NAŠ ČAS®PIS Glasilo občine Vrhnika LETO XXI, ŠT. 199 JANUAR 1994 Kdo mm bo županu in kjel \ T i še prav znano in se bo razjasnilo šele v naslednjih 1V dneh, kako se bo vrhniška občina delila na manjše občine, in kdaj se bo delila, vendar ni preuranjeno opozoriti na nekatere stvari To pa zaradi tega, ker je marsikaj v naši državi še zmeraj preveč zamegljeno, ker se marsikaj hote zamegljuje in ker so v ozadju številni interesi in računi, tako posameznikov kot političnih strank. Bistvo moderne evropske občine je danes, da je to samoupravna enota prebivalcev, toda ne samoupravna s tistim pomenom, s katerim so nam priskutili to besedo v prejšnjem režimu. In bistvo je tudi, da ta nova občina ne bo taka, kot je današnja občina, saj bo manjša od danes delujoče. Današnja občina je pravzaprav samo preslikana država v malem, z vsemi njenimi funkcijami, in podpirana zato, da opravlja pretežno državne zadeve. Nekaj teh državnih funkcij je sicer v zadnjem času tudi današnja občina že izgubila, denimo davčno itd., saj v občinah delujejo samo državne davčne izpostave, nekatere druge pa se v državo že selijo. V naslednjih tednih in mesecih se bo naprej na zborih prebivalcev, nato pa bržkone tudi na volitvah odločalo, kako se bo v naših krajih živelo naprej. Zdaj krožijo različna opozorila in marsikdo seje ustrašil tega, kar prihaja. Čeprav je zakon o novi lokalni upravi sprejet, namreč še vedno ni sprejeto bistveno, kar naj bi določalo materialno podlago nove občine. Toda v razviti Evropi se ve, kako to poteka, da je ljudem prav. Tudi taka manjša občina ima pravico priti do denarja za svoje potrebe. Tega pona vadi zbira z različnimi taksami (na vozila ipd),zaa vki od zemljišč, davščinami od različnih daril in dediščin in še marsikaj se najde, kar ne gre v državno vrečo, ampak ostane na občinskem računu. Tudi taka majhna občina ima torej svoje premoženje, s katerim upravlja Prav tako je evropska občina tista, ki določa možnosti za razvoj gospodarstva v svojem kraju s spodbudnimi davki na primer za podjetnike in obrtnike, ki so lahko tudi nižji, s tem pritegne kapital od drugod, kjer imajo višje davke. Že sedanja zakonodaja predvideva, da se lahko občinski proračun napaja tudi na druge načine. To pa je odvisno od želja, kipa ne smejo biti pretirane. Pomisleki so, ko na primer Borovnicam in Vrhničani gledajo svoje gospodarstvo, da ne bo zadoščalo za potrebe nove majhne občine. Strah ima tu prevelike oči Res pa je, da bo dobro stoječe podjetje tudi v manjšem kraju, kolje prispevalo pogosto že doslej, krhko tudi v prihodnje veliko prispevalo za razvoj domačega kraja Na državno raven se je že doslej preselilo marsikaj, kar je dosedanja občina opravljala za državo. Tako so že zdavnaj centralizirane državne finance, podobno je z obrambo, s šolstvom, z zdravstvom, s skrbjo za okolje in z drugimi področji, ki zahtevajo širši, se pravi nacionalni pristop. Na ravni novih občin bodo poslej ostajale samo izpostave države. Nekatere tudi v manjši občini, vendar bo tiste uradnike tam plačevala država, ne pa občina Je pa res, da je vsak državljan davkoplačevalec, ki bo tudi gledal, da ne bo razsipanja denarja. V Drnovškovi vladi zdaj celo predlagajo, naj bi vse opravljali pri istih okencih kot doslej, le da tisto tam ne bi bili občinski uslužbenci, tem več državni Tako ne bi preveč zarezali v navade ljudi Vnovtobčini, kije tudi po zakonodaji taka, dasemora-jo skoraj vsi ljudje med seboj poznati, bodo prebivati lahko nadzirali župana, občinskega tajnika in policaja, vse njihove izdatke in vse, kar bodo počeli za skupno dobro. V sedanjih občinah lega pogosto niso mogli, ker je bila ta pogosto od rok. V glavnem pa bodo ljudje že skrbeli dajih uprava ne bo preveč stala. Politične razpra ve, ki v Sloveniji potekajo zdaj, so take, da se eni pehajo za tem, da bi še dolgo ostalo pri tem, kakor je, drugi pa bi radi pohiteli Zadaj je pogosto bolj pomembna vsebina, kot se sicer vidi iz načelnih besed Nekaterim pač ni všeč sedanja občinska uprava in bi jo radi spodnesli po naglem postopku, drugim je pri oblasti všeč in bi se radi še obdržali Seveda je zaradi priprav na reorganizacijo kar pravšen predlog, naj bi sedanjim občinskim skupščinam podaljšali mandate, dokler ne bo vse pripravljeno za reorganizacijo, čeprav je res, da se mandati podaljšujejo čez zakonito dobo po svetu samo v izrednih razmerah. Če sodimo po vrhniški občini, je sedanja občinska garnitura kar dobro vozila skozi vsa ta leta, celo pod vojaško grožnjo in težo pomanjkanja. Izrednih razmer skratka prt nas ni Po zadnji razlagi ustavnega sodišča pa je vendarle dopustno, da se mandati občinskih skupščin tudi podaljšajo, da bo dovolj časa za vse spremembe. Sedanji občinski odborniki bodo odslužili nekoliko več, kot so predvidevali Nekatere stranke že pripravljajo take zakonske predloge, ki bodo prav kmalu na dnevnem redu v državnem zboru. Vse skupaj nas torej čakajo tedni ali meseci zavzetega premišljevanja. Doslej se že ve, kako naj bi približno bilo po sedanjih razmišljanjih: Vrhnika in Borovnica bosta novi občini meja vrhniškeobčine bi se končala pri Logu. ne ve se Se, ali tostran ali onstran, Dragomer hoče k Brezovici Log se še ni odločil Vendar bo marsikaj drugače, ko dobimo nove mejake, kajti okoli nas bo nastalo še nekaj novih občin. V naslednjih tednih bo, ko bodo zadeve nekoliko bolj jasne, vrhniški župan razposlal rokovnik dejavnosti do novih volitev, ljudje pa boste najprej lahko svoja mnenja povedali na zborih, na katere ste povabljeni v čim večjem številu. Letošnja pomlad bo pač minila v razmišljanju o tem, kje bo po novem naše županstvo. In kdo nam bo žu-panil Tam od jeseni naprej. Tone Janežič Različne vrste pečenega testa je treba ohladiti (približno 2 uri), nato jih sortirajo v znane vrhniške košare, v katerih potujejo do kupcev. Prvi kruh odpeljejo proti Primorski že ob tretji uri zjutraj. Predstavljamo vrhniška podjetja V tej številki začenjamo s predstavljanjem predvsem uspešnih vrhniških podjetij, ki poskušajo kljub časom, ki gospodarstvu niso posebej naklonjeni, dobro krmariti. Za prvič smo obiskali najprej Žitovo pekarno, kjer pečejo na daleč znani vrhniški kruh in se z njimi pomudili eno noč pri peči, iz katere odpeljejo različne vrste kruha na različne konce Slovenije. Drugo podjetje, ki smo ga obiskali, je Primis, ki se že dolga leta ukvarja z načrtovanjem vrhniških novosti. Zadj so se dobro opremili za svoje delo, naročila, ki so za nekaj časa zastala, spet pritekajo. Več na 10. in 11. strani. Na sliki: štruce kruha, ki zgodaj zjutraj čakajo na prevoz z Vrhnike do prodajnih mest. LOKALNA SAMOUPRAVA - REFERENDUM IN VOLITVE Čakajoč na nov rokovnik Prepričani smo bili, da bomo lahko v tej številki Našega časopisa že objavili konkretna navodila za izvedbo referendumov za nove občine in za volitve v stare občine, vendar pa se kompletna zakonodaja še sprejema v državnem zboru. Zakon o referendumu bo sprejet na seji Državnega zbora 26.1.1994, spremembe Zakona o lokalnih volitvah in Zakona o lokalni samoupravi pa po hitrem postopku tudi na tej seji Državnega zbora. Na podlagi določil Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 31 /79,5/82 in 2/87), Poslovnika Skupščine občine Vrhnika ter sklepa Predsedstva Skupščine občine Vrhnika SKLICUJEM 28. SKUPNO SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA, ki bo v ČETRTEK, 10.2.1994, ob 17. uri v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Za nemoten potek in delo zborov Skupščine občine Vrhnika predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Pregled in potrditev zapisnika 27. skupne seje zborov Skupščine občine Vrhnika z dne 16.12.1993 3. Obravnava metodologije za opredelitev lokacije deponije komunalnih odpadkov v občini Vrhnika 4. Osnutek odloka o proračunu za leto 1994 5. Osnutek plana sklada stavbnih zemljišč 6. Predlog stanovanjskega programa občine Vrhnika za leto 1994 7. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in družbenega plana občine Vrhnika 8. Osnutek odloka o neprometnih znakih, panojih in transparentih v občini Vrhnika 9. Predlog odloka o komunalnih taksah 10. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru v občini Vrhnika 11. Koncesije v zdravstvu — Zdravstveni dom Vrhnika 12. Volitve in imenovanja 13. Odgovori na delegatska vprašanja in postavljanje novih delegatskih vprašanj 14. Razno PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA Vinko TOMŠIČ, l.r. OBVESTILO Oddelek za notranje zadeve Občine Vrhnika obvešča vse lastnike motornih in priklopnih vozil ter voznike, da je zadnji rok za zamenjavo starih registrskih in evidenčnih tablic ter vozniških dovoljenj za nove do 25. 6.1994. Po tem datumu stare tablice in vozniška dovoljenja z YU oznako ne bodo več veljali. Da bi se izognili nepotrebni gneči, vas pozivamo, da z zamenjavo ne čakate do zadnjega dneva. ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE OBČINE VRHNIKA Ustavno sodišče je s sodbo 24.1.1994 razveljavilo prvi odstavek 95. člena zakona o lokalni samoupravi, zato je ROKOVNIK OPRAVIL, ki nam ga je posredoval predsednik državnega zbora dne 21.1. 1994, neuporaben. Državni zbor mora sprejeti nove rešitve za izvedbo opravil, ki naj bi praviloma potekala takole: • zbori krajanov v vseh krajevnih skupnostih in odločitve o referendumskih območjih • določitev referendumskih območj z Zakonom • izvedba volitev v občinske svete novih občin in v svete obstoječih krajevnih skupnosti. Odpravljena naj bi bila torej dvojnost postopkov. Vsekakor so pred nami zahtevne naloge, za izvedbo le-teh pa trenutno ni sprejeta ustrezna zakonodaja. Posebej pa bi vas radi opozorili na določila 120. člena Zakona o lokalnih volitvah ki določa, da se opravijo redne volitve v svete OBSTOJEČIH krajevnih skupnosti ISTOČASNO kot prve redne volitve v občinske svete. Tako bomo poleg volitev v občinske svete imeli tudi volitve v svete krajevnih skupnosti. Volitve bo razpisal župan občine in za te volitve smiselno veljajo določbe zakona o volitvah v občinske svete. Vsa navodila, ki jih bomo prejeli od Državnega zbora in bodo pomembna za aktivnosti v krajevnih skupnostih, bomo takoj posredovali na naslove predsednikov krajevnih skup- nosti- SEKRETARIAT SO VRHNIKA V ATC VRHNIKA Ze 2250 novih priključkov Že nekaj časa ni bilo nič napisanega o telefoniji. Vendar zaradi tega gradnja kabelskega omrežja in priključevanje novih naročnikov ni zastalo. Najnovejše informacije o poteku izgradnje doslej in za naprej smo izvedeli od vodje delovne enote Telekomunikacij PTT — Ljubljana in njegovih sodelavcev, ki so odgovorni za projekt izgradnje telefonije na Vrhniki. Na novo avtomatsko telefonsko centralo je doslej priključenih 2250 novih telefonskih naročnikov (zmogljivost centrale je 3000 priključkov). Proti koncu leta 1993 so bili zgrajeni že vsi priključki v Sinji Gorici, na Drenovem griču in Lesnem Brdu. Sedaj pospešeno priključujejo telefonske priključke na območju Male in Velike Ligojne ter na Robovi ulici, Livadi, Ob izviru, V Zatiš- ju in Travniški ulici. Nato bodo nadaljevali s priključevanjem in gradnjo novih telefonskih priključkov na Stari Vrhniki in v Podlipi (del Smrečja) ter v Verdu, na Mirkah in proti Bistri. Ce bodo vremenske razmere take kot so bile doslej, bodo PTT monterji telekomunikacij končali celotno priključevanje vseh predvidenih novih priključkov do konca maja; to bo še 400 do 500 telefonskih priključkov. Tako naj bi bila tudi končana načrtovana investicija telefonije v občini Vrhnika. Ob tem naj zapišemo, da je celotno kabelsko omrežje, ki ga je izdelalo podjetje PAP iz Ljubljane, končano in je samo ta investicija vredna približno 5 milijonov DEM. Nakup centrale pa je veljal 4 milijone DEM. Ti dve vrednosti tako pokažeta, kako velika in zahtevna investicija je bila vrhniška telefonija. Ob sedanjem priključevanju novih naročnikov se pojavljajo še nove vloge za pridobitev telefona. Vse novodospele vloge bodo reševali v času gradnje, če je naročnik tam, kjer ekipa sedaj priključuje nove telefone. Preostale iz drugih območij pa bodo reševali takoj, ko bo končana celotna faza priključevanja telefonov. Sedanja cena telefonskega priključka je 61.166,00 SIT (+ 3% prometnega davka, — 10% za lastnika PTT obveznic). Zapisati je še treba, da je od priključka omarice do naročnika do 200 m to vračunano v ceni priključka. Če pa je naročnik oddaljen več kot 200 m, pa je treba plačati razliko (v metrih kabla) po 219,50 SIT za meter. Zanimalo nas je tudi reševanje telefonije v Zaplani, Bevkah in Borovnici. Zaplano bodo reševali v dveh delih, ker je tudi možnost priključevanja prek vrhniške in logaške centrale. Tisti, ki bodo priključeni na vrhniško centralo, bodo tudi priključeni do konca maja, saj je kabelsko omrežje že izdelano (spodnji del Zaplane). Za logaško povezavo pa še nimajo tehnične rešitve, vendar bodo tudi to poskusili najugodneje rešiti. Telefonski naročniki iz Bevk so že sedaj priključeni na ATC centralo Brezovica (pri Ljubljani). Sama centrala je zasedena pa tudi kabel od Brezovice do Dragomerja, zato priključevanje dodatnih novih številk ni mogoče, v načrtu za leto 1994 pa tudi ni predvideno. Gotovo bo potreben še skupen dogovor s KS Log in KS Dragomer-Lukovica, da bi reševanje telefonije s tega območja prišlo v načrte za leto 1995. Za Borovnico pa smo izvedeli, da je kabelsko omrežje popolnoma zasedeno, saj so morali več priključkov reševati z dvojčki, kar prinaša težave pri sedanjem telefoniranju. Tudi sama centrala je polno zasedena in zaradi teh problemov je reševanje telefonije v Borovnici predvideno za kasnejše obdobje. S. S. JANUAR 1994 NAŠ ČASOPIS 1 PREDSEDNIKI KRAJEVNIH SKUPNOSTI SO PREDSTAVILI PROGRAME ZA LETO 1994 Samopomoč in nekaj denarja od občine Oddelek za družbenoekonomski razvoj občine Vrhnika je v ponedeljek, 17. januarja, pripravil pogovor s predsedniki vseh krajevnih skupnosti naše občine, da bi predsedniki predstavili svoje načrte in programe, kaj naj bi gradili, obnavljali, dokončevali, popravljali in urejali v letu 1994. Polnoštevilna udeležba predsednikov je dokazala, da se v vseh krajevnih skupnostih odgovorno lotevajo vseh nalog in aktivnosti, ki so jih sprejemali na zborih občanov ali na svetih krajevnih skupnosti. Tudi sami krajani se zavedajo, da je financiranje in izpeljevanje raznih nalog vsako leto težje, da bo marsikatera naloga uresničena, če bodo tudi sami kaj prispevali, seveda ob pomoči občine in njenega vedno tanjšega proračuna. Razgovora so se poleg predstavnikov oddelka za družbenoekonomski razvoj in planiranje udeležili tudi: predsednik skupščine, predsednik izvršnega sveta, direktor Primisa, član izvršnega sveta, zadolžen za krajevne skupnosti, in sekretarka občine. V uvodu razgovora sta župan Vinko Tomšič in sekretarka Sonja Kerš-manc-Pirnat predsednike krajevnih skupnosti seznanila z nekaterimi navodili glede nove lokalne samouprave, ki so prišla iz Državnega zbora Republike Slovenije. Med drugim sta poudarila, da še vedno ni natančno znano, kako naj bi potekalo preoblikovanje lokalne samouprave. Sprejeti tudi še niso vsi zakoni, v februarju pa bo izdano posebno navodilo o.uvajanju lokalne samouprave na terenu. Dosedanje razprave menda precej begajo ljudi in predstavnike posameznih krajevnih skupnosti, ki bi se že rade preoblikovale v občine. Zaenkrat sta odprti obe možnosti in sicer: da se do 31. 3. 1994 opravijo referendumi za nove občine in ti lahko izpeljejo volitve do 30. 6. 94 ali pa da pripravimo občinske volitve v aprilu 1994, referendume za občine pa v letu 1995. To pomeni, daje treba vsaj še nekaj časa počakati, ko bodo znana vsa navodila in v Državnem zboru sprejeti vsi tozadevni zakoni. Iz kratke razprave nekaterih predsednikov krajevnih skupnosti je bilo zaznati, da se Borovničani »ogrevajo« za lastno občino, Dragomerčani si bolj želijo povezavo z Brezovico, Ložani raz- mišljajo o taki povezavi, kot je sedaj. Nato so vsi predsedniki krajevnih skupnosti podali svoje programe, ki vam jih predstavljamo v nekoliko skrajšani obliki. KS LIGOJNA Svoje planske naloge je sprejela na zboru krajanov, te pa so: • napeljava električnega kabla do novega črpališča oziroma vrtine za vodo; • ureditev javne razsvetljave vasi; • ureditev igrišča. KS BEVKE • dokončanje in ureditev mrliške vežice; • popolna obnova kulturnega doma in okolice le-tega; • vzdrževanje vaških poti in ureditev javne razsvetljave; • ureditev športnega igrišča; • prenova strehe na cerkvi in ureditev župnišča. Za vsa dela imajo le delno zagotovljena finančna sredstva iz samoprispevka, veliko pa bodo naredili s prostovoljnim delom. KS SINJA GORICA Načrt so potrdili na zboru krajanov: • dokončna ureditev Doma krajanov, • ureditev cestne signalizacije na ma-gistralki in cesti skozi vas, • izgradnja pločnika skozi vas; • obnova javne razsvetljave (na Klanec), • obnova cerkve (v letu 1994 zvonik, fasada pa v letu 1995). Večino bodo naredili prostovoljno ter ob finančni pomoči krajanov in občine. KS BREG VRHNIKA • nujna ureditev kanalizacije, • skupni dogovor za nabavo novega gasilnega avtomobila, • delno asfaltiranje nekaterih delov novih ulic, • ureditev Jelovškove ulice s tržnico in parkirnim prostorom. KS VAS-VRHNIKA • asfaltiranje dela ceste proti Ra-skovcu, • izgradnja pločnikov ob Idrijski cesti, • javna razsvetljava Idrijska cesta, Kurirska pot, Ob potoku in staro naselje Vasi, • izgradnja vodovoda in ureditev cestišča na Strožev grič. KS VERD • razširitev pokopališča in izgradnja mrliške vežice, • asfaltiranje klanca v vasi (150 m), • sanacija ceste skozi vas Verd, • dokončanje javne razsvetljave v Podgori, • zgraditev brvi čez Ljubljanico v Janezovi vasi, • sanacija mostu čez Ljubijo. KS STARA VRHNIKA • razširitev pokopališča, • obnovitev strehe Zadružnega doma, • asfaltiranje še približno 800 m vaških cest, • urediti prometno signalizacijo na cesti proti Stari Vrhniki, • ureditev in obnova dela vodovoda. KS PODLIPA • nadaljevanje del na cesti Podli-pa-Smrečje, • razširitev vodovodnega omrežja do »Doline«, • pridobitev zemljišča za pokopališče, • postavitev kapelice, • urejanje vaških makadamskih poti, • nadaljevanje del na športnem igrišču, • ureditev sruge potoka Podlipščica. Predsedniki krajevnih skupnosti vrhniške občine so se polnoštevilno udeležili posveta, na katerem so govorili o aktualnih vprašanjih pred sprejemanjem krajevnih načrtov in občinskega proračuna. Dvorana je bila tokrat premajhna za takšno srečanje. KS BLATNA BREZOVICA • adaptacija in obnova gasilnega doma, • nabava avtocisterne. Pričakujejo večjo finančno udeležbo občine. KS LOG PRI BREZOVICI • dokončanje del za mrliško vežico, • nadaljevanje izgradnje javne razsvetljave, • nabava gasilske cisterne za prevoz vode, • izdelava projekta za kanalizacijo Jordanovega kota, • ureditev odstavnih pasov na magistralni cesti za vaška naselja, • obnova cerkve, • ureditev vodotokov skozi naselja, • problematika reševanja športnega igrišča. KS DRAGOMER-LUKOVICA • obnova mrliške vežice na pokopališču, KRAJANOM OB MAGISTRALNI CESTI VRHNIKA -BREZOVICA PREKIPELO Luknje za naslednje tisočletje Ob vse bolj katastrofalnem stanju magistralne ceste Vrhnika — Ljubljana so krajani ob njej vse bolj nezadovoljni in jezni, ker se obljube izpred petnajst let o kompletni obnovi cestišča, ne uresničujejo tako, kot je bilo dogovorjeno. Zato so predsedniki štirih krajevnih skupnosti Drenov Grič — Lesno brdo, Bevke, Log in Dragomer — Lukovica napisali naslednji protest in ga poslali vsem odgovornim institucijam, posebno še ministrstvu za promet in zveze Republike Slovenije: »Sporočamo vam, da so se predstavniki Svetov krajevnih skupnosti Bevke, Dragomer — Lukovica, Drenov grič in Log 12. 1. 1994 sestali na skupnem sestanku. Glavna in edina točka tega sestanka je bila razprava o nevzdržnem stanju magistralne ceste Vrhnika — Ljubljana in to na odseku, ki poteka skozi oziroma mimo naštetih krajevnih skupnosti, kakor tudi odsek skozi Brezovico. Tisočim krajanom je ta cesta edina možna prometna povezava tako z Ljubljano kakor tudi z Vrhniko. Valovito in razpokano cestišče z neštetimi udarnimi jamami ogroža prometno varnost in uničuje osebna vozila. Krpanje cestišča v zadnjem času izvajajo zelo neučinkovito in nestrokovno, tako da nima nobenega učinka. Ker se z resno prenovitvijo ce- ste Vrhnika —Ljubljana odlaša iz leta v leto, je prizadete krajane minila potrpežljivost. Zato predsedniki naštetih Svetov krajevnih skupnosti sklicujejo za ponedeljek, 24.1. 1994, nov sestanek in zahtevajo, da nanj pošljete predstavnika, kijih bo lahko seznanil s določenim načrtom popravila cestišča in s končnim rokom prenove ceste. Na sestanek so vabljeni tudi še predstavnik Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in predstavnika občine Vrhnika, ki mora po svojih močeh podpreti zahtevo svojih občanov po vsaj kolikortoliko znosnih pogojih v cestnem prometu. Sestanek bo v Gasilskem domu na Logu in se bo pričel ob 17. uri. Predsedniki pričakujejo, da se bodo vsi povabljeni sestanka udeležili in na njem tudi konstruktivno sodelovali. V nasprotnem bodo poiskali učinkovitejša sredstva za ureditev nevzdržnih voznih razmer na cesti Vrhnika — Ljubljana.« KS BEVKE Miro Vonca KS DRAGOMER-LUKOVICA Peter Mausar KS DRENOV GRIČ — LESNO BRDO Stane Jeraj KS LOG Albin Novak V ponedeljek, 24. 1. 1994, so se sestanka udeležili vsi štirje predstavniki krajevnih skupnosti, predstavniki občine in sredstev javnega obveščanja (TV, VAL 202, Radio Ljubljana, Naš časopis). Predstavniki Ministrstva za promet in zveze (uprava za ceste) pa so tik pred sejo poslali opravičilo, da imajo važne cestne razgovore s pomursko regijo in predlagali nov datum sestanka, ki ga naj določi Skupščina občine Vrhnika. Predstavniki štirih krajevnih skupnosti so bili zaradi tega upravičeno jezni, saj pravega sogovornika o problematiki slabega cestišča niso imeli. Predstavniki skupščine so prizadevanja in protest krajanov ob magistralni cesti popolnoma podprli, obenem pa tudi sami posredovali Ministrstvu za promet in zveze podporo prizadevanjem KS za čim hitrejšo obnovo ceste. V razgovoru za medije so prizadeti še enkrat ponovili svoje zahtevke iz svojega protesta: • magistralna cesta Ljubljana — Vrhnika je ena najslabših cest v Sloveniji; • po njej vozi tisoče in tisoče vozil dnevno; • cesto je potrebno sproti vzdrževati in obnavljati; • čimprej jo je potrebno na novo preplastiti in obnoviti celotni asfalt; • za spomladansko obdobje bodo pripravili opozorilno zaporo ceste; • če ne bo pravega odziva, bodo cesto zaprli za dva dni, lahko tudi v času dirke GIRO DI ITALIA; • sestanek z Ministrstvom za promet in zveze sklicati v roku 14 dni (na licu mesta). O nadaljnjih zapletih in reševanju te cestne problematike pa bomo prav gotovo še pisali v Našem časopisu. S. S. • obnova makadamskega cestišča (cca 400 m), • sprotno obnavljanje javne razsvetljave, • dograditev vodnega zbiralnika Pod Gradom. KS BOROVNICA • asfaltiranje krajevnih cest (Dol. Ramovševa cesta), • izgradnja kanalizacije v posameznih naseljih, • ureditev javne razsvetljave na Ljubljanski cesti, • izgradnja vodovoda pri mlinu Bistra, • sanacija smetišča pri Dolu (nogometno igrišče), • izdelava projekta za asfaltiranje ceste na Pokojišče in samega Po-kojišča, • sanacija stebra, • obnova bivše kinodvorane in starega vrtca, • možnost razglasitve Pekla za nacionalni park, • ureditev prometne signalizacije in odstranitev črnih točk v naselju Dol in Breg-Pako, • obnova poškodovanih strug hudournikov, • ureditev ceste od zaselka Brezovica proti skladiščem TO. KS DRENOV GRIČ • nadaljevati z deli za dokončanje Doma krajanov, • opraviti še eno vrtino, možnost tople vode, • izgradnja pločnika od šole do trgovine, • asfaltiranje ceste proti Poličniku in dela ceste proti Horjulu, • rekonstrukcija ceste v Lesno Brdo (razsvetljava in signalizacija), • širitev pokopališča v Lesnem Brdu, • izgradnja vodovoda za Gasilsko ulico, • ureditev okolice trgovine, • iskanje lokacije za mrliško vežico, • sanacija črnih odlagališč. KS ZAPLANA • izgradnja vodovoda in vodohrana, • asfaltiranje še približno 3 km krajevnih cest, • razširitev telefonskega omrežja, • možnost posodobitve električnega sistema. V razpravi so skoraj vsi predsedniki krajevne skupnosti menili, da je treba napraviti enoten načrt reševanja kanalizacijskega omrežja, ki je največji problem vseh krajevnih skupnosti. Prav tako je treba večjo pozornost, predvsem pa sanacijo, nameniti vrhniški komunalni deponiji, ki še vedno kazi videz Vrhnike. Za odpadke, ki jih vozijo na deponijo, pa je treba poskrbeti za večj kontrolo, da se ne bi morebitne strupe ne snovi zlivale v naše vode. Andrej Kos, podpredsednik Izvršnega sveta občine Vrhnika, je za vrhniško smetišče povedal, da že dalj časa inte-zivno iščejo primerno lokacijo za izgradnjo nove občinske deponije. Strokovno pomoč jim nudi Inštitut za ekološki inženiring iz Maribora, ki bo samo strokovno pripravil možne lokacije, odločitev pa bo težka za vse občane, ker ne bodo nikoli vsi popolnoma zadovoljni. Vendar pa je treba lokacijo izbrati čimhitreje, saj so smeti del našega vsakdanjika, ki jih moramo deponirati na lastnem dvorišču, ne pa pri sosedu. O možnih lokacijah, ko bodo znane, pa bomo vse krajane in občane sproti obveščali. Na koncu so predlagali, da bi za posamezne načrtovane naloge občina finančno prispevala večji delež, kar krajani po posameznih krajevnih skupnostih tudi pričakujejo. Ne glede na to pa je občina že sedaj veliko sofinancirala razne aktivnosti. Tudi te naloge za leto 1994 bodo ali so že načrtovane z občinskim proračunom, vendar pa sta še vedno glavna nosilca in sofinanserja tako krajevna skupnost kot zainteresirani krajani. S. S. Ali vas veseli delo z ljudmi, imate smisel za organizacijo, poznate delovanje komunalne infrastrukture, ali veste, kako pomembno bo, da bo zaživela lokalna samouprava. Želimo, da ste komunikativni in da radi sprejemate izzive, ki jih prinaša delo za ljudi. Če mislite, da ste za to sposobni in imate vsaj višjo izobrazbo ter tri leta delovnih izkušenj ter poznate delo na področju družbene in gospodarske infrastrukture ter državne uprave, se oglasite Krajevni skupnosti Borovnica. Potrebujemo tajnika KS. Najraje vzamemo domačina. Pisne prijave sprejema Krajevna skupnost Borovnica, Pa-plerjeva 22, 61353 Borovnica do 10. februarja 1994, na kuverto napišite »za razpis«. S kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, se bomo pogovorili o njihovem delu. Svet KS Borovnica. NAŠ ČASOPIS JANUAR 1994 3 ISKRA ANTENE Okolje je naklonjeno sanaciji podjetja V Iskri Antene se zdaj ukvarjajo s tistim, kar so si zastavili v sanacijskem programu, ekipa sanatorja Igorja Trillerja je že nekoliko spodbudila dejavnosti, vendar smo o tem že pisali v prejšnji številki. Rezultatov pa, vsaj senzacionalnih in spektakularnih, v tako kratkem času ni mogoče pričakovati. Glede na različna tolmačenja, kaj je občinsko vodstvo in občinska skupščina na novembrski seji pravzaprav naredila za Iskro Antene in v izogib nesporazumom, kaj je kdo rekel in kako je to povedal, naj ponovno opišemo tisto novembrsko sejo, ki je pri nekaterih vzbudila nekoliko hude krvi, v vodstvu podjetja Iskre Antene pa naredila vtis, kot da vrhniškim prebivalcem, zlasti pa vrhniški politiki ni nič do tega podjetja. Skupaj s sanatorjem imajo namreč vtis, da okoliščine niso naklonjene njihovim prizadevanjem, prav tako ne ožja oko- lica, kljub jamstvom, povedanim na tedanji seji občinske skupščine, da bo občina pomagala kolje v njenih močeh. Direktor Iskre Antene Miro Obreza je na zasedanju občinske skupščine težave v podjetju razložil takole: ves čas so bili v likvidnostnih težavah, kar je tudi povzročilo, daje bilo treba zmanjšati proizvodnjo. To pomeni posledico, da tolikšnega obsega proizvodnje ne bo moč izvajati z obstoječim številom delavcev, se pravi, da bo njihovo število treba zmanjšati. Ker hočejo podjetje rešiti, so za pomoč zaprosili ekipo Igorja Trillerja, ki naj pride s svojo ekipo, kajti v Iskri Antene je prišlo tudi do odhoda delavcev, ki so opravljali zahtevna dela. Pričakuje, da bo ob pomoči ekipe od zunaj kritično še kakih 3 do 5 mesecev, pri čemer delavci, ki bodo ostali, ne bodo mogli pričakovati več kot zajamčenega osebnega dohodka, vsekakor pa ne bi smeli dopustiti likvidacije podjetja, ki si je v svoj program zastavilo ohranitev delovnih mest, si pridobiti nove strokovnjake, zdravo jedro podjetja pa naj ostane tako kot je. Miro Obreza je občino tedaj zaprosil tudi za kratkoročno posojilo, s katerim naj bi pokrili nekatere najnujnejše izdatke, v občinsko skupščino, katere član je tudi sam, pa je prišel, da bi se delegati in s tem širša javnost zaradi tega, ker se o podjetju marsikaj govori, seznanili iz prve roke. Potem se je v razpravi oglasil delegat Franc Volek, kije dolga leta delal v tem podjetju. V čustveno obarvanem nastopu je poudaril, da je podjetje zraslo iz lastnih žuljev vseh zaposlenih, da so tam vzgojili precej strokovnjakov, ki pa so zaradi slabih plač odšli drugam. Mnenja je bil, da podjetje mora obstati, saj je to pomembno tudi v občinskem merilu, zato bi morala občina priskočiti na pomoč. Naslednji v razpravi je bil Tone Je-senko, kije izrazil pomisleke ob prihodu ekipe Igorja Trillerja. Pomisleke je izrazil glede na primere z Gorenjskega, kot primera je navedel Elektrozveze in Elan, kjer da so bili domačini razočarani in jezni. Se je pa strinjal s tem, da je treba Iskri na Vrhniki pomagati in v njej razmere urediti. Na te pomisleke se je oglasil predsednik izvršnega sveta Vili Granda, kije pripomnil, da morda ime Triler tam res ni priljubljeno, vendar da Elan dela še naprej. O Iskri Antene je dejal, daje odšlo precej strokovnjakov, nekaj tudi k teritorialni obrambi, toda podjetje je vrhniško in mu je treba za začetek dati vsaj moralno podporo, Triller pa je dober menažer, ki z ekipo lahko reši tudi vrhniško Iskro. Danica Jazbinek je potem vprašala, koliko delavcev je izgubilo službo, nakar je direktor Obreza pojasnil, da je deset delavcev predčasno postalo tehnološki presežek, izgubili pa so 40 odstotkov kadrov. Nakar se je oglasil delegat Jože Ža-kelj in vprašal, ali je Iskra holding večinski lastnik, direktor Obreza je pojasnil, da to ni in da bo vse stroške sanacije ekipe nosilo vrhniško podjetje. Tu se je razprava o Iskri Antenah končala, delegati so informacijo vzeli na znanje s pripombo, naj občina po svojih močeh Iskri pomaga pri okrevanju. BREG PAKO Obljubljene so bile cevi Malo pred novim letom so se v gasilskem domu na Bregu zbrali prebivalci vasi Breg in Pako, da bi se pogovorili o krajevnih vprašanjih, zanimalo pa jih je tudi, kako se bo razvijala lokalna samouprava. Predsednika KS Franca Drašlerja in ■bča člana sveta KS iz vasi so spomnili besede, ki so bile izrečene pred nekaj .eti o zaščiti vodnega vira, o gradnji kanalizacije na tem koncu, o javni razsvetljavi, kajti vse luči še ne gorijo, o tem, da je cesta, republiška, od Borovnice do Preserja v žalostnem stanju vsaj na dveh točkah, ki