Naročnina mesečno ___ a , . , . , ^^^^^ fe AMHB^ Cek. račun: Ljub- stvo 40 Din — ne« Ijaua št. 10.650 in =P SM20D JF* MFf* si jeva 6. telefon 299.' ISf^fS.^'1^_ H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Hitlerjeva zmaga Če razumemo poti diplomatom državnika, ki /.na od svojega nasprotnika izvojevati koncesijo po finih ovinkih, ne da bi zadel njegovo občutljivost, pa naj bo ta splošno človeška aff lastna določeni kulturi, potem lahko trdimo, da niso Nemci dobri diplomati. Nemška diplomacija prerada bije s pestjo po mizi. Takšna je bila pred vojno pod Viljemom, takšna je danes, ko se še ne more ločiti od Viljemovega duha in se smatra še vedno za predstavnico naroda, ki ima neko izredno poslanstvo na tem svetu. Še konciljantni Stresemann je v Ženevi med jezično bitko z Zaleskim o manjšinskem vprašanju udaril po mizi; leta 1922. so Nemci v Rapallu pokazali zaveznikom, da bi nanje pritisnili, pest z razglasitvijo pogodbe z boljševiki; marca lanskega leta sta Curtius in Schober presenetila vso Evropo z načrtom o carinski zvezi z Nemčijo in danes stojimo pred svečano izjavo nemškega kanclerja, da ne bo Nemčija več plačevala vojne odškodnine. Povojna Evropa, ki se ne more umiriti in ki ji je gospodarska kriza zrahljala živce, je preobčutljiva, da bi z lahkoto prenesla takšne sunke. Nemci računajo z njeno šibkostjo ,lahko rečeno, z njeno onemoglostjo in pa s splošno moralno, socialno in gospodarsko zmedo po vsem svetu in smatrajo, da so takšni trenutki najbolj primerni za krepke diplomatske sunke, misleč, da se nikdo ne bo upal odločno reagirati na udarec. Evropa je utrujena in ljudem prav nič ne prija žvenketanje s sabljo, na Poincarejev pohod v Porurje ne moremo misliti in tudi vpoklic rezervistov v Belgiji, o katerem piše nemški tisk, bo gotovo zgolj obrambnega značaja pred morebitnimi Hitlerjevimi presenečenji; vendar je gotovo, da takšno sistematično draženje evropske javnosti ne more koristili miru. Briiningova gesla izdaja Hitlerja, ki stoji v ozadju stotisočih jeklenih čelad in oboroženih bur-šov. Danes je že postransko vprašanje, ali je Briining s svojo potezo hotel razorožiti Hitlerja, ali pa je morda postopal na njegov pritisk. Inozemstvo sloji že pred dovršenim dejstvom: Dr. Briining jc govoril kakor bi govoril Hitler, ako bi bil na vladi. Hitlerjeve besede v ustih predstavnika najbolj umerjene stranke, ki igra po vojni v Nemčiji vodilno vlogo, so še težje. Prav radi verjamemo poročilu baselskih izvedencev, da Nemčija danes ne more plačevati vojne odškodnine radi go-»podarske krize, ludi ne izključujemo možnosti, dn ne bi Nemčija lega zmogla tudi v bodoče, čeprav njen današnji gospodarski razvoj lega ne kaže. toda že danes jired vsem svetom brezobzirno napovedati: -. plačevali ne bomo več , se pravi, plačevali ne bomo ne morda radi lega, ker ne moremo, temveč ker nočemo. V tem leži vsa teža prve Brttningove izjave, ki jo je pozneje nekoliko omilil 6 silno elastično pri|>ombo, češ, da Nemčija ne bo plačevala, ako se svetovni gospodarski položaj ne zboljša. Nemčija je s tem raztrgala ne samo versajsko mirovno pogodbo, o kateri Irdi, da jo je podpisala prisiljeno, temveč tudi poznejše prostovoljne dogovore, kakor so Davvesov in sedanji Voungov načrt, ki je bil sklenjen v Haagu. Nikdo ne more Nemcem zameriti, da si skušajo olajšati breme vojne odškodnine ali se ga kratkomalo otresti, toda pol, ki jo pri leni ubirajo, jc zgrešena. Kakor zasebne, lako se ludi mednarodne pogodbe lahko revidirajo samo sporazumno med obema pogodbenikoma. Zato je bila tudi sklicana konferenca v Lausanno, da se prizadete države domenijo z Nemčijo glede reparacij; nemški upniki so bili ludi že pripravljeni na kompromis, lo je zaenkrat na moratorij. Medtem pu so Nemci, ki so dobro vedeli za pripravljenost nekdanjih zaveznikov na popuščanje, dvignili glave, češ ml sploh ne bomo plačevali, in s leni že raztrgali Youngov načrt, ki so ga podpisali kol svoboden narod. Tu se nam vsiljuje vprašanje, ali ne bodo Nemci isto storili tudi z drugimi določbami mirovnih pogodb? Locarno so ludi podpisali iu si šteli v čast, da so mogli to storiti ne kol premaganci temveč kot enakopravna država, danes pa vam ves nemški tisk ne glede na njegovo politično pripadnost javno trdi, da ne bo Nemčija nikdar priznala poljske meje, in se razburja radi zbli-žanja med Kusijo in Poljsko. Katera mednarodna pogodba bo potem Ncmcem še sveta? Na kakšno podlago naj se postavijo mednarodni odnošaji, ne samo politični, ako se pogodbe tako lahko trgajo? Takšna politika škoduje očividno ludi gospodarskemu kreditu Nemčije. Za slovanske obmejne države je bila Briiningova izjava golovo rosen opomin, naj se nikar ne vdajajo iluzijam glede bodočih namenov Nemčije. Briining jo tudi s svojo nepričakovano gesto popolnoma izpodkopal temelje Briandove politike In zrušil, kar sla Stresemann in Briand lako potrpežljivo gradila leta in leta. Ako pogledamo na vprašanje reparacij, kakor ga jc sedaj postavil Briining, in na bližnjo reparacijsko konferenco v Lausanni z našega ožjega vidika, jc jasno, da so mi ne moremo odpovedati reparacijam. Preveliko odgovornost bi si nadel pred narodom listi, ki bi se upal lo slorili. Vsak naš človek od priprostega kmeta do najvišjega uradnika je občutil na svojih ramenih Hooverjev moratorij, ki je našim financam ugrabil 800 milijonov dinarjev. Tudi mi smo pripravljeni na žrtve, ako so potrebne za pomirjenje in gospodarsko obnovo Evrope. Toda to žrtve je treba pravično, to je sorazmerno razdeliti. Zakaj bi tudi Nemci, katerih zemlja ni poznala strahovitega vojnega razdejanja, katerih industrija je najpopolnejše opremljena, katerih trgovinska bilanca je močno aktivna, katerih življenjski standard je neprimerno višji kakor pri vsakem izmed srednjeevropskih. ako ne evropskih narodov, ne vzeli nekaj žrtev nase? Kako naj naša država naloži za vso Francija in Nemčija zbirata site Obe vladi se trudita, da gresta čim jačji pred mednarodne konference Reševanje francoske vladne krize Pariz. 12. jan. tg. Francoski kabinet je danes opoldne v nujno sklicani seji stavil na razpolago vse ministrske portfelje. Laval je dobi! naročilo, da se pogaja o takojšnji preosnovi, ali pa novi sestavi vlade. Predvsem se je Laval dopoldne odpeljal k Briandu, da bi se z njim natančneje dogovoril. Okoli 11 dopoldne je Laval izjavil, da se je z Brian-dom v vseli stvareh strinjal, nakar se je odpeljal v Elizej, da poroča predsedniku republike. Okoli 11.30 se je sestal ministrski svet. Kakor se uradno poroča, je ministrski predsednik poročal o trenutnem položaju in naglašal, da hoče neposredno pred velikimi mednarodnimi konferencami skleniti vse vladne stranke, da bi se vodila skupna politika. Ministrski svet je soglasno odobril izjave ministrskega predsednika in mu pustil popolno svobodo delovanja. Vsi ministri in vsi državni podtajniki so mu dali svoje portfelje na razpolago. Koncentracija nemških strank za volitev predsedniku Berlin, 12. jan. Ig. Ker se hoče nemška državna vlada pred konferencami v Lausanneu in Ženevi izogniti doma velikim parlamentarnim debatam o zunanji politiki, je bil danes v odboru najstarejših poslancev odklonjen predlog komunistov za sklicanje nemškega državnega zbora. Kljub temu je sklicanje državnega zbora potrebno radi volitve državnega predsednika, ki se ima sedaj -■•.vršiti z ljudskim glasovanjem. Državni zbor pa mora določiti termin za volitve, liačuna se s tem. da bodo volitve na kako nedeljo meseca februarja, morda 21. ali 28. februarja. Ilugenberg je danes poslul državnemu kanclerju dr. Briiningu odklonilen odgovor nemških nacionalistov, da bi se poslovna doba Hlndenburgu |>odaljSaln v državnem zboru. Vlada je sedaj zagotovljena, da bodo vse stranke razen komunistov podpirale izvolitev llindenburga tako, da bo potrebna samo ena volitev. Francija in Anglija še vedno needini Pariz, 12. jan. Ig. >Matiil smatra, da se je sir Leith-Ross zato odpeljal nazaj v London, ker je smatral, da so njegove instrukcije zastarele spričo novega sunka nemškega kanclerja dr. Briininga. -Matin izjavlja, da so ostale konference sira Leith-ossa v Parizu brez uspeha. Anglija nastopa še vedno za anuliranje dolgov in reparacij in zahteva petletni moratorij za Nemčijo, dočim dovoljuje Francija kvečjemu 2 letni moratorij. Z ozirom na te diference napoveduje »Figaro;, da bo prišlo zopet do osebnega sestanka med Lavalom in MacDonal-dom, morda že koncem tekočega tedna. r Tudi Italijani bi se radi znebili vojnih dolgov Milan, 12. jan. tg. V italijanskih listih se čuje vedno glasneje zahteva proti dr. Briiningovi izjavi, da naj zavezniške države, enako kakor Nemčija, izjavijo, da vojnih dolgov ne morejo več plačevati. Pričakuje se, da bo tako izjavo dala Anglija in da se bo Angliji pridružila Italija, ki je že leta 1922 izjavila, da je zveza med reparacijami in vojnimi dolgovi neločljiva. Popolo dTtalia izjavlja v uvodnem članku, o katerem se smatra, da je prišel naravnost izpod peresa Mussolinija: če na lozanski konferenci ne bo nobene rešitve, bi bilo bolje, da bi se sploh ne sklicala in da bi se sploh lake drage in nevarne konference ne sklicale več. Lozanska konferenca mora dovesti do tega, da se črtata strani: debet in kredit v tragičnem političnem knjigovodstvu. Reparacijska banka odklonila podaljšanje nemških kreditov Basel, 12. jan. AA. Upravni svet banke za mednarodna plačila je na rorniulno zahtevo guvernerja francoske narodne banke odklonil prošnjo nemške narodne banke, naj bi ji bil podaljšan kredit, ki ga uživa za brezpogojne reparacijske dajatve Nemčije. Sklep upravnega odbora je bil soglasen, čeprav je pred sejo dr. Luther zatrjeval, da bi utegnila odtegnitev tega kredita ogrožati nemško valuto. Berlin, 12. jan. AA. Nemško časopisje pona-tiskuje inozemske komentarje o BrUningovih izjavah \Volffovi agenciji in posebno ostro zavrača napovedi francoskega časopisja o gospodarskih sankcijah, če Nemčija odpove nadaljnje reparacije. Pri tej priliki protestirajo listi tudi proti odpovedi reoskontnega kredita v znesku 100 milijonov dolarjev, ki ga je doslej imela nemška narodna banka pri baselski banki za mednarodna plačila. Glede tega sklepa baselskega zavoda pravi poluradna izjava, da Francija ni imela izključne pravice zahtevati to odpoved, ker sodeluje pri tem kreditu le z eno tretjino. Odpoved tega kredita bo le poslabšala plačilno zmožnost Nemčije. Zanimivo je, da časopisje prikriva javnosti oni del MacDonaldove izjave, s katero je predsednik angleške vlade obsodil Brttningovo metodo. Priznati pa je treba, da pričenjajo zmerni krogi že dvomiti v oportunost dr. BrUningovih izjav. Po mnenju teh krogov je Francija lako odločno odklonila dr. B runi ngovo izjavo, da bo ta izjava utegnila ustvariti hud spor Nemčije s Francijo, ne da bi Nemčija na koncu imela koristi od lega. Podobno kvarno naglico je Nemčija pokazala že s predlogom o carinski zvezi z Avstrijo. Žal pa so ti kritični glasovi v..v enkrat Se osamljeni. Uethlen pri Mussoliniju liatijaashi sunek proti Mali antanti Belgrad. 12. jan. I. Semkaj so prispele vesti, da je grof Belhlen odpotoval preko naše države v Italijo, kjer se sestane s predsednikom Musso-linijcm. Ker ta obisk prihaja takoj za obiskom romunskega ministra Argeloianua, dobiva v sedanjem trenutku prav poseben značaj. V ospredju srednjeevropske politike sta dve vprašanji: ustvaritev gospodarskega bloka in preokret v stališču napram Sovjetski Rusiji. Italija se trudi, da bi na vsak način preprečila napovedani podonavski gospodarski blok ter je brez dvoma v tem smislu vplivaia na romunskega ministra in bo ves svoj pritisk izvajala gotovo ludi na grofa Bethlena. ki jc že star popotni romar v italijanski zunanji politiki. Vzporedni« pa Iii italijanska diplomacija rada videla, da pride do sporazuma i Romunijo. Argetoianu jc našel novo vzpodbudo v (eni praven. Ni neverjetno, da bi sc tudi grof Belhlen ne pridružil isli politiki. Doznava se v diplomatskih krogih, da gotove velesile, kakor n. pr. Italija in Nemčija, na vse načine delajo v tem smislu, da bi razdvojila države male anlante, lako v vprašanju podonavske gospodarske politike kakor ludi v vprašanju vposlavitve normalnih razmer s Sovjetsko Rusijo. Z razdvojitvijo male anlanle bi po njihovem računu oslabile ludi položaj Francije pri bodočih velikih dveh konferencah o reparacijah in razorožitvi. Vso kaže, da je grof Belhlen v leni pogledu velik sotrudnik Italije. Prijateljska pogodba med Albanijo in Bolgarijo Sofija, 11. jan Dno 5. januarja je prišla v Sofijo albanska delegacija, ki jc imenovana za prihodnjo balkansko konferenco iu kateri liačcluje Aluned hej Konica, bivši albanski minister za zunanje zadeve. Dne 9. januarja je mešana komisija zaključila svoje delo ter je bil prijateljski dogovor med obema državama podpisan; s strani albanske delegacije so podpisali pogodbo Aluned hej Konica, Fuad Aslani in Skendcr Konica; od bolgarske delegacije pa Janko Sakasov, A. Tošev iu prof. Genov. Pogodba določa pravice narodnih manjšin, Albancev v Bolgariji in Bolgarov v Albaniji, ki so jim garantirane v smislu mirovnih pogodb. Manjšinam se garantira svobodno ustanavljanje šol iu cerkva tam, kjer so v premoči z domačini prebivalstvom, drugod se jim pa otvorijo prosvetni tečaji. Širjenje prosvele in literature je svobodno. Za balkanski pakt se predlaga prijateljstvo, arbitraža in nenapa-danje. Trgovski stiki med obema državama naj se poglobe, kakor se že vodijo delj časa pregovori v tem smislu. Sploh se je v vseh vprašanjih doseglo Dunajska vremenska napoved: Nobene bistvene spremembe vremena. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in toplo. Topli južni vetrovi bodo poslali močnejši. Slabo deževje se predvideva. popolno soglasje, kar dokazuje tudi brzojavno imenovanje člana albanske komisije Fuad Aslani za upravitelja albanskega poslaništva v Sofiji. Dosedanji albanski poslanik Leskoviku odide v Angoro. Razvidno je, da je vlada narodnega bloka v Bolgariji začela politično akcijo, ki ima za cilj, stopili iz politične izoliranosti ter si iskali zaveznikov za okrepitev svojih političnih in gospodarskih ciljev. Nadškof Kordač -osemdesetletnik Praga. 12. jan. Včeraj je praznoval uadškol dr. Frančišek Kordač svoj 80. rojstni dan. Odkar je odložil mesto praškega nadškofa, biva jubilant v B režimih. Vsi katoliški listi prinašajo laskave ocene o slavljenčevem delovanju za procvit kato-lištva na Češkoslovaškem. Njegovi pastirski listi so bili odločilni za usmerjenje socialnega katoliškega gibanja. Nastopal je proti verskemu indife-rentizinu liberalizma, proti materialističnemu monizmu kakor tudi proti človečunskim tezam profesorja Masarvka. Bil je izvrsten pridigar, a obenem voditelj katoliške mladine. Skrbel je za duhovniški naraščaj in zgradil moderno semenišče. Veliko pozornost so vzbudili njegovi pastirski lisli glede socialnega vprašanja. V zadnjem času jo nadškof Kordač zopet obolel, vendar se ii»vi je zdravje že toliko popravilo, da lahko še vedno mnogo piše. Neki publicist zaključuje svoj članek o nadškofu Kordaču tako-le: Njegova osebnost kaže poteze demokracije, človeško strpnosti, asketičnega življenja in globoko življenjske modrosti. Po prevratu je umrli olomuški nadškof Stojan predstavljal srce češkoslovaškega katoli-šlva, nadškof Kordač pa njega možgane.« Budimpešta. 12. januarju, ž. Madjarsko-češko-slovaška pogajanja, ki so bila v preteklem mesecu prekinjena v Parizu, se bodo nadaljevala 16. I. m. v Ženevi. Budimpešta. 