DEMOKRACIJA
j Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-3» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. 1*. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekov Bi računi: Trst itev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Leto IX. - Štev. 22
Trst - Gorica 3. junija 1955
Izhaja vsak petek
Pobeljeni grobovi
Pred dobrim tednom, smo brali
o	pretresljivem zločinu dveh novozelandskih pubertetnic, ki sta podlegli nemorali, katero sta opazovali vi vsej druibi, tudi v svojem družinskem krogu. Videli sta, da je vse zlagano, da mora, kdor hoče n življenju uspeti, biti samo močan in bogat. Kot takemu mu je vse dovoljeno, okolica mu vse od,pusti in ga spoštuje. To je uvidela P.au line Parker, ko je odkrila, da sploh nima očeta, da sta ji mati in mož, katerega je dotlej imela za očeta, samo lagala, da sta poročena. Ker pa je oče bil imovit trgovec, mu nihče ni tega zameril, nobena vrata mu niso bila zaprta. Petnajstletni Julietti Hulme, hčerki rektorja vodilne novozelandske univerze, pa se je podrla vera v ljudi in moralo, katero pridigajo, v trenutku, ko je zvečer iskala mater ter jo je našla v postelji očetovega prijatelja, ki je stanoval v njihovi hiši. Odkrila je zakonski trikot, s katerim je bil sporazumen tudi sicer zelo spoštovan znanstvenik. Zvesti svojemu sklepu, da bosta odločni in pokvarjeni, tako kot so drugi, sta deklici na sprehodu najprej s kamnom pobili, nato pa s skupno 45 udarci ubili mater Parkerjeve. To stai storili zaradi tega, ker se je mati upirala hčerkinemu odhodu v London, kamor jo je vabila JulietUK katere oče je baš zaradi družinskih razmer odložil rektor-stvo ter je sklenil, da se sam, brez žene, vrne s hčerko v Anglijo.
Sledila je sodna obravnava, na kateri so čitali pretresljiv Pauliniv dnevnik, v katerem je v vsej go Idti popisana dvojna morala ljudi, katere je- opazovala, kakor tudi stmšen moralni precep, v katerem sta se znašli obe mladostnici. »Zakaj ljudje ne govorijo resnice? Ljubezen je nebeška sila. Zakaj ves svet laže o morali?« je zatpisa-no na nekem mestu. Končalo je tako, kot je pač končalo. Dekletci, ki sta, sledeč primeru drugih, hladno računali, koliko bi mogli zaslužiti kot prostitutki, kot vlomilki, kot goljufivki, kot tatici in koliko veselja bi pri tem užili, sta danes zaprti v kaznilnici, brez izgledov za normalno življenje. Parker jeva nadaljujeta svoj divji zakon, bivši rektor dr. Hulme, njegova žena in hišni prijatelj pa stanujejo lepo skupaj v Angliji. Edini pravični sodnik nad vsem je ostala novozelandska javnost, ki je z malimi izjemami ugotovila, da zločina pravzaprav nista krivi morilki, temveč tisti, ki so jima s svojim zgledom kazali, kakšno naj bo življenje, če ga hočeš uživati na način, kri je primeren zlagani in pokvarjeni o-količi.
Pravica namreč je ali je sploh ni. Svet morale in poštenja ne priznava pobeljenih grobov. Vsaj ne bi jih smel priznavati. Ne bi jim smel dopuščati, da sploh obstojajo. Kje šele, da se uveljavljajo in da v svojem delu pred očmi javnosti uživajo v izigravanju zakonov, ki strogo kaznujejo vsakogar, ki nima dovolj denarja ali dovolj uglednega položaja, za katerim bi poiskal zaščito. Tako imenovana »dvojna morala«, ki se ravna po farizejskem geslu: »Poslušaj me, kaj govorim in ne glej me, kaj delam!« je še vedno imela za posledico propast družbe, v kateri se je lahk' nekaznovano izvajala. Zakoni in pravila so tu zato, da jih vsi spoštujejo. Ce so neprimerni, jih je treba izpremeniti. Toda zahtevati od enih, da jih spoštujejo, drugim pa dovoliti, da jih obračajo kakor hočejo in ume jo, to je pot v anarhijo, izpodkopava zaupanje v druž-bin red in vse tiste, ki ga zastopajo.
Mislimo, da so te ugotovitve u-pravičene posebno danes, ko vidi mo okrog sebe vse polno ljudi, ki prodajajo svoje prepričanje tako kot kakšnoi, nevredno stvar, ki se izdajajo za pristaše in sodnike morale in naukov, katere prav sami neprestano kršijo. Kot opozorilo pa so te besede na, mestu v trenu tkih, ko se ne samo novozelandska temveč tudi italijanska javnost začudeno vprašuje, kaj vse si lahko privoščijo tisti, ki lahko najamejo krdelo odvetnikov in imajo dovolj cvenka.
Vzemimo samo zadnji primer Nekje v Rimu se je zbrala družba dveh uglednih mladih gospodov neke neznane ugledne dame in mladoletne, trinajstletne ciganke Slednjo so povabili, da bi dala sestanku poseben čar in pikantnost Bili so pač zdolgočaseni vsega na vodnega in naravnega. Ne borno o-pisovali umazane in pokvarjene štorije. Ne bomo tekmovali s tistimi, ki jih v slučaju Montesi in po dobnih primerih ni zanimala pra-(Nadaljevanje na 2. strani)
Kaj se plete v Beogradu?
Sovjetski obisk v jugoslovanski prestolnici je naravno vzbudil pozornost vsega svetovnega javnega mnenje. Številni dopisniki, vsak n'-' svo’ način in vsak po svojem dku-su razmotrivajo dogodke, ki se razvijajo v Titovi Jugoslaviji. Diktatorske vladavine skrbijo za to, da tuja ušesa ne slišijo tega, o čemer se pravzaprav razpravlja. Prav zato so si tudi poročila iz Beograda nasprotna, poina nesoglasij in več ali manj izraz fantazije posameznih dopisnikov.
Ko se je Tito odločil, da bo u-godno sprejel spokorniško romanje sovjetskih prvakov v jugoslovan sko prestolnico, Si je bil popoJno-ma na jasnem, kakšne so njegove želje. Tud Zahod je bil o tem Verjetno natančno poučen. Tito je pristal na načelo normalizacije svojih odnosov do vzhodnega bloka in jo pri tem želel razbremeniti svoj izpostavljeni položaj. Predvsem mu je šlo za dosego nekaj več samostojnosti nasproti svojim zahodn.m dobrotnikom. Tito se je želel postaviti med obe fronti in si je ce-
lo	domišljal, da bi mogel odigrati še kako važnejšo posredniško vlo go. Kaj je pravzaprav Sovjete nagnalo na pot v beograjsko Canos • so? To pa ni bilo tako’ jasno vse do trenutka, ko je na zemunskem letališču Hruščev spregovoril in v resnici presenetil ne samo Tita m Jugoslovane, pač pa ves svet nn tej in na oni strani železne zavese. iS svojim poudarkom na preteklost in s postavljenimi cilji za prihod-njost so se jugoslovanski vodilni komunisti znašli pred popolnoma novim položajem. Hruščev je presenetil ne, samo- svoje priprežnice, pač pa popolnoma! preobraizil bodoči razvoj med Vzhodom in Zahodom.
Se pred nekaj dnevi je odgovor ni jugoslovanski politik pripomnil, du so Sovjeti v tem trenutku taktično .v ofenzivi, strateško pa v •> brambi. Po govoru Hruščeva la definicija ni popolnoma točna. Smisel beograjskega srečanja s stran!' Moskve je bil pripraviti Jugoslavijo na povratek v komunistično skupnost. Hruščev, Bulganin in Mi-kojan niso navdušeni, da bi se razgovori' razvijali na ravni dveh vlad, pač pa nai ravni dveh parti-;. Tega seveda Tito ni pričakoval Pred desetletji je tudi Sčhusehinigg zašel v podoben položaj, ko mu j" Hitler očital, da hoče iz Avstrije ustvariti »drugo nemško drža^vo«. Prav tako je tudi Hruščev očital Titu, da želi Titovo Jugoslavijo zgraditi kcrt »drugo samostojno komunistično državno tvorbo«.
Taktično so Sovjeti Titu v mnogih točkah popustili. Hruščev se je pogumno potrkal -na prsi- in spre jel za Sovjete vso krivdo za spor iz leta 1948. Naprtil jo je seveda mrtvecem:	Berji, Abakumovu in
molče, seveda tudi samemu Stalinu. To priznanje je celo Vidalija spravilo v precep. Pa tudi Polja kom, Cehoslovakom, Madžarom Bolgarom in vzhodnim Nemcem je tem posredno povedal, da so bile
likvidacije komunističnih voditeljev Rajka, Kostova, Slanskega. Gomu 1 jke n cele vrste drugih: — justične pomote. 'Iz tega bi sledilo, da bo priprežnicam v bodoče zagotovljena večja prostost. Seveda' to le pod pogojem, da se Titova Jugoslavija uvrsti zopet v komuni stično skupnost pod vodstvom Kremlja.
Tito seveda ne bi mogel odklanjati diskusije na osnovi leninizma, saj se je vedno s poudarkom skliceval nanj. Jugoslovanski ideolog Edvard Kardelj se je moral seveda temeljito pripraviti na- moskovsko dialektiko. (Njegova teza bi se morda formulirala takole: Ce je sožitje mogoče med komunizmom in kapitalizmom, bi moralo še prav posebno tako sožitje vladati med različnimi komunističnimi državami. Ce Sovjeti v resnici stremijo za pomirjenjem svetovno-političnih napetosti, potem morajo, po zatrdi lih Kardelja, prepustiti Jugoslovanom sodelovanje z Zahodom. Spor leta 1948 ni t>il zgolj neznatna pogreška Kremlja.
Preobrazba jugoslovanske armade na vzhodno oborožitev, preobrazba gospodarstva na trgovske stike z Vzhodom, preosnova poli • tike sodelovanja z vsemi dobrotniki na enostransko povezavo z Moskvo je za Tita nemogoča zadeva.
V	zadnjih sedmih letih je Tito svojo samozavest utrdil .na stopnjo stoodstotnega komunista, kateremu oblastnosti nikoli ne zmanjka. Pri
■tem pa jugoslovanski komunisti pozabljajo, da> jih na Moskvo vendarle veže močna veriga komunistične ideologije, ki se je ni moči otresti.
Kaj iščejo Sovjeti v Beogradu? Predno odidejo na konferenco štirih, bi želeli krepko zaokrožiti svoje položaje. Majhnemu umiku •/ Avstriji je sledila politična ofenziva v Jugoslaviji. V prvem zaletu morda ne bo uspela. Tudi Hitlerjev pritisk na Scbuschnigga se je v prvem obdobju omeji! na sodelovanje dveh nemških držav. Res je položaj Jugoslavije znatno moč nejši od položaja takratne Avstrije nasproti tretjemu rajhu. Jugoslavija je v ugodnejšem zemljepisnem položaju, uživa podporo moč nejših in tudi pametnejših dobrotnikom na Zahodu, je dobro oborožena in samostojnejša v političnih odločitvah.
V	teh dneh prede trda tako Titu, Kardelju in Popoviču, kakor Hruščevu, Bulganinu in Sepilovu, ki je trenutno vrhovni sovjetski i-deolog. Zelo je verjetno, da Sovjeti sedaj še ne 'bodo uspeli. Njihov u.speh pa bo že v tem, da se bodo pričeta pogajanja nadaljevala. To bo vzbudilo na Zahodu nezaupanje proti Titovi Jugoslaviji in Beograd bo po tej poti neizogibno zašel v položaj ki se ga je stalno trdovratno izogibal, namreč v izolacijo med Vzhodom in Zahodom. Taka izolacija pa pomeni za Titovo gospodarstvo smrt.
Zmaga konseruatiuceu
Sir Anthony Eden je lahko zadovoljen; sam s seboj — ker ostaja predsednik vlade Združenega kraljestva — in s svojo stranko, ki je tokrat prepričevalno zmagala. Odklon od levice traja v Angliji torej se nadalje.
Obe veliki stranki Velike Britanije, konservativci in socialisti, iz-gledata pogostokrat kot dvojčki, če ne upoštevamo radikalnih kril na obeh straneh. Dvojčki sta zlasti v vprašanjih svetovne politike. Zato so odločitve britanskih volivcev e nostavnejše od odločitev volivcev na celini. Britanski volivec odloča le o tem, ali je nastopil čas za spremembo. Večina je pri zadnjih volitvah to vprašanje zanikala.
Seveda pa loči oba tekmeca So mnogo vprašanj notranje politike. Številni milijoni nekdanjih liberalcev, ki so razdeljeni med obe stranki, so razlike še bolj zabrisali. Britanci ,so varčni in skrbni ljudje. Za časa konservativnega vladanja so se cene mnogovrstnemu blagu znatno povišale, toda tudi ta zelo važna okoliščina v britanskem političnem življenju socialistom ni pripomogla do zmage.
Po .»veliki revoluciji« povojne dobe, ki je obličje Velike Britanije znatno spremenila, bolujejo socialisti na občutni malokrvnosti. Prerekanja v stranki o tem, kakšno pot naj ubere angleški socializem v bodoče, še vedno niso zaključena. Celo člani zmernega krila so vodstvu stranke stalno oči-
KONFERENCA ŠTIRIH
Kitajska izpušča ameriške letalce, katere je po krivičnem obtožila in tudi obsodila zaradi vohun stva; zasedbene čete že zapuščajo Avstrijo; Sovjetska zveza ponavlja, da se želi sporazumeti z Zahodom; vse sami znaki, da smo morda res pred pridihom v napetosti, ki že dolgih deset let mori isvet. Da s tem borba ne bo prenehala, je jasno. Toda če bo odmor pravilno izkoriščen in če se bo Zahod zavedal. da je to pravzaprav posledica odločnosti, katero je pokazal z u-stanovitvijo evropske obrambne skupnosti, potem je tudi v bodočnosti možen koristen .raizvoj.