bi jima že lahko rekli črni točki, ne nazadnje o tem, kaj narediti z gasilskim domom in o drugih zadevah. Franc Drašler jim je pojasnil, da so bile planske naloge v lanskem letu realizirane v okviru KS manj uspešno kot prejšnja leta, kajti bilo je manj denarja kot prej. Krajevna skupnost je iz občinskega proračuna dobila za nominalno približno deset odstotkov manj denarja kot v letu 1992, se pravi, da ga je bilo dejansko manj, vmes pa so se povečali stroški. Tako je denimo predračun za javno razsvetljavo pri istem izvajalcu še v letu 1992 znašal 115.000 tolarjev, lani pa že 400.000 tolarjev. Dejal je, daje razpisano mesto profesionalca na krajevni skupnosti, ki se naj bi ukvarjal s komunalno in drugo problematiko v KS, kajti predsednik in člani sveta kot neprofesionalci težko uredijo kaj večjega v dopoldanskem času, ko delujejo ustrezne občinske in druge službe. V razpravi je bilo rečeno, da je bila javna razsvetljava na Bregu že dolgo v načrtu in Brežani niso neskromni, če naj se zadeva uredi v letošnjem letu. Opozorili so tudi, da bi bilo treba izvesti novo električno omrežje tudi na Bregu. Povedano je bilo tudi, da so krajani Brega in Pakcga res na koncu občine, kar se vidi tudi iz tega, v kakšnem stanju je gasilski dom, v katerem je sestanek. Dejansko so pred leti na zadnjem podobnem sestanku še vsi lahko sedeli na stolih, ti pa so zdaj polomljeni. Da bi gasilskemu domu ne izklopili elektrike, jo sosed plačuje kar iz svojega žepa. Opozorjeno je bilo, da je cesta čez Breg in Pako nevarna, saj hitre vožnje ne ovira prometni znak, bilo je že nekaj smrtnih nesreč. Na to je bil odgovor, da je šlo na ustrezne občinske službe že nič koliko dopisov, uredi pa se nič. Podobno so opozorili na cesto, ki je bila skozi vas in Pod goro sicer asfaltirana, dokončana pa ne. Manjkajo mul-de, ni prometne signalizacije itd. Načeli so tudi vprašanje pluženja cest. Pojasnjeno je bilo, da so v krajevni skupnosti kar trije upravljalci: regionalno cesto od Borovnice do Brega pluži cestno podjetje, skozi vas je občinska cesta in zanjo skrbijo vrhniški komu-nalci, edino lokalne ceste po vaseh ima na skrbi krajevna skupnost. Z lesenim plugom pa se nanje pride šele tedaj, ko so plužene glavne ceste. Na krajevni skupnosti se razmišlja, da bi stari plug zamenjali z modernejšim, vendar tudi zanj ne bo potrebnega malo denarja. Kar se kanalizacije tiče, je bilo povedano, da bi bilo treba nekaj stvari hitro urediti, saj gre za ščito vodnega vira, kar ni samo problem prebivalcev Brega in Pakega, temveč tudi vse vrhniške občine, ki od tu dobiva vodo. V zvezi z gasilskim domom so predstavniki gasilskega društva Breg Pako pojasnili, da seje stanje v domu zelo poslabšalo, ko so v njem prebivali pripadniki TO, saj je od tedaj inventar zelo poškodovan. Razmišljajo o tem, da bi dom dali v najem za kakršno koli dejavnost, v zameno za to pa bi najemnik stavbo primerno adaptiral. V najem bi dali le del prostora, stranski prostori pa naj bi še ostali za krajevne potrebe. Gasilce so na zboru opozorili, daje zamisel o obnovi doma hvalevredna, vendar da bi se dalo dom obnoviti tudi brez tega, da bi ga oddajali. Kraj da bo moral za to pokazati več zanimanja. Na sestanku so obudili vaški odbor, ki bo zdaj skrbel, da stvari ne bodo ostajale pri starem in da bodo krajevne pobude prišle na prave naslove. Skupina prebivalcev je o sklepih s sestanka že seznanila vrhniško občinsko vodstvo, ki je pokazalo razumevanje za težave, v pripombo, da bo pomagalo pri vsem, kar bodo ljudje hoteli narediti za svoj kraj. Kar se tiče obnove gasilskega doma, pa so na Vrhniki svetovali nekatera pota, kijih bo treba opraviti in naslovnike, na katere je treba pošiljati prošnje. Podobno so povedali tudi za pravi naslov, kjer se rešujejo zadeve regionalnih cest. Nov mostiček v Gradišču Nekaj dni pred Novim letom je Komunalno podjetje Vrhnika postavilo nov most čez potok Belo v Gradišču. V predzadnji številki Našega časopisa je bila objavljena slika podrtega mosta s komentarjem, da bo preteklo precej vode v potoku, ko bo postaven nov most. Toda sedaj lahko rečemo, da le ni preteklo dosti potoka Bele, ko stoji lep, nov mostiček, za krajane naselja Gradišče. Hitra akcija občine Vrhnika in izvajalca investicije KP Vrhnika je botrovala hitri gradnji in postavitvi mostu. Sama investicija je bila vredna približno 1 mio SIT s tem, da je nov most vreden 800.000 sit, preostalo pa je namenjeno za ureditev okolice mosta, predvsem za tlakovanje brežine in ureditev struge. Kovinsko konstrukcijo so naredili v Kovinarski Vrhnika, vsa finančna sredstva pa je prispevala občina. V Komunalnem podjetju so še zagotovili, da bodo celotno okolico uredili in obnovili takoj, ko bo vreme to dopuščalo. S. S. Borovniška kinodvorana razdejana Borovniška kinodvorana, kije bila še pred nekaj leti središče borovniškega kulturnega življenja, kjer so nastopali domači zbori, folklorne skupine in gle- dališki igralci, kaže v januarju letošnjega leta klavrno podobno. Kot je videti, ni čisto opustela, vendar je res, da novi obiskovalci vanjo ne hodijo skozi vi ata, temveč so si za vstop izbrali stranske in visoke odprtine. Kar je ostalo odrske oprave, je popolnoma uničena, lepa doma naslikana kulisa je uničena, na filmskem platnu so različni napisi, ki izdajajo avtorjeve poglede, in ti so dodatno podkrižani s kljukastimi križi. Tudi električna plošča je popol- Delavci Komunalnega podjetja na železno konstrukcijo pritrjujejo leseno ograjo in pod. Republika Slovenija OBČINA VRHNIKA IZVRŠNI SVET RAZPISUJE NAGRADE INOVATORJEM IN IZUMITELJEM ZA LETO 1993 Pozivamo vsa podjetja, zavode in obrtnike v občini Vrhnika, da do 30. marca 1994 prijavijo svoje kandidate za nagrade inovatorjem in izumiteljem za leto 1993. Predlog naj poleg splošnih podatkov vsebuje še: 1. podroben opis inovacije oziroma izuma 2. opis dosedanje oziroma nameravane uporabe 3. oceno finančnega učinka predlagane inovacije oziroma izuma. Prispele predloge bo pregledal Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje ter izbrane predloge, ki bodo ustrezali razpisnim pogojem, posredoval v potrditev Izvršnemu svetu Skupščine občine Vrhnika. Predloge pošljite na naslov: Republika Slovenija OBČINA VRHNIKA Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje Tržačka c. 1 61360 VRHNIKA Na podlagi 85 in 139. člena zakona o dohodnini (Uradni list Republike Slovenije, št. 71/93) izdaja Ministrstvo za finance — Republiška uprava za javne prihodke POZIV k vložitvi napovedi za odmero dohodnine, davka od dohodkov iz dejavnosti in davka od dohodkov iz premoženja za leto 1993 DO 15. JANUARJA 1994 MORAJO NAPOVED VLOŽITI: 1. Zavezanci za davek od dohodkov iz premoženja o dohodkih, doseženih z oddajanjem premoženja v najem, v letu 1993, ki je pogodbi trajal najmanj eno leto; DO 28. FEBRUARJA 1994 MORAJO NAPOVED VLOŽITI: 2. Zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti o dohodkih, doseženih v letu 1993; DO 31. MARCA 1994 MORAJO NAPOVED VLOŽITI: 3. Zavezanci za dohodnino o dohodkih, doseženih v letu 1993, razen zavezancev, katerih edini vir dohodnine je pokojnina, če med letom niso plačevali akontacije dohodnine. Opomba: Napoved za odmero dohodnine morajo do 31. marca 1994 vložiti tudi zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti in zavezanci za davek od dohodkov iz premoženja, doseženih z oddajanjem premoženja v najem, ki je po pogodbi trajal najmanj eno leto. Napoved vložijo: — zavezanci iz 1. točke za dohodke iz premičnega in nepremičnega premoženja pri izpostavi Republiške zveze za javne prihodke (v nadaljnjem besedilu: izpostavi), na katere območju imajo stalno prebivališče. Zavezanci, ki dosežejo dohodke z oddajanjem premičnega in nepremičnega premoženja v najem in niso re-zidenti Republike Slovenije, vložijo napoved pri izpostavi, na območju katere so bili dohodki doseženi; — zavezanci iz 2. točke pri izpostavi, na območju katere so vpisani v register zasebnikov ali v drugo predpisano evidenco; — zavezanci iz 3. točke s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (rezidenti) pri izpostavi, na območju katere imajo stalno prebivališče v času vložitve napovedi, zavezanci, ki niso rezidenti Republike Slovenije, pa pri izpostavi, na območju katere Imajo začasno prebivališče v času vložitve napovedi. Napoved za odmero dohodnine in drugih davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu. Obrazec napovedi za odmero dohodnine se dobi pri Cankarjevi založbi, drugi obrazci napovedi pa pri — na MF-RU JP Izpostava Vrhnika, Cank. trg 4, soba 17. Zavezanec-posameznlk se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev za prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti pa najmanj 100.000 tolarjev: — če ne vloži ali ne vloži v zgoraj navedenem roku, ki je določen z zakonom, napovedi pri pristojnem davčnem organu; — če vloži napoved, ki ne vsebuje podatkov, ki so potrebni za odmero, ali če v napovedi izkaže neresnične podatke. Z denarno kaznijo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki je napovedal manjšo osnovo za dohodnino oziroma manjšo davčno osnovo za posamezno podvrsto dohodnine, če se ta ne vključi v osnovo za dohodnino, če utaja dohodnine oziroma davka, ki odpade na nenapovedane prihodke, ne predstavlja kaznivega dejanja. noma razbita, razdejanju ni ušel niti arhiv nekdanjega kulturnega društva. Ogled na kraju samem kaže, daje bilo nočnemu obiskovalcu, ki sije dvorano priredil v sebi prijazno okolje, nekoliko prehladno, zato je poskušal kuriti s kabli po steni — pa doma le ni požgal, da bi gasilcem naredil delo. Vse po načelu, da če že starih nič ne briga, komu na čast bi ohranili ta postarani in od vseh zapuščeni kulturni hram. Da bi kar poprek tarnali nad nedejavnostjo vodstva krajevne skupnosti in občine, ne bi bilo pravično. Je bil poskus pred dobrima dvema letoma, ustanovljen je bil odbor in bilo je nekaj sestankov, vendar se je zgodilo, kot se rado dogaja v naših krajih: ljudje se niso mogli dogovoriti. Republika Slovenija OBČINA VRHNIKA IZVRŠNI SVET RAZPISUJE RAZISKOVALNE NALOGE ZA LETO 1994 Prednostno bomo sofinancirali raziskovalne naloge, ki bodo obravnavale tale področja: — raziskave s področja varstva in sanacije okolja, — raziskave s področja kmetijstva, — raziskave s področja turizma, — raziskave s področja zgodovine, arheologije in umetnostne zgodovine, — raziskave z drugih področij, ki so pomembna za nadaljnji razvoj občine Na razpis se lahko prijavijo znanstvenoraziskovalne organizacije, podjetja in posamezniki prek institucije. Prijava mora vsebovati: — naziv organizacije, ki predlaga raziskovalno nalogo, — naslov raziskovalne naloge, — naziv nosilca in izvajalcev ter sodelavcev raziskovalne naloge ter recenzorja (mentorja), — izhodišče, cilj in namen naloge, — uporabnost rezultatov, — predvideni pričetek in konec naloge, — finančni predračun s sofinancerji. Naloge pošljite do 15. marca 1994 na naslov: Republika Slovenija OBČINA VRHNIKA Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje Tržaška c. 1 61360 VRHNIKA JANUAR 1994 NAŠ ČASOPIS 1 Naš glas naj seže do vas Nove vrhniške razglednice Silvestrovanje v domu upokojencev Že vnaprej smo bili seznanjeni, da bomo z zabavo sklenili staro leto 1993. Temu vabilu smo se z veseljem odzvali. Tako smo dočakali 30.12.1993. Zbrali smo se v avli, kjer smo pričakali z velikim aplavzom našega harmonikarja Janeza Kogovška. Pozdravil nas je s šaljivim nagovorom, nakar nas je začel zabavati s svojimi inštrumenti in lepim petjem. Mi, upokojenci, pa tudi nismo od muh in smo v šaljivem delu še popestrili njegov zabavni program. Seveda smo si prej ogledali še podplate svojih čevljev, če bodo zdržali do konca, ker na lastno kožo ni lahko plesati. S Ko-govškom smo zdržali, vmes nas je zabaval še čarovnik, gospod Mirko Žerjav. Ta zabava je bila za nas enkratna, ker takih čarovnij pri nas v Domu še nismo doživeli. V pest je zatlačil robček, ki nam gaje pokazal in potem ni bilo robčka nikjer. Ko nam je čez kratek čas odprl dlani, pa je potegnil iz roke veliko predeval navzkriž, kjer so nastali štirje, vsi speti skupaj, da če je prijel za enega, so se ga držali še drugi. Potem nam je prikazal še več drugih čarovnij, kijih pa ne morem vseh opisati, sicer bi v »Našem Časopisu« zmanjkalo prostora. Z veseljem smo pričakali še dedka Mraza. Lepo nas je pozdravil in se nam predstavil z nagovorom. Povedal je, kje vse je že hodil, kaj vse je doživel med potjo po svetu. Lepo, da se je spomnil tudi na nas in nas je vse obdaroval. Seveda je moral biti koš kar velik, da smo dobili vsi vsaj nekaj. Sam Bog naj mu poplača za vse. Priporočamo mu, naj v tem letu dobro pazi nase, da bo ostal pri zdravju, da nas bo ob koncu leta spet obiskal. Upajmo, da bodo boljši časi, vsaj želeli bi, da bi tudi mi, upokojenci, dobili večjo pokojnino. Če se bo to zgodilo, bomo že zbrali toliko, da bo imel za brivnik. Pripravili smo tudi šaljivi kviz. Zopet Da bo tako, kot je treba.... ruto. Nekemu fantu je dal čarovniško paličico v roke in mu je zaukazal, naj se z njo trikrat udari po trebuhu. Ko je to storil, so raznobarvne žogice kar letele iz fantovega trebuha. Nato nam je pokazal dva kovinska krogca; nekako ju je Prostovoljno gasilsko društvo Drenov Grič — Lesno brdo vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo, 13. februarja, ob 14. uri v Gasilskem domu. Upravni odbor gasilskega društva se zahvaljuje krajanom in drugim, ki so pripomogli k uspešnemu delovanju društva v letu 1993. Upravni odbor GD Drenov Grič — Lesno brdo Predsednik GD Dušan Rodošek smo zmagale ženske. Moškim bi priporočala, da bi že sedaj malo bolj študirali in si bistrili možgane, da ne bi prihodnjič padli spet skozi sito. Le eno priporočilo imam za moške: tisti, ki še kadijo, naj opustijo tobak in cigarete. Tako bodo prihranili toliko, da bodo letos asfaltirali tisti kos steze, ki čaka na to delo že več let. Imeli smo tudi srečelov. Pri tem so imeli eni več, drugi manj sreče. Dobitki niso mogli biti veliki, ker smo bolj revna družina. S skromnimi darilci smo obdarili tudi naše uslužbence in se s hvaležnostjo spomnili še njih, da ne bodo mislili, da jim nismo hvaležni za vse, kar storijo za nas. Želimo jim, kot tudi vsem bralcem Našega časopisa, veliko zdravja in miru v novem letu. Marjanca Menart BOLNIŠNICA GOLNIK IN BOLNIK Spoštovane, spoštovani! Star pregovor pravi, da v stiski spoznaš prijatelja, kar sem spoznal tudi sam. Veliko vas je vedelo, da sem na zdravljenju v bolnišnici na Golniku. Moja ugotovitev ni bila težka, saj sem dobival razno pošto s številnimi podpisi Rad bi omenil posamezne kartice, vizitke, ki sem jih prejel od- Sekcije Ž. B. S. z vsemi podpisnicami; podpisani stanovalci Poštne 3/B in ves upravni odbor Društva upokojencev. Največ podpisnikov pa je bilo od Društva invalidov, saj imam pri njih neko obveznost, kipa je nisem mogel opraviti, ker me je prehitela bolezen. Zahvaliti se moram tudi obiskovalcem, sorodnikom in prijateljem ter prevozniku v bolnišnico na Golnik in kasnejeob vrnitvidomov. Enaka zahvala vsem za telefonske klice. Prijateljice in prijatelji! Vse opisujem zato, ker se vsakemu posamezniku nemorem zahvaliti za tolažilne besede, voščila za praznike in želje za čimprejšnje okrevanje v novem letu 1994. Prek NAŠEGA ČASOPISA se vsem in za vse storjeno najlepše zahvaljujem in hkrati želim veliko uspeha v novem letu, čeprav malo pozno! Vsem lep pozdrav! Bolnik Stane z Golnika Zahvala Kot vsako leto doslej sva se tudi midva z možem 28. decembra udeležila silvestrovanja, ki ga je za svoje člane priredilo Društvo upokojencev Vrhnika. Že samo praznovanje je nekaj lepega, saj društvo vedno poskrbi da se vedno nekaj dogaja. Spomni se tudi posameznih članov, ki bodisi praznujejo svoje rojstne dneve, godove ali so prvič navzoči na takih in podobnih praznovanjih in srečanjih To, kar pa sva doživela midva z možem, pa je bilo proti vsakemu pričakovanju. Tolikšne pozornosti sva bila deležna zaradi najine 50. obletnice poroke — zlate poroke, da nama bo to ostalo za vedno v spominu. Ne samo, da se naju je društvo spomnilo ob tej priložnosti priredilo je celoten poročni obred s pričami šopki po- ročnim šopkom in poročnim darilom. In kako naju je ganila v verzih napisana in prebrana najina 50-letna življenjska pot; solze ganjenosti so kar same polzele po licu. Za ta prelep dogodek, za iskrene čestitke in lepe želje iskrena hvala. Četudi posamezniki, ki so poskrbeli za tako presenečenje, niso želeli biti imenovani pa je najina želja, da se še posebej zahvaliva predsedniku društva Matiji tajnici društva Justi Metki za opis najine življenjske poti, poročnima pričama Poldetu in Janezu ter harmonikarju Janezu in vsem najinim 96 svatom, ki so poročno slavje sklenili s pesmijo. Vsem prisrčna hvala v želji da se bomo tudi v letošnjem letu srečevali na naših izletih, ki so vsakokrat tudi dogodek zase. Zakonca — zlatoporočenca Cita in Franc Furlanova z Verda Čarovnik Mirko Žerjav Kronika dogodkov 22.12.1993 so vrhniški upokojenci obiskali svoje člane tu, pri nas. 23.12.1993 dopoldne so v avli v pritličju nastopili otroci župnijskega vrtca in mali šolarji iz Vrtca pri Pošti. Peli so božične pesmi, se igrali in plesali. 28.12.1993 — obisk predstavnikov Zveze borcev. 30.12. 1993 popoldne je bila v naši avli novoletna zabava. Ob prijetni glasbi harmonikarja Janeza Kogovška je potekal program: — čarovnije mojstra Mirka Žerjava — novoletni srečelov — šaljivi kviz med žensko in moško ekipo. Nazadnje nas je obiskal še Dedek Mraz s skromnimi darili. 06. 01. 1994 — obisk Karitasa iz Loške doline. Ugotovili smo, da so do- bri pevci in naše narodne pesmi so se razlegale kar nekaj časa. 11.01.1994 smo praznovali rojstne dneve za zadnje tri mesece prejšnjega leta. Z nastopom so ga popestrili učenci vrhniške glasbene šole. Nasvidenje do prihodnjič. Zbrala in uredila Vera Kernc Pesem snežink Drobcene snežinke bele, smo vso žemljico odele. Naj le spi! Naj le spi! Naj počiva gozd in njiva, saj je novoletni čas, ko prihaja dedek Mraz! Špela Bizjak 3. d OŠ Ivan Cankar Vrhnika VABILO VABILO VABILO VABILO V domovih za starejše so najrazličnejše razstave že utečena praksa. Pogosto so razstave ročnih del, etnološke razstave, razstave različnih umetnikov in še bi lahko naštevali. Kot prikaz ne tako skromne ustvarjalne dejavnosti pa se bolj ali manj pogosto pojavljajo glasila stanovalcev, domska glasila, domski časopisi ali kakor jih že imenujemo. Ponekod imajo bolj literarni, drugod boli informativni značaj, spet drugje izhajajo ob različnih jubilejih kot bilteni, kronike. Ponekod jih oblikujejo v večini stanovalci, drugje pa so bolj odraz iskrivosti in prizadevnosti zaposlenih ter sodelovanja zunanjih sodelavcev. In nenazadnje, tudi naslovi glasil kažejo na njihovo bogato raznolikost. Prav raznolikost glasil se nam je zdela zadosten razlog, da jih zberemo in predstavimo tudi širšemu občinstvu. Odprtje razstave bo 7.2.1994, ogledali pa si jo boste lahko do konca meseca. Stanovalci in Prisrčno vabljeni! delavci Doma Zlata poroka zakonca Cite in Franca Furlan iz Verda Slika pa je nastala 28. decembra, ko je v navzočnosti 96 članov društva upokojencev, ki so tistega dne »silves-trovali« v mlečni restavraciji na Vrhniki, predsednik društva upokojencev Matija Turšič nevesto Cito in ženina Franca poročil še za nadaljnjih »50 let«. Zelo ganljivo je opisala življenjsko pot zakoncev Furlan Metka Turšičeva, svoje verze pa sklenila takole: »In vsi smo danes vajini svatje«. In res smo bili; veseli in srečni, saj smo bili priča redkemu dogodku, kjer se je utrdnila tudi marsikatera solza. Kaj naj vama še zaželimo, draga zlatoporočenca? Le sreče in zdravja vama želimo in da bi tudi v nadaljnjem življenju v slogi in ljubezni ter medsebojnem razumevanju preživela še mnogo let ter se še velikokrat, tako kot doslej, udeležila naših srečanj in se poveselila v naši družbi. Vam, oče Furlan, ki boste 10. februarja praznovali svoj 84. rojstni dan, pa veljajo še naše posebne in iskrene čestitke! Iz Društva upokojencev Vrhnika vsi, ki vaju imamo radi VABILO Društvo invalidov Vrhnika vabi vse člane - redne in podporne — na občni zbor, ki bo v soboto, 12. 02. 1994, ob 15.30 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Po končanem zboru bo pustna zabava. Obenem obveščamo vse zainteresirane, da bomo v februarju pričeli z različnimi oblikami terapij z vibromasažnimi blazinami. Potrebne informacije dobite v pisarni Društva invalidov. Dl VRHNIKA V prvih dneh letošnjega leta so se na Vrhniki pojavile nove vrhniške razglednice. Izdajatelj je TD Blagajana Vrhnika. Posnetki so delo profesionalnih in amaterskih fotografov. Med slednjimi so s svojimi posnetki sodelovali: Sonja Zalar Bizjak, Vojko Bizjak in Janko Verbič. Podelitev nagrad za najboljšo barvno fotografijo Vrhnike V odgovor na nagradni natečaj za barvne posnetke Vrhnike, ki je bil objavljen v Našem časopisu (oktober 1992), je prispelo več kot 80 posnetkov različnih avtorjev. Več komisij je posnetke pregledalo in jih 22 uvrstilo v ožji izbor. Izmed teh je Komisija za turizem in propagando pri TD Blagajana Vrhnika predlagala tri nagradne posnetke. Pri tem je upoštevala možnost uporabe teh posnetkov za razglednice, prospekt Vrhnike in plakate. Odločitev je bila izredno težka in zato sta bili predlagani dve drugi nagradi. Izvršni odbor TD Blagajana Vrhnika.ki je bil tudi razpisnik natečaja, je na svoji redni seji te tri posnetke tudi potrdil. Nagrade so avtorji prejeli 21. 12. 1993 na razširjeni slavnostni seji IO TD Blagajana. K prijetnejšemu vzdušju na prireditvi sta z glasbenim nastopom xr&iJtaoKČuderi Ara/ pripomogla učenca Glasbene šole Vrhnika. Nagrajenci nagradnega natečaja so: Vojko Bizjak za posnetek Bevke (1. nagrada) Sonja Zalar Bizjak za posnetek Stara cesta (2. nagrada) Matjaž Cunder za posnetek Kapnik v vrhniški jami (2. nagrada) E. M. K sodelovanju v turističnem društvu »Blagajana« Vrhnika vabimo nove člane! Vsem dosedanjim članom pa sporočamo, da lahko članarino SLT 500,00 — poravnajo v pisari turističnega društva na Cankarjevem trgu 8, prvo nadstropje. PRISTOPNA IZJAVA Podpisani(a) ................................ rojen(a)......................stanujoč(a) .................................tel:........... pristopam v članstvo TURISTIČNEGA DRUŠTVA »BLAGAJANA« VRHNIKA z vsemi dolžnostmi in pravicami, ki so določene s Pravili društva. Članarino 500,00 SIT bom poravnal po položnici, ki mi jo boste poslali na navedeni naslov. Vrhnika.......................... Podpis: i NAŠ ČASOPIS 1 JANUAR 1994 PRISEGA V 530. UČNEM CENTRU Nova generacija V petek, 21. januarja 1994, je bila v Vrhniki svečana prisega mladih voja-530. učnem centru Vrhnika na Stari kov. Že sedma generacija tega učnega centra je pred tremi tedni prvič prišla v kasarno na Stari Vrhniki. Tod bodo vojaki slovenske vojske služili vojaški rok prve tri mesece, nato pa bodo odšli v bojne enote, predvsem na primorsko stran. Prisege vojakov seje udeležilo res veliko staršev, sorodnikov, prijateljev in deklet, ki so napolnili asfaltno ploščad, kjer je bil postavljen svečani postroj vseh mladih vojakov. Na svečani tribuni so bili najvišji predstavniki naše in logaške občine ter Ministrstva za obrambo Republike Slovenije. Slavnostni govornik je bil generalpolkovnik Albin Gutman, kije med drugim dejal: »Spoštovani vojaki! Čez nekaj trenutkov boste prisegli zvestobo domovini in se podali na pot, ki jo boste morali požrtvovalno prehoditi, na pot, ki vodi k usposobljenemu slovenskemu vojaku. Na tej poti vas bodo vodili vaši podčastniki in častniki, sposobni vojaki. Mnogi izmed njih so bili pohvaljeni v junijski vojni leta 1991. Naslednjih šest mesecev bodo vaši poveljniki, učitelji ki so bile povsem doveč, kot boste spoznali danes. Danes je, spoštovani vojaki, vaš dan, naj bo lep in prijazen tudi za vse nas. Vsem, ki boste prisegli, iskreno čestitam! Častnikom in podčastnikom učnega centra želim čimveč uspehov pri kaljenju novih bojevnikov. Vsem skupaj pa želim prijetno počutje med nami vojaki in srečno vrnitev domov!« Nato so vojaki svečano prisegli z glasnim vzklikom: »Prisegam!« Vse prisotne je nato pozdravil predsednik Skupščine občine Vrhnika gospod Vinko Tomšič, kije mladim vojakom čestital k svečani prisegi, staršem ter vsem drugim pa zaželel dobro počutje na Vrhniki in srečno vrnitev v svoje kraje. Logaški oktet je poskrbel za kratek kulturni program, vso svečanost pa je povezovala Mirjam Suhadolnik. Po končani svečanosti so vsi mladi vojaki dobili prost vikend in se s svojimi najbližjimi napotili na svoje domove. Slavnostna tribuna ob slavnostnem govoru generalpolkovnika Albina Gutmana Pogled na množico ljudi, ki že nestrpno čaka, kdaj bodo lahko stisnili roke svojim mladim vojakom. Brane Praznik Rojen 1949, stanuje na Vrhniki, zaposlen kot častnik v Slovenski vojski Do agresije na Slovenijo se je poklicno ukvarjal z novinarstvom. Že pred agresijo in med njo je bil najprej v rezervnem sestavu TO, nato pa se je redno zaposlil v Ministrstvu za obrambo. Med agresijo se je odlikoval s pogumom in odločnostjo. Sodeloval je v dveh bojnih akcijah ter v drugih aktivnostih TO in je odlikovan z zlato medaljo generala Maistra. Ob delu se je v preteklosti poleg slikarstva ukvarjal tudi z drugimi zvrstmi kulture: z režiranjem in igralstvom v gledališču. Brane Praznik se s slikanjem ukvarja že več kot dve desetletji, razstavlja pa le izjemoma, saj mu ob rednem delu zmanjka časa za obsežnejše slikarsko snovanje. Slika pretežno v akvarelni tehniki, včasih z barvnimi tuši, sem ter tja pa tudi v oljni tehniki Doslej je imel več samostojnih razstav (dve v Donitu Medvode, v dvorani občinske skupščine Šiška, v knjižnici ZKO Škojja Loka.), ter sodeloval na številnih skupinskih razstavah. Sodeloval je tudi na ex-temporih — denimo v Ljubljani, v Tržiču, v Gozdu Martuljku, vSori.. Več let zapored se je izpopolnjeval na večernih tečajih na A kademi-ji za likovno umetnost v Ljubljani Liko vni kritik A ndrej Pa vlo vec je o slikarju in o njegovih slikah dejal »Vse doslej se je Brane Praznik omejil pri svojih akvarelih na krajinsko tematiko. V krajinah, ki nam jih ponuja na razstavah, odkriva le del svojih slikarskih iskanj. Za razstave praviloma izbira nekako tri — po slikarski in po razpoloženjski občutljivosti različne sestavine akvarelne slike: Najprej so tu akvareli, kijih Brane Praznik pojmuje kot risbo, kije zaključena z barvno konturo čopiča in kjer se znotraj tega obrisa in zunaj njega dogaja nežna, v nek ton potopljena celovitost danega motiva. Ta tipičen, risarsko akvarelni način izražanja, nato zamenja drug način, kjer je najmočnejše izražanje z barvo. Barva prevzame vodilno vlogo, poteze s čopičem so močnejše, barvitost je podrejena tistemu imperativu, ki ga določa krajina sama. Potem je tu še tretja komponenta, kjer se arabeskno igrive črte spajajo z nežnim koloritom, kjer čopič včasih poskoči v veselju zaradi sproščenosti, ker ga risba več ne omejuje. Toda stroga risba je še prisotna in se bori za prevlado z barvnimi nanosi ki so skoraj podivjali za prevlado. Vendar je posebej zanimivo, da zna Brane Praznik strniti ta dva, skoraj nasprotujoča elementa, v igriv in lep pogled na motiv, na krajino, kar je sicer njegova osnovna preokupacija...« Mladi vojak iz Ljubljane podpisuje svečano prisego pa tudi prijatelji. Zato vam življenje v vojašnici naj ne bo izživeto v prazno, usposabljanje pa nadloga, ki bi seji veljalo čimbolj izogniti. Spoštovane žene, matere, očetje, dekleta in prijatelji naših mladih vojakov! Dan, ko odhajajo vaši najdražji k vojakom, je bil od nekdaj dan skrbi in solza. Naj bo današnji dan drugačen! Naj vam odtehta nekaj skrbi, SLOVESNOSTI V VOJAŠNICI IVAN CANKAR - RASKOVEC Slikar med tanki Vojakov dan V začetku januarja (5. in 6. 1. 94) je 530. učni center Vrhnika slovenske vojske odprl vrata že sedmi generaciji mladih vojakov, ki bodo prve tri mesece služili vojaški rok v vrhniški kasarni, preostali del vojaškega roka pa v raznih bojnih enotah sirom Slovenije. Tako je učni center sprejel več kot 400 mladih fantov predvsem iz Primorske, slovenske Obale in ljubljanske pokrajine. Tokrat ni nobenega fanta iz občine Vrhnika. Dva dneva sta bila za mlade fante kar nekakšna prelomnica v življenju, saj so se iz civilnega življenja kar naenkrat prelevili v vojaško življenje. Na Vrhniko so prišli na različne načine: z zastavami, s harmoniko, s starši, prijatelji, dekleti in vsako slovo pred vhodom v učni center je bilo po svoje zanimivo in različno. Predvsem pa veselo in z mislijo, da bodo služili vojaški rok zelo blizu svojega doma, v naši slovenski vojski. V sliki in besedi spoznajmo, kako poteka prvi dan mladega vojaka v vrhniškem učnem centru. Že pri vhodu (slika 1) v kasarno dva častnika sprejmeta mlade vojake. Tu se mora vojak posloviti od svojih »domačih« spremljevalcev, obema častnikoma pa pokazati vojaški poziv, kije uraden dokument za vhod v učni center. Nato »mladega« vojaka napotijo v poslopje poveljstva, kjer je komisija za sprejem vojakov (slika 2). Komisija preveri vse osebne podatke o vojaku (rojstni podatki, končanje šole, prebivališče, razna dodatna znanja, vozniško dovoljenje...), z namenom, ali je prišel pravi vojak. Ob koncu razgovora vojaka dodelijo v določeno enoto. Vsi podatki so računalniško obdelani in razporeditev vojaka v enoto je naključno programsko izbrana. Od sprejemne komisije odpeljejo vojaka v njegovo »določeno« enoto, kjer ga zopet evidentirajo, da se je javil pravi enoti. Tu se pogovori s poveljnikom enote (slika 3), ki ga seznani s prvimi dnevi vojaškega življenja. Obenem vojak spozna svojega poveljnika, s katerim bo preživel dobre tri mesece v vojašnici, Po razgovoru se večina vojakov odpelje v skladišče k zadolžitvi opreme, kjer prejmejo vso pripadajočo vojaško opremo, ki jim ostane tudi za rezervni sestav (slika 4). Zatem se v svojih bivalnih prostorih preoblečejo v »pravega« vojaka, dobijo tudi vojaško frizuro in življenje vojaka v učnem centru jim prične teči po ustaljeni poti in po programu, ki je enak v vseh učnih centrih. Tak je prvi dan življenja mladega vojaka v vojašnici, mogoče najtežji, ki pa gaje treba preživeti. Prvi trije tedni so namenjeni seznanjanju s hišnim redom učnega centra, spoznajo organizacijo dela, čaka pa jih že prvo usposabljanje postrojitvenega pravila in osnovnih vojaških veščin. Naučiti se morajo pospravljati bivalne prostore, urejati postelje in pravilnega urejanja vojaških omaric z vso vojaško opremo. Seveda vojaki niso brez jutranje telovadbe, saj je treba kondicijo obdržati ali jo celo pridobiti za naporne vojaške veščine. Nekako po treh tednih neprekinjenega bivanja v učnem centru pa mladi vojaki svečano prisežejo ter dobijo prvi prost izhod domov. S. S. mg Ml i! - • . ffi Vrvež pred vhodom v vojašnico je bil velik, svojci pa so vsakega svojega vojaka še dolgo spremljali s pogledom. Poveljnik voda, Vrhničan Slavko Korče, v razgovoru in spoznavanju enega izmed novih vojakov. Sprejemna komisija preverja podatke mladih vojakov. Najprej je treba pomeriti vojaške obleke in seveda izbrati prave čevlje. Tudi v vojašnici Ivana Cankarja na Raskovcu je bila v petek, 21. 