12. jan. ž. Madjarski parlament se l)o sestal k rednemu zasedanju 14. I. tn. Druga seja senata Overovljenje mandatov bližnjo bodočnost našim davkoplačevalcem breme 800 milijonov dinarjev, kako naj obnovi po vojni oškodovane kraje, kako naj plačuje dolgove, ki jih je napravila med vojno, dn obvaruje svojo samostojnost? Priznavamo, da je danes gospodarstvo enega naroda vezano na gospodarstvo drugega. Toda gospodarski in socialni položaj v Nemčiji ni danes niti zdaleč lako težak, da bi vodilni poliliki mogli pred narodom opravičiti žrtve, ki se od njega zahtevajo. Na koncu vseh koncev pa hi bilo neprevidno, da bi s t oni i res krvavimi žrtvami krepili udarno m o." naroda, -i se še vedno ni odpovedal svojemu Drangu uaeh Osteiu. Belgrad, 12. jan. 1. Senat jc imel danes svojo sejo. na kateri je izvolil verifikacijski odbor. Seja jc bila otvorjena ob 19 dopoldne od starostnega predsednika Ivana Hribarja. Zapisnik prve seje jc bil soglasno sprejet, nakar jc skupščina senatorjev pismeno predložila listo članov za verifikacijski odbor. Predsednik je predložil, naj se lista zato, ker jo edina, sprejme z aklamacijo, s čemer pa ni soglašal senator čerovič, ki je mnenja, da naj se ne •'vaja glasovanje z aklamacijo, ampak n. Japonska namreč izjavlja, da kot sojiodpisnica pakta devetih velesil nikoli ni imtda iu nima nuincim. da bi kršila snvereniteto Kitaja ali pa ustvarjala stanje, ki bi pomenilo kršitev politike odprtih vrat. Tudi ne misli Japonska kršiti Kcllogovega pakta, niti lic namerava sklepati s Kitajsko kakršnekoli nove pogodbe, ticoče se Mandžurije. Razume 6e, da so vashingtouski krogi odgovor japonske vlade sprejeli zelo povoljno, da-I še ni znano, kaj misli Amerika na zatrdilo japonske vlado oficielno odgovoriti. Ni pa f-koro nobenega dvoma, da bo odgovor Unijo lak, da se bo moglo smatrati, da jo diplomatični konflikt mod linijo in Japanom radi Mandžurije vsaj zaenkrat likvidiran. Pri tej priliki zatrjuje največji tokijski dnevnik Niči Niči :, da ima Japonska izključno ta namen, tla vpostavi v Mandžuriji mir in red, ker je lo spričo popolne anarhije v Kitaju nujno potrebno in v interesu vseli velesil, ue izvzemši 'Amerike, interesi ameriške trgovine bodo zaščiteni le, če se japonska intervencija posreči in če bo Mandžurija dobila upravo, ki jo potrebna za procvit dežele. Kakor znano, so angleški zunanji urad ni pridružil ameriški deanarši, kar japonski listi z velikim zadoščenjem konstatirajo. Anglija je samo po svojem ministru za zunanje zadeve Simonu prosila japonskega poslanika v Londonu, naj izjavi, kaj misli Japonska glede politike odprtih vrat v Mandžuriji. Jajionski poslanik jo seveda odgovoril, da so Japonska strogo drži in misli tudi v bodočo strogo držati obvoz, ki jih je sprejela s podpisom tako zvane pogodbe devetih velesil. Kar se tiče pacifikacije Mandžurije, pa se položaj čedalje bolj zapleta. Akcija tako zvanili kitajskih : roparskih ček se menda res zelo razvija tako v južni kakor v severni Mandžuriji. Tako n. pr. je več tisoč oboroženih Kitajcev napadlo 10. t. ni. cel japonski polk. ki so jo nahajal na poti v Cinčov. Razvila se jo praska, v kateri je bilo ubitih 5 japonskih častnikov iu 15 vojakov, 20 pa iežko ranjenih. Iz Mukdena so nato odšla v činčov japonska ojačenja, predvsem pa aeroplani, ki so Kitajce razpršili. Kilajski prostovoljci so nadalje napadli japonsko garnizijo v Sinojtunu, tako da je bilo veliko Japoncev ubitih, ostali pa so se morali iz mesta umakniti, dokler niso prišla ojačenja. V borbi s kitajskimi prostovoljci pa Japonci napredujejo in so zasedli sedaj mesto Činsi, ki leži čisto na jugu Mandžurije. Japonsko urmadno poveljstvo je sklenilo, da zasedo čisto vse kraje v Mandžuriji iu upu, da bo v treh mesecih deželo popolnoma očistilo »ropar- jev«:. Iz Mukdena je odšlo lil vlakov, polnili letal in vojaštva, ki se bo razšlo ftn vse strani, da iztrebi prostovoljske čete. Ta akcija pa utegne postali nevarna, in -»iccr zato, ker jc začelo japonsko armaduo poveljstvo čistiti tudi severno Mandžurijo, ki jo smatra Rusija za svojo interesno sfero. Tako se izve, da so Japonci ti. 1. ni. odposlali iz Kirina več koinjiniiij v mesto Harbin, kjer so se bili nedavno spoprijeli tulili bivajoči ruski belogardisti s kitajsko policijo. Moskovski listi trdijo, da so tisti spopad provo-cirali Japonci sami, da dobijo priliko, da Harbin zasedejo. Tako j(reti sedaj po likvidaciji konflikta z Ameriško Unijo drug konflikt s Sovjetsko unijo. Na energičnost japonske akcije vpliva predvsem okolnost, da je v Nankingu, kjer se je ustanovila nova vlada, vse narobe. Proti novi vladi so se namreč uprli bivši predsednik Čangkujiek iu general Vaučinvej in Hithunmiii. (lovori se, da jc nova a luda zaradi tega demisijonirnla ali pa da v kratkem misli demisionirati, ako bi se ji ne posrečilo združiti političnih si! Kitaja v eno fronto. V Nankingu zopet demonstrirajo študenti, o katerih nihče ne ve, kaj prav za prav hočejo. Govori se, da se ho Cangkajšek zopet povrni! na vlado Omembe vredna je tudi vest, ki pravi, da bo ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Slim-son velesilam predlagal, naj se skliče posebna konferenca, ki se bo bavila z mandžurskim vprašanjem. Na lo konferenco bo povabljena seveda tudi Rusija, ki je sopcdpisnica pakta devciih velesil. Federativna ustava za Indijo Nadaijne arešacije London, 12. jan. ž. »Times. poroča iz Nevv Delhia, da je indijski podkralj konzultiral s predstavniki indijskih narodov, kakor tudi z nekaterimi politiki iz indijskih pokrajin, ki so pod britansko suvereniteto. Na sestanku so skušali najti način, da se onemogoči Gandhijev pokret tor Ua se požuri z federativno ustavo Indije. Priprave za izvršitev tega velikega dela so v glavnem sledečo: 1. določile se bodo tri komisije, ki jih bo imenovala konferenca okrogle mize v Londonu ter bodo imele nalogo, da izvršijo v Indiji anketo. Komisije bodo pričele z delom v februarju in se bodo vrnile koncem maja. 2. V juniju, juliju in avgustu bo izdelan v Londonu načrt nove federativne ustave za Indijo. 3. V decembru bo skupno zasedanje okrogle mize v Londonu. Na tem zasedanju bo odobren načrt ustave. •A. Nadalje bo meseca marca 1933, ta nova federalna ustava sankcionirana in stopila v veljavo. London, 12. jan. ž. Iz Bombaya poročajo, da jo po aretaciji Gandijeve soproge, ki so jo policijske oblasti prijele v Bardogli v pokrajini Surad, kjer je vršila propagando in pozivala kmete na nepokorščino, da naj no plačujejo davkov, bilo aretiranih še nekaj drugih voditeljev iu voditeljic. Tako je bila aretirana tudi hčerka predsednika vseindijskega kongresa Pathela v Amedabadu, kakor tudi znana indijska agitatorka Una Neliru. Indijska vlada hoče po aretaciji vseh voditeljev aretirati tudi žene, ki so stale na čelu Gandije-vega pokreta. Bivši predsednik pnnindijskega kongresa Rerod je bil obsojen na šest mesecev zapora. Trdi se, da sc bo tudi proti ostalim indijskim voditeljem, ki se nahajajo v zaporih, pričela razprava v najkrajšem času. »Daily Ne\vs : javlja, da namerava indijska vlada Gandija izpustiti na svobodo, če da častno besedo, da ne bo sodeloval aktivno v protlbritanskem pokrelu. V leni slučaju bo Gandi interniran v nekem malem mestu v pokrajini I5ombay. v Z na hmeljarska konferenca v Belgradu Izdelan bo nov pravilnik o signiranju hmelja Sofija. 11. Upokojeni general Škvinov, voditelj bolgarske fašistične organizacije Rodna zaščita , povabil Hitlerja na obisk « Bolgarijo. Ker ima Hiiler obilo dragih poslov Nemčiji, ;e odpcr.la' v Bolgarijo svojega tovariša ^raucnfelda, ki ie prispel v Sofijo 9. januarja Organizacija »Rodna zaščit? , mu ie priredila banket, a včeraj 10. januarja |e bil zabavni večer Rodne zaščiie v vojnem klubu, na vasi I rauenfeldu. Včeraj je cb-skal tudi bolgarskega metropolita Štefanu v spremstvu generala Skočaova. Obisk je tem zn.i-čilnejši, ker se je pre kratkim izvršila v Sofiji rveza vseh fašističnih organizacij ali kakor se same imenujejo »rodoljubivite organizacii v eno rveso in jc ob tej priliki sodeloval tudi meiro-polit Štefan. Kadi aktivne udeležbe melropoliia »o zlasti zemljedel»ki časopisi ostro napadali me-Iro-polila, očitajoč mu sodelovanje s sovražniki bolgarskega naroda, ki je pri volitvah 21. junija 1931 lcla jasno pokazal, da ostro odklanja, da bi se ga vladalo z fa-i»tičaimi metodami in da isi želi miru s sosedi. Z nastopom metropolita Štefana se tudi ni solidarizirala duhovščina, ki je v pretežni večini orientirana v 6mislu zemljedelskega programa. Fred časnikarji je Frauenfcid, odposlanec Hitlerjev, izjavi1, da ima;o Hitlerovci nado, da prevzamejo na pomlad v!ado# v Nemčiji v svoje roke, da pričakujejo absolutno večino pri precl- stoječili vab Prusiji ter da bodo po vsiopu r vlado ustanovili c.ospodarski blok, v katerega vore vstopiti tudi Bolgarija, Blok bo nadomcslo-ral od nekaterih zaželjeno Pancvropo. Občutno štedenje v Bolgariji Sofija. 11. — Finančni miiiisle.r Šlefanov je postal »naučili diktator Bolgarije, Prejšnja vlada, v kateri je bilo več gospodarskih izvedencev profesorjev, je proti volji opozicije sestavila proračun, v katerem so bili dohodki za finančno leto 1931-1932 (od 1. IV. 1931 do 31. III. 1932) tako visoko postavljeni, da je vsakemu poznavalcu finančnega s-tanja bilo jasno, da bo sledil neizogibno velik deficit, katerega je prevzela kot dedščino vlada narodnega bloka. Minister Štefanov, ki je po poklicu industrijalec, je s preosnovo težavnega posla ministrstva za finance zahteval dalekosežna pooblastila, ki mu jih mora dati vlada. Izdan je bil devizni zakon z dne 18. oklobra 1931, po katerem se izdajo devize 3 mesece po prijavi uvoženega b!a';a. Tej odredbi je sledila druga, ki preprečuje uvoz luksuznih predmetov, oziroma ne dovoljuje izdajo deviz za te predmete. Pričakujejo «e nove omejitve uvoza. Na ta način hoče minister omejiti izvoz tujih deviz, a katerimi bi bilo ogroženo sUvnje bolgarskega denarja — leva. Finančni minister Šlefanov namerava tudi sicer uvesti korenite in emelc reforme. Pri zni- Velgrad. 12. jan. 1. V ministrstvu za trgovino se je vršila danes anketna konferenca proizvodni-kov in trgovcev hmelju. Iz Slovenije so se udeležili gg. dr. Mohorič, 1'rekoršek, inž. Dolinar in Sonicn. Predmet, ki se je obravnaval, je zelo važen za bodoči razvoj hmeljarske proizvodnjo v Sloveniji. Nn (luevnoin redu jo bilo več strokovnih referatov, kater." je pripravil osrednji zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Trgovinsko ministrstvo je to anketo sklicalo zato, 'da bi dalo pobudo našim hmeljarjem in da bi našemu hmelju moglo odpreti inozemska tržišča, ki se mu vedno bolj zapirajo. V lo svrli" je treba dvojnega. Najpreje se mora standard naše luneljske produkcijo dvignili in /.boljšati, drugič pa je potrebno, dn naš hmelj nastopi na inozemskih trgih z enotno signirano znamko o krajevnem izvoru. Dosedanja anarhija v leni pogledu je v mnogem škodovala ugledu našega jugoslovanskega hmelja v inozemstvu. Prvi referent dr. Vitez jo posebno naglasil, da je okolno slgnirani hmelj, kakor se prakticira v Sloveniji, nepovoljen za slovenske hmeljarje same in škodljiv posebno sedaj, ko je mnogo inozemskih držav, med njimi tudi Francija, začela zahtevati pri uvozu hmelja po znižani carinski tarifi kontrolni žig državne kontrole, iz katere prihaja hmelj. Pri našem hmelju ni tega. Zato ni čudno, da ga jo Francija odklonila in osem devetink svojega uvoza krila v češkoslovaški, ki je unifici-rala zaznamovanje krajevnega izvora že pred dobrimi desetimi leti. Referent je predlagal, naj se določijo krajevna hmcljska področja in naj se vzamejo v obzir samo oni kraji, kjer se proizvaja kvalitativno dober hmelj že dalje časa. Nadalje predlaga državna strokovna kontrola, nuj se obrača paŽ-nja na kulturo hmelja,' na sortiranje kakor tu li na slandardiziranje in pakovanje, ki naj nosi znamko jugoslovanskega izvora in ničesar drugega. Vsi trgovci bi morali prijaviti svoje zaloge, namenjene za izvoz, državnemu kontrolnemu uradu za signiranje pred začetkom nove letine. V debato je zelo stvarno in nekolikrat ludi ostro posegel dr. Mohorič ir. Ljubljane, ki je očital referentu, da hoče z nekim novim pravilnikom odpravili zakon, ki je veljaven v Sloveniji. Zakoni se odpravljajo «111110 z zakoni in ne s pravilniki. Če bi bilo treba uvesti spremembe, ki jih jo predlagal referent iu s katerimi v glavnem dr. Mohorič soglaša, bi so poslužili zakona o kontroli izvoza huielj-skili pridelkov. Toda ludi v tem slučaju je imel hmelj zelo površno obliko. Izvajanjem dr. Mohorič« se je pridružil inž. Dolinnr. ki je zahteval pravno podlago za enotno signiranje našega hmelja. Ta podlaga pa more biti samo enotni provenienčni zakon. Nalo se jo sklenilo, da se zahteva, naj se v očigled dolgotrajne procedure za izdelavo novega zakona poskusi z obstoječimi zakonskimi sredstvi doseči enotno signiranje naših hineljskih pridelkov in druga zboljšanja v proizvodnji in razprodaji. K tej točki se je naposled javil zastopnik hmeljarjev v Žalcu Senica, ki je zahtevni, naj se prav ničesar ne spremeni, naj ostane vse pri dosedanji ureditvi signiranja, vsaj v kolikor se tiče Slovenije. Nihče izmed prisotnih gospodov nI soglašal s Senico, nakar je bil stavljen predlog, naj se njegovo mnenje zabeleži v protokol in naj se preide na dnevni red. Dr. Mohorič je naposled zopet pojasnil, da bi bilo za Slovenijo eminentne važnosti, če bi se signiranje hmelja izvedlo na enoten način za vso državo in da 11111 je popolnoma nerazumljivo lokalno stališče, ki ga zavzema žalski zastopnik. Pri vprašanju, kateri hmelj naj sc signira, so Vojvodinci zahtevali, naj se hmelj kvalificira, proti čemur jc nastopil inž. Dolinar, ki je dokazal, da noče staviti določenih kriterijev za razliko med dobrim in slabim blagom. Naj se zaenkrat osvoji samo načelo, da se ne bo signlralo blago, ki bi lahko škodovalo naši jugoslovanski izvirni znamki. Toda tudi ostalo slabejSe blago naj bi dobilo svojo znamko, ker je v našem interesu, da se tudi proda. Ampak ta hmelj naj bi imel samo znamko hmelj', brez vsake druge označbe. Signlrati se tudi ne sme mešani hmelj, sestavljen iz več letnikov, ali žveplan in ne-žveplan. Oba predloga jc konferenca osvojila. Inž. Dolinar jo nadalje zahteval, naj prevzamejo signiranje banovinski ali državni organi, da se ta posel enkrat za vselej vzame iz rok privatnih korporapij. V komisiji za signiranje naj bi bili zastopani pro-ducenti iu trgovci po razmernem ključu 3:2, tako da bi producontom bila' oslguruna večina. it. V vprašanju kontingentiranja hmelja je dr. Mohorič v daljšem govoru jasno obrazložil inozemsko zakonodajo ter apeliral na merodajne kroge, naj storijo vse, kar je v njihovih močeh, da se sklenejo v najkrajšem Pasu z Nemčijo, Belgijo in Francijo posebne pogodbo o kontlngentiranju našega hmelj-skega uvoza v te države, kajti brez pogodb nam bodo vse trge pobrale druge države — hmeljaike. Sprožilo se jo tudi vprašanje, da bi se zvišala carina na inozemski hmelj, toda g. Gregorič je v imenu pivovarnnrjev pobijal to stališče, češ, da jc naš uvoz tako neznaten, da sc no splača spreminjati carinske tarife. Od 2000 slotov hmelja, ki ga porabimo za naše pivo, ga uvažamo samo 000 slotov. Konferenca jo ob zaključku apelirala na vlado, naj dela propagando za direktno prodajo našega hmelja v inozemstvo s pomočjo sistematično propagande. V tem prnvcu Se bo ludi izdelala brošura o našem hmelju. Zavod za pospeševanje trgovine bo izdelal sedaj osnutek za nov pravilnik o signiraiiju hmelja in njegovega izvoza ter ga bo razposlal vsen/zainle-resiranim korporacijam. žailih pokojninah si upa prišledili 100 milijonov, pri železniški direkciji 300 milijonov, pri vojnem ministrstvu 200 milijonov itd. Budietni proračun bo znašal okoli 6.200 milijonov levov, med tem ko se je lanski budŽctnl proračun glasil na 7 milijard 900 milijonov levov, katerih pri danat, T gospodarski krizi 111 nazadovanju cen nikakor ni mojjočc dobiti iz davkov in državnih podjetij. Zasedanje Mednarodnega urada za de!o Obširen delovni program Ženeva, 12. januarja. AA. Jutri 13. januarja se sestane uprava mednarodnega urada za delo. Na zasedanju upravnega odbora mednarodnega urada za delo, ki bo trajalo 4 dni, pridejo v pretres vprašanje brezposelnosti, v zvezi s tem vprašanje gospodarske krize iu vprašanje delovnega časa. O vsem tem bo podal mednarodnemu uradu za delo odbor za brezposelnost svojo poročilo. Nato bo upravni odbor mednarodnega urada za delo določil datum letošnjega zasedanja mednarodne konference za delo, ki se bo morala letos nekoliko prej sestati kakor prejšnja leta, ker se bo letošnje leto vršila tudi mednarodna razoro-žilveun konferenca. Razen tega bo upravni odbor določil dnevni red mednarodne kontereuco za delo, ki se bo lelos vršila. Na tej konferenci pridejo po dosedanjem Izvoz preko Maribora Bclgrad, 12. januarja. AA. S postaj Maribor. St. ilj iu Pesnica je bilo izvoženih v času od 12. sept. 1031 do 5. januarja 1032 v Avstrijo 252.894 kg sliv, 287,040 kg jabolk, 3838 kg hrušk iu 3111 kg grozdja: v Češkoslovaško 59.190 kg jabolk, v Nemčijo 10.109 kg jabolk, v Švico 77.893 kg jabolk, v Italijo 76.295 kg jabolk, v Francijo 24.000 kg jabolk in v Madžarsko 30.000 kg jabolk. Angleška trgovina London. 