času se je povečalo zanimanje za naše košarkarje, ki so podvrženi sistematičnemu obleganju. Pri tem se morda skriva želja, da bi se enotnost zamejske košarke razpršila in bi se iz naših društev lažje zajemalo. S tem, da je Jadran Pred časom razbremenil matična društva praktičnega dela, je bila storjena napaka, kajti ustvarilo se je brezno, v katerem se je zakoreninila apatičnost. Po novem bo prisotnost predsednikov društev članic v odboru Jadrana skrajno potrebna. Jadran je na podlagi lastnih izkušenj izdelal predlog dogovora z matičnimi društvi. Z izjemo Bora, so ostala dogovor podpisala, razlike pri tolmačenju pogojev pa niso privedle do enotnosti v odnosih s tem mestnim društvom. Odsotnost predstavnikov Bora na občnem zboru je izničila morebitno razpravo v zvezi s tem problemom.
Drugi del poročila je zajemal opis Pobud Jadrana v korist zamejske košarke. Pomoč matičnim društvom je bila materialna, strokovna in organizacijska. Med poglavitnimi akcijami velja omeniti žoge za minibasket, profesionalnega trenerja goriškemu Domu, zdravniško službo in organiza-cijo prevozov. Zdravniška služba še ni Prodrla s svojimi storitvami;. kljub temu, da sta bila enkrat na teden na razpolago zdravnik in maser, se je le malokdo zatekel po njuno pomoč. Jadran je sodeloval pri organizaciji "Iger Pod košema". "Trofeje Jadran", pri nastopanju na mladinskem prvenstvu
Slovenije in ob priliki gostovanja na turnirju v Madridu. Kontovelu je pomagal pri organizaciji polfinalnega turnirja Alpe-Adria, Bregu pa pri njegovi 25-letnici. Sliko so dopolnili razni tečaji, trenerski posveti in kampi. V poročilu so bile iznešene tudi načrtovane akcije, ki bi‘povečale učinkovitost celotne dejavnosti. Sem spadajo: arhiv vse košarkarske populacije, šolanje mladih trenerjev, prodor na šole, kjer bi se ob odbojki uveljavila tudi košarka, prodor do italijanskih medijev javnega obveščanja, primerno mesto v sklopu košarkarske zveze in sodniške organizacije.
Občni zbor sta pozdravila predsednik ZSŠDI Odo Kalan, ki je posvaril pred veliko škodo, ki bi nastala ob razprodaji pri morebitni razkropitvi moči, ter predstavnik odbora za telesno kulturo pri SKGZ Livij Valenčič, ki je med drugim istovetil prisotnost gledalcev na tekmah Jadrana kot velik kapital za slovensko prisotnost v mestu. Če je predsednik Edi Kraus omenil
pripravljenost, da se nadarjenemu košarkarju na primeren način omogoči vzpon tudi v svet profesionalnega športa, je med razpravo prišlo na dan tudi mnenje navijačev, ki še niso požrli odstopa Viteza in Bana. Izkazalo se je tudi, da Jadranu primanjkuje odbornikov z veliko izkušnjo v svetu košarke. Pri morebitnih pogajanjih se je treba srečevati z zelo spretnimi meše-tarji in izkušnje pomenijo jamstvo za uspešnost.
Ob priliki občnega zbora je bila izražena pohvala Marčelu Malalanu, ki je pri Jadranu od svojega nastanka v vlogi blagajnika oziroma člana nadzornega odbora.
V novem odboru bodo naslednji člani: Peter Žerjal, Karel Ražem, Stojan Kafol, Branko Lakovič, Peter Starc, Edi Kraus, Rado Race. Dopolnili ga bodo predsedniki društev članic. Funkcije bodo razdeljene na prvi seji. Nadzorniki bodo Marčelo Malalan, Dušan Gruden in Franko Vitez.
BRUNO KRIŽMAN
V soboto in nedelj o sta bila v okviru proslav ob 25-letnici ŠD Breg tudi košarkarska turnirja dečkov in v mini-basketu, v petek pa je bilo dokaj zanimivo tekmovanje 3:3.
TURNIR DEČKOV Brežani, ki so se za to priložnost ojačili s Kontovelcema Miličem in Križmanom ter s poletovcem Vatto, so osvojili drugo mesto za ljubljansko Smelt Olimpijo. Naj omenimo še, da je Patrick Žerjal (Breg) prejel plaketo za najboljšega igralca turnirja.