1. 1994, prisega mladih vojakov, ki bodo služili vojaški rok v oklepno mehaniziranem bataljonu, bolj znanem pod imenom — tankisti. V navzočnosti številnih staršev, prijateljev, deklet in znancev je priseglo okoli 100 mladih vojakov, med njimi tudi štirje mladi Vrhničani. Slavnostni govornik je bil državni sekretar za obrambo Franci Žnidaršič, za kratek kulturni program pa je poskrbel oktet Raskovec. Po slovesni prisegi so si vsi prisotni lahko ogledali bojna sredstva oklepnega mehaniziranega bataljona, med njimi tudi najsodobnejše tanke M — 84. Že pred prisego vojakov je bilo v galeriji vojašnice Ivan Cankar odprtje zanimive likovne razstave. V prenovljeni galeriji je svoje akvarele razstavil domači častnik in slikar Brane Praznik. Poveljnik vojašnice Ivan Cankar Bojan Končan je na kratko opisal življenjsko in umetniško pot Braneta Praznika. Nato pa je državni sekretar za obrambo Od leve proti desni so: Brane Praznik, poveljnik vojašnice Ivan Cankar Bojan Končan, državni sekretar za obrambo Franci Žnidaršič in poveljnik 5. PŠTO Marjan Balant. Franci Žnidaršič odprl rastavo, ki bo na ogled do 15. februarja 1994. Oktet Raskovec je zapel nekaj pesmi. Otvoritve razstave se je udeležilo kar precej Vrhničanov, kijih zanima likov- na umetnost. Častniki v vojašnici Ivana Cankarja pa so ponovno dokazali, da ne skrbijo samo za učenje borbenih in vojaških veščin, ampak tudi za kulturno dejavnost vojakov, kar naj bi bilo del njihovega vsakdanjega življenja. VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO 1991! Verjetno se spominjate, da je bil 10.10.1993 v Ljubljani v Cankarjevem domu ustanovni zbor Združenja veteranov vojne za Slovenijo — ŽVVS. Prepričani smo, da je v naši občini veliko posameznikov, ki izpolnjujejo o člani ZVVS. e in večje možnosti, da vsak najde sebe in svoj en Statuta ZVVS: vse pogoje, da postane Zaradi lažje orientaci prispevek, citiramo 6. č 6. člen Članstvo v Združenju veteranov vojne za Slovenijo lahko pridobi udeleženec priprav in aktivnosti v vojni za Slovenijo, ki je državljan Republike Slovenije in je v obdobju od 17.05.1990 do 26.10.1991, ne glede na čas trajanja udeležbe, aktivno opravljal naloge v pripravah in v vojni za Slovenijo kot: — posameznik, ki je kot kulturni ali umetniški delavec oziroma predstavnik sredstev javnega obveščanja s svojo aktivnostjo spodbujal in osveščal slovensko javnost v najtežjih trenutkih procesa osamosvajanja, priprav in vojne za Slovenijo; — prostovoljec v enotah manevrske strukture Narodne zaščite, Teritorialne obrambe, Policije, Narodne zaščite, Civilne zaščite, upravnih organov za obrambne in notranje zadeve, drugih državnih organov in podjetij; — pripadnik manevrske strukture Narodne zaščite; — pripadnik Teritorialne obrambe; — pripadnik Policije; — pripadnik Narodne zaščite; — pripadnik Civilne zaščite; — pripadnik upravnega organa, pristojnega za obrambne in notranje zadeve oziroma drugega državnega organa; — zaposleni v podjetjih, ki so izvajali naloge civilne obrambe. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka ne more postati član Združenja veteranov vojne za Slovenijo oseba, ki je s svojim ravnanjem ovirala priprave in aktivnosti v vojni za Slovenijo. 6 JANUAR 1994 NAŠ ČASOPIS PROGRAM DELA KMETIJSKE SVETOVALNE SLUŽBE VRHNIKA Napredek prihaja z znanjem V občini Vrhnika je skupaj 5.569 ha kmetijskih zemljišč, od tega jih je 1.106 ha v hribovitem svetu, 4.325 ha pa na Barju. Skupaj je 1.168 ha ali 20% njiv, od tega 62% v IV. kategoriji in le 3.03% v I. kategoriji. Travinje obsega 3.684 ha ali 62%, od tega 57,5% v IV. kategoriji in le 0,54% v I. kategoriji. Površin v zaraščanju je 832 ha ali 14%, od tega 432 ha v hribih in 400 ha na Barju. Sedanja raba njiv in travnatega sveta je takale: Od vse razpoložljive zemlje je njiv v hribih komaj 4%, travinja pa 55%. Njiv na Barju je 25%, travinja pa 63%. Z agrokarto smo z upoštevanjem programa osuševanja in agromelioracij predvidevali možno rabo, ki bi bila takole: — povečanje odstotka njiv v hribih s 4% na 5,8% — povečanje površin travinja v hribih s 55% na 89% (krčitev zarasti, urejanje pašnikov) — zmanjšanje površin s travinjem na Barju s 63% na 50% (osuševanje steljnikov). Z upoštevanjem kategorij je v hribih 76% vse zemlje v V. in VI. kategoriji, na Barju pa je 64% vse zemlje v IV. kategoriji. Opredelili smo možno rabo zemljišč v zaraščanju, in sicer tako, da smo dovolj zanesljivo ocenili možno spremembo teh zemljišč: 38 ha v njive, 296 ha v travinje, 86 ha v varovalno zarast, 360 ha pa v gozd. Vse strokovne analize govore, kako po naravi slaba zemljišča obdelujejo naši kmetje. Upravičeno je območje naše občine razvrščeno v območje z omejenimi dejavniki za kmetovanje in tako po naši oceni v državi Sloveniji opredeljeno kot območje za pridobivanje mleka in prirejo ter vzgojo ameriških borovnic. Poljedelska pridelava poteka na 1.168 ha njiv, ki ležijo na Barju in obrobju (95%) na pedosekvenci 2. Na njivah kmetje pridelujejo koruzo za silažo (400 ha) in za zrnje (230 ha). Vsa koruza je namenjena predvsem za krmo govedi, le v manjši meri kot krma za prašiče. Druga žita kmetje sejejo na približno 100 ha. Na preostalih 438 ha njiv kmetje pridelujejo okopavine (krompir, pesa, korenje in drugo) za lastno prehrano in za prehrano prašičev. V največji meri je torej poljedelstvo usmerjeno v pridelavo krme za govedo. Govedoreja je in bo ostala najpomembnejša panoga kmetijstva v naši občini. Na pretežnem delu travnatega sveta, ki predstavlja 62% vseh kmetijskih površin v občini, pridelujejo krmo za govedo (le na zamočvirjenih barjanskih travnikih to ni mogoče). Stanje kmetij v občini je na splošno tako: — približno 1.000 kmetij ima v lasti 1 ha ali več zemlje — približno 500 kmetij proizvaja za trg (mleko, meso, drugo) — 100 kmetij ima 5 ali več krav — od vseh kmetij je 150 čistih, 200 dopolnilnih in 250 mešanih (med čiste štejemo tudi precej kmetij, kjer so lastniki upokojenci). Pri pridobivanju mleka naše boljše kmetije dosegajo ali celo presegajo povprečne proizvodne rezultate Bavarske ali sosednje Avstrije. Vse druge dosegajo povprečne rezultate v državi Sloveniji. Prireja govejega mesa je vzporedna dejavnost na naših kmetijah, le redke (približno 20) so usmerjene samo v pitanje govedi. Prireja prašičjega mesa obstaja le v obliki samooskrbe naših kmetij, vendar kmetje spitajo več kot 2.000 prašičev s končno težo približno 200 kg. Od dopolnilnih dejavnosti sta glavni panogi gozdarstvo (predvsem hribovske kmetije) in vzgoja ameriških borovnic. V zadnjih 10 letih je srednje kmetijsko šolanje in poklic kmetijskega tehnika pridobilo 20 naslednikov, nekaj teh mlajših je tudi že lastnikov kmetij. Večinoma so šolanje končali na šoli Grm v Novem mestu ali na srednji kmetijski šoli v Šentjurju pri Celju. Kmetije z izšolanimi nasledniki že tvorijo jedro bodočih nosilcev napredka na naših kmetijah. Najlažje se vključujejo v svetovalne programe in večinoma že dosegajo dobre proizvodne rezultate. Živinoreja je najpomembnejša panoga kmetijstva v občini Vrhnika. Na eni strani je usmeritev rezultat sorazmerno slabih naravnih danosti, na drugi pa rezultat 100 let stare tradicije predvsem v reji govedi. Prireja mleka in mesa predstavljata za našega kmeta glavni vir dohodka na kmetijah. Od leta 1904, od ustanovitve zadružne mlekarne, pa do zdaj je kmet z območja naše občine sorazmerno zelo uspešno vnovčeval svoje pridelke v različnih oblikah povezovanja v zadruge. Tudi po novem zakonu je Kmetijska zadruga Vrhnika ostala enovita s po moji oceni z dovolj velikim fetanstvom (268). Svetovanje bo usmerjeno predvsem v prirejo mleka in mesa na način, ki bo kmetijam dolgoročno zagotavljal obstoj, torej prirejo na najcenejši možni način z uporabo sodobnih tehnologij. To pa za hribovit svet pomeni izkoriščanje travnatega sveta s pašo in košnjo, strokovna in smotrna raba mineralnih gnojil, kar pomeni dolgoročno zmanjšanje rabe dušika, predvsem na površinah, ki jih pretežno izkoriščajo s pašo in eno košnjo. Take kmetije bodo dolgoročno vezane na dokup manjkajoče energije v obroku za zimsko prehrano. Svetovanje tem kmetijam bo temeljilo na spremljanju tehnologije pašno-košnega izkoriščanja travne ruše z letnim izračunom uspešnosti po Falke — Geithovi metodi na pilotnih kmetijah. Izkušnje s takih kmetij pa bo treba razširiti še na vse druge. Veliko strokovnega dela in sodelovanja znanstvenih institucij bo potrebno na področju izboljšave botanične sestave travne ruše na vse znane načine. Pridelovanje zimske krme v območju hribovitega sveta bi moralo biti prilagojeno potrebam matične mlekarne po kakovosti neoporečnem mleku za proizvodnjo sira ementalca. To pomeni razvijati tehnologijo sušenja krme z mrzlim in dogretim zrakom na sušilnicah. Janez Drašler ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV Zdrahe nas ne vodijo naprej V Združeno listo socialnih demokratov so se na združitvenem kongresu v letu 1993 združile: Delavska stranka, Socialdemokratska unija, Socialdemokratska prenova Slovenije ter nekaj uglednih političnih skupin. Nastal je nov tip stranke — levosredinski, hkrati svetovnonazorsko barvit, idejno pluralen in radikalno demokratičen v delovanju, odprt za pobude civilne družbe. Združena lista socialnih demokratov ni samo stranka delavcev, ampak je stranka vseh ustvarjalnih ljudi, ter nima negativnega odnosa do privatizacije in podjetništva. Za Združeno listo pa ni sprejemljivo tako preoblikovanje naše družbe, ki bi pripeljalo do restavracije najbolj grobih oblik kapitalizma, ki v svoji prvinski obliki po neizprosnih zakonih tržne tekme in izkoriščanja potiska ljudi v propad. Bistvo naše socialdemokratske usmeritve je solidarnost in 9 ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov občutek za probleme vseh in vsakogar. Volilni rezultati so pokazali, da se političnim tekmecem ni posrečilo ustvariti videza, da stranke združene liste težijo nazaj. Ravno nasprotno, daleč smo od tega, da bi bili s sedanjimi razmerami zadovoljni. Dosegli smo samostojno državo, v kateri se zaradi politikantskih zdrah ne uresničuje družbena in gospodarska preobrazba in ne daje upanja na boljši jutri. Privatizacija in sanacija gospodarstva potekata prepočasi in ne da- V.I.P. d.o.o. Vrhniški inkubator podjetništva Pisarna: Tržaška c. 23, Vrhnika, tel./fax 755-820 nudi naslednje storitve: • splošna in specialistična svetovanja s področja podjetništva • priprava in izvedba posameznih projektov svetovanje s področja pridobivanja finančnih sredstev in priprava dokumentacije • fin.-računovodski servis • posredovanje nepremičnin Priporočamo predhodno najavo po telefonu, vsak dan od 7. do 12. ure. jeta zadovoljivih rezultatov. Javna poraba je previsoka, ravno tako tudi obremenitve. Podpiramo hitro lastninjenje in čimprejšnji prehod v normalno stanje brez afer in aferic, ki dajejo čudno predstavo o dogajanjih v Sloveniji. V zadnjem času živimo v vznemirljivih razmerah, ko posamezniki pa tudi voditelji nekaterih strank govorijo o »udbomafiji«, o zarotah in domnevnih igrah bivših kadrov. Vso to ceneno fantastiko lahko prepustimo tistim, ki se z njo ukvarjajo. Menimo, da gre pri vseh teh konstruktih za opravičevanje lastnih neuspehov in nezmožnost uresničitve konkretnih programov. Če bi konkretno odgovorili na zastavljena vprašanja, pa ugotavljamo: Skupščina je delovala sorazmerno dobro. Naša stranka je skušala vedno delovati konstruktivno in s konkretnimi predlogi ter pobudami prispevati k uspešnemu reševanju občinske problematike. Vedno pa pri tem nismo bili uspešni, saj se je marsikatera pomembnejša zadeva reševala mimo skupščine ali pa so se posamezne zadeve potrjevale na skupščini naknadno, »post festum«. Menimo, da je bil zadovoljivo rešen razvoj telefonije in nekatere zadeve s področja komunale. Premalo pa je bilo storjenega na področju ekologije, konkretno pri čistilni napravi na Vrhniki in komunalnem odlagališču, ki kljub temu, da so bila za to v proračunu vsako leto predvidena sredstva in da bi bilo mogoče pridobiti tudi republiška sredstva, pa načrtovane naloge niso bile uresničene. Menimo tudi, da bi lahko več naredili na področju plinifikacije Vrhnike, saj bi tako največ pripomogli k čistejšemu okolju. Več dogovorov pa tudi pritiskov bi bilo potrebnih za ureditev magistralne ceste Vrhnika — Ljubljana, kije v obupnem stanju. Vprašanje je, koliko časa bodo po njej še pripravljeni voziti naše občane za to pooblaščeni prevozniki. Glede militarizacije oziroma demilitarizacije pa mislimo, da so se razmere bistveno spremenile v korist Vrhnike, še vedno pa vojska predstavlja veliko oviro za gospodarski razvoj Vrhnike. Zato bi morala občina od republike zahtevati določeno odškodnino v obliki zemljiške rente. Kot stranka, ki ima prvenstveno skrb za solidarnost in socialna vprašanja, tudi nismo zadovoljni s stanjem na stanovanjskem področju in menimo, da bi ob drugačnem razmerju sil lahko to vprašanje ustrezneje rešili in sredstva od prodanih stanovanj bolj namensko uporabili. Zavedamo se namreč, da vsaka na novo osnovana družina tega vprašanja ni sposobna reševati sama. Upamo, da bodo volilci ocenili delo in prizadevanje posameznikov in strank v zadnjem mandatnem obdobju in na bližnjih volitvah v nove občinske organe volili le tiste prizadevne občane, ki bodo s konkretnimi programi zagotavljali ne le lastne interese, temveč skrb za skupne, občinske, ki bodo zagotavljali, da bomo jutri vsi živeli bolje. Vojko Jerina Pospeševalna mreža malega gospodarstva občine Vrhnika PREJELI SMO Spoštovana g. Ivanušec! V prispevku, objavljenem v Nedeljskem dnevniku 22. 12. 1993, iščete odgovore na vprašanja. Izbrali ste pot prek javnih občil in zato vam na enak način odgovarjam tudi sama, čeprav mi ni prijetno ob očitnem dejstvu, da so bili vsi pogovori v ambulanti zaman. In ni jih bilo malo. Mrliško pregledno službo urejuje pravilnik, ki ga je na podlagi 61. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti izdal minister za zdravstvo. Ta med drugim navaja — citiram iz 18. člena- »Po opravljenem mrliškem pregledu oziroma ugotovitvi, da je oseba umrla, se mora opraviti obdukcija (sanitarna obdukcija) v naslednjih primerih: — če se ne da ugotoviti vzroka smrti — na zahtevo zdravnika, ki je pacienta zdravil« Plačnik stroškov obdukcije iz prvega odstavka tega člena je občinski organ, pristojen za zdravstvo, ki mora zagotoviti tudi tehnično pomoč v zvezi z obdukcijo (prenašanje, prevoz in pokop trupla)... Ali drugače: občinski organ, pristojen za zdravstvo, je plačnik stroškov obdukcije in transportnih stroškov v zvezi s postopkom, če vzroka smrti ni mogoče zanesljivo ugotoviti ali če to iz utemeljenih razlogov zahteva zdravnik, ki je bolnika zdravil Vse to sem vam razložila na kraju samem Gospod Ivanušec je bil moj pacient, poznala sem njegove zdravstvene težave, a nobena od njih ne bi mogla povzročiti smrti Zato sem odredila obdukcijo. In tudi zato, ker poznam vas. Slej ko prej bi od mene zahtevali pojasnilo. Oziroma, če vas smem spomniti se je to že zgodilo. Verjetno ne bi bili zadovoljni če bi ostali brez odgovora?! Mladi ljudje pač ne umirajo kar tako, ko tečejo na delavski avtobus. Kar pa zadeva stroške, ki naj bi jih kljub temu imeli, se obrnite na pristojno službo v občini Odnos zdravnik — pacient mora biti zgrajen na zdravih temeljih zaupanja in spošto vanjo. Brez tega ni mogoče priča- V pospeševalno mrežo malega gospodarstva Republike Slovenije smo že od vsega začetka vključeni tudi štirje člani iz vrhniške občine, in sicer: Izvršni svet SO Vrhnika. Obrtna zbornica Vrhnika, Agencija Leila d.o.o. in Vrhniški inkubator podjetništva. Vrhniški člani pospeševalne mreže organizirano sodelujemo že od same ustanovitve mreže in smo s svojim delom in idejami ključni dejavniki na področju spodbujanja podjetništva v občini Vrhnika. Konec leta 1993 je bil na skupščini sprejet Program spodbujanja podjetniš- kovati uspeha, sploh pa ne v težavah, ki niso telesne, ampak bolj psihične in socialne narave. Smisel izbire osebnega zdravnika je ravno v tem, da si najdete zdravnika, ki kar najbolj ustreza vašim potrebam in pričakovanjem, s katerim lahko komunicirate in si zato ni treba izbirati dnevnega časopisja. Izkoristite pravico, ki vam je dana! S spoštovanjem! dr Marija Munda Zdravstvena postaja Borovnica OBVESTILO - SUSA 1993 V skladu s predlogom ukrepov za delno odpravo posledic suše v letu 1993, ki gaje sprejelo Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo RS, ter navodili za delitev pomoči, obveščamo vse prizadete zaradi suše leta 1993, ki so prijavili in popisali škodo, da v prihodnjih dneh pričakujemo dobavo določene količine ječmena, kasneje soje in koruze. Krmna žita bodo na voljo prizadetim po regresirani ceni glede na stopnjo prizadetosti oz. izpadakmetij-ske proizvodnje, in sicer: a) do 50% škode bo znašal regres 5,000 SIT/kg b) nad 50% škode bo znašal regres 10,00 SIT/kg. Za koordinacijo izdobave in razdelitev je pooblaščena Kmetijska zadruga Vrhnika. ODDELEK ZA DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ IN PLANIRANJE tva v občini Vrhnika, ki daje osnovo za nadaljnje delo na tem področju. Večji rezultati delovanja članov mreže v lanskem letu so bili: pridobivanje novih prostorskih možnosti za malo gospodarstvo, oblikovanje kreditnega potenciala v obliki razpisa posojil iz sredstev za pospeševanje podjetništva v občini Vrhnika, kije bil izveden konec novembra 1993. organiziranje strokovnih seminarjev, nudenje splošnih in specialističnih svetovanj, vplivanje na oblikovanje politike spodbujanja podjetništva v Republiki Sloveniji prek raznih združenj, organizirana predstavitev na Videmskem sejmu Časa Moderna idr. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je v okviru razpisa za sofinanciranje pospeševalnih programov razvoja mladega gospodarstva podprlo izvajanje Programa spodbujanja podjetništva. Na razpis smo se prijavili z naslednjimi izvedbenimi projekti: • usposabljanje podjetnikov za vodenje malih podjetij in obratovalnic nosilca projekta: Obrtna zbornica in Vrhniški inkubator podjetništva • usposabljanje podjetnikov za vodenje delovne sile v malih podjetjih in obratovalnicah nosilec projekta: Agencija Leila • izdelava predstavitvenega kataloga vrhniškega gospodarstva nosilec projekta: Izvršni svet SO Vrhnika. Poleg tega pa je Ministrstvo podprlo še projekta promocije vrhniškega gospodarstva in projekt podjetniške knjižnice, ki sta ga samostojno prijavila Izvršni svet SO Vrhnika in Vrhniški inkubator podjetništva. Poleg izvajanja navedenih projektov bomo člani pospeševalne mreže v letu 1994 nadaljevali z izvajanjem posameznih programov iz leta 1993 v sklopu celotnega Programa spodbujanja podjetništva. PMMGV ZAHVALA Gasilsko društvo Drago-mer-Lukovica se iskreno zahvaljuje vsem Dragomerča-nom in Lukovčanom, ki so nas tudi letos naklonjeno sprejeli In nam s svojimi prispevki izdatno pomagali pri našem delu v letu 93. Se enkrat želimo vsem: SREČNO! Zahvaljujemo se in vas lepo pozdravljamo. Tudi vam: Srečno! GD DRAGOMER-LUKOVICA NAŠ ČASOPIS JANUAR 1994 7 SPREHOD SKOZI ČAS Korenine kot kost Prve sledi o človeku so o proučevanju le tega zaznavane že v medle-deni in zadnji ledeni dobi (180.000 —120.000) pr. n. št. Za nas je značilna najdba več ljudi, ki so jih našli v bližini Krapine (rep. Hrvaške) in so jih po tem kraju tudi poimenovali kot »krapinski človek« (leta 1856). Leta 1908 so v južni Franciji našli skoraj popolno okostje človeka, bil je kosmat po vsem telesu, za hojo in tek pa le malo sposoben. Kamena doba že nakazuje smer, ko je človek za svoj obstoj že uporabljal kamena orodja. To pričajo obdelani kamni, ki so jih kasneje vpenjali v les in si tako omogočili večji ulov živali za svojo osnovno prehrano. Tudi kosti in rogo vje so s pridom izkoristili Uporabljati so začeli tudi lok in puščico, kar jim je omogočilo tudi uspešnejši lo v. Kolišča (sta vbe na kolih), so se pojavila pri nas približno 2.500 let pr. n. štetjem. Takratni človek še ni bil poljedelec. Živel je največ od lova, nekaj pa tudi od živinoreje (ovce, koze, govedo), ob sebi pa je že imel tudi psa. Lovil je zebre, lose, ture, jelene, vse pravice, tudi do lova, usmiljenja niso poznali ne do živali ne do ljudi Lovskim tatovom so odmerjali hude, celo grozljive kazni — odvzemali pa so jim tudi najlepšo zemljo. Ljudje so se tudi odseljevali in iskali mirnejše kotičke za preživetje. Na srečo je ta grozni pritisk popustil šele z izbruhom francoske revolucije. Popustili so v svojih zahtevah do tlačanov, s čimer naj bi se končal tudi uvod k naslednjemu članku. Naj mi sodijo pošteni in pametni ljudje, moj namen je bil le po ljudsko povedati, kaj vse so naši predniki doživljali in tudi za preživetje morali pretrpeti France Leben Cenjeni bralec bo ob branju tega sestavka mogoče tudi podvomil v točnosti mojih navedb in jaz pisnega dokaza za svoje (vsaj nekatere) trditve in povezave dogajanj resnično tudi nimam. Želim le, da bi pošten bralec razumel, da hočem iz preteklosti našega kraja z okolico iziuščiti med seboj časovno odmaknjena obdobja in dogajanja in skoraj že pozabljena dej- srnjake, divje prašiče, bobre, vidre, kune, jazbece, volke, rise, lisice, razne ptice in ribe, saj jih je bilo v izobilju. Z otoplitvijo podnebja so nekatere vrste propadle ali se umaknile podnebnim razmeram. Človek je spremembe zaznal, začel je misliti tudi za naprej, s tem pa so se pojavili tudi zarodki poljedelstva. Svoje kolibe so postavljali ob vodah in močvirjih. Tudi previsnih skalnih sten se niso izogibali Nastale so primitivne vasi kjer so že postavili ognjišča. Taka nekakšna stalna naseljenost jih je privezala tudi na zemljo, ki sojo primitivno obdelovali z lesenimi kopi Ljudje, ki so znali bolje uporabljati orožje, so se posvetili lovu (s tem pa so mislili tudi za druge), kar jih je polagoma začelo ločevati med seboj! Ljudske množice so tako razpadle na močnejše in slabotne, s čimer je že nakazana smer na — močnejše in slabotne — ali svobodne in podrejene. Glede orožja se ni mnogo spremenilo. Omembe vredna je najdba pri Borovnici (1854), kjer so našli neolit-sko kladivo iz serpentina in tri kladiva iz jelenjega rogovja v Notranjih goricah (1856). Kamena doba, kise časovno precej prepleta z nastankom bronaste dobe, je pred približno 2 tisočletjema že zaznavna tudi na Slovenskem. 1000 let pred n. ŠL se je pojavilo že železo, kar jepovedlo človeka na današnjo stopnjo kulture. V tej dobi že ni šlo več za sam plen, tj. za preživetje, ampak tudi že za veselje in šport. Krog svobodnjakov v zidanih hišah je prevzel in opravljal lov. Mednje so všteta tudi ilirska plemena, ki so že v letih 400 do 1400 pred n. ŠL postavila naselbino Emono. Iliri in Kelti, ki so živeli v nekem znosnem sožitju, so iz naših območij potisnili Gali ki so pred 400 L pr. n afc zasedli dolino Save in Drave. Zmagovita ljudstva so se že takrat medsebojno povezala, pridružili pa so se jim tudi Rimljani Tako so močni Germani že 100 L pr. n. št. opravili ločitev na svobodnjake in nesvobod-njake. S prihodom Gotov 407/8 (pr.n.ši) se poslednjič omenja vpliv Rimljanov v predelih naše domovine. Selitev narodov je tudi Slovence v & stoletju pripeljala v družbi z drugimi narodi v naše kraje. O neki politični samostojnosti v tem času ne moremo govoriti Bavarci in Franki so si od srede 10. stoletja do srede 12. stoletja dokončno podredili vse njihove oblasti Deželni glavarji so si prisvojili stva nekako med seboj časovno povezati. Zato sem vzpostavil niz vezi z raznimi ljudmi in iz povezovanj le-teh dosegel neko celoto, zaokroženo v tem sestavku. Po tem nekakšnem ljudskem izročilu, ki ga z vso pravico lahko kdorkoli dopolnjuje do podrobnosti, podzgodovini ne bo narejena krivica. Škoda pa bi bilo, da bi ta pretekli čas stekel mimo nas in bi naši zanamci imeli v življenju neko zamegljeno sliko, kije po vsebini pestra in zato ne sme v pozabo. Zamislimo si, da imamo pred seboj lepo zapečen hlebec dišečega kruha. Lačni smo, pa ga z vso slastjo režemo na velike kose in si potešimo lakoto. Pa vendar še režemo ali lomimo; za tem spoštljivim opravilom ostaja na mizi mnogo drobtin in drobtinic, ki so nekdaj bile celota. Pravi čarodeji bi bili, če bi vso to dobroto znali povezati nazaj pod enotno skorjo. Zato tudi od mene ne pričakujte, da imam to magično moč in me skušajte razumeti v mojem namenu. Če se vrnem z mislimi nazaj v čase, ko so se naši predniki, tj. ljudje v tej — skoraj bi trdil najjužnejšem delu Ljubljanskega barja — v potu svojega obraza trudili za preživetje, moramo biti v primerjavi z zdajšnjim življenjem spoštljivi in razsodni. To naj nam bi narekovala naša vest in tudi interes, da zvemo čimveč. To je že od nekdaj ljudi vleklo naprej, tj., da niso ostali v stavbah na koleh. Da so se lo- čili od primitivnih bivališč, so morali nastati boljši pogoji. Z umikanjem oziroma nižanjem barja so postopoma izstopili na kopno v obrobne predele, kjer jih voda ni več ogrožala. Še naprej so ostali lovci z lokom in sulico, pridno ribarili, na obrobju pa tudi po malem primitivno kmetovali. Iz teh časov je za njimi ostal v spomin še kak čoln drevak, ki ga je še danes mogoče najti nekaj metrov globoko pod barjansko zemljo. Na vsej zamočvirjeni ravnini so se polagoma le izoblikovale vodne struge, ki so jih v mnogo kasnejši dobi celo preusmerjali. Gradbeni material so v Emono (Ljubljano) prevažali že po novi prestavljeni strugi Ljubljanice. Kolišča, čolni drevaki in razna orodja ter prvotne struge voda so še dandanes zanimiv vir proučevanja ljudi, ki raziskujejo to preteklost. Mnogo, mnogo kasneje so zemljo na obrobju Barja poselili ljudje, ki so prinesli s seboj tudi napredek in nov družbeni red. Staroselci pa so še naprej ostali podložniki, ki jim je le daleč odmaknjeni čas v prihodnosti tudi to socialno krivico omilil in kasneje tudi odpravil. Iz »paberkov iz arhiva«, ki jih je zbral g. Kovačič iz župnega urada v Borovnici (1. 1980), predstavlja javnosti na Slovenskem zgodovino, kije tesno povezana s prvim kartuzijan-skim samostanom na Kranjskem — z Bistro. Da ne bi kakorkoli pokvaril tega izvirnega besedila in mu tako zmanjšal bistvo, ga objavljam v celoti: Prvi menihi s priorjem (vodjo samostana) Krištofom so stanovali v Borovnici in od tu nadzorovali zidavo samostana. V Borovnici so imeli svojo hišo s kapelo, kjer so opravljali sv. maše. Kakor se dozdeva, je bila hiša blizu sedanje cerkve. Gradnja samostana je potekala v letih 1253 — 1255 v času vlade Bernarda Span-haima, koroškega vojvode in gospoda na Kranjskem (1202 — 1256). Prvi napisani podatki o Borovnici in prvotnem imenu segajo v leto 1257. 13. marca tega leta je namreč papež Aleksander IV (vodil Cerkev od 1254 — 1261) potrdil vse pravice in svoboščine podeljene od njegovih prednikov kakor tudi tiste, ki so jih samostanu naklonili posvetni mo-gočniki. To imenitno papeževo pismo je prišlo v Bistro 4. aprila 1257. Papež sprejema samostan v svoje varstvo in ga imenuje »Marijina hiša v Borovnici« (»Domus sanctae Mariae in Frovnc« — v rovn'c = v ravnici). Na splošno velja za ustanovitelja kartuzije v Bistri koroški vojvoda Ul-rik III (1256 — 1269). Ustanovna listina z dne 1.11.1260 imenuje samostan »Vallis iucunda in Vronvnitz« (v ravnic), po nemško »Freudenthall« — vesela dolina. Med drugim pravi, da je »izpolnil davno željo in voljo svojega očeta« in da je v soglasju s svojo ženo Nežo ustanovil novo naselbino kartuzijanskega reda »v kraju z imenom Borovnica, poleg izvira in vode z običajnim imenom Bistra«) (»in loco qui Vrovnitz dicitur«). V nemških listinah najdemo imena za Borovnico tudi kot Frawvniz (v ravnic), Vrewenz (v ravnic), Franz-dorf (vas v ravnic — v ravnic prebrano po nemško). Glede na navedbo bralec lahko ugotovi, kako tesna je bila »ravnica« (sedanja Borovnica) povezana z Bistro (in danes?). Ti ljudje so takrat pomenili neki višji družbeni sloj, kije znal sebi v dobro pametno presoditi, kam bo postavil trdne temelje svojih zgradb. Zaradi že oblikovane struge Bistrice je bila omogočena plovba po njej in s tem tudi povezava do Ljubljanice itd. Prisvojenih čolnarskih pravic ni nihče ogrožal, še manj ribo-iova. Tudi pravice nad lastništvom gozdov so znali dobro povezati z lovom na divjad. Ime Menišija še danes pove, kod je segala njihova moč razpolaganja s temi naravnimi dobrinami. S seboj so pripeljali tudi ljudi, veščih raznega dela, predvsem obrtniških strok. Še danes obstoječa lokalna imena kot pri Ribiču povedo, da je tam obstajal neki bajer, kjer so to dejavnost gotovo tudi opravljali. Imena: Kralov bajer, Za jezom, Ba-jerski kovač, Pristava imajo od nekdaj določen pomen. Tudi o cestnih povezavah med ravnico (v današnjem pomenu) ne moremo govoriti. Vemo le da so te potekale po obrobju Barja, tam nekje čez Kralov grič prek Dola in Primoževe doline ter Mavče-vega griča, tj. do vasi oziroma cerkve. Starejši rodovi, ki so odmrli, bi vedeli povedati marsikaj, na nas pa je, da nekomu le nakažemo, kako sled kam naj krene. Menim, da še današnji vidni bajerji, na katerih so še nedavno okoliški mesarji sekali led, s tem mojim popisom nimajo stika. Na nasprotni strani ravnine (Barja) je ena takih poti potekala od zdajšnje cerkve sv. Miklavža na Pakem po obrobju in seje šele na Zvirku približala ravnini. Ob dejstvu, da se je z gradnjo južne železnice (1852) marsikatera sled izgubila, je težko trditi, kje je vodila pot z Brega v Borovnico. Ob takih poteh, ki so bile zaradi še ne izsušenega močvirja nujno potisnjene v obrobje, so si ljudje s pravico gospodarja gradili skromna bivališča. Zanimiva je že skoraj pozabljena beseda krčevina, ki pomeni, da seje nekaj skrčilo — zmanjšalo! Takrat naj bi to bili obrobni gozdovi, ki pa so v ravnini ostali še dolgo. Njihove korenine so še moji predniki in tudi drugi vsako leto preklinjali pri oranju, ko so njihovi plugi zadevali kot kost trde korenine. Te so spomladi zlagali ob njivah na kupe in v jeseni z njimi polnili drvarnice. Koliko muk so ob tem pretrpeli, si lahko mislite, saj je bila ta kurjava trda kot kost. Šote tu niso rezali! Beseda krčevina pomeni v današnji rabi laz s poudarkom, da so taki lazi povsod nad vasmi ali celo v strnjenih gozdovih. Od njih so ostale le meje (kamnite škarpe), ob katerih rastejo že danes 100 let stare smreke in bukve. Včasih, daleč nazaj so ob takih površinah ljudje s kultiviranjem dobili tudi kamenje in z njim zidali prve skromne domove. Sledi takih kamnitih zgradb so še vidne, debele zidove, vezave z ilovico, pa je opaziti še sedaj, ko se stare hiše umikajo novim. Imena vasi: Laze, Lašče, so verjetno poimenovane po prvotnih kr-čevinah oziroma lazih. Kako so si urejali življenje? Na vsak način so morali biti med seboj složni, če so se hoteli z dobro voljo prebiti skozi življenje. Tudi bolezni niso nikomur prizanašale in niso daleč časi, ki se jih še spominjamo, kako so zdajšnje pokopališče do polovice zavzemali s samo majhnimi otroški grobovi. Torej še v tem stoletju, kaj pa je bilo prej, si lahko le mislimo! Starejši ljudje še vedo, kako je »mežnar« za vse sveti« s koso kosil travo med grobovi. Danes bi se zjokal nad človeškim napuhom in neusmiljenim rivalstvom, ko hoče sosed sosedu še na kraju počitka dokazovati svojo nadmoč. Na žalost je vsa domovina polna Borovnic! Iz raznih dokumentov, kijih hrani Škofijski arhiv in ki so pisani v gotici, so ugotovili, kako in kdaj je bila sezidana sedanja župnijska cerkev v Borovnici. Dokumenti, zbrani v listu Borovniški most 1980/1), so za bralce zanimivi in povedo marsikaj. Navajam jih v celoti: Cerkev sv. Marjete se omenja prvič 11. aprila 1351, torej pred 649 leti! Takrat je namreč oglejski patriarh, pod katerega je to področje cerkve-nopravno sodilo, ukazal, naj nekaj bogoslužnih predmetov prenesejo iz cerkve sv. Vida /Preserje/ k sv. Marjeti. Cerkev je morala stati že prej, saj seje pobožnost sv. Marjeti že zgodaj ražšigala po Slovenskem. Težko pa da bi bila cerkev postavljena pred prihodom kartuzijancev v Bistro /1255/. Cerkev je potem bila zgrajena med tema dveme mejnikoma, torej okrog leta 1300 /+- 50 let/. Borovnica se omenja tudi v naslednjem stoletju. Leta 1476 so sezidali novo cerkev v Cerknici in med njenimi podružnicami omenjajo tudi sv. Marjeto: tako obširna je bila takratna cerkniška župnija. Naši predniki so morali biti kar vrli hodci, če so v Cerknico hodili vsaj h krstu in poroki... Ob tem velja opozoriti na pomen, ki gaje imela Cerknica kod cerkveno /od tod tudi njeno ime!