Potrjuje se torej, da se bodo zunanji ministri treh zahodnih velesil srečali 16. junija v New Yorku. Ta sestanek bo služil kot predipri prava za razgovore, katere bodo imeli v San Franciscu z Molotovom. Ministri štirih velikih se bodo namreč dogovorili za sestanek šefov štirih velikih vlad. ki naj bi bil letos poleti nekje v Svicd. V Londonu sicer zanikajo, da bi tri zahodne vlade že predlagale Sovjetski zvezi kraj in čas četverne konference, toda ta podrobnost :-tak ni važna. Važno je, da so vsi štirje veliki soglasni, da je konferenca potrehna.
Kocka ibo torej padla na izred-
Stavka železničarjev po vsej Veliki Britaniji
Men je pretekli četrtek zmagal na volitvah, toda železničarji, pravzaprav sindikat njihovih strojnikov in kurjačev, so mu pripravili neprijetno presenečenje. Ker njihovim že dolgo Časa stavljenim zahtevam ni bilo ugodeno, so v noči od sobote na nedeljo, točno opolnoči začeli stavkati. Prvič po letu 1926 so se praktično ustavili vsi vlaki v državi. Bajč zasilno vozi samo vsak šestnajsti vlak. Tako je bilo vsaj prve dni.
Vkljub nevarnosti stavke so 1 ju dje še v soboto v velikih množicah odhajali na dežedo. Bile so pa<S tradicionalne Binkošti. Zagata je nastala, ko so se hoteli vrniti domov. V poštev so prišla vsa razpoložljiva motorna prometna sredstva, in ceste so bile prenatrpane, že 'V okolici Londona so se na cestah ustvarile kilometre dolge kolone avtomobilov. K tem vračajočim izletnikom je treba prišteti š» približno 1 in pol milijona Londončanov, ki se dnevno vozijo na de-
lo	v središče mesta. Policija, ki se je upravičeno zbala, da bi promet v središču mesta zastal, je izdale posebne predpise, ki so stopili v, veljavo v torek zjutraj. Tako je v središču, ki je po obsegu enako površini vsega Turina, sploh prepovedala parkiranje motornih vozil. Vsi javni prostori morajo bit'
prosti iza promet. Ce to ne bo dovolj, bo prepoved razširila.
Kraljica, ki je trenutno na Škotskem, je po kratkem posvetovanju podpisala ukaz, s katerim je proglasila izjemno stanje. Vlada je s tem ukazom dobila pravico, da lahko rekvirita vsa zasebna motorna prometna sredstva, da lahko omeji porabo električnega toka in plina, po potrebi pa tudi živil. Zaloge blaga, za katerega obstoja nevarnost, da bi ga začelo prlmanj kovati, vlada lahko zaseže -in predpiše, kako naj se z njim razpolaga. .Za nujna dela bo vlada lahko uporabila čete, toda to se ne sme zgoditi na* način, ki bi vojakom dal nekakšen 'značaj 'stavkokazov. Demokratična država namreč tudi v težkih trenutkih spoštuje priznano, pravico stavke, pa čeprav je za državno gospodarstvo še tako težko.
Upanje, da bo stavka kmalu zaključena, sicer še ni propadlo-, *o-da posledice zastoja železniškega prometa se že čutijo.
In nekateri gospodarstveniki pravijo, da predstavlja ta stavka prav udarec za britansko gospodarstvo in da bo povzročila veliko škodo. Sindikati namreč pravijo, da ne morejo popustiti,, da so dovolj dolgo prosili in čakali, zdaj ■pa bodo vztrajali, če treba, tudi nekai mesecev.
nem zaisedanju skupščine Združen nih narodov, ki bo začelo 20. junija v San Franciscu. Zasedanje so sklicali v to mesto zato, da proslavijo desetletnico ustanovitve te -*r-ganizacije, ki je izagledala luč sveta prav v tem mestu. Glavni tajnik Združenih narodov, Hammarskjoeld. je izjavil, da je zelo -zadovoljen z odločitvijo predsednika Eisenho-vverja, ki je sklenil, da se bo udeležil zasedanja in da bo imel na njem otvoritveni govor. Eisenho-vverjevo odločitev tolmačijo ko', nov dokaz velike podpore, ki jo Združene države dajejo Združenim narodom.
Izg leda, da bo sedanja sovjetska diplomatska ofenziva našla svoj višek na konferenci vladnih in državnih poglavarjev dne 15. avgusta v Ženevi. Psihološke priprave za sestanek na najvišji ravni so v polnem teku. Zadnje diplomatske poteze sedanjih kremeljskih gospodarjev so zaplodile tudi v hladno sprejemljivih poznavalcih komunistične taktike nekaj premikov na stran upanja in zaupanja. Kremeljska evolucija, ki jo Zahod sprejema z. istim začudenjem- kakor narodi na oni strani železne zaves? s Titovo Jugoslavijo na čelu, pa v bistvu ni nič drugega kot zgolj trezna ocena spremenjenega položaja, -pred katerim so se znašli Stalinovi dediči.
Kremelj tudi v teh trenutkih n: ničemer zožil svojega zavojevalnega obzorja — kljub odhodu iz Avstrije — pač pa se je zgolj prilagodil spremenjenemu razmerju sil. Povečana udarna sila atlantskih zaveznic, poudarjeni protikomunizem v Bandungu, notranje gospodarske in politične težave, vse to je kremeljske poglavarje nagnalo, da zmanjšajo pritisk v Evropi, da pomirijo duhove. Razmerje med Moskvo in Pekingom čedalje bolj kulminira v skrbno prikrito napetost, ki je čudovito podobna vzdušju pomladi leta 1948 med Moskvo in Beogradom. Povečani hegemo-nični pohlepi Rdeče Kitajske v A-ziji nujno zahtevajo povečano pozornost Kremlja na azijskem odseku.
Zahod se navdušuje, da se je ko-
lo	-diplomacije zopet zavrtelo, in se znova vdaja utvaram, ki jih komunistična propaganda spretno napi huje. Nasprotno so v Moskvi pre cej molčeči. Glavna skrb je posvečena Podonavju s Poljsko in Romunijo. Tu ležijo tri žarišča trenutne sovjetske politike: Varšave Dunaj. Beograd. Vsem trem je skupni cilj: sovjetsko silo še bolj utrditi in ji zagotoviti nove možnosti razvoja.
V Varšavi so Sovjeti končno za dušili vsa nagnjenja po samostojnosti priprežnic. Postavili so vaja ško organizacijo, ki ne bo samo zadrgnila okovja podložnih narodov, pač pa Se okrepila sovjetsko arma do a dvema milijonoma vojakov.
V isti sapi, ko komunistični tisk
kriči in vpije proti ameriškim oporiščem v Evropi, uveljavljajo sovjetski gospodarji obvezno vojaško službo na Poljskem, Češkoslovaškem, na Madžarskem, v Bolgariji in Albaniji za sovjetske zavojevalce cilje. Vso vojno., industrijo ..na Ceškolovaškem in v Vzhodni Nemčiji so dejansko Sovjeti zaplenili. Romunske vojake pa so enostavno vfaknili v sovjetske uniforme, da jih od ruskih vojakov sploh ni moči razlikovati.
To so mogočni zahodni argumenti za konferenco na najvišji ravni. Varšavsko vojaško zvezo in Atlantsko zavezništvo je kaj lahko raz-vozljati. Moskva naj svoje podlož-nice vojaško, politično in gospodarsko sprosti ln naj volje teh narodov ne maskira s kvislimškimi vladavinami. 'Narodi naj si sami volijo svoje vladavine. Potem se 'bo izkazalo, ali so komunistične diktature odraz ljudske volje al! kremeljsko nasilje. Vzhod je varšavsko vojaško zvezo insceniral kot protiutež Zahodu. To karto bo Zahod sedaj lahko zaigral Sovjetom nazaj.
Konferenca na najvišji ravni morda ne bo take vrste, kakršn? so bile dosedanje. Morda prihaja čas, ko bo treba jaltske, teheranske in potsdamske sklepe pregledati. Morda je napočil čas, ko bo morala sovjetska zavojevalnost nekaj korakov nazaj. Tudi vešča, ki je zašla v sobo, enkrat udari ob strop...
tali, da je izgubilo cilj pred seboj in da se ne ozira več po zvezdah, kakor v prejšnjih časih. Attlee in njegova okolica so zbili z neba številne zvezde za množice, zato jih teko malo na nebu blešči. Sedaj se bodo za novih pet let spet lahko oziali po nebu in tudi po zemlji. Po petih letih bo morda spet napočil čas za poizkuse, posebno še tudi zato, ker je zelo verjetno, da bo skrajni desnici konservativne stranke medtem zrastel greben.
Bodočo petletko bo" verjetno posebno dobro poskušal izkoristi': Aneurin Bevan. Tudi njegovi največji nasprotniki priznavajo, da ima mož trden program. Mnogim Angležem je »vlaški ogenj« neprijeten. Bevan bi tudi pri morebitni s- cialistični zmagi verjetno ne prestopil poveljniškega stolpa socialistične stranke. Res pa je tudi. da je Bevanovo krilo odneslo po posameznih volilnih okrožjih visoko zmago. Prav zato bo bitka za premoč v stranki v bodoče ostra in nevarna za Attleejevo okolico.
Ministrski predsednik Eden in njegov zunanji minister MacMillan bosta letošnje poletje odhajala na mednarodne konference notranje o-krepljena. Na evropskem političnem poprišču razlike med Združenimi državami in Veliko Britanijo niso teko očitne kakor v Aziji, zato bo Zahod na teh konferencah, ki bodo reševale evropska vprašanja, po zadnjih britanskih volitvah nastopal enotnejše. To je morda tudi največji pomen sedanje zmage konservativcev v Veliki Britaniji.
*	* *
Volilni izidi kažejo naslednje u-spehe:	konservativci	344 sedežev
(13.313.303 glasov); laburisti 277 sadežev (<12,393.125 glasov); liberalci 5 sedežev (710.647 glasov); ostale stranke 2 sedeža (295.772 glasov).
Komunisti so postavili svoje kandidate v 17 okrožjih in so v vseh tudi pogoreli. V industrijsko visoko razvitih državah z zavednim delavstvom komunifeem nikjer ne more do sape. Njegove rodovitne njive ležijo samo v zaostalih deželah.
Proslava dneva republike
V	četrtek so po vsej državi slovesno proslavljali obletnico ustanovitve italijanske republike. V Trstu je bila vojaške slovesnost v vojašnici 82. pešpolka na Opčinah.
'Občinstvo je lahko svobodno prisostvovalo tako vojaški slovesnosti kot paradi. V palači prefekture je vladni generalni komiser priredil opoldne sprejem za predstavnike visokih oblasti, zastopnike go spodarskega i'n trgovskega sveta ter tiska.
Avstrija se pripravlja na plačevanje odškodnine
Petnajstčlansko avstrijsko odposlanstvo ie že odpotovalo v Sovjetsko zvezo, kjer set, bo pogajalo za sestavo seznama blaga v vrednosti 150 milijonov dolarjev, ki ga bo morala Avstrija šest let dobavljati Sovjetski zvezi kot odškodnino z« gospodarska podjetja in naprave, katere je dobila v last z nedavno sklenjeno državno pogodbo. Obe nem bo moralo odposlanstvo pripraviti tudi osnutek trgovinske pogodbe i-n plačilnega sporazume, med obema državama.
V Maroku vre
Potem ko so dosegli uspehe Tunizu, kateremu je Francija dni dejansko priznala suverenost in je pogodbo sklenil celo tisti voditelj gibanja Neo Destur, katerega so francoske oblasti svoječasno internirale in zapirale, .tudi v osta li Francoski Severni Afriki nemiri nikakor nočejo ponehati. Tudi tamkajšnje prebivalstvo zahteva večje pravice. V Maroku in Alžiru prihaja dnevno do sabotažnih de janj in atentatov, pri čemer trp4 izgube prebivalstvo, policijske o-blaški ln uporniki. Francija bo pač morala tudi tu najti primerno rešitev.
10 Jugoslovanov je ostalovTurim
V	noči od nedelje na ponedeljek, ko so odhajali iz Turina posebni vlaki, ki so pripeljali navijače na nogometno tekmo Jugoslavija - Italija, je nekaj jugoslovanskih gostov zopet izbralo »svobodo«. S»i pač zopet taki, ki še vedno nočejo verjeti, da Italija zares vrača u-bežinke izpod komunističnega režima. Zato smo tudi postavili besedo »svoboda« v narekovaj.
Med desetimi, osebami, ki so se prijavile policiji, sta tudi dva Ljubljančana, mož in žena, baje gre iza nekega znanega ljubljanskega 'zdravnika. Postopek z’ njimi je -vsaj po pisanju listov — nekoliko drugačen kot v Trstu. Tam pač inimajo na skrbi toliko beguncev Nenapovedane goste so spravili' v nek manjši hotel, kjer živijo na račun italijanske vlade. To bo seveda- trajalo dokler se njihov položaj ne razčisti. V Trstu čakajo begunci v podobnih primerih v zaporu.