12. jan. AA. Celokupni uvoz v Anglijo je znašal v zadnjih 12 mesecih «02,17-1.709 funtov, izvoz pa v istem fnsu 389,163.817 Tuiitov. V primeri v. letom 1930. so jo uvoz zmanjšal za 181.800,552 funtov, izvoz pa za 181,591,599 funtov. programu na dnevni red vprašanja zavarovanja brezposelnih delavcev, počitka delavcev, zaposlenih v avtomatskih steklarnah, plačevanja delavcev za dobo njihovega počitka in zaposlitve žensk in otrok prt podzemeljskih delih. Upravni odbor mednarodnega urada za delo bo na prihodnjem zasedanju proučil tudi vprašanje revizije konvencije o zaščiti pristaniških delavcev pred nesrečnimi slučaji. Nato bo odbor proučeval razna poročila mednarodnega urada za delo o delovanju lega urada v vprašanju ženskega dela, o ustanovitvi mednarodnega urada za tehnični pouk, o načrtu ankete v železni in jeklen' industriji, dalje poročilu tekstilnega odbora, od-bora za higijeuo v industrijskih podjetjih, ter lconfercnce za statistiko oVda. Preishava o premoženju uradnikov v Romuniji Bukurest. 12. jun. ž. Po dolgem delu je končan zakonski predlog o kontroli izvora uradniškega premoženju. Svoječasno je nacionalno kmetskn stranka predložila sličen predlog parlamentu, vendar pa se zaradi demisije Mironescua o predlogu ni sklepalo. Po členu 2. tega novega zakona so hoče ugotoviti, od kod imajo uradniki svojo premoženje. Pod zakon spadajo vsi ministri, narodni poslanci in senatorji, kakor tudi upravitelji državnih podjetij. Kontrolo vršo apelacljska in kasači,jska sodišča. Uradniki, ki ne bodo mogli dokazati izvor premoženja, ga bodo morali vrniti državi. Društvo učiteljev glasbe bo imelo svoj redni občni zbor dne 18. januarja ob 20 v gostilni pri Čiukolelu v Kopitarjevi ulici Ljubljanski proračun za f. 1932 (novi) (prv.) Uspeh 1932 1932 1931 1930 8.1 8.8 9.9 8.1 3.1 3.1 3.4 3.7 0.0 0.0 0.0 1.6 5.8 5.7 5.7 7.4 0.8 7.5 6.3 6.1 9.1 8.0 9.8 9.3 4.7 4.7 5.1 4.5 1.8 1.8 1.8 1.3 3.9 4.0 4.1 3.8 0.0 0.0 0.6 0.3 1.5 1.5 2.1 0.6 0.0 0.6 0.0 0.6 2.0 1.8 2.0 2.1 Ljubljana, 12. jan. Svojcčasno (25. novembra 1931) smn objavili ! podatke o provizoričneni lanskem proračunu za : 1.11132. Redni promet Skupna vsola rednega proračuna v izdatkili je ■ znašala tedaj ">0.2 milijona dinarjev in je bila le za ' približno pol milijona dinarjev manjša kot za j lelo 1931. Sedaj pa je objavljen delinitivni načrt , ljubljanskega proračuna za tekoče loto, iz katerega j je razvidno, da so izdatki manjši in proračunani na j 17.0 milijona Din. Dohodki so sedaj proračnani na •17.14 milj. (v prvotnem predlogu so znašali 48.1 milj., v proračunu za 1931 pa 49.5 milj. Din). V naslednjem podajamo primerjavo izdatkov v posameznih poglavjih (v milijonih Din): Proračun Splošna mestna uprava . . Mestna poslopja in zemljišča Hran. vloge in vredn. papirji Davščine, takse itd. . . . Posojila....... Ceste, ulico itd...... Socialno skrbstvo .... Zdravstvo....... šolstvo........ Znanost in umetnost . . . Prenesen delokrog . . . Delavsko zavarovanje . . Kazno........ Glavne spremembe so v dcfinitivnem predlogu proračuna v primeri s proračunom 1.1931 naslednje: Najbolj znatno je bil zmanjšan proračun splošne mestne uprave, kjer so padle predvsem plače uslužbencev in rodbinske doklade od 5.2 na 4.6 milijona dinarjev. Med stvarnimi izdatki so popolnoma odpadli zneski za državno ljudsko štetje in za nagrade za izredna dela. Vzdrževalni stroški za mestna poslopja so se skoro za vse objekte zmanjšali, kar je dalo prihranek 0.3 milijona Din v primeri s proračunom za 1.1931. Narastli pa so izdatki za mestno finančno upravo, predvsem osebne potrebščine, dočim so stvarni izdatki padli. Prispevek amortizač-ucniu fondu 6% občinskega obligacijskega posojila je naraslel za 0.2 milijona Din. V poglavju: občinska posojila so obresti in anuitete narastle zaradi povečanja bremen mestne občine. V poglavju: cestc, ulice in trgi so narastli izdatki za osebne potrebščine. Nadalje so manjši izdatki za vzdrževanje in naprave (od 0.15 na 3.64). Tudi za čiščenje mesta so potrebščine manjše, ker jc popolnoma izpadla postavka za odvažanje snega, ki je znašala še 1.1931 0.4 milijona Din. Ta postavka se zaračuna v breme kuluka. Tudi za plinsko razsvetljavo mesta so predvideni znatno manjši izdatki. Manjše izdatke za vzdrževanje naprav nadoknadi nova postavka za razna dela v znesku 2 milijona Din. Zmanjšanje izdatkov za socialno skrbstvo jc pripisovati manjšim potrebščinam za starostno preskrbo in mladinsko skrbstvo. Predvsem so tu padli izdatki za zavetišče za onemogle in za oskrbo v zavodih. Izdatki za zdravstvo so ostali skoro popolnoma nespremenjeni. Pač pa so nižji izdatki za šolstvo, zlasti za osnovne šole in mestno žensko realno gimnazijo. Nekoliko manjši so izdatki za znanost, umetnost in prosveto. Prcncšeni delokrog izkazuje zmanjšanje izdatkov za nad pol milijona Din, kar so predvsem manjši izdatki za državno policijo. V poglavju raznoterosti so se hvalevredno znižali izdatki za reprczentac.ijo za 50.000 na 200.000 Din. Novi sta postavki: poprava trnovske cerkve 49.000 Din, subvencija Acroklubu za zgradbo aerodroma 50.000 Din. Večji so izdatki tudi za poklicno gasilstvo. Kritje rednih izdatkov so proračunani sledeče (v milijonih 0.0 za mehanizacijo cestne oskrbe (1. 1931 1.2), 0.7 milj. Din z.a Hainriharjev svet (novo poslopje za do-hodarstvenl urad), 0.2 milj. z.a nakup Vrhovčevega sveta za ureditev sejmišča, 5 milj. za zgradbo nove šole v svetokriškeni okraju (2 milj. že v proračunu za I. 1931), 1.2 milj. za odkup Lukmanovega sveta. Prvotni predlog proračuna je določal, da bo novih posojil treba najeti za 18.9 milj. Din, sedanji predlog pomeni torej zmanjšanje za 6.3 milj. Din in v novem predlogu ni več zneskov za nekatera dela. Ljubljanski proračun za 1932 je opremljen kakor prejšnja leta s pojasnili, ki so obsežnejša kot proračun. Poleg tega pa so mu priloženi obširni referati posameznih uradov. Ti referati se razlikujejo od prejšnjih, da obsegajo večinoma vse delo občine, od kar je pri njej nova občinska uprava, torej od I. 1928 dalje, deloma celo za 1927. Podatki za 1930 pa niso tako obsežni kot prejšnja leta in ponavadi ne obsegajo celega leta. Zalo je njih primerjava v marsičem nemogoča. Najbolj pregledni so še podatki o ljubljanskem tramvaju za 1930, čeprav bi želeli nekaj več podrobnosti o novi progi, ki je bila zgrajena leta 1931. Ta proga je gotovo bolj rentabilna kot so računali prvotno. Zanimivi so posebno referati mestnih podjetij, ki kažejo, da sc je Ljubljana v zadnjih letih radi povečave stavbne delavnosti zelo rvzvila. Računski zaključek za 1.1930 Ker smo šele prve dni januarja, je naravno, da ni mogel bili še predložen računski zaključek za 1931, ki bi dal realnejšo podlago proračunu za 1932. Pač pa so objavljeni podatki za lelo 1930. Obenem so objavljene bilance mestnih podjetij. Iz teh podatkov je razvidno, da je v posameznih poglavjih znašal za I. 1930 uspeh (v oklepajih proračun za 1930): splošna uprava izdatki 8.3 j (8.0), dohodki 1.5 (2.1), poslopja in zemljišča izdatki 3.85 (l.l). dohodki 2.9 ' (8.1), podjetja in davščine izdatki 7.0 (0.35), dohodki 35.2 (31.9), občinska posojila izdatki 0.2 (4.8), dohodki 2.65 (2.16), ceste, ulice in trgi izdatki 9.95 (10.7), dohodki 1.2 (4.58), socialno skrbstvo izdatki 4.6 (4.9), dohodki 1.35 (1.1), zdravstvo izdatki 1.5 (1.45), dohodki 0.5 (0.44), šolstvo 1.3 (4.15), dohodki 0.5 (0.5), znanost, umetnost, prosveta izdatki 0.27 (0.225), prenesen delokrog 0.7 (0.6), delavsko zavarovanje izdatki 0.0 (0.56), dohodki 0.0 (0.50), razno izdatki 2.2 (2.1), dohodki 0.8 (0.3). V izrednem prometu so znašali izdatki 13 milj. (proračun 37 milj.), dočim so dohodki znašali 11.6 (proračun 37 milj.). Skupna aktiva mestnega zaklada so ocenjena na 55.4, pasiva pa na 61.3 milj. Bilančne svote mestnih podjetij so bile naslednje (v oklepajih svote dohodkov po računu dobička in izgube): klavnica 19.9 (3.9, proračun 4.0), vodovod 0.1 (7.05, 5.85), elektrarna 23.0 (13.0, 12.2), plinarna 4.2 (3.74, 3.0), pogrebni zavod 3.45 (1.2, 1.0), zastavljalnica 1.7 (0.5, 0.5), priprega 0.3 (1.4, 1.4). Skupni predpis mestnih dohodkov jc znašal leta 1930 v rednem prometu skupno z zaostanki 56.9, vplačanih je bilo 50.5 milj., tako da je znašal zaostanek na koncu leta 1930 6.2 milj. Din, 1929 25.4 milj. Din. Strašna družinska zaloigra na Bledu Oče ustrelil ženo, sinčka in sebe Oiai pravite 9 l'isano jc: Kdor sloji, nuj (iledu, da ne pade. Zulo težko zapišem trdo besedo zoper kogarkoli, ki je padel. In Se, kar zapišem, ni zoper njega, ki je padel, ampak zoper lislo, ob kar se je spotaknil ko je padel. Pa ludi zalo je treba včasih zapisali trdo besedo, da obvaruješ padca stotine drugih, ki sloje, u bi padli, ko bi ne bilo ostre besede. Z eno besedo: Kritika vrši moralno očiščujoče delo, če jo vodi lako prepričanje, da mora bili v blagor bližnjega. Škoda sc mi zdi, da dandanes v listih lako malo berem lakih javnih kritik. Saj vidimo može, ki sloje, pa spolikajc se padajo. Nihče ne črhne besede zoper listo, ob kar se spotikajo in ob čemer padajo. Vidimo može. ki se od enega padca še niso pobrali in leže na tleli ua trebuhu pred nečem, kar imenujemo Interes in Profil, kar pa ni ne interes ne profil ne dobiček, ampak poguba: Mamon. Z a enim pada drugi. Obema jih sledi deset. Tem stotine. Pa je molk med nami, molk. ki ga ne razumem in ki me ga je groza. Opravlja mož nekako službo v interesu večje skupine ljudi. Ima zalo časi, ugled, plačo in avlo. da vrši lože svoje dolžnosti do le skupnosti. Zraven pa opravlja mož še drugo službo: je upravni svetnik bogatih tovarn, od katerih dobiva po nekaj tisoč za. vsako sejo. In na to sejo sc vozi po 100 kilometrov daleč brezplačno z avtom one prve skupine, ki z ilrugo nima nobene skupnosti. I' prvi so namreč združeni revni in bogati, v drugi le bogati. To ni prav. Ampak zakaj noben ne zine zoper kaj takega? Saj takih mož bo vedno več, če se ne bo niltče oglasil in pozival, naj ljudje, ki sloje, gleda jo,i da ne padejo. In če ne bo nikogar, ki bi hotel in smel vršili javni poklic klica,rja v puščavi, bo vedno manj mož. ki. bi hoteli za svojega bližnjega kaj žrtvovali. Saj čujem, kako so pri sedanji dobrodelni akciji prispevale svoje dinarje le bolj uboge vdove, možje denarja pa so sc držali skromno v ozadju. lil vendarle velja in bo veljalo: Kdor stoji, naj gleda. da. ne pade; kdor jaha, naj pazi, ila ne pride pod konja; kdor brzi o avtu, naj gleda, da ne pride pod njegova kolesa! Bled, 12. januarja. V noči od 11. ua 12, I. ni. sc je odigrala v Zagoricah št. 39 pri Bledu strašna družinska tragedija, ki je zahtevala ri mlada življenja. 36 letni inženjer Vladimir Kliniec, ki se je pečal z lesno trgovino, je iz dosedaj še neznanega vzroka ustrelil svojo 31 letno ženo Gabrijelo, roj. Pretnar in svojega 7 letnega sina Vladimirja, nazadnje pa še samega sebe. Ko so danes z vitrihi odprli stanovanje, so našli vse tri mrtve s prestreljenimi gla- vami. Lobanje so bile vse razbite in okolica poškropljena z možgani. Pred 3 meseci je družini umrla hčerka, stara nekaj nad pet let. Izgubo edinke so si gnali težko prizadeti starši zelo k srcu. Oče pokojnega inženjerja je bil okrožni zdravnik na Bledu in je umrl pred približno 20 leti v umobolnici v Celovcu. Trupla so prepeljali v mrtvašnico in jili položili na mrtvaški oder. Jutri se bo vršila obdukcija. Smučarska tragedija dveh dijakov Zagreb. 12. jan. Zagrebški listi poročajo iz Bosanskega Pe-trovca: Dijaka zagrebškega vseučilišča Krištof Zečevič iu Josip čičie sta že več mesecev prebivala v logarski koči na vrhu planine Vijenac v Bosni, kjer sla se pripravljala za februarske izpite. V tej koči je Josipov oče logar. Dne 4. t. m. pa sla se fanta odpravila na neko veselico v občino Resenovce. Mahnila sla jo kar na smučeh. Hotela pa sta si prikrajšati pot, zalo sla zadrvila kar naravnost navzdol. Ker pa nista , dobro poznala terena pred seboj, sta se zaletela kake 3 kilometre pod logarsko kočo v 30 m globoko jamo, ki je imela zelo strme stene. Zato se iz jame nista mogla rc- Dva organista v 100 letih novomesl Dohodki dinarjev): Proračun (novi) (prv.) Uspeh 1932 1932 1931 1930 Splošna mestna uprava . . Poslopja in zemljišča . . . 0.02 0.03 0.04 2.1 : 3.1 3.1 3.07 3.05 Hran. vloge in vredn. papirji 0.00 0.00 0.08 0.6 Davščine, takse itd. . . . 34.7 35.3 36.6 35.2 Posojila....... 2.8 2.8 3.0 2.5 j Ceste, ulice in trgi . . . 5.1 4.9 4.7 5.1 j Socialno skrbstvo .... 0.17 0.24 0.29 0.1 l Zdravstvo....... 0.4 0.4 0.45 0.48 Šolstvo........ 0.5 0.5 0.5 0.5 Delavsko zavarovanje . . 0.6 0.6 0.57 0.58 Razno . . t..... 0.10 0.16 0.20 0.71 1 V celem je proračun za 1.1932 manjši v primeri z letom 1931 v dohodkih za 2.4 milj. istočasno jc bila potrebščina zmanjšana 3 milj. Din, kar je imelo za posledico, da se je proračunani primanjkljaj zmanjšal od 1.2 na 0.5 milj Din. V primeri s prvotnim predlogom proračuna pomenja sedanji predlog zmanjšanje za 1 milj. Din. Največji padec v primeri z 1.1931 izkazujejo občinske davščine manjše dohodke. V leni poglavju računajo z višjimi prebitki mestnih podjetij, nasprotno pa z. zmanjšanjem od občinskih trošarin za 1.2 milj. Din. Pač pa se je občinska doklada na državne davke znižala, seveda ue v nominalni izmeri, pač pa v donosu. Povečanje izkazujejo med vsemi poglavji le dohodki od cest. Tu so povišani doneski za vzdrževanje cest (višji je prispevek mestne elektrarne). Nova postavka 'pa jc prispevek okrajnega cestnega odbora v znesku 0.35 milijona Din. Mestna podjetja 1'roračmii mestnih podjetij ne izkazujejo posebnih .sprememb v primeri s prvotnim predlogom proračuna. Drugače so pa vsi višji kot 1. 1931. Udi no proračun mestne priprege je ostal na lanski višini. Mestna podjetja izkazujejo te-le potrebščine za I. 1932 (v oklepajih podatki za 1. 1931: vse v milijonih Din): klavnica 1.2 (1.1), vodovod 7.2 (6.5), elektrarna 10.0 (13.7), pl'murnu 4.3 (3.7), pogrebni zavod 1.35 (1.1). zastavljalnica 0.4 (0.14), priprega 1.5 (1.5). izredni promet Potrebščine izrednega prometu so v novem predlogu znatno manjše kakor v prvotnem predlogu. Izločen je namreč prispevek cestninskega fonda v znesku 19.8 milijona Din (za carinarnico itd.). To je namreč izrazito koiitokorentna postavka. Pa tudi drugače jo sedaj izredni proinel manjši. Izdatki znašajo po novem predlogu 10.3 milijone Din, za kar Je kritja iz prejšnjih posojil 3.7 milijona Din. Novih posojil pa bi bilo treba najeli 12.0 milijona Din. Nova posojila bi bila sledeča: 0.7 milijona Din z.a magistralno poslopje, 0.2 milijona Din kol prispevek za zgradbo obrtno-nadaljevaliie šole (I. 1931 isto), 1 milijone zn regulacijo Ljubljanice (I. 1931 2 mili. Din). Novo meslo, 11. januarja. Vsem čitateljem : Slovenca- je znano, da je novomeški kapitelj obhajal lansko leto stoletnico svoje obnovitve. Takrat smo o tem tudi več pisali v našem listu Vedno pa se. še najde kak i zanimivost, katera bi našo javnost, vsekakor pa Novome-ščane, gotovo zanimala. Tako je n. pr. zelo zanimivo, kako malenkostno jc bilo v teli 100 letih število organistov v župni cerkvi. Bila sta prav zu prav le dva pred nanovo ustanovljenim kapitljcni. Prvi je bil učitelj novomeške dekliške šole,, ki i.1 bil dne 7. junija 1818 imenovan z dekretom na lo mesto ler mesto kapiteljskega organista, Anton K rejci (Kreytczy). Krojči jo bil doma na Moravskem iz. okolice Znojma. Ta organisl, ki je bil še pred ob novitvijo kapitlja nastavljen, je obnovitev kapitlja pač dočakal - novih kapiteljskih gospodov, !,i so nastopili šele 25. sept. 1831, pa ne. kajti 7. junija 1830 jc umrl za sušico \ sapniku.. Po njegovi smrt i je nastopil kol organisl Jožef K r a u s. ki je pokojnega Krcjčija nasledoval tudi v šoli. Kraus je bil po rodu čeli, rojen 5. julija 1810 v Litomcricah. Leta 1868. se je odpovedni učiteljski službi na deški šoli, a je zaprosil, da mu ostane še mesto organista, kar mu je bilo ugodeno. Kapiteljski orga-uist ja bil Kraus 50 let. Dne 17. marca 1898 pa je umrl za ostarelostjo. Ker Kraus vsled starosti ni mogel več opravljali težavne organislovske službe, jc dobil kapitelj dne 1. oktobra 1889 novega orga-nisla v osebi znanega komponista, še danes živečega g. Ignacija lllailnika. Koliko je naš Nace storil za lepo pelje v kapiteljski cerkvi, bi bilo odveč govorili. Pravimo le toliko, da je bil kapiteljski pevski zbor pod njegovim vodstvom eden najboljših podeželskih zborov daleč na okrog in se je lahko meril z. raznimi zbori vclikoinestnih cerkva. Pa ludi on je že obnemogel in je stopil v zaslužen pokoj. Kol aktivni organisl je še nazadnje orglal dne 25. sept. 1931, ko je kapitelj obhajal stoletnico in se je vršil slovesni Requiem z.a v zadnjih 100 letih umrle kapiteljske duhovnike. Pod vplivom svojega šela Manipulacije pri banki Haiiptman & Co. Ljubljana, 12. jan. Po prav dolgotrajni in natančni sodni preiskavi je državni tožilec naposled dvignil obtožbo zaradi poneverbe proti 301elni privatni uradnici Cvetki ki nosi v sebi kali težje bolezni in je sedaj prav skromno napravljena. Danes se je morali zagovarjali radi lega dejanja pred sodnikoni-poe-dincein dr. Kobetom. Njena usoda je prav lesno zvezana z banko llauptman & Co. v Ljubljani. Ta banka je bila ustanovljena 1. 