/ in kulturno središče za notranjsko. Cerkniška župnija je bila ustanovljena že leta 1040. Take župnije, iz katerih so se s časoma razvile sedanje župnije, imenujemo pra župnije. Kako naj začnem naprej — sprašujem sam sebe. Kdo naj mi kaj pove ali svetuje? Menim, da je z raznimi ukrepi cerkvenih oblasti župnija v Borovnici prevzela v bogoslužje vpeta opravila in našim prednikom le omogočila, da ženinom in nevestam za tisti pričakovani »da« ni bilo treba hoditi ves dan daleč. In danes? Avstrijska cesarica Marija Terezija reformatorica takratnega časa, je bila pobudnica, da so v Ljubljani med grajskim hribom in Golovcem prekopali kanal, imenovan po patru Grubarju. Ker je prišel v nemilost, je njegovo delo dokončal polkovnik Strupi! Odprtje kanala je omogočilo, da seje tok Ljubljanice pospešil, kajti od izvira na Vrhniki (21 km) do Ljubljane je bila višinska razlika le slab meter. Vse obrobne vode so si zaradi ponižanja barja polagoma uredile svoje struge, ki pa so še vedno imele mnogo kljuk in ovinkov. Predeli v bližini vodotoka Borovniščice so še vedno »ključi«, kajti tudi današnji ključi so s svojimi držaji, »ročaji«, zaviti kod vodni meandri. V stoletju se je voda tako ponižala, da so na zamočvirjenih predelih postopoma nastale površine grmovja, brez, jelš, borovcev, ki so se polagoma dvigali v svojih krošnjah. Proces poniževanja vodne gladine, ki je trajal več sto let, je spremenil tudi zunanje meje ravnine. Razni vodotoki so vedno dlje in dlje v notranjost nanašali plodno zemljo, v svoje struge pa vsrkavali podtalne vode, zaradi česar seje začel poniževati tudi svet okoli njih. Proces ponižanja Barja je opaziti še dandanes. In kaj se je zgodilo? Nekdanja bivališča ljudi so se z odmikom vode pomaknila v nižino, enako poti in živ- ljenje je krenilo v neko novo smer! Za take premike lahko po vseh opazovanjih samo sklepam, kakor tudi marsikdo, ki se s časom premakne za stoletja nazaj. Ali ima zato naš domačin čas in smisel? Prepričan pa sem, da nekje le obstajajo o tem zapisi in točni podatki, na osnovi katerih lahko zainteresirani ljudje ali raziskovalci ovržejo moje navedbe! Naj mi oprostijo kot laiku, če sem zašel v to močvirje! Če sem že vanj zašel, naj ga pre-bredem do konca. Vse spremembe, ki so posledica raznih geoloških premikov v naši okolici, so vplivale tudi na interes ljudi, ki so iz teh sprememb hoteli izstis-niti največ. Barje (Morost) je še danes območje, kjer je zemlja črna in je nastala iz razpadlega nizkega rastlinja (mahu). Ko hodiš ali se voziš po zdajšnjih kolovozih, se pod stopinjami trese; imaš občutek, da stojiš na nekaj metrov debeli smetani nad vodo. Podtalnica le redko upade, zato kmetovalci tudi dobro vedo, kakšne kulture tam lahko sadijo. V obrobnih predelih je zemlja rjava, pomešana z gruščem (ali brez njega) in ji ljudje rečejo »polje-ali v polju«. Razmišljanja o tem niso nikomur prikrita, zato jih sprejemam z vso dobro voljo. Naj mi bodo pobudnik tudi k naslednjemu pisanju. Gotovo vas bodo zanimale tudi vezi med Jakobom Prešernom, stricem pesnika dr. Franceta Prešerna, ki je služboval kot vikar — župnik v Borovnici. Pa še o mostu in marsičem iz naše doline bo na vrsti. France Leben P.p. Hvala župnijskemu uradu, ki mi je dovolil ponatis originalnih tekstov in še vsem, ki so mi kakorkoli pomagali, da sem oblikoval ta sestavek. Cestni problematiki ob rob V Našem časopisu sem zasledil članek o posodobitvi vpadnice na Vrhniki. Lepo in prav, samo škoda, daje bilo na to treba čakati kar 15 let. Tako stara kot nova oblast pa je povsem zanemarila interese ljudi, ki živijo in delajo ob strani magistralki. Vsak dan se po njej vozi vsaj nekaj tisoč avtomobilov na delo v Ljubljano in nazaj. Da to ni cesta, ampak bolj njiva in je gotovo najslabša cestna magistralka, vedo vsi, pa nič! Obljubo, dajo bodo preplastili takoj po odprtju AC Vrhnika- Ljubljana, pa so že zdavnaj pojedli verjetno isti ljudje, ki zdaj obljubljajo, dajo bodo obnovili. Verjeli ali ne, piska vih 15 km bodo delali kar 5 let. Vse to me spominja, da so tako delali v državi, kije ni več. Da bo ironija še večja, to obljublja ministrstvo, kije finansi-ralo gradnjo severne, zahodne, južne obvoznice AC Malence in pri tem uničevalo staro magistralko. Namesto, da bi kamioni investitorja vozili po AC, so lepo vozili po stari magistralki. Za koliko denarja v 15 letih so tako prikrajšali to isto ministrstvo, ki upravlja AC, si lahko samo mislimo. S skromnim izračunom si upam trditi, da bi bila stara magistralka ne samo obnovljena, ampak tudi pozlačena. V prihodnosti upam, da bodo KS ob tej magistralki bolj trd partner in se ne bodo strinjale s tako nemogoče dolgimi roki za nujno rekonstrukcijo. PS: Gospodu Jelku Kacinu lep pozdrav v upanju, da ne bo smrtnih žrtev med kolesarji »na dirki Giro de Italija, ki naj bi šla po tej »prelepi« cesti v naši deželi. Franc Mojškerc Log-Hercegovska 7 8 JANUAR 1994 NAŠ ČASOPIS VAROVANJE NARAVE NA LJUBLJANSKEM BARJU Prostorski razvoj med potrebami, željami in ovirami Kdorkoli od nas bolj zavzeto spremlja dogajanja okrog sebe, bo kaj kaj hitro spoznal, da v našem odnosu do okolja, ki nas obdaja, nastajajo zelo koristne spremembe v gledanju, čustvovanju in ukrepanju. Vedno bolj se razkriva izrazito večtirno protislovje, ki mu pravzaprav nismo sposobni najti za vse sprejemljive rešitve: prvič smo priča velikim željam in pričakovanjem po nadaljnjem razvoju, ki naj bi bil načrten in po vseh detaljih vnaprej dogovorjen in dosleden. Drugič smo priča vse večji stihiji, naključnosti v naših odločanjih in problematičnemu odstopanju od že-ljenega in iskanega reda in ukrepov. Tretjič se nam vedno močneje pojavlja zahteva po prenovi našega vrednotenja vseh dosedanjih postopkov s ciljem, da si s pomočjo bolj humanih in premišljenih načel glede na posledice utiramo pot našega bodočega razvoja. Doslej so pri iskanju razvojnih smeri vedno prevladovali ekonomski kazalci in interesi. Vse seje vrtelo okrog vprašanja, kakšne prednosti in možnosti v finančnem pogledu in družbenih učinkih nam bo nudil in omogočil zastavljeni razvoj. Danes — tako se zdi —je v pretežni meri začel prevladovati drug, bolj humanističen in duhovni odnos do vsega, kar nas obdaja. Nismo več zadovoljni s kopičenjem dobrin, skrbi nas propadanje stvari, ki smojih zgradili okrog sebe. Vedno bolj je prisotno vprašanje našega nadaljnjega obstoja, ne samo zaradi zastrupljenega ozračja in vode, še bolj zaradi naše brezbrižnosti in nezainteresiranosti do posledic naših dosedanjih ukrepov. Okolje propada že kar nekaj let, potrebe po energiji pa niso od danes, tudi problem odpadkov ni nov. Morda je novejšega datuma le propadanje gozdov. Vendarle pa se sprašujemo, zakaj v teh letih nismo naredili skoraj nič, da bi se razmere začele izboljševati? Lahko bi rekli, da nismo naredili prav nič — a to ne bi bilo točno. Tisti skoraj se nanaša na govorenje, govorili smo pa kar veliko! Če hočemo resnično temeljit preobrat, moramo nekaj spremeniti v nas samih. Spremeniti moramo svoj odnos do vsega, kar nam je v življenju nekaj pomenilo, tako v duhovnem kot materialnem smislu. Ali niso vsi ekološki incidenti posledica naše notranje naravnanosti do tega tako perečega vprašanja? Ali ni vprašanje morale, kadar neko strupeno odplako spustimo v vodotok in se popolnoma zavedamo posledic svojega dejanja? Ali kadar odvr-žemo neki neuporaben predmet prav tja, kamor ga ne bi smeli, in kadar pozabimo opozarjati otroke na dejanja, ki jih v interesu vseh nas ne bi smeli početi. Vedno znova moramo drug drugega opominjati, da je grozeče ekološko ne-ravnovesje, ki smo mu priča, v prvi vrsti posledica drobnih spodrsljajev, ki jih vsak od nas zavestno počne in da se te drobne nepravilnosti vlečejo in kopičijo v vedno večjih sistemih, ki jim že nekaj časa nismo več kos. Čas je, da začnemo vse, kar smo povzročili, popravljati z drugačnim načinom življenja, z bolj varčno uporabo vsega, kar nam je dano v uporabo s skromnejšimi željami v prihodnosti in prepričanostjo, da ne živimo samo od kruha. Odnos do varovanja naravne in kulturne dediščine je še preveč deklarativen oz. načelen. Pri načrtovanju nastopa ta družbena dobrina prej kot ovira razvoju. Kakovosti naravnega in bivalnega okolja Še nismo dojeli polni meri kot prednost za razvoj. Dejstvo je tudi, da imajo neposredni skrbniki teh dobrin do njih največkrat le varovalni odnos, namesto da bi te dobrine vključevali v razvojne programe!! Okolje je zapleten sistem, v katerem velja načelo medsebojne povezanosti vseh njegovih sestavnih členov v celoti. To hkrati pomeni, da sprememba ene od sestavin okolja povzroča vrsto posledičnih sprememb na drugih sestavinah okolja. To načelo terja obravnavo okolja kot celote, kot sistema z obsežnim seznamom sestavin, kije, če naj bo načelu zadoščeno, dejansko neskončen. Človek proti naravi Dan danes človek ničesar ne sliši težje kot kritiko dosežkov svojega razuma, svojega ponosa, svoje domišljavosti. Vendar je dejstvo, da danes ni dogajanja, kjer človek ne bi grešil proti svoji materi Naravi. Z resnico si moramo pogledati iz oči v oči, pa naj bo še tako kruta. Človek je poklican za povsem nezaslišane stvari, nezaslišano pa je tudi, kaj s stvarmi počne, prav z vsako, ki se jo dotakne njegova roka s svojim orodjem. Z njim se brezskrbno igračka po telesu Narave, misleč, daje njen absolutni gospod in edini gospodar. Tovorodje je njegova znanstvena tehnika. Človek pa seje doslej ranil še s prav vsakim orodjem, ki si gaje bil skoval. Danes se posledice znanstvenega napredka vse bolj obračajo proti človeku, za kar ni kriva tehnika sama, ampak tisti, ki jo nespametno uporablja ali celo brezvestno iz- Predlog »memoranduma« o sprejetju aktivnosti za celovito reševanje komunalnih odpadkov na Vrhniki do leta 2000 Odlagališče komunalnih odpadkov na Vrhniki je zaradi svoje lege in velikosti stalna grožnja: — razvijajočemu se turizmu (videz, smrad....), — Ljubljanskemu barju, logika ekspanzionizma zahteva nove lokacije; kaj verjeto je, da bo to prav Barje (vseeno ali v bližini Ljubljane ali Vrhnike), — vedno bolj so ogroženi vsi viri vode v okolici. Tudi Barje bo prej ali slej podleglo vsem onesnaženjem tako agronomije kot komunalnih deponij, — bistveno je prizadet videz krajine, — kot tako je potencialni vir različnih okužb. Ureditev vprašanja komunalnih odpadkov je predvsem naša skupna zgodovinska, moralna in zakonska obveznost. Naša zakonodaja bo — izhajajoč iz Bazelske konvencije in konference GLOBE (Global Opportunities For and the Environment — postajala vse bolj evropska, zato tudi vse bolj restriktivna in obvezujoča. Predvsem pa ne pričakujemo, da bo nam prav nekdo drug, namesto nas, bolje kot mi sami pri samem sebi, reševal problem, ki ga ni uspel rešiti niti pri sebi. Zato predlagam: 1) Ustanovitev posebnega podjetja, javnega podjetja, delniške družbe z omejeno odgovornostjo, v katero bi potrebni začetni kapital vložila delno država-občina, podjetja na območju občine Vrhnika in občani sami (certifikati). Sedanji delež prispevkov občanov in podjetij za komunalne storitve bi morali proporcionalno prerazporediti posebno za te namene. Podjetje se lahko ustanovi s prestrukturiranjem sedanjih služb, ki to dejavnost že opravljajo ali imajo tak interes oziroma se za to specializirajo. Podjetje bi skrbelo za čimbolj optimalno gospodarjenje z odpadki v občini Vrhnika. Opravljalo bi svetovalno službo, izvajalo kazenski pregon, skrbelo za neškodljivo sežiganje in deponiranje odpadkov, saniralo obstoječo lokacijo na Tojnicah, stalno iskalo načine za zmanjševanje obremenitve okolja. Pogled na vedno večji hrib, ki nastaja z vrhniških odpadkov. 2) Po možnosti, v dogovoru z lastnikom, bi v obstoječi opekarni v Sinji Gorici postavili stacionarni upli-njevalni incinerator, v katerem bi se večji del odpadkov uplinjaval. Tako bi se bistveno zmanjšal pritisk na okolje. 3) Tako nastalo toploto bi izrabili za proizvodnjo električne energije, ogrevanje rastlinjakov ali dopolnilno ogrevanje stanovanj v bližnji okolici. 4) Organizirati bi morali ločeno zbiranje odpadkov pri gospodinjstvih, skrbeti za maksimalno reciklažo, organske odpadke kompostirati in prodajati kot gnojilo in prst. 5) Izdelati program aktivnost za komuniciranje z javnostjo (publich relation), s katerim bi se predstavili ukrepi za izboljšanje problematike odpadkov in nujnost, da se vanjo aktivno vključijo prebivalci kraja ter tako vsak prispeva svoj delež k reševanju okoljebivanjske kulture. Odpreti bi morali javno diskusijo o predlogih in možnostih njihove uresničitve. 7) Specializirati bi se morali še za predelavo in uničevanje za tako tehnologijo primernih odpadkov in jih po potrebi zbirati iz vse Slovenije ter koristno izrabiti. Obratno, ponuditi drugim v odkup ali zamenjavo od-padke.ki za nas niso zanimivi. 8) Izdelati načrt ali program aktivnosti, ki bi zaradi svoje izvirnosti in inovativnosti postal zanimiv tudi za druge. Na osnovi programa bi se nato vključevali v programe sofinanciranja takih projektov tako doma kot v tujini (Ministrstvo za okolje, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, The Regional Environmntal Center for Central and Eastern Europe s sedežem v Budimpešti). 9) Obstoječo kovinsko industrijo bi vključili v izdelavo opreme za reciklažo, incineratorje in transport odpadkov na tak način in s takimi programi, da bi jo prodajali skupaj s programi za varstvo okolja po celotni Sloveniji. 10) Obstoječe »smetišče« na Tojnicah bi sproti sanirali in zasajali v smislu nekakšnega nasada ali celo botaničnega vrta. Prav na tem področju sta potrebna nova kultura in etika, nov način poslovnega razmišljanja, treba bo preiti od razmišljanj in želj k dejanjem. Ljubomir Mohorič rablja v ozke, dostikrat osebne namene, čeprav na škodo soljudem, svoji okolici in v končni fazi — tudi samemu sebi. Glavno gibalo izrabljanja narave za pretežno večino ljudi je žal dobiček, najprijetnejši zvok — šelestenje velikih bankovcev. Tehnika je reforma Narave, ki želi dobiti tisto, česar v Naravi ni, kar pa človek po svojem mnenju nujno potrebuje. Tehnika je človeka dvignila in ga ločila od živali. Tehnika, človek, udobje so navsezadnje sinonimni pojmi. Tehnika je človekovo prizadevanje, kako človeka rešiti naporov. Tehnika pa je tudi ustvarjanje vsega odvečnega v Naravi. Kaj vse človek dela z dragoceno vodo — zibeljo življenja? Zlorablja jo strahotno, vse bolj in bolj. Bistro vodo izvirov kvari v njenih tokovih z odplakami vseh vrst in tudi, ko je še v zemlji s tem, da le-to zastruplja s pretirano in napačno uporabo herbicidov, pesticidov, superdetergentov, z intenzivnimi umetnimi gnojili, zadnje čase pa celo z dolgoživimi radioaktivnimi odpadki. Vse več vrelcev postaja neužitnih, ker biološko ne morejo več razkrojiti novodobne nesnage. Staro pravilo, da se voda očisti, če teče le čez kamne tri, že dolgo ne drži več. Iz vse več vodovodnih pip že smrdi po kloru, pa tudi tej metodi so postavljene meje uporabnosti. Venomer rastoče prebivalstvo dela katastrofalno napako, ko zapušča zemljo, mater vsega živega, in množično naseda miku mesta. Nazaj namreč noče domala nihče, v mestih in industrijskih centrih v njih ali okoli njih pa se duševno izgublja in zdravstveno propada. Velemesta — raj osamelosti! Nad temi človeškimi mravljišči brez zdravega reda mravelj so industrijski dimniki, avtomobilski izpuhi in sodobna kurjava na olje ustvarili pokrovko iz plinov in prahu. Plin CO, ogljikov monoksid, strup, brez vonja, ovira organizem, da bi sprejemal kisik in tako lahko spod reže vsak organski razvoj. Pridružuje se mu še S02, ki da z vlago v končni fazi žvepleno kislino, hud koroziv. K temu dodajmo še svinčev tetreatoil iz super-bencinov, saje in tobakov dim zakajenih prostorov.... Vse skupaj počasi, a zato tem zanesljiveje spodkopuje življenje, pripravlja pot degeneraciji celic zaradi pomanjkanja kisika in sončnega sevanja. Hrana postaja vse bolj »industrijska«, denaturirana, konservirana in že naprej napol pripravljena. Kmalu bo sploh napravljena umetno, kar je ideal živilske industrije. Takšno hrano kuhamo potem še enkrat, da v njej zatrdno uničimo čim več življenjsko pomembnega. Človek je edino bitje, ki si hrano pred zaužitjem temeljito pokvari. Napad na zdravje pomeni tudi dolga vrsta kemikalij za konserviranje, polepšanje, obarvanje, popravo okusa, vonja. Več kot 500 jih je preštela zdravstvena komisija v ZDA, polovico od tega bolj ali manj strupenih! Vsaka kemija moti funkcijo encimov in s tem gradnjo in delovanje celic. Rak pa je bolezen celic! Človekovo življenje zunaj Narave je nezdravo še v drugačnem pogledu: izključiti skuša sleherni zdravi telesni napor, vsako telesno delo. Zraven pa pojemo po trikrat toliko hrane, kot bi energetsko potrebovali. Človekovo telo je zgrajeno za napore, celo za velike, mi pa negibno presedimo po cele ure pred televizorji, ne vedoč, kam bi s prostim časom. Tako postaja naše mišičje iz leta v leto bolj zakrnelo, oslabljeno, zlasti hrbtno, ki res nima več dela; le kdo bi še kaj nosil dandanes! In vendar za mlado in staro ni nič bolj zdravega kot dober dolgotrajen telesni napor ob krepkem potenju v prosti naravi. Pravica vse Narave, vseh njenih sestavnih členov je, da delujejo za vzdrževanje celovitega ravnovesja vseh nasproti vsem. Človek pa vsem osnovnim spoznanjem navkljub postaja v Naravi vse bolj tujek. Zato se mu čedalje bolj bliža popolen kaos, iz leta v leto za večji korak. Kamorkoli se obrnemo, povsod se zaletimo v isti zid velike splošne norišnice, v kateri živimo. Brezvesten politik tega ne sliši rad. Da mu posel uspeva, mora biti vse žitje in bitje njegovih prostovoljnih privržencev lepo, napredno, razvojno, /dra»»i. To ni težko, saj ljudje svoje lastne katastrofe še videti nočemo, kaj šele razumeti, ničemur se nočemo odreči, ničesar narediti zase, kajti treba bi bilo nenavadnih korakov. Tako vse rajši prenašamo strupe, bolezni, duševni razkroj, telesno degeneraci-jo, lakoto in vojno, raka in infarkt, vse rajši, kot da bi zares prisluhnili kritiki civilizacije, svojega ponosa, ki je naša bližnja katastrofa. Človek bi moral stati pred Naravo in s tem pred življenjem kot pred nečim, kar mu je sicer nedoumljivo — saj je sam le njegov delček! — a je neskončno večje kot vse njegovo delo vseh časov skupaj. Zato je vredno ne le spoštovanja, temveč tudi pokorščine in vsega občudovanja. Z vsemi sredstvi si moramo ohraniti zdravo prst, živi humus, kjerkoli še obstaja in kjerkoli še lahko nastaja. Plodno zemljo naj bi obdeloval le človek, ki jo res razume in ljubi, ki še živi z njo in v njej. Le tak je ne bo kvaril, pa naj jo obdeluje intenzivno ali ekstenzivno, individualno ali kolektivno. Ljubezen do zemlje ne nadomesti kemik, pa tudi Narave ne tableta. Človek se mora pričeti zdraviti na duši in na telesu, če mu je prav ali ne. Najti mora svojo pot nazaj k pramateri Naravi. Za človekom se od paleolitika naprej vleče ena sama neprekinjena sled krvi in razdejanja. Le po taki poti so ga znali voditi njegovi dosedanji voditelji. Ni upanja, da bi kdaj postali drugačni, če se le malo ozremo po sedanjem, smešno razdvojenem svetu. Samo oblast, dobiček, prestiž in bogastvo imajo še svojo ceno, človek sam pa je zgolj sredstvo za doseganje teh ciljev. Izjeme so sila redke. Tako ne bo nikdar bolje, dokler se človekov svet ne združi v eno samo celoto, tako enovito kot je enovita Nara- va; dokler se z njo ne zlije v nedoločljivo uravnovešeno enoto. Vsa korak civilizacije bo moral biti premišljen, odobren ali zavržen glede na varstvo Narave ter človeka pred človekom ne glede na trenutne koristi kogarkoli. Vsak človekov korak v Naravi bo morala presoditi Znanost, ki bo človeka vselej usmerjala le k Naravi in nikoli proti njej. Mogoče bo naš Človek ob napisanem in vsem drugem, kar vsak dan beremo in slišimo kritičnega in nevarnega, le pričel misliti in ukrepati tudi od spodaj navzgor, ko tega ni kaj prida opaziti od zgoraj navzdol. Ne bi smelo pri nas biti količkaj prebujenega človeka, delavca ali kmeta, ki bi ob teh Človekovih in naših osnovnih življenjskih problemih še brezbrižno stal ob strani. Z močnim in hitrim razvojem proizvodnih moči, v sredini preteklega stoletja, intenzivno raste človekova moč nasproti naravi, vendar se tudi množijo negativne posledice človekovega pri-svajajočega odnosa nasproti njej, kakor proti nekomu ali nečemu, iz katerega je on izvzet. Škodljive posledice človekovega ravnanja so se v tem stoletju še povečale do take mere, da so se jih ljudje začeli zavedati in jim tako postajajo čedalje večji problem. Postopno dozoreva zavest, da ljudje oz. človek ni neomejeni gospodar narave in da rušenje ekološkega ravnotežja v naravi, ki nastane zaradi človekovega delovanja, usmerjenega v prisvajanje naravnih dobrin, lahko ogrozi človekovo življenje na Zemlji. Človek je grobo vsilil svoje lastne interese naravi! Zastrupljeni oceani, učinek tople grede, ozonska luknja, smog nad mesti, uničevanje neštevilih živalskih in rastlinskih vrst, onesnaženje pitne podtalnice, vse to se piše na račun človeškega prevladovanja. Povsod tam, kjer zaradi strupenega zraka ne moremo več dihati, kjer že samo stik z onesnaženo vodo povzroči izpuščaje na koži, je slišati klice po čudežnem zdravilcu, ki mu je ime »ekologija«. Živeč z naravo, primeren okolju, biološko razkrojljiv — vsi ti NAŠ ČASOPIS JANUAR 1994 9 pojmi naj bi učinkovito kot čarobno zdravilo in nam ustvarjali utvaro, da bomo — če bo treba — vendar še našli kako rešilno pot, da bo moglo vse ostati, kot je. Varanje samega sebe in goljufija z nalepkami vsekakor ni preizkušeno sredstvo, da bi zelo razširjenemu pozitivnemu odnosu do varstva okolja sledila tudi ustrezna učinkovita dejanja. Ta planet, ki s svojo atmosfero kisika omogoča življenju njegov obstanek, deluje pač v skladu z zakonitostmi ekosi-stemov. Ekološki megasistem je največja možna enota takih sitemov. Zaradi tega dejstva niso nepreklicno omejeni le naši energetski viri, ampak bo narava tudi vse, kar spuščamo strupenih in škodljivih snovi v ozračje ali vodovje, spet nam samim pač na neki način vrnila. Zato bi morala biti človekova prva naloga, da prenovi sebe in svoje mišljenje ter tako odnos do okolja. Pri tej prenovi mu lahko prav narava največ pomaga in ga marsikaj nauči. Energijo uporablja tako varčno, kakor je le mogoče, vrednostne snovi prevaja v sklenjenih obtokih, vse sestavine skupaj pa so na tak način združene v smiselno celoto — sistem. In kako mi? Navedeni povzetek strokovnih del več avtorjev poskuša pojasniti problematiko varovanja okolja tudi v naši neposredni okolici, to je na Ljubljanskem barju. Iz povedanega je razvidno, daje problem večplasten in zato težje rešljiv, vendar to še ne pomeni, da mora vse ostati tako, kot je. Resnična pripravljenost za revitalizacijo ljubljanskega barja ali le sprenevedanje? S problemom so se ukvarjala že številna društva, posamezniki, pa tudi viška in vrhniška občina. Tako so se izoblikovali različni predlogi, ki imajo vsi zelo plemenit namen zaščititi biotop — določen del ali celo Ljubljansko barje. Tako bi vsekakor bilo poskrbljeno za ogroženo rastlinstvo in živalstvo, ki to nesporno potrebuje. Redno pa se v takih projektih pozablja na ljudi, ki tod živijo, delajo ali so celo odvisni od pridelkov, kijih pridelajo prav tu. Še več, postavlja se jih v položaj zaviralcev pri morebitni uresničitvi predloga, kot največja ovira za celovito rešitev. Resnica je popolnoma drugačna. Daje na Barju tako, kot je, smo krivi vsi. Stanje ustreza stopnji družbenega razvoja in razmerju človeških vrednot, k> veljajo v družbi. Da se Barje zastruplja z različnimi — cidi (herbicidi, insek-ucidi,..) in posipava z umetnimi gnojili, pač ni zasluga kmetov. Zasnovali in izdelali so jih kemiki, gospodarstvo je v njih odkrilo dober posel ali biznis, če hočete, politika je videla priložnost za hiter razvoj kmetijstva, šolstvo pa vgradilo v izobraževalne programe. Družba je tako dobila več in cenejšo hrano, nova delovna mesta, politiki pa pobrali lovorike. Za stranske učinke se niso spraševali, Pač pa se ravnali po frazi, da cilj opravičuje sredstvo. Zdaj pa se kmeta obtožuje nevestnega ravnanja, pretirane uporabe, nepravega odnosa do okolja in ne vem, česa še. Kmet se temu res lahko samo čudi. Kakšna je zdrava hrana, vedo kmetje že od nekdaj, pomanjkanje delovne sile, preveliki stroški, premajhna pridelava, zastarela delovna sredstva pa so jih PRISILILI v uporabo teh sredstev. Nihče si bolj ne želi ekološkega kmetovanja kot kmetje, ki hrepenijo po čistih in zdravih njivah, rešenih vse te kemijske navlake. Tako bi lahko ponovno zaživeli z naravo v sožitju, kot je bilo to v času naših babic in dedov, preštevali koloradskega hrošča na prste ene roke ter dobili od družbe pravično plačilo za sicer zdrave, toda količinsko manjše pridelke. Problem je sicer splošen in ga občutijo ljudje, ki delajo na zemlji na vseh koncih Slovenije, vendar je Ljubljansko barje zaradi specifičnosti kmetovanja (vsaj 2-krat večja količina strupa in gnojil za enak pridelek) ter naravovarstvene vrednosti, vredno še posebne obravnave in dosti večje pripravljenosti družbe za sodelovanje pri njegovi revitalizaciji, kot jo je pokazala doslej. Kako ohlapen in nedorečen je odnos družbe do tega vprašanja, lahko pomeni prav Sklep o predlogu strokovnih osnov za razglasitev Barja za naravni spomenik, v katerem je problem »le« neusklajenost mej naravnega spomenika ter izraba tal za različne druge namene. Še posebno zbuja skrb Odlok o razglasitvi Ljubljanskega barja za naravni spomenik, ki naj bi ga sprejeli po dopolnitvi dolgoročnega načrta občine Vrhnika in sočasno z občino Vič-Rud-nik. Odlok bo prav gotovo korenito posegel v pravice lastnikov parcel na območju, ki bo pod zaščito; konkretno v pravico uporabe in razpolaganja z zemljišči. Dejstvo, da pri tem sklepu kmetje nismo sodelovali, predstavlja le-ta hudo sporno podlago za odlok ter postavlja lastnike parcel v zelo diskriminiran in deproiminiran položaj. Prav to lahko pripelje do neljubih dogodkov, vročih besed ter ogrozi samo bistvo in namen takšnega ukrepa obeh občin. Globalna rešitev je nuja vseh Odlok bi bilo treba zasnovati na načinu, kot je to bilo storjeno za naravni spomenik Mali plač na Kostanjevici pri Bevkah,kjer je bil poprej dosežen dogovor o tem in zakar sta obe strani zainteresirani še naprej. Ker pa gre tu za precej večje območje z zelo številnimi lastniki, bi bilo treba pripraviti pogovore po krajevnih skupnostih. Globoko sem prepričan, da vasi, katerih krajanom bodo omejene pravice razpolaganja in uporabe z zemljišči, potrebujejo poleg odloka o razglasitvi Ljubljanskega barja za naravni spomenik tudi konkreten razvojni program, ki bi jasno pokazal prednosti boljše kakovosti naravnega in bivalnega okolja, začrtal razvoj vasi ter opredelil bodočo vlogo kmeta v njem. Potrebno bi bilo poskrbeti za izobraževanje in informiranje ljudi o dosežkih stroke iz različnih področij in v to vključiti različne institucije ter strokovnjake (Kmetijske pospeševalne službe, Biotehniško fakulteto, strokovnjake s področja turizma in varovanja okolja itd.). Tudi društvo »ROSIKA« iz Bevk, ki se zavzema za revitalizacijo visokega barja na Kostanjevici pri Bevkah, želi aktivno sodelovati pri iskanju rešitev. Zavedamo se potrebe po znanju, zato bomo o tem, pripravili v letu 1994 več predavanj z različno tematiko v svojem kraju. Janko Skodlar član društva »ROSIKA« Bevke Dražgoše ponovno oživele V nedeljo, 9. 1. 1994, je bila v Draž-gošah 52. obletnica znane Dražgoške bitke, ko se je Cankarjev bataljon več dni bojeval z nemškim okupatorjem ter njegovimi somišljeniki. Po odhodu bataljona je okupator požgal celotno vasico Dražgoše (83 gospodarskih poslopij) in pobil 41 domačih mož in fantov. Pred dražgoškim spomenikom se je zbrala velika množica ljudi, predvsem iz starejše generacije, ki jim obujanje spomina na dogodke med NOV pomeni nekaj več. V nedeljo so se končale tudi tradicionalne prireditve Po stezah partizanske Jelovice, kjer so pohodniki iz različnih smeri in dolžin pohodov prišli pred spomenik na slavnostno prireditev. Med pohodniki je bil tudi predsednik republike Milan Kučan. Slavnostni govornik pa je bil predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan, kije med drugim poudaril: »Ob dvainpetdeseti obletnici dražgoške bitke je smiselno ponoviti zamisel sprave — pomiritve, ki sojo v državah protihitlerjevske koalicije že uresničili, v precejšnji meri pa je uresničena tudi že v Sloveniji s preseganjem medvojnih delitev in sovraštev. Tudi v drugih državah, ki so bile vpletene v drugo svetovno vojno, uveljavljajo načelo sprave po vsebini na enak način: ne izenačujejo borcev oz. pripadnikov odporniškega gibanja in kolaboracionistov, ampak ustvarjajo pogoje za sožitje med enimi in drugimi ter na nove generacije ne prenašajo zgodovinskih bremen tega obdobja...