POLFINALE
Breg - Iskra Nova Gorica	61:51
(22:20)
BREG: Šturman, Kocjančič, Koren 1 (1:2), Pintarelli, Mingot 10 (2:8), Milič 10 (2:6), Vatta 13 (1:9), Gregorič, Križman 2 (2:6), Gobbo 10 (2:2), Žerjal 13 (1:4), Canziani 2.
Smelt Olimpija - Libertas	95:64
(41:23)
FINALE ZA 3. MESTO
Libertas - Iskra Nova Gorica 73:64 (31:31)
FINALE ZA 1. MESTO Smelt Olimpija - Breg 103:82 (49:40)
BREG: Šturman, Žerjal 25 (7:17), Kocjančič (0:1), Križman 2 (0:2), Koren 6, Pintarelli 2, Mingot 5 (1:2), Milič 17 (1:6), Vatta 14 (0:2), Gregorič (0:2), Gobbo 9 (1:1), Canziani 2.
KONČNA LESTVICA: 1. Smelt Olimpija Ljubljana, 2. Breg, 3. Libertas Trst, 4. Iskra Nova Gorica.
TURNIR MINIBASKETA Sežanski Kraški zidar je brez težav osvojil prvo mesto na turnirju v mini-basketu za letnike 1979 in mlajše. 'Brežani, ki so tudi na tem turnirju pokazali velik napredek, so bili drugi, Polet pa tretji.
POLFINALE
Kraški zidar - Polet	73:23
KRAŠKI ZIDAR: Jelušič 8, Mikaši-novič, Rijavec 4, Brezec 18, Požar, Vu-letič 6, Bunc 8, Landero 2, Mijanovič 6, Bomešter 5, Ivančič 16, Mukoša 10.
POLET: Senica 4, Krt, Milič, E. Lakovič 2, Sosič 2, Šturman, Genardi 7, Hrovatin, Budal, I. Lakovič 8.
Breg - Intermuggia	56:26
BREG: Kermac 14, Lista 14, Gigante 8, Cova 1, Kocjančič 2, Slavec 8, Štefančič 1, Žiberna, Mura, Zobin 7.
FINALE ZA 3. MESTO Polet - Intermuggia	50:45 (31:25)
POLET: Senica 16, Milič 7, E. Lakovič 4, Šturman, Genardi 8, Budal 4, I. Lakovič 11.
FINALE ZA 1. MESTO Kraški zidar - Breg	64:38 (29:13)
KRAŠKI ZIDAR: Jelušič 2, Mikaši-novič 6, Pirjevec 4, Brezec 23, Bunc 6, Vuletič 2, Landero, Mijanovič 4, Bomešter 2, Ivančič 15, Požar.
BREG: Lista 10, Cova 3, Kozlovič, Gigante, Kocjančič 2, Slavec 8, Žiberna, Zobin 6^Žerjal, Štefančič 9, Mura.
KONČNA LESTVICA: 1. Kraški zidar Sežana, 2. Breg, 3. Polet, 4. Intermuggia.
TURNIR 3:3
Druga izvedba turnirja 3:3 je povsem uspela tako organizacijsko kot glede udeležbe. Novost pa je, da je letos tekmovalo kar pet ženskih trojk.
Med moškimi je zmagala postava Tržaške kreditne banke pred Cicibono in presenetljivo ekipo "veteranov" iz Sežane.
VRSTNI RED: 1. TKB (Kneipp, Klobas, Pregare, Pieri); 2. CICIBONA (Smotlak, Jogan, Semen, Kovačič); 3. KRAŠKI _ ZIDAR SEŽANA (Žiberna, Meden, Štrekelj); 4. DOLINA (Marko in Boris Slavec, Žerjal); 5. KONTO-VEL 1 (Starc, Čuk, Gulič); 6. KONTO-VEL 2 (Štoka, Sterni, Civardi.
Med ženskami je zmagal Basket TS pred ekipo OMA. Tretje so bile Opčine (N. in V. Martelanc, Sosič).
(lako)
Danes v Dolini (19.30) ZSŠDI - Novoles Novo mesto
V 5. kolu mladinskega košarkarskega prvenstva Slovenije bo selekcija ZSŠDI igrala danes ob 19.30 v Dolini proti moštvu Novolesa iz Novega mesta.