Poročajo pa. da je poleg teh desetih ostal v Italiji vsej še en Jugoslovan, eden izmed vodilnih inženirjev v neki beograjski tovarni letalskih motorjev. S seboj naj bi prinesel načrte najnovejših sovjetskih reakcijskih motorjev. Bil je pa toliko pameten, da se ni predstavil italijanskim oblastem, temveč konzolatu neke tuje velesile. Ta naj bi takoj spoznal vrednost ponujenih dokumentov ter je begunca nemudoma spravil z letalom v Rim. od koder ga je posebno letalo že odpeljalo čez ocean. Vpra • šanje je seveda, če je vse to tudi ires. Toda drži pa, da se uteglne o-istalim desetim zgoditi, da bodo e-nostavno vrnjeni, medtem ko bo za tega enajstega vse poskrbljeno. Svet pač ne nagraja poštenja in načelnost plačuje samo usluge, od katerih si obeta koristi.
VESTI z GORIŠKEGA
Volitve na Siciliji in komunizem
Tujce, ki v teh dneh prihajajo na Sicilijo, pozdravljajo z vseh u-lic, trgov in zidov številni slikoviti volilni plakati. Naravni dekoraciji dežele niso ravno v ponos. Končno pa1 se jih tudi ni moči izogniti. Vi sok odstotek prebivalstva je še vedno nepismen, zato se mora volilna propaganda nujno posluževat ti slikovitega 'snubljenja.
Bogastvo fantazije v risbah (znakov posameznih list — za zmago se poteguje kar 18 strank— je naravnost razkošno. Z velikim pato-som pripovedujejo levičarske stranke o odličnih obdobjih sicilijanskih bojev za prostost. Na plakatih de-mokrščanske 'stranke prevladujejo stolpi petrolejskih vrelcev, kolone traiktorjev in vrste zadovoljnih o-račev.
Samoupravna ureditev otoka daje prebivalstvu pravico na lastni »parlamentino« v Palermu, na lastne častivredne poslance in zato tudi večkratni obisk volilnih celic, kakor pa je to določeno za »celinske« iDtaiijane. V nedeljo 5. junija ‘bo 2,8 milijona Sicilijancev izbralo novo ljudsko zastopstvo.
iTo je trenutek, na katerega se 'pripravlja KPJ že leta. in leta. Zadnji partijski kongres si je postavil r.a cilj, da pridobi jug za komunizem. Mrtvilo, ki je zajelo komunistična gibanja v industrijskih središčih Severne Italije, porazi partije v sindikalnih organizacijah, vse to naj bi izravnala zmaga na jugu. Zanesljivi viri pripovedujejo, da je partija vtihotapila s severa •dkrog 1000 aktivistov, razposlala na sto in sto Jetečih agitatorjev in govornikov, ki po vaseh govorijo
0 ralzulmljivlh stvareh: o kruhu, vodi ‘in delu. Aktivisti oblazijo vsako kmečko dvorišče, križarijo po poljih brez srpa, kose, motike; po vinogradih in nasadih brez poljskega orodje, ki ga tako in tako še niso imeti v rokah, pač pa z namakanim jezikom in polno bisago cenenih obljub.
Po hišah in domovih sprašujejo po številu otrok in skrbno zapisujejo številke v posebno knjigo. fGdor ima več ko dva otroka - -prepovedujejo komunistični kljuk*
01 — ima praivico do družinskega osla.
Po mestih govorijo o nafti, žveplu in agrarni reformi. »Zemlia pripada kmetu in, kar je pod njo, skupnosti.« Same znane komunistične potegavščine. Zraven eh »modrosti«, ki so dobro znane izropanim kmetom na Vzhodu, dostavljajo svoje demagoške tirade: »Zemljo veleposestnikom in, kar je pod njo, Američanom.« Prti tem pa vedo, da ima komunistična praksa drugačna gesla: »Zemljo tistemu, ki jo obdeluje, pridelke pi partijskim samogoltnežem!«
Odkar ie neka ameriška petrolejska družba v preteklem letu pri
Ragusi odkrila pomembna ležišča
nafte, je smrdljivec postal politi-kum prvega reda na Siciliji.
Naj volitve na Siciliji izpadejo že tako ali drugače, za ostalo Italijo ne bodo odkrile političnega stenja v deželi. Politični razvoj prihaja na Sicilijo z isto zamudo kakor televizija in modne muhavosti. Medtem ko sicilijanska zemlja komunistični infiltraciji še obljublja nekaj sadov, je izemlja na severu postala za komunizem neplodna in nerodovitna. Tudi položaj sicilske vlade ni v nobenem oziru zrcalo rimske vlade. V Rimu se demokr-ščanska stranka opira še vedno na demokratično sredino socialdemokratov. republikancev in liberalcev. Na Siciliji ne morejo te stranke nuditi nobene pomoči.
Demokrščanska stranka sc je morala na Siciliji povezati z desnico, če ni hotela prepustiti vlade socialkomunistom. Seveda ji to sorodstvo, ne prinaša veselja, ker ta zveza potvarja njeno programatič-no usmeritev in prinaša teižave s prijateljskimi strankami v osrednji vedi. Samo nov faktum bi lahko demokristjane pripravil do tega, da si izberejo novega' partnerja. Prvič nastopajo nennijevci na Siciliji z lastno listo. Verjetno pričakujejo priliv s strani nezadovoljnih saragatovcev in zlasti s strani tiste amorfne mase volivcev, ki se
Pobeljeni grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani)
inča., temveč senzacija. Ugotovili bi le, da je za vse zvedela policija In da je začela sodna preiskava. Olavni krivec se je znašel v zaporu, prav tako je bil znan njegov prijatelj, iskali so še neko gospj »Anya, odlično damo, ki si je perverzno privoščila mlado dekletce. Stiskal je bila velika. Grozil je velik škandal. Eden iz najetega kr dela odvetnikov pa je le našel rešitev.
Zakon pravi: Ce krivec seksual nega kaznivega dejanja poroči svoja žrtev, potem je. krivda izbrisa na tako zanj, kot za vse, ki so bili pri tem soudeleženi. In glej: državni pravdnik ni imel nobene besede proti temu, da so se uradno izdala vsa dovoljenja, ki so potrebna za Tporoko s tako mlado nevesto, čeprav je bilo očitno in celo posebej dogovorjeno, da je vse samo manever, da se obide pravico. Komaj je bil končan poročni obred, ie so odvetniki staknili glave in iščejo ali ne bi našli še kakšen tehtnejši razlog, ki bi Zdaj pripe Ijal do ločitve tega samo iz strahu pred sodiščem sklenjenega zakona
Kje pa smo vendar, se vprašuje povprečen človek, ki mu paragrafi ie niso zmedli vesti in razuma. Tako se torej poravnava račune z moralo in poštenjem? Cas bi že bil da se temu enkrat stopi na prste. To. kar se je dogodilo v tem primeru, je res pravo norčevanje iz zakonov in predstavlja, sicer ne formalni, paragrafski, toda dejan-«fco pravi moralni atentat na o-snovne temelje reda in vesti urejene človeške družbe. Družbe, v kateri živimo tudi mi in nam zaradi tega ne more biti vseeno, kak ina je.	*	*	*
bolj ko 'kjerkoli drugje prepeljava od ene skrajnosti do druge. Ce bi se Nenni na Siciliji izkazal dovolj močan, da bi lahko zamenjal desnico 'z liberalci vred, potem b’ morda »odprtje na levo« postalo res aktualno.
Kijub temu ostajajo volitve na Siciliji omejene zgolj na otok sam in ne morejo vplivati na politični
položaj italijanske celine. Sicilije prihaja s svojo samoupravo kot repek razvoja v Italiji sami, ne pa kot razvojni začetek. Komunistom, gre seveda v živo. Avtoritarn*? stranka, ki ni samo obstala, pač pa doživlja upad, izgublja na dinamičnosti, hitro otrpne in ohromi. Komunisti v Italiji Se niso tako daleč, so pa na najboljši poti.
Potvarjanje resnice
Z ROMANJA V GONARS. Žalostno ogledovanje grobov in razbiranje
imen žrtev.
Dežela jezer in gora
Obiščimo slovensko Koroško! To je klic, ki nam ga pošiljajo bratje iz Korotana. Na izletih in počitnicah spoznajmo zibelko slovenske besede
Obiščimo slovensko Koroško! To je klic, ki nam ga pošiljajo bratje iz Korotana. Predno odidemo na iz let ali .počitnice, oglejmo ši zibelko slovenske besede.
Koroško imenujejo: deželo jezer in gor4.
V	ledeni dobi so se ledeniki s silno težo pomikali z gora v ravni/no. Izorali so globoke brazde. Ko je ledena doba minila, so se ledeniki stajali in ondi, kjer so se prei pomikali ledeniki, so nastala jezera.
Največja koroška jezera so: Vrb sko jezero pri Celovcu, Osojsko jezero pri Beljaku in Milštatsko jezero pri mestu Spitalu. Vrbsko jezero ima 19,5 kv. km površine. avgustu ima 21,4 stopinje C toplote. Najimenitnejša letovišča ob Vrbskem jezeru so:	Kriva Vrbo.
P6reče, Vrba, Otok. Prv-. tri so na severnem obrežju jezera. Otok —-v resnici polotok — pa leži «a južnem obrežju. Pred sto leti je bilo vse obrežje Vrbskega jezera še slo vcinsko. Dobro uro hodci severno od P6reč je Blatograd. ^ndi je v prvi polovici XIX. stoletja, župni-koval Urban Jarnik, zgodovinar. Ugotovil je, da se na Koroškem vsakih sto let premakne narodnostna meja za eno uro hodci proti ju gu. Ko je pesnik Prešeren prebival nekaj časa v Celovcu, je obiskal Jarnika v Blatogradu. Blatograd je bil tedaj še slovenski. Poznejši škof Slomšek je kat spiri-t,uel celovškega bogoslovja pridi-goval v Blatogradu in bodril ljudi, naj ostanejo zvesti svoji materinski govorici.
Osojsko jezero je za polovico manjše od Vrbskega jezera. Ima 10,6 kv. km površine. Ob jezeru je bil benediktinski samostan. V njem je živel kot »Mutec osojski« poljski kralj Boleslav, ki je lastnoročno v cerkvi v Krakovu ubil škofa Stanislava. Anton Aškerc je spesnil balado: Mutec osojski. Ob času, ko je živel in delal pokoro v samostanu ob Osojskem jezeru kralj Boleslav, se je govorilo ob bregovih Osojskega jezera še slovenski. Danes se ob bregovih O-sojskega. jezera ne govori več po slovensko, pač pa še g6ri na Ko-stanjah, na Osojskih Turah, ki ležijo približno na sredi poti med Vrbskim in Osojskim jezerom.
Zelo lepo je Baško jezero, imenovano po vasi Bače ob jezeru. T-ma 2,3 kv. km površine. Sredi jezera je otok s hotelom. Nad jezerom se dviguje prisekana skalnata piramida Jepa (2143 m). Jepa je ena najlepših gor d Karavank. Gorenjci ji pravijo Kepa. Tu v bližini Baškega jezera je župnikova! pisatelj Ksaver Meško. Namreč v Mariji na Zilji pri Beljaku. Bače s podružno cerkvijo so tedaj spadale še v župnijo Marija na Zilji. Sem, v Bače, je hodil Meško maševat; hodil je skozi velik gozd; od M?rije na Zilji do Bač je eno uro hodž daleč. Bače spadajo zdaj v župnijo Loče pod Karavankami.
Najtoplejše jezero na Koroškem je Klopinjsko jezero v Podjuni. Kakor Baško jezero, leži tudi Klopinjsko jezero sredi slovenskega
ozemlja. Klopinjsko jezero ima v avgustu 22,3 stopinje C toplote Površina jezera znaša 1,1 kv. km. Jezero je poleti zelo obiskano.
V slovenski Ziljski dolini leži Preseško jezero; ima 0,5 kv. km površine. Jrržno od Vrbskega jezera v bližini H6diš leži H6diško jezero; ima 1,3 kv. km površine. Tu di H6di«ko jezero je obdano od slovenske okolice.
'Najvišja gora na Koroškem ie Veliki Klek. Doseže skoro 4000 m višine (3797 m). Tudi tukaj, pod Velikim Klekom, se je nekoč govorilo po slovensko. Vse polno slovenskih krajevnih imen ob rek: Moell (prejkone se je nekoč imenovala: Bela), ki izvira gori pod Velikim Klekom, priča še danes, di so nekoč tukaj živeli Slovenci. Taka imena so:	Doellaeh (Dole),
Sagritz (Zagorica). Moertschach (Smerče), Zir.kni.tz. - Bach (Cerkniški potok), Kolbnitz (Kolbnica), Pusarnitz (Požarnica), Goerjach (Gorje) itd.
Nad Ziljsko dolino se dviguje Dobrač (2166 m) z dvema cerkvicama na vrhu. Dobrač se je v srednjem veku posul v Ziljsko dolino in je pokopal mnogo vasi pod seboj. Nastalo je jezero, ki je pozneje odteklo, a dolina je ostala močvirnata do današnjega dne.
V Karavankah imamo gore: Jepa, Golica (1836 m). Stol (2238 m) Vertača. (2178 m), prelaz Ljubelj (1369 m), Košuta (2136 m). Obir (2142 m), Pece (2126 m). V Peci spi — po pripovedki — kralj Matjaž s svojo vojsko.
Nad Celovško ravnino se dvigata Magdalenska gora ali Senta. Lena C1058 m) in Sveti Krištof nad Krko. Obe gori sta še danes naravna .narodna mejnika med nemško in slovensko Koroško. Na obeh gorah sta romarski cerkvi. — Kpt zadnjo moramo omeniti še Svinjo planino (2081 m) ,z ogromnimi, lahko 'nagnjenimi planjavami na vrhu. Na teh planjavah poleti pasejo govedo in konje. Vrhu Svinje planine sta dve mični gorski jezerci.