«. Slovenosti v Dražgošah seje udeležilo tudi delegacija z Vrhnike, ki sojo sestavljali predstavniki borčevske vrhniške organizacije, predstavniki vlade, nekaj članov zveze slovenskih častnikov občine Vrhnika in pripadniki TO. Za vso organizacijo in prevoz pa sta skrbela oddelek za obrambo in občinski odbor zveze slovenskih častnikov. Mala avtobusa pa sta posodila 530. učni center in Občinska gasilska zveza. S. S. Stavkali tudi v zdravstvenem domu Januarska stavka zdravnikov in zobozdravnikov ni obšla vrhniškega zdravstvenega doma, vendar tokrat bolnikov ni prizadela. Ti so se zaradi prehladov in začetne gripe nagnetli v čakalnico. Zdravniki so zborovali v času, ko se konča dopoldne in se začne popoldanski urnik. Pokazali so solidarnost z drugimi zdravstvenimi delavci. Sicer pa je z obljubljeno kolektivno pogodbo že tisti teden sledil razplet. Gosti in udeleženci proslave pred spomenikom žrtve Dražgoške bitke 3M HELIOS — trgovina z avtoličarskim in avtokle-parskim materialom — mešanje avtolakov glasurit in mo-bihel — ličarske storitve AVTOCOLOR d.o.o. Drenov grič 62 VRHNIKA tel.: (061) 752-797 in (061) 753-797 Vrhniški udeleženci svečanosti pri spomeniku v Dražgošah Sosedove jaslice na Logu Jaslice so že od nekdaj prikazovale prihod Jožefa in Marije v Betlehem, kako se jima je rodil Jezus v skromnem hlevčku ob navzočnosti pastirčkov in ovčic. Prikazovale so skromnost krščanstva, lepoto in veselje božjega poslanstva. Prav takšne jaslice je skrbno pripravila naša soseda ga. Milena Janša iz Loga s pomočjo svojega moža Francija. Že več let jih občudujemo ob prihodu božiča, posebno lepe pa so bile zadnje (v letu 1993), zato smo se odločili, da jih predstavimo tudi vam. Henrika Gutnik AVTOHIS OBLAK • 35 LET LOGATEC RENAULT □ pooblaščeni servis □ prodaja vozil in rezervnih delov □ prodaja vozil staro za novo □ prodaja na kredit in leasing □ avtokleparjem in avtomehanikom nudimo 5% popust za rezervne dele kupljene pri nas za stalne odjemalce Prodaja novih vozil RENA ULT CLIO še po stari ceni NOVO! Vsak petek med 10. in 12. uro ocenjevanje rabljenih vozil vseh znamk menjava vozil staro za novo posredniška prodaja starih vozil nudimo ugodne kredite in prodajo na leasing 10 JANUAR 1994 NAŠ ČASOPIS r PREDSTAVLJAMO VAM VRHNIŠKA PODJETJA ŽITO PEKARNA VRHNIKA Ni ga čez vrhniški kruh Vrhniški peki letos slavijo svojo 20-letnico, ko so pričeli peči znani vrhniški kruh. Pekarna Vrhnika je nastala po družitvi nekdanje pekarne bivšega Obrtnega centra, logaške pekarne in pekarne z Rakeka. Takrat so male pekarne ukinili ter takoj pričeli graditi novo sodobno pekarno, ki je pričela obratovati v letu 1974. Na Rakeku je nastal obrat za slaščičarsko dejavnost, ki so ga v letu 1991 obnovili. Poleg tega obrata imajo vrhniški peki še dve mali pekarni. V Kopru sojo odprli v letu 1991, kjer štirje peki vsak dan spečejo 1000 kg kruha. V Kranju je tudi manjša ulična pekarna (iz leta 1992) z zmogljivostjo 1000 kg kruha na dan. Vsi ti obrati imajo lastne prodajalne, kjer poleg svojih pečenih vrst kruha prodajajo vedno sveže pečene vrhniške izdelke. Celotno podjetje Pekarna Vrhnika deluje v poslovnem sistemu ŽITO Ljubljana kot samostojna družba s svojimi blagovnimi znamkami. Iz matične pekarne na Vrhniki pa vodijo za vse svoje obrate vso poslovno politiko, organizacijo proizvodnje, celotno tehnologijo in obdelovanje trga po komercialni strani. Direktor podjetja Andrej Košak, ki je že več let na čelu vrhniških pekov, mi je povedal, da poleg peke kruha in slaščic že več let izdelujejo najrazličnejše okraske za torte in druge slaščice ter izdelke iz marcipana. Ravno ti izdelki, ki Linija izdelovanja tortnega dekorja, kjer v večini delajo ženske. Priprava in mešanje testa za vse vrste kruha. Tu določajo količino moke, vode, kvasa in drugih surovin, odvisno od vrste kruha. so na trgu le nekaj let, pa so znani po vsej Sloveniji kot blagovni znamki TORTNI DEKOR in MARCIPAN. Prav TORTNI DEKOR je namenjen gospodinjam in slaščičarjem za izdelavo tort in raznih slaščic, za okraševanjem sladoledov in sadnih kup ter je lahko kot repromaterial za izboljšanje kakovosti raznih peciv. Izdelki iz marcipana so samostojne slaščice, ki najbolj razveselijo naše najmlajše. Ob tem nam je direktor povedal, da je marcipan najbolj cenjena slaščica v svetu, kije izdelana iz oluščenih, zmletih mandeljev in sladkorja. V svojem sestavu imajo osem klasičnih trgovin in dve potujoči prodajalni. Z obema potujočima trgovinama oskrbujejo glavno ljubljansko tržnico in tržnico v Kosezah, kjer so vedno dolge vrste za vrhniški kruh. Prednost lastnih trgovin je tudi v tem, da tako prodajo 30% lastne proizvodnje ter lahko oskr-bijo kupce s svojimi izdelki na območju Kranja, Kopra, celotne Notranjske in Primorske ter seveda ljubljanskega območja. Nedeljska peka kruha pa potuje celo na Tolminsko do Bovca. Ob tem se prav gotovo tudi Vrhničani ne zavedamo, kako priljubljen in dober je vrhniški kruh ter drugi izdelki, ki jih prodajajo sirom Slovenije. Zaposlenih imajo 150 ljudi, od tega v proizvodnji 40 pekov, 25 slaščičarjev in 25 pri tortnem DEKORJU in MARCIPANU. Drugi pa so zaposleni v spremljajočih službah. V letih nazaj so zelo težko dobili novega peka, saj je bil ta poklic zapostavljen in nezanimiv. Tako so bili na začetku zaposleni le štirje kvalificirani peki, sedaj pa računajo na strukturo le štirih nekvalificiranih pekov. Imajo tudi osem štipendistov pekar-sko-slaščičarske stroke, ki bodo kmalu okusili težaški poklic peka. Vsi zaposleni pa ustvarijo odnos v vrhniški pekarni spečejo 10 ton kruha na dan, v obeh obratih po 1000 kg kruha na dan ter približno 500 kg peciva na dan in 1500 kg tortnega dekorja na mesec. Pri dnevni peki 10 ton je treba upoštevati, da od tega spečejo 9% pekarskega peciva (zemlje, makovke, štručke, hot-dog štručke...), 10% navadnega kruha, vse drugo pa je specialni kruh, in sicer je največ znanega kmečkega in barjanskega kruha. Recepture za oba kruha so pridobili iz dolgoletnih izkušenj kmečkih žena na vaseh Barja in njegovem obrobju. Ob vsem tem pa so za dobro pečen kruh pomembne tudi dobre peči. Te so v vrhniški pekarni precej sodobne in tehnološko take, da omogočajo peko kruha na obrtniški način, s katerim je mogoče doseči visoko kakovost pečenja ter večjo domačnost izdelkov samim pekarnam pa »nekako« izboljšuje delovne razmere in jim olajšuje večje fizične napore. Ob tem pa ne smemo misliti, daje poklic peka lahek, saj je njihovo delo neprekinjeno, od nekako šeste ure zvečer, do devete ure zjutraj, pač kakor zahteva tehnologija pečenja posameznih vrst kruha. Izpostavljeni so tudi stalni vročini ne glede na zunanje vremenske razmere. Kakšno je delo pekov in kako nastaja vrhniški kruh, sem se prepričal ter preživel nekaj časa z njimi. Povedali so mi, da so ponosni na svoj poklic, saj ko Vrhnika v večini spi, oni pečejo vse vrste kruha, ki je poglaviten vir življenja in blaginja vsakega naroda. Res je delo nočno, saj v povprečju vsak pek naredi 130 nočnih ur, pa vseeno ljubijo svoj poklic. Delajo nepretrgoma sedem dni v tednu in praktično peči ne ugasnejo. Radi pa bi videli, da bi družba bolj cenila poklic peka ter njihovo delovno dobo benificirala. V razgovoru z direktorjem sem še izvedel, da bodo v letu 1994 zamenjali dve peči, s čimer bodo še bolj izboljšali tehnologijo peke ter jo posodobili. Tudi njihova nadaljnja strategija peke ni v večjih količinah, ampak v kakovostnejši ponudbi vseh izdelkov ter v sodobnih in hitrejših dobavah. Preusmerili pa se bodo tudi v izdelavo bolj zdravih kruhov iz raznih vrst domačih žit in stročnic, kar terjajo nova spoznanja v zdravstvu in uravnoteženi prehrani. Vedno več je namreč sladkornih bolnikov, diabetikov in debelejših ljudi, ki bodo z zdravimi BIO kruhki veliko pridobili v svoji prehrani. Ob obisku pri vrhniških pekih sem spoznal in videl marsikaj zanimivega. Dvajset let peke vrhniškega kruha je res lepa delovna doba. Speči je bilo treba na tone kruha, da je nastala prava kakovost, ki pa se je v domačem kraju skoraj premalo zavemo. Vrhniški kruh je priljubljen predvsem v drugih krajih, kjer je večje povpraševanje; primer je —ljubljanska tržnica, kjer so vedno dolge vrste. Zato končujem zgodbo o vrhniškem kruhu tako, da pripadnost Vrhniki izkažemo tudi z nakupom dobrega vrhniškega kruha. Simon Seljak Ročno oblikovanje nekaterih vrst kruha, predvsem hlebcev (znani vrhniški £ kmečki kruh) i Zadovoljen pekov obraz, ker je peka dobrega in kakovostnega kmečkega kru- s ha — 1,5 kg — uspela v priznanih samotnih pečeh. Vrhniško podjetje Žito — Pekarna nam je predstavil dolgoletni direktor Andrej Košak. Vstavljanje štruc, težkih 0,80 kg v peči; pred tem so vzhajale v posebni topli komori. Vrhniški pek razmišlja! ! Noč za nočjo hodim na delo. Mesim, gnetem, oblikujem in pečem testo, da bi že navsezgodaj moji krajam jedli svež, dišeč vrhniški kruh. Velikokrat pomislim: Bom zmogel zdržati do upokojitve? Noči brez spanja ob vroči peči načenjajo zdravje. Bog vedi, če kdo, ko zagrizne v dišečo hrustljavo skorjico kruha, pomisli, koliko truda je vloženega v tem slastnem grižljaju. Ne le mojega, tudi kmetovega in mlinarjevega. Zaboli me, če vidim kruh ležati na cesti ali poslušati pripombe, češ da ni dober. Pečem veliko vrst kruha. Belega, temnega, rženega ajdovega, koruznega, ovsenega do prav posebnih delikatesnih kruhov, ki jih obožujejo pravi sladokusci. Recimo kruh z olivami, kruh s sončničnimi semeni ali pa kruh z lanom in sezamom, zrnati kruh, da o pecivih in slaščicah niti ne govorim. Vesel sem, da moji krajani radi segajo po vrhniškem kruhu, zato mi ni žal prečutih noči. Vesel sem tudi vseh izboljšav v občini, ker vem, daje k njim pripomogel tudi vrhniški kruh. Vrhniški kruh ima tradicijo že 20 let! Strojna priprava in oblikovanje testa za žemljice, kijih nato položijo v komore za vzhajanje. ..... Rotacijska peč za pekovsko pecivo — makovke so ravno dobro pečene. Program sejmov Ljubljanskega sejma za leto 1994 V letu 1993je precej vrhniških podjetij za svojo promocijo poskrbelo z raznimi sejmi in razstavami. Najbolj privlačne ponudbe je prav gotovo poskrbel Ljubljanski sejem (bivše Gospodarsko razstavišče), ki iz leta v leto prireja že tradicionalne sejme ter skrbi za vedno nove in sodobnejše oblike raznih razstav. Prav to pa bi morala izkoristiti tudi vrhniška podjetja, tako družbena kot zasebna da bi promovirala svoja znanja in izdelke, inženiringe ter dejavnosti, s katerimi se bolj ali manj uspešno ukvarjajo v svojih proizvodnih in tržnih programih. Poleg podjetij IVU, LIKO, ISKRA Antene, ELLES ter še nekaterih drugih, ki so že redni gostje Ljubljanskega sejmišča, bodo morala tudi druga vrhniška podjetja svojo perspektivo videti tudi v promociji in uveljavljanju na raznih sejmih in razstavah. Vedeti je treba, daje slovenski trg majhen, konkurenca zelo velika, zaradi česar seje treba odpreti in pokazati svoje znanje in izdelke tudi širšemu krogu ljudi. V ta namen vam posredujemo Program sejmov in razstav za leto 1994, ki nam ga je posredoval Ljubljanski sejem. S. S. MODNA JESEN — ZIMA 94/95 16. do 19. 2. 40. slovenski sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene in krznene konfekcije in galanterije, modnih dodatkov, kozmetike in nakita, z mednarodno udeležbo VAROVANJE-SECURITY l.do4. 3. 4. slovenski sejem varovanja objektov, premoženja in oseb, z mednarodno udeležbo UČILA 8. do 11. 3. 14. mednarodni sejem igre, vzgoje in izobraževanja RIBIŠKI SEJEM 10. do 13. 3. 11. slovenski sejem ribiške opreme in pribora, z mednarodno udeležbo ALPE-ADRIA SVOBODA GIBANJA 23. do 29. 3. 33. mednarodni sejem turizma, gostinstva, prehrane in rekreacije ALPE-ADRIA SVOBODA BIVANJA 7. do 12. 4. 33. mednarodni sejem salonov: vse za dom in gospodinjstvo, interierjev ter hobby INFORMATIKA 19. do 22. 4. 6. mednarodni sejem informatike SLOVENSKI AVTOMOBILSKI SALON 6. do 15. 5. 18. mednarodna razstava avtomobilov, motorjev, dodatne opreme in avto — moto spona AAF — ARS ANT1QUITAS FAIR 25. do 28. 5. 4. mednarodni sejem sodobne umetnosti in antikvitet MARKETING KLUB 25. do 28. 5. 6. sejemsko srečanje ponudnikov in porabnikov marketinških in poslovnih storitev, materiala in opreme PODJETNIŠKI SEJEM 25. do 28. 5. 2. slovenski sejem podjetništva ter izdelkov in storitev, ki vzpodbujajo in pospešujejo podjetništvo, z mednarodno udeležbo KONTRI 7. do 10. 6. 10. mednarodni bienalni sejem strojev in opreme za konfekcijo in trikotažo MIK 7. do 10. 6. 2. mednarodni sejem industrijske kooperacije LESMA 21. do 25. 6. 21. mednarodni bienalni sejem lesnoobdelovalnih strojev, naprav in materialov TEHNIKA ZA OKOLJE — ENV 21. do 25. 6. 13. mednarodni bienalni sejem sredstev in naprav za varstvo okolja kakor tudi za saniranje že načetega okolja MEDNARODNO OCENJEVANJE 6. do 12. 7. Mednarodno ocenjevanje vin, žganih pijač in brezalkoholnih pijač VINO 29. 8. do 3. 9. 40. mednarodni vinogradniško — vinarski sejem MODA POMLAD — POLETJE 95 21. do 24. 9. 41. slovenski sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene konfekcije in galanterije, obutve, modnih dodatkov, kozmetike in nakita, z mednarodno udeležbo SODOBNA ELEKTRONIKA 4. do 7. 10. 41. mednarodna razstava profesionalne elektronike, telekomunikacij, radio difuzije, opreme za proizvodnjo sestavnih delov, funkcijskih enot in materialov, visokih tehnologij in znanja MEDILAB 17. do 20. 10. 3. mednarodni sejem medicinske in laboratorijske tehnike, farmacevtike in materialov ZDRAVJE-REHATEH 26. do 30. 10. 25. sejem ponudbe proizvodov, dejavnosti in idej za zdravo življenje, in 3. razstava rehabilitacijskih izdelkov in storitev LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM 8. do 13. 11. 5. slovenski pohištveni sejem z mednarodno udeležbo SLOVENSKI SMUČARSKI SEJEM 30. 11. do 4. 12. 25. slovenski sejem opreme za zimski šport in turistične ponudbe zimskih športnih središč doma in v tujini, z mednarodno udeležbo VESELI DECEMBER 15. do 30. 12. Prodajni sejem NAŠ ČASOPIS JANUAR 1994 11 PREDSTAVLJAMO VAM VRHNIŠKA PODJETJA PRIMIS - ZAVIDAJOČ OBSEG OPRAVLJENIH DEL Modernizacija in privatizacija PRIMIS-Biro za urbanizem, projektiranje in inženiringje bil ustanovljen 1. 7. 1979 kot Zavod za načrtovanje Vrhnika. Firma deluje že od vsega začetka izključno na komercialni osnovi in ni bila nikoli del proračuna, kot seje marsikdaj govorilo. Vedno smo se in si prizadevamo na tržišču za pridobitev del. Prvi direktor je bil g. Alojz Sajovec, sedanji generalni direktor KLI Logatec, od leta 1984 pa firmo vodi Igor Novljan. V vseh letih obstoja firma ni bila nikoli zgubaš kljub zelo težkim gospodarskim časom. Delavci Primis-a so vedno stali na »tleh« in si delili zasluženo plačilo skladno z doseženimi rezultati dela in ne kolikor bi potrebovali. OSNOVNE DEJAVNOSTI SO: • Urbanizem — Lokacije • Inženiring • Projektiranje objektov nizke in visoke gradnje • Strokovne službe — Stavbna zemljišča Za opravljanje nalog smo sodobno računalniško opremljeni, predvsem za naloge iz projektiranja. V obnovo tehnologije vlagamo maksimalna sredstva, seveda po naših možnostih. L Urbanistično načrtovanje, skladno z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor 2. Izdelava tehnične dokumentacije, skladno z zakoni, ki to urejajo — PIA, strokovne podlage, PUP-i, urbanistične rešitve, ZN — vse druge naloge s področja urbanističnega načrtovanja 3. Izdelava investicijskih programov in vodenje inženiring poslov, skladno z zakonom o graditvi objektov Ur. 1. SRS 34/84, 29/86 — v komunalni, cesti in energetski infrastrukturi — stanovanjski dejavnosti — družbenih objektih V nadaljevanju bomo opisali samo del nalog, ki smo jih izvajali. 1. POMEMBNEJŠA DELA INŽENIRINGA 1.1 Izdelava investicijskih programov za objekte in vodenje nadzora — S 5, S 10, S 11, stanovanjski blokpriTuršiču,V 1,V2,V3, V 4, V 5 vključno s finančnim inženiringom, pridobivanje posojil v bankah itd. — knjižnica Logatec, dom KS Rovte, Dom ostarelih, ZD Vrhnika itd. 1.2 Izdelava investicijskih programov za objekte — Kovinarska Vrhnika — Šola Log — Dramoger — Vodooskrba občine Vrhnika — I. faza vodooskrbe kot nosilec naloge, vključno s predlaganjem sklepov posameznim službam in finančnim inženiringom v letih 1983— 1985. Naloga je bila uspešno končana. — II. faza vodooskrbe, kot operativni nosilec naloge, vključno s predlaganjem sklepov posameznim službam v letih 1985— 1990. Kljub težkim gospodar- skim časom z inflacijami do 20% mesečno je PRIMIS nalogo povsem uresničil. — Nadzor 1.3 Inženiring kot nosilec naloge za realizacijo kanalizacije po programu na celotnem področju občine Vrhnika. 1.4 Inženiring kot nosilec naloge pridobivanja dokumentacije in realizacija CCN Vrhnika — koordinacija, izbira projektanta, zasnove investicijskega programa za celoto — izdelava investicijskega programa I. faze — sodelovanje s projektanti, dajanje podatkov in spremljanje, poročanje odgovornim službam v občini — pridobitev PGD — PZI za CČN Vrhnika — spremljanje dokumentov in lokacijska odločba. 1.5 Inženiring za vse objekte, ki so bili v občini Vrhnika zgrajeni v letih 1979— 1990. 1.6 Za vsa navedena dela smo opravljali strokovni nadzor, kvalitativni in finančni Inženiring, kot vodilna enota v Primis-u, je kot razvidno, veliko delal na področju komunalne problematike občine Vrhnika. Poleg največjih nalog reševanja vodooskrbe I. in II. fazeje bil tudi nosilec pridobitve projektov Čistilne naprave Vrhnika. Eni redkih v Sloveniji smo uspeli do leta 1990 pridobiti PGD-PZI in vso potrebno dokumentacijo za pričetek gradbenih del. NOVOLETNI SEJEM Dedek Mraz ponovno pripeljal vlak na Vrhniko Torek,28.12. in sreda, 29.12.1993, sta bila dneva, ko je bil na Stari cesti Novoletni sejem. Ta dva dneva je bila Stara cesta zaprta, na njej pa so bile postavljene številne stjonice, kjer so prodajalci prodajali različne stvari, predvsem namenjene novoletnim darilom in praznikom. Veselo je bilo tudi za najmlajše, saj je oba dneva v popoldanskem času gostoval tudi dedek Mraz. Okoli njega se je zbralo kar precej najmlajših, ki so z odprtimi očmi in usti pričakovali darila. Najbolj pogumni pa so zapeli ali zrecitirali pesmice o dedku Mrazu in zimi. Z dedkom Mrazom pa je na Staro cesto prišel tudi že pozabljeni »vrhniški« vlak. Čeprav je vozil samo v krogu 30 metrov, potniki pa so bili najmlajši, so se starejši Vrh-ničani spomnili na znanega vrhniškega »hlapona«, ki je vozil veliko, veliko let na progi Vrhnika-Ljubljana. Dva dneva Novoletnega sejma sta bila kar zadovoljivo obiskana. Brez vzporednih prireditev, ki pritegnejo naše najmlajše, pa ne smemo več računati. To sta pokazala oba sejma v decembru, tako Miklavžev kot Novoletni sejem. Raje naj bodo sejemski dnevi krajši, vendar popestreni s prireditvami, ki pritegnejo otroke, s tem pa tudi nas, starejše. Ob uspešnih sejemskih prireditvah meseca decembra na Stari cesti pa ne smemo pozabiti organizatorjev, ki so z vso požrtvovalnostjo pripravili sejem. Zahvala velja: Turističnemu društvu Vrhnika, ZKO Vrhnika, postavljal-cem stojnic, Miklavžu, dedku Mrazu, vrhniškim gasilcem ter vsem znanim in neznanim sodelavcem sejma. S. S. fli ■ ■ ÍOÉÍM Vlak , čeprav za najmlajše, je zopet vozil na krožni poti. Sejemska podoba Stare ceste, ki se je v večernih urah bolj napolnila z obiskovalci. Na stojnicah so prodajali različne stvari. Najmlajši so se najraje zbrali ob dedku Mrazu ter mu zapeli razne pesmice. Intenzivno smo sodelovali pri pridobivanju vseh mogočih projektov, posebno za boljšo ekološko zaščito. Lahko rečemo, da so vsi objekti, ki so sedaj še v gradnji (primarni deli kanalizacije ali vode), bili načrtovani že pred 4 — 10 leti. Vsa dela so bila usklajena z Občino, bivšo Komunalno skupnostjo in Komunalnim podjetjem Vrhnika. 2. DELA NA PODROČJU URBANIZMA Izvajamo dela po pogodbah v občini Vrhnika, ki jih zahteva zakonodaja ali posamezni investitorji — Dolgoročni plan občine Vrhnika — Srednjeročni plan občine Vrhnika — Spremembe dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Vrhnika — UN Borovnica, Vrhnika — ZN Vrtnarija, Idrijska, Industrijska cona, Betajnova c. — PUP Vrhnika, Borovnica, Drago-mer, Zaplana — Izdelava lokacijskih dokumentacij — letno cca 180 v povprečju — Izvajamo tudi svetovalsko službo za potrebe občine in občanov — UN Logatec — Martinj hrib I — UN Logatec — Martinj hrib II — UN Logatec — Blekova vas Delo pri urejanju prostora je izredno zahtevno in občutljivo, vendar smo z opravljenim zadovoljni. Ker so zaradi vsebine in načina dela potrebni večji razmisleki, imamo težave z roki, za katere se domenimo z naročniki, vendar pomemben je končni rezultat. PRIMIS izdeluje, kot pooblaščena firma, lokacijsko dokumentacijo, za potrebe Sklada stavbnih zeljišč pa obračunavamo komunalni prispevek. Ker so to stvari, ki občane zelo zadevajo, smo včasih pošteno, še večkrat pa po krivici napačno razumljeni. Vseh 15 let skušamo ugoditi našim naročnikom, seveda ob upoštevanju stroke, ker zaupamo vanjo. 3. DELA NA PODROČJU PROJEKTIRANJA Primis je v letih 1979 — 1993 projektiral nekaj večjih objektov 3.1. Visoka gradnja — 20 individualnih hiš — Kočevska Reka — stanovanjski objekti — VI, V2, V3, V4, V5 — S5, S10, Sil — Stara cesta 45 — Mullajeva hiša — Črni orel — Poslovno stanovanjski ob- Direktor Primisa Igor Novljan že deset let vodi vrhniški projektivni biro. jekt Kočevje, Loka Škofja Loka — Industrijski objekti — Droga Portorož, Kovinarska, Iskra Antene, IUV, Liko Pris, Liko Vrhnika, Liko Borovnica, Alpina Žiri 3.2 Nizka gradnja — Kanalizacija F — kanal — Zunanje ureditve — ZN Vrtnarija — Vrtec Borovnica — Liko Pris — Ceste — vojaška — Tankov-ska cesta in druge ceste v skupni dolžini 40 km. Projektiramo z najsodobnejšimi računalniškimi metodami. 4. GEODETSKA DELA Usposobljeni in opremljeni smo za izvajanje vseh vrst geodetskih del. Imamo sodobne instrumente za terenske meritve in sodobne programe za računalniško izvrednotenje in risanje. Izvajamo: — topografske posnetke v vseh merilih — razvijanje geodetskih mrež — opazovanje premikov, npr. Fenolit — zakoličbe objektov — izdelavo podzemnih katastrov (IUV, Liko, Fenolit) Projektiramo ceste in zunanje ureditve objektov z računalniško podporo. Iz navedenega je razvidno, da smo do sedaj projektirali kar nekaj objektov. Ker v letih 1990 — 1992 nismo na območju Vrhnike dobili nobene ponudbe smo se usmerili za dela zunaj Vrhnike. Uspeli smo optimalno posodobiti delo. Postavljena imamo dva računalniška sistema in »ploter«, usposobili pa smo tudi zaposlene. Tako smo izkoristili čas ob manjšem obsegu naročil. Sedaj nas marsikateri občan že dobro pozna, saj smo z našim načinom dela in našimi projekti ter zelo ugodno ceno izdelali projekte, kar v prejšnjih časih po starem načinu, predvsem cenovno nismo uspevali. Za izvajanje svoje raznolike in obsežne dejavnosti PRIMIS zaposluje 21 — 24 delavcev, od tega 50% z višjo ali visoko izobrazbo. Zbor delavcev podjetja PRIMIS je na osnovi 19. člena ZLPP sprejel sklep za preoblikovanje podjetja v PRIMIS, d.d. in 10. 12. 1993 z vlogo dostavil program Agenciji Republike Slovenije. Izvedeno bo preoblikovanje podjetja z notranjim odkupom delnic v skladu s 25. členom ZLPP. S tem smo med prvimi firmami, ki bodo dobile soglasje Agencije. S privatizacijo upamo na še boljši odnos delavcev do firme, saj ne bo vseeno, če bodo vloženi certifikati izgubljali vrednost. Vsi delavci in upokojenci bodo delničarji, če bodo hoteli seveda. Prispevek PRIMIS-a za Naš časopis štejem kot informacijo občanom Vrhnike. Zadovoljni smo s tem, kar smo do sedaj naredili in verjamemo, da bomo tudi v prihodnje z našim znanjem koristili našim naročnikom. Direktor Igor Novljan Pogled na projektivo, kjer imajo najsodobnejši ploter AO. Lazo Krompič Ja, a ne veš, da je pločnik za pešce? Vem, vem, ampak bolj varno je na cesti! 12 JANUAR 1994 NAŠČASOPISNi Pogled na mirno Ljubljanico, ki v svoji strugi skriva marsikatero zanimivost. Oh ta ribičija Že davnega leta 1954 se je na Vrhniki zbralo 27 članov, vnetih ribičev zanesenjakov, ki so ustanovili Ribiško družino Vrhnika. Aprila leta 1955 so organizirali prvi sestanek, na katerem so razdelili prve ribiške dovolilnice. Povezali pa so se tudi z Ribiškim društvom Ljubljana. Istega leta so priredili tudi prvo ribiško veselico na Vrhniki, ki je z leti postala tradicionalna. Z izkupičkom 110.000 din so kupili 2.300 kosov zaradi zaroda potočne postrvi in ga vložili v Bistro, Lubijo in Ljubljanico. Z leti je članstvo v RD Vrhnika številčno naraščalo, tako da je bilo ob koncu leta 1993 že 240 članov in 61 mladincev ter dečkov. Z naraščanjem članstva pa so naraščale tudi obveznosti ribiške družine. V svojih ustanovitvenih aktih so člani med drugim zapisali, da bodo kot dobri gospodarji skrbeli za ribji stalež v vodah, vzdrževali, urejali in čuvali ribja drstišča, urejali in vzdrževali ribnike (glinikope), skrbeli za čimbolj čiste vode, ki bodo vabljive za ribiče in za vse ljudi, ki ljubijo naravo ter v njej najdejo svoj mir in razvedrilo. Se in še bi lahko naštevali naloge, ki so se z leti večale. Vedno bolj pa je postajalo jasno, da bomo bili glavno bitko na relaciji skrb za čiste vode in skrb za ribji stalež v naših vodah. Zaradi hitrega razvoja nečiste industrije na Vrhniki in Borovnici so bili potrebni novi in novi delavci. Tako so se v naše kraje priseljevali vedno novi delavci. Kot gobe po dežju so rastla nova naselja, ki so bila brez komunalne infrastrukture. Iz industrijskih obratov ter naselij so bruhale in še bruhajo neznanske količine umazanih odplak v nekdaj čiste vode. Vrstili so se katastrofalni pomori rib v Borovniščici in Ljubljanici ter nekaterih pritokih. Stalež rib v rekah in pritokih je bil vse manjši. Flora in favna v vodah sta umirali. Ribiči smo bili plat zvona in bojevali obupni boj, ki še ni končan, da bi ohranili tisto, kar nam je poklonila narava, tudi za pri- hodnje rodove. Da bi po katastrofalnih poginih rib v naših vodah vsaj delno obnovili ribji ži-velj, smo v letih 1955 — 1983 vložili v vode 1.462.291 različnih vrst ribjega zaroda, mladic in odraslih rib. Še nadaljnje onesnaževanje voda ter novi in novi pomori rib pa so od nas terjali novih naporov. Naša prizadevanja prikazuje lestvica vlaganja rib v RD Vrhnika v letih 1984 -r- 1993; to je obdobje desetih let: Vrsta rib Količina (v kosih) Zarod Mladica Odrasla riba Cena skupaj (v SIT) Potočna postrv 505.000 52.272 15.676 23.166.998 Šarenka 31.540 5.519.500 Zlatovščica 2.700 42.930 Lipan 713 427.200 Sulec 1.000 3.079 40 9.581.000 Ščuka 4.930 2.024 660 5.402.800 Krap 15.000 20.620 8.101.800 Linj 5.900 230.000 Som 20 103.500 Klen 6.720 120 495.000 Pod ust 9.000 2.454 1.218.900 Platnica 7.500 300.000 Druge ribe 2.555 112.200 SKUPAJ 510.930 106.750 71.843 54.691.828 Skupna vrednost vložka v navedenem obdobju desetih let znaša zavidljivih 54.691.828 SIT. V desetih letih so člani za poribljava- Pomembna pridobitev v KS Log Naselje Jordanov kot v KS Log je dobilo javno razsvetljavo, kije prebivalcem v veselje in ponos. Noči so tako veliko manj temne, naselje pa je pridobilo na prometni in splošni varnosti. Pot do te pridobitve pa je bila vse prej kot lahka. Veliko let se je samo govorilo, kaj bi bilo treba, ne pa tudi, kako se bo to naredilo. Odločili smo se, da ustanovimo tričlanski odbor za javno razsvetljavo pri svetu KS. V okviru tega smo v Jordanovem kotu pripravili anketo o finansiranju s posameznimi gospodinjstvi. Ker je bila večina za (94%) smo se obrnili na podjetje Javna razsvetljava, kije tudi uresničilo projekt, vreden 2.564.000,00, v splošno zadovoljstvo. Bilo pa je kar precej težav (lokacijskih, neplačevanje posameznikov, čenč itd.), zaradi cestar so se dela precej zavlekla. S pomočjo sveta KS in občine Vrhnika so luči zasvetile 24. novembra lani. Vsem krajanom, ki so sodelovali pri finansiranju, svetu KS LOG, občini Vrhnika se najlepše zahvaljujemo, ker smo samo tako složno lahko končali ta projekt. Odbor za javno razsvetljavo pri svetu KS Log nje voda, reševanje rib v sušnih obdobjih ali ob pomorih, za vzdrževanje in čuvanje ribjih drstišč ter za vzdrževanje ribnikov opravili 10.000 ur prostovoljnega dela. Leta 1988 smo pričeli graditi ribiški dom v Sinji Gorici. Dokončno podobo je dom dobil leta 1992. Ribiči smo opravili skupno 16.500 prostovoljnih ur. Vsako leto priredimo že tradicionalno veselico. V ta namen opravimo do 1.000 ur prostovoljnega dela za pripravo in izvedbo veselice. Celotni izkupiček namenimo za obnovo ribjega življa v osiromašenih vodah. Člani upravnega odbora s svojimi komisijami pa prispevajo na leto še 1.000 ur tako imenovanega »birokratskega« dela, brez katerega pa RD ne bi mogla delovati. Tako smo ribiči v zadnjih desetih letih opravili najmanj 46.500 ur prostovoljnega dela v vrednosti 32.550.000 SIT. Predstavili smo le del našega delovanja. Nič nismo napisali o športnih ribiških tekmovanjih na lokalni in državni ravni. Tudi o sekciji mladih dečkov, ki se šele uče ribiške abecede, nismo pisali. Še in še bi lahko opisovali naše delo v številkah in z besedo, pa naj bo zaenkrat dovolj. Naj končamo ta sestavek z razmišljanjem naše kronistke Jane Ahčan, ki je leta 1955 v Jubilejnem zborniku RD Vrhnika zapisala: »Lastno blato nam sega že do vratu, o varstvu okolja pa se še vedno pogovarjamo kot ob dolgem veselja polnem romanju v deveto deželo, v obljubljeno Koromandijo. Ali bomo sploh kdaj prišli do tja ali nam je to področje, ki kroji našo prihodnost, že zdavnaj ušlo iz rok.« O varstvu okolja in o blatu, ki nam sega že do vratu, pa bomo pisali v prihodnji številki glasila. Za RD Vrhnika priredil Srečko Mihevc Pohod na Pokojišče Turistično društvo Borovnica je na Štefanovo organiziralo pohod na Pokojišče. Tja so se pohodniki odpravili iz Borovnice, prijatelj Marjan in jaz pa z Dražice. Spremljala naju je moja psička Liza. Najprej sva koračila po asfaltirani cesti do Ohonice, potem pa sva zavila na ozko zasneženo potko. Sneg se nama je udiral in kar precej zasopla sva se znašla pri počivalniku, kjer so delili čaj. Skupaj smo potem odšli proti Pokojišču. Med potjo je bilo zabavno. Lovili smo snežinke, se kepali, se pogovarjali in smejali. V takem vzdušju smo se kar hitro našli na Pokojišču, našem cilju. V gostilni nas je čakala prijazna gostilničarka, gospa Vida, z malico. Posebno čaj se nam je prilegel. Tudi Liza je dobila izdaten zalogaj. Ko smo se odpočili, smo po zasneženi cesti pohiteli v dolino. Ustavili smo se v gostilni Most, kjer smo se preoblekli. Nato pa smo posedli za mizo in se lotili dobrega lovskega golaža, kije vsem šel v slast. Za prijetno vzdušje je tridesetim pohodnikom poskrbel znanec iz Brezovice, Koširjev Jelko. Na harmoniko je zaigral več poskočnih viž, mi pa smo zraven tudi peli. Bilo mi je, lepo, čeprav sem bil med njimi "^Shpohodov si še želim. „& . t Pnmož Drašler, 6. b OS dr. Ivana Korošca Borovnica alfe *" Novoletno srečanje Že drugo leto zapored smo se v krajevni skupnosti Stara Vrhnika odločili, da organiziramo novoletno srečanje starejših krajanov. Ker dvorana krajevne skupnosti za take priložnosti ni primerna, smo srečanje tako kot lani organizirali v gostilni Lampič. V sredo, 29. decembra, seje srečanja udeležila dobra tretjina vabljenih. Prisotne je pozdravil pred' sednik sveta Krajevne skupnosti Franci Petkovšek, kije vsem navzočim zaželel veliko zdravja v novem letu. Srečanje je minilo v prijetnem razpoloženju in v upanju, da se bomo prihodnje leto zopet srečali v še večjem številu. P. F. PO LOS doo Zapoge 40, 61217 VODICE POCENI PREMOG Polos, trgovina s premogom, vam po zelo ugodni ceni dostavi na dom premog vseh vrst. Možnost plačila na čeke. Dostava brezplačna do 30 km. Se priporoča POLOS, Zapoge 40, Vodice ® 061/823-585 824-096 Obvestilo krajanom Verda Na podlagi odločbe požarne inšpekcije Medobčinskega inšpektorata občin Idrija, Logatec in Vrhnika ter dopisa Podjetja za vzdrževanje avtocest Ljubljana-baza Postojna obveščamo vse krajane Verda, da morajo odstraniti ves material in stroje, ki so pod viaduktom v Verdu. ROK ZA ODSTRANITEV MATERIALA IN STROJEV JE 31. 