Na mednarodni regati optimistov v Cervii
Andrej Petaros (Čupa) prvi med najmlajšimi
V bazenu na Ahuri se ga je udeležilo 60 mladih plavakev in plavalk
Zaključno tekmovanje PK Bor
Andrej Petaros
Drofa1ralni klub iz Cervie je kom rorCi e9a tedna priredil mednarodi ^gato "Spring Cup" v razredu opl
v T° že tradicionalno tekmovanje pi blja vsako leto veliko število te iadVai1CeV' Letos ie nastopilo kar 1 snrlt cev: ki 80 pomerili svojo moč sq ®tn°sti y res ostri konkurenci, s vSp TfSt?Pdi najboljši "mali" jadralci 4nri tab]e- Regate se je udeležil tu Pn,6] Petaros' član JK Čupa. ailifli 'i 8ob°tno preizkušnjo je spr štart,, .k veter- Najtežje je bilo i ' saJ povzroča 115 jadrnic ]
r
obvestila
VaSk BUDINA
?taViteSv llane in simPatiz v n* Programa sezon« nes /Vnetnem domu na
Nino' m ' ob 20- url-“bveiSP^ETNA SEKCLL Ha 'f® ie odhod za
skllc.^ARJA *bor Ih ?anes' 6- junija hri ' bo v Bazovsken tlt>rqen?rVfm klicanju simPauZesrnllcaniu- Vabl skU85?1 1
h*1® centUtrl' 7'l- m ' v § v PrvP "tr,u v Zgoniku (1
Skl‘c*Cu2niC“jU.i"ob/
kupu take vrtince, da če se nekdo znajde v zavetrju, se res težko izvleče iz njega.
V	prvi preizkušnji-je Andrej zasedel solidno 24. mesto. Isti dan je regatni odbor sklenil, da je dovolj vetra še za eno preizkušnjo. V tej so bili favorizirani 'starejši in bolj vzdržljivi tekmovalci, saj jadralce na optimistih delimo v dve kategoriji: prvo bi lahko imenovali "under 12", druga pa sega od 12. do 16. leta starosti.
V	kategoriji najmlajših je možno opraviti dnevno le eno preizkušnjo. Andrej za dvojno preizkušnjo ni bil pripravljen in je v drugi regati zasedel 31. mesto.
Naslednjega dne je popravil svoj položaj na lestvici. Tako je v precej močnem vetru dobro štartal in pristal na odličnem 13. mestu.
Po skupnem seštevku je Andrej zasedel 21. mesto. V konkurenci "under 13" pa je zmagal in odnesel tudi lep pokal. Ce pomislimo, da Andrej še ni dopolnil 11. leta starosti, je njegov dosežek res hvalevreden.
Sedaj se naši jadralci pripravljajo na consko ekipno prvenstvo. To je posebna oblika tekmovanja, kjer je važno predvsem sodelovanje štiričlanske ekipe. Naši jadralci nimajo še nobenih izkušenj na tovrstnih tekmovanjih. Vseeno pa razpolaga Čupa s homogeno skupino in ima precej možnosti za visoko uvrstitev.
JK Čupa bo nastopil z dvema ekipama. Prvo sestavljajo: Kristjan Kovačič, Ana Žerjav, Alessio Pincin, Johana Križnič in Mojca Žerjav. Druga, izkuš-nejša ekipa pa je tako sestavljena: Andrej Petaros, Ivan Zidarič, Iztok Colja ter Zoran Bandelj. Diego Montagner se je žal poškodoval in na tej regati ne bo mogel nastopiti. Celotna ekipa in odbor mu želita, da bi čimprej okreval.	(David Poljšak)
Udeleženci zaključnega tekmovanja PK Bor s trenerji
Plavalni klub Bor je priredil preteklo soboto v bazenu na Alturi sklepno tekmovanje za sezono 1989/90. Tekmovanja se je udeležilo približno 60 otrok, ki so se pomerili v različnih disciplinah. Doseženi rezultati kažejo v primerjavi z lanskimi velik napredek, zlasti pri tistih, ki so vključeni v tekmovalno skupino in pri tistih, ki so redno obiskovali vadbo. Tekmovalna skupina je letos pokazala zelo spodbudne rezultate, kar je sad predvsem velikega dela, ki je bilo letos vloženo v to dejavnost, in izkušenj, ki so si jih ti plavalci nabrali letos na raznih uradnih tekmovanjih v deželnih bazenih. Prav zaradi tega je tudi razumlji-v'o, da so na zaključnem tekmovanju rezultati teh atletov jasno izstopali od ostalih.