Največji mesti na Koroškem sta Celovec in Beljak. Imata s k upa' blizu 100.000 prebivalcev. Celovec sam šteje 64.000 prebivalcev. Beljak je za polovico manjši. Mesta v slovenskem delu dežele so: Vel' kovec, Pliberk, Zel. Kapla, Borovlje.
Koliko je Slovencev na Koroškem? Leta 1880 so jih našteli 120 tisoč, ali 30 odstotkov deželnega prebivalstva. Niso pa šteli po narodnosti, marveč po občevalnem jeziku. Vsi. ki so navedli kot občevalni jezik slovenski jezik, so bili po narodnosti Slovenci, kajti Nemci ne Koroškem, z malimi izjemami, ne govorijo slovenski. Pa? pa živi in je živelo v mestih mnogo Slovencev, ki ob ljudskih štetjih navajajo kot občevalni jezik nemščino. Tako ni nobenega dvoma, da je bila leta 1880 tretjina deželnega prebivalstva slovenska ?daj šteje Koroška nad 450.000 prebivalcev. Torej bi moralo biti zdaj na Koroškem 150.000 Slovencev. Kolikor jih je manj, toliko se nam jih je ponemčilo. Kajti množijo se
v istem razmerju kakor Nemci.
Uradna štetja pa ne poved6 ničesar.' Kajti pod označbo: občevalni jezik vsakdo navede, kar hoče. Ker je šola naučila ljudi nemščino in so torej ljudje sposobni, da se v občevanju poslužujejo nemščine, vsakdo lahko brez nadaljnjega navede pri ljudskem štetju kot občevalni jezik: nemški jezik. To pa ne pove ničesar. Kaj drugega je bilo, še 1. 18880, ko ljudje še niso znali nemški. Tedaj sta. se občevalni jezik in narodnostni jezik ali materinska govorica še v glavnem skladala. Leta 1870 so uvedli nemško šolo (vsilili so jo!), in v teh šolah so se ljudje naučili nemški.. Zato zdaj iz. označbe:	občevalni	jezik
pri ljudskih štetjih ne moremo sklepati na narodnost prebivalcev. Brez dvoma je še danes po narodnosti na Koroškem 100.000 Slovencev.
V nedeljo 22. maja so vodstva Kmetskih delavskih zvez iz Dober-dcoa, .Sovodenj i;i Stevrjana priredil- romanje v. »jonars in potem iziet v ij.ovensko .Benečijo, kjer ,so .se izletniki ustavili in nemoteno peli slovenske narodne pesmi. Tud, v Biačanu pri Gorici jih ni-nce zaradi slovenskega petja ni motil. Nasprotno, povsod so Furlani, pa tuui slovenski domačini v 'Šempetru Siovenov spoštljivo poslušali naše narodne pesmi.
Tem romarjem in izletnikom se ni pripetilo nikjer nič žalega!
V Šempetru Slovenov pa so se ti nasi l-omarji - izletniki srečali a tržaško skupino izletnikov tamkaj šnjega Planinskega društva. Tudi
ti iv. ..... .	____a - ..avarm
sredi trga in veselo ter glasno vriskali, peli slovenske pesmi in tudi plesali. Nlihče jih ni motil, in domačini, Slovenci in Furlani, eli pa tudi kak Italijan so mirno prisostvovali. veselemu razpoloženju tržaških izletnikov. Z njimi je bil g. Kont, eden od beneškega odbo-
a, ki 'izdaja »Matajur«. Z njim so se izletniki KDZ tudi kratko pogovorili.
Karabinjerji so krožili po trgu in niso nikogar od dveh skupin izletnikov motili. .P.ovsod v gostilnah in kavarnah so natakarje in natakarice izletniki nagovorili slovenski in prejeli prijazen slovenski odgovor, kar jim je posebno dobro delo.
Zato so z začudenjem čitali v Listih '»Piccolo« in »Messaggero Veneto« od 27. maja, da je ljudstvo v Cepletišču z vilami in žvižganjem napodilo tržaške izletnike, ker so se drznili »peti slovenske pesmi, vzklikati Jugoslaviji in tudi poskusiti nekako govoranco sredi vasici! Karabinjerji pa da so ugotovili prekršek, češ da tržaška koriera ni imela dovoljenja do Cepletišču. Vsega tega tržaški izletniki niso pravili, in verjamemo, da je poro čilo. ki sta ga dala »Piccolo« in »Messaggero Veneto« gola zilona-merr.o izmišljotina! »Prim. dnev nik« je o zadevi dal svoje porodi-
lo,	iz katerega izhaja, da se domače slovensko ljudstvo ni nikjer u-prlo slovenski pesmi in govorici. Le eden ali dva naduta sovražnika Slovencev, sta skušala izletnike mo titi, vendar brez uspeha!
Zdi se nam. da bi prizadeti tržaški izletniki morali zahtevati, na'. »Piccolo« in »Messaggero Veneto* objavita točno pojasnilo o zadevi, da ne bo italijanska javnost o zadevi slabo poučena, ker menimo, da je obema italijanskima dnevnikoma ravno na tem, da svojo javnost pitata- z’ lažmi, ki naj ibi sejale mržnjo proti Slovencem in na-
pačno prikazovale pravo in resnično razpoloženje Slovencev ob Nadiži, kar se .tiče narodnosti in narodne zavednosti.
Trste naše brate, lahko mtime vesti rečemo, laški šovinisti in laški tisk, kot sta »Piccolo« in ».Messaggero Veneto«, tudi ob -tej priliki pokazala, na eni strani prikazuje jo 'kot razpoložene proti Slovencem, na drugi pa jih, kar se slovenstva tiče, stalno ustrahujejo!
Neumestne pritožbe
časnikarja Emanuellija
Turinska »La nuova Starnpa« ,4'.. 124 od 26. maja t. I. objavlja članek časnikar, a Enrica Emanuelli ja, v katerem se pritožuje zoper jugoslovanski nacionalizem, ki briše laška imena ulic na Reki in jib zamenjuje s hrvatskimi.
Pisec meni, da je tako početje prežeto z nacionalistično mržnjo in. seveda, grešno.
Enrico Emanuelli spada med ‘i-st? italijanske časnikarje, ki so ta ko prežeti nacionalistične-ga duha in nepravični, da se pfitožujej) proti nam Slovencem zaradi stvari, ki so jih sami prvi zagrešili!
Reka je bila od nekdaj hrvatsko mesto in Italijani so se tja naselili kot tujci, pa. vendar niso jpod 'ita-lijasko suvereniteto nikoli niti eni sami ulici dali hrvatskega imena.
V	.Trstu in Gorici ostro napadajo naše svetovalce, ko ti zahtevajo slovensko imenovanje vsaj nekaterih ulic. V 'Nabrežini so ukazali slovenski napis takoj odpraviti Po naših občinah na. Goriškem, kot na primer \j Sovodnjah, tudi moramo trpeti samo laško imenovanje ulic.
■Nič čudnega torej, če Hrvatje na Reki popravljajo grehe, ki jih je italijanska.uprava tam' pustila!..:
		
t X«	mBmSi ’^tk' tfdip pr*r 3 * -. jjf ; ^jl ^iTrmr infi ‘	y||L /1 i«I
Romarji na izletu	v Šempetru Slovenov v Benečiji.	
Razstava slik in risb mladih		
Pod okriljem goriškega Akademskega kluba je bila odprta razstava slik in risb dijakov in dijakinj ■nižje srednje in strokovne šole s slovenskim učnim jezikom.
Razstavo so slovesno otvorili v ■soboto popoldne 28. maja v Katoli ški knjigarni. Javnosti pa je razstava odprta od 30. maja do 11. junija Vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, od 10. do 12. ure in od štirih do šestih popoldne.
Hvalimo prireditelje te pomembne razstave in seveda tudi mlade razstavljalce, ki kažejo lepe zmožnosti in dajejo upati dobrega uspe ha v bodočnosti.
Vsa razstavljena dela so čedna in pomembna, kar priča, da irns naša mladina talent tudi za slike in risbe, kar našo javnost zelo razveseljuje. Slovenci, očetje in matere, le oglejte si razstavo, pa se boste prepričali, da svojih otrok ne pošiljate v 'šolo zaman!
Nagrajeni so bili tile učenci:
I.	nagrada (ex aequo): CEJ JOŽEF «(MI. g.) za »Pogled preko
streha in KOMIC MARIJA (III. g.)
za »Cvetlice v vasi«;
II.	nagrada: PRIMOŽIČ OSKAR (,I. str.) za »Blejski otoki',
IH. 'nagrada: MARAŽ SILVA (I g.) za »Steverjanv.
ilmena vseh razstavljencev, zaradi pomanjkanja prostora, ne moremo objaviti. Vsem skupaj pa iskre no čestitamo k uspehu.
Nastop Korošcev
V	dvorani »Brezmadežne« na Placuti je bila pretekli ponedeljek lepa prireditev koroških Slovencev. Nastopili so v svojih slikovitih narodnih nošah t*r nam predstavili 'bogat in pester program. 'Na sporedu so imeli šaljivi prizor, pa rajanje in petje. Zlasti to nas je navdušilo, saj je znano, da do-ibč koroške narodne svojo pravo barvitost tedaj, ko jo pojejo Korošci sami.
Za danes se moramo, zaradi pomanjkanja prostora, omejiti na o-membo te pomembne predstave. Natančneje bomo o njej še poročali.
NATEČAJ
Goriško županstvo razpisuje natečaj za službo namestnika glavnega računovodje. Prijaviti se je treba do 12. julija t. 1. opoldne..Pogoji so razglašeni na občinski deski.	-i
GOSPODARSTVO
NA NJIVI
V	tem času lahko že oplejamo koruzo in jo očistimo trave. Ko doseže višino 30 cm, jo os ujemo, pred tem pa potrosimo 25 do TtO kg amoniakovega nitrata na vsakih 1000 kv. metrov površine, in sicer vzdolž koruznih vrst.
Amoniakov nitrat je priporočljiv, ker učinkuje postopoma dobro na raščo koruze.
Pri rdečenju zgodnje koruze pustimo po pet do šest stebel na kv.» dratni meter; pri pozni pa. po štiri do pet stebel.
NA DETELJISCU IN NA TRAVNIKU Zdaj je žo skrajni čas, da pokosimo deteljo. Travnike pa pokosimo, ko bo trava v polnem cvetenju, na vsak način raje prej, nego pozneje, ker trava v cvetenju vsebuje največ hranilnih snovi.
Seno spravljamo, ko je popolnoma posušeno, to je kadar se lomi in prijetno diši. Detelje pa ne smemo preveč posušiti, ker sicer izigu-bi preveč listja in s tem dosti hranilnih snovi.
Ce smo kljub temu prisiljeni še ne dobro posušeno seno spraviti, moramo po njem pri razkladanju med plasti potrositi živinsko sol, povprečno po 1 kg na 3 kvintala sena: pri tem seno dotoro stlačiti, sol namreč popije vlago, seno raz kuži in ga na ta način ohrani za dobro krmo.
Po pokošenem travniku in dete-ljišču je dobro potrositi 10 do 15 kg apnenega nitrata na 1000 kv. metrov površine, de na ta način pospešimo novo raščo.
V	VINOGRADU
Kdor vinograda ni še oboral ali okopal, naj to stori nemudoma. Travo med trtami mora ■ pokositi in zaorati, ker bo služila kot gnojilo.
'Trte pa lahko tudi še sedaj gnojimo, kot smo o tem že pisali.
Pri škropljenju pazimo, da imamo škropilnice dobre in z močnim pritiskom. Luknja na špricu bod1 majhna, da meče škropivo na trto v podobi megle. Spric držimo nekoliko oddaljen od trt, da se škropivo ne zalije in odkaplja.
Škropiti moramo tudi v notranjosti trte, kar dosežemo prav s tem, da držimo špric nekoliko oddaljen-
Razume se,' da mokrih trt ne smemo škropiti!
Trte, stare - komaj eno do treh let, ne smemo čistiti in preščip»-vaiti, ker jih sicer šibimo. Škropimo pa jih kot vse druge.
Koliko dolgočasja prenese člouek?
Ne nekem ameriškem vseučilišču se je raznesel glas, da lahko ob počitnicah vsak dijak zasluži po dvajset dolarjev dnevno in mu. za to ai treba drugega, kakor da se vle-že v posteljo in ostane tam kolikor časa hoče. Številni visokošolci, ki bi se radi odpočili med počitnicami in pri tem še zaslužili po kakih 600 dolarjev, so se seveda radi prijavili. Posebna komisija jih je .izbrala 46. Vendar samo eden je vzdržal dalje od pet dni. Večina je »službo« odpovedala že po 72 u-rah. Ko so enega izmed prijavljen-cev vprašali, če bi poizkus ponovil, je dejal: »Ne, niti po 100 dolarjev na dan!«
Kaj so nameravali s temi člove ■ škimi poizkusnimi kunci? Preiskati so hoteli vpliv dolgočasja na človeka. Mož, ki je poizkuse organiziral, je namreč trdil, da je dolgočasje nekak, znanstveno dokazan pojav. Je to prof. D. O. Hebb, ravnatelj psihološkega oddelka v.seu čilišča McGill. »Do sedaj,« je dejal, »so psihologi dolgočasje, ali zanikali ali pa obravnavali ta pojav kot nekaj čisto drugega. Naša preiskava pa je ugotovila, da je dolgočasje bolezen.«
Naveličani lahkega zaslužka
'Zakaj so se dijaki pri teh poizkusih že po razmeroma kratkem času naveličali tako lahkega zaslužka? Deloma zato, ker so pri odprtih očeh in popolni zavesti ■pričeli opažati stvari, ki jih ni bilo. Take vizije so doslej opažali !e pri duševno obolelih ljudeh in pri takih, ki so bili pod vplivom ma mil. Dijaki so med poizkusom li-•ftali šume, ki jih ni bilo in celo čutili neobstoječe stvari. Pri tem so .je njihovo duševno razpoloženje stopnjevalo od največje razigranosti do največje pobitosti, samopo-»ilovanja, prestrašenosti in jeze.