3.1994. Po tem roku bo podjetje samo pričelo odstranjevati material in stroje. Vse odpeljano bo veljalo za najdene predmete, ki jih bo po zakonu lahko prodalo. Po tem roku bodo morali lastniki svoje lastništvo do odpelja-nega materiala dokazati in plačati stroške odstranitve. Krajane Verda, ki imajo pod viaduktom shranjen kakršen koli material, prosimo, da navedeno opozorilo upoštevajo in vse do predpisanega roka odstranijo. KRAJEVNA SKUPNOST VERD NAŠ ČASOPIS JANUAR 1994 13 ZA MLADEGA SMUČARJA DANIJA MATTIASA JE LETOŠNJA SEZONA KONČANA Po operaciji dobro okreva Smučarsko tekmovalna sezona 93/94 seje prevesila Že v drugo polovico in nekako vsi nestrpno pričakujemo zimsko olimpijado na Norveškem v Lillehamerju. Med udeleženci ne bo Mojce Suhadolc, ki seje poškodovala in tudi že uspešno okreva. Med prebiranjem rezultatov z raznih smučarskih tekmovanj Sirom Slovenije pa smo Vrhni-čani kar naenkrat pogrešili ime našega mladega in obetajočega smučarja Danija Mattiasa. Zanimalo nas je, kaj je z njim, in na Športni zvezi Vrhnika smo izvedeli, da je poškodovan in da se Poškodovani Dani Mattias optimistično gleda na nadaljevanje vrhunske smučarske poti. NA OBISKU PRI ALEŠU PREKU Poleg gokarta uspešen tudi v smučanju i V eni od prejšnjih številk smo že pisali o Alešu Preku, učencu 6. razreda OS t) Ivan Cankar na Vrhniki, kot državnem a prvaku v gokartu, danes pa vam ga bomo predstavili kot mladega smučarja, I ki tudi na tem športnem področju dose- | ga kar lepe uspehe. Letos teče že četrto leto, odkar seje Aleš začel aktivno ukvarjati s smučanjem. Trenira pri Športnem društvu Vrhnika, njegov trenerje Peter Petrov-čič, kateremu pa pomaga tudi Alešev oče, Alojz Prek. Skupaj z Alešem šteje ekipa devet smučarjev in smučark: šest mlajših dečkov in deklic, en starejši deček ter dva cicibana. Za treninge, sploh pa za tekmovanja in njihove rezultate je pomembno, da se člani v ekipi dobro razumejo, da redno obiskujejo treninge, da je na treningih delo trdo in resno, Pomembno pa je tudi medsebojno sodelovanje staršev, saj so oni tisti, ki financirajo večino treningov in tekmovanj. Zadnja leta jim kar krepko nagaja zima, saj kar noče pobeliti smučišč. Tako se morajo večkrat odpraviti na treninge tudi na do 250 kilometrov oddaljena smučišča, poleti pa trenirajo na ledenikih. Suhi treningi potekajo enkrat na teden v vrhniški telovadnici, kar je vsekakor premalo, saj bi jih potrebovali vsaj dvakrat ali trikrat na teden. Aleš tekmuje prav v vseh disciplinah, najbolj pa mu je pri srcu veleslalom. Čeprav je vse to gotovo naporno za tako mladega fanta, kot je Aleš, pa se lahko pohvali z dobrimi uvrstitvami. 9. januarja je na državnem prvenstvu na Sorici dosegel 2. mesto, prejšnjo nedeljo pa je na državni tekmi, ki jo je organiziralo ŠD Vrhnika prav tako na Sorici, dosegel deveto mesto. Največkrat tekmuje na tekmah centralne regije, ki obsega daljno okolico Ljubljane. Prav na takih tekmah dosega dobre rezultate, tako da je trenutno v skupnem točkovanju v centralni regiji na prvem mestu. Ob tej priložnosti se Aleš zahvaljuje razredničarki in vodstvu šole, saj pravi, da nima težav zaradi izostankov od pouka zaradi smučanja, sama Športna zveza pa bi lahko prispevala nove trenirke in športne copate. Zadnje čase opažam, daje na Vrhniki vedno več obetavnih športnikov, od katerih pričakujemo dobre rezultate. Ne zavedamo pa se, da to ni mogoče, če nimajo zagotovljenih niti osnovnih potreb. Zato prosijo vse, ki so pripravljeni prispevati k njihovemu proračunu, naj se zglasijo na Športni zvezi Vrhnika. Na isti naslov pa lahko pridejo tudi tisti, ki jih smučanje veseli in bi ga želeli trenirati. Mateja Šmuc v tej sezoni ni udeležil se nobene tekme. Kako je z njegovo poškodbo, pa smo vprašali kar Danija Mattiasa, ki seje ravno vrnil z rehabilitacije v Šmarjeških Toplicah? »Poškodoval sem se že v lanski smučarski sezoni 92/93 v marcu, vendar sem sezono kljub bolečinam kar uspešno končal. Mislim, da sem prvo bolečino v hrbtenici začutil na treningu v Kranjski Gori, kjer je bila težka in trda proga, ki je povzročala veliko stalnih udarcev in pritiskov na hrbtenico. Vendar pa je to poškodba, ki se pokaže šele kasneje ob večjih in težjih naporih. To se je tudi zgodilo v septembru (leto 93) pri zelo intenzivnih treningih v Švici. Tedaj sem začutil še večje bolečine v hrbtenici. Ob vsakem nadaljnjem treningu so bile bolečine vedno večje, zato sem novembra prekinil s treningi in odšel na specialne preglede. Na pregledu so ugotovili, da imam počen disk v hrbtenici (med petim ledvenim vretencem in prvim prsnim vretencem) in odločili so se za takojšnjo operacijo.« Kdo te je operiral in kako se počutiš po operativnem posegu? »Operacijo je uspešno opravil znani športni zdravnik doc. prof. dr. Vinko Pavlovčič na ortopedski kliniki v Ljubljani konec novembra. Po prvih pregledih in slikanjih je operacija uspela in tudi počutje je dokaj dobro. Vedeti moramo, da meje operiral znani športni zdravnik, ki je pomagal in rešil že marsikterega vrhunskega športnika. Ravno sedaj sem se vrnil s štirinajstdnevne rehabilitacije v Šmarjeških Toplicah, kjer meje obiskal tudi dr. Vinko Pavlovftč in opravil vse preglede. Stanje je zelo optimistično, vendar bom moral počivati do marca, ko bom pričel z lažjimi treningi.« Tvoja smučarska sezona 93/94je prav gotovo končana, kako razmišljaš za naprej? »Glede na uspelo operacijo že sedaj delam lahkotne vaje za razgibavanje in krepitev mišic. Tako prve stike s snegom načrtujem v maju in juniju. Takrat naj bi pričel že s prvimi treningi za smučarsko sezono 94/95. Samo s trdim delom bom poskušal ohraniti status člana C državne reprezentance, to je mladinske perspektivne ekipe. Vse pa je seveda odvisno od uspeha operacije in nadaljnje rehabilitacije«. Ob koncu razgovora je Dani še povedal, da sedaj obiskuje drugi letnik gimnazije Šiška, športni oddelek, ter da bi se rad prek Našega časopisa zahvalil Športni zvezi Vrhnika za vso pozornost ob njegovi poškodbi, saj je ostal kar nekako sam in osamljen z vsemi skrbmi ob nastali poškodbi. Največjo pomoč in podporo pa mu nudita starša. »Zahvaliti pa se moram še obema mojima sponzorjema. Mizarstvu Janez Kogovšek — Velika Ligojna in Servisu Cars —d.o.o. (Pleško-Renault) iz Brezovice, ter mojemu trenerju Janezu Veharju iz Bevk, da sem lansko smučarsko sezono tako uspešno končal « S. S. Pogled s parkirnega prostora, ki je bil popolnoma zaseden, na smučišče Ulovka. Zapleti s smučiščem na Ulovki se razpletajo Pred novim letom je smučišče na Ulovki delovalo tri dni. V dnevnem časopisju je bilo o nesporazumih glede vrhniškega smučišča na Ulovki napisano precej vrstic. Kar precej Vrhničanov je na tem smučišču opravilo veliko prostovoljnih ur dela, daje smučišče tako, kot je. Več generacij učencev je marsikateri športni dan urejalo Ulovko. V ugodnih zimskih dneh pa so seveda tudi zasluženo smu- čali na urejenem smučišču. Člani smučarskega kluba so prirejali delovne akcije, delavci IUV pa so veliko delovnih ur namenili urejanju smučišča in vseh drugih del ob njem. Vsi ti pa so bili ob nesporazumih najbolj jezni ob misli, zakaj stvari ni mogoče razrešiti s strpnim in obojestranskim sporazumom. Spor je nastal med upravljalcem celotnega smučišča IUV in med lastnikom zgornjega dela smučišča Gluha- Pravila igre po svoje Sosed, zakaj pa mečeš sneg na mojo stran? V odloku o zimski službi piše, da moramo pločnike sami očistiti! Lazo Krompič kovim. Bilo je veliko razgovorov, dogovorov in obljub, in sicer do take mere, da je upravljalec smučišča IUV zadevo prepustil Temeljnemu sodišču Ljubljana, Enota Vrhnika. Takoj po novem letuje vrhniška enota Temeljnega sodišča zavrnila pritožbo lastnice dela smučišča Cirile Gluhak s tem, da upravljalec smučišča lahko služnostno uporablja zasebni del smučišča do naslednje dokončne obravnave na sodišču. Ob koncu smučarske sezone, seveda, če bo sneg, pa mora upravljalec povrniti vso škodo, ki bo nastala na zasebnem zemljišču smučišča. To je vsekakor dober razplet nekaj mesečnih razprtij v korist vseh lastnikov in uporabnikov smučišča. Vse pa je odvisno od vremenskih razmer, ki so v zadnjih letih precej krojile usodo smučišča na Ulovki; praktično ni bilo snega. V boljših zimskih razmerah pa je bilo to smučišče eno najbolj priljubljenih za občane Vrhnike in eno najbližjih za Ljubljančane. Sneg pred novim letom pa je le pognal kompleks žičnic na Ulovki, seveda z dovoljenjem tudi lastnice dela zgornjega smučišča gospe Cirile Gluhak. Pogled na smučišče in na parkirišče je bil tak kot tedaj, ko so bile še prave zime, ko je bilo na stotine smučarjev in parkirni prostori zasedeni do zadnjega mesta. To prikazujeta tudi obe fotografiji, ki smo ju posneli 30. 12. 1993. Vsi smučarji ter še številni drugi ljubitelji belih poljan pa želijo, da bi se spor rešil v zadovoljstvo vseh ter da bi ob morebitnem snegu znova pognali žičnice, da bi se na smučišču nasmučali do Občinski novoletni turnir v športno ritmični gimnastiki onemoglosti. N. Č. Aleš Prek je dober kartist, vendar smuča še hitreje, saj je to s svojimi nastopi že večkrat potrdil. 21. 12. 1993 je bilo v telovadnici OŠ Ivan Cankar na Vrhniki v prijetnem prednovoletnem vzdušju zanimivo tekmovanje v ritmični gimnastiki. Predstavilo seje več kot 70 deklic vseh starosti: od predšolskih do gimnazijk v vseh kategorijah z Vrhnike, Borovnice, Loga in Drago-merja. Najmlajše in začetnice so morale uspešno narediti nekaj osnovnih gimnastičnih elementov s telesom in kolebnico. To je vsem tudi uspelo. Tiste, ki več znajo, so nastopile s svojimi ali obveznimi vajami. Tekmovanje je organiziralo ŠŠD Kurir na Osnovni šoli Ivan Cankar. Rezultati: MNOŽIČNI PROGRAM GIMNASTIKE OBVEZNE VAJE 1 — 4 R 1. Mateja Barukčič — Osnovna šola Ivan Cankar Vrhnika 2. Romana Palčič — Osnovna šola Borovnica 3. Sabina Sekulič — Osnovna šola Ivan Cankar 4. Elvira Mujakič — Osnovna šola Ivan Cankar 5. Bojana Blagojevič - - Osnovna šola Ivan Cankar 6. Nešana Arnaut — Osnovna šola Ivan Cankar 7. Emira Bajramovič OŠ IC 8. Mateja Suhadolnik OŠ Borovnica 9. Alijana Džinič - OŠ IC 10.—11. Maja Cerk — OŠ Borovnica 10. — 11. Marta Kogovšek - OŠ IC 12. Željka Avrič — OŠ IC 13. Maja Furlan OS Borovnica 5. — 8. R 1. Sladžana Milašinovič OŠ Borovnica 2. Tina Kristan — OŠ Los Dragomer 3. Katarina Hrestak - OS IC Vrhnika 4. Alma Lulič - OŠ IC 5. Polona Kohne OŠ Borovnica 6. Ana Gerbec - OŠv Log Dragomer 6. Špela Molek OŠ Borovnica 8. Kristina Buh — OS IC 8. Dijana Krička - OŠ IC 10. Alvisa Abdakovič - OŠ IC 11. Katja Unetič OŠ IC 12. Lea Ban — OŠ Log Dragomer 13. Renata Porčič — OŠ IC 14. Tjaša Rus — OŠ IC 15. Irena Rajkovič — OŠ Log Dragomer 15. Sanela Mujakič — OŠ IC 17. Katja Pergar — OŠ Borovnica POLJUBNE VAJE 1. Nina Žnidaršič SELEKCIJA ČLANICE 1. Sandra Žilvavec KADETINJE 1. Tina Pajnič 2. Urša Cvetko 3. Dušica Jeremič STAREJŠE PIONIRKE 1. Mojca Rode 2. Biljana Milašinovič 3. Metka Resnik MLAJŠE PIONIRKE 1. Helena Trček 2. Barbara Šinigoj 3. Maja Čeplak 4. Bojana Grigič 5. Manca Podvratnik 6. Nadja Khalil 7. Monika Karloci Telovadka Sandra Žila večje prejela tudi pokal za najvišjo oceno na tekmovanju. Meta Mohar MALI OGLAS Ugodno prodam skoraj nov stroj za robkanje in mletje koruze. Telefon: 752-783. Žičnica vlečnica je neutrudno vozila smučarje na vrh smučišča. 14 JANUAR 1994 NAŠ ČASOPIS^ MIRO GRUDEN, SEKRETAR ŠPORTNE ZVEZE VRHNIKE Iz množičnosti vrhunski šport Leto 1993 je za nami, kar je čas za inveture uspehov in neuspehov v preteklem letu. Vrstijo se ocene, analize, pišejo referate in usklajujejo nedokončano. Ob pregledu dejavnosti v občini ne moremo mimo športnih dejavnosti in uspehov vrhniških športnikov. Ti so ime Vrhnike in drugih naših krajev večkrat ponesli po Sloveniji in čez njene meje. Športniki so nam Evropo že pripeljali pred vrata, kar je obveznosti tudi v prihodnje, če se bodo šport in njegovi akterji razvijali v smeri iz leta 1993. Zasluge za to imajo predvsem sami športniki, njihovi trenerji ter v določeni meri tudi Športna zveza Vrhnike, ki trdno stoji in spremlja razvoj športa v naši občini. Športniki so za Naš časopis že večkrat spregovorili o svojih pogledih, uspehih, problemih in dejavnostih, kako pa gleda na šport v sedanjem času strokovna služba oziroma v našem primeru njen profesionalni sekretar Miro Gurden, ki že 10 let dela in se ukvarja z organizacijo športa na Vrhniki, boste brali v nadaljevanju. Zastavili smo mu nekaj aktualnih vprašanj. Kako bi predstavili Športno zvezo Vrhnika in strokovno službo, v kateri ste zaposleni? Športna zveza Vrhnika je organizacija, ki združuje športna društva in klube z namenom skupnega izvajanja nalog, pomembnih za razvoj športa v občini Vrhnika. V okviru športne zveze deluje strokovna služba, ki opravlja dela, ki jih v društvih s prostovoljnim delom ne zmorejo opraviti. Trudimo se, da bi to delo čimbolje opravili, kako pa nam to uspeva, bodo povedali člani društev. Ni lahko zadovoljiti želja posameznih društev, saj si vsako društvo predstavlja, da je tisto, ki potrebuje največ finančnih sredstev in naše pomoči. Glavne naloge, ki smo jih opravili v letu 1993, so bile: • uskladitev potreb z željami in čimpravičnejša razdelitev sredstev, ki jih zagotavlja proračun, • zastopanje športnih društev in klubov v organih republiške športne stiki, atletiki, šahu, športnem plezanju, nogometu — ekipa kadetov, smučarskem teku,, streljanju — trap in zračna puška, gokardu in lokostrelstvu smo v vsamem vrhu slovenskega športa. Večina naštetih športov je odvisna od posameznikov. V teh panogah je lažje priti do dobrih rezultatov, kot pa v kolektivnih športih. Verjetno se bomo morali zadovoljiti, da za Vrhniko pomeni igranje v II. slovenski košarkarski ligi in v III. slovenski nogometni ligi največ, kar smo sposobni v teh panogah doseči. Pa še tega ne brez okrepitev igralcev iz drugih občin ter brez dodatnih sredstev sponzorjev. Poleg tega pa ne smemo pozabiti, • da je v telovadnicah vedno več mladih, • da se s športom ukvarja vedno več žensk, • da je v fitnessu več kot 150 članov, • da skoraj v vsaki krajevni skupnosti poteka športna aktivnost, Sekretar Športne zveze Vrhnika Miro Gruden je vselej pripravljen pomagati športnikom in njihovim trenerjem, zdaj pa razmišlja tudi o različnih reorganizacijah v športu. Marsikaj v preteklosti je bilo dobro. zveze v smislu zagotovitve statusa društev, kakršnega si zaslužijo, • zavzemanje za čimprejšnji sprejem nacionalnega programa športa in Zakona o športu, • zavzemanje za uvedbo »pravnega reda« v zvezi s športnimi objekti, ki so bili zgrajeni s prostovoljnim delom in delno tudi s samoprispevki občanov, • zastopanje športnih društev pred Skupščino občine Vrhnika in njenim izvršnim svetom, • administrativna, blagajniška in knjigovodska dela za Športno zvezo Vrhnika in še za 6 športnih društev (Košarkarski klub, Smušarsko društvo, Tekaški smučarski klub Corning, ŠD Partizan Vrhnika, Občinska strelska zveza, Strelska družina Vrhnika, poleg tega pa še za ŠRG in atletiko). • vodenje evidence osnovnih sredstev za vsa športna društva, • vzdrževanje športnega parka s pripadajočimi objekti, • vzdrževanje voznega parka, • nadzor nad vzdrževanjem vseh drugih športnih površin in športnih objektov v občini. Še bi lahko naštevali naloge, ki smo jih opravili (organizacija športnih prireditev, organiziranje vadbe v telovadnici, delovanje fitness centra...), pa naj bo dovolj. Za opravljanje vseh del pa smo v strokovni službi zaposleni le trije, in sicer:; sam opravljam dela sekretarja in vodje strokovne službe, Irena Oblak opravlja administrativna, blagajniška in knjigovodska dela, Jože Nagode pa hišniška in vzdrževalna dela. Pri prav-ljanju našega dela pa nam je v veliko oporo in pomoč predsednik Športne zveze Vrhnika Igor Novljan. Kako bi ocenili športne rezultate v letu 1993 Ko ob koncu leta naredimo analizo, spoznamo, da so rezultati nadpovprečno dobri. Predvsem se nam obrestuje delo z mladimi. Kljub poškodbi dveh najboljših smučarjev — Mojce Suha-dolc in Danija Mattiasa — smo lahko zadovoljni. Z rezultati v športno ritmični gimna- • da so igrišča vzdrževana in dostopna vsem krajanom, • da se v 30-ih različnih športnih panogah rekreativno ukvarja s športom več kot 2900 članov, • da imamo 28 strokovno usposobljenih trenerjev, ki redno delajo v športnih društvih s 553 tekmovalci, večinoma starimi do 18 let. Tudi to so rezultati, ki nas uvrščajo med najbolje organizirane občine na športnem področju v Sloveniji. To je dokaz, da je šport na Vrhniki dobro organiziran. Kako ocenjujete zakonodaje in status občinskih športnih zvez v prihodnje? Ugotovljeno je, da je danes v Sloveniji paleta organizacijskih rešitev in če vemo, da je optimalna rešitev tam, kjer imajo v občinah športne zveze, ki zastopajo športna društva pred Izvršnimi sveti Skupščin občin oz. pred finanser-jem, potem izhajamo iz teh pozitivnih dejavnikov, ne pa da iščemo neke nove rešitve, za katere si upam trditi, da niso sprejemljive predvsem zato, ker niso preverjene v državah, kakršna je naša. To pa je država, ki ima: • 58 Športnih panog oz. panožnih zvez, • odlične rezultate, če upoštevamo število prebivalcev, • gospodarstvo v fazi prestrukturiranja in lastninjenja, • davčno zakonodajo, ki nima za šport nobenih pozitivnih elementov. Na kratko — majhen narod z uspešno in bogato športno tradicijo. Strogo ločevanje med športno rekreacijo in vrhunskim športom je absurd, saj vrhunskih rezultatov ni, če odvzamemo bistvo — to je športno rekreacijo in šport mladih. Zakaj? • Hočemo športni narod, • želimo, da se odstotek organizirane vadbe poveča, da se vsaj vsak peti Slovenec ukvarja s športom, • brez vlaganja in brez koordiniranja v vsej državi pa bo to nemogoče realizirati Zadnji pristopi Ministrstva za šolstvo in šport pa peljejo ravno v to smer. Zakaj? Občinske športne zveze organiziramo posvete z vsemi svojimi športnimi društvi in izdelamo programe dejavnosti, ki občanom oz. davkoplačevalcem najbolj ustrezajo. Sedaj pa Ministrstvo za šolstvo in šport odvzema pravico športnikom do priprave programov po željah in potrebah športnih društev, saj izdela program za vse občine v 14 dneh. Pričakujem, da bodo poslanci spregledali in ugotovili, da šport sloni na športnih društvih, ki so povezana v športne zveze. Taka organiziranost je omogočila doseči rezultate, ki odmevajo tudi v svetu. Upam, da bo novi zakon skupaj z nacionalnim programom sprejet in da bodo upoštevane pripombe, ki smo jih posredovali športni delavci. Kaj menite o informacijskem sistemu v občini Vrhnika? Ocenjujem lahko le informiranost o športu, za katero menim, da je v naši občini premalo. Občane lahko o naših prireditvah obveščamo na več načinov — vendar se povsod srečujemo s problemi. Najučinkovitejše je informiranje prek Našega časopisa, ki resnično pride v vsako hišo. Zato se trudimo v njem objaviti čimveč o športu. Problem pa imamo z objavo koledarja prireditev, saj je večina prireditev odvisna od vremena, tako da objavljeni termini niso vedno 100-odstotni. Objave prireditev prek plakatov nam povzročajo probleme, saj je plakatiranje urejeno le v mestu Vrhnika in na Drenovem Griču ter Logu in Drago-merju, kjer plakatira z občinskim odlokom pooblaščena organizacija Tam— Tam. Ob tem pa ni poskrbljeno za plakatiranje v krajevnih skupnostih: Borovnica, Sinja Gorica, Blatna Brezovica, Bevke, Ligojna, Stara Vrhnika, Verd, Podlipa, Zaplana. Posredovanje informacij prek Centra za informiranje oz. internega kanala pa je dostopno le na Vrhniki in v Verdu. Pri obveščanju o športnih prireditvah se zato odločamo tudi za časopisa Delo in Dnevnik, ki zaenkrat še brezplačno objavljata obvestila v športnih rubrikah, pa tudi Radio Slovenija, kjer na Valu 202 prav tako brezplačno objavljajo obvestila o športno-rekreativnih prireditvah. Menim, da bi za boljšo informiranost vseh občanov najceneje poskrbeli prav s plakatiranjem. Kako ocenjujete razmah v 30-ih športnih panogah na Vrhniki in kako si predstavljate flnansiranje tako pestre dejavnosti? Kot sem že omenil, se v Sloveniji ukvarjamo z 58 športnimi panogami, na Vrhniki pa s 30. Vsi, ki dosegajo dobre rezultate v okviru Slovenije, bi radi tekmovali tudi v tujini. Po mojem mnenju je to nesmiselno, saj vsega tega družba ne bo sposobna finansirati. Naj kot primer navedem Švico, kjer za nogomet ne dajo nič ali pa zelo malo; ali Portugalsko, ki za smučanje ne nameni nobenih sredstev. Tudi v Sloveniji se moramo vprašati, ali se bomo ukvarjali z vsemi športi in kdo nas bo predstavljal v tujini, predvsem pa, ali bo država za to namenila sredstva. Poglejmo, kako je na primer v občini Vrhnika: že 5 let v občini ni fantov, ki bi bili visoki 2 m; če si še tako želimo rezultatov v košarki, jih ne more biti. Enak primer je smučanje. Če v občini ni snega vsaj 50 dni na leto, v smučanju ni množičnosti in tako ni možnosti izbire selekcije tekmovalcev. Ob izdatnem so-finansiranju staršev pa se vseeno 9 otrok vozi po 200 km daleč na snežne treninge. Upam, da mi predstavniki teh panog ne bodo zamerili, saj je veliko še bolj banalnih primerov, kot so snowboard, skateboard, pointball... Poskušam povedati tole: naj se vsak občan ukvarja s športom, ki ga veseli, toda za svoj denar. Občinski proračun, v katerega prispevamo vsi zaposleni, pa naj bo namenjen izvajanju skupno dogovorjenega programa, ki ga potrdi Skupščina občine vrhnika. To ni lahka tema. O njej bo treba razpravljati in upoštevati določila, ki niso nova, so pa še vedno aktualna. To pa so: finansirati mlade v panogah, ki imajo takele pogoje: • objekte in opremo, • strokovni kader, • zadostno število športnikov, • dodatna finančna sredstva, • tradicijo. Vsega tega pa ni mogoče uresničiti čez noč. V prihodnje si predstavljam, da bomo panoge, ki imajo pogoje za dosega- nje rezultatov, ki nekaj pomenijo tudi zunaj Slovenije, finansirali kot selekcije tekmovalnega športa. Vsa druga dejavnost pa naj bi bila fi-nansirana kot športna rekreacija. To pa pomeni, da naj bi s proračunskimi sredstvi skrbeli za vzdrževanje že zgrajenih športnih objektov in površin in da bi s pomočjo teh sredstev omogočili čim-večjemu številu občanov čim cenejšo uporabo objektov, kot so bazen, teniška igriška, telovadnice... Če pa se v rekreativnih skupinah razvije mlad, perspektiven športnik, ki bi s svojimi rezultati sodil med kategorizirane športnike, naj se tudi takemu posamezniku omogočijo sredstva za nastop v tujini. Na ta način bi lahko obdržali množičnost, boljšim omogočili napredova- nje, selekcijam pa izboljšali pogoje dela. Kako boste načrtovali v letu 1994? Težko, upam pa, da približno tako, kot prejšnja leta. Pred novim letom seje sestal Izvršni odbor Športne zveze Vrhnika v ražirjeni sestavi. Dogovorili smo se, da naj bi tudi v letu 1994 ostala organiziranost taka, kot je sedaj, tudi v primeru, da bo lokalna samouprava predvidevala več občin. V primeru, da bomo našli skupne cilje z vrtci in osnovnimi šolami — tu, mislim predvsem na športne panoge, ki so ozko povezane in jih je težko ločiti na množičnost in selekcije (ŠRG, košarka, atletika, šah...), bo za trenerje delo olajšano in se bodo lahko bolj posvetili strokovnemu delu. Ne smemo biti ljubosumni na otroke, saj so vsi naši, ne glede, ali trenirajo v ŠAHOVSKI KOTIČEK klubu in tekmujejo na šolskih prvenstvih ali pa trenirajo v šolskih krožkih in tekmujejo za športna društva. Le tako bomo storili korak naprej in boljšim omogočili optimalne možnosti za delo. Dogovorili smo se tudi: — programe dejavnosti vseh športnih društev bomo uskladili skupno — s sredstvi, kijih bo zagotovil proračun, bomo finansirali: • strokovni kader, • sodniške stroške, • štartnine oz. kotizacije, • vzdrževanje športnih objektov in voznega parka. Za poravnavo da bo proračun zagotavljal sredstva, ki bodo potrebna za uresničitev dogovorjenega programa. Vprašanja postavil Simon Seljak Ni F torj □iti oto red pro Vel Vrl Šahovski prazniki v Mantovi V hotelu Mantova poteka prvenstvo Vrhnike v šahu, na katerem sodeluje 14 šahistov. Potem ko je JN bil glavni favorit Matjaž Justin zaradi bolezni prisiljen zapustiti turnirje v vodstvu nekoliko presenet- p0 Ijivo Miodrag Stojnic. Na prvem mestu ga lahko ogrozi le še Primož Šoln, o zmagovalcu turnirja bo tako odločal zadnji krog, ki bo na sporedu v petek, 28. januarja. S februarjem pričenjamo z rednimi mesečnimi hitropoteznimi turnirji. Vabimo vse Šahiste, da se nam pridružite. Turnirji bodo vsak prvi petek v mesec, prvi turnir bo tako 4. februarja ob 17. uri v hotelu Mantova. Piše: Leon Gostiša Oče ruske šahovske šole Na dvoboju Sovjetska zveza — Svet, leta 1970 v Beogradu, je bil bivši svetovni prvak Vasilij Smislov edini, kije v anketi prepričano zatrdil, da bi stari mojstri zmagali v dvoboju s sedanjimi najboljšimi šahisti. To trditev je seveda nemogoče preveriti, je pa simpatična gesta spoštovanja do generacije vzornikov, ki so povezali elementne šahovske igre in oblikovan' njene temeljne zakone. V tej dobi velikanov, kot so Steinitz, Zuckertot, Tarrasch, Lasker in drugi, po svoji originalnosti posebej izstopa Miha-il Ivanovič Čigorin (1850— 1908), prvi ruski kandidat za naslov svetovnega šahovskega prvaka in organizator šahovskega življenja v največji slovanski državi. Malo cenjen od rojakov v svoji deželi, ki šahu ni bila naklonjena, je Čigorin kmalu postal ljubljenec šahovske publike v Zahodni Evropi. Svojo domiselno igro, učinkovite žrtve in originalne ideje, ki so jih njegovi sodobniki sprejemali z ironijo, je postavil v protiutež Steinitzovi pozicijski šoli in dogmatizmu dr.Tarrascha. Osamljeni vitez s svojimi rezultati ni samo uspešno konkuriral »novi šoli« temveč je postavil temelje igre brez šablon in predsodkov, ki jo je eden največjih šahistov vseh časov, dr. Aleksander Aljehin, v dvajsetih letih našega stoletja privede! do popolnosti. Na teh prvinah se je po prvi svetovni vojni oblikovala ruska šahovska šola, ki je konec tridesetih let prevzela primat in ga obdržala brez konkurence do današnjih dni. Mihail Čigorin, zmagovalec številnih mednarodnih turnirjev, je bil eden od najugodnejših tekmecev prvega svetovnega prvaka Wilhelma Steinit-za. Tako je na dvokrožnem mednarodnem turnirju v Londonu 1883 (1. Zuckertot, 2. Steinitz, 3.Blackburne, 4. Čigorin) Čigorin porazil Steinit-za z rezultatom 2:0. Z enakim rezultatom pa seje končal tudi njun telegrafski dvoboj leta 1890/91. Gentlemanska poteza Steinitza, ki je kljub neugodni medsebojni bilanci omogočil Čigorinu, da ga je dvakrat izzval v borbi za šahovski prestol pa Čigorinu krodne ni prinesla, sa je oba dvoboja izgubil, res a častno in tudi nekoliko nesrečno. Čigo-rinova zapuščina je ogromna. Prebudil je šahovsko življenje v svoji domovini, po njem pa je imenovana glavna varianta Španske partije, ene od najsolidnejših obra-mab črnega, ki jo je razvil veliki mojster. Njegove partije predstavljajo podaljšanje najlepše dobe šaha — šahovske romantike. lil lil lil llllllllll lil Iii t feiiU Al m B JUH 111 A III i 1 j mM in Črni je materialno slabši, vendar mu izredna koordinacija firug omogoča učinkovit zaključek partije. 1.... Dg2+» 2. Kg2 LO+ 3. Kfl Sh2 mat Čigorin je kombinacijo izvedel v igri na slepo! 87 AA NAŠ ČASOPIS JANUAR 1994 15 NA NOVOLETNEM KONCERTU Prijatelji za vedno Po dolgem času so vrhniški organizatorji kulturnih dejavnosti uspeli prebuditi Vrhničane iz skorajšnje kulturne otopelosti. V soboto, 8. januarja, so priredili dva novoletna koncerta z enakim programom in tako dvakrat napolnili Veliko dvorano Cankarjevega doma na ' Vrhniki. Ljudje so tako rekoč kar drli na prizorišče koncerta, z njega pa so odšli navdušeni in verjetno so si potihoma ' priznali, da organizatorji koncerta, predvsem pa vsi nastopajoči, niso kar tako. I Na letošnjem novoletnem koncertu, pe šestem po vrsti, so nastopili: ženski pevski zbor Concinite pod vodstvom |gospe Darinke Fabiani, moški pevski zbor Liko pod vodstvom gospoda Mitje Drašlerja, komorni orkester Vrhnika pod vodstvom gospoda Marka Fabiani-ja, kot gostje pa so nastopili člani New Swing Quarteta, ob spremljavi njihovega pianista Vrhničana Blaža Jurjevči-ča. Za organizacijo novoletnega kon- certa skrbi poseben odbor, ki ga sestavljajo: gospa Darinka Fabiani, gospod Mitja Drašler, gospod Marko Fabiani ter Polona, Marija in Marinka kot članice ŽPZ Concinite, Blaž kot član MPZ Liko in Maja kot članica Komornega orkestra Vrhnika, posebno zahvalo zaradi nesebične pomoči pa si zasluži tudi gospodična Emanuela Mu-lek. V naslednjih vrsticah pa bi vam želela na kratko predstaviti Komorni orkester Vrhnika, o katerem sem se pogovarjala z dirigentom in vodjo gospodom Markom Fabianijem. Komorni orkester Vrhnika obstaja že dvanajst let, pod vodstvom gospoda Marka Fabiani-ja pa deluje osem let. Glasbeniki tega orkestra so sprva igrali pri Godalnem orkestru Glasbene šole Vrhnika, gospod Fabiani pa ve o njih povedati same pozitivne stvari, kot so prizadevnost, poslušnost, delavnost, pridnost,... Poleg tega pa so že dodobra uigrani, kar so dosegli s trdim delom in rednim obiskovanjem vaj. Vse to pa je nujno, da lahko izvedejo tak repertoar, kot so ga na novoletnem koncertu in seveda na vseh njihovih drugih koncertih. Sedaj, ko je novoletni koncert in same priprave nanj mimo, pa se že pripravljajo za prihodnje koncerte. Na prvem se nam bodo kot solisti predstavili posamezni člani orkestra ob spremljavi le-tega. Naslednji projekt pa je koncert filmske glasbe in glasbe iz musiclov, na katerem bo sodeloval novi mešani pevski zbor, načrtujejo pa tudi gala ples v sodelovanju s pizzerijo Boter. Poleg tega pa bodo prihodnje leto ponovno gostovali na Nizozemskem, dobili pa so tudi ponudbo za gostovanje na avstrijskem Koroškem z mešanim pevskim zborom Sele, katerega smo imeli pred kratkim priložnost poslušati tudi na Vrhniki. Na koncu so morali vsi nastopajoči ŽPZ Concinite, MPZ Liko, New Swing Quartet in komorni orkester -ponoviti skupno pesem. ■ večkrat Sedaj pa se vrnimo k novoletnemu koncertu. Med nastopajočimi moram na prvem mestu omeniti Vrhničana Matjaža Mraka, sicer člana Komornega orkestra Vrhnika, kije lepo in brez treme zapel Straussovo Noč v Benetkah. Seveda pa je treba pohvaliti vse nastopajoče. Posebna zahvala pa gre tudi Zvezi kulturnih organizacij in vsem pokroviteljem, ki so prispevali finančni delež k organizaciji novoletnega koncerta. Če bi napisala, da je bilo lepo, bi napisala absolutno premalo. Povpraševanje po ponovitvah koncerta v Borovnici, Logatcu in Rovtah je veliko in to pove samo od sebe marsikaj, toda ne vse. Vsi tisti, ki so bili v soboto v Cankarjevem domu, vedo, kaj hočem povedati. Zato morate biti tam, da vidite, slišite in čutite. Čutite vzdušje, ki se lahko porodi samo ob takem koncertu. Zatorej, pridružite se nam prihodnje leto! Mateja Šmuc Polna dvorana je na obeh koncertih naredila res pravo vzdušje. Ukradena resnica Imeli prej so čast, oblast in dinar, pustimo revežem zdaj vsaj denar. Udbomafija? Oblast jim sama Ah, dajte no, pade v dar. le kakšni so strahovi to! Ne udbe in ne mafije Le pridno varaj, mešaj zos. pri nas nikoli ni bilo. da narod še naprej bo bos, da s plavimi bo očkami Da kradejo? nazadnje zjokal pa kaj zato! še kakšen prenoviteljski se nam bo joki Zakaj posegati v zgodovino, to je tako neproduktivno. * Le kaos, zos Zakaj preštevati kosti? rešuje KOS, Potrebno je pozabiti, za vas pa kliče SOS ljudi naprej še varati! vaš N et comp. S. V počastitev SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA bo v ponedeljek, 7. februarja 1994, ob 20. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki KONCERT CERKNIŠKEGA PIHALNEGA ORKESTRA in ŽENSKEGA NONETA AEDA. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA Malčki, tudi v februarju boste v knjižnici lahko poslušali pravljice: v Borovnici: 7. 2. VESELE NOVICE Z ZELENICE 14. 2. PUSTNE ŠEME 21.2. MAVRIČNA RIBICA 28. 2. DEŽNA KAPLJICA na Vrhniki: 3. 2. MOJE MESTO 10. 2. NAGAJIVI ŠKRAT 17. 2. MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON 24. 2. RDEČA KOKOŠKA NE ZAMUDITE PRIJETNIH ZGODBIC! ČAKATA VAS KSENIJA IN MAGDA Zveza kulturnih organizacij Vrhnika razpisuje in vabi NA ZAČETNI TEČAJ KIPARSTVA ZA ODRASLE POD VODSTVOM AKADEMSKE KIPARKE ALENKE VIDERGAR — starostnih omejitev ni, — začetek 31.1.1994 ob 16. uri v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki, — tečaj bo trajal 40 ur, po 4 ure skupaj, in sicer od 16. do 20. ure, — kotizacija 10.000 SIT, — prijave na občinski zvezi do vključno 31. 1.. tel.: 753-648. Ob slovenskem kulturnem prazniku — 8. februarju V Borovnici Šla sta z bratom Jurijem vkup v Borovnico k stricu, fajmoštru Jakobu, našega očeta bratu. Hodila sta tule sem tudi zato rada, ker je bilo tam prav študentov in so bili stric Jakob fleten mož; nič hudi V Borovnici so takrat še živeli naša stara in gospoda Jakoba mati Mina. KersobiliBoštjanovaiz Vrbe in starega strica Jožefa sestra, so bili tudi po rojstvu Prešerna Videla pa te stare matere jaz nisem nikoli. So tam umrli Na Savi Namenila sta se iz Borovnice še k stricu Francu, fajmoštru na Savi Ko sta se poslavljala z Jurijem iz Borovnice, so jima stara mati neprenehoma skup nosili sedaj groš in dva groša in zopet groš. —»Tako me noben človek ni rad imel, kot ta stara mati — «nam je: materi in sestrama, Urši in meni, v poznejšem , življenju Jurij tolikrat na Koroškem pravil Vstopila sta pa v čoln; se skoraj od Borovnice peljala po Ljubljanici — in kar naravnost v čolnu skozi Ljubljano. Od Zaloga naprej po Savi do župnije Save, kjer so bili stric Franc za fajmoštra. Takrat sem bila jaz še doma. (Pesnikova sestra Lenka pripoveduje o svojem bratu dr., k \ \\ Francetu Prešernu). Id JANUAR 1994 NAŠ ČASOPIS NAŠI MLADI DOPISNIKI Novoletna zabava Božič in Novo leto sta čas, ki se ga veseli mlado in staro. Še posebej pa šolarji, ki nestrpno pričakujejo počitnice, in pa osmošolci, ki naj bi po tradiciji pripravili novoletno zabavo. Tako je bilo tudi letos. S pripravami smo začeli že v mesecu novembru. Dogovarjali smo se, kako ga bomo pripravili, kaj bomo prodajali, da bi bil izkupiček čim večji. Vsak predlog smo do potankosti proučili, nato pa je šel še skozi cenzuro razredničark. Odločili smo se tudi za srečelov. Pridno smo zbirali dobitke, zanj pa smo poprosili tudi borovniška podjetja, obrtnike in druge. Napisali smo jim prošnje. Skoraj vsi so se odzvali. V začetku decembra smo okrasili večnamenski prostor. Okrašen je bil malo drugače kot prejšnja leta. Pri tem nam je pomagal in svetoval gospod Robi Remec. Končno je prišel 23. december, dan našega silvestrovanja. Učenci razredne stopnje so se zbrali ob pol štirih popoldan. Luči so se ugasnile in pričeli smo vrteti glasbo. Učenci so plesali, po plesišču pa so jih vodile naše osmošolke. Navdušeno so kupovali vse, kar so videli. Posebno dobro so šle v promet srečke. Lepo je bilo videti njihove žareče obraze, ko so izžrebanci križank sami lahko izbirali nagrade. Ob pol šestih pa se je pričel ples za učence predmetne stopnje. Pri ozvočenju nam je pomagal gospod Edo Bregar. Učenci so plesali, daje bilo veselje in tudi nekaj novih stilov plesa je bilo opaziti. Včasih so se mednje pomešali celo učitelji. Prodaja sladkarij in pijač je tekla kot po maslu, pa tudi po srečkah je bilo veliko povpraševanje. Kako tudi ne? Bogati do- bitki so vabili. Ples smo končali ob pol devetih. Gospe ravnateljice se ni dalo prepričati, daje to za nas starejše učence prekratka zabava. Naši gostje so se odpravili domov, osmošolci pa smo morali urediti prostor. Nato smo se tudi mi pošteno utrujeni razkropili po domovih. Se prej pa so blagajniki prešteli denar. Z izkupičkom smo bili zadovoljni. Največ denarja smo zaslužili s srečelovom. K dobremu zaslužku so nam pomagali naši »sponzorji«. In prav je da jih naštejemo: To so: trgovine: KRIM, IZBIRA, NA VASI, M, KOCKA STIK, VESNA, BREZA, JANIT, CMERIŠNIK, JUR-ČEK, SVEDRA, SADJE ZELENJAVA Sylaj, ŠKORPIJON, DOGET -Vrhnika, pekarna: PIŠKOTEK, ŽITO — pekarna Vrhnika cvetličarna: KAMELIJA gostišča: GODEC, MOST ČEBELA, COKLA delovne organizacije: LIKO Borles, LIKO Vratarna, ELLES, FENOLIT, MEGARON frizerski saloni: DARINKA, JUL-KA SAŠA obrtniki: JOŽE ŠKRBEC, FRANC DEBEVEC, FRANC PETELIN, BORIS BRENČIČ, NIKO MIKUZ, CIRIL MOLEK, IGOR PAVLOVČIČ, ANDREJ OCEPEK učitelji in osnovna šola dr. Ivana Korošca Borovnica. Vsem se zahvaljujemo, da so nam priskočili na pomoč! Aljoša Žerjav, 8.b OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica Rok Ko sem Se majhen bil sem si želel, da bratca bi imel In kar čez leto dni želja se izpolne mi Mama v bolnici ležala je, z mojim bratcem se igrala je, prstke štela ena, dva — kmalu bratec je doma. Nekam majhen je ta deček, saj pije samo mamin mleček. Kaka, lulu. spi in se z nami veseli Frantku ime bo treba dati »Rok naj bo!« predlagam prvi med brali »To do smrti naj drži, potem ime lahko se spremeni« Rok je pravi junaček bil hitro rastel mleko pil in že ob letu dni prve korake naredil Bratca sem občudoval in se z njim prav rad igral ■ skrival, skakal, žagal in mu k smehu pripomogel Z njim tudi težave sem imel Nekoč z valjarjem sem jo dobil pa sem se tako jezil da nazaj jo je dobil Fant imeniten je postal S postelje že sam se skobacal, pesmi pel in vriskal ter tako, me je prevzel, da še enga bratca bi imel Luka Rahne, 5. b Praznovanje v decembru (nekoč in danes) V letu je dvanajst mesecev, zadnji pa je december. Če ravno je zadnji, je eden najlepših mesecev. Res je, da so dnevi kratki, pa se vendarle veliko dogaja v tem času. Že v začetku otroci nestrpno pričakujemo Miklavža. Čeprav ga precej let niso priznavali v javnosti, je ostal najbolj uveljavljen obdarovalec otrok, pa tudi starejših. V dneh pred Miklavžem so se otroci poboljšali in obljubili staršem, da bodo bolj poslušni in pridni. Nekaterih seje to prijelo, drugi pa so po Miklavžu vse pozabili. Tudi jaz sem še nedavno tega pisal listke Miklavžu in jih dajal na zunanjo polico okna. Dobil sem veliko daril. Če ni bilo tistega, kar sem napisal na listek, nisem bil razočaran, saj sem dobil nekatere stvari, ki so mi bile bolj pomembne in koristne. Oh, ta mesec je res prekratek. Pred nami so bile že koline. Ta in še naslednji dan je za nas, otroke, nekaj pomembnega. Vsi bi bili radi mesarji. Vrtili smo se okrog mesarja in ga marsikaj spraševali. Stric mesar pa je bil malo hudomušen in nam je, ko je delal krvavice, naredil brke. Seveda smo se takoj umili in zopet opazovali, kako se delajo pečenice in salame. Vsak od nas otrok bi rad nekaj pomagal, vendar je to delo precej zahtevno, predvsem pa mora biti čisto opravljeno. »No, pa bomo imeli za božič in Novo leto domače specialite-te,« je dejala mami. Z očetom smo šli v gozd in nabrali mah za jaslice, saj je še nekaj dni do božiča. Komaj čakamo, da bomo šli t očetom v gozd in odsekali božično drevesce. Vendar oči ne odseka kar prve, ki je lepa, ampak veliko prehodimo, dokler ne pridemo do prostora, kjer ne naredimo škode. Ko je smre-kica doma, se mi zdi, da so se prazniki začeli. Najlepši dan v letuje zame božični večer. Vsi otroci nestrpno čakamo, da prične oči delati jaslice. Vsak izmed nas otrok v družini ima v rokah figurice, da jij postavi v jaslice. Božično drevesce je postavljeno nad jaslicami; okrasimo ga pozneje. Oči pravi, da pri nas to delamo še po stari navadi. Iz kuhinje, kjer se muči mami, diši po orehovi potici in drugih dobrotah. Hiša in vse okrog nje je počiščeno in pospravljeno. Ko se zmrači, se oglasijo zvonovi v cerkvi. Ko naznanjajo ave, se zberemo v kmečkem prostoru pred jaslicami in pred mizo, na kateri je pod posebnim prtom zavita potica in domači hlebec kruha. Pred tem je postavljena podoba sv. Družine s križem in svečami ob straneh križa. V ospredju pa je vrček z blagoslovljeno vodo in vejico za kropljenje. Oči v star likalnik nadeva žerjavico, nanjo pa nalomljeno šibje in zelenje iz butare, ki sem jo tisto leto nesel na cvetno nedeljo v cerkev. Po vsej hiši se razle-ze prijeten vonj po kadilu (suhem br-šljanu, bodičju, brinju in šibah). Nato gremo z vodo, lučjo in kadilom okrog hiše in po vseh notranjih prostorih in se vrnemo nazaj v kmečko sobo, kjer so jaslice in božično drevesce. Med tem časom se v kuhinji pečejo krvavice, saj se po izročilu starin navad meso in razne dobrote jedo šele po polnoči. Ko pojemo krvavice, do odhoda k polnočnici krasimo božično drevesce in prepevamo božične pesmi. Skupaj gremo k polnočnici. Z bližnjih hribov se v temi lepo vidijo vrste bakel, ki se pomikajo proti dolini, proti cerkvi. Ko je polnočnica končana, si zunaj pred cerkvijo voščimo s stiskom rok vesele božične praznike. Odpravimo se proti domu. Mami takoj nareže potico, skuha klobase ali pa nareže suho meso in vsi sedemo za mizo, kjer se pogostimo. Seveda pa tiste potice in kruha, ki je na drugi mizi pod posebnim prtom, še ne jemo, kajti ta mora počakati do sv. treh kraljev, 6. januarja. To potico in hlebec kruha imenujemo poprtnjak. Zame je božič res najlepši praznik, najlepše doživetje v letu. V sebi čutim mir, blagor in dobroto. To je res praznik ne samo svete Družine ampak tudi praznik družine, saj smo vsi kot ena oseba. Prav te dneve je prav, da se spomnimo družin, ki so brez strehe nad glavo ali brez enega od staršev ali otrok, in na tiste, kijih mori vojna in v znak miru prižgemo tudi svečko in jo postavimo na okensko polico. Ta mesec je res kratek, saj bomo imeli v šoli že proste dneve, doma pa se bomo že pripravljali na novoletno praznovanje. Zopet bomo vse počistili in okrasili prostor, v katerem bomo pričakali Novo leto. Na večer pred Novim letom bomo zopet šli okrog hiše in po prostorih v hiši, na kar bo sledila obložena miza z dobrotami, kakršne pač premoremo. Upam, da bo vse lepo in veselo, samo ob polnoči, ko si bomo voščili Novo leto, bomo pogrešali očija. Službeno bo odsoten, vendar ga bomo čakali, da se vrne in nas stisne v svoj objem. Pa lep pozdrav mesec december, vsem pa, ki ste to brali pa želim vesel božič in srečno novo leto. Peter Filipič, 5. d razred Naša šola Naša šola je na Drenovem Griču in ima tri učilnice. Imamo prvi, drugi in četrti razred. Šola je v Gasilskem domu. V šoli se učimo. Imamo tudi lego krožek, plesne vaje in tečaj angleščine. V šoli se tudi igramo. Nejc Piltaver, 2. d OŠ Log-Dragomer enota Drenov Grič Naša družina V naši družini so štirje člani. To smo ati Dane, mami Silva, bratec Aleš in jaz, Irena. Živimo na Lesnem Brdu. Stanujemo v novi hiši. Okrog nje je velik, urejen vrt. Delo si razdelimo. Jaz pomijem kopalnico, mami pa pobriše prah. Včasih se tudi skupaj igramo. Najlepše je bilo okrog božiča. Zelo se imamo radi. Irena Nartnik, 2. d OŠ Log-Dragomer enota Drenov Grič Stari običaji B N veli! živai Iona in št blen Pred leti so bili ljudski običaji zelo drugačni od današnjih. Ni bilo »običa-f jev«, kot so na primer metanje petard ali l^ra prižiganje raket. ^ leje Proti večeru so se zbrali za mizo *sost dnevni sobi in molili rožni venec. Spekl tale, so potico ali podprtnik, uredili prostori£)jfi in postavili jaslice, ki so bile iz lesa ali pi gull celo iz papirja. Na božič so pojedli mali več dobrih stvari, a upoštevali so post Zvečer so s kadilom pokadili vse pro vrta store v hiši in zraven molili očenaš. Po 'e^' tem so fantje šli streljat z možnarji. tP11 ■ polnočnici so se odpravili peš z bakla Wi mi, ki so jih pred cerkvijo zapičili sPet, zemljo. svoj Ko so pričakovali Silvestrovo so po- ste> stavili jelko in jo okrasili s skromnimi P0^ okraski. Na Silvestrov večer niso gledali Din televizije (ker je takrat še ni bilo), am- izh pak so se igrali različne igre. Ko pa je mei ura zazvonila dvanajst, so si vsi podali zrni roke in si voščili srečno novo leto. Peli ^g ( so tudi božične pesmi, kot so Sveta noc 2Q in Glej zvezdice božje. jg ( Na svete tri kralje so šli otroci pre- kih oblečeni v kralje od hiše do hiše in po-vsod dobili manjši ali večji dar. Matevž Casermafl Zima Zima bela k nam je prišla, s seboj je prinesla veliko snega. Ptički so lačni zajčkov več ni medved v brlogu veselo smrči Otroci veseli se v breg zapode, sankajo, smučajo se in love. Urša Cankar 3. d OŠ Ivan Cankar Vrhnika Pomoči potrebni, kje ste? Pred nami so božični in novoletni prazniki. Vsi jih že nestrpno čakamo. Toda, ko pomislimo na vojne in druge grozote, ki se dogajajo po svetu, nam nasmeh izgine z obraza. Naš obraz postane mrk in začnemo razmišljati o vsem tem. Tudi na območju Bosne in Hercegovine zdaj divja vojna. Vojaki se streljajo med sabo, toda najbolj »nastradajo« nedolžni civilisti, ki nimajo nič pri tej vojni. Veliko ljudi je ostalo brez strehe nad glavo in živijo v nemogočih življenjskih razmerah. Ni elektrike, ni vode in ni hrane, razsajata bolezen in smrt. V Bosno prihaja veliko humanitarne OL pomoči. Velike svetovne organizacije * 9 letali pošiljajo obleke, hrano in zdravila, fh Tudi Slovenija ne zaostaja za njimi. |2 Imamo dve organizacije, ki skrbita za I humanitarno pomoč: to sta Rdeči križ | Slovenije in Karitas. Največ pomoči je namenjeno v Bos-1 no in za begunce v Sloveniji. Tako vsa) malo pripomoremo, da dobijo ljudje, ki ■ jih je zajela vojna, vsaj toliko hrane i« j drugih stvari, da lahko preživijo. Boštjan Žirovnik, 8. a Pomoči potrebni, kje ste? Veliko je ljudi, ki bi potrebovali pomoč. Zgodi se, da tega ne opazimo celo v svoji neposredni bližini. Temu je kriv hitri način življenja. Ljudje postajajo togi in ne vidijo, da bi lahko z malenkostmi veliko pomagali v različnih situacijah. Velikokrat pomaga že lepa, prijazna beseda, če jo izrečeš človeku, pri katerem opaziš, da ga nekaj tare. Beseda da besedo, človeku pa je po tem lažje v duši, ko spregovori in se izpove. Duševna stiska je včasih bolj trpeča kot materialno pomanjkanje. Veliko trpečih ljudi je sedaj na vojnih območjih. Kljub temu, da jim nudijo materialno pomoč, zelo trpijo. Nihče jim ne more vrniti umrlih svojcev in prijateljev. Ti ljudje res zelo trpijo. Sprašujem se, zakaj so vojne potrebne in zakaj jih ne zaustavijo. Trpijo pa ljudje tudi tam, kjer ni vojne; če je na primer v družinah prisoten alkoholizem. Tam so najbolj prizadeti otroci. Zakaj sploh govorimo o boju proti alkoholizmu, potem o zdravljenju alkoholikov, alkoholne pijače pa prodajajo včasih ceneje kot osnovna živila. Upam si trditi, daje eden izmed vzrokov alkoholizma tudi velika proizvodnja alkoholnih pijač, kijih ponujajo na vsakem vogalu. Se najbolj žalostno in trpeče za otroke pa je v tistih družinah, v katerih alkoholizmu zapadeta oba starša. Taki otroci so res potrebni pomoči. Pomoči so potrebni tudi invalidi. Ve- liko jih je in to predvsem zaradi prometnih nesreč. Težko je, če je invalid otrok. Do invalidov bi morali biti bolj pozorni in jim pomagati na primer pri prečkanju ceste, ob vstopu na avtobus ali vlak ali kateri drugi situaciji. Včasih je potrebno narediti zelo malo, vendar tistemu, ki potrebuje pomoč, pomeni zelo veliko. Eva Slabe, 8. b Bela zima Krasna si bela zima, lepo čez polje si se zlila Medvedke so zaspale. Strehe pa so si z belimi odejami postlale. Slapovi so zamrznili mi pa smo na beli sneg planili ter se smučati naučili Ogrin Blaž 3. d OŠ Ivan Cankar Vrhnika pr PO rq su lik pc Rt m, SI , dt Pesem o zimi K nam prišla je zima bela, za otroke je vesela Je prinesla smeh in sneg in ga stresla je na breg. Otroci tu se veselijo, sankajo se in smejijo. Ko pa pade mrak na hribe, v svoje hite odhitijo, mokre roke posušijo, pod odejo se zgubijo. Miha Caserman 3. d OŠ Ivan Cankar Vrhnika Smogast sneg. MAŠ ČASOPIS JANUAR 1994 NASI MLADI DOPISNIKI Butalci in Butalozaver NAS INTERVJU Nekoč so živeli Butalci, ki so bili vsi veliki prek 2 m. Meliso tudi Butalski živalski vrt V njem so imeli Butalos-lona, Butaložirafo, Butalotigra in Se in Se drugih butaloživali A bil je problem, ker so bile te živali premajhne za butalce. Imeli so jih skoraj za igrače. Neke noči, ko so vse Butale Se spale je v vaspriropotala velika zver. Tla 1 so se tresla, kot že dolgo ne. Ko so Bu-1 talci prišli ven so zagledali veliko zver 'DINOZAVRA. Vsi so se poskrili, le j Butalec Jože je ostal zunaj in gledal to {pošasL Jože je bil paznik živalskega ) vrta. Paznik ni mogel popisati velikost , te živali Čudil seje zakaj ga ne požre, {paseje hitro domislil, če je mogoče i rastlinojeda. Šel je za hišo in utrgal 1 pet butalolistov, ki so bili veliki 5 m. S svojim velikim butalovornjakom je li-. ste pripeljal pred dinozavra. Ta jih je i Požrl tako, kot že celo leto ne bi jedel i Dinozaverje potem zaspal Jože je to ■ izkoristil in dinozavra poizkušal iz-I meriti Izmerilje šele noge, a že mu je ' zmanjkalo metra. »Noge so bile viso-I ke 8 mplus vrat 8 m plus glava 4 m je 20 m«, je računal paznik Jože. Ko se je dinozaver prebudil, je zelo močno I kihnil in Jožeta je odneslo 3 km daleč. Drugi Butalci so s strahom prišli ven iz skrivališč in se spraševali kje je Jože. »Mogoče ga je pozi!« je vzkliknil najmlajši Butalček. Kar naenkrat pa pride Jože ves zaprašen in umazan Vsi so prihiteli k njemu, češ, kaj se je zgodilo. Ko jim je svojo zgodbo povedal so se začeli vsi tako močno kroho-tati, da je še dinozaver čudno gledal Čez nekaj časa pa spregovori Jože: »Kaj, ko bi dinozavra dali v Butalski živalski vrt« Vsi so se strinjali a pred njimi je bilo Se veliko deta. Približno čez kakšno leto je bila kletka narejena Visoka je bila okoli 100 m dolga pa približno 9 km. Dinozavra so postavili vanjo in ga preimenovali v BUTALOZAVR. Vsi Butalci so bili ponosni nase, predvsem pa so bili ponosni na Jožeta Butale a, kije prvi imel stik z butalo-zavrom. Izvolili so ga za župana Butal Butalozavra so z butaloaparatom slikali in poslali v uredništvu časopisa. Tako so poznani Butalci povsod po svetu s svojim butalozavrom. Še danes ljudje hodijo tja gledat Butalozavre in mogoče bomo tudi mi pokukali tja. Tadej Leb Moji božični prazniki Za bo? Za božič gremo vsako leto k babici in dedku v Ljubljano. Tam ga tudi praznujemo. Vedno pa gremo tudi k polnočnici Dobim veliko daril Zmeraj sem jih vesela. Okrašujemo tudi stanovanje in jelko. Naredimo tudi velike jaslice. Te delam jaz. Zelo dolgo Pa smo vsi pokonci. Pijemo in jemo. Rada ostanem nekaj dni pri njiju. K meni pa pride tudi moja sestrična. Skupaj se igrava Zvečer pa moj de-■ dek pokadi z žerja vico celo hišo. Pra- vijo, da to prinaša v hišo veliko dobrega A potem to zelo smrdi Velikokrat pa gledam po televizijipolnočni-ce, kijih prenašajo iz drugih držav. Naslednji dan pa gremo vsi v cerkev pogledat jaslice. Zelo so lepe. Vidiš lahko potok, veliko ovc, Jezusa in pastirje. Rada praznujem božične in novoletne praznike. Povsod pa dobim tudi veliko daril Maša Kablar, S.d Plesna skupina Medeja (Pogovarjali smo se z Bernardo Logar in Matejo Jerebic) Ogledali smo si nastop plesne skupine Medeja Dekleta so nam predstavila svoj prvi samostojni projekt Ne krivi ogledala, če... Prvič so plesale s skupino Šotorovci V tej skupini plešejo: Mateja in Tatjana Jerebic, Bernarda Logar, Urša Čepon, Nives Klopčar in Vesna Oblak. Punce so skupaj že od leta 90. Že prej je obstajala istoimenska skupina, a niso več v tedanji zasedbi K svoji predstavi so takrat povabili tudi pesnika Zvoneta Pergarja, ki se nam je predstavil s pesmijo ženska in z začetnim plesom. Nekateri gibov izraznega plesa niso znali, oziroma niso hoteli povezati v celoto, zato smo dekleta povprašali tole: E. G: Kaj sploh beseda izrazni ples pomeni? M. J., B. L.: To je ples s katerim nekaj izražaš, oziroma hočeš nekaj povedati E. G.: Kdaj ste nastali? M. J., B. L.: V sedanji zasedbi smo že tri leta. vendar ima Medeja že pravo tradicijo, saj je stara že 8 let E. G: Od kod sploh ime Medeja? M. J., B. L.: Ustanovitev skupine je zahtevala tudi svoje ime, ki naj bi bilo povezano z zgodovino Vrhnike, nato pa smo si izbrale ime Medeja, ki ga verjetno poznate iz legende o Ja-zonu in njegovi barki E. G: Kaj vas je sploh privabilo k temu plesu? M. J., B. L.: V bistvu o tem plesu tedaj nismo ničesar vedeli torej smo začeli iz gole radovednosti Kasneje je vsaka plesalka videla v tem nekaj različnega in ker smo ga vzljubili smo še zdaj v tem. E. G: Marsikdo sploh ne ve, kaj se pri tej vrsti plesa počne. Dekleta, ki so komaj začela plesati, vaš podmladek, to že spoznavajo. Kako bi to ve opisale? M. J., B. L.: Prvič, pomembna je predvsem tehnika. Kasneje pa delamo na improvizaciji izražanju samega sebe. Tisto, kar ti pride v tistem trenutku na pamet pač storiš (izraziš). E. G: Od kod inspiracija za vse vaše točke? Idej ne jemljemo od nikoder. Pri nas je vse trenutni navdih Postavimo si pač nek okvir, v katerem ustvarjamo. Gibi se ne smejo prevečkrat ponoviti, torej moramo imeti kar nekaj domišljije. E. G: Kot je že vaša koreograjinja povedala, s svojim telesom izražate svoje občutke. Zato me zanima, če nastopate pred vsemi generacijami? M. J., B. L.: Nastopamo pred vsemi generacijami Včasih nas res skrbi, kako nas bodo sprejeli a konec koncev je pomembno samo to, da v gledalcu vzbudimo neko čustvo. Samo nek vtis, to je že nekaj. E. G: Kako vas gledalci po večini sprejmejo? M. J., B. L.: Pri publiki smo večinoma dobro sprejeti kritike so dokaj pozitivne. E. G: Kje vse ste že nastopali? M. J., B. L.: Najprej smo L 90 s projektom Ceste, ceste, kam vse greste nastopali po vsej Sloveniji in tudi izven meja Z zdajšnjo predstavo smo šele na začetku. E. G: Nekateri pravijo, da je ta ples težak, a ko sem vas gledala, kako graciozno se gibljete, tega nisem zaznala. Veliko telovadite? M. J., B. L.: Zelo pomembna je telesna pripravljenost. Nastopi so zelo naporni, zato brez kondicije ne gre. Vaje imamo 2-krat na teden, polovico časa porabimo za ogrevanje, šele potem plešemo. E. G.: Je za vas ples prava sprostitev, užitek ali v njem vidite samo Se eno predstavo.? M. J., B. L.: Na splošno gledano je to res sprostitev, neke vrste meditacija, a če ponoviš neko točko tolikokrat, kotjo me postane že dolgočasna in ne več sproščujoča. E. G: Koliko časa sploh potrošite za en tak nastop, kakor Ne krivi ogledala če...? M. J., B. L.: Za takšen nastop smo vadili približno pol leta Za samo sestavo ni potrebno toliko časa, temveč za povezavo in vadbo. E. G.: Kje ste dobile Pergarja? M. J., B. L.: Spoznali smo ga pri predstavi Šotorovcev in ga povabili k sodelovanju. Seveda je z veseljem privolil E. G: Deloval je nekoliko grobo. Je to mišljeno kot kontrast, z vami dekleti? M. J., B. L.: Ne, to ni prvotni pomen njegovega nastopa Sprva smo ga imeli zato, da bi se uklopil, popestril našo predstavo. E. G: V skupini, ki jo imate na šoli ni niti enega fanta. Zakaj tako? M. J., B. L.: Marsikateri fant ne ve, zakaj se tu gre. Ne ve, da tu odkrivaš, kako tvoje telo deluje, kakšne so njegove razsežnosti Povečini pa seveda mislijo, da je to ženski ples. Morajo imeti pogum. Nasplošno je na slovenskem zelo malo moških plesalcev, očitno nimajo te zavesti E. G.: A li ste se za tečaj na šoli sami javili? M. J., B. L.: Da, ker potrebujemo podmladek (tudi fante!). E. G: Vse ste že v srednjih šolah, zato me zanima, kako spravite skupaj s časom? M. J., B. L.: Resda težko, vendar se z voljo vse da. E. G: Koliko časa mislite še nastopati? M. J., B. L.: Nastopale bomo tako dolgo, dokler bomo v tem našle veselje in sprostitev in seveda, dokler bo v skupini harmonija Veliko sreče in uspeha vam želim še vnaprej! M. J. B. L.: Hvala! Tekst in vprašanja: Eva Grubar Zastavljalec vprašanj: Karmen Jeram Prijateljeva pomoč s»eg očiščen s čarlijem. Moraste sanje so me prepričale, da sem stopil k oknu. Pogledal sme skozenj in opazil, kako bele puhaste snežinke padajo, se prekopicujejo po zraku. Vse to meje umirilo. Spet sem lahko sladko zaspal. Kmalu me je prebudilo čivkanje ptic na moji okenski polici. Spomnil sem se, da je ponoči padal sneg. Stekel sem k oknu. Beli puh je pokril vrtove, travnike in kar meje najbolj veselilo, pokril je tudi sosedov hribček. V mislih sem imel le sankanje, smučanje, kepanje. Na hitro sem navlekel nase nekaj oblek in stekel v dnevno sobo. Tam meje že čakal zajtrk. Komaj sem »zbasal« nekaj vase, že sem bil pri vratih, kjer me je ustavila mama: »Peter, topleje se obleci!« Oblekel sem smučarske hlače in bundo, obul smučarske čevlje in pripravil smuči za veselje na snegu. S prijateljem sva hitro odšla na sosedov grič. Bilo je zabavno. Nekaj- krat mi je spodrsnilo, a tudi prijatelj ni bil čisto suh. Postajalo je dolgočasno. Odločila sva se, da pojdeva na Trojico. Pot je bila ledena, zato sem se najprej malo bal, a potem sem se privadil. Dan je začel prehajati v mrak. Odpravil sem se domov, prijatelj pa seje še malo sankal. Pot proti domu je bila prav tako ledena in strma. Nisem imel druge možnosti, kot da sem se spustil po strmini. Smučal sem se zmeraj hitreje. Zapeljal sem na skalo in padel. Obrnilo mi je nogo. Klical sem prijatelja. On je z resnim obrazom prišel k meni. Pomagal mi je odpeti vezi in podal roko, da sem lahko vstal. Skupaj sva odšla proti domu. Zaradi bolečin v nogi oziroma kolenu, si zdaj nogo povijam z elastičnim povojem. Zdaj vem, da ne bom več smučal tam, kjer je ledeno. Peter Jerina, 5. d Sneguljčica in devet ministrov Nekočje bilo za devetimi gorami in devetimi vodami prelepo kraljestvo. Vsi prebivalci so živeli v miru in slogi Slaba stran tega kraljestva je bila pa, da ljudstvo ni imelo kralja, pač pa devet ministrov, ki so se stalno kregali kakšni zakoni bodo veljali, kolikšne plače bodo imeli ljudje in podobne reči Ministrom je bilo ime: Janez Janša, Jelko Kacin, Igor Bavčar, Dimitrij Rupel, Janez Drnovšek, Ivo Bizjak, Jože Pučnik, Borut Pahor in Stavko Gaber. Ljudstvo je zaradi teh ministrov preživljalo krivice, ker so si vsak dan izmislili nov zakon. Nekega dne je prišla v to deželo Sneguljčica. Mimo je prišla, kjer je še vedno bežala pred hudobno mačeho. Ko je prišla v mesto, so jo ljudje začudeno gledali, saj je bila napravljena čisto po pravljično. Ko je prišla do ministrov, se je predstavila, povedala svojo žalostno zgodbo in vprašala, če sme ostati v mestu. Kot ponavadi pa je vsak menil po svoje. Nazadnje so odločili da sme ostati Sneguljčica je bila pridna in delovna, zato jo je ljudstvo kmalu vzljubilo. Čez nekaj let so jo ljudje dodobra spoznali O njej so govorili samo dobro in na ta način je prišlo do tega, da je ljudstvo zahtevalo volitve. Ko je prišel dan volitev so se vsem devetim ministrom od strahu tresla kolena Na volitvah je odločno zmagala Sneguljčica Ljudstvo je bilo veselo, da je končno dobilo svojo kraljico. Sneguljčica je potem še vrsto let srečno vladala v tej deželi, ministre pa so poslali nazaj v današnji čas. Maša Pahor Novembrski shod Deževna novembrska sobota v Ljubljani pred Metalko, zbrala je sindikate delavcev na shod da država pomagala bi jim iz socialnih stisk-zablod »Za plače, za delovna mesta, za socialno varnost gre, nismo rdeči ne črni ne zeleni le za golo preživetje nam gre. Tepete nas vsak dan, oblastniki a pazite, da na »naših cestah« ne postali bomo vaši pazniki1 Iz dna družbe smo, ker vi gospodje direktorji želeli ste tako, Ni vam mar, da delali smo leta za »naše tovarne«, da stari in onemogli kot berači zahajamo v kavarne. Z beraško palico v Evropo nas vodijo, na smetišče kapitalizma, da za grabež, stečaje jih ne obsodijo. Političnim veljakom gre le za oblast, oblast brez naroda postala jim je slast. Ne, takšnga parlamenta mi ne rabimo! Pazite, da vas v reprizi Moskve z rokami ne zgrabimo! Bojte se tankov in delavcev pešakov, bojte se žejnih in lačnih junakov! Na volitvah, ker »vi tako želeli ste«, bomo najmočnejši, vi kameleoni, postali boste vse šibkejši Če pravične razdelitve ni vzamemo si jo sami saj prazne so blagajne, šifre računov direktorjev v tujini so tajne.« Ultra desnica, ultra levica Politiki na ultra desnici, ultra levici prodajajo besede..., so kot klovni brez programa v cirkuški areni s programom bede. »KRUHA IN IGER!« iz klopi slišijo se narodovi kriki.. Že v starem Rimu veljal je rek: »DELI IN VLADAJ!« A za Slovence: »KRADI IN VLADAJ!