Klub šteje danes približno 90 članov, ki so organizirani v skupino šole
plavanja, v tri skupine propagande, v kateri se izpopolnjuje tehnika plavanja in se krepi kondicija, v tekmovalno skupino in v številnejšo rekreacijsko grupo, namenjeno starejšim netek-movalcem. Vadba je potekala skozi celo leto v bazenu na Alturi pod vodstvom treh kvalificiranih trenerjev.
REZULTATI
50 m hrbtno dečki 81/82: 1. Dean Carli 1'02"9, 2. Igor Spetič 1T3"2, 3. Danjel Bukavec 2'12"6.
25 m hrbtno deklice 83/84: 1. M. Alejandra Glavina 44"2, 2. Alexia Ban-dino 44"5, 3. Katja Spetič 50"9.
50 m hrbtno deklice 80/81: 1. Mojca Kovačič 1'07"6, 2. Federika Kraševec 1'54"2.
50 m hrbtno deklice 79: 1. Irina Peresa 54"2, 2. Jadranka Križman T07"6.
Rolkar Grmade Erik lori prvi v Tridentu
V nedeljo je bila v Zambani (Trident) promocijska tekma na skirolkah. Grmada Hobles je žela zelo dobre uspehe. V kategoriji cicibanov je Erik lori zasedel 1. mesto v izredno ostri konkurenci, medtem ko je Robi Kauka v kategoriji mlajših začetnikov zasedel dobro tretje mesto, ker si je drugo zapravil zaradi nerodnega padca. Med mladinci se je izredno izkazal Rajko Zečevič z osvojitvijo drugega mesta. Na tekmovanju je bilo prisotnih 14 društev in 80 tekmovalcev; Grmada Hobles je zasedla 8. mesto. Proga je potekala po ulicah mesteca Zambone, razdeljena na en krog, oziroma tri, pet in deset. lori je pretekel tri kroge, Kauka pet in Zečevič deset krogov. Potovanje, v Trident je bilo precej dolgo in utrudljivo, a požrtvovalnost naših tekmovalcev je
bila poplačana. Grmada-Hobles je kot najbolj oddaljeno društvo prejelo še posebno priznanje.
REZULTATI
Cicibani: 1. Erik lori (Grmada-Hobles) 12'51"05.
Mlajši začetniki: 1. Marco Corsi (ŠD Caltrano) 18T9"00; 2. Fabrizio Bellon (ŠD Valleogra) 18'40"02; 3. Robi Kauka (Grmada-Hobles) 18'57"07; 6. Erik Peric (Grmada-Hobles) 24'57"07.
Mladinci: 1. Tommaso Weber (ŠD Castello) 35'28"09; 2. Rajko Zečevič (Grmada-Hobles) 36'58"09.
DRUŠTVENA LESTVICA: 1. ŠD Unicar 821 točk; 8. Grmada-Hobles 155. (E. L)
50 m hrbtno deklice 76/77/78: 1.
Alenka Metlika 51"0, 2. Maja Grgič 51"3.
25 m prosto dečki in deklice 83/84:
1. Ciacchi Francesca 52"5, 2. Dean Kralj T21"4.
50 m prsno dečki 82: 1. Miloš Kalc 1'04"2, 2. Marko Zupan 1T6"3.
50 m prsno dečki 79/80: 1. Tomaž Metlika 57"0, 2. Igor Kobal 1'02"7.
50 m prsno dečki 77: 1. Marjan Co-retti 44"0, 2. Marko Klobas 45"1, 3. Matija Kočevar 52"6.
50 m prsno deklice 80: 1. Jasna Simčič (SAT, 2. Federika Kraševec 1T6"7.
50 m prsno deklice 79: 1. Nicoletta Corossez 50"1, 2. Katja Raženi T08"6.
50 m prsno deklice 75 in starejše: 1. Ivana Santi 1'07"2, 2. Eva Žafran 1'33"3.