1927. v času. ko so bile kupčije s srečkami, zlasti inozemskimi, v najbohotncjšeiii razmahu. Franjo llauptman je skupno z bančno tvrdko Blažek & Kubiček iz Brna ustanovil bančno družbo z o. z. poti gornjim naslovom. Ljubljanska banka je bila dejansko le podružnica brnske. Odločujoči faktor je bil Josip Kubiček, ki je k svojim poslom pritegnil za družabnika Zdenka Benšo. Ko je pozneje Franjo llauptinan svoj delež prodal Benši za 10.000 Din. je ta izoosloval, da je Cvetka Siti, posebno, ker sta bila oba precej nevarno poškodovana. Ker sc fanta drugi dan nista vrnila domov, jo Josipovega očeta zaskrbelo, kaj je. Bal se je, da bi ju bili utegnili napasti volkovi, ki jih je tam okrog cele tolpe, ali pa da bi ju bili zamedli zameti. Odšel je v Resenovce, kjer pa je izvedel, da dijakov tja ni bilo. Sedaj se je začelo iskanje s pomočjo kmetov. Po 3 dnevnem iskanju so našli oba dijaka v pečini. Josip je bil mrtev. Zečevič pa komaj še, živ. Josip čičič je imel hude poškodbe na glavi .Vsled teh ran je v hudem mrazu mladi fant podlegel. Zečevič ni lako hudo poškodovan, a bi bil tudi on zmrznil, ko bi ga nc bili našli. Zdravnik sodi, da bo Zečeviča mogoče ohraniti pri življenju. postala poslovodkinja banke ler prevzela llaupt-manov delež z.a 21.000 Din. Po dogovoru naj bi participirala pri čistem dobičku s 15 odsl., v slučaju izgube pa bi prejela letno nagrado 18.000 Din. ali 1500 Din mesečno. Pozneje je Josip Kubiček prišel na sled večjim nerodnostim, ki so trajale od 1929-1930. Odslovil je poslovodkinjo in jo ovadil drž. pravdni-štvu. Sam jc. trdil, da je bil oškodovan za 48.000 Din, toda preiskava je v smislu obtožnice ugotovila le poneverjeni znesek 29.232 Din. Poslovodkinja je sprva preiskovalnemu sodniku priznala, da je denar rabila, ker je bila težko bolna. Danes pa je pred sod n i kom-poed i ncem v bistvu spremenila svoj zagovor ter navajala mnoga razbremenilna dejstva, češ da je nekatere manipulacije izvršila pod vplivom svojega šefa. Omenjala je med drugim, da je na njegov nasvet ponaredila podpis nekega akviziterja, ki je imel terjati nad 1000 Din zaslužene provizije. Ta akviziler je po njeni navedbi neznanega bivališča, toda drugi so luneja, da je že umrl. Z Benšom sla delala ludi potovanja. Vse stroške pa je ukazal zabeležili na račun banke, čeprav so bila potovanja zasebnega značaja. Sodnik-poedinec jc razpravo preložil nn nedoločen čas, da se izvedejo dokazi in da se ob-loženka konfronlira z Zdenkom Benšom. Povodenj pri Senovem Senovo, II. jan. Taleči se sneg in obilno deževje zadnjih dni je pri nas povzročilo prave povod nji. Posledica je bila. da je vodovje trgalo jezove, odnašalo zemljo in razdiralo ceste. Na mnogih krajih je povbdenj povzročila veliko škodo. a Ce ne greš domov, te sama vržem ven" Odločen nastop junaške matere. M. Sobota, 10. januarja 1932. Neka mati iz Odrancc zasluži, da ve o njenem odločnem nastopu ludi širša slovenska javnost. Kakor večina fantov, je enega zadnjih praznikov tudi sin te matere zašel v Beltincih v gostilno. Mati je lo doznala. Ker so je za sina bala, ga jo Sla ikat. V gostilni ga je našla. Takoj je stopila k njemu in mu jo ukazala, naj gre domov. Fant se nn prvo in drugo zapoved ni zmenil. Ako ne greš domov. le sauia ven vržem« — je nadaljevala mali še bolj odločno. Ker se sin ludi sedaj ni zganil, ga le mati zgrabila in ga je potisnila na cesto. Fant se je pri vratih ustavil. Mati ga .je spet pozvala, naj gre domov. Ni ubogal. Pri tretjem opominu mu je, zagrozila: Ce ne boš ubogaj, le tu na cesti oklofu-lain. Sin se ni zganil. Mati mu je prisolila štiri gorke. Ko je fant videl, dn zadeva postaja vedno bolj resna, je osramočen povesil glavo in jc nameril korake proli domu. Prizor v gostilni in polom ua cesti je opazovalo mnogo ljudi. Kni so se fantu smejali, drugi pa so občudovali junaško mater. Je res občudovanja vredna in v dneh podivjanosti si moramo želeti mnogo takih mater. Kjer so matere in očelje nn meslu. tam so navadno ludi otroci dobri, če pa so slučajno /ušli, jih odločnost staršev spet spravi na dobro pot. Najboljša prilika sc uudi vsakemu, ki hoče prispevati za uaj-bedocjšc, da sc udeleži »Dobrodelno akademije« v hotelu »Uniou« v četrtek zvečer! Na pomoč torej brezposelnim in družinam, ki so brez vsakih sredstev! Dve smrtni nesreči Smrt ugrablja našo može v najlepši dobi, Maribor, 12. jan. Istočasno sta se pripetili včeraj dve smrtni nesreči, ki sta zahtevali kol žrtvi dvoje mladih mož. V Kamilici pri Mariboru se je pri spravljanju drv smrtno ponesrečil 38 letni Žunko. Pomagal jih je spravljati iz gozda na vrhu hriba, od koder so spuščali hlode po zamrznjenih drčah v dolino. Neko deblo jc obtičalo v drči in Zunko je skočil, da ga porine, pa mu jc zdrsnilo in padel je na tla ter udaril z glavo ob deblo tako močno, tla je. ostal na mestu mrtev. Truplo so spravili v mrtvašnico na kamniškem pokopališču. Poledica je bila vzrok smrti obče spoštovanega posestnika, 48letnega Ivana Bogatina iz Ma-lehove. Na domačem dvorišču mu je na ledu zdrsnilo ter je pri padcu priletel s Irebuhoin ob panj ter sc tako udaril, da je obležal nezavesten. Takoj so ga naložili na voz ler ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer mu pa niso mogli več pomagati, ker je v kratkem podlegel poškodbam. Obe smrtni nesreči sla vzbudili v domačem kraju veliko sočutje lako s pokojnikoma, kakor tudi z njihovima rodbinama, ki sta težko prizadeti. Dlovice iz ameriške Slovenije 27. decembra je poteklo 20 let, ko jc pel novo sv. mašo znani župnik slovenske faro Sv. Lovrenca v Clevelandu, Rev. John J. Oman. Rev. Oman je prvi ameriški rojak Slovenec, ki je dosegel duhovniško čast. Rojen jc bil dne 20. maja 1879 v Brcek\vay, Minil., v najstarejši slovenski naselbini v Združenih državah. Klasične študije je dokončal v St. Johir.s Collego v Minncsoli, bogoslovne pn SI. Paul. Minn. V mašnika je bil posvečen po pokojnem slovenskem škofu Trobcu dne 26. dee. 1911 v njegovem rojstnem mestu Brock\vay-u, Minn., kjer je 27. decembra 1911 pel slovesno novo mašo. Takoj potem je prišel zn pomočnika k fari sv. Vida v Clcvelaild, kjer je ostal do leta 1915. ko jo sprejel faro sv. Lovrenca, kjer še danes uspešno župuikuje. V častitljivi starosti 81 let je umrl v naselbini v La Salle. Illinois, rojak Pavel Pire. Zapušča ženo. sina in hčer, sestro Mrs. Skol, bratu v domovini, svaka John Oberstarja v Clevelandu in nečakinjo Mrs. Mikkivčič v La Salle. Bil je eden izmed prvih slovenskih naseljencev v letu 1884. Anton Gradišek v Chicugi je kupil neko srečko . katero so prodajali Prijatelji Rusije . Že drugi dan je bil obveščen, da je zadel dobitek, in sicer prosto vožnjo i/, Chicage v Moskvo in nazaj. Gradišek je takoj hitel v urad in pojasnil, da v Rusijo še ne namerava iti, nakar so se pogodili. Dali so mu 115 dolarjev v gotovini in zadeva je bila zaključena. Gradišku je pa denar prav prišel. ker je že dalj časa brez. tlela. V Ely, Minnesota, je umrla rojakinja Alojzija Kojakovič. Njen mož je utonil avgusta meseca v Car.-on Lake. Ko sc je vračal domov iz. gozda, je zašel v nekako močvirje, kjer je utonil. V Neffs, O., je 20. novembra zadela smrtna nesreča rojaka F. Rozmana v nvtomobilni nezgodi. Izdihnil jo na poti v bolnico. Z dvema tovarišema je šel kopal hren. Pa se jo na poli avto prekucnil in ga smrtno poškodoval. Ostala dva sta dobila le male praske. V Clevelandu je umrla dobro znana rojakinja Jobana Stražišar roj. Gornik, stara 42 let. V Ameriki je bivala 23 let. Doma je bila iz vasi Kot pri Novi .Štifti pri Ribnici. Zapušča moža. enega sina iti brata. Preti nedavnim sla se pripeljala pred konfekcijsko Irgovino rojakinje Mrs. Frances Mihelič v Clevelandu dva roparja. Zahtevala sta denar od Mrs. Mihelič, ki ima trgovino na 1170 E. 74th SI. Iz. registra sla vzela 66 dolarjev, 10 dolarjev pa llenry Staudoliarju, 1190 E. 74lh SI., ki se je tedaj nahajal v trgovini. Meti ropom je prišla v prostore ludi 10 letna Mary ( likanje, kateri so lopovi vzeli I dolar. Dva roparja sla bila med ropom v avtomobilu. Neki fantek je opazil licenčno številko roparskega avtomobila in naznanil policiji, ki je kmalu poleni prijela tri roparje, dočim četrtega še iščejo. Ljubljana Kaj bo dane s Drama: -Revna kot cerkvena miš . Premijera. Red D. Opera: : Snoguro8ka . Red A. Union, bela dvorana: Predavanje gospe dr. Meliti Pivec-Stele: ::>Ctospodarske razmere jiri nas ]>red .120 leti. Prusvela Trnovo v Ljubljani: V društveni dvorani Karunova ul. 14 Vil. prosvetni večer. Predava msgr. Viktor Steska: Plastični spomeniki v Ljubljani . Ob S zvečer. Nočne, službo imajo lekarne: mr. Leustek, lies-Ijeva cesta 1; mr. Boliinec ded., Rimska 24, dr. Stanko. Kmet, Dunajska 41. © Dobrodelna akademija. Za pevski in glasbeni del te akademije, ki se vrši v četrtek ob Princeskc , sc vname dobra volja, ki ne popusti do konca, Dn?i je v igri tudi dovolj vzgojnih namigov — saj kadar imamo mladino najrajši, jo najlaže malo povzgnjamo — vendar ni nikjer suhega moraliziranja, ampak je tudi vsa vzgojno^t vesela Delo pa potrebuje sicer na nekaterih mestih močnega režiserskega sodelovanja, ker niso vsi prizori dovolj izdelani; zlasti konec jc nekako odsekan in v pravljičnem čuvstvovanju iii docela razrešen — manjka zadnjega lihega ali recimo: prisrčnega poudarka. Igra si bo brez dvoma osvojila vse odre, ker je kljub temu, da ima mnogo učinkovitih pravljičnih prizorov, tudi v sredstvih zelo preprosta. Igro ic postavil na oder g. Ciril Debevec in is encslvno dejanje prežel in prepletel z živahno i;iro. Svojo pozornost je posebno posvetil trojici mu7.ikantov, ki so Meh (g. Cesar), Strunica ftf. San- cin) in Sulg (c. C. Debevec), K tem trem jc pritegnil še četrtega- neimenovanega harmonikarja, da je vesela godba mogla nastopati polnoštevilno. Na tretjega je avtor z vlogo skoraj pozabil — vsaj slišali nismo veliko — režiser in igravec je zato napravil iz njega harlekina, ki pa bolj moti enotnost družbe kakor zabava. Gg. Cesar in Sancin sta močno tipizirala svoji vlogi in žela veliko priznanja; vsa trojica precej spominia na popotno družbo v Neutroyevem > Lumpaciju . Jurčka je igrala gdč. Kukčeva, ki sc ji vloga prav lepo prilega, očeta in mater g. Daneš in gdč. Rakarjeva. Zelo izrazito in krepko igro sta podala g. Skrbin-šek kot Veter in gospa .M, Vera kot Nevihta. Gostilniško družino so prav dobro igrali g. Lipah, gospa Mevedova in g. Plut — posebno g. Lipah je pretkanega krčmarja podal zelo tečno. Igra je doživela res prav lep uspeh. Gledališče jc bilo pre-natrpano in veselo razpoloženje jamči, da bo vsaka predstava imela dovolj zadovoljnih obiskovalcev, Mladi in stari so avtorja prav iskreno priklicali pred zastor. F. K. KONCERT P. IN M. LOVŠETOVE. V ponedeljek 11. t. m. je bil v Filharmoniji koncert Pavle in Majde Lovšetove. Program ie pokazal večinoma neproblematične skladbe čuv-stvene, zlasti romantične smeri do impresionizma: Korzakov, Čajkovskij, Moszkow«ki, StrauD, Glin-ka, Gretry, Gounod, Akimendo, Aseman, Novotny, Blech, Weber, Schumann, Aubert. Program, ki z današnjimi kulturnimi težnjami nima skupnosti, program, čudno skupaj zmešan. Zgleda, da je pre-račtinjen zgolj z ozirom na individualen glasovni in tehnični material pevk. Vendar je treba reči, da letos program ni vseboval nobene izrazite nekva-litete kakor lani in tudi gdč. Majda ni pela zgolj šolskih vaj. O krasnih glasovih obeh pevk ni, da bi izgubljali več besed. Njun material je izvanredetl; gospa Lovšetova ima vedno enako svež loiueljnici za knjiženje . ne odgovarja vplačilnemu dnevu. Ako položnica ni jio predpisih izpolnjena, je pošiljatelj denarja dolžan izpolniti novo, navadno, če jo ima, ali pa splošno, ki jo kupi na pt št i za 25 par. Ker se stranke pritožujejo, češ da iiin delajo jiošini uslužbenci s svojevoljno razlago predpisov samo lieprilike, objavljamo gornja določila, po katerih se morajo pošte strogo ravnati, in prosimo občinstvo, da ne smatra iialančnega izvajanja predpisov za šikane s strani poštnih uslužbencev. — Kmetijski pouk po radiu v drugi polovici januarja. Kadi splošnega zanimanja objavljamo točne naslove kmetijskih predavanj. Prvi teden v drugi polovici januarja je posvečen penit inarst'ru. V nedeljo, dne 17. januarja ob 8 predava živinorejski referent g, ing. Wenko »o osnovnih smernicah za pospeševanje perutninarstva v Diravski banovini«. V četrtek, dne 21. januarja ob IS predava isti predavatelj o predmetu: »Kaj bomo ukrenili to pomlad za povzdigo perutninarstva?« — Drugi teden je posvečen sacjarstvu. V nedeljo, dne 24. januarja t. I. ob 8 govori g. tajnik Kafol »o važnosti in razvojni možnosti sadjarstva v Dravski banovini«. V četrtek, dne 28. januarja t. 1. ob 16 predava isti predavatelj »o nujnih ukrepih za povzdigo našega sadiarstva«. — Zadnje predavanje v januarju bo v nedeljo, dne 31. januarja t. 1. ob t zjutraj. Predava inšpektor ing. Jos Zidanšek o predmetu: V čem moramo posnemati švicarske in angleške živinorejce? — Vremensko poročilo Direkcije državnih železnic v Ljubljani po stanju z dne 12, januarja oh 8 zjutraj; Bistrica—Bohinjsko jezero +1, oblačno snega 15 cm, Brežice i 1, oblačno, snega ni, Celje -j-3, jasno, snega ni, Dravograd-Meža —5, oblačno, megla, snega 10 cm, Jesenice —1, pblačno, snega 15 cm, Kamnik oblačno, megla, snega 2 cm Kranjska gora —2, megla, snega 30 cm, Kočevje +4, oblačno, Kotoriba +1, lepo, snega ni, Ljubljana glav. kol. -h2, oblačno, Ljutomer +1, jasno. Ma-rib or glav. kol. -f-2, jasno, snega ni, Novo mesto +2, oblačno, snega 5 cm, Št. Janž na Dolenjskem --3, oblačno, snega 3 cm, Tržič -j-3, dež, snega 3 cm, Rakek +4, oblačno. — Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu, gorečici, slabostih, glavobolu, migljanja l>red očmi, razdraženosti živcev, pomanjkanju spanja, slabem počutju, nerazpoloženosli za delo povzroči naravna »Franz-Josei«-grenčica odprtje telesa in poživi kroženje krvi. Poizkusi na veučiliških klinikah so dognali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, po zauživanju »Franz-Josef«-vode zopel dobili slast do jedi v razmerno kratki dobi. — »Franz-Josel«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in speccrijskih trgovinah. — Mnogo »Ilustr. Slovencev«, prejšnjih letnikov, leži že dolgo vezanih v Knjigoveznici Jugoslovanske tiskarne. Nujno prosimo njih lastnike, da jih pridejo čini prej iskat. — Dve zanimivi planinski predavanji pripravljala za bližnjo bodočnost turiatovski klub .