Poizkusi so bili tako urejeni, da so znanstveniki lahko ugotovili nove pojave v možganskem procesu ljudi, ki se dolgočasijo. Dolgočasje povzroča nepažnjo pri delu, nas navdaja z nezadovoljstvom in dovaja do številnih tragedij pri prometnih in obratnih nesrečah. Zakaj nastajajo letalske nesreče pri •ajlepšem vremenu in pod vodstvom zelo izkušenih pilotov? Za-kaj nadzornik kar naenkrat spregleda pomanjkljivo delo, medtem ko je bil pred tem ves dan naravnost pedantično natančen? Zakai vozi znameniti dirkač svoje vozilo na sto in sto kilometrov zaneslji V6 in varno in nenadoma udari ob žfiprte železniške zapornice, ker se je želel izogniti živali, ki je sploh «i bilo na cesti? Zakaj neko strojepiska po številnih pismih, brez
OD TU IN TAM
Triletni deček Peter Wrigley iz Bramlega (Anglija) je zletel s po stelje in si pri tem polomil vse zobe. Na državne stroške so mu izdelali umetno zobovje, ki ga bo nosil dokler mu ne zrastejo drugi zobje.
Eden važnih udeležencev filmskega festivala v Cannes-u je prišel na slavnostno večerjo v smokingu iz križastega škotskega blaga. Sedaj si ustvarjalci moške mode belijo glave, ali ne bi kazalo takim oblačilom podeliti salonsko sposobnost.
*	* *
Tudi Kremelj je pred kratkimi nastopil pri Vatikanu kot kupec. Komunistični zastopniki Kremlja so namreč kupili en izvod knjige »Atlas redkih kovin«. To knjigo je založil Vatikan in vsebuje rezultate podrobnih preučevanj, ki jih je vodil papeški observatorij.
pogreške naenkrat piše besedo »re
žija« namesto »religija«?
Prof. Hebb in njegovi sodelavci, ki so prisostvovali tem poizkusom, smatrajo, da ljudje ne postajajo nepazljivi, brezbrižni in razdražljivi zato, ker je duh z delom preobložen. Po njihovem mnenju je mogoče, da smo nekega dela siti, ne pa tudi naveličani dela sploh. Dekle, ki se pritožuje: »Ves popoldan sem pisala naslove na kuverte in .sem popolnoma končana«, ni niti duševno, niti telesno utrujena, kar lahko takoj ugotovimo, če jo povabimo na ples ali v kino.
Pri resnični .utrujenosti bi takoj zaspali. To utrujenost pa naši možgani le redkokdaj dosežejo. Mnogi psihologi so prepričani, da bi zmogli še mnogo več dela, kakor pa si ga sami prisojamo, pa naj bi o-pravljali že delo tramvajskega u-službenca ali atomskega raziskovalca. Možgani niso nekak elektro motor, ki se takoj zavrti, če je pred tem miroval. Možgani morajo stalno obratovati. Znanstveniki vseučilišča McGill so hoteli prav ugotoviti, kaj se zgodi, če možgani niso zaposleni.
Za svoje poizkuse so si izbrali miren prostor in v njem zgradili celice, ki so bile tako velike, da je v njih komaj stala postelja. Glava po zkus.ne osebe je ležala na blazini oblike U. Posebna klimatična naprava je skrbela za enakomerno temperaturo. Dijaki so imeli na u-šesih pritrjene slušalke, s stropa pa je visel mikrofon. Na ta način so bili znanstveniki v stalnem stiku z dijaki. Celico je razsvetljevala žarnica 40 wattov. Dijaki so i-meli na očeh, temna očala, ki so dopuščala le malo svetlobe. Roke so jim utesnili v močne manšete iz kartona, ki so onemogočili igra nje s prsti, in še ti so tičali v debelih bombažastih rokavicah. -Vrata so bila -na zunanji strani zaklenjena. Mala okenca so znanstvenikom dovoljevala, da so dijake neprestano opazovali.
V brezdelju na postelji
Dijakom je bilo dovoljeno, da so se usedli na posteljo le ob času prehrane. Pri tern so jim odstranili -rokavice in tudi manšete. Na la način so jih povsem odTezali od vtisov, -ki jih posreduje naših pet čutov.
Znanstveniki so bili presenečeni, ko so se nadaljnjim poizkusom odpovedali prvi trije dijaki. Ti so sc pritoževali, da so se ji-m prikazovali »trikotniki, okrogle plošče in drugačni liki« v jarki svetlobi in se z menjajočo hitrostjo vrteli v najrazličnejših smereh. Pri tem- so bili popolnoma čuječi z odprtimi očmi in pri popolni zavesti.
Ze po štiriindvajsetih urah ali jemanj so zahtevali, da bi jih izpustili iz celice. Zato se je eden izmed profesorjev odločil, da se bo tudi sam podvrgel poizkusu. Zc kmalu je opazil barvaste plošče in druge enostavne geometrične like. Ti so končno dobili obliko zamotanih, vendar enakovrstnih vzor cev, kakor pri preprogi. Z vso mir nostjo je lahko preučeval te varljive slike, čeprav je vedel, da i-ma odprte oči, ki so zasenčene zgolj s temnimi stekli.
Predno so dijake odvedli v celice, so jih preiskali glede na njihovo duševno stanje in sposobnost: reagiranja. Poizkuse so ponavljal' vsakih 12 ur,
V	prvih 5 do 8 urah so se dijak’ najprej krepko naspali. Ko so se prebudili, so najprej z očmi preiskovali celico, peli in žvižgali, ploskali s svojimi manšetami in se premetavali po postelji. Dolgočasi-
li	so se in se -poskušali razvedriti. Z znanstveniki izven celice se niso smeli pogovarjati. Nekateri so pripovedovali, da so bili ob tem času
dobre volje, drugi so postajali že
nemirni y svoji notranjosti. Pripovedovali so nadalje, da so hoteli ponavljati tvarino; da -bi premaga-
li	dolgočasje, pa so se le zelo težko koncentrirali. Ze kmalu pa so prekinili vsako zapovrstno misel i-n se vdajali sanjarjenju. Od časa do časa so tudi zgolj .zehali.
Halucinacije so se pojavile navadno po prvih dvanajstih ura-h. Pred očmi so se vrstile najrazličnejše scene mirnega podeželskega življenja, ki se je spreminjalo v družbo maj-raznovrstnejših prazgodovinskih živali. Nato so se nena doma prerivali po tropskih gozdovih.
iPo 12, 24 in 48 urah so morali poročati o lastnih vtisih. Njihovi referati pa so bili čedalje ubožnej-ši, česar sami niti opazili niso. Po pravilu jih ;e obhajalo čustvo, da bodo vse dobro opravili, približne; tako, kakor misli piianec ob avtomobilskem volanu. Mnogi so zahtevali. da bi jih večkrat izprašali in ne samo ob določenih urah. S tem so hoteli prekiniti dolgočasje. ,,
Dolgočasje - bolezen
■Ti poizkusi so potekali v resnic! v okoliščinah, ki jih tudi najbolj zoprno delo v taki obliki ne nudi, vendar pa so dokazali, da je dolgočasje v resnici bolezen.
Človek se stvarem lahko tako
prilagodi, da jih naš duh sploh več ne registrira. Ljudje, ki stanujejo-ob želetzniških progah, ne slišijo več mimo dirjajočih vlekov. Delavec ne sliši enakomernega šumenja strojev, pač pa postane takoj pozoren, če je šum drugačen ali če se stroj ustavi..
Tudi najbolj inteligentni ljudje počenjajo iz dolgočasja neumnosti. Previdni ljudje se dolgočasja izogibljejo. Avtomobilist, ki vozi ure in ure po njemu dobro znani cesti, pritisne nenadoma na plin in poskuša za vsako ceno prehiteti vozilo pred seboj. Končno se znajde v bolnišnici. Pilot, ki ure in ure opazuje radarsko ploščo, doseže končno točko, ko na radarju sploh ničesar več ne vidi, dokler njegovo letalo ne zadene ob hrib.
V	našem mehaniziranem stoletju se le redki izognejo dolgočasju. O-pravila človekova s« skrčili na minimum. Meščanu v. Ameriki ni treba nakladati drv v peč, mu ni treba vključiti luči itd. Vedno man; priročnosti potrebujemo v vsakdanjem življenju. V tovarnah zadostuje, da surovino pripeljemo do stroja, in ta poskrbi za vse ostalo. Delavec, ki dela po tovarnah kot robot, največ trpi na dolgočasju S civilizacijo ho treba pobijati tudi dolgočasje. Morda je današnje življenje čedalje manj kratkočasno, kljub razvedrilom, ki jih preteklost ni poznala.
Z jadrnico v Avstralijo
V teh dneh, ko je toliko Tržača- »Berta« j« tako naziv jadrnice,
nov našlo novo domovino na oddaljeni celini, ko se solze odhajajočih in solze poslavljajočih še niso posušile in ko mnogi hitijo S pakiranjem kovčkov, se mladi Tirolci odpravljajo v. Avstralijo z lastno barko.
Jožef Albrecht je star 37 let in je doma g Tirolskega. Prav te dni je prispela njegova jadrnica, ki si jo je sam zgradil, v beneško pristanišče. Vsa Tirolska govori in piše o drzni podjetnosti tekstilnega .delavca in o njegovem načrtu.
Kapitan Albrecht je trezen in preudaren človek. Med vojno je služil pri letalcih in se izuril v radijski službi. Ko mu je pred leti prvič prišla v spomin možnost pu stolovščine po morju, se je najprej obrnil za nasvet do nekega osivelega upokojenega pomorščaka v Benetkah, kasneje pa se je posvetoval še z raznimi ladjedelskimi strokovnjaki. Ko je imel celotni načrt izdelan, se je lotil dela. Nabavil si le deset kubičnih metrov raznovrstnega lesa in pričel z gradnjo svoje »Herte«. Ta meri v dolžino 10 metrov, široka je 3 -metre in v globino sega 1,85 m. Zelezobe-tonsko korito tehta 3100 kg. Jadrnica ima dva jambora po 12,30 metrov in 8 metrov. Površina jadralnega platna meri skupno 89 kv. -metrov. Albrecht je jadrnico gradil 3 leta in ji posvetil 2800 delovnih ur.
U ZSSR le Šport držauna služba
V zadnjih dveh letih so sovjetski športniki odnesli Američanom ■prvenstvo v dviganju .uteži, Norvežanom naslov prvaka v teku po ledu in Kanadčanom prvenstvo v hockeyu na ledu. Pri evropskih tekmovanjih v lahki atletiki so Sovjeti a svojimi pripreinicami v Bernu odnesli 26 od 35 prvih mesi.
Leta 1952 so se Sovjeti prvič u-deležili olimpiade. Prejeli so 61 medalj in so jih športniki Združenih držav le za malenkost prehiteli. Sedaj naglašajo. da bodo A-meričane na olimpiadi leta 1956 v Melbourne-u zanesljivo potolkli.
Sovje,tija se je v neverjetno kratkem času zrinila na konico svetovnega šiporta. Tudi šport je v Sov jetiji državna služba. Spada v propagandni stroj svetovne komunistične agitacije. Pred letom dni je napisala »Pravda«: »KP in sovjetska vlada smatrata šport kot eno izmed najvažnejših sredstev komunistične vzgoje. Za zdravstvo in telesno kulturo je v sedanjem državnem preračunu na razpolago 29 milijard rubljev. V zadnjih petih letih se je število športnikov v deželi podvojilo. Športniki so 2200-krat izboljšali sovjetske rekorde in 209-krat dosegli svetovne rekorde.«
V tem času obiskuje 120.000 izbranih učencev 800 otroških športnih . šol. Tudi izven, teh šol je še polno mladih športnikov. Samo športna društva kolhozov štejejo nekaj milijonov članov. Največji športni zvezi sta »Dinamo«, ki je priključena MVD (tajni policiji), in »Spartak«. Obe zvezi prejemata največjo državno podporo. »Dinamu« pripada največji stadion v Moskvi s 70.000 sedeži. Poleg tega pa še vežbalni stadion in cela vrsta nogometnih igrišč, kopališč, telovadnic, bolnišnic, kinematografov in restavracij.
V Moskvi, Leningradu i-n nadaljnjih devetih mestih obstojajo športne visoke šole. Država vzdržuje v 39 mestih strokovne šole za telesno vzgojo in razpolaga s številnimi znanstvenimi inštituti. Država je zgradila 1200 stadionov, 55.000 nogometnih igrišč, telovadnic, pla-
valnih kopališč in smučarskih šol Prav sedaj gradijo v Moskvi naj-večji stadion za 100.000 sedežev.
Država dobavlja športnikom vso opremo in plačuje trenilce. Kdor pri važnejšem športnem dogodku zmaga, ga odlikujejo z naslovom »športni mojster«. Kdor večkrat za p»redoma .zmaguje, postane »zaslužni športni mojster« in prejema dosmrtno rento. Športniki, ki se dobro izkažejo, prejemajo denarne nagrade in dobra nameščenja. Na jboljšim podelijo visoke vojaške čine in prejemajo nagrade, ki so px> gostokrat večje od plače. Oproščeni so delavnih norm, prejemaj” najudobnejša stanovanja, povečane obroke živil in ostalih potrebščin ter so deležni raznih drugih prednosti. Športniki so v Sovjetiji posebna kasta.