25 m hrbtno dečki 84/85 (začetniki): 1. Luka Peric 42"10, 2. Walter Za-non 54"57, 3. Tomaž Jazbec 57”20, 4. Matej Rebula T00"54.
25 m hrbtno deklice 85 (začetnice): 1. Nataša Gombač 51"9, 2. Karin Desco 1'05"3, 3. Federica D'Ercole r35"3.
50 m delfin dečki 77 in starejši: 1. Igor Rolich 39"0, 2. Matej Rolich 4"5, 4. Jan Volčič 51"3.
25 m kravl dečki in deklice 83: 1.
Giorgio Pitacco 31"7, 2. Oskar Perosa 39"9, 3.-Walter Bullo 54"5.
50 m hrbtno dečki 76/77: 1. Igor Veljak 36"0, 2. Igor Rolich 42"9.
50 m kravl dečki 81/82: 1. Dean Carli 50"7, 2. Igor Spetič 53"6, 3. Miloš Kalc 1'04"5, 4. Marko Zupan T31"6, 5. Danjel Bukavec T38"0.
50 m kravl dečki 78/79/80: 1. Igor Kobal T02"6, 2. Tomaž Metlika 105"4.
50 m kravl dečki 77:1. Marjan Co-retti 33"0, 2. Igor Rolich 35"4, 3. Marko Klobas 36"2, 4. Matija Kočevar 43"6.
50 m kravl dečki 76 in starejši: 1. Igor Veljak 30"1, 2. Matej Rolich 36"0, 3. Jan Volčič 38"2.
50 m kravl deklice 80/81: 1. Jasna Simčič 47' 0, 2. Mojca Kovačič 52"7.
50 m kravl deklice 79: 1. Nicoletta Corossez 38"4, 2. Irina Perosa 52"2, 3. Jadranka Križman T04"9, 4. Katja Raženi 1'06"9.
50 m kravl deklice 76/77/78: 1.
Alenka Metlika 48T, 2. Maja Grgič 50"3.
50 m kravl deklice 75 in starejše:
1. Ivana Santi 42"5, 2. Eva žafran T25”0.
Štafeta 4x25 m kravl dečki: 1. I. Veljak,' J. Volčič, M. Rolich, M. Kočevar 2'31"7, 2. T. Metlika, M. Klobas, I. Rolich, M. Coretti 2'48"2.
Štafeta 4x25 m kravl deklice: 1. J. Simčič, M. Kovačič, M. Grgič, J. Križman T31"2, 2. N. Corossez, I. Perosa, K. Raseni, A. Metlika 1'34"6.
(Bogdan Petelin)
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70,- din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
JL	dnevnik
sreda, 6. junija 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
Po daljšem in ironičnem poročilu predsednika italijanske vlade Andreottija
Ministrski svet potrdil kandidaturo Benetk za velerazstavo Exp6 2000
Rossana
Rossanda
odhaja
RIM — Medministrski svet je pred-sinočnjim tri ure razpravljal d vprašanju Exp6ja 2000 v Benetkah. Pod vodstvom predsednika Andreottija je v Palači Chigi tekla živahna razprava, ki pa ni nikoli dosegla burnih tonov, saj je Andreotti osredotočil svoj dolg odgovor (13 tipkanih strani) predvsem na ironično postavljanje dogajanj v realistične okvire. Za načrtovanje Exp6-ja 2000 je najprej dejal, da bo treba potrpeti še nekaj dni. BIE (Bureau in-ternational des expositions) bo namreč zasedal v Parizu 14. junija, do takrat pa res ne kaže odpirati dodatnih polemik. Kljub temu je ministrski svet potrdil beneško kandidaturo, zato bo BIE dejansko odločal med Benetkami, Torontom in Hannovrom.
Ministrski predsednik Andreotti je nato vložil največ truda v to, da je ves čas govoril o beneškem Exp6ju, ne da bi kdaj omenil ministra De Michelisa, obenem pa je seveda izkoristil priložnost, da je objasnil, kako si zamišlja potek priprave na mednarodno razstavo, če bo BIE izbral italijanskega kandidata. Exp6 bo komaj leta 2000, načrte o postavitvi velerazstave pa bodo
odobrili šele čez pet let. Pri tem je spomnil prisotne na dejstvo, da bosta Dunaj in Budimpešta, kjer bo Exp6 1995 šele oktobra letos seznanjeni z odločitvami o njunih skupnih načrtih.