-Skala in SPD v Ljubljani. TK Skala je povabil znanega in priljubljenega alpinista in pisatelja dr. Julija Kugyja, ki bo 27. januarja govoril v Ljubljani o . Nočeh v gorah . — Dne 4. februarja pa bo kot gost SPD predaval mladi in smeli monakoveki alpinist liane Krti o »Veleturah v snegu in ledu . Obe predavanji boslu seveda zvezani s prikazovanjem prvovrstnih ekioptičnih slik. Nadaljnja sporočila slede. — Gorenjska podružnica Slovenskega lovskega društva naznanja svojim članom, da se občni zbor v nedeljo, 17. januarja 1932 ne vrši v restavraciji Jelene, temveč v hotelu Nova pošta v Kranju. — Lovski čuvaji plačajo letos Din 20.— več za obvezno zavarovalnino (glej prilogo k decemberski številki :. Lovcu:). — Uradni dan okrajnega gremija trgovcev za člane trgovce v rogažkem sodnem okraju vrši v petek, dne 15. januarja t. L in sicer od po! 10 do 12 -dopoldne v Rogatcu v posebni sobi kavarne Sporn, — Načelstvo. — Nevarnost poplave v Vrbaski banovini. Zaradi naraščanja rek grozi Vrbaski banovini nevarnost poplave. Sava je pri Brodu narasla za 4.1 m nad normalo, Vrbas pa pri Banjaluki za 1.90 m nad normalo. Na Ljcvčem Polju jc reka Vrbas že prestopila svoje bregove in poplaivila obširna ozemlja. Zaradi naraščania Bosne groze tudi Doboju nevarnost poplave. Odrejeno je že vse potrebno, da sc ogroženo ozemlje izprazni. — Bolni zob — ženitovanjski posredovalec. \ Sarajevu se je vršila poroka, ki je po vsem mestu povzročila veliko senzacijo. Romunski zdravnik Ko nstantin i cuto, ki brez vsakih instrumentov z golimi prsti brez bolečin ruje zobe, sc je poročil s profesorico na sarajevski ženski gimnaziji Miro Bičanič. Mira. Bičanič je bila pacijentin-ja dr. Konstantina Teuto in se je zaljubila v »čudodelnega zdravnika«. — Šofer aretiran, ker ni hotel prepeljati bolnika v bolnišnico. V ponedeljek popoldne je v Zagrebu na tramvaju postalo nekemu gospodu slabo. 1 ramvaj se je takoj ustavil in sprevodnik ie pozval nekega šoferja, ki sc je nahajal v bližini na stajališču, naj prepelje nezavestnega go,3pocla v bolnišnico. Šofer pa se je skril v neko vežo, ker ni hotel prepeljali gospoda v bolnišnico. Na tram-vaju je bil slučajno neki policijski uradnik, ki je takoj dal aretirati šoferja, ker jc bila njegova dolžnost, da se kot šo>fer javnega vozila odzove pozivu in prepelje omenjenega potnika v bolnišnico. — Za starše, ki imajo otroke v predšolski dobi, je nova knjiga primarija dr. Dragaša: Otrolc v predšolski dobi. Za vzrejo in odgojo otrok p>x-potrebna knjiga. Bogato ilustrirana. Silno zanimiva vsebina! Iz nje zveste starši vse, kar treba vedeti o otroški higieni, v jedi, obleki, v navadnih boleznih, o telesnem in duševnem razvoju otrokovem. Založba Mohorjeve tiskarne v Celju. Dobi se tudi po vseh knjigarnah. — Nove knjige. P. Lip,peri, Od dušo do duše, pisma dobrini ljudem, poslovenila Dora Vodnik, Ljubljana 1931, 228 str. 40 Din. vezano -15 Din; A. Gide, Tesna vrata, roman poslovenil Božo Vodu-šek, Ljubljana 1931, 165 str. 35 Din, vezano 40 Din; Kubična lačunica za remeljne, polmorale, morale, tavolete, tes-tone, /.agance in plohe. Sestavi! Mirko Logar Ljubljana 1932, 312 str. 45 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Siromašna diužina s šestimi otroci (od pol leta do 10 let), brez zaslužka in imetja, prosi usmiljena srca za kakršnokoli pomoč v blagu. Morebitne darove naj oddajo darovalci upravi lisia. Za vsak najmanjši dar v naprej BoiJ povrni. — L S., Gradišče nad Lukovico Maribor Z gradnjo carinskih poslopij ne bo nič? Maribor, 12. januarja. Kakor smo ze večkrat poročali, se jo bivšemu županu ilr. Juvanu posrečilo dobiti la kaldr-minskega fondu mariborske carinarnice lepo vsoto okrog 30 inilj. Din, ki bi se bila v letih 1932-33 porabila za gradnjo carinske pošte, glavne carinarnice, carinskega skladišča, stanovanjske hiše za carinske uslužbence ler za tlakovanje ulic in dovoznih cest za carinarniškim poslopjem. Med drugim bi se tlakovala Aleksandrova cesta od meji! občino Krčevine skozi celo mesto do državnega mestu. Dr. .luvan jo z uspešnimi intervencijami v Belgradu dosegel, da je od strani prejšnjega finančnega ministra zasigural omenjeno vsoto iz kaldr-ininskegti fonda oz. se je iz tega fonda zasiguralo posojilo hipotekarne banke. Ministrstvo za finance, zgradbe in pošte je odobrilo proračunske načrte z licitacijo. Tvrdka Dukič in drug v Ljubljani je dobila prvo delo. Mestna občina je žrtvovala iz svo- jega za izdelovanje načrtov in proračunov veliko vsoto, - ' •»/•■- , „;_' - in s tem je resno ogroženo uresničenje velikih gradbenih načrtov mariborske občine za prihodnje leto. Vest t) tem - - 'VJ- \e učinkovala v Mariboru kakor bomba, iviesto Maribor in cela širna okolica, ki sla zelo prizadeti od sedanje krize in zelo trpita radi brezposelnosti industrijskega delavstva, sta upravičeno upali, da se bo s pričetkom gradbene akcije na letošnjo pomlad brezposelnost znatno zmanjšala, ker bi dobilo nu tisoče delavcev delo in kruh. Gospodarstvu mesta bi se vsota 30 milj. Din, katera bi se potrošilu za gradnjo, občutno poznala. Pričakujemo, da se bodo storili vsi možni koraki, da se gradbena akcija mariborske občine ne zapre že, ko je komaj v povojih ter se omogoči uresničenje načrta, od katerega si je vse mesto obetalo znatno oiniljenie sedanjih težkih časov. Prvi slovenski film v Maribora Maribor, 12. januarja. »V kraljestvu Zlatoroga: se imenuje naš slovenski iilm-prvenec, ki ga je ustvarila jeklena volja turistovskega klubu »Skala v Ljubljani. Čarobno žive slike popeljejo v ruj Slovenije, v sočne dolino in na skalne višine blejske okolice, k jezerom in bučečim slapovom Gorenjske. Filmska razdelitev je živahna in močmi, dejanja so stvarna, vsaka slika je lako lepa, da bi človek zgrabi! za njo ler jo držal. Ves film jo niz krasno povezanih motivov, nastrojenj, doživetij. V naši kulturni zgodovini ostane ta film živo ogledalo, kako je Ireba' ljubiti rodno grudo. Film je sicer nem, pa njegova moč govori in izvablja iz src mogočno pesem: »Sveta si zemlja slovenska«. Film: : Kraljestvo Zlatoroga : bo predvajala Prosvetna zveza v Mariboru v Grajskem kinu od 15. jan. t. i. naprej redno ob 16.30, 18.30 in 20.30, izredno pri zadostnem priglasu udeležbe tudi dnevno ob 14.30, v nedeljo pa še po potrebi ob 11 dopoldne. Šolske predstave se vršo pri zadostnem obisku po enotno znižani ceni 4 Din. Skupni šolski obisk je dan poprej javiti ali Prosvetni zvezi ali pa Grajskemu kinu. Pri otvoritveni predstavi ilne 15. t. m. ob 20.30 bo predaval tajnik turistovskega kluba »Skala;: v Ljubljani g. Milan Kham. Ne bo več kmalu prilike v Mariboru videti naš prvi slovenski film, ker stalno hodi svojo triumfalno pot žirom domovine in tudi v inozemstvu. Ubijalec lastne matere Vnebovpijoč slučaj, kot jih pozna kronika našega sodišča le malo, se je obravnaval danes pred senatom mariborskega sodišča. Zagovarjal se je 33 letni posestnik Franc Rojko iz Prodnega vrha, kateremu očita obtožnica, da je zakrivil smrt lastne svoje matere. Zločin se je odigral po pripovedovanju obtožnice na ■ sledeč način: Dne '.). oktobra je trgala pokojna Elizabeta liojko v svojem vinogradu na Prodnem vrhu. Pomagal ji je Kovačič Alojzij, zvečer pa je prišel pomagat prešat še njen sin, sedaj obtoženi Franc z več delavci. Obtoženi je bil močno vinjen. Okrog 11 zvečer so šli k večerji in Franc Rojko je hotel iti v klet po vino, kar mu je pa mati branila, ker je videla, da ga ima že dovolj. To je sina silno razkačilo, zavpit je »če ne sme piti, ludi delal ne boc ler je pognal delavce domov. Ko so se delavci odpravljali, je bil obtoženec v kleti, kjer se je med tem nahajala tudi njegova mati. Nenadoma so začuli zunaj stoječi zamolkel udarec iz kleti iu presunljiv vzdih »Jezus Marija in že je stopil osumljeni na trato pred viničarijo ler dejal: »Tega črnega hudiča (mislil je svojo mater) moram še danes ubili, bom šel notri in bom lo prokleto babo tako treščil, da se bo vse razletelo; tedaj se je hudič samo potajil. Med tem je pristopil Alojz Kovačič, ki je pomagal Elizabeti Roj-kovi pri trgatvi in obtoženi je napadel tudi njega ler ga vrgel s tako silo ob tla, da si jo zlomil ramensko kost. Delavci in obtoženec so nato odšli, v hram pa ni stopil nihče pogledat, kaj je s staro ženico. Viničarka je mislila, da se ga je malo nalezla ter je zaspala. Ko je prišla drugo jutro svojo gospodarico budit, jo je našla mrtvo U žali ob mizi na I Ieli. Surovi sin je, vrgel starko s lako silo ob mizo, da si jo pri udarcu ob njo prebila lobanjo ter je obležala nezavestna. Preko noči je umrla, ne da bi prišla zopet k zavesti. Raztelesenje je dognalo, da je radi počene lobanje nastopil izliv krvi v možgane ler je tudi takojšnja zdravniška pomoč ne bi mogla rešili. Sina so po tem strašnem činu aretirali, izgovarjati pa se je skušal, češ, da je mati v vinjenosti sama padla ter se udarila. Toda dejstva, predvsem pa poročilo izvedencev, ki so nu licu mestu dognali, da bi bilo nemogoče, da bi si starka na ilovnatih tleh prebila lobanjo, so govorila proli obtožencu tako prepričevalno, da je njegova krivda očivid-na. Obtoženec je bil obsojen na štiri leta in tri mesece robije, petletno izgubo častnih pravic ter 1084 dinarjev odškodnine zasebnemu udeležencu Alojziju Kovačiču. * □ Trideset let športnega dela praznuje te dni v Mariboru naš naročnik, trgovec g. Ivan Rogiič. V tej dobi je g. Rogiič vneto deloval ne le kot aktivni športnik v najrazličnejših športnih panogah, ampak tudi kot nesebičen in agilen športni delavec, kateremu je slovenski spori v Mariboru v preobratu dolžan največ zahvale, da se je tako naglo dvignil ter se vkoreninil v vseh krogih mariborskega prebivalstva. Idealnemu športniku želimo še mnogo sreče na njegovi življenjski poti. □ Dr. Alfred Adler je odgodil svoj prihod v Maribor za 11 dni. Napovedana predavanja o individualni psihologiji se bodo vršila zato šele 30. in 31. januarja. Podrobnosti glede predavanj objavimo pravočasno. [ ] Darovi pomožni akciji. G. Jakob Zadravec iz Središča jo daroval pomožni akciji 12 vreč pše-nične moke (1020 kg) in g. Josip Rosenberg iz Maribora 10 vreč (850 kg) pšenične moke. Iz prijaznosti bedela razdelila te dni moko med naj-: irpmaSiicjše mestne prebivalce proli nakaznicam trgovca Novak Albin, Glavni trg 18, in Weis Josip, Aleksandrova cesbi 20. — Vodstvo pomožno akcije izreka darovateljem najtoplejšo zahvalo. i J Vremensko poročilo iz Pohorja, po stanju 12. januarja: M a r i b o r s k a koč u lenip. —3 C, 20cm novega pršlča deloma na stari podlagi, vreme deloma oblačno, smuka prijetna. It u š k n koča: isto. sankallšče uporabno do Ruš. Klop-n i v r h : lenip. —4 C, 30 cm novega pršlča na stari podlagi, veter: mirno, smuka idealna. Ribniška koča: temp. —8 C, 50 cm novega pršiča na stari podlagi, veter: mimo, smuka idealna. — — Izgledi za nedeljo so zelo dobri. □ Kap je zadela na Frankopanovi cesti 25 upokojenega upravnika davčnega urada, 78 letnega Antona Rorerja. Prepeljali so ga z rešilnim avtomobilom v bolnišnico. □ Obmejni promet preko Maribora je v preteklem letu dosegel število 273.560 oseb. Od tega je bilo 91.071 naših državljanov, 111.028 Avstrijcev, 44.625 Čehoslovakov, 13.380 Nemcev in 14.055 podanikov drugih držav. □ Pregled avtobusov in avtotaksijev se vrši 15. t. ni. v garaži mestnega avtobusnega prometa v Plinarniški ulici. Pregled je obvezen za vse avtobuse in avtotakse, ki obratujejo na področju mesta Maribora. □ SSK Maraton. Danes sestanek vseh lahko-atlelov ob pol8 na Livadi. □ Združenje rezervnih častnikov iu bojevnikov v Mariboru bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 17. t. m., ob 10 v dvorani hotela »Zamorec >:. □ Krščanska ženska zveza ima v nedeljo, dne 17. januarja, ob pol 5 popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke svoj redni občni zbor. Vljudno vabimo vse članice in člane, da se istega udeležijo v prav obilnem številu. — Odbor. □ Društvo »Trgovska akademija« v Mariboru. K našemu včerajšnjemu poročilu o ustanovitvi društva »Trgovska akademijam v Mariboru dodajamo, da je bil izvoljen na zborovanju naslednji širši odbor: Predsednik ravnatelj Krej-či, podpredsednik dr. Vaubnik, tajnik ravnatelj trgovske akademije Dolenec. tajnikov namestnik prof. Šile, blagajnik ravnatelj Pogačnik, člani: msgr. dr. Jerovšek, mest. svetnik Sabothv, inž. Šlajmer, predsednik trg. gremija Weixl, trgovec Rosina, veletrgovec Pugel, veletrgovec Miloš Oset in hotelir Andrej Oset, podžupan Golouh, ravnatelj Lebnn, obč svetnik Bureš. novinar Re-har, trgovec Anton KUun iz Prevalj. trgovec Josip čeli iz Mur. Sobote, Vin'-o Se"čar iz Ptuja, industrijalec Zadravec iz Središča, trgovec Kuharic iz Ormoža, velelndustrijalec inž. Lenarčič iz .Tosipdola, dr. Pučnik iz SI. Bistrice in nekateri drugi. Iz tega širšega odbora se je osnoval ožji odbor pod predsedstvom ravn. Kreičija, v katerem so dr. Vaubnik, tajnik ravnatelj Dolenec, ravnatelj Pogačnik in novinar Rehar. Ožji odbor bo vodil predpriprave zn ustanovni občni zbor društva. □ Velika Izguba za mariborske ribiče. Odhod častnega odbornika Ribiškega društva in enega najboljših strokovnjakov na polju ribištva, snspo-da prof. Franca Rojšeka na njegovo novo službeno mesto v Novo mesto je težko zadel naše ribiče. Naši vestni mariborski ribiči so mu priredili predvčerajšnjem poslovilni večer, na katerem ie bilo izrečenih mnogo prisrčnih besed v slovo. Želimo našemu starešini in zvestemu naročniku Slovenca- tudi na njegovem novem službenem mestu toliko uspeha in udejstvovanja, kakor ga je pokazal v Mariboru. □ Reklamni koledarji h, trgovsfvo. Kakor običajno, so se tudi lelos že pojavili v Mariboru potniki, da poberejo naročila za novoletne reklamne koledarje za lelo 1933. Clremij trgovcev opozarja na sklep lanskega občnega zbora, da se razdeljevanje takih koledarjev v bodoče opusti, kakor se [e opustilo že v drugih gremijalnih okoliših. Dolžnost vsakega trgovca je, da se lega sklepa drži, ker bi se v slučaju nediscipline moral sklep razveljaviti, kar bi pomenilo za mariborsko trgovstvo več stotisočev škode na leto. □ Iz obrtnega gibanja. V mesecu decembru 1931 so bile izdane naslednje obrine pravice: I.orenčič Anton, trgovsko in umetno vrvarstvo, Cvetlična 28; Lepoša Franc, družba z o. z., trgovina z motocikli, šivalnimi slroii, muzikalijami in galanterijo, Glavni trg 1; t.oebl Viljem, trgovina in izdelovanje tekstilnega blaga, Strossmajerjeva ul. 28: Ljudska tiskarna d d., trgovina s šolskimi knjigami, Sodna 6; GajSek Ivan, trgovina z manu-fakturo, Glavni trg 1; Krois Ernest, čevljar, Koroška 18; Kager Josip, zlatar in srebrar, Vetrinj-ska 30; Šušteršič Karla, šivilja. Dušanova 7; Ha-mer Frančiška, delikatese, Trsteniakova 22; Verd-nik Alojzij, izdelovanje perila, Aleksandrova 55; Ošlag Anton, delikatese, Glavni trg 17; Zebisch Josipina, branjarija, Stritarjeva 15; Bračko Josip, trgovina mešanega blaga, Zrinski trg 6; Franz Gisela, roj. Kiihar, trgovina z železnino pod imenom »Vincenc Ktihar«, Aleksandrova c.: Kiffman Oton, inštalacije, Meljs-ka 23; Belja Mihael, pečenje'kostanjev, Aleksandrova c. (stomical. Tvrdka >>Singer šivalni slroii«, mehanična obrt, Ulica 10. oktobra; Banovšek Leopold, trgovina s sadjem in dež. pridelki na debelo, Ipavčeva 55; Kosi Franjo, trg, z mešanim blagom, Talenbachova ul. 4; Draž Josip, mesar, Radvanjska 29; Vaupotič Boštjan, galanterija, ure in patenti »Triglav import«, Frati-kopanova 1; Lininger Viljem, motorna vozila, Frančiškanska 17. □ Poceni meso. Danes dopoldne se bo prodajalo na stojnici za oporečno meso v mestni klavnici 90 kg mesn po znižani ceni 4 Din za kg in sicer na osebo 1 kg. □ Nevarna poledica. V bolnišnico so prepeljali mariborski reševalci Ferdinanda Pukla, posestnika iz Rošpoba. Na zledenelem hribu mu je zdrsnilo in pri padcu si je zlomil desno nogo v stegnu. iz društvenega HvVenia Senovo. Kakor čujenio. pripravlja naše najstarejše kulturno društvo Prehuda- obširen program, katerega namerava izvršiti dne 31. I. m. v šolski dvorani na Senovem. Na to prireditev že sedaj opozarjamo. Celje & Klubska smučarska tekma. Zimskcsporini odsek SPD priredi v nedeljo 17. t. m. klubski smučarski tek za juniorje. Proga je dolga 7 lun. Start ob pol 11 predpoldno pri celjski koči, cilj isiotam. Prijave sprejema pisarna SPI) (Kmetsku pcsojil-iiica, Prešernova ul. 6) do sobote, razen tega pa se zaniorejo tekmovalci prijaviti najpozneje pol ure pred startanjem pri tekmovalnem odboru. Pri? javnina znaša 5 Din. Darila 30 sledeča: 1. smučke, 2. smuAke palice in še dvoje drugih daril. Prvih pet zmagovalcev prejme tudi diplome. V primeru neugodnih .snežnih razmer sc tekma preloži zn teden dni, o čemer bomo pravočasno poročali. J2r Občni zlior Katoliškega gospejnega društva dobrodelnosti v Celju se vrši v nedeljo 17. I. ni. ob 3 popoldne v opatijski obednjci. •0" Davčne prijave za odmero prihodnine za I. 11)32. Davčna uprava razglaša, da morajo vsa podjetja, trgovski, industrijski in obrtni obrati ler vse osebe, ki se bavijo s samostojnimi poklici, vložiti v času od 5. jan. do 5. febr. prijavo dohodka, ki so ga v svojem obratovanju dosegle v preteklem letu. & Najbolj pereče vprašanje bo obravnaval na prosvetnem večeru prihodnji ponedeljek, dne 18. januarja, komtur o. Valerijan Učak iz Ljubljane, govoril bo namreč o organizaciji krščanske dobrodelnosti. & Ob dolgih zimskih večerih nain dela kratek čas lepa knjiga. Ali veste, da je Kat. prosv. društvo v Celju v poslednjem času zelo razširilo svojo ljudsko knjižnico in da si lahko v Cankarjevi ulici 4 vsak dan dopoldne in popoldne izposojale proti malenkostni odškodnini knjige najrazličnejše vsebine, starejše in novejše? •©■ Ličen, trpežno izdelan žepni koledarček je izdala Prosvetna zveza. Dobite ga pri Prosv. tajništvu. -0" Izven programa prosvetnih večerov bo predaval v Celju g. sunit, polkovnik dr. M. Justin o branibi proti strupenim plinom. Govor bodo pojasnjevale skioplične slike. -©• Vincencijeva konferenca ima drevi redno sejo. Pridite polnoštevilno. 