Komunistične športnike spreminjajo sistematično v -športne stroje. Sovjetske zmage so vedno re zultat »socialističnega treninga«. Sovjetski športnik ne preteče 100-metrsko progo v 10,4 sekundah zaradi športnega samozadovoljstva, pač pa zato, da bo »očetnjavo branil proti vsakemu sovražniku, ki ograža -mirno in ustvarjalno delo sovjetskega ljudstva«. Ob porazih pada krivda na »nezadostno ideološko šolanje«.
Na Zahodu se še vedno najdejo lahkoverni ljudje, ki smatrajo, da je šport po vseh državah nepolitična ustanova. Dejstva p>a govorijo drugače. Sovjeti so šport skova
li	v izredno učinkovito 'orožje v svojem včerajšnjem boju za »mirno sožitje«, oziroma pri današnjih prizadevanjih po »nevtralizaciji« sosedov.
Pri obiskih na Zahodu sovjetske športnike strogo stražijo. Ni jim dovoljeno, da bi se prosto razgo-varjali s tujci. Moštva spremljajo funkcionarji tajne pjolicije in politični uradniki. .Pod takimi okoliščinami je razumljivo, de mora sovjetski športnik iztisniti iz sebe vse. Njegov obstoj je neprestana akrobacija na konici noža. Iz mreže se nihče ne izmota. Kdor politično zapade nemilosti ali popusji v svoji formi, je končan. Takoj izgubi
vse privilegije in vse se ga Izogiblje kot »socialističnega faliran-
t«.
»Sovjetski športniki so užaljeni če človek podvomi v njihovo amaterstvo. Vladimir Savdunin, sloviti tekač nogometnega kluba »Dinamo«, zasluži kot mehanik po 1000 rubljev mesečno. Plačo vleče tudi kadar je na potovanjih. Poseduje lastno hišico v predmestju, prejema visoke premije in je po pol leta na športnem dopustu. Kljub temu zatrjuje, da je amater. Stockholmsko časopisje je pred časom poročalo, da je moštvo hokeja no ledu prejelo po 5000 rubljev na moža in zato so listi zahtevali pre iskavo o »amaterstvu« tega moštva po Mednarodnem olimpijskem odboru.
Pod takimi pogoji bodo zahodn športni amaterji v Melbourne-u tekmovali pravzaprav s poklicnimi akrobati.
kakor tudi ime kapitanove žene.
Ta nad pustolovščino svojega moža ni preveč navdušena. Predvsem ni vešča plavanja. Ima tudi dva 'neplavalca v družini. Osemletni Hansjoerg je prav toliko star kot očetov jadralni načrt. Dveletna Renata pozna, jadrnico prav tako kot oče. Zakon pa zahteva, da žena sledi možu, celo čez oceane.
.»Herta« p>a ni prepuščena sama sebi in burji. Pomožni motor 18 konjskih sil bo imel na vožnji — px> -mnenju kapitana — dovolj dela. Tudi navigacijski inštrumenti so na jadrnici: kompas, smerni trikotnik in butara pomorskih zemljevidov. »Sekstanta ne potrebujem ker bom ujporabljal radijsko navigacijo«, zatrjuje Albrecht, nekdanji radiotelegrafist.
Posadka jadrnice šteje osem o-seb. Poveljnik je seveda sam graditelj. Ta je kapitan, krmilar in družinski poglavar obenem. Poleg njegove žene in dveh otrok sta se. na krov vkrcala še dva tirolska lanta in zakonska dvojica. Eden izmed osmerke se bo zopjet vrnil na Tirolsko, ostali so izseljenci.
Prvotno je jadrnica nameravala objadrati zemeljsko kroglo v vzhodni smeri, skozi Sueški prekop. Ker pa v tem času pihajo v Indijskem oceanu za jadranje neugodni vetrovi, bo ali pa je 'že usmerila jadrnica svojo pot proti zahodu, skozi Gibraltarski preliv. Od Karibskega morja se bo zadrnica spustib skozi Panamski prekop proti otokom Galapragos. Od tam bodo Tirolci usmerili svojo »Herto« px> p>o-ti Kon - Tiki proti Južnomorskemu otočju proti Avstraliji in pristali v Sydneyu.
Morska piot meri 26.700 kilometrov. Pogumni Tirolci računajo, dr bodo na jpoti štiri do pet mesecev. S hrano »Kon - Tiki« so se preskrbeli za šest mesecev. Sveže meso, zelenjavo, sadje in vodo bodo dopolnjevali od luke do luke. Za morske ribe hribovci niso preveč navdušeni, vendar si bodo verjetno na malem petrolejskem štedilniku spekli tudi px> kako ribo.
Delo jim je — tako so pripovedovali — v Avstraliji zagotovljeno
Prepričani smo, da bodo listi o tem zanimivem podvigu v bodoče še kaj pisali. Z zanimanjem fooroo sledili tem drznim pomorščakom -diletantom na njihovi px>ti Ph^ti daljni celini. 'Pravijo, da tistemu, ki si nekaj trdno zabije v glavo, uspje vse, česar se loti. Zato bi res iz srca želeli, da bi jim bila sreča-naklonjena.
F č, Benetke
Barry Conners: ROXI
2e pred časom smo obljubili poročilo o letošnjih odrskih nastopih dijakov drugega klasičnega liceja iz Trsta. Medtem so nastopili že po raznih vaseh našega podeželja in tudi v tržaškem Avditoriju.
Letos so si študentje izbrali lahkotno in veselo igro Američana Connersa: »ROXI«. Daši je igra sama na sebi preprosta, je bilo potrebno znatne spretnosti za dovolj plastičen prikaz karakternih pwseb-nosti oseb, ki y igri nastopajo. U-spelo jim je to v tolikšni meri, da smo jih bili resnično veseli. Nji. hov razrednik in režiser prof. Jože Peterlin jih je vestno in neu morno pripravljal za ta nastop in v prvi vrsti gre prav njemu zasluga, da so mladi igralci doživeli po vsod tako velik uspeh.
Kar pa je dalo njihovemu igranju pjos-eben čar, je bila ona mladostna- sila, ki je kar vela z. odra in kateri se ni mogel ustavljati nihče. Od kake tipično diletantske nerodnosti pa do kukanja v dvo-
iiniiuiiiiiiiiiini
POP ČRTO
B I K
Vse se ga je balo. Nekdo je nekoč skrivoma izbleknil in že se ga je _v vasi prijel vzdevek: bik. Od tistega časa dalje, ko je koma;, dvajsetletni z enim udarcem s pestjo podrl na tla razjarjenega, vola, je njegov sloves prodrl v sosedne kraške vasi. Bil je priden in delaven fant, nobenega dela se ni strašil. Kmečki delavec, delal je v kamnolomu, nakladal hlode na postaji in odhajal v gozdove na Tirolsko in Koroško. Kljub temu, da .je garal - ramo ob rami z delavci-prijateiji, vendar prav do srca mu *i mogel nihče. Silna moč njegovega .telesa je vzbujala med sovrst-•iki strah in odtujenost. Morda je celo sam trpel nad tem samozapr-idjem, kajti bil je bister in občutljiv. Nikoli pa ni govoril o svoji osamelosti.
Ko mu je bilo štiriindvajset let je Urban spoznal Urško. To se je •godilo nekega večera pred vasjo Urban je sam sedel na zidu ob priti in opazoval sonce, ki se je pxv ♦•pljalo v. morje. Urška pa se je vračala domov s šestimi kozami, ki
iiiiniiininii
ll!lll!llllli!llliil!lllHUll!lllll!l!!lllllllll!llllllllll!llll!!llllli!l>illllUIIIII!ll!ll!l!ilIlil!lllll!
jih je imela na piaši. Prihajala je z zibajočo se hojo, vitka in nežna. Na križišču se je za hip ustavila, da bi zavrnila kozo, ki je silila njivo. Tako sta se Urban in Urška srečala z očmi. Resno in tiho Sta se pogledala. Od tega dne dalje je Urban px>znal Urško.
Od tega časa dalje se je pričela Urbanova narava čudno spreminjati. Postal je prepirljiv in bojaže-Ijen ter pričel popivati. Vedno pogosteje je px>hajal p>o gostilnah in postajal strah in trepet vaščanov. Živinskega mešetarja iz mesta, ki se mu je postavljal po robu, je skozi okrižano okno zagnal na cesto Pogostokrat se je dogajalo, da je ob policijski uri vse goste nagnal iz gostilniške sobe s stolico v rokah. Neke nedelje so se vaški fantje dogovorili, da z njim obračunajo. Čakali so ga pred gostilno. Prišel je z narahlo povešenimi težkimi rameni, s sklonjeno glavo in s trdimi koraki kot resnični bik. Fantje so ge prijeli za besedo in strupene zbadljivke so letele z vseh strani. Ostal je na mestu in zdelo se je, da jih ” začetku sploh ne posluša. Nenadoma pa je dvignil glavo, kakor da se je pravkar zbudil.
Njegove oči so kazale nekdanjo bistrino, vendar je na dnu, -nekje v globini oči žarel tuj plamen. Zavedel se je, da ga sovražijo. Nekdo mu je stopil bliže. Tedaj je vzki-p>el, njegove pjesti so udarjale kot kovaška kladiva in pokosil je na desno in na levo — vseh dvajset — kot zrelo travo. V naslednjih dneh je imel opravka, s karabinjerji in sodiščem, kajti nekaj fantov j.o odneslo trajnejše spomine bitke. Za nekaj časa se je preselil v ulico Coroneo. Vsi so se bali njegove vrnitve.
Ko pia se je spet pojavil, je bil popolnoma spremenjen. Zopet je delal -kot obseden; ni več popival in nikjer ga ni bilo na- spregled. Dokazoval je, da se ne zna samo pretepati za dvajset drugih, pač p>a tudi delati za enako število.
Kako je prišlo do tega, da, se je poročil z Urško, ni vedel nihče. Vzela sta se brez hrupa in veseli ce. Urban je postal kmetiček kot vsi ostali v vasi. Tri, štiri leta so minule v. miru in na vrtičku pred hišo se je igral postavni fantiček. Ko ga je Urban prijel v naročje in dvigal v zrak, -se je otrok zagledal v ozek, zasanjen obraz matere in
se veselo zasmejal sreči svojih roditeljev.
Nekega dne pa je prišel zop>et v vas mestni mesar. Urban mu je prodal tele, in seveda so »likof« zalili v vaški gostilni. Tam je bilo zbranih že nekaj vaščanov, ki so Urbana veseljem pozdravili. Hvalili so njegovo moč pred mesarjem, in Urban je pil več, kakor pa je bilo prav.
Tudi pri ostalih mizah so se pogovarjali o Urbanu. Nekdo si ga je izposodil. Na ušesa so Urbanu prihajale besede, v katerih ni manjkalo dobrohotnih Zbadljivk. Njegovo tenkočutno uho pa je iz teh besed izluščilo zasmeh in žalitev. Zopet je pil. Eden izmed kmetov mu je zaklical: »Urban, kako pa je z ,,mularijo”?« — mislil je pri tem na- Urbanovega sina. Urban iga j? pogledal in dejal: »Brigaj se za svoje stvari!« — »No, no,« je menil kmet.
Tedaj je Urban vsal, kakor da ga je pičil modras. Nekdanji o-genj se mu je zabliskal v očeh. Se sam ni vedel, kako je prišlo do tega, stolica se je preklala na dvoje -in 'zletela v kot. Nameril se je naravnost proti tistemu, ki se ga je
drznil nagovoriti. Prijel ga je za ovratnik suknjiča, in ga- zagnal na sredo gostilniške sobe. Tedaj je tudi že dvignil desno p>est, da. bi pometel z ostalimi. Kmetje so se o-gorčeno dvignili s stolic in se drenjali proti Urbanu.
V	tistem trenutku je padla majhna, ozka senca skozi gostilniška vrata in droban, čist glasek -je zaklical v sobo: »Oče!«
Bik je spustil desnico. Vneto so mlele drobne nožiče čez prag v sobo. Nato je Urban občutil, da se ga je nekaj oprijelo za hlače. Obenem pa je vsa jeza izginila iz srca: njegov obraz se je razia-snil in niegove oči so se raztegnile v nasmeh. Čutil je, da ga nekaj trdovratno vleče proti vratom. »Pojdi • te domov, oče!« je ukazoval glasek.
Tedaj se je Urban glasno in preteče zasmejal, vzel malega sitneža v naročje in odhajal k vratom. Na vratih se je obrnil in pokimal kmetom, ki so z odprtimi usti stali ob mizah. »Zbogom, ljudje!«
Cez nekaj časa so gostje v gostilni poslušali skozi okno ta/nk; glasek fantička in globok, godrnja-zoči -bas -bika: pogovarjala sta se.
Tine z Ržišča
rano skozi že stare ali pa. za to priliko narejene luknjice na odrskem ■zastoru — vse je dalo prireditvi
nadvse prrikupni pečat. Oglejmo si zdaj posamezne osebe.
Franc Mljač je dobro px>godil jpo-trpiežlji-vega .in ob koncu tudi nadvse odločnega moža in očeta.
Prav tako se je Breda Bekarje-va z vso skrbnostjo vživela v vlogo stairejše hčerke G-rece. Vso svojeglavost in pra-v originalno 'logiko tega lika je Bekarjeva podala ires ljdbko.