Andreotti je tudi opozoril na vse, ki skušajo podajati izkrivljeno sliko Ex-poja v Benetkah. Ne gre za ponovitev katastrofalnega koncerta Pink Floy-dov, tudi zato ne, ker ne bo razstav v Laguni. Vse prireditve, paviljoni, razstavišča so predvideni na kopnem, večkrat celo v bližnjih mestih, tako da je Exp6 Benetke dejansko Exp6 Venelo. Poleg tega naj bi Exp6 omogočil vlaganje potrebih finančnih sredstev v restavriranje beneških zgodovinskih stavb. Stari arzenal je prav gotovo tisto poslopje, ki je najbolj potrebno mednarodne pomoči, v načrtih za Exp6 pa predvidevajo zanj popolno rekonstrukcijo. Primerov bi lahko navajali še in še, je dejal Andreotti, ki je nato dodal še to, da je Exp6 vsekakor odvisen izključno od občinske uprave, ki bo s svojimi izbirami seznanila vlado.
Glavni zagovornik beneške kandidature, zunanji minister De Michelis
RIM — S skopimi tremi stavki: »Manifeste "komunistični dnevnik?’ Rossana Rossanda: vzroki naše notranje polemike. Zakaj zapuščam založniški odbor.« je znana italijanska novinarka in soustanoviteljica dnevnika H manifeste najavila svoj odstop.
O tem, da bo zapustila založniški odbor, so bili njeni kolegi seznanjeni že pred dvema tednoma, ko se je skupščina novinarjev zbrala na dvodnevnem sestanku. Takrat so priplavala na površje globoka razhajanja glede političnega trenutka, ki ga podoživlja italijanska levica.
Glavni urednik Manifesta Valentino Parlato in z njim Rossana Rossanda ter Luigi Pintor so zagovarjali stališče, da mora dnevnik tudi aktivno sodelovati pri razpravi znotraj KPI 'in sicer na strani Ingraa, ki je bil od vedno »zgodovinski sogovornik« Manifesta. Po razpravi se je skupina znašla v manjšini, zato je Rossana Rossanda najavila, da se bo poslovila od založniškega odbora. Kako in zakaj pa bomo lahko brali v današnjem (zadnjem?) posegu na komunističnem dnevniku.
Lordska zbornica proti preganjanju vojnih zločincev
LONDON — Lordska zbornica je v nasprotju s predlogom angleške vlade včeraj z 207 glasovi za in 74 proti glasovala proti odobritvi zakonskega osnutka o sodnem preganjanju vojnih zločincev, ki ga je pred časom že sprejela zbornica občin. Tak izid glasovanja pa vlado Margaret Thatcherjeve postavlja pred dilemo, ali naj dopusti, da volja neizvoljenih poslancev v parlamentu prevlada nad voljo poslancev, ki jih je izvolilo britansko ljudstvo.
Izvoljeni poslanci so z veliko večino marca letos glasovali za sprejem takega zakona, še pred tem pa je posebna preiskovalna komisija pod vodtsvom državnega pravdnika Thomasa Hertheringtona ugotovila, da v Veliki Britaniji živijo najmanj trije bivši visoki nacistični voditelji, »ki so gotovo odgovorni za zločine med vojno, in 80 takih, za katere se lahko utemeljeno sumi, da so tudi krivi za zločine.« Toda sedanja britanska zakonodaja ne predvideva sodnega preganjanja zločinov, ki so bili storjeni pred 50 leti in so jih zagrešili takratni prebivalci drugih držav izven britanskega ozemlja.
V lordski zbornici se je precej veteranov iz 2. svetovne vojne izreklo proti »brskanju po preteklosti« in med njimi je bil tudi lord Shawcross, ki je bil tožilec na znanem ntirnberškem procesu. Vsi pozivi podtajnika v notranjem ministrstvu Ferrersa, naj »Velika Britanija ne postane pribežališče za tiste, ki so zagrešili zločine proti človeštvu,« niso nič zalegli, kot tudi niso zalegli pozivi vrhovnega londonskega rabina lorda Jakobovitsa k čutu za odgovornost in pravičnost:
Dva dni pred otvoritvijo »mundiala« še vedno polemike o varnosti Olimpica
RIM — S tekmo Argentina - Kamerun se bo pojutrišnjem začel težko pričakovani mundial, vendar pa je malo verjetnosti, da se bodo do takrat polegle vse polemike v zvezi z varnostjo gledalcev na novozgrajenih objektih. Najvišji državni vrhovi zatrjujejo, da bo za vse pravočasno poskrbljeno in notranji minister Gava je na podlagi zagotovil olimpijskega komiteja CONI že izdal ustrezna pooblastila, pa čeprav predvsem na prenovljenem Olimpicu v Rimu niso bili upoštevani vsi varnostni predpisi. Gava pa je očitno verjel zagotovilom Conija, da bodo za nekatere pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil znastvenotehnični komite notranjega ministrstva, našli alternativne rešitve.