0 Obrtno nadaljevalna šola. Vodstvo šole opozarja vse mojstre, da so edino oni odgovorni za redno plačevanje ukovine svojih vajencev, ki obiskujejo šolo in to ne oziraje se na event. dogovore z vajenčeviini starši, da bodo sami plačevali ukovino. Šolski odbor se mora držati predvsem učenčevih gospodarjev, ki si nakopljejo, ako se branijo plačevati ukovino. samo nepotrebne stroške pri izlerjavanju. -0- Nezgode in nesreče. V nedeljo 10. t. m. so fantje v Preborju napadli 35 letnega pečarskega mojstra Muraniča Ivana in ga prav pošteno pretepli. — V ponedeljek 11. I. m. je prišel v javno bolnišnico 5» letni hlapec Čobec Franjo iz Stranic pri Konjicah, ker ga je napade! neki hlapec z gnojnimi vilami in ga težko ranil po desni roki. — istega dne je 18 letni kolarski pomočnik Lenič Ivan v Razborju pri Dramljah padel z drevesa ter si zlomil desno nogo. — 22 letni posestnikov sin Mak Franjo z Gotovelj doma pa je istega dne cepil drva ter se pri tem vsekal z vso silo v levo nogo. Pripeljali so ga v javno bolnišnico. — Pri spravljanju drv je padel 39 letnemu delavcu Jožefu Ro-sensteinu z Rečice ob Savinji težak hlod na desno nogo in mu jo zlomil v piščali. Tudi on se je moral zateči v bolnišnico. & S koli in noži. V Prihovi pri Vitanju so se zopet lan t je v nedeljo, 10. t. m., spoprijeli s koli ia vmes se je zabliskal tudi nož. Po kratkem pretepu je obležal ubit na licu mesta mladi posestnikov sin Hlastec. Ves prelep se je vršil seveda v znamenju vina in pijanosti. Orožniki so ubijalca aretirali in ga izročili v zapore celjskega okrožnega sodišča, kjer ga bodo v kratkem stavili pred sodni dvor. Ptui Statistika mestne klavnice. V letu 1931 je bilo zaklano v mestni klavnici 176 bikov, 250 volov, 326 krav, 460 telic, 1693 telet, 2164 svinj in 60 konjev; skupno 5138 komadov. . Nezgode. Franc Kolednik, viničar pri Sv. Barbari v Halozah, je podiral v gozdu drevje. Pri tej priliki pa je padla bukev nanj in ga hudo poškodovala. Zlomljeni ima tudi obe nogi. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Konrad Murko, viničar iz Ločkega vrha pri Sv. Urbanu, pa je padel na koso in se na desni roki tako hudo porezal, da je moral v bolnišnico. — Jera Tomažič, posestnica v Mali vasi, je krmila krave in pri tej priliki jo je krava potisnila na jasli in jo z rogovi tako hudo -obdelala, da je obležala v nezavesti. Prepeljali so jo v bolnišnico, k er se je ugotovilo, da ima težke poškodbe na telesu. Ni izključeno, da je zlomljena tudi hrbtenica. Jcsemc? Pogrebni sprevod kakršni je na JesenicaV le malo, se je preteklo nedeljo popoldne vil na jeseniško pokopališče. Zdelo su je, da je ves moški svet spremil na zadnji poti pokojnega delo* odj i KID Franca Smrekarja. Tovarniško gasilno društvo. katerega dolgoletni član je bil pokojni je udeležilo pogreba polno'tevilno. Igrala je godba Krekovega prosvetnega društva. Pokop je Sil že dovršen, ko so zadnji pogrebci še vedno prihajali na pokopališče. V slovo je spregovoril par v trc.-segpjočih besed gosp. C. »ar kot prvemu pre.l - : niku in ustanovitelju I. dsl. konsumnega društva na Savi. Petrovičev »Mrak« na odru Prosvetnega doma. V Prosvetnem domu smo na praznik v Tu;h kraljev videli na odru Petričevo dramo Mrak . Dejanje je zajelo iz svetovne vojne in jc v prvih dveh aktih skozi napeto in močno, da .se čioveka stiska srce; zadnji akt pa je sama mehka poezija, ki obupanemu, revnemu človeku na koncu toplo pokaže, kam naj se napoti: votli me h glasu /.'.tirov! Moški vlogi Vasilije in Ilijc sta imela v r:>-kah mojstra — prof. Josip Potokar in Stanko Po-tokar. Zato jc bila s te strani igra tako močna, da je dvorana ves čas drhtela v grozi in tegobi. InJi vloge matere (Jožica Žtebnik), Rade IMary ^lebnik) in Jekice (Marija Klemenčič) so bile dovolj ostro podane, tako da so silnima moik ma značajema dobro ustrezale in ni bilo čutiti nikjer' vrzeli, ne bi bila močno izigrana. Če se pomisli, da je bil.t drama na.Uudirana v bore štirih dneh, je to krepu dokaz, da drame niso igrali povprečni igrale . ; Zlasti je ugajala tako naravno-liubka Jckičina igr. . Prvič so to pot prižgali predoderska žarometa, ' i j sla izlila na oder pravo solnčno svetlobo. Sceni-! rija zadnjega dejanja je bila silno učinkovita. Tak > odlično podana drama na takšnem odru mora zapustiti silne vtise, in to se je zgodilo. Iz srca smo hvaležni igralcem za lepoto, ki so z njo napoln, ■ naša srca. Kdai zopet? Gosp. dr. Gaj Emil iz Ljubljane je daroval , mesto venca na krsto pok. Markiča Ignacija za mestne reveže 200 Din, Cerknica Konjice Ganljiv pogreb je imela preteklo nedeljo Bajčeva Olgica. Komaj sedem pomladi je videla, pa je že božja Previdnost sklenila, da jo kot Marijino vrtnarico presadi v nebeški vrl. Olgica jc bila pridna učenka drugega razreda dekliške šole. Z velikim veseljem ja zahajala v Marijin vrtec. Zato ni čudo, da jc Mati božja to cvetko tako zgodaj utrgala. Na smrtni postelji je prejela prvo in zadnje sv. obhajilo. — Ravno pred enim tednom je pa umirla Olga Pekovšek, tudi učenka drugega razreda dekliške šole. Tako smo v enem tednu izgubili dve Olgici, dve Marijini vrtnarici. Smrt je z novim letom začela svojo košnjo v otroških vrstah. Dozdaj smo imeli 9 mrličev, od teh 7 otrok, starih po 3, 5, 6 in 7 let in sicer same deklice. Večina jih podleže pljučnici. Soštani Redukcije. Woschnagova tovarna za usnje je v soboto, 9. t. m., odpustila 40 delavcev. 40 delavcev brez kruha. . šoštanjski šahovski klub je imel pretekli petek zvečer svoj drugi občni zbor, katerega so se člani v lepem številu udeležili. Poročila odbornikov so pokazala, da je klub v prvem letu svojega obstoja živahno deloval. Poleg lokalnih turnirjev, sestankov in simultank smo imeli ludi dve medklubski tekmi: v januarju lanskega leta nas je posetil mariborski dijaški šahovski klub, ki je odnesel zmago z rezultatom 5'A : v maju pa se je vršila tekma z slovenjgraškim šahovskim klubom, katero je naše moštvo odločilo v svojo korist s sijajnim rezultatom 15>!j : 414. Pri volitvah je občni zbor izvolil za 1. 1932 naslednje klubovo vodstvo: predsednik g. Sušel Ivan, podpredsednik g. dr. Stane Medic, tajnik g. Rudolf Koren, blagajnik g. Tinče Kocjane, odborniki gg.: Veingerl Josip, Kožel Anton, Svet I Ivo, Resnik Ivan. l/ačnih želodcev je vedno več... V šolarski kuhinji v Slomškovem domu se je število otrok zvišalo že na 180. Pa še vedno prihajajo starši: Sprejmite še našega. Doma mu ne moremo več dati jesti... Te dni so se začeli oglašali celo odrnsli ljudje, večinoma brezposelni, in prosijo za hrano v kuhinji. Sankanje. Daleč na okoli sla znana klanec, pod župniščem in »Taužlova : dolina. Menda ni nikjer najti toliko sankačev, kakor baš v teh dveh krajih. Prejšnje nedelje se je sankalo vse, mlado in staro, da je bilo. veselje gledati to vrvenje. Prošlo nedeljo pa so se spravili sankači na Kofte-linov klanec Brezposelnost se pozna tudi pri nas. Poprej ni bilo skoro nobenega odraslega lanla doma, bili so nn žagali, v gozdu kot tesači, ali pa nu Rakeku kot skladiščni delavci pri raznih lesnih tvrdkah; sedaj pn so skoraj vsi doma, kjer pričakujejo boljših č; sov. Kriza ni prizanesla tudi našim žagain. Prejšnje čase so bile vedno založene z lesom sedaj pa samevajo in le sem iu tja obratuje kakšna, da zreže tistih pur hlodov, katere pripeljejo domačini za domačo uporabo Isirali honio. Naši vrli igralci vadijo igro pet-dejanko z imenom »Kupeličn na Šmarni gori . Igra je krasna in bo. kakor sodimo po razdelitvi vlog, lepo izpadla. Uadio-predavania. Vsak četrtek se vrši v šoti (v kaplaniji) kmetijsko-radio predavanje, ki In« v četrtek, 14. jan.. bo nosilo naslov ^Mlekarstvo':. Kmetovalci, udeležujte se polnoštevilno teli kmi-tijskih-radio predavanj, ki so edinole v vašo korist. Hotederššca Dramatični odsek »Prosv. društva« v Ilnic-dcršici je pokazal v dobi težke krize vzgleduo gesto ter vprizoril na Silvestrovo dve predstavi iu sicer burko »Kje je meja« in veseloigro »Zmaga ljubezni« v prid najbednejšim Hotenske občino. Radi slabega vremena je bil gmoten uspeh slab, zato se predstavi ponovita na praznik sv. Antona, v nedeljo, 17. januarja. Naprošamo vse socijalno misleče, da na la dan napolnijo dvorano Prosv. doma in s_ tem pokažejo čut človekoljubnosti napram revežem, ki so v trdi zimi za najmanjši košček kruha hvaležni ln katerega bo Bog tisočkrat povrnil tistemu, ki siromaku da. Na svidenje, Bog živi! Marska Sobota Knjigovodski tečaj. V soboto popoldne je bil zaključen tridnevni knjigovodski tečaj, ki ga je vodil g. Vlado Pušenjak. nadrevizor Zadružne zveze. Tečaj je v vsakem oziru dobro uspel. Avto v ja.ku. Sobočani so spet imeli priliko ! videti avtomobilsko nesrečo. Šofer K. je na oglu dveh ulic med hitro vožnjo naglo zavil. Velika sila je zanesla avto v jarek, odkoder so ga s težavo spravili ven. Nesreča pri igranju. 10 letni šolar Kaulman 1 Stanko se je /a kra'ek čas igral z nožem. Začel je rezati kos lesa. Nož je ob lesu zdrknil, se je zasekal fantku ob kolenu v nogo in mu zadal precej hiu'j rano. Ranjenca so morali takoj nesli k zdravniku. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 20 . Sreda, 13. jan.: REVNA KOT CERKVENA MIŠ: Premijera. Red D. Četrtek, 14. jan.: Zaprto. ! Petek, 15. jan.: »ZAPRAVLJIVEC . Red E. Sobota, 16. jan. ob 15: »VES I' . Dijaška predelava po izredno znižanih cenah. Izven. OPERA Začetek ob 20 Sreda, 13. jan.: rSNEGUROČKA':. Red \. Četrtek, 14. jan.: Zaprto. Dramska premijera. Zabavna in fina komediju Ladislava Fodorja »Revna kot cerkvena miš ?<• vprizori prvič nocoj. Naslovno vlogo mladega, energičnega dekleta, ki se bije skozi svet, kreira gotspa Nablccka. Njenega partnerja bankirja barona Ul-richa g. Gregorin. G. Drenovec igra baronovega sina Franca. Tipkarico Frey OIIy igra gospa Miru Danilova. V ostalih vlogah so zaposleni: gg. Danes, ki igra upravnega svetnika Talheima, Železnik, ki ima vlogo Schiinzla, dalje Jerman kol gospod Kva-pil in Potokar v vlogi ravnatelja Feliksa. Prvo dejanje se odigrava predpoldne v pisarni predsednika Univerzalno banke na Dunaju, drugo šest tednov kasneje v nekem pariškem hotelu in tretje par ur pozneje istotam. Komedija je izredno zabavna, fina in elegantna ter razpravlja o življenjski borbi dekleta, ki si z energijo išče poštenega kruha. Igrala se je na neštetih odrih ter se bo prav gotovo priljubila tudi našemu občinstvu z vso svojo ljubkostjo, veselostjo in zdravim jedrom. Premijera se vrši za red D. Sicer veljajo običajne dramske cene. ZAGONETNA INDIJA Kaste - Verska nasprotja - Zanimivosti iz Gandijevega življenja Ali so znamke zdravi u nevarne krat svečano stavil načelna vprašanja: ali bi šel obedovat pri isti mizi z muslimanom? Ali bi dal svojo hčer muslimanu za ženo? Gandi v zavesti, da bi sicer izgubil pretežno večino pristašev, je odgovarjal vedno samo: Zakaj pa ne bi obedovala tudi pri dveh mizah? Zakaj bi bili mešani zakoni posebno srečni? Zedinjena mogočna Indija seveda leži daleč onstran te azijske zvite politike, ki Gandiju ni obrodila nobenih uspehov pri londonski okrogli mizi. Boj za politično neodvisnost je pri Gandiju neločljiv od boja zoper grešnost. Njegova požrtvovalna nesebičnost je svetovno znana. Kot Indec ni nikoli jedel govedine. Leta 1904 se je pričel zanimati za Tolstojeve nauke (dopisoval je z njim do njegove smrti), odklonil usluge perice in brivca ter se od tedaj hrani s samim sadjem (predvsem z limonami) in kozjim mlekom. (Koza se ne šteje med svete živali.) Odrekel se je v soglasju s soprogo zakonskemu življenju. Med boleznijo v jetnišnici je ogorčeno odklanj--' jajca, dasi mu je prisegal zdravnik, da nisi. plojena. Ko je v smrtni nevarnosti pristal na operacijo slepiča, je s tem zelo ogorčil svoje pristaše. Pozneje je priznal sam, da je bil slabič-.:: bolje bi bilo pobegniti iz ječe v hribe ter v duševnem zanosu premagati šibko telo. Gandijev življenjski cilj je skrčiti se v nič in Stvarniku pogledati v oči«. To je Mokša«, najvišja stopnja za brali-manske puščavnike. Stotine milijonov Indcev smatrajo Gandija za novo vtelešenje Višnuja, najvišjega božanstva; ki je ponovno prihajalo na zemljo v obliki leva ali želve, junaka ali pritlikavca, Buddlie ali Krišnuja. Ljudstvo pripoveduje, da ozdravlja Gandi bolnike in oživlja mrtve. Gandi je sam večkrat protestiral v dnevnem tisku zoper prodajo njegovih slik v podobi Višnuja. Vroče je prosil svoje častilce, da bi vzeli na znanje, da on ni bog Krišnu, temveč navaden človek. Gandijev svetovni nazor se je oblikoval v težkem življenjskem boju. Rodil se je leta 1869 v uradniški družini (njegov oče je celo imel ministrski naslov v mali Porbandarski kneževini) in se po stari šegi oženil z 12 leti. Z 18 leti so ga starši poslali v Anglijo na univerzo, odkoder se je povrnil domov kot odvetnik. Ni se brigal za politiko, čital je le evangelij, Ruskiua in Tolstega. Zaslužil je dokaj dobro, dasi je zagovarjal samo nedvomno pravične zahteve«. Leta 1893 je odšel kot pravni zastopnik velike indske izvozne tvrdke v Južno Afriko. Beli Buri so ga pretepli in vrgli z vlaka, kamor je odšel s parnika. Prav tako so ga napodili iz hotela, kjer je iskal prenočišče. Tako je zvedel Gandi o pasji usodi 150 tisočev svojih indskih rojakov, ki'veljajo z zamorci vred v Južni Afriki za delovno živino ter so navezani na posebna prenočišča po predmestjih in na živinske vagone na železui cah. Gandi je pustil advokaturo in službo, ustanovil poljedelsko kolonijo v dului Tolstojevih načel ter pričel izdajati tednik Indiau Opinion , kjer je zahteval človeške pravice za svoje rojake. Oblikoval je v teh letih svoj nauk o : moči v resnici (Satia-graha) in, kakor rečeno, zahieval od indskih kulijev predvsem nravstven preporod. Večkrat je bil trpinčen in zaprt, a po daljšem boju je vendar dosegel ukinjenje najbolj žaljivih odredb. To se'je zgodilo radi stalnih nemirov med indskmii delavci in angleških vplivov. Londonski tisk je ponekod branil Gandija, ker je rad ugotovil krivičnost onih Burov, ki jih je moralno podpirala vsa Evropa v letih vojne za neodvisnost Južne Afrike. Gandi sc je povrnil po dvajsetletnem bivanju v Afriki nazaj v Indijo v prepričanju, da so zmagali predvsem njegovi nauki. Ista načela so oblikovala njegov ' nadaljnji boj za Svaradž (samoupravno In- ! dijo). Samo svetovna vojna je začasno pre- | drugačila to delovanje. Anglija je pogrešala v , boju z Nemci veliko narodno vojsko in Lloyd 1 George je objavil poziv na Indce. Gandi je j zastavil ves svoj vpliv pri naboru novincev. Indija je poslala na Francosko 985.