« pravi je izrek... Na bipolarni tehtnici skrajnosti naj spoštuje se različnost, formula trajnosti ultra levica, ultra desnica, z zmerno požrešnostjo za vse dobra bo potica. Če narod zadovoljen bo in sit, uspešna zgodba bo za Slovence Hit! Andrej Grampovčan ml Ljubitelji naravoslovnih znanosti! V Borovnici pripravljamo ustanovitev društva, ki se bo organizirano ukvarjalo z ljubiteljsko: ASTRONOMIJO GEOLOGIJO ARHEOLOGIJO KEMIJO BIOLOGIJO in po želji z drugimi področji. Vabimo vse, ki jih ta in podobna področja zanimajo, vse, ki do sedaj niso imeli možnosti — osnovnošolce, srednješolce, študente in starejše, skratka vse od 10 do 100 let, da se nam pridružijo. Zlasti v svoje vrste vabimo Vas, ki se že poklicno ukvarjate z določenimi področji, da nam pomagate s svojim znanjem. Za dobro delo potrebujemo tudi Vas, ker obvladate tuje jezike, računalništvo, matematiko, optiko, strojništvo, elektroniko, ekonomiste,..... Prvi redni sestanek bo prvi petek po objavi v Našem časopisu ob 19. uri v prostorih Planinskega in Jamarskega društva Borovnica (v starem Lovskem domu v Borovnici). Vse dodatne informacije so na voljo na telefonski št. 746-034 (v večernih urah). Da se ne boste ukvarjali samo z brezplodno dnevno politiko, Vas pričakujemo v čim večjem številu. Tone Palčič Borovnica 18 JANUAR 1994 NAŠ ČASOPIS; O Stara cesta 23 VRHNIKA tel. 061 752983 PAPIRNICA M. ANA d.o.o. Trgovina obutve LARA Trgovina NADA Restavracija LESKOVEC OP Opri VËF član čast. obči Hva ?9£ Vil, Ga« f I \ vor pe< bal sta kat bis MF luâ I NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI FILOZOFIJA PSIHOLOGIJA Družinski koledar Mohorjev koledar 1994 Prešernov koledar 1994 Slovenski almanah 1994 Knjiga duhovnih zakladov Sufijske zgodbe modrosti Oven, J.: Astrološki koledar 1994 Trstenjak, A.: UmrjeŠ, da živiš Augustinus, A.: Zakonski stan in poželenje Flajs, T.: Učbenik stabilnega Življenja Chevalier, J.: Slovar simbolov DRUŽBENE VEDE Heinsohn, G.: Uničenje modrih Žensk Pahor, B.: Odisej ob jamboru Hočevar, B.: Kaj morate vedeti o denarju in borzi Kovač, B.: Kako lastniniti slovensko podjetje Jaušovec, N.: Naučite se misliti LipuŽič, B.: Izobraževalni trendi v Zahodni Evropi Powell, M.: Učitelj ima nadzor Šolska kronika 26 MATEMATIKA PRIRODPSLOVNE VEDE Ardley, N.: Spoznavajmo znanost Lindsay, W,; Veliki atlas dinozavrov Narava v osrednji Evropi Arthur, A.: Polži in Školjke Eckert, H.: Povej no, mama, kdo dela otroke! Muck, D.: Blazno resno o seksu Poberaj, T.: Pot do sreče in zdravja Zrimšek, D.: Družinska medicina z dcontologijo UPORABNE ZNANOSTI Gunston, B.: Modern air combat Pehani, B.: Osnove telekomunikacij Werner, H.: Konji: pasme, nega, šolanje Joyce, D.: Cvetoče čebulnice Rozman, R.: Planiranje poslovanja podjetja ARHITEKTURA UMETNOST Grazzini, G.: Narodni parki sveta Sedej, Ivan: Ljubezen v stotih slikah Sekne, D.: Osnove glasbene teorije Ficko, P.: Kamniške in Savinjske Alpe Kristan, S.: V gore Mihelič, T.: Julijske Alpe JEZIKOSLOVJE LEPOSLOVJE — I TERARNA VEDA Andersen, H. C: Božično drevo Crichton, M.: Vzhajajoče sonce Cvetajeva, M.: Lirika Daudet, A.: Sapho: Pariške ljubezni Eliot, G.: The mill on the Floss Gurney, J.: Dinolopija: dežela zunaj Časa Lindgren, A.: Božič v hrupni vasi London, J.: Zgodbe iz severnih gozdov Macpherson, A.: Tudi jaz ljubim zdravje O'Dell S.: Otok modrih delfinov Wilde, O.,: Srečni kraljevič Yeats, W. B.: Lirika Zevaco, M.: Otroci papeža Gazdič, S.: Do poslednjega diha Bartot, V.: Zakrinkani trubadur Dolenc, M.: Pes z Atlantide Frelih, T.: Samomor upokojenega sodnika KolmaniČ, K.: Vračam vam moža Kranjc, N.: Dolga pot Križnar, T.: Samotne sledi LainšČek, F.: Ki jo je megla prinesla Pilko M.: Ko bi mogla Pregl, S.: Če bi in če ne bi Tomazin, i.: Nebo nad Afriko Šeruga, Z.: Nevarne poti ZGODOVINA - DOMOZNANSTVO ZEMLJEPIS Tubb, J. N.: Sveta dežela Enciklopedija Slovenije Mediteran v Sloveniji Morton, A.: Diana her true story Oxfordova enciklopedija zgodovine Šašel, J.: Opera seleeta Nekomu na Balkanu Morilci! Poglejte, kaj ste naredili! Koliko nedolžnih ljudi ste pobili!? Kaj vi niste ljudje? Kje je vaše srce! Zakaj orožje v rokah držite? Komu v čast neprestano morite? Kaj vi nimate družine? In svoje domovine? Ne, vi niste več ljudje! Vam zarjavelo je srce! Koliko otrok ste pobili, Kaj so vam ti nedolžni otroci storili?! So vam mar starše prekleli?! Ne, tega res početi vi ne bi smeli! Zakaj raje z vojno ne končate, si vsi med sabo roke podate! Počistite za sabo, kar ste razmetali! Pojdite k spovedi, za vsakega, ki ste ga zaklali! Za vse, ki ste jih pobili, za vse, ki ste jih ranili! Vrnite se v svoje domovine in ne bodite preklete zverine. Bodite ljudje, kot smo vsi! Naj na zemlji mir in ljubezen živi Zakaj še vedno morite? Zakaj orožja ne odložite? Bi bili vi srečni če bi vam vse pobili če bi telesce vašega otroka na koščke razstrelili?! Verjetno bi v srcu umrli! Sedaj vidite, koliko src ste štrli?! Kaj vam je, ste čisto znoreli? Vam nič ne pomeni če so vas vsi prekleli? Dajte morilci! Še sebe ubijte, če že vse druge morite! In če jih je moralo zaradi vas toliko umreti potem vi nimate pravice več živeti! Ko bodo nekoč vaši najdražji za vedno zaspali takrat upam, da boste spoznali da ste resnično narobe ravnali ko ste po svetu ubijali klali1 Se boste morda takrat spametovali?! ^m aosianjevec 5. 11. 1993, Vrhnika, petek AVTO CENTER d.d. VRHNIKA JELOVŠKOVA 6 61360 VRHNIKA OBVESTILO Vse lastnike traktorjev in priklopnikov obveščamo, da bodo tehnični pregledi na Vrhniki v soboto od 7. do 12. ure od 7. do 12. ure od 7. do 12. ure od 7. do 12. ure od 7. do 12. ure od 7. do 12. ure 19. februarja 16. aprila 18. junija 20. avgusta 15. oktobra 17. decembra V Borovnici pa 21. maja 1994 od 8. do 12. ure. Avto center Vrhnika Kino Bevke SPORED VRHNIŠKEGA KINA V FEBRUARJU 1994 30. 1. 1994 ob 18.30 SINGLE WHITE FEMALE (Sostanovalka); thriller Vloge: Bridget Fonda, Janifer Jason Leigh 6. 2. 1994 ob 18.30 THE FIRM (Firma); akcijska drama Vloge: Tom Cruise, Gene Hackman 13. 2. 1994 ob 18.30 INDECENT PROPOSAL (Nespodobno povabilo); erotična drama Vloge: Robert Redford, Demi Moore, 20. 2. 1994 ob 18.30 SLIVER (Vročica); thriller Vloge: Sharon Stone, Tom Berenger, William Baldwin 27. 2. 1994 ob 18.30 CAPE FEAR (Rl strahu); thriller Vloge: Robert De Niro, Nick Nolte, Jessica Lange, Gregory Peck BIFE OAZA Zaposli redno ali honorarno urejeno osebo z izkušnjami ali brez za delo v šanku. Informacije — Je-lovškova 1, Vrhnika Bife Oaza 6. 2., nedelja, ob 15.00 in 17.00: ALADIN — ameriška barvna stereo risanka Režija: John MUSKER, Ron CLEMENTS Pomislite, če bi imeli tri želje, tri upanja in tri sanje — pa bi se vse lahko uresničile. Da; v pravljicah iz 1001 noči ter v risanki je vse to mogoče, zato ima tak uspeh med gledalci vseh starosti. 6. 2.. nedelja, ob 20.00: NEČISTI POLICAJ - ameriški barvni stereo UNLAWFUL ENTRY Rezija: Jonathan KAPLAN V gl. vi.: Kurt RUSSELL, Ray LIOTTA, Madeleine STOWE Psihopatski policaj se spravi ne le na uspešnega mladeniča-povzpetnika, ampak tudi na njegovo ženo. Da bj prišel do nje, nastavi možu cel sistem pasti. M. Štefančičje zapisal, da predstavlja film inteligentno kritiko predmestne nravi. 12. 2., sobota, ob 19.00 13. 2., nedelja, ob 17.00: ROBIN HOOD — možje v pajkicah — am. barvni stereo ROBIN HOOD — MEN IN TIGHTS Režija: Mel BROOKS V gl. vi.: Cary ELWES, Richard LEWIS, Roger REES, Amy YASBECK Parodija na slavno zgodbo, ki sojo že ničko-likokrat posneli na film, vendar nikoli tako »nespoštljivo« s celo vrsto bolj ali manj uspelih duhovitosti in aluzij na znane filme — vse v stilu slavnega Mela Brocksa. 13. 2., nedelja, ob 20.00 VZHAJAJOČE SONCE — ameriški barvni stereo RISING SUN Režija: Philip KAUFMAN V gl. vi: Sean CONNER Y, Wesley SNIPES, Harvey KEITEL, Cary-Eiroyuki TAGAWA, Kevin ANDERSON, Mako Tia CARRERE Posel je vojna, resnico ve, kdor ima tehnologijo. Kdor ima tehnologijo, dobi vojno. Takšno je sporočilo brezobzirnega, načrtnega osvajanja prekanjenih Japoncev, ki se jih Američani vse bolj bojijo. Že roman Michaela Chrichtona, TIME OUT TRG0VISK0 ŠPORTNI CENTER BOGDAN BLAZNIK ODPRTO: ponedeljek 16.00 — 19.30 torek—petek: 10.00 — 12.00 - 16.00- 19.30 sobota 9.00 — 12.00 Bogdan Blaznik, Poštna 7, Vrhnika NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA 753-079 753-079 PUST - PUST - PUST - PUST - PUST - PUST V pričakovanju pusta vam nudimo vse za pustovanje in pustne norčije za otroke in odrasle. PUST — PUST — PUST — PUST — PUST — PUST OBVESTILO Občinska organizacija Rdečega križa Vrhnika prireja tečaj PRVE POMOČI ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL Tečaj se bo začel 14.2.1994 ob 18. uri v prostorih Rdečega križa, Poštna 7B, Vrhnika. Prijave zbiramo na sedežu Rdečega križa vsak dan od 8. do 12. ure, ob sredah tudi popoldne od 14. do 17. ure. Vse preostale informacije dobite po telefonu 752-105. OO RK VRHNIKA (njegov je tudi JURSKI PARK) je vzbudil veliko polemik in domnev, da ne gre morda za klasično rasistično kriminalko. 19. 2., sobota, ob 19.00 20. 2, nedelja, ob 17.00 DA VE — ameriški barvni stereo Režija: Ivan REITMAN V gl. vi.: Kevin KLINE, Sigurney WEAVER, Frank LANGELLA, Ben KINCSLEY, Kevin DUNN, Ving RHAMES Vsi predsednikovi dvojniki. — Nad enim od njih je navdušena celo prva dama. Vse kaže, da bo po nominaciji za zlati globus film tudi v igri za letošnje OSCARJE. Ena najboljših filmskih komedij lanske jeseni v Ameriki. 20. 2., nedelja, ob 20.00 TATOVI TELES ameriški barvni BODY SNATCHERS Režija: Abel FERRARA V gl. vi.: Gabrielle ANWAr, Mag TILLY, Forest WHITAKER Terry KINNEY, Billy WIRTH, Christ« ELISE Nova, menda že četrta verzija znamenite! hororja o duhovih, ki so se naselili v mrlič Zombiji ne samo strašijo, tudi delujejo... 26. 2., sobota, ob 19.00 27. 2., nedelja, ob 17.00 ČEZ DRN IN STRN - amgleški barv-stereo MISSING PIECES Režija: Leonard Ster- V gl. vi.: Eric IDLE, Robert WURL, Laur HUTTON, Bob Gunton Nerode nikoli ne počivajo. Burleskni lov i zlato bodalo, v katerem gre dvema štorastifl prijateljema vse radikalno narobe. Eric Idle sicer znan kot eden avtorjev znamenitega »0 kussa« Monty Pyton. 27. 2, nedelja, ob 20.00 Z AT R KS K A NA — amer, barvni stereo CRUSH Režija: Alan SHAPIRO V gl. vi.: Cary ELWES, Jennifer RUBll Alicia SILVERSTONE Štirinajstletna punca se zatreska v trideseti) nega fanta-podnajemnika. Fant jo zavrne, pU ca /nori . Ji bo maščevanje uspelo? MERCATOR TRGOAVTO Z METALOTRGOM ob avtobusni postaji na Vrhniki telefon 061 /756-210 / 756-211 AKCIJSKA PRODAJA ROGOVIH KOLES IN MOTORJEV TOMOS Za kolesa ROG: najcenejši v Sloveniji; primer gorsko koto Oversize — končna cena 23.860,00 SIT (SP. D.) s posojilom za 1 leto Za motorje TOMOS: 12% popust za gotovino na staro ceno in 10% popusta za posojilo do 4 let ali na čeke. Pestra izbira italijanskih sobnih koles za rekreacijo Električno ročno orodje FELISATTI (Italija) po izredno ugodnih cenah Motorne žage HUSOVARNA, najcenejši na trgu, za gotovino še dodatni 7% popust oziroma na posojilo od 1 leta do 4 let Ogrevalne japonske peči na brezdimni petrosol Traktorji GOLDONI (Italija), motokultivatorji (Labin) in kosilnice (Batuje) tudi že v prodaji. Delovni čas: od 8. do 12. ure in od 15. do 19. ure sobota: od 8. do 12. ure P. el ra. pri PI TI Pc izl le p|, Pr sk je lo b( ur sc Bi Ti 7; 2: Zi f¡( Vf Li je V! ni M "i n LIKO družba za trgovino, finančni inženiring, razvoj in proizvodnjo, d.o.o., VRHNIKA, Tržaška 28 objavlja po sklepu upravnega odbora LIKO d.o.o. JAVNO LICITACIJO za prodajo dvosobnega stanovanja na Vrhniki, Poštna ul. 3 b, IV. nadstropje, leto gradnje 1976, velikost 52,18 m2. Izklicna cena je 61.965,61 DEM. Cena je izražena v nemških markah, kupnina pa se poravna v tolarski protivrednosti nemške marke, obračunano po prodajnem tečaju LB d.d., za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij na dan plačila. Licitacija bo ustna, m sicer 4.2.1994 ob 8. uri v sejni sobi LIKA na Vrhniki, Tržaška 28. Predhodni ogled stanovanja bo možen po predhodnem dogovoru, in sicer v sredo, 9. 2.1994, do 15. ure. Vsak udeleženec mora pred pričetkom licitacije predložiti dokazilo o plačilu varščine v višini 10% izklicne cene, ki jo plača na blagajni LIKA na Vrhniki. Če se bo licitacije udeležil le en udeleženec, se stanovanje lahko proda po izklicni ceni. Dvig cene na licitaciji ne more biti nižji od 10.000,00 SIT. Varščino bomo udeležencu, ki bo uspel na licitaciji, všteli v kupnino, drugim udeležencem pa vrnili takoj po končani licitaciji na blagajni. Če uspeli ponudnik po opravljeni licitaciji enostransko odstopi od pogodbe, varščina zapade. Kupoprodajna pogodba bo sklenjena takoj pokončani licitaciji, kupec pa je dolžan plačati kupnino v 15 dneh po podpisu pogodbe, in sicer v enkratnem znesku. Prometni davek in vse stroške, povezane s pogodbo in vpisom v zemljiško knjigo, plača kupec, vse dodatne informacije dobite po telefonu 753-311 int. 251. AŠ ČASOPIS JANUAR 1994 19 OPRAVIČILO! opravičujemo se IGD-LIKO 'ERD, ker ni bilo omenjeno v 'lanku zadnje številke Našega -asopisa, da je sodelovala na občinski gasilski vaji 17.10.1993. Hvala za razumevanje! * gasilskim pozdravom, v službu ljudi — Na pomoč! Gasilsko društvo Vrhnika Poveljnik: Janez Buček Pojasnilo V besedilu članka z naslovom — S trdim delom do lepega petja — je prišlo do verbalnega nesporazuma, kajti stavek: »zaradi neresnosti nekaterih članov MPZ LIKO....« bi se moral pravilno glasiti: »Iz MPZ LIKO se je leta 1986 izluščil kvartet Raskovec« Hvala za razumevanje. Mateja Šmuc POGREBNE STORITVE — naročila na domu — prevozi — prevozi za upepelitev — postavitev mrliškega odra — pogrebna oprema — urejanje umrlih — izkop jam — organiziramo pogrebce — pevci, glasba — venci, cvetje, sveče — urejanje grobov — urejanje dokumentacije ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, tel.: 061/751 -437 ali 751 -435 Podjetje Iskra, Merilna elektronika HORJUL razglaša prosto delovno mesto PRODAJALEC -TEHNOLOG Pogoj: strojni inženir, delovne izkušnje s področja komerciale in tehnologije obdelave pločevine ter strojnih delov. Prijave: tel. 749080, kadrovska služba. COM-TAR d.o.o. AVTO ŠOLA TURISTIČNA AGENCIJA VRHNIKA 1. Tečaj cestnoprometnih predpisov bo v sredo, 9. 2. 1994, ob 16. uri v OŠ Ivan Cankar. 2. Organiziramo uradno teorijo. 3. Zbiramo prijave za tečaj iz varstva pri delu s traktorjem. 4. Prodajamo turistične aranžmaje priznanih agencij-izleti in počitnice v domovini in tujini. INFORMACIJE IN PRIJAVE: Cankarjev trg 5, VRHNIKA TELEFON/FAX: 755-828 URADNE URE: pon. in sreda od 9. — 18. ure torek, čet. in petek od 9. — 15.30 ure V delovno razmerje sprejmemo ekonomskega ali upravnega tehnika, lahko pripravnik. Pisne ponudbe na naslov: COM-TAR d.o.o. p.p. 24, VRHNIKA NAŠ ČASOPIS je vrhniško občinsko glasilo. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Tone Janežlc. Predsednik časopisnega sveta Brane Jereb. Uredništvo: Tržaška 1, Vrhnika, tel. 756-224 in 755-121, int. 222, fax 755-158. Organizator Simon Seljak. Grafična priprava: Grafika Novo mesto. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Časopis je brezplačen in ga prejme vsako gospodinjstvo v vrhniški občini. Po mnenju Ministrstva za informiranje je obdavčen s 5-odstot-nim prometnim davkom. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame Marije Keršmanc z Lukovice se iskreno zahvaljujemo ge. dr. POPIT-STANOVNIKOVI za požrtvovalno skrb in pomoč v času njene bolezni pa tudi ge. Branki Aličevi. Lepa hvala g. župniku za prinašanje duhovne hrane in lepo opravljeni pogrebni obred ter gasilcem, pevcem in Društvu upokojencev Dragomer-Lukovica. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč v težkih dneh, za izrečena in pisna sožalja, darove za sv. maše in cerkev ter darovane sveče. Hvala tudi pogrebcem in g. Tršarju ter vsem, ki ste jo spremljali k večnemu počitku in ki ste se v velikem številu prišli poslovit od nje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena zahvala. Hči Milena z družino NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO DOM — OPREMA TRGOVINA POHIŠTVA VRHNIKA, TRŽAŠKA CESTA 23 (stara glasbena šola — pri kino dvorani), tel.: (061) 755-255 ODPRTO od 8.30 do 12. in od 16. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. Po ugodnih cenah in plačilnih pogojih Vam nudimo celoten program stanovanjske opreme. Naj naštejemo samo nekaj artiklov iz naše pestre ponudbe: kotna sedežna garnitura (raztegljiva kotna sedežna garnitura (v govejem usnju) kavč s predalom dnevne sobe (regali) spalnice otroške sobe predsoba (2 m) garderobna omara z drsnimi vrati (1,5 m x 2,20) otroški vrtljivi stol otroške pisalne mize ortopedske in medicinske vzmetnice vseh samo 47.900 sit 175.000 sit samo 27.900 sit od 59.900 sit dalje od 89.900 sit dalje od 40.700 sit dalje samo 35.900 sit 33.900 sit 6.000 sit od 10.300 sit dalje velikosti Obiščite nas in prepričani smo, da boste našli kaj novega za Vaš dom. SAMO 35.900 SIT SAMO 47.900 SIT NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Ko nas je zapustila naša Nada Lašič ste mi bili v veliko pomoč: sorodniki, prijatelji in sodelavci, še posebej Slavica in Ljuba, podjetje LIKO Vrhnika, PD Vrhnika, KS Center in vsi, ki se je boste spominjali. Hvala vsem. sin Primož ZAHVALA Vsem, ki so naši mami, babici in prababici Ivani Mrlak izkazovali pozornost in spoštovanje, jo obiskovali. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se dr. Zagarjevi iz zdravstvenega doma v Borovnici. Posebno se zahvaljujemo zdravnici dr. Matičičevi in osebju Infekcijske klinike v Ljubljani. Iskrena hvala g. župniku, kije sklenil njeno zadnjo pot. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti naše drage mame Julijane Nagode roj. Jereb z Vrhnike se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje in darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu Doma upokojencev za skrb, g. dekanu za opravljen obred in pevskemu zboru LIKO. Vsi njeni ZAHVALA Ko bi solza te obudila, ne bi zemlja tebe krila. Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, brata, strica in svaka Franca Japlja z Vrhnike se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala ZŠAM Vrhnika, Obrtnemu združenju Vrhnika, gospodu Ocepku in gospodu Voljču za poslovilne besede. Iskrena hvala gospodu dr. Kogoju, gospodu dr. Rusu in gospe dr. Trzinovi z Golnika. Hvala gospodu dekanu za lepo opravljeni pogrebni obred in pevcem okteta Raskovec za poslovilne pesmi. Se enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste kakorkoli pomagali in ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu počitku. Vsi njegovi ZAHVALA Po težki bolezni nas je za vedno zapustil dragi mož in ati Á W Stane Majcen parketar iz Dragomerja Za pomoč v težkih trenutkih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in dr. Cukjatiju ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in tako počastili njegov spomin. Posebna zahvala velja za lepo opravljen pogrebni obred g. župniku Janezu Komparetu, pevskemu zboru Jonatan iz Brezovice, gasilskemu društvu Dragomer-Lukovica ter vsem, ki so darovali cvetje in sveče. Njegovi: žena Dori, hči Stanka ter sinova Gregor in Andrej Za vedno smo se poslovili od naše drage mame, stare mame, tašče in sestre Marjane Logar iz Verda Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in spremstvo na zadnji poti, še posebej g. Tršarju za organizacijo in vse potrebne storitve in g. župniku Rojcu za lepo opravljen obred na Žalah. Posebno zahvalo smo dolžni ge. Marjeti Grom za vsakodnevne obiske in pomoč pri negi na domu. Ivan, Edo in Vinko z družinami Verd, 26.12. 1993 20 JANUAR 1994 NAŠ ČASOfi Elles — Wevit za las zgrešil kvalifikacije za 2 ligo Končano je tekmovanje v II.SKL — zahod, v katerem je Članska ekipa ELLES-WEVIT Borovnica zasedla med 10. ekipami sedmo mesto in s tem zapravila možnost za udeležbo na kvalifikacijah za vstop v A 2 ligo v sezoni 1994/95. Med tremi ekipami, ki so dosegle 27. točk (Tolmin, Snežnik Kočevje, Elles-Wevit) so Borovničani zaradi slabše razlike v medsebojnih dvobojih zasedli šele sedmo mesto. Odločilen je bil vsekakor poraz s Tolminom v 16. kolu na domačem igrišču z rezultatom 73:74 (40:39) in usoden poraz v 13. kolu z zadnjeuvrščenimi Črnučami v Ljubljani z rezultatom 77:68 (30:35). Vzrokov za neuspeh je vsekakor več, vendar so med pomembnejšimi: ne-uigranost ekipe, poškodba Prodana v prvem delu in neborbenost na nekaterih tekmah. K temu je znatno pripomogla tudi slaba fizična pripravljenost ključnih igralcev v zadnjih kolih prvega dela prvenstva, saj Janez Ribnikar, kije prevzel trenersko mesto za Nikolavčičem po prvem delu tekmovanja ni uspel sestaviti kompletnega in kakovostnega treninga. Ekipa, kije bila sestavljena iz izkušenih igralcev (Zlatkovič, Prodan, Šušter-šič, Kržan) ni uspela organizirati svoje igre, ampak je igra temeljila na posamičnih akcijah. Zelo slabo je bilo tudi izvajanje prostih metov (604:304 ali 50,3%), predvsem izvajanje eden za enega. Med mlajšimi igralci so s svojo igro nase opozorili Adamič, Stojanovič in Vodeb, dočim se centru Bukarici (202 cm) pozna večletna odstotnost in stik z žogo na prvenstvenih tekmah. Organizacija tekem v domači dvorani je bila nekoliko slabša kot v prejšnjih sezonah, obisk gledalcev je bil zadovoljiv (povprečno 150 — 200 gledalcev/-tekmo) in v skladu s pričakovanji. Svojo obveznost do kluba sta v celoti opravila le oba sponzorja ELLES in WEV1T iz Borovnice. Ekipi so finančno pomagali še: Gostilna GODEC, Borovnica, Avtoprevoznik Miro Brkič, Borovnica, BO-MA-D1, Breg, ELTRA, Ljubljana, Pekarna Baškovč, Vrhnika, Balcan CAR, Borovnica, Instalaterstvo Franc škrbec, Dol, Dvigaloservis Andrej Occpek, Borovnica, G-alles, Vrhnika, MT inženiring, Vrhnika, Mega-ron, Ljubljana, Livarstvo Belančič, Kranj, Kovinostrugarstvo Skofic, Mengeš, Ciril Molek, Borovnica. Kako naprej? Članska ekipa bo v drugem delu tekmovanja nastopala z ekipami II. SKL — vzhod: Slovenska Bistrica, MIK Prebold, Celje, Slovenj Gradec in Seltron Ruše za razvrstitev od 11 —20 mesta v II. SKL. Ker iz II lige ne bo izpadla nobena ekipa, bo treba v tem delu tekmovanja dati več priložnosti za igranje mlajšim igralcem. Treninge bodo obiskovali tudi mladi perspektivni igralci: Tomaž Kenig, Damir Susman, David Šučur, Ljubiša Prodanovič, Matej Turšič in Matevž Petelin. Za prihodnost borovniške košarke se zato ni bati, saj ob Centi, Vodebu, Sto-janoviču, Turšiču, Peršinu raste mladi rod igralcev, ki naj bi v prihodnje po Mekindi, Modrijanu, Sivki, Šuštarju in Zalarju ponesel ime Borovnice v širši slovenski prostor. KK Borovnica vodi Upravni odbor v sestavi: Franjo Modrijan — predsednik, Dušan Weixler — namestnik, Karel Nikolavčič, Roman Centa, Ciril Kos, Alojz Korošec in Andrej Drašler. KARATE KLUB VRHNIKA vabi vse ljubitelje borilnih veščin na ogled III. tradicionalnega turnirja v tradicionalnem karateju, ki bo v soboto, 12. februarja 1994, od 13. do 17. ure v športni dvorani osnovne šole Ivan Cankar na Vrhniki. Vljudno vabljeni! KK VRHNIKA Pregled doseženih košev, prostih metov v II. SKL • zahod (I. del) koši povp./tekmo prosti meti met za 3 1 NIHAD SMAJLOVIČ 47 (7) 6,7 23:11 (47,8%) 4 2 KLEMEN STOJANOVIČ 21(15) 1,4 13:5(38,4%) — 3. JANEZ FRIŠKOVEC 1(5) 0,2 2:1 (50,0%) — 4 TOMAŽ PRODAN 139(7) 19,8 64:34 (53,1%) — 5 MARKO ŠVIGEU 2(4) 0,5 4:0- — 6 GORAN BUKARICA 175(18) 9,7 48:23 (48,0%) — 7 PETER ADAMIČ 163(14) 11,6 76:32 (42,1%) 5 8 DUŠAN KRŽAN 229(18) 12,7 71:40(56,3%) 17 9 GREGOR VODEB 16(12) 1,3 5:2 (40,0%) — 10 TOMAŽ ŠUŠTERŠIČ 213(18) 11,8 150:73 (48,7%) 2 11 RAJKO ZLATKOVIČ 277(15) 18,5 118:69 (58,5%) — 12 MIRO TURŠIČ 6(10) 0,6 2:0- — 13 MIRO BIZJAK 81(18) 4,5 27:14(51,8%) — l-t MARTIN GUŠTIN 0(9) — — SKUPAJ 1376 1429 604 : 304 (50,3%) 28 Razpored prvenstvenih tekem II-SKL (11. — 20. mesta) I. kolo: sobota, 22. januar 1994 ob 19. uri CELJE : ELLES-VVEVIT II. kolo: sobota, 29. januar 1994 ob 19.uri ELLES-WEVIT : BISTRICA SL. BISTRICA II. kolo: sobota, 5. februar 1994 ob 19. uri MIK PREBOLD : ELLES-VVEVIT IV. kolo: petek, 11. februar 1994 ob 20. uri ELLES-WEVIT : SELTRON Ruše V. kolo: sobota, 19. februar 1994 ob 16.30 SLOVENJ GRADEC : ELLES-VVEVIT VI. kolo: soboto, 26. februar 1994 ob 19. uri ELLES-WEVIT : CELJE VIL kolo: sobota, 5. marec 1994 ob 19. uri ISTRICA SLOVENSKA BISTRICA : ELLES WEVIT VIII. kolo: sobota, 12. marec 1994 ob 19. uri ELLES-WEVIT : MIK PREBOLD IX. kolo: sobota, 19. marec 1994 ob 17. uri SELTRON RUŠE: ELLES-WEVIT X. kolo: sobota, 26. marec 1994 ob 19. uri ELLES-WEVIT : SLOVENJ GRADEC ELLES : WEVIT 83:79 (35:40) gledalcev 50, sodnik: Roman Centa (Borovnica) ELLES: T. Kenig O (2:0), Adamič 33 (13:5), Vodeb 10 (6:6), Bukarica 8, Modrijan 16 (4:3), Susman 4 (2:2), Guštin 8, Stojanovič 4 VVEVIT: Matej Turšič 7 (4:3), T. Turšič 14 (7:2), Nikolavčič 7, Kržan 22 (6:4), Weixler 4, Šušteršič 10 (6:4), M. Turšič 9(1:1), Petelin 6 (2:2) Po koncu prvega dela tekmovanja v II. SKL — zahod sta se med seboj pomerili sponzorski ekipi ELLES in VVEVIT. Ekipo ELLES-a je vodil direktor g. Franjo Modrijan, ekipo VVEVIT pa direktor g. Dušan Weixler. V vsaki ekipi so nastopili tudi mladi borovniški obetajoči igralci, ki so dokazali, da se bodo v prihodnjem obdobju lahko uspešno vključili v člansko ekipo Borovnice. Posebno zanimiv je bil trenutek na začetku tekme, ko sta za ekipo ELLES-a nastopila v prvi peterki dolgoletni kapetan domače ekipe 43-letni Franjo Modrijan in mladi 13-letni Tomaž Kenig. V zelo zanimivem srečanju so v prvem polčasu vodili igralci WEVIT-a, v drugem delu pa so igralci ELLES-a z dobro obrambo in natančnimi meti uspeli rezultat najprej izenačiti in kasneje z boljšo igro v zadnjih minutah spremeniti v zmago. V ekipi ELLES-A so bili boljši Adamič, Modrijan in mlada Susman in Kenig. V ekipi WEVIT-a pa so se najbolj izkazali Kržan, T. Turšič in mlajši brat kapeta-na borovniške članske ekipe Matej Turšič. VašaBotpeT '94 Najstarejša in ena izmed najuspešnejših ter svetovno najodmevnejša smučarsko-tekaska akcija je prav gotovo VASALOPPET na Švedskem. To zimo ga bodo organizirali že 70., na njem pa bo nastopilo okoli 20.000 tekačev in tekačic iz vsega sveta. 90 km dolgo preizkušnjo je lansko zimo preteklo tudi 6 Slovencev, ki so zadnji dan pred startom z organizatorjem poleg drugih na častni drog potegnili tudi slovensko zastavo. Trije izmed njih so se letos skupaj s sedmimi »novopečenimi« kandidati ponovno odločili za nastop. Naše tekmovalne cilje (želimo si, da bi eden izmed nas tekmo končal med prvih 1000 tekmovalcev), pa bomo tokrat združili tudi s krepitvijo vezi z našimi rojaki na Švedskem, njihovimi kulturnoumetniškimi društvi in podjetji, ki jih vodijo. Ker so stroški take odprave zelo visoki, se obračamo na podjetnike in obrtnike, morebitne pokrovitelje odprave za čimvečjo pomoč. Poleg zelo visoke startnfne nas finančno najbolj bremenijo stroški prevoza in opreme. Poleg finančne pomoči pa se bomo zelo razveselili tudi, če boste lahko prispevali karkoli izmed smučarsko tekaške ali športne opreme, oblačil ali obutve, prehrambnih izdelkov, športnih in medicinskih preparatov ipd.. TEKAŠKI SMUČARSKI KLUB COMING VRHNIKA ODPRAVA VASA 94 V krajevni skupnosti Stara Vrhnika so pripravili sprejem za svoje najboljše športnike. Zbrali so se Aljoša Grom, I Plahutnik, Mojca Rode in Gašper Petkovšek. Novoletni sprejem za športnike Vč kupr ikupi ia ot ed p očk, Jh bo V krajevni skupnosti Stara Vrhnika ima športna dejavnost dolgoletno tradicijo. Čeprav iz našega okolja niso prihajali vrhunski športniki, pa seje tradicija uspešnih, predvsem rekreativnih športnikov obdržala do danes. Odkar je bila zgrajena večnamenska asfaltna ploščad, seje športna dejavnost še bolj razživela, predvsem na področju množičnosti. Za to ima precej zaslug tudi športno društvo POVŽ, ki se aktivno vključuje v športno dejavnost občine Vrhnika. Lani je društvo organiziralo tradicionalni že 14. gozdni tek »ULOVKA 93« in soorganizirano državno prvenstvo v smučarskih tekih za mlajše kategorije v Planici ter odprto prvenstvo Vrhnike v teku z rolkami na Ulovko. Tako so športniki s Stare Vrhnike, ki sicer nastopajo za druge klube, dosegli nekaj odmevnih uspehov. Svet krajevne skupnosti je pripravil novoletni sprejem za športnike, ki so lani dosegli najboljše rezultate in jih obdaril s praktičnimi darili. Med nami so: dvakratni državni prvak v prostem plezanju Aljoša Grom, obetajoči mladi ritmični gimnastičarki Mojca Rode in Urška Cvetko, ki sta dosegli lepe uspehe doma in v tujini. Tuje tudi Miha Plahutnik, smučar tekač TSK COMING, kije postal državni prvak za leto 1993 v uličnem teku pri starejših dečkih. Seveda ne smemo pozabiti tudi na jamarja Francija Gabrovška, ki seje spustil že več kot 1000 m pod Skačemo v višino za pokal Športne zveze Vrhnika V petek, 10. 12. 1993, je bilo v Borovnici drugo tekmovanje Skačemo v viSino za pokal Športne zveze Vrhnika. Udeležba je bila v primerjavi s prvim tekmovanjem Številčnejša, boj za mesta, ki prinašajo točke, pa hud. Po kategorijah so bili doseženi naslednji rezultati: MLAJŠE DEKLICE: 1. Tina Mavsar — 130 cm 2. Sanja Remškar - 130 cm 3. Urša Modrijan — 125 cm MLAJŠI DEČKI: 1. Alen Sirca — 140 cm 2. Andraž Maček 140 cm 3. Peter Weixler 140 cm STAREJŠE DEKLICE: 1. Marjanca Košir — 145 cm 2. Nada Mali — 145 cm 3. Danijela Susman — 135 cm STAREJŠI DEČKI: 1. Damjan Martinčič — 172 cm 2. David Miklič — 168 cm 3. Tadej Kramar — 166 cm Seštevek točk no dveh kolih da takle vrstni red: MLAJŠE DEKLICE TOČKE EKIPA 1. Janja Mali 10 Wevit-Copis 2. Tina Mavsar 10 Log 3. Iris Lukan 8 Wevit-Copis 4. Sanja Remškar 7 Leso-mont 5. Barbara Krašovec 6 Leso-mont MLAJŠI DEČKI TOČKE EKIPA 1. Alen Sirca 20 Logatec 2. Andraž Maček 17 Logatec 3. Peter Weixler 7 Wevit-Copis 3. Vid Pupis 7 Logatec 5. Damjan Grimšič 4 Wevit-Copis 4. Andrej Podržaj 4 Wevit-Copis STAREJŠE DEKLICE TOČKE EKIPA 1. Marjanca Košir 20 Wevit-Copis 2. Danijela Susman 10 Wevit-Copis 3. Darja Naglic 8 Valkarton 4. Nada Mali 7 Wevit-Copis 5. Katarina Gostiša 6 Valkarton STAREJŠI DEČKI TOČKE EKIPA 1. David Miklič 17 Leso-mont 2. Damjan Martinčič 15 Logatec 3. Bogdan Mlinar 10 Valkarton 4. Tadej Kramar Leso-mont 5. Beno Samotorčan 4 Leso-mont zemljo, in obetajočega mladega šahista Gašperja Petkovška iz nove generacije vrhniških šahistov. ŠPORTNA RITMIČNA GIMNASTIKA Urška Cvetko tretja med mladinkami u sej Vsem športnikom želimo še veledar novih uspehov v letu 1994. na n Sri pred 'oniji itev lireki lirinj >elej 'ekzi preje ■ Pc asoj 18. decembra so se slovenske tekmovalke v ŠRG še zadnjič v starem letu pomerile med seboj, in sicer na prvem pokalu Slovenije. Nastopile so mladinke in članice v enotni kategoriji. Naša najbolj izkušena telovadka Sandra Zilavec se tokrat tekmovanja ni udeležila, ker je morala nadoknaditi precej zamujenih šolskih obveznosti, ki jih je v času priprav na svetovno prvenstvo nekoliko zanemarila. Tako je vrhniški klub zastopala le mlada Urška Cvetko, ki si šele utira pot med najboljše. Čeprav bi glede na svojo starost (12 let) lahko nastopila še za kadetinje, seje odločitev, da bo letošnjo sezono nastopala za mladinke, izkazala za več kol pravilno. V kadetski kategoriji imamo namreč kar 5 deklet, ki lahko posegajo po medaljah, kar še toliko bolj onemogoča preboj na sam vrh. Tako je mala Urška na pokalu zasedla izvrstno 7. mesto, vendar pa je dosegla tretji rezultat -' Na med mladinkami. Le dan za tem pa so se rile še mladinke na 1. kvalifikacijski tekmi #dra\ žavno prvenstvo. Urška je svojo odlično ,¡L-a pravljenost le še potrdila in osvojila presene " vo tretje mesto med 10 mladinkami iz NrVr$i Narodnega doma, Maribora in seveda Vrnit do Vsekakor pa predstavljata uspeha predvser^ega liko obvezo v prihodnje, saj bi se lahko uspešnem nastopu na DP, ki bo že konec jati' y ( ja, borila celo za nastop za reprezentafl-tekmovanje. ,na 1 je, ( Druge tekmovalke v pomladanskem leMrelo vanju Čakajo predvsem domača prvensiv,j|e tekmovanja, nekatere se bodo uvrstile celo. ' uradna mednarodna tekmovanja, že sedaj'e'Cj smo prejeli povabila za velike mednarodneJseh j nirje na Madžarskem, v Avstriji in Bolgarijia|0 Špela MVbča] rdrža om. eleg redi 'čen I aso Urška Cvetko v eni izmed svojih vaj je bila v KS Stara Vrhnika razglašeni! eno najboljših športnic te KS. Vsi, ki želite sodelovati na tekmovanju Skačemo v višino za pokal Športne zveze Vrhnika, se oglasite pri atletskem trenerju v kraju, kjer živite, ali pa se prijavite vašemu učitelju telovadbe. Pohitite, naslednje tekmovanje bo že 4. 2. 1994 v Logatcu! Jernej Fefer Nagradno vprašanje bralcem V tejle številki Našega časopisa, prvi v letu 1994, je marsikaj drugače kot prej. Na dopisnici nam v uredništvo na Tržaški 1, 61360 Vrhnika, sporočite, kaj je v 21. letniku drugače. Sledi presenečenje! Uredništvo