Njenemu zaročencu Billu je dai prepričevalno barvitost Vladko Vremec, ki' je s -svojo simpatično okornostjo nakazal dobrodušnega flegmatika, kii ga pa potrpljenje včasih le mine.
Marijan Slokar je s prikupno i-gro odigral vlogo nesrečnega, a na koncu presrečnega zaljubljenega fa'nta Tonyja. Premišljeno in gladko je obvladal svojo nalogo.
Starega odvetnika p>a je Emil Či-bic podal z rahlim pretiravanjem Vendar kot svojevrstna zabavna figura tak odvetnik ni izstopal iz celotnega okvira.
Vsi pa so si soglasni v tem, da je igra bila pravo zmagoslavje v malem za Lauro Dežjotovo in V? jolico Fondovo. Prva je presenetila občinstvo kot dovršen prototip moderne žene srednjih let, ki ji je partija bridgea in plesna prireditev važnejša kot marsikaj drugega. Zlasti pa je bila povsod toplo sprejeta Vijolica Fonda v naslovni vlogi -male Roxi. Njena mimika, sproščenost in toplina so občutno presegale okvir diletantskega nastopa.
Ker je to bolj px)ročilo kot pa resnična ocena, bi hoteli predvsem poudariti važnost, ki jo imajo take prireditve v naših krajih in razmerah. Občinstvu prinašajo poleg razigranega razpoloženja tudi in predvsem užitek nad našo besedo in jponos. igralcem p>a samozavest in prijetno dop»lnitev že tako intenzivnega dijaškega življenja. Zlasti pa je važno prvo. In naši ljudje so v obilni meri pokazali, da razumejo to svetlo poslanstvo naših dijakov ter da so jim zanj hvaležni. Mi jim pa v imenu vseh želimo, da -bi s tem px>slanstvom nadaljevali in se izpolnjevali.
S. M.
VESTI s T R2 A S K E G A
Prepričanje na komando
J
iNa slovenskem narodu počenja komunizem od 1943. leta naprej same politične in gospodarske poiz kuse. In veiik del tega dobrega ljudstva to pohlevno prenaša in trpi in na komando danes vpije nekomu: »hozana« — jutri pa: »križaj ga, križaj ga!«
Najprej je komunizem poskusi!, ali se bodo dali Slovenci pod pa-jolo »Osvobodilne fronte« vpreči v komunistični voz in sprejeli diktaturo komunističnih voditeljev. U-spelo mu je. Tako je komunistična partija kot številčno najmanjša, ali kot edina politična organizacija, ki je imela vojaško silo v rokah, ob koncu vojne obvladovala vse slovensko javno življenje. Od 1. 1945 do 1. 1948 je bil komunizem enoten in Jugoslavija eden od prvih sovjetskih satelitov. Zato ni na pariški konferenci, četudi med zmagovalci, kot komunistična država dobila Trsta in Gorice in pozneje koroških Slovencev. V tej dobi sov-jetsko-komunistične hegemonije je postal Beograd sedež Kominfoirnu in Trst je bil izbran za sedež komunistične propagande za sredozemske države in za Srednji vzhod. Kato je bila v ulici Montecchj postavljena ogromna moderna tiskar na, čije stroji linotipi so stali 3G0 milijonov lir.
V dobi te komunistične idile si je komunizem lastil politični monopol nad Slovenci. Diktiral je, komu se prizanese in koga se vrže m?'! ■komunistična kolesa. Komunizem in partija sta za ljudstvo mislila, govorila, sodila in likvidirala. Mar-xu, Leninu, Stalinu in celo Titu sami slavospevi. Heroji, prvotorl • telji, odrešeniki, nezmotljivi oznanjevalci komunistične religije, polbogovi. In ves narod je moral, nn komando, vzklikati: Sleva, večna slava!
■Junija 1948 je .bil Tito kot razbojnik izključen iz Kominformu. V Tirstu so se komunisti razcepili v dva tabora: v titokomuniste, naslonjene na Beograd in Ljubljano, in v kominformiste, naslonjene ne i-italijansko komunistično partijo v Italiji. Med obema taboroma je pričelo psovanje, zmerjanje, poskusi ugrabljanja, .uničevanja nasprotnih sedežev. Obmetavanje z fašisti, izdajalci, zločinci. Do včeraj sta bila Stalin in Tito vsem tržaškim komunistom še na pol bogova, danes pa je postal Tito za kominfor-miste najbolj zaničevan izdajalec fašist, morilec, suženj kapitalizma. Za titokomuniste pa so bili Stalin in vsa okolica do Togliattija in Vidalija:	izkoriščevalci delavnega
ljudstva, državni kapitalisti, po-tvarjalci Ma novih in Leninovi!) naukov, ki so spremenili Sovjetsko zvezo v deželo sužnjev, pomanjkanja in bede.
■ ‘In slovenski komunisti so zopet, na komando, menjali svoje prepričanje: kar so še nedavno povzdi-
govali v. deseta nebesa, so danes teptali v blato. Ne iz lastnega pre-vdarka, iz lastne razsodnosti, ampak, ker je tako komandirala partija, ena in druga.
Sedem let je trajal razkol. Tito-komunisti so že pričeli opuščati komunistični katekizem in se približevati socialistom. Menjali so i-me ‘svoji komunistični partiji in ponujali so se že socialdemokratski Internacionali, ki jih je pa odklonila.
Ali zgodilo se je čudno. Moskva potrebuje Jugoslavijo, pa je spregovorila. Zatajila je vse one strele, ki so jih Stalin in z njim vsi mogotci Kremlja od leta 1948 sem metali nad Tita in na njegovo Jugoslavijo. Vse to je bila sama zmota Kremlja. In Tito je iz Postojae stegnil roko nasproti Moskvi in dejal: saj jaz sem še vedno oni stari pravoverni komunist, ki ste ga nekdaj poznali pod imenom Wal-ter; in samo pravi komunisti bodo odslej zopet v Jugoslaviji prišli na vs? vodilna mesta in bodo imeli državo v, rokah. In tako je- prišla najvišja oblast iz Sovjetske zveze v Beograd, da zapečati novo spravo, nov objem. In vse kominformi-stično časopisje, od »Dela«, »Lavo-ratore« do »Unita«. od neznatnih petelinčkov do Vidalija in Togliattija pojejo sedaj zopet slavo in ho-zpno Tilu in Kardelju. In »Primorski dnevnik« se sladko muza in i-gra pri tem vlogo kmečke neveste.
češ, če je prišel Hruščev prosit od puščanja Tita v Beograd, morajo tudi Vidali, Bernetičeva in »Delo«. »Lavoiatore« in »Unita« prositi o proščenja tovariše okoli »Primorskega« in tržaške hierarhe raapu ščenih titovskih organizacij.
In zopet bo komunistična parti;a Vidalija komandirale slovenskim delavcem na Tržaškem:	Titu in
»Primorskemu dnevniku« slava, večna slavci
Da, tako komunizem slovenskim delavcem, obrtnikom, kmetom in trgovcem, na komando od zgoraj predpisuje politično prepričanje, kakor da -bi bili žične figure in ne ljudje, svobodni, z razumom obdarjeni ljudje. Kako dolgo bo še to trajalo?
SLOV, PROSVETNA MATICA
priredi v torek, dne 7. junija ob 21. uri v društvenih prostorih v ul. Machiavelli 22-11
KONCERT
violinskega virtuoza prof. Karla Sancina ob sodelovanju pianistke prof. Mirce Sancinove.
Na sporedu so priljubljene skladbe Dvoraka, Smetane. Čajkovskega, Vienytempsa, Ba cha in Schumanna.
Vabljeni/
Kulturni domovi
in kommformisti
Protest, ki ga je prinesla »Demokracija« od 13. maja proti londonski kupčiji s slovenskimi kulturnimi domovi v; Trstu, je v slovenskih in italijanskih demokratskih krogih vzbudil živo pozornost. Izjave solidarnosti so prišle s strani raznih političnih osebnosti in strank. Vsi se zgražajo nad tem. kako so titokomunisti izsilili zh svoje pristaše v Trstu dva moderna, največja kulturna domova, medtem ko je ostal .za vse osta'e Slovence in Jugoslovane en sam kulturni dom, in še ta pri Sv. Ivanu, čigar lastnina pa je povrhu še sporna. Vsa slovenska skupnost jc. bila na kulturnem polju težko prizadeta. In naravno bi bilo, da bi se bile pridružile protestu Slovenske demokratske zveze in Katoliške skupnosti vse one stranke in prosvetna društva, ki bodo od u-porabe titovskih kulturnih domov izključene. Toda proti vsakemu pričakovanju komin.formistična društva niso protestirala. Sla so preko tega kulturnega škandale tiho in brez besede. To pomeni, da se oni strinjajo in odobravajo kupčijo o kulturnih domovih. To pa je mogoče iz dveh razlogov: ali jim za slovenske kulturne domove sploh ni mar in se zanje ne potegujejo, ali pa je združitev s titovci teko blizu, da si mislijo, kar bo titovsko, to bo naše.
Tržaška KF proti HruSčepu?
Generalni tajnik sovjetske ko-munističn? r^rtije, Hruščev. danes najvišji sovjetski mogotec, je spregovori, ko ;e stopil na jugoslovan ske tla premišljene in preudarjene važne besede. On ni prišel v Beograd, da Tita pomilosti ali, da mu odpusti razkolništvo iz leta 1948. Ni mu prinesel amnestije, ampak je izrekel popolno oprostilno razsodbo nad Titom in jugoslovanskimi komunisti. On je pred celim svetom razglasil, da je bila obsodba in izključitev Tita iz komunistične svetovne organizacije plod potvorjenih listin, in dokazov, ki so jih proti jugoslovanskim vladnim osebam sfabricirali ljudski. sovražniki:	Berja, Abakumov
in drugi, ki so se bili z zvijačo in prevaro vrinili v partijo. Tako je govoril nejvišji, vsegamogočni sov jetski hierarh in prva osebnost vsega internacionalnega svetovnega komunizma. Moskva je govorila — in kar je rekla, je sveto — za ves ortodoksni komunizem. Tu ni izgovorov, tu ni drugačnih mišljenj in prepričanj. Jeklene disciplina komunizma, ki je že toliko svojih najboljših ljudi, ki so si u-
Kamen in jaune zgradbe
Nabrežina
Takoj po prevzemu oblasti Tržaškega ozemlja po generalnem komisarju italijanske vlade je nabre-‘žinski upravni odbor predložil generalnemu komisarju dr. Palaman obširno spomenico o najnujnejših potrebah naše občine. Med drugi mi problemi je bilo predložen) vprašanje delovanja naših kamnolomov, ki že leta hirajo, ker je kra-ški kamen postal luksus, ki ga iz-> podriva umetni kamen iz cementa. V spomenici je bilo obširno obrazloženo sedanje stanje nekdaj itako cvetoče industrije ter so bili tudi postavljeni predlogi,' kako bi se lahko prišlo na pomoč tej industriji, ki je za naše kreje življenjske važnosti. Med drugim je bilo tudi predlagano, naj bi se postavilo pravilo, da -bi se v vseh javnih .zgradbah našega ozemlja določilo gotov odstotek del, ki ibi morala biti napravljena iz kraškega kamna.
'Pri svojem prvem sprejemu pri generalnem komisarju je župan o-sebno obrazložil ta za nas tako vežen problem. Takrat je generalni komisar zagotovil, da bo dal to vprašanje preučiti ravnateljstvu javnih del, ki bo o tem izreklo svoje mnenje ter se bo potem izdalo tozadevna navodila. Ko je potem novi ravnatelj za javna dela obi skal našo občino, mu je upravni odbor ponovno predložil to vprašanje na dnevni red ter je takrat dr. Palomba zagotovil da bo to vprašanje ugodno rešil, ker da im.i priporočilo generalnega komisarja, naj skuša, če le mogoče, ugoditi želji naše občine.
Končno je bile rešena tudi ta zadeva, in sicer še precej ugodno za ■našo industrijo. Pred dobrim me-
secem je ravnatelj za javna dela. dr. Palomba, izdal odlok na vse javne ustanove ter \i vednost tud! naši občini, de se mora pri vseh javnih delih upoštevati pri načrtih in proračunih uporabo kraškega kamna iz kamnolomov, ki leže v občinah Tržaškega ozemlja, in sicer v izmeri 10 odstotkov vrednosti za delo porabljenega gtradiva. Ta odlok, ki je stopil takoj v veljavo je za našo industrijo velikega pomena posebno sedaj, ko je v vladnem načrtu gradnja velikih objektov, kot sta postaji v Trstu in na Opčineh. Imamo upanje, da se bo sedaj naša industrija okrepila ter dala ponovno zaslužka večjemu številu kvalificiranega delavstva ter opogumila mledino, da se poprime ponovno kamnoseške obr ti, ki je bila vedno vir življenja vseh vasi naše občine. Zato izražamo ravnatelju dr. Palombi vse priznanje za ta njegov ukrep.
Izlet na Koroško
Slovenska demokratska zveza v Nabrežini sporoča, da bo organizirala tudi letos običajni izlet, in sicer tudi letos v krasno Koroško deželo. Obiskali bomo Baško in O-sojsko jezero ter se povzpeli na go ro Kanzel (1500 m) ter z žično žp-leznico na višjo goro Gerlitzen (1910 m). 'Izlet bo dvodnevni ter bo enkrat sredi meseca julija. Izleta se udeleži tudi pevski zbor »A. Tanče« iz Nabrežine.