V kaj takega pa očitno ne verjame vodstvo lacijskega CGIL, ki v posebnem sporočilu trdi, da so bila prenovitvena dela izvedena malomarno, zaradi česar naj bi bil Olimpi-co nevaren za gledalce, Coni in pa nekatere vladne kroge pa lacijski CGIL obtožuje, da naj bi morda celo nalašč spregledali nekatere pomanjkljivosti, ki lahko ob velikem obisku povzročijo pravo katastrofo.
Nad mundialom pa lebdi tudi nevarnost železniških stavk, čeprav je minister Bernini že izdal naloge za obvezno delovno prisotnost za skupno 50.500 delavcev Državnih železnic, ki so na pobudo Cobasov za jutri napovedali novo stavko.
Nič manjše nevarnosti pa ne predstavljajo huligani, ki bodo preplavili nogometne stadione. S tem v zvezi je treba povedati, da so včeraj v Rimu na letališču aretirali »šefa« britanskih huliganov Paula Scarrota (na sliki AP), ki je uspel priti v Italijo kljub temu da so mu britanske oblasti pred svetovnim nogometnim prevenstvom preventivno odvzele potni list.
S strupenimi kačami v »sobi« za pomoč Letečim zdravnikom
David Williams bo (ali vsaj tako upa) preživel dva tedna v »sobi«, kjer mu bo delalo družbo pet najbolj strupenih avstralskih kač. Pri tem ga podpirajo humanitarni vzgibi, saj bo denar dal Letečim zdravnikom	(Telefoto AP)
Nacionalistična trenja v CSFR pred skorajšnjimi volitvami
PRAGA — Po bombnem atentatu na praškem Trgu Jana Husa (na sliki) je ozračje na Češkoslovaškem pred političnimi volitvami 8. in 9. junija napeto. Na dan prihajajo nerešena vprašanja odnosov med Čehi in Slovaki, ki jih je štiridesetletni komunistični režim »le administrativno potlačil«, a jih ni rešil. Predsinočnjim je nekaj ducatov slovaških nacionalistov v Bratislavi večkrat prekinilo govor predsednika republike Havla. Meščani so jim preprečili nadaljnje izgrede, kljub temu pa je nacionalistom uspelo, da se je premier Čalfa, ki je Slovak, odpovedal svojemu posegu. Je pa zato ostro nastopil Aleksander Dubček, ki je kot Slovak najodločneje obsodil nacionalistične izpade, ker je »motenje govora predsednika republike dokaz nizke politične kulture«. Izpade je obsodila celo Slovaška narodna stranka, ki ne skriva svojih teženj pa konfederalni ureditvi ČSFR.
Slovaki očitajo Čehom, da je skoraj vsa oblast v njihovih rokah in da so na funkcijah, ki jih ustava odmerja Slovakom le taki ljudje, ki so preveč pročeško usmerjeni. Iz narodnoobrambnega pa postaja slovaški nacionalizem tudi nasilen in šovinističen predvsem do Romov, v manjši meri do Židov. Židje se namreč bolj bojijo porajajočega se češkega antisemitizma.
Da pa bi bila mera polna, je izbruhnila prava verska vojna med slovaškimi uniati in slovaškimi pravoslavci. Po sovjetskem zgledu, kjer so leta 1946 z odlokom prekrstili vse ukrajinske uniate, tako da so preko noči postali pravoslavci, se je podobno zgodilo leta 1950 na Slovaškem. Maja-letos pa je slovaški parlament vrnil nekdanjo uniatsko lastnino (cerkve in druga poslopja) starim lastnikom, kar je povzročilo ostre proteste pravoslavcev.