(100 vojakov, dočim je delalo 100.000 oseb v zaledju. Vse lo se je zgodilo v prepričanju, da bo prišla po j zmagi nad nemškim militarizmom doba ena- ! kopravnosti za vse narode. A obljube so ostale po Versailskem miru na papirju in Gandi j se je povrnil k mirnemu boju , Satia-grahi. : Njegovi pristaši pridno sučejo preslice in no- i sijo samo domače indsko sukno ler odklanjajo ! angleško blago. Kršijo solni monopol in ne ' marajo pošiljati otroke v angleške šole. Gandi. ki je stalno potoval po velikanski Indiji, je i Pred nekaj leti so dvignili ameriški zdravstveniki velik krik proti znamki, češ, da jc nevarna raznašalka kužnih bacilov Nato jc raziskal nevarnost znamke pruski higienik prof. F. W. Bach in prišel do zaključka, da ta nevarnost nikakor ni tako velika. Posebno, ako kupimo znamko lako rekoč iz prve roke, lo jc na pošti, ni zelo verjetno, da bi bila bolj nesnažna nego mnogi drugi predmeti, s katerimi imamo opraviti. Na vsak način pa bi bilo želeti, da bi bili povsodi, kjer se prodajajo znamke, občinstvu na razpolago ovlažilci za znamke (mokra goba). Ob sebi sc razume, da nihče ne bo z jezikom ovlažil že rabljenih znamk. Filatelisti čistijo in osvc žujejo znamke v bencinu in marsikdo misli i da je s tem znamko ludi razkužil. To je pa I zmota. Razni bacili ostanejo živi v bencinu j po več ur in celo po več dni. Učitelj: Kje leži Pilzon? Gostilničarjev sin: »V naši kleti U Komisija Zveze narodov, ki bo preiskovala vzroke vojne v Mandžuriji. Člani so: zgoraj Nemec guverner dr. Selnice, Francoz general Claudelj v sredini Anglež Lord Lytlon; spodaj Američan Coy iu Italijan Aldorandi Gandija so nedavno Angleži zopet zaprli iu gibanje za svobodo indskega naroda poskušajo zatreti z brutalno silo. Gandi, ki je radi svojega odhoda v London izgubil precej ua simpatijah, je danes zopet oboževan od ljudstva. Bapu — oče je priimek, ki ga je Gandiju nadela njegova najbližja okolica. Rabin-dranat Tagore ga je leta 1922 krstil za Mahat-mo« — Veliko dušo po -svetlem, ljubezni pol-nenu nadnaravnem bitju v zgodovinskem epu Upanišadah. Gandijeva domovina, velika Indija s 300 milijoni revnega, nadarjenega in globoko nesrečnega prebivalstva (to pomeni šesti del prebivalstva zemeljske oble) je za nas velika uganka, nepoznan svet. Uradna britska Sinja knjiga, sira Johna Symona šteje v Indiji 600 držav z 222 jeziki, med katerimi Najvišje leieča cerkev v Nemčiji je sezidana na 1840 metrov visokem hribu \Vendelstein na zgornjem Bavarskem. jo nad 30 glavnih« z veliko književnostjo in r>mednarodnim« pomenom. Število kast, dednih, strogo ločenih razredov, znaša 2300. Med njimi so žeparji, ognjarji, pogrebni naricalci, rodoslovci itd. Vse to bi bilo umljivo, a noben raziskovalec na pr. ne ve vzrokov ogorčenega sovraštva kast /-leve« in . desne roke« v južni Indiji ali vsaj izvora teh označb. Posamezni mogočni knezi so člani nižjih kast. Barodski maharadža je na pr. samo »sudra«, torej potomec >krošnjarjev in irgovcev« ... Nesrečni »pariji«, ki tvorijo do 14 odstotkov domačega prebivalstva, so kot zavrženci izven kast, ne smejo stanovati po mestih, da ne bi oskrunili boljše sloje, nosijo samo po mrličih zavrženo obleko, kuhajo v potolčenih loncih, ki jih pobirajo po smetiščih, se poslužujejo samo nižjih živali«, oslov in psov. Gandi, član ene izmed srednjih kast, je zelo tvegal lasten ugled, ko je nastopil v ulogi zaščitnika nečistih in celo pohčeril »nečisto« dekletce ... Ista zmešnjava vlada v verstvu. Indija je domovina slikovitega poetičnega deizma, ni je zanimal vodilne evropske filozofe. Krava je sveta žival za prebivalca bengalskega pragozda, ki z gorjačo v roki tvega lastno življenje, da bi jo ubranil pred tigrom. Gandi, ki odklanja evropsko kulturo, tudi veruje v vzvišeno poslanstvo« krave, jo globoko spoštuje iu piše. da se mora vršiti v »znamenju krave« ves nacionalni boj: -nasilnost bi ponižala globok pomen krave«. Šestdeset milijonov muslimanov, ki živijo poleg 163 milijonov Indcev, iz dna srca sovražijo to verstvo kot grdo maliko-valstvo in pomenijo veliko nacionalno nevarnost. Muslimanski voditelj Muhamed Ali (umrl med zadnjo londonsko konferenco), je vse življenje deloval za panislamizem, olmovitev ka-lifata. srdito napadal palestinske Žide in je i>il istočasno MacDonaldov »dobri stari prijatelj«. Glasilo delavske stranke Dailv Herald« je bilo ustanovljeno z Mohamedovim denarjem in lani je objavilo njegovo sliko, ko je dospel v London. Gandi kljub osebni požrtvovalnosti ni mogel »nečistim« obljubiti zahtevano enakopravnost. Priznal je, da bi povzročili predsodki v tem primeru medsebojno klanje, dasi je nekoč želel :>pri poznejšem vte-lešenju priti na svet kot parija <:. Zato so ostali »zavrženci« slej ko prej pristaši britske nadvlade. Tudi muslimanski tisk je Gandiju več- /nauo Uoethejev« dranm »Fausta« so priredili za film, ki je doživel v Nemčiji kolosalea uspeh, scena dvoboja med baustom in Valentinom pred hišo zapeljane Grete. Film jo prirejen tako, da i na vzgojno tendenco, da pokaže borbo med dobrim in zlim in zmago molitve in pobožnosti nad zmotami in zapeljivostmi. Film bedo predvajali v vseh nemških šolskih zavodih ob priliki proslave lOOletnice Goethejeve smrti. vneto dopovedoval rojakom, da so Angleži še vedno bratje v zmoti« in priporočal samo neudeležbo pri nasilnostih«. A kakor popiej v Afriki, so obrodili tudi zdaj njegovi pozivi vedno več požigov in političnih umorov. Gandi je iskreno obžaloval, da »se premalo zanima ljudstvo za miroven značaj Satia-grahe« in obsojal izgrede. A to ni spremenilo dejanskega položaja. Zdaj je Gandi zopet v ječi, ker je širil med iudskim ljudstvom sovraštvo iu zaničevanje napram zakoniti vladi Njegovega Veličanstva«. Ta zaključek ni nikogar presenetil. Gandi kot osebnost, živ okostnjak (londonski listi so poročali, da telita 45 kg), žrtev svoje askeze, vzbuja splošno sočutje. Težišče njegovega delovanja je v molitvi. En dan na teden nc za-vžije nobene hrane in se posti v vseh odločilnih trenutkih. Tako je imel lani strogi 21-dnevni post v upanju, da bo to pomagalo spravi med Indci in muslimani. Takoj je pripravljen ljudstvu zopet priporočiti nakup rnanchesterskega blaga, »če nam bodo Angleži prijatelji, in bomo mi dobili obljubljeno politično samostojnost«. Zahteva od svojih pristašev-, da se ne lažejo, ne kregajo, ne kadijo in da se ne hranijo s sladkarijami. Neki mladenič iz množice je vprašal ob isli priliki, kaj je s čajem? Jaz ga ne pijem,« se je nasmehnil Gandi, a vi ga lahko pijete, če ste preveč vajeni... Toda Gandi nikakor ni ustvarjen za vlogo političnega voditelja, ki ga je doletela v posebnih indskih razmerah. Njegova priljubljenost je dokaj nazadovala od leta 1921, ko mu je bil izročil indski kongres najvišjo oblast. Tolstojevim naukom sorodna Satia-graha se ni obnesla kot politično bojno sredstvo. Zaključek Gandijcvega delovanja je velika osebna tragedija. Procesija japonskih irerov po glavnih ulicah Tokija v svrho propagande za tajcem in zbirajo darove za vojake na bojišču. Degradacija vohuna. Kakor smo že v našem listu poročali, je bil neki romunski major obsoju.i na delgoletno ječo, ker je izdajal razne tajnosti agentom boljševikov. Takoj po obsodbi šo ga degradirali in slika predstavlja izvršitev degradacije. Čudežna rešile v rudarjev Pred dnevi smo poročali o strašni nesreči v nemškem rudniku pri Bcuthenu. Zasulo je 14 rudarjev. Ker se je rov neprestano zasipaval, so morali opustiti reševalna dela, ko je bilo moštvo reševalnega oddelka samo v sni rini nevarnosti. Po petdnevnem presledku, ko je zasipovanjo prenehalo, so zopet pričeli ; odkopavanjem zasutega rova. Pri tem so prišli najprej do štirih rudarjev, ki so bili še živi. pozneje so rešili še tri, lorej skupaj sedem rudarjev. Bili so popolnoma izčrpani in je pravi čudež, da so ostali v globokem rovu bre/. jedi iu vode živi še ]>o tolikih dneh, ko so bili že vsi prepričani, da so mrtvi. Profesor sc ženi. Učeni nicž piše svojemu bodočemu laslu: .Moje imenovanje za kustosa v muzeju za zgodovinske starine je gotovo najlepše priporočilo, da mi zaupate vašo hčerko.« France Veber: GLAS IN TELO (Dalje.) Kn,j (in človeški glas? Preznano dejstvo je, da se človek tudi iu že po svojem glasu kaj močno razlikuje od ostalega živega stvarstva. Tu niti ni treba misliti na svojstveno Človeško govorico; tudi ko slišimo le posamezne glasove, bomo v večini slučajev kaj lahko presodili, ali gre recimo za človeške glasove in ne za živalske. Seveda gre ia pomembnost človeškega glasu še mnogo dalje. Človek se po svojem glasu ne razlikuje samo od živali, enako značilne glasovne razlike nahajamo tudi med človekom in človekom. Glas otroka je drugačen nego glas mladeniča ali starca, glas ženske drugačen nego glas moškega; vsaj ponavadi je temu tako. Ali nima tolikrat na pr. ludi debeluhar drugačnega glasu nego človek, ki je suh kakor raglja? Ali nima nadalje človek drugač nega glasu, ko je na pr. v domačem krogu, in zopet drugačnega, ko je v tuji družbi, ali ne zvene njegove besede drugače, ko ima v mislih zasebne zadeve, iu zopet drugače, ko nastopa recimo kot uradna oseba? Zakaj nam nadalje globoki bas tolikrat vzbuja sliko Irebušastega debeluharja, visoki tenor pa sliko ekretno-v itkega mladeniča, in zakaj nam nasprotno visoki sopran vzbuja utis manjše ter debelejše postave, globoki alt pa večje in vitkejše? V premnogih slučajih se že v samem glasu odraža tudi vso to, kar nazivatno tako ali drugačno razpoloženje in morda celo značaj človeka, da, včasih celo z lahkoto uganemo, ali je kdo, čigar besede so lako iu tako zvenele, govoril resnico ali pa se je lagal. Naj navedem še peseben primer, ki mi je dal tudi prvo pobudo, da sem otvoril v našem radiju vrsto sem upadajočih posebnih poizkusov. Mislim namreč na vse tiste poslušale.' naše oddajne postaje, ki so si i/.kušali in si še izkušajo že na podlagi samega glasu ustvarili neko celotno sliko oseb, ki nastopajo pred mikrofonom, dasi so jim te osebe v ostalem' povsem neznane. Takih slučajev je bilo mnogo ter jih še je mnogo in moji poizkusi bodo število takih slučajev skoro gotovo še znatno povečali. Tudi ne gre tu prvenstveno za to, ali je slika, ki si jo je kdo o komerkoli po tej poti ustvaril, tudi vseskozi pravilna; brez dvoma bo ta slika v mnogih ozirih napačna. (Na pr. moja radijska predavanja so pri nekaterih poslušalcih vzbudila sliko moža, ki ga krasi velika brada!) Toda kdo bi mogel sploh misliti na lo, da bi si samo na podlagi glasu ustvarjal kakršnokoli sliko o bližnjem, ako bi človeški "las v resnici ne imel nobene zveze z ostalimi telesnimi in duševnimi posebnostmi človeka vobče in vsakega posameznega človeka posebej? Da, podani primeri iz vsakdanjega življenja celo zahtevajo, da moramo vprav na točki človeškega glasu ostro ločiti med dvema vprašanjema: ali ter v kaki zve;/.i je človeški glas z ostalo v n a njo telesnost j o človeka iu ali ler v kaki zvezi je človeški glas z njegovo no lir a n J o d u š e v n o s t j o. Primer •'lasu priča, kako razpade vnanja telesnost človeka Obrtništvo v letu 1931 Po Goresi'slkem Zimska sezona je v polnem razmahu. Toda, epe«, ki jc zapadel tudi v bližini Ljubljane je skopnel. radi tega so naši prijatelji zimskega športa zopet ji a vezani le na Gorenjsko, kar je pravzaprav v redil, nekaj moramo pa le grajali. To so cene, ki jih zahtevajo gostilničarji po raznih krajih Gorenjske. Iz Švice smo prejeli prospekt tamkajšnje Zveze hotelirjev. Vsem prijateljem zimskega športa javljajo, du so cene penzionit zniiali m H oziroma 7 .švicarskih frankov! To v hotelih v Diicokh, SI. Mo-ritzn itd. Torej o hotelih v visokih atpah in v katerih imajo gostje ces komfort na, razpolago! Komfort kakršnega na Gorenjskem ue more nuditi noben hotel. Pritožb o visokih cenah po Gorenjskem je bilo zadnje dni dosti, in vendar ne bi smele biti gostilniške cene po Gorenjskem dosti večje kot so v Ljubljani. Za razvoj tujskega prometa so važne tudi cene in te so po Gorenjskem skoro povsod pretirane. Penzioui za 60 Din, celo dražji, so za naše razmere predragi. Zatorej s cenami dol! Zima na Fohoc u Med letom smo morali večkrat zapisati, da bodo Ljubljano v športnem oziru mariborci kmalu prehiteli. Te konstatacije so veljale vedno le za nogomet. Toda Mariborci so tiči tudi 1111 dilcali. Na Pohorju imajo tako lepe terene, da pravijo naj se mi . Kranjci kar skrijemo. Saj tako mi je zatrjeval moj star znanec Bruno. Pu bodo menda le prav imeli. Tamkaj pri Rimskem vrelcu so imeli zadnje dni toliko pršiča, e vodila zelo precizna obrtna statistika. Vrednostni papirji Na zagrebški borzi je bila danes tendenca za vojno škodo čvrstejša in so bili tečaji višji, dočim je na belgrajski borzi bila slabejša. Promet je hit manjši kot včeraj. Dolarski papirji se niso dosti izpremenili v tečaju, bilo pa je nekaj več prometa v Zagrebu v 8% Blerii. Skupno jo znašal promet na zagrebški borzi: vojna škoda 100 kom., begi. obveznice 25.000, 8% Blerovo posojilo 6000 dol. in 7% Blerovo posojilo 8000 dol. Belgrajska borza jc imela prometa: vojna škoda 550 kom., agrari 88.H0O, begi. obv. 280.000, 7% pos. Drž. hip. banke tOOo dol. Nadalje je bila na belgrajski borzi zaključena Narodna banka, ki jc bila čvrsta, zaključenih je bilo 23 kom. Ljubljana. 8% Bler. pos. 57 bi., 7C/, Bler. pos. 47 1)1., Stavbna 40 den., Ruše 125 den. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 57 bi., agrarji 28—30, vojna škoda ar. 252 bi., kasa 250 do 252 (250.50, 255), 2. 240—246. 8% Bler. pos. ar. 55.50—56.50 (56.50), kasa 55.50—56.50, (55, 56), 7% Bler. pos. ar. 45.50—46. kasa 45.50 46 (45, 46.75, 46, 46.50), 7% pos. DIH! 40-51, 6'i begi. obv. 36—37 (86). Belgrad. Narodna banka za k. 5060. 5080, 5100, ! 7% inv. pos. 60 bi., agrari 28 29 (28, 27), vojna ' škoda 213-245 (245), begi. obv. zaklj. 37, 3«.75. 36.50, 36. 7% Bler. pos. 49 bi., 77, pos. Drž. hip. banke zaklj. 53. Dunaj. Don. sav. jadr. 94.25, Wiener Bank-verein 11.65. Escompteges. 113, Zivno 80, A v ig. r Chemische 124, Alpiue 12.-10, Trboveljska 30.00. /ilm trs Novi Sad. Vse nespremenjeno. Promet: 25 vagonov. Budimpešta. Tendenca: slaba. Promet: omejen. Pšenica: marec 12.45—12.75, zaklj. 12.41—12.43-maj 13.31—13.70. zaklj. 13.20—13.28. - liž: marec 14.64, zaklj. 14.60—14.64. Koruza: maj 14.65 do 15, zaklj. 1-1.65—14.68. Winnipeg (začet, teč.) Pšenica: maj 62.75. julij I 03.75. ! Chicago (začet, lic.) Pšenica: marec 55.50, maj 57, julij 56.125. sept. 57.50. Koruza: maj 40.50, julij 42. Oves: maj 25.875. Rž: maj 46. Živina Mariborski živinski sejem, t2. januarja. Na sejem je bilo prignanih 12 konjev, it bikov, 71 volov, 261 krav iu 9 telet, skupaj 864 glav. Povprečne cene so bile sledeče: Debeli voli za 1 kg žive teže: 4—4.50 Din, poldebeli voli 3—3 50 Din, plemenski voli 2.50—8.75 Din; biki za klanje 2.50 do 3.50 Din, klavno krave debele 2.50- I Din, plemenske krave 2.50- :t Din. krave za klobasarje I.25—1.75 Din, molzne krave 2.50—3.50 Din, breje krave 2.50 — 3.50 Din. Mlada živina 2.75 4.50 Din, teleta 5—0 Din. Prodanih je bilo 233 komadov. -Mesne cene so bile sledeče: volovsko 1. vrste 10 do 12 Din, II. vrste 7—8 Din: meso od bikov, l.i, in telic 4—6. telečje iiipso I. vrste 12—14 Din. II. vrste 8—10 Din, svinjsko meso sveže 10—1»! dinarjev. Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborskv in Comp.. Dunaj.) Pripeljanih je bilo 899? pršutarjev in -120") špeharjev. Od teh jih je bilo iz Jugoslavije 2'-' pršutarjev in 2221 špeharjev. Cen-: špeharji: najboljši 1.60, 1. 1.52—1.57, II. 1.45 1.:>'_', kmetski prašiči: najboljši 1.05, drugi 1.50 1.57; pršutnrjl uajboliši 1.05, I. 1.50 1.90. Tendenca: špeharji so se podražili za 2 ;t -;roš >. Pršutarji 'na so se. pocenili za 10 groSev. Prodano je bilo vse blago. I\er uiljt: 11,11 UUlia waimu ... zapadle menice in pa za račune po I. janu-32. Za našo devizno situacijo je važno, da 12. .', 17.30 18. *i) Pvnrtvcvirvt»» *■* rnrfiri.f ■'iffoFIniTn f Sreda, 13. januarja: Opoldan, program odpa de. 17.80 Salnnsl.i kvintet: 18.30 Dr. Reva: Mor je — 19.00 Dr. Nikola Preobraženski: Ruščina 19.80 Literarna ura: Ob 50 letnici šenoe (fr. Ne.,; ni k) — 20.09 Prenos prosv. vec-ra i/, Delav-i zbornico — 21 0;t Salonski kvintet 22.00 čas poročila. Četrtek, 14, januarja: 12.15-. Plošče. — Dnevne vesli. — 13 Čas, plošče, borza, — Ploite. — 13 Ing. Sabec: Mlekarstvo. -Drago Ulaga: Gim, astičae v .ije. 10 j)r. Aot..,. Bajec: Italijanščina. - l'-»;30 Dr. Mirko Kuro': Srbohivaččina. 