Prijave sprejemajo že sedaj odborniki naše organizacije v Nabrežini ter tudi tajništvo Zveze v Trstu. Podrobnejša pojasnila bodo objavljena v prihodnjih številkah »Demokracije«
Odbor SDZ za Nabrežino
pali ugovarjati, poslala kratko in
malo na oni svet. Od Trockega pa do Berje ne pozna izjem, ne prtzn«i prizanašanj ne dovoli kritike nad. sklepi centralnega komiteta komunistične partije. "In tak sklep je Hruščev na zemunskem, polju proglasil. Ali upravičeno ali krivo, to je postranska stvar. Sklep ie bil proglešen, je stopil v moč in je ob vezen za vesoljni komunizem.
Toda čujte in strmite! »II Lavo-ratore« od 30. maja je napisal, da se tržaški komunisti ne strihjajo š Hruščevo izjavo o Titovi nedolžnosti; da so oni globoko prepričani o Titovi krivdi; da ne verujejo, da so bili oni dokumenti falfizifici-rani.
Iz tega sledi, da po njih prepr! Čanju Tito ni zaslužil one. javne rehabilitacije pred celim svetom, ki je spoznal iz Hruščevih priznanj, kako ogromno vlogo igrajo v boljševiškem upravnem in vladnem aparatu potvorbe, prevare in laži. In ravno tržaški kominformi-sti šo najbolj prizadeti pred delavskimi množicami od takega Titovega povzdigovanja s strani vsemogočnega Hruščeva. In »II Lavora-tore« si ni mogel kaj, da se sam ni izdal1 in povedal, izakaj pravza prav ta oraapad« na visokega tovariša iz Kremlja.
Uvodničar v »Lavoratoru« je napisal, da je bilo iznenadenje tržaških kominiormistov nad izjavami Hi uščeva ogromno in da so njegove izjave pretresli in zmajale tržaško kominformistično partijo tako. kot kraška .burja maje in lomi drevesa po našem ozemlju. Ljudstvo je pričelo misliti s svojo glavo.
Zgražanja »Lavoratora« so le navidezna. Članek, ki obsoja Hruščeva in njegove izjave, ni podpisan. S tem člankom se je hotelo samo pomiriti tržaško delavstvo, ki hodi za komunistično partijo, pa se je pričelo nehotč spraševati: Kam nas pelje ta politika večnih dvoumij in skokov?
Kar je Hruščev izjavil, to bodo sprejele »i izva jale vse od Moskve odvisne komunistične stranke, in med mjimi tudi KP za TO. Ali zaenkrat, dokler je stvar še sveža, ■treba jo je olepšati in pokazati, kakor da so vodje tržaškega komin-formizma proti Hruščevu in proti Titu, ker zdrava človekove pame* ne more razumeti, kako so mogoči v politiki taki skoki in preokreti, kako je mogoče danes trditi, da je belo, kar je bilo do sedaj črno. V
komuniizmu je vse mogoče. Komunizem ne pozna logike in doslednosti, on je protislovje vseh proti-lovij. Dg bi vsaj enkrat naše ljudstvo pričelo spoznavati to resnico!
Proslava ustanovitve šole
v Katinari
V nedeljo, 5. junija t. 1., ob 16 uri bo v Lonjerju proslava 151-let-nice ustanovitve slovenske šole na 'Katinari. Proslavo organizirajo bivši učenci te šole. ki se za to priliko pripravljajo, da združeni proslavijo velik kulturni dogodek. Poleg domačega združenega pevskega ztora Lonjer - Katinara sodelujejo še pevski zibori iz Bazovice, iz Boršta, iz Boljunca, iz Rovt, folklorna skupina iz Brega ter najmlajši iz katinarskega šolskega okoliša.
Vljudno vabimo vse Slovence, d<* se udeležijo proslave in z domačini počastijo kulturnozgodovinski jubilej.
Bivši učenci katinarske šole
pTRŽAŠKI PREPIHI
Komunistični aktivisti rojijo
Odkar se sovjetski poglavarji trudijo po Beogradu za ljubezen r. naklonjenost Tita, vlada med tržaškimi komunisti obeh izpovedanj še <nedoživljena živčnost. Titovsk; komunistični trop, ki je ostal brez zvoncev, se sicer ponaša s sovjet skimi prikloni, vendar je v .tem veselju pomešanih mnogo tistih ob čutkov, ki jih nujno prinašajo pogrete ljubezni. Saj bi bilo res lepo, da bi dogodki tista dva ducata generalov potegnili iz 'naftalina -n jim dodelili v aj nekaj malega moštva in seveaa čim več oblasti, ki jim je v zadnjih suhih letih tako naglo skopnela.
Na drugi strani je trop zbegaj zaradi Titovih postojnskih izjav. Leta in leta so trobili po mestu in po deželju, kako se na oni stran' vse čedalje boljša, kako izginjajo posledice revolucije, kako postaj« Titova Jugoslavija »posrečena rešitev« med dvema skrajnostima. Seveda so vse te pripovedke meu ljudmi le malo zalegle, saj so na oni strani od česa do časa hiteli poudarjati, da so komunisti in da bodo tudi komunisti ostali. Seveda so aktivisti poskušali tudi ta zatrdila sprevračati z dialektiko. »Ce hočemo iz Amerike še kej prida izvleči, ne smemo pokazati, da smo že s trebuhom in glavo v ameriški vreči«, je še pred nedavnim zatrjeval eden izmed tropa.
Sedaj se Titova politika približuje končnemu razčiščenju. Ze pred leti je »Demokracija« napisala: »Rdeči Franco je v srcu Evrope nemogoča rešitev; kolebanje proti Vzhodu in Zahodu bo končalo e končno odložitvijo Tita na tej ali oni strani.« Ali smo že tako daleč? To je vprašanje, ki še prav posebno davi večino naših titov-cev. Takole — malo na desno, nekaj globlje na levo — je pravzaprav najugodnejša politika. Osta-laš brez velikih zamer in. se obračaš kakor priložnostno najbolj kaže. Na drugi .strani pa je tudi ra-zumniška slovenska sredina sama najraje na sredi. Od sredine proti levici pa je tako in tako en san. korak. Besednjakarija je ker primeren vzorec...
Sedaj bo naenkrat te idile konec. Sovjeti so nestrpni ljudje iti zahtevajo čiste račune, in tudi A-meričani so se menda kolebanja naveličali. Slovenski kmet in delavec sta hrbtenico ohranila krepko in nepremično. Včasih je kazalo, da je tudi prilagoditev potrebno, za podpore, teran, kranjske klobase, za obiske, kolonije in izlete. Droban nasmešek, komej opazni priklon, zakaj pa ne, če tako kaže; volilna celica pa je ostala v glavnem tabernakelj vesti.
Kaj bo sedaj iz vsega tega? Sov-
jetskega načina življenja ne odklanjajo samo slovenski delavci i» kmetje, tudi aktivistom postaja oče ob misli na sovjetski raj.
* * *
Med vidalijevci tudi brenči in šumi v teh dneh, ko čebele rojijo. začetku spokorniškega romanja-bil tržaški poglavar KP prepričan, da bodo gumbi in pritiski kar zadostovali. Anulacijski vzvod no* njegovem računskem stroju pa re-gioniera ni ubogal. Sedemletne računske operacije, ki so ponoči iti podnevi seštevale, množile, delile odštevale »titofašistične račune«.. ^ ne dajo in ne dajo zbrisati. Gumb ne uboga! Sedemletno ra-gioniersko delo b' ragioniere z mirno vestjo zevrgel, ali kolesje, ki garalo, cvililo in škripalo skozi sedem suhih let. teh popevk ne more kar na mah zavreči. Tako razmetavanje duhovnega kapitala je celo za protikepitalističnega komunista zločin.
Mobilizacija vidal ijevskih aktivistov je pojx>lna. V bodočih dneh se bodo vsuli na mesto iln podeželje, da zmedeno bazo pomirijo in ji naso lijo pamet. Baza je v glavnem o-stala na liniji proti-titizma .le neznaten del disciplinirano ploska Hruščevu. Po gostilnah prepevajo partijci stare protititovske popevke. Mnogi pa pošiljajo eno in drugo krilo v — morje. Kurirji se pehajo iz gostilne v gostilne, od celice do celice z mažo pomirljivosti in z obljubami »razčiščenja«. Pravijo, ds bo 2. junija prišlo razodetje. Do. tega dne bo Vidali skuhal mine štro »razčiščenja«. Ali jo bo baza zaužila in prebavila pa je drugo vprašanje...
Občinska seja v Nabrežini
V sredo 25. p. m. se je vršila v Nabrežini občinska seja, pri kateri je takoj po prečitanju zapisnika svetovalec Leopold Legiša iz Devina pozval župana, da posreduje pri podjetjih pri delih za novo avtocesto, da bi ne delali škode Iz minami na bližnjih travnikih in njivah. Zupan je obljubil, da bo v tem smislu posredoval. Dalje je svetovalec dr. Skerk pozval občinski svet, da bi protestiral proti zapiranju slovenskih javnih lokalov s strani policije. Zupan je vprašal, če so se pojavili taki slučaji v naši občini, nakar je svetovalec odvrnil, da sta dva slučaja, in sicer eden v Sesljanu pri Legiši (Bar Eden) ter drugi V Prečniku, kje/ je oblast tudi navedla vzrok zapore, da se namreč tem zbirajo elementi gotove politične struje.
Na prvo vprašanje se je oglasil odbornik Legiša, ki je sam prizadet, ter izjavil, da je zapora njegovega lokale drugačnega značaja ter jo bo sam skušal urediti. Za drugi slučaj je župan naprosil, naj dotični prinese na občino dotičn: dekret, da se bo razvidelo, za kaj pravzaprav gre, nakar bo uprava napravile potrebne korake.
Prešli so nato na razpravo o hi-
V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl v 99. letu starosti naš dobri oče, ded, praded, .brat in tast
JAKOB PERHAUC
Pogreb je bil 31. maja.
Obenem se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, kakor tudi darovalcem cvetja in vencev.
Trst, dne 1. junija 1955.
Žalujoči otroci ERNEST, FANI, RUDOLF, JAKOB (odsoten) in MARIJA,
brat JERNEJ in ostalo sorodstvo.
gienskem pravilniku, a je bila jx> novno preložena na prihodnjo sejo, ker za to določena komisija ni še pripravila svojega poročila. Sledila je razprava o prodaji zemljišča podjetju »Cava Romana«. Zupan je poročal, da se je zadnje seje u» pravnega odbora udeležil tudi lastnik jpodjetja, ki je izčrpno obraz loži! namenje o razširitvi svoje industrije. V te namen mu je nujno potrebno zemljišče, ker v nasprotnem primeru ne more potrošiti tako ogromnih vsot na zemljišču, k: ni njegova last. Sedaj ima zaposlenih v svojem podjetju 200 delavcev. Ko bodo novi objekti napravljeni, bo to število zvišal najmanj še za toliko. Odbornik Vižintin tudi od svoje strani podal tehnično razlago industrijskih objektov, k; so v načrtu, ter priporočal svetovalcem, naj bi ne ovirali razmaha nove industrije s tem, da bi dolo čili previsoko ceno za zemljišče. Omenil je, da je podjetnik izjavil, da je pripravljen plačati zemljišče po 250 lir za kv. meter. Začela se je tu živahna razprava, v katero so posegli skoro vsi svetovalci. Del svetovalcev je bil za to, da se drž ceno visoko, medtem ko je bilo več svetovalcev ze primerno ceno, katero bi zadovoljili podjetnika, a tudi občino. Razprava se je zavle kla zelo na dolgo ter sta se končno izluščila dva konkretna predloga. Prvi je bil predlog svetovalca dr. Skerka za ceno 600 lir za kv. meter, a drugi svetovalca Colje, ki je predlagal 400 lir za kv. m, a razen tega naj bi podjetnik v teku 5 let prispeval znesek 5 milijonov lir za gradnjo občinskega zavetišča za stare in bolne. Predlog dr. Skerka ni dobil potrebne večine, bil je pe z večino glasov sprejet drugi predlog. O zemljišču, ki bi služilo 78 gradnjo delavske menze in prenočišča z vsemi potrebnimi higienskimi napravami, bo pa občinski svet razpravljal na prihodnji seji.
f Jakob Perhauc
V torek je preminul v Trstu p>> vsej slovenski domovini znani industrialec, gospod Jakob Perhauc.
Zgodovina slovenskega gospodarskega. udejstvovanja v našem mestu je tega. markantnega moža po stavila na častno mesto slovenske tržaške podjetnosti.
Z destilacijo svojih proizvodov in trgovino opojnih pijač je pokojnik ustvaril tvrdko, ki je žela zasluženi sloves po vsej slovenski domovini.
V narodnem oziru je bil pokojnik kremenit in zrmeden Slovenec, ki je tudi socialno pomenil v Trstu krepko korenino.
Sinu g. dr. Rudolfu Perhauc«, ravnatelju državne višje gimnazi je, in ostalim sorodnikom naše globoko sožalje.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V nedeljo 5. junija 1955 v dvorani Prosvetnega domu v NABREŽINI ob 11. uri mladinska igra Oskarja Wuhnerja
PASTIRČEK PETER
IH RR9L] BUTIH
ob 16. uri igra Eduarda de Filippa
GOSTOVANJE DRAME SLOV. NAROD. GLEDALIŠČA IZ MARIBORA
V sredo 8. junija 1855 ob 21. uri v dvorani Prosvetnega doma na OPČINAH
V četrtek 9. junija 1955 ob 16.30 to ob 21. uri v kino dvorani v SKEDNJU
M. Anderson
IV9N9 IZ L0RR9IHE
Drama v treh dejanjih
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
Mizirjl | kmetovalci V podjetnih! •
Deske tmreko-ve, macesnovt in trdih letov, trame In parket« nudi najugodneje
TEL. 90441 T
CALEA
R S T
Visla Sonnlnoi ■ 4