20 Zabavno čtivo. - 2l),'3.? Ie-tenacionalni jugorlovaiitki p e.:::.. (Belgrad. 1 / -ljana in Zagreb). -- 22 ;.:>rjO:ia, — -32.11 S ■ • Ionski kvintet. £Jre?f>i oroorami 1 Četrtek, 14. januaija. Belgrod: 19.30. Lahka giusba. - 20 iu Evropski koncert jugoslovanskih postaj. -- Zagreb: 12.30 Plošče. — 17 Balalajkc. — /0.30 Evropski koncert jugoslovanskih postaj. — Budapesti 12.05 Ra-dio-orkestci. ... 19 Jazz. — 22.40 Ciganska glasbe. Dunaj-. 19.25,-Poljudni ko iccrl, — 21.10 lli vd-nov godalni kvartet. - Rim: 12.45 Vokalni io .1-s t rumen t al ni koncert. — 21 Simfonični koncert. — Milani 21 Operni prenos. — Largenberg: 13.05 Operni koncert. — '20 Večerna glasba. — 21 Sluf-na igra. — 22 Plesna glasba, r-- Stutfgart: 12.35 7. -bavni koncert. — 19.45 Zabavna glasba. - 21 Koncert, I!.,y.dn. . 22. iO Plesna glasba. — Berlin: 19.30 Komično opera, J. OfPenbach. — 23.20 Moderna glasba. .— Barcelona: 14.20 Popoldans! koncert. — 21.05 Prenos iz opere. — Prsga: 19.20 Instrumentalni koncert. — 20 30 Belgrad. Evropski koncert. — Toulouse: 22 Večerni koncert. Trst: 12.30 Plošče. — 13 Pestra glasba. - 22.15 Pestra glasbe. V^aka beseda 50par ali prostordrobncvr5lice1'500in. Najmanjši znesek 5Din.0gtasi nad 9 vrstic se računajo viš/e.Zaoglase strogo tl-govskega in reklamnega značaja v$aka vrdica 20:'«. Najmanjši zncjek10Din.Pm?tojbina za šifro 2Din.V>akogla> Ireba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,eejepriloženaznamka.Cck.račun Ijubljana10.3<-i9.-- ' ms Službe iščejo Beseda samo 50 par Pošten iant zdrav in krepak — išče kakršnekoli zaposlitve v skladišču, obrti ali trgovini. Je nekadilec, trezen, pošten in vojaščine prost. Naslov v upravi Slov.« pod št. 108. II •imiua Beseda samo 50 par Vajenec za manufakturno trgovino se takoj sprejme. Com-merce«, Tavčarjeva ul. 2/1 Trgovski vajenec s prim. šolsko izobrazbo se sprejme za 3-letno učno dobo. Hrana v hiši. A. Sušnik, železnina, Ljubljana, Zaloška cesta. Tesarski delovodja vešč' vseh tesarskih del, s prakso in dobrimi izpričevali, se sprejme. Ponudbe na upravo .Slovenca' pod »Zanesljiv, zmožen in pošten« št. 392. I Beseda samo 50 par Čameruikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto) Prva oblast, koncesionirana Prospekt št 16 zastoni. Pišite poni! stanovanja Beseda samo 50 par Mesečne sobe odda hotel Tivoli. Cena 260 do 360 Din s postrežbo. Beseda samo 50 par j Zastopniki krajevni, za celo Slovenijo kakor tudi za Ljubljano se iščejo za posmrt-ninsko zavarovanje. Ponudbe na upravo Slov.« pod Pomoč« št. 386. ■ HMBK^BBBHBI^I Beseda samo 50 par Dijak iz boljše hiše se sprejme na hrano in stanovanje. -Strog nadzor in nemška konverzacija. Naslov pove uprava SI.« pod št. 380. Stanovanje soba, kuhinja in pritikline, se odda. Naslov v upravi -Slovenca« pod št. 390. Stanovanje dve parketirani sobi, kuhinja, kabinet in pritikline, sc takoj odda. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 403. Encsobno stanovanje suho in čisto, s pritiklina-mi, se takoj odda. Vod-mal, Šušteršičeva ulica 5. Sobo in kuhinjo oddam. - Idrijska ulica 3. Beseda samo 50 par Gostilna na dobrem in prometnem kraju se vzame v najem. Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Gostilna-« nos 2000 Din. Ponudbe"na i^epo hišo 6-stanovanjsko v Ljubljani, 5 minut od tramvaja, prodam z vsemi pritikli-nami z,- -!40.000 Din. Hipoteke ' \000 Din. - Mesečni donos 3000 Din; in eno tristanovanjsko hišo za 175.000 Din, hipotek" 100.000 Din, mesečni do- samo par št. 327. Veliki prostori 220 m', svetli, električna razsvetljava vhod s ceste, v centrumu, se oddajo, cv. tudi polovica. - Naslov v upravi »SI.« pod št. upravo Slovenca« pod »Solidna cena« št. 412. Lepo posestvo arondirano, v bližini Borovnice, se radi družinskih razmer takoj proda. 410. Ponudbe pod »Ugodno« št. 373 na upravo »Slov.« Posestva Stavbna parcela 1200 m3, v Štepanji vasi, Kodeljevo, naprodaj po dogovoru. Poizve se: Šte-panja vas 13. 50 par Beseda samo 50 par Prodam lepo urejen trgovski lokal na prometnem kraju, z ostalim gospodarskim poslopjem, zraven njiva, tj j travnik in vinograd. Re- Beseda samo flektanti naj se zglasijo pismeno ali osebno pri lastniku — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 346. j . u , , ____I pri mariborski zavaroval- „ . niči sprejme zastopnik za Vec parcel j Ljubljano in okolico: A. po 600 do 800 m'-' bo na- Zupane, Beethovnova ul. prodal v Mostah, Zaloška 13/IV. Zahtevajte potnika cesta. - Naprodaj pa tudi -——--- celo posestvo s hišo. — Čitajte Zavarovanja Harmonij dobro ohranjen, se kupi. -Ponudbe poslati na naslov Ciril Venišnik, Škale, Velenje. Klavirji! Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih inštrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. Uglaševanje in popravila za konservato-rij, glasbeno matico in druge inštitute izgotavlja moja tvrdka. Gre na deželo. Točna postrežba in zmerne cene — tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev R. Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 5, Rimska cesta 2. ZAHVALA. Ob nenadomestljivi izgubi naše blagopokojne gospe 9ne dr. Bregorac roj. Breitfellner in par dni za njo umrlega sinčka Albine! izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so ju spremili na poti k večnemu počitku, darovateljem vencev in cvetja, posebno čč. duhovščini in pevskemu zboru Sokolskega društva ter vsem prijateljem in znancem, ki so nam bili v podporo in nas tolažili v teh težkih časih. Murska Sobota, dne 12, januarja 1932. ŽALUJOČI OSTALI. Neveste in ženini! Javorjevo spalnico, čreš-njevo spalnico, brstovo spalnico in 2 kuhinji, vse novo, masivno in solidno izdelano, proda po ugodni ceni Fran Martinec, mizarstvo, Škofljica. Namizna jabolka prvovrstna, 2—3 Din kg, se dobe pri Jeri Kokalj, Šmarjeta, Rimske toplice. la orehova jedrca kg 16 Din v zavitkih od 5 kg in la orehe v lupini kg 4.25 Din, vreče od 50 kg razpošilja franko naročnik G. Drechsler — Tuzla. Prazno sobo z železno pečico išče gospodična za takoj. Ponudbe na upravo Slovenca« pod Prazna soba«. Soba se takoj odda boljšemu gospodu. Florijanska ulica št. 31 I. Sobico z gašperčkom se odda s 1. februarjem mirni samski osebi v šentpeterskem okraju. - Naslov v upravi Slovenca« pod št. 375. Čitnjtc in širite »Slo venca« Predtiskaua ročna dela zn vse! Stenski prti 7 Din, steniki prti, rdeče ali modro obrobij eni. 10 Din, prtički od 1 Din naprej, blazine, milje etc. — Novi vzorci, čist tisk, dobro blago. Matek & Miheš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. Vezenje zaves, perila, monogramov clc. Entlanje, ažuriranje. — »Breda« žepni robci komad 2 Din. Pranja Snoj, Prešernova ulica, Ljubljana. in širite »Slovenca«! Beseda samo 50 par j Naprodaj avto Opel 4 PS, v dobrem stanu, za 9000 Din pri Henriku Smuk, Sevnica. Fižol za kuho v veliki izbiri od 2 Din naprej v trgovini Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. Nova kurnica za 10 do 15 kokoši, obla-na, vse stene nagačene, naprodaj po ugodni ceni. Ogleda in cena sc izve med 12. in 14. uro v Ljubljani, Prule 8. Lanene tropine prvovrstne kakovosti, 37-38%, mlete, po 195 Din za 100 kg inkl. vreče, kupite do konca januarja t. 1. v tovarni olja Hrovat & Komp., Ljubljana. Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo. gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC - Zagreb, llica 82. Kemična čistilnica perja. Beseda samo 50 par Solne vreče vsako množino, kupimo. -Ponudbe z navedbo cene na upravo .Slovenca' ped »Sol« št. 387. Ftfopaivlce rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene, samo pri PETELINC.U Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. TeSečon 2059 Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva ulica 5 Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana — Selenburgova ulica 6, II. nadstr. Zahvala Ob smrti naše blagopokojne mame, gospe Antonije Bučar izrekamo svojo najtoplejšo prisrčno zalivalo: preč. duhovščini iz Kostanjevice in Sv. Križa, g. dr. Ivaniševiču za požrtvovalno zdravniško pomoč tekom dolgotrajne bolezni, vsem onim, ki so jo obiskovali in tolažili, vsem, ki so nam ob težkih urah izrazili svoje so-čuvstvoVanje in položili prekrasne vence na krsto; dalje za udeležbo na zadnji poti g. sreskemu podnačelniku dr. Tomšiču in g. ban. svet. županu Jošku Pfeiferju iz Krškega, li. mestnemu županu Gerloviču in zastopstvu občine Kostanjevica, predstavnikom drž. uradov in osnovne šole, deputacijam Sokola, Rdečega križa, gasilske župe in korpora-tivno zastopanim gasilskim društvom iz Kostanjevice, Št. Jerneja, Prekope in Ostroga pod župnim vodstvom in praporom, unif. mešč. gardi, osobito pa mestni gasilski godbi pod vodstvom g. Rabuse-ja za ganljivo lepe žalne koračnice in gg. pevcem z g. dr. Nikom Severjem na čelu za v dušo segajoče žalostinke in končno vsem, ki so jo 'od blizu in daleč v tako ogromnem številu spremili k večnemu počitku. Vsem naša iskrena zahvala in Bog plačaj! Kostanje v ica-Kočevje, dne 10. januarja 1932. Rodbini Lavoslav Bučar in dr. Vilko Maurer. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana. Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Krušno mote in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana, Stari trg št. 32. Modroce otomane,divane, foleljo in vse tapetniško izdelke vam nudi najceneje Ignacij Narobe Ljubl jana, Gosposvetska cesta št. 10 (pri Levu). Beseda samo 50 par Po najugodnejših cenah sc priporoča lesna industrija Fran Martinec, mestni tesar, mojster, Ljub-Ijana-Škofljica, za vsa tesarska, krovska, mizarska in parketna dela. V zalogi ima vsako količino furnirja, desk, merkantilnih in žaganih tramov in dobavlja v vsaki množini in po najnižjih cenah. Zahtevajte ponudbe. Zvesta Koruzo kupite nojccoeia pri Urtlk A. VOLK, LJUBLJANA VeletrKo.lna c žitom, tteslicvn cesta 24. TelcMvi stroji cenjeni po vsem svetu. Glavno zastopstvo; Gledališka ul. 12, Ljubljana FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlandcr, Wella, Certo ild ima vedno v zalogi loioodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevke ceniki S 55 s 2 £ ^ nSn co'° sls © ..rr a> g* »S > 55 Q en ^ O g I S i a "5 la §.2c4» S — o A S. " O „ a M M fi > gj-^g? S .. *'/] N . > -M •2 . a> « -o. — ro > ai a M ** a> N » .2 ai S —i o " e BJ 5 o • al iQmS i -p S. e* — I a ^ 1 S c c ca _ boj-■♦»O O B C SN . — rv) -a o sj 59.9 2 s » Iga §55 •SSSŠ I Dr. Joža Lovrenčič: Anali izumrlega naroda Roman iz drugega stoletja pr. Kr. 75 tre l*oj- Tribuni, v Akvilejo odrinemo in nad I dite in sporočite to vsak svojemu oddelku! Ukazal si! Tribuni so sprejeli povelje, dvignili zopet roke in odšli. Naslednji trenutek je slišal Marcus Claudius Marcellus, kako je zaorilo med legionarji v taboru in kako je odmevalo od vseli strani bojevito navdušenje. Kaj sem rekel?« Spočiti so. Težko jih boš krotil, konzul, če hi jih moral držati samo v Akvileji, ki je še neznatno gnezdo,« je menil pretor. Ne bom jih! je zatrdil konzul, prevzet od dobre volje, ki mu jo je povečalo navdušenje, s katerim so sprejele legije njegovo sporočilo. In jih ni. Ko je odpotoval Marcus Claudius Marcellus, je konzul s tribuni noč in dan delal, in ko je izpopolnil legije in jih z vsem opremil, je dal znamenje. Viharno vzklikajoč so zapustili mediolanski tabor in v dolgih pohodih, ki so trajali nekaj dni, so prišli lepega jutra pred Akvilejo, kar so oznanjale fanfare. Akvilejčani so se še pravočasno zbrali ob Deku-manskih vratih, odkoder so gledali v ravan in opazovali bližajočo se konzulovo vojsko, ki ni kazala utrujenosti in je ob zvokih fanfar stopala, da so bobnela tla pod njenimi koraki in so se dvigali oblaki prahu, kar je bilo videti, kot bi se vlekla ob črno valujoči ki gosta jutranja megla. >To bi morali videti Istri in Karni in minil bi jih pogum, če jim ga jc še kaj ostalo, odkar jih je pome oni dan Quinctius! >Počakaj, bodo že videli! Konzul pač n-da bi počival v Akvileji, kmalu se jim pokaže!« Ko so se zgrnile in razvrstile pred pretorijeni konzulove legije in z njim akvilejska posadka, so stopili pred Aula Manlija Vttlsona njeni tribuni in najstarejši je javil: Konzul, veselo in težko vest, vse obenem, li moramo javiti ob tvojem prihodu, dasi bi drugo radi zamolčali in bi bili srečni, ako bi je ne bilo. Poveljnik Lucius CJuinctius Flamininus, ki je junaško porazil Karne v njihovem utrjenem taboru'mi severu ter se vrnil s plenom, je postal nocoj žrtev lepe barbarke o kateri pravijo ujetniki, da je žena istrske Za Jogoalovansko tiskarno v Liubliani: Karel Cefc Meniš?. Kaj menim, nič ne menim, prepričan se n! Da bi imel le večjo srečo kakor Marcellus. poleni bi se nam ne bilo treba bali, kaj bo z našo kolonijo! Marcellus jc imel smolo! Smolo, a je bil sam kriv! Saj ni nikdar udaril z vso močjo, kakor bi lahko! Manlius prihaja pravi čas, da ne bo okleval! Jaz tudi mislim, da mu zavre kri, ko izve, kaj | se je zgodilo s Kvinkcijem.« 0, videli boste, ne bo dolgo in Akvilcja bo tako ! varna, kakor bi bila kje ob Padu!« Bogovi naj te slišijo in uslišijo!« ('as bi bil, drugače nam ne bo obstati! Res je, kdo naj obdeluje zemljo 7. veseljem, če P® «i od jutra do večera, od dne do dne v skrbeli, kdaj se pri val i sovražnik, ki ti ne bo prizanesel! Tako so ugibali, tako so se pogovarjali kolonisti, ko so pričakovali ob Dekumanskih vratih konzula, Ivgionarji pa so s tribuni vred bili liho vse dotlej, dokler se ni prikazal nekaj sto korakov pred njimi na čelu svojih legij konzul, ponosno in samozavestno jezdeč na konju, kakor bi prihajal sam Mars, odet v rdeči paludamentum, ki je vihral v vetru in je pod njim odseval kovinasti oklep v jutranjem solncu, kakor bi bil ves iz samega suhega zlata. Ave, consul! Ave, consul! Glasno ga je pozdravljala posadka, glasneje so ga pozdravljali kolonisti, vendar prikriti niso mogli, kar jc vse skrbelo: konzul pogreši poveljnika, ki bi ga moral sprejeti. Torej so bili njihovi klici kljub vsemu navdušenju, ki so ga izražali, le nekam zadržani, iz zadrege in potrtosti kakor hladni. Konzulu ! vse to ni ušlo. čutil je ob načinu vzklikanja in vsem vzprejemu, da nekaj ni v redu. Tudi iz obrazov jc bral. kar so hoteli glasovi prvi trenutek le zamolčati, same dovolj glasno govore, kaj pravim"tovore**vdY in zmračil sc je ob misli, da bi utegnilo biti vse to j jejo, kričijo in zahtevajo: bodite pripravljeni na udar' slabjomen. slabo znamenje zanj in njegove legije ... ' Kakor bi udaril ob bron, je končal konzul. ' * Izdajatelj; Ivan Bukovec. n~T,~i '.T ......... Urednik: Franc Kromžar. r, , i •-..-. - - » —-.....-v-—ga kralja kpula, ki tabori na Karusadiju nekje. Pred nasipi onstran reke smo našli Kvinkcija obglavljenega in ga dali pravkar prenesti v tabor. Videl ga boš konzul m prosim te v imenu posadke, ki jo je vodil k zmagi' i da se osvetis za njegovo glavo! Aulus Manlius je poslušal in sprejel poročilo, nato .je stopil odet v rdeči poveljniški plašč na govorniški oder pred pretorijeni in ko si je zaprisegel akvi-lejsko posadko, jc nagovoril legije: Vojaki, na meji države smo in vesel sem, da mi je usoda odločila Galijo v upravo, odkoder sem mogel priti v mlado kolonijo, ki nosi ponosno ime po Jupitrovi ptici. Ponoscm sem in vesel, da boni mogel to našo skrajno postojanko braniti, ji pomoči, da se razvije v cvetoče mesto, ko sc ji ne bo treba bati vec barbarov, ki jih bomo, trdno upam, kmalu strahovah! Pretor Marcus Claudius mi je povedal in poročal, kako je tu na meji. Vedel sem, da so težave, ki jih mora spočetka vsaka kolonija premagati, a da je barbarska predrznost tolika in tako objestna, da bi si upala že barbarka — grozno je reči in slišati obglaviti poveljnika rimske posadke, ne, da jc prišlo tako daleč, si nisem mogel misliti! Odveč je iti vsaka beseda, vojaki, da bi vas vnemal in podžigal. Prilike U»nin i 1 rw r